Leto I. V Trstu dne 20. marca 1908. Št. 12. Izhaja v Trstu vsak | = petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 r Delavski List f, Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. K načrtu tržaške / / —— Zadnjič smo podali izvleček vladnega načrta volilne reforme za mestni svet oz. deželni zbor tržaški. O preosnovi volilnega reda se je govo¬ rilo in pisalo že veliko. Posebno smo pov- darjali mi i na shodih i v našem časopisju, da volilni red iz leta 1850. ne odgovarja v nobenem oziru več potrebam in zahtevam sedanjosti in da je absolutno potrebno ga preosnovati ako hočemo priti do pravega ustavnega parlamentarizma. Samo potoni omenjenega volilnega reda je bilo mogoče, da je imela dosednj mala italijanska naeijonalna manjšina pravico zastopati in upravljati interese celega tr¬ žaškega prebivalstva in to brez nikake resne kontrole strani slovenske manjšine, ki se je nahajala napram vladajoči kliki v večni sterilni narodni opoziciji. Resnici na ljubo, moramo priznati, da je bila opozicija slovenskih okoličanskih zastopnikov, ako se oziramo na njihov narodni program in na postopanje večine napram Slovencem, popolnoma upravičena in da jim je bila kontrola — če tudi bi bili imeli do nje resno voljo — glede na absolutistično in klikarsko postopanje vladajoče večine napram vsakomur, ki ni soglašal z njenim meščansko narodnim programom in ni odobraval njenega administrativnega delo¬ vanja, popolnoma onemogočena, Toda de¬ želne in občinske finance so propadale od dne do dne in marazen in paraliza se je polotila organizma v vseh delih javnega življenja. Gospodarski program občinske upravo se je premenil v navadno smešno frazo, kar je najbolj občutilo delavstvo samo. Napram takemu stanju stvari smo zahte¬ vah od vlade uvedenje splošne volilne pravice. Toda ravno tista vlada, ki je do¬ volila splošno volilno pravico za državno zastopstvo jo odreka za deželne zbore in mestne svete, Tudi večina deželnega zbora bi se bila rada pokazala pripravljeno ugo¬ diti zahtevi in potrebi ljudstva. Predložila je štiri volilne načrte od katerih pa ni prišel nobeden do sankcije. Bilo je tudi naravno. Vlada sama ni mogla in ni smela odobriti nobenega volilnega načrta, potom katerih bi se bila neomejena moč vladajočo stranke še povečala, Slovenci bi bili zgu¬ bili polovico svojega zastopstva in delav¬ stvu niso zagotavljali pravico do kontrole. Sedaj jo pa prišla vlada in predložila svoj volilni načrt, kateri sloni zopet na krivičnem kurijalnem sistemu. Treba je pa vsekakor priznati, da je načrt centralne volilne reforme. nazadnjaške vlade, s vsemi svojimi hibami še vedno veliko bolj pravičen in demokra¬ tičen nego so bili vsi dosedanji volilni na¬ črti liberalne italijanske nacijonalne stranke. Volilna pravica iz leta 1850 sloni na podlagi ljudskega štetja iz istega leta. Od takrat pa do danes, se je ljudstvo več nego podvojilo. Vlada je vzela to v poštev in določila v svojem volilnem načrtu 83 mesto 54 zastopnikov. Od 83 poslancev bi pripadalo okolici 15 ki bi bili tudi zago¬ tovljeni Slovencem. Zadnji volilni načrt, ki je bil odobren od deželnega zbora je do¬ ločal za okolico proporcijonalno manj za¬ stopnikov (9) od katerih pa bi bilo ostalo Slovencem največ 5. Dočim je tvorilo prej celo mesto en sam volilni okraj za vsak volilni razred, bi se razdelilo po vladnem načrtu v šest volilnih okrajev, med katere bi se razdelilo 17 poslancev, ki je določenih za vsak volilni razred, povprečno po številu prebivalstva. Iz