Ätev. lO. Ljubljana, 16. oktobra 1885. Tečaj III.
Sl^v^msfcl
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--H---
hluija vrnki meter. enkrat in te poiilja mirna brezplačno; nemirna za 1 gld. .10 kr. na leto.
Interni i in priloge raeimijo »e. po najnižji ceni. — Lelnina za ude znala »amo 1 gld.
OI»m'k: Čebelarska, postava v Avstriji. (Dalje.) — Novo zdravilno sredstvo zoper gnjilobo v panju. — Shranitev medu — Jesensko krineuje čebel v potrebi. — Čebelarjev koledar za mesec november. — ti raznovrstnih stališčih za sadno drevje. (Dalju.i — l'nilahMieiijo se sadnimi vejicami. — Sadjerejčev koledar za inesce november. — Slive dolgo časa sveže ali friSno ohraniti. — Vkuhanje breskev iu marelic. — Gospodarske raznoterosti. — Inserati.
Čebelarska postava v Avstriji.
(Dr. l'avl Aleks. Beck.)
(Dalje.)
Rflini v Avstriji obstoječi, če tudi teritorialno omejeni čebelarski zakon najnovejšega časa, in sicer deželni zakon od dne 18. junija 1x79 veljaven za po-kneženo grofovino Goriško in Gradiščansko. določuje o nastavi čebel v 2. takole:
„Nastavljanje čebel v manj kot 10 metrov oddaljeni daljavi od zelo rabljene očitne poti. tuje biše, hleva, dvorišča ali hišnega vrta je pravilno le takrat dovoljeno, če imajo čebele izletavanje najmanj 55 metre nad omenjenim krajem, ali če je med tem (krajem) in čebelnjakom zid. gost zasad ali kako drugo enako ločilno sredstvo najmanj 3 metre visoko napravljeno.
Z ozirom na posebne krajevne okolščine zamore občinski predstojnik kako pomanjšanje zgoraj navedene daljave, vendar ne spod 3 metre dovoliti, kar se pa mora občini naznaniti."
Ker jo to določilo o nastavljanji čebel začasno edino, ki je v Avstriji, bodi si tudi le v jednem njenem delu, veljavno, vendar je vedno tudi civilnemu ali političnemu sodniku družili kronovin važna pomoč pri njegovih to stvar zadeva-jočih razsodbah.
Nastavljanje čebelnih panjev na tujem posestvu — zemljišči — bodisi trajno ali le ob času paše ne sme se dandanes, kjer je posestvina last vseh svojih prejšnjih bremen (dolgov) oproščena, kar se samo po sebi razume, nikdar brez dovoljenja zcmljišuega posestnika zgoditi.
Posebno omejitev obsega v tem obziru :->. pred omenjene postave za Goriško iu Gradiščansko, tla sme čebelar onih kronovin čebele bodisi na lastnem zemljišči ali na tujem z dovoljenjem posostnikovem
„na različnih krajih v istej davkarskej občini v slučaju dokazane potrebe le z dovoljenjem srenjskega predstojnika nastaviti."
Kar se števila imajočih panjov tiče, ni razven čebelarjev Goriške in Gradi-ščanske nikdo omejen. Za te čebelarje določuje pa 4. imenovano postave:
,.('e domači čebelni panjovi se svojim številom čoboloroji (!) ali pa kmetijstvu škodujejo, zamore občinski predstojnik ua zali te vanje udeležencev in po zaslišanji izvedenih mož. število teh čebelnih panjov omejiti."
Za rojevo pravo dajo 384. splošno državljansko postavno knjige najvažnejo podporo naše sedanje čebelarske postave. To postavno določilo jo pa toliko važneje. ker je edino določilo, ki v tej stroki za vso Avstrijo velja.
384. se glasi:
„Domači čebelni roji iu druge krotke ali vkroteno živali niso stvar prostega živalskega lova, temveč ima lastnik pravico, na tujem zemljišči jih loviti; vendar naj ta zemljiškemu posestniku narejeno škodo povrne. V slučaju, da starčev lastnik ni roja v 2 dneh zasledoval (iu vjol), ali daje vkrotena žival 42 dni samolastno izostala, jo smo na srenjskem svetu vsakdo, na svojem pa posestnik vzeli iu za se obdržati."
Iz tega jo razvidno, da domačih rojev ne smo listi za so vzeti, ki jih prvi dobi ali zagleda. Tolikomanj je pa s tem določno izrečeno, da pri „divjih čebelah" isto velja. Kajli vsak od starčevega lastnika zapuščeni ali šo le po preteku 2 dni zasledovani „domači čebelni roj" postane divji iu postava nam v tej zadevi pravi, da se takih rojev na srenjskem svetu, t. j. na državnih cestah, na obrežjih morja, jezerskih Ink. kakor splošnih veletokov in rek, srno vsakdo, na svojem pa lastnik zemljišča polastiti, tako mora isio določilo z ozirom od že od narave divjih čebel veljati.
Čebelo so lastnina onega, ki ima pravico do zemljiščine koristi; kajti postava je rabila izraz „zemljišni posestnik", kar so pa lo razume „lastnik koristi — vžitka", — iz tega pa sledi, da je na istem postavnem mestu občinskemu in zasebnemu svetu v določbo onih. ki imajo pravico do rojev enaki del odločen.
Ker se pa srenjski svet k javnem posestvu, to so pravi, k onim rečem šteje, ki so vsem sodržavljanom le v porabo dovoljene in ker se na takem svetu ne pri-lastuje polastilna pravica rojev državi, ki je vendar posesluiea in lastnica onega sveta, temveč vsem sodržavljanom, ki imajo porabilno pravico, na ta način so z besedo „lastnik zemljišča" ne razume posestnik zemljišča, temveč oni, ki ima korist ali vžitok one zemlje, kateri jo pa skoro vodno tudi lastnik zemljišča.
Samo po sebi se razume, da ni lov divjih čebel z lovsko pravico, ki vos drugačen obseg ima, zvezan, kakor tudi tičji lov no.
Glede lastnikove pridobitve rojev domačih čebel posnema državljanska postavna knjiga rimsko postavo, ker v prvi vrsti posestniku starca pravico priznava.
Dvorazumni odlomek, „če v dveh dneh ni zasledoval" se no razume, da starčev lastnik še le potem pravico do pobegnjenega roja zgubi, če ga je sploh v dveh dneh če tudi že po večtedenskem povpraševanji nehal iskati, temveč prav v smislu rimske postave tako, da je ta pravica že izgubljena, če v dveh dneh po času izrojenja začenši ni zasledovanje pričel ali ga nadaljeval.
Z besedo zasledovanje se pa ne razume samo zasledovalno postopanje, temveč vsako ravnanje, s katerim starčev lastnik svojo voljo natančno in očividno naznanja, da še od pravice do roja ni odstopil.
Ako starčev lastnik v 48 urah po izrojc.uji ni nič pričel, iz česar Iii se. njegovo zasledovanje sklepali dalo, ima posestnik zemljišča, na kogar svel se je roj vsodol, izključljivo pravico do roja, ki jo gospodarja zgubil.
Pri zasledovanji roja na Injem zemljišči storjena škoda mora se seveda zem-Ijišnemu posestniku povrniti.
Nadaljno v vsej Avstriji veljavno določilo obsega splošna državljanska postavna knjiga v 4j. 383. o ropanji medu. Postava se pa vendar izdržuje, o tem kako neposredno postopanje določiti, temveč kaže na politično postavo, „kako naj se ropanje medu, ki se po lujili čebelah zgodi, zabrani".
To politično postavo spoznavati smo že popred priložnost imeli; to je namreč
terozijanska čebelarska postava od H. aprila 1775. katera zatiranje tujih čebel splult,
posebno roparic na vsak način prepoveduje, in tedaj v tej točki še do dandanes
popolno veljavo ima.	(Dalje prihodnjič.)