sedanjih šestih volilnih okrajev okolice bi se naredilo tri volilne okraje in dva volilna razreda. Brvi volilni razred bi volil 9 drugi pa 6 poslancev. Tudi med okoli- čanske volilne okraje bi se razdelilo man¬ date povprečno po številu prebivalstva v posameznih okrajih. Taka razdelitev okrajev bi bila nekak poskus za varstvo manjšin, do katerega varstva bi se bilo prišlo veliko lažje in pravičneje z uvedenjem propor- cijonalnega sistema. Toda vlada je gluha, kadar sliši govoriti o proporcionalnem sistemu. Dejstvo, da se je znižalo v vseh volilnih okrajih mero davka, ki določa volilce I. II. in III. volilnega razreda, je opravičeno, kajti tako postane volilni privilegij manj odijozen, ker se poveča število volilcev v posameznih volilnih razredih in zmanjša število v IV. volilnem razredu, ki se ga je sestavilo nalašč za delavstvo. Zdi se pa nam vsekakor, da bi se bilo spravilo v tretji mestni in I. okoličanski razred lahko vse davkoplačevalce (volilni načrt določa da imajo v omenjenih dveh razredih pra¬ vico voliti le tisti ki plačujejo najmanj 20 direktnega ali 10 kron realnega davka) in v IV. mestni in v. II. okoličanski, pa vse tiste, ki no plačujejo nikakih davkov, t. j. proletarce, katerim bi se bilo na tak način zagotovilo popolnoma pravico do zas¬ topstva. Kakor v zadnjem načrtu deželnega od¬ bora, tako določa tudi vladni načrt, da bo imel pravico glasovati v IV. volilnem razredu, kdor dokaže, da biva stalno 3 Monolog svetega Petra. Spisal: J. S. Machar. Pekočega nedeljskega popoldneva je sv. Peter sedel v prijetnem hladu obokane izbe, v stolpu, dvigajočem se nad vratini nebeškega kraljestva. Izleknil se je tako, da mu je plešasta glava omahnila na mehko naslanjalo starega stola. Prešinjal ga je mir, kakršen navdaja človeka, kateri baš pre¬ bavlja nenavadno obed. V naročje sklenil roke in, dočim je tam doli nekje daleč plavala zemska obla v višnjevkasti soparici, protkani z miljoni zlatih- solnčnih niti, je govoril tiho sam s seboj: «Meni to nič r.i mari. Jaz se ne izprc- menim. Simon Peter sem in Simon Peter ostanem. Kristus ve to. In ve, da ga imam rad. Toda vedno ne bom ponavljal tega. Nečem. Nisem krasoslovec. Ta-le sveti Janez Evangelist! Kakor se je obnašal na svetu, tako se vede še dandanes! Vedno je Kristusu za petami, vedno mu brenči na ušesa, mojster gori, mojster doli. Z njim vred pa Zobedejeva stara. In sveti Janez vsak hip potegne iz žepa kakšen spisek v verzih in deklamira in opleta z rokami. Od spodaj dobiva to, s sveta, baje to pi¬ šejo mladeniči, ki so sicer pametni, pravijo, da so dekadentje. Jaz tega ne razumem. V tem ni smisla. Tu vrstica o gnilobi in ošabnosti, ondi vrstica o Kristusu — in sveti Janez kar zdihuje v razkošju. Seveda, saj že tista njegova Apokalipsa — pa kaj bi govoril. In Kristus dobrota — posluša in posluša in zre s svojim mirnim, svetim pogledom na Janeza, in Janez si misli, da mu dela veselje. In sveti Pavel! Zopet z druge strani govori vanj o politiki. Tak advokat. Same besede so ga — kakor na svetu, in če nima baš Kristusa, pa krene med angelske kore ali med svetnike in svetnice, ter zopet govorančari. Iz časo¬ pisov izve vse to. Uvodnike se uči na pamet, semtertja pobere kašno poročilo iz parlamenta, z volilnih shodov. Vraga - — eh, človek se ne moro premagati, da ne bi... res je tako, Kristus ne bi smel dovoliti, da prihajajo sem časopisi! Seve, to je nekaj za svetega Pavla! In že tu snuje stranke, hoče, da bi tu bila konstitu¬ cija, deželni