-x-
Novo zdravilno sredstvo zoper gnjilobo v panju,
Gospod I>. Osipow iz Madikovkas-a naznanja prav priprosto sredstvo zoper gnjilobo, katero se priprosteje izmisliti ne da, in sicer: V panj z gnjilobo obesi se žakeljc s kafro ter se nekoliko dni pusti viseti. Ta močni duh menda v nekoliko tednih gnjilobo popolnoma ozdravi, (iospod Osipow vzame čez nekaj dni žakeljc s kalro iz panju in počaka nekaj dni, ker misli, da ne odnehajoči močni duh vtegne čebelam škodovati, za nekaj dni obesi zopet kaferni žakeljc v panj, pa le za par dni in to dela tako dolgo, da ljudstvo popolnoma ozdravi. To sredstvo menda vsakikrat bolezen ozdravi, in g. Osipow rabi to sredstvo tudi pri zdravih panjovih, hoteč s tem gnjilobo odvrniti, ("e se to potrdi, se bo lahko poskusilo, če kaferni duh čebelam škoduje ali če jim je neprijeten, in koliko dni bi se smel žakeljc brez nevarnosti v panju pustili. — Onjiloba je strah čebelarjem, kakor kolera ljudem; do sedaj znana Hilbert-ova zdravilna metoda se salicinsko kislino se ne potrdi v vseh slučajih, pa je tudi preobširna iu se težko da izpeljati. Gospodje čebelarji, prosimo Vas vljudno, poskusite ta zdravilni način, kedar priložnost imate, ter nam vspeh dobrohotno naznanite, ker na ta način, ako se to potrdi, odvrnil se bo sovražnik, kateri veliko čebelnjakov vničiti žuga!
Shranitev medu,
Glavno pravilo o shranitvi medu se glasi: Natančno zapretje, da ne more zrak do njega, suha in ne premrzla shramba. Prvo je potrebno, ker med silno rad vodo iz zraka na se vleče in se s to posebno zgoraj tako zveže, da tekoč in redek postane, in se skisa: brez primešanja vode se dober med vsled velike vselbine sladkorja ne more skisati.
Ce se hrani v velikih posodah je za pokrivalo posebno dober vosek, ta se raztopi in na med vlije. ter pusti, da se vstrdi. Dene naj se ga toliko, da bo za 1 cm debela skorja na vrhu. Tako bo med popolno obvarovan zraka. Ce so pa manjše posode v to odbrane, kot postavim steklenice s širokim vratom, zavežejo naj se s pergamentpapirjem: in ker voda tudi skozi ta papir pride, naj so črez to dene še listek stanijnla, ki ves vrh steklenice dobro zapre.
Oo se mod shrani v lesenih posodah, naj bodo dobro in natančno izdelane, da tudi suhe vodo drže, kajti med iz luknjic lesa vso vodo potegne iu utegne
S-J
skozi špranji', po osušcnji nastali1 med dogami teči. Lončene posode naj bodo zategadelj dobro povoščeno (glazirane).
Skoro vsake vrste med pred ali pozneje kristidiznje in sicer v hladnem prostoru pred, ko \ toplem. Vsled kristaJizovanja vtegnejo si* slabe steklenice razpočiti, pa to le v slučaju, če se med kar naenkrat iz toplega v mrzel prostor prenese ter se s tem kristalizovanjc pospeši. Steklenice in drugi lonci popred popokajo, če hud mraz med doseže, da voda, ki je z medom zmešana zmrzne. Ilazven suhobe v shrambi, ter dobrega in natančnega zapretja je potrebna tudi prava toplota, da varuje med pred zmrzlino.
--N--
Jesensko krmenje čebel v potrebi.
Krmenje v času potrebe pa že konec poletja ali v začetku jeseni ima namen, panjovom, ki si za zimo niso dovolj hrane napravili, toliko živeža dodati, kar ga \ prezimovanje potrebujejo. Najboljše se to zgodi, če se panjovom poda zadelano satovje. samo ob sebi se razume, da mora z medom napolnjeno biti. Ako pa kdo tacega nima in ga tudi dobiti ne more. pokladati se jim mora tekoči med. To krmenje. namreč s tekočim medom, se pa nc sme prepozno vršiti, da bi potem čebele ne mogle tekočega medu. katerega so v satovje prenesle, dobro zadelali. To krmenje zvršiti je najbolje konec avgusta, v septembru in tudi v lepih dnevih v začetku oktobra. Konee avgusta seveda le v tistih krajih, kjer ni ajde. V oktobru je pa vreme že malo kedaj v to ugodno: zakaj V Zato, ker mora večinoma vsa hrana v prezimovanje odmenjena pokrita biti; kar pa čebele pri poznem krmcuji zaradi hladnega vremena prav težko narede. odkriti med se po zimi zaradi mokroto rad skisa in pokvari, kar potem prav lahko čebelno bolezen — grižo — pouzroči. Malo nepokritega medu nič ne de, ker tega čebele še pred nastopom zime, použijejo.