zbori, poslanci. In časopisi. Tu zahteva splošno volilno pravico. Toda jaz sem mu zadnjič pokazal. Vprašam ga, kako to misli: ali bodo potem “blaženi* ravno tako glasovali kakor “svetniki*, ali bode n. pr. glas blaženega Sarkandra ravno to¬ liko zalegel kakor njegov, svetega Pavla glas. Tedaj se je pa sveti Pavel začel zvijati: z njim da je stvar drugačna, češ, on je bil že na svetu rimski meščan, potem apostol, da se tedaj no more govo¬ rili pri njem o primerjanju s kakšnim lela v mestni občini. Taka določba je re¬ akcionarna in krivična posebno za de¬ lavstvo. Delavec imej pravico vtikati svoj nos v občinske stvari šele po treh letih stalnega bivanja v občini, dočim pridobe tako pravico volilci prvih 3 razredov takoj. Naravnost smešno je pa, ako pomislimo, da opravičuje vlada to določbo češ, da predno se navadi delavec ljubiti kraj v katerem biva, mora preteči to več časa. Kar pa moramo odobravati je, da se vlada ni držala pluralnega sistema. V IV. razredu voli samo tisti, ki ne glasuje v prvih treh mestnih oz. v prvem okličanskem volilnem razredu. Zelo nedemokratičen in odijozen je pa § 15, ki določa obligato- rično udeležite v volitev in kaznuje z globo od ene do 50 kron vsakega, ki bi ne mogel opravičiti razloge neudeležbe. Res je sicer, da so nekateri razlogi, ki opravi¬ čujejo volilca ki ni izvršili volilno dolžnost, toda res je tudi, da je ta določba vsekakor nedemokratična in znači nekako nasilstvo nad idejo onih elementov, ki principijelno nasprotujejo vsakim volitvam. Demokratični in pravični napram pra¬ vicam manjšin, se nam zdi način po ka¬ terem določa volilni načrt izvolitev dežel¬ nega oz. mestnega odbora, ki bodi sestav¬ ljen iz 15 članov. Najprej voli vsak vo¬ lilni razred, bodisi mestni ali okoličanski, po enega zastopnika, cel deželni zbor skupaj pa izvoli iz svoje srede družili 9 Članov. Tako je mogoče, da stranka, ki je v večini v enem samem volilnem razredu pride do svojega zastopnika in do kon¬ trole v deželni odbor. Iz tega kar smo tu navedli in iz izvlečka volilnega načrta je razvidno da je ta vo¬ lilni načrt, če prav odgovarja v splošnem načrtu deželnega odbora, vendar veliko boljši in pravičnejši v mnogih delih. * Kaj pa sedaj ? Socialno demokratična stranka stremi po splošni enaki volilni pravici na podlagi proporcionalnega sis¬ tema. Voljlni načrt pa se daleko razlikuje od te naše zahteve. Kakor pa danes stvari stoje, kaže, da bi bil brezuspešen vsak napor za dosego tega postulata. Da bi bilo mogoče prisiliti vlado, da jo uvede tudi v deželne zbore in mestne zastope, bi moral dvigniti svoj glas združeno ves avstrijski proletarijat, to bi bilo pa le tedaj mogoče, ako bi bilo to vprašanje abtuvelno v vseh avstrijskih pokrajinah. Za eno samo deželo, se tega ne more narediti in tudi v prvi komlinaciji bi zahtevalo tako delo, taka agitacija dolgega časa. Tržaška mestna in deželna uprava pa potrebuje hitre in nujne pomoči. takim-le Sarkandrom. Jaz sem preprost ribič, to mi pa ne gre v glavo. Demokrat sem, kakor sem bil na svetu. Blaženi — sveti — meni je vse eno. Vem, vem, da jih je premnogo, ki bi mi zato radi na¬ taknili pasjo glavo. Sveti Janez Evangelist — ta aristokrat! Ampak jaz mu o priliki povem svoje mnenje. Tisto obrekovanje o Kajfovem petelinu ima on in samo on na vesti. Že na svetu je to napisal in tukaj zdaj ponavlja, dasi ga nihče ne vpraša za to. Sveli Tomaž ima prav. Pripoveduje o njem, da je to nebeški pav. Tomaža imam rad. Razumen, preudaren, previden je, ne prenagli se, opazuje vse, govori pa malo. in kadar govori, tedaj samo čisto resnico. Tu ni mnogo takih. Kje pa je danes mojster Jan Hus ? Bržkone gleda skozi kakšno okence tja dol na svoje Češko. Ljupezniv, zlat človek. Celo tista njegova trdovratnosl ie taka, da bi jo kar poljubljal. Takrat... vroče je bilo kakor danes... Ko je prihajal, jo bil slo¬ vesen dan. Vsi angelci z bobenčki, z gos¬ limi in trobentami so ga pričakovali v rožastih paradnih suknjieah pri vhodu. Svete device in svetnice s košaricami, polnimi cvetličja, so stale v nepreglednem špalirju. Naproti pa mu je šel Kristus, v kraljevem slavnostnem oblačilu, tistem belem kakor sneg, katero je imel na gori Tabor, posutem z zvezdami, in z avreolo iz majnikove jutranje zarje okrog glave. In Ko je predložil deželni odbor pred dvemi leti svoj volilni načrt, smo bili mi slovenski socialni demokratje na strani slovenskih narodnjakov. Preveč krivičen je bil za delavstvo in preveč se je hotelo oškodovati tržaško in okoličansko sloven¬ stvo, da bi ga bili mogli podpirati. Po tem vladnem volilnem načrtu, pa je zagotov¬ ljenih vseh 15 okoličanskih zastopnikov slovenski narodnosti. Razvou vsega tega pa tržaški proletarijat ne mara več na noben način prenašati, da bi ostal še nadalje izključen iz mestnega in deželnega zastopstva. Sam je največih žrtev donašajoči član občine in hoče imeti tudi pravico vedeti kako se upravlja ljudsko imetje. Ako ne more priti do takega zastopstva do kakoršnega bi prišel, če bi bile volitve na podlagi splošne volilne pravice in do kakoršnega bi imel pravico, je pripravljen vsprejeti za sedaj to, do česar je mogoče priti nujnim potom. Izjavljamo pa že da¬ nes, da ne bomo dopuščali, ako bi se ho¬ telo iz katere si bodi strani stvar zavlače¬ vati in preprečiti britev. Vemo, da so v načrtu samem nek: lere točke, katere bo treba premeniti. Toda mi, ki ž. let zahtevamo volilno reformo, ki s. prvi in največji faktor splošne volilne pravice, se udarno temu načrtu pred vsem, ker nam bo mogoče potom njega priti do malega zastopstva in drugič, ker smo prepričani, da zagotovi košček boljše pravice tudi Slovencem. In kakor smo prepričani, da se od no¬ bene strani ne bo skušalo preprečiti odo¬ britev tega volilnega načrta, izjavljamo, da prihodnjt deželni zbor, ne sme biti več izvoljen na podlagi starega volilnega reda. Ako hoče delavstvo doseči svoj cilj, se mora polastiti tudi politične moči. SCHOPJENHA UJEK S pomočjo verske dogme bi hotel zatreti kapitalizem tudi tisti nevaren kotiček mozgan delavstva v katerih je skrita svobodna moč njegove osebnosti. Treba je tedaj prisili ti vlado, da prepusti svobodo svobodni misli. RIHARD MARNI JR. mojster Hus je vstopil s svojim mirnim, pritajenim izrazom sreče v velikih rjavih očeh in otrepaval s svoje halje zadnje oblačke dima od pozemske grmade ter se zgrudil pred Kristusom na kolena. Angelci so zaigrali tuš, da se je nebeško kraljestvo kar treslo, svete device in svetnice so posipale rože na pot, in Kristus ga je dvignil, objel, poljubil ter mu dejal: “Bratec...* A odtlej pri nas nismo več imeli podobnega slavja ... Banda! Tega človeka so na svetu sež¬ gali v imenu Kristusa! Škofje, prelatje... Baje naši nasledniki na zemlji! Kristus je predober. Bog oče je drugače ukrenil s Sodomo in Gomoro. Vesoljni potop je bil tudi umesten. Jezim se in po pravici. V sebi čutim čast. Na svetu sc postavi človek v Rimu na prestol in pravi se: naslednik svetega Petra! Hvala lepa za takega-le Aleksandra, VI.. Janeza XXIII., Pavla II. in “nezmotljivega* Pija IX.! Moji nasled¬ niki ! Če pa sveti Pavel vendar-le osnuje svoj list, dam vanj izjavo: * Jaz, sveti Peter, ribič, apostol, nebeški demokrat, izjavljam, da s svojimi tako zvanimi na¬ sledniki v Rimu nisem bil, nisem in ne bodem v nobeni zvezi, in opozarjam vsa¬ kogar, da bi jim na moje ime nič ne po¬ sojal, ne dajal in ne verjel, kajti jaz ne bom zanje nič plačeval, izvrševal ali vra¬ čal*. Tako napravim. Nekoč je prišel sveti Avguštin, tisti modrijan, ki jc pa veliko 2 Marx in socializem Dne 14. marca je preteklo 25. let po smrti Klarla Marxa. «Avanguardia», glasilo italijanske socialistične mladine v Rimu, jo izšla v posebni slavnostni izdaji pri ka¬ teri so sodelavali največji znanstveniki so¬ cialistične doktrine. Jean Jaures znani francoski znanstvenik in voditelj glasila francoskih socialistov «L’Humanitč» je napisal pod gornjim naslovom sledeče vrste: «Delavstvo tvori dandanes veliko dosledno in aktivno moč, s katero se pridružuje brez obotavljanja vsakemu velikemu social¬ nemu in zgodovinskemu gibanju in tako utrjuje svojo veljavo v svetovnem življenju. Toda najsi bodo ta gibanja katerekoli naravi, moramo ostati mi vedno na visočini ra¬ zrednega boja, ki gn bije delavstvo, katero tvori posebno, popolnom avtonomno silo, ki sodeluje lahko z drugimi močmi s katerimi se pa ne more trajno družiti, v katerih se ne sme zgubiti, ampak, mora ohraniti, v svrho svoje vzvišene naloge posebno ener¬ gijo- To je največja zasluga Karla Marksa, kajti bil je edini, ki se je znal upreti, kritiki in [napadom sodobnih časov, ki je znal združiti socialistično idejo z delavskim vprašanjem. Slava Karla Marksa obstoji v tem, da je bil najčistejši in najmočnejši med onimi, ki so očistili empirizem iz delavskega gi¬ banja in utopizem iz socializma. Združil je idejo v delo in delo v idejo, združil je življenje delavstva v socializem in socializem v življenje delavstva. Delavstvo in socia¬ lizem se sedaj ne moreta več ločiti. Socia¬ lizem bo izvršil svojo nalogo samo s popolno zmago proletarijata in proletarijat bo izvršil svojo misijo samo s popolno in končno zmago socializma. V Parixn. JEAN JAURES. RAZNO. V proračunskem odseku se je razpravljalo o proračunu domobrans¬ kega ministerstva. Minister Georgi je v svojem govoru dejal, da bode še le pri¬ hodnje leto mogoče definitivno urediti do¬ pust za čas žetve. O povrnitvi potnih stroškov za uboge domobrance se vrše po¬ gajanja z železnicami, o podpori rodbinam ubogih domobrancev, poklicanih na orožne vaje bo predložen zakonski načrt. Od 1909. 1. naprej se zasigura, da bode do¬ mobransko ministerstvo kupovalo vso pičo, moko, posodo in druge potrebščine od avstrijskih kmetovalcev in izdelovalcev tor se bode zahteval dokaz porekla in kraja, kjer je blago zraslo ali bilo izdelano. — Uvedbe dveletne službe je vprašanje skupnega zakonodajstva. Dveletna služba nn more biti kar likratu u pel ja na, kajti potrebno je, da se prej razmnoži podčast¬ niški zbor, da se zboljšajo strelišča, povi¬ šajo denarna sredstva za vaje z orožjem, za nabavo nabojev itd. Vrhu tega treba pomisliti, da bode zahtevala uvedba dve¬ letne službe zvišanje rekrutov za tretjino. čital, prinesel neko knjigo in rekel: « Poglej, Peter, to je star grški pesnik, živel je v pol petem stoletju pred Kristusom, imenoval se je Evripid in je napisal to-le: Casti- lačna in ničvredna sodrga so ti duhovniki. Z njimi ni nič in za nič niso — », in sv. Avguštin sc je tako malo zvito nasmejal in ponavljal: "Polpeto stoletje pred Kristu¬ som!* — "In še danes je to res*! sem dejal jaz. Avguštin je zardel in odšel. Od vekomaj je ta kasta na svetu enaka. Če je treba, le boga izpremeni, sama pa ostane ista. Leviti, farizeji pismarji, saducejci, bramani, šejki, pastorji, fajmoštri, popje, menihi, vsi, so ista druščina. Žive in rede se od svojega boga kakor paraziti. Brama, Buda, Bal, Jupiter, Jehova, Kristus bog Mohamedov — vse eno jim je, križajo, usmrtijo, mučijo tega, če drugi prihaja v modo. Pa i tega imajo le na ustnicah, njihovo srce pa je daleč od njega. Dobri mojster Hus! On je hotel imeti to kasto po Kristusovem srcu — dali so mu grmado — in v imenu Gospoda Kristusa... banda! Kje sc neki tako dolgo mudi mojster Jan? Kaj je zopet zapazil med svojimi Čehi? Resnično, rad jih ima. Nič mu ne uide. Oni dan je prišel in zdilmil: «Pri nas je hudo, Peter, Stefani pl. Palčevski lezejo na dan in divjajo, Iznova me ova¬ jajo. Zopet bi me sežgali*. Baš je bil navzoč sveti oče Pavel. «Ah«, pravi živo, «izda- vajo časopise, mojster Jan. Vem, ,Križ, DELAVSKI LIST Tiranje vojakov je čedalje bolj redko, odkar se vojna uprava zanima tako teme¬ ljito za to vprašanje in tako strogo kaznuje vsak prestopek v tem obziru. • Vojna uprava dovoljuje vojakom hoditi k gospo¬ darskim preda Vanjam. Nesramnost klerikalizma Dr. Vaimnund, profesor cerkvenega prava je nedavno temu spisal znanstveni spis v katerem pobija nauke katoliške cerkve. Vsled pritiska avstrijskih klerikalcev je državno pravnistvo spis zaplenilo. Obenem po so zahtevali klerikalci naj ministrstvo odstavi takoj NVarnmunda iz vseučilišča. V to svrho so naredili klerikalci tudi protesten shod. V to afero in v škodo Varnmunda se je umeševal tudi vatikanski zastopnik na Dumajn. Radi te in drugih vmešavanj cerkve v popolnoma notranje zadeve . Avstrije je imel socialistični poslanec Seiz v proračumskem odseku govor proti klericalcem. Urednik lista «Vaterland» je obiskal pa¬ peževega zastopnika na Dumaju ter ga povpraševal o mnenju o zadevi \Varnmund. Gospod Belmonte (papežev zastopnik) je baje izjavil, da je interveniral pri naučnemu ministrstvu, da naj odstavi \Yarnmunda iz vSeučilisčne stolice. To se zdi naravnost neverjetno: Pre¬ drznosti zastopnika svete stolice je ni mogoče prenašati. Zastopnika meščanskih strank in vlade vprašamo kako mislijo po¬ praviti to nesramno vmešavanje papeževega zastopnika v stvari, ki tangirajo samo pre¬ bivalce Avstrije*. In res, kaj se še ne bodo upali papeževi zastopniki in ž njimi naši klerikalci. Toje res sramota ki presega že vse meje. Ue te sramote ne bodo znali popraviti kom¬ petentni krogi, je bode znalo pa ljudstvo. To naj si dobro zapomnijo. Hrvatski sabor je odgoden. Baron Rauch bo vladal kot vladni ko¬ misa!’. «Kam vede ta nasilna politika*, vpraša se „Hrvatska“ ter tudi sama prav prikladno odgovarja: " . . . odgoden j e sa¬ bora, ustavljenje veljavnosti zakonov, ki so še nedavno stopili v veljavo, kakor zakon o čistosti volitev in tiskovnega za¬ kona, kakor tudi druge Rauchijade, s ka¬ terimi se nam grozi, samo pospešujejo cilj hrvatsko-srbske koalicije: ločiti se defini¬ tivno od našega zaveznika Ogrske. — Mad¬ žari imajo pač danes še glavno moč v ro¬ kah, pa ni več daleč čas, ko bodo da¬ našnji madžarski mogotci obujmo iskali pomoči Hrvatov*. Absolutizem na Hrvatskem poskušajo z absolutizmom. Y soboto je bila druga seja sabora, a končala se je takoj ob začetku s tem, da je bil starostnemu pre¬ dsedniku Erazmu Barčiču izročen reskribt, s katerim se odgodi sabor na nedoločen čas. Torej se je zgodilo, kar se je pravzajirav pričakovalo na prvi seji in kar je temblj presenetilo vse ker se ni zgodilo že v četrtek. Madžarska klika s svojim odposlancem baronom Rauchom hoče po sili streti hrva¬ tski odbor.'Če bi se to zgodilo pred dvema letoma, bi se bilo bati, da se peštanskim oligarhom posreči načrt. Takrat je bilo opo- ,Marie 1 . ,(’ech‘, ,Vlast* — lep kvadruplet*. Mene je ujezilo: "Kaj, take spake si upajo nazivati z imenom matere Božje in z ime¬ nom svetega znamenja krščanstva ? ,Marie , ,Križ‘ ? "Pavel se je nasmejal: "Čakaj, brate, ko bomo mi tu imeli parlament, zaplešemo s to zgago tam doli drugače. Gospod Kristus vse trpi, to je napačno. Ko bomo mi deležni vlade, boš videl! Mojstru Husu je pa bilo žal teh ljudi. Kajti kaj z njimi, če bodo brez kruha, nepreskrbljeni itd. "Lari, fari*, je menil Pavel, "znano mi je to in vem si pomagati. Povemo jim na kratko: Zdaj naj govore dejanja. Brynysh, Škrdle, Peter Kopal naj gredo za misionarje med Kitajce in Ho¬ tentote — naj pokažejo, kako mislijo z naukom Gospoda Kristusa v resnici*. — «In Ulrik Sevkora Kosteleckv*, je vprašal skrbno mojster Jan. "Hm, to je druga. Posvečen ni, latinski ne zna dosti, jaz pa sem v teh stvareh vendar le precej rigo¬ rozen — toda že vem: v redakciji ,Čecha je morda marsikaj vjel — — napravimo ga pri svetem Vidu za cerkovnika*. Svetemu Petru so lezle trepalnice črez oči, v tem pa je začul znane tihe korake. Šinil je kvišku. Mojster Jan Hus jo prišel na besedo... Ix Naših Za p i ukor. zicionalno navdušenje med narodom še mlado in žalostni spomin na Khuenovo tiran¬ stvo še preživ. Toda sedaj se je to miš¬ ljenje utrdilo in veter, ki ga sejejo Madžari porodi najbrže vihar. Sabor ni dal Rarchu, nobenega povoda za odgoditev. Sprva ni niti poskusil, stoditi v dotiko s saborom. On hoče torej po nalogu Wckerla terorzirati Hrvate. Govori se, da bo ustava suspendi¬ rana in da bo Rauch vladal kot kraljevski komisar. Toda suspendiranje ustave je danes nevarno sredstvo. Fejervarv je na Ogrskem z dobrimi nameni vladal proti večini, a moral se je umakniti. Česar Fe¬ jervarv v Budimpešti z dobro voljo ni mogel doseči, tega tudi Rauch s slabimi nameni ne doseže na Hrvatskem. Ampak lahko se zgodi, da bo dražje plačal svojo pustolovščino, nego bi jo, če bi storil, kar bi moral, namreč umaknil se iz banskega gradu. Domače stvari. Prva seja tržaškega deželnega zbura« V pondeljek dne 14. t. m. je pri¬ čelo zasedanje tržaškega deželnega zbora. Predsedoval je deželni glavar dr. San- drinelli. Navzočih je bilo 40 poslancev. Vlado sta zastopala namestnik princ Hohcnlohe in namestništveni svetnik Lasciak. Deželni glavar je z običajnim ceremoni- jalom otvoril zasedanje in pozdravil gosji, namestnika. Naznanil je, da je vlada pred¬ ložila načrt volilne reforme; kateremu tiče po statutu prednost v razpravljanju; pred¬ laga, naj sc načrt odda posebni komisiji v pretresovanje. Dal je na to besedo g. namestniku, ki je pozdravil deželni zbor in narisal v glavnih potezah vse one razloge, radi ka¬ terih je vlada predložila ta načrt. Načela, na katerih bazira ta-le načrt, so v glavnem tri: razširjenje volilne pravice, vpoštevanje zastopstva interesov in varstvo manjšin. Vlada je jirepričana, da je sedanji volilni red popolnoma zastarel in nerabljiv in da v tem svojem mnenju se ne nedvomno strinja z vsem prebivalstvom. Dosedanji sklepi deželnega zbora pa niso doprinesli vsprejemljive volilne prcosnove za to se je odločila vlada predložiti sama svoj načrt. Namestnik je zaključil: „Vlada smatra za svojo dolžnost intervenirati s vsem svojim vplivom da pride v vsakem slučaju do za- željene reforme*. Upa, da to nujno in važno vprašanje pride čim preje do ugodne rešitve. Posl. Venezian je omenil, da je deželni zbor že štirikrat sklepal o volilni reformi; protestira proti predbacivanju, da ima pri tem večina le strankarsko korist pred očmi. Zagotovlja, da bo večina šla do skrajne meje popuščanja glede predložene volilne reforme, ali nihče da ne more zahtevati od njih, da oni sami prispevajo h kratenju dostojanstva dežele in njenega zastopstva!,). Predlaga naj se vladni načrt izroči posebni komisiji 11. članov, v kateri naj bodo zastopane vse frakcije, dalje, naj pooblasti deželni zbor župana, naj nalaga občinskim uradom in zaprosi državne urade, da poskrbijo za potrebni statističen materijah Potem predlaga, da se zaprosi župana, da zahteva od vlade, naj ista na¬ tančno naznani svoje namere in razloge k predloženi reformi; izjava namestnikova da je presumarična. Posl. Rybaf se strinja popolnoma s predlogi predgovornika. Z velikim veseljem je poizvel iz ust pos. Veneziana, da ima biti zastopana po njegovi intenciji tudi manjšina v dotični komisiji. Upa, da ne ostane pri tem prvem koraku uvaževanja manjšine, ampak da sc bode vprihodnjič poklicalo zastopnike manjšine tudi v druge važne odseke. V posebno komisijo so bili izvoljeni sle¬ deči poslanci; Bernardino, Brocchi, Dau- ranf, Depiera, Depicra, Mrach, Ricchcti, Rvbdf, Slavik, Valerio, Venezian, Zanolla’ deželnega odbora in o programu sed; zasedanja. V svojem poročilu omenj načrte, sprejete v prejšnjem zasedan se pritožuje, da vlada ni predložila niti enega najvišji sankcij, zlasti sklenjeni reformi voilinega reda in s Glede istih je deželni odbor dobil di t. m. namestnistveni reskript, v k: vlada izjavlja, da ni mogla predložit sklepov najvišji sankciji iz sledečih gov: Zakonski načrt glede pravice mh organov do nadzorovanja; isti ozira na sedauje stanje stvari, ker ig da je občim odvzet prenešeni del, občinskemu odboru je odkazan p, 'Jejo 'jejo delokrog na škodo občinskega sveta: d„ tični projekt izključuje manjšine iz zastoj, stva v občinskem odboru. Glede sklenjene volilne preosnove smatra vlada določeni cenzus previsokim, kar nasprotuje pr a . vičnemu razvrščanju volilcev v poedu* kategorije; favoriziranje oseb, ki plačuj; obrtni davek, nasprotni onim, ki plačuj realne davke, ni upravičeno; druga lub a istega načrta obstoja v določbi, da tvori vse mesto eno volilno okrožje; isto veljaj tudi «lede okolice; nadaljne hibe obstajajo! v določbah glede volilnega postopanja, I posebno kar se tiče rekurznega prava Poročilo omenja potem, da je vladi, predložila iz lastne inicijative načrt glede novega volilnega reda. forme volilnega reda: 2. Eventuelni predlogi odbora glede za . konov, sklenjenih v zadnjem zasedanju; to za slučaj, da vlada naznani še tekom zasedanja svoje mnenje o istih; 3. Nadomestna volitev členov deželnega odseka za splošni obrtni davek in priziv¬ nega odseka za davek na osebno rento. 4. Predložitev sklepnega računa po 1901 o deželnem šolskem zakladu. Deželni zbor je vzel to poročilo n a € n)' P i£ v * 1 jih vi< V VO ha y0 : gaJ 1 da eu re' in da bil (k 1 na o vo so ni m ža P' n( ve 4 p? di znanje. Na to je deželni glavar zaključil sejo. Dan jirihodnje seje se naznani pismeno. Edmodo