To potrebno krmenje se mora precej in v precej velikih porcijah eno na drugo podajati, da čebele med v piskrice znosijo. <ra tam pokrivajo, ko bi pa piskrici prazni ostali, znala bi matica potem v nje zalego nastaviti, kar hi pa potem panju le na kvar bilo. ker bi na ta način veliko hrane se po nepotrebnem potratilo. Ce pa dobrega in zdravega medu za pokladanje primanjkuje, naj se pa poklada rumeni ali pa navadni sladkor. Sladkor se stopi v vodi. katere naj se po teži polovico manj vzame, kot je sladkorja; to naj se zmerno kuha iu pene naj se posnemajo. S H do fi kg sladkorja vsak panj prav lahko črez zimo shaja, ali vsaj do časa, ko čebele prvokrat k izčiščevalnem izletu izlete, da se jim takrat zopet lahko doda. če jim je hrana že pošla.
v
Čebelarjev koledar za mesec november.
Kolikor krajši in mrzleji dnevi postajajo, toliko bolj se čebele v vedno tesuejo gručo stiskajo in če so zdrave, so tudi prav mirne. Ce v tem mescu topli dnevi se 7 do I*, v senci nastopijo, tako izvabijo čebele iz panjov. da pred panjovi igrajo. Dobro je v tem času prostor pred čebelnjakom, čc je s peskom posut se slamo, deskami itd. pogrniti, da čebele, ki po tleh posedejo, varuje otrpnjenja.
Slabo oskrbljenim panjovom sc tudi v tem mesecu s krmenjem lahko pomaga s pokritimi satovi, gostim medom ali rumenim sladkorjem, l'ri tem delu je pa
trobil pazili, ila se čebeli1 ne vznemire ali razdružijo. Medu se v tem mesecu porabi blizu '/« h/ v jednem panju. Ce čebele še niso dovolj pred mrazom obvarovane, naj so to, pred ko je mogoče, zgodi, ker črez noč slana nastopa. Slabi panjovi uaj so rajšo postavijo v temno, ne mrzlo shrambo, kar se lahko tudi z drugimi panjovi, ko zima v resnici nastopi, stori. Popred pa tega ni treba storili, ker pozni izlet jo čebelam koristen, kar bi pa prenašanje iz shrambe v čebelnjak zelo opo-viralo, ali skoro nemogočo bilo. Žrelo naj se čebelam nikdar ne pripre; če bi pa Je miši notri tiščale, naj se v žrelo žrehlji nataknejo ali pa s pastmi polove.
-m--
0 raznovrstnih stališčih za sadno drevje.
(Dalje.)
2. Drevesni vrti. Med tem, ko kmetovalcu navadno časa za obdelovanje prostornih hišnih vrtov pomanjkuje, zamore se v drevesnih vrtovih obilo se sadje-rejo pečati. Pri napravi drevesnih vrtov, v katerih razun sadja tudi trava raste, se mora, kar se izrejevalncga načina tiče, na visoka drevesa, in kar se izbiranja vrsto ali plemena tiče, pa na drevesa gospodarstvu koristna ozirati. Holjše in bolj občutljivo vrste sadja naj se v toplem podnebji, iu obvarovanih krajih in na dobrem svetu sade. Pritlikovei se le med drugim drevjem sade, plazeča in ovijajoča se drevesa (Spalier) pa le ob zidovih, od sadnih vrst seje posebno ozirati na pečkasto sadje, čošplje (na vlažnih krajih), črešnje (na suhih bregovih), orehe in (toplih krajih) na kostanj. Ce je zemlja globoka, naj se sade hruške, na plitvih krajih pa jabolka, in na peščenih črešnje in čošplje.
Ker so pa drevesni vrtovi navadno odprti, je dalje važno, veliko, kolikor moč enakočasnih, iu ne zgodaj zrelih plemen ter vrst z manj lepim sadjem odbrati, da s tem tako hitro tatu na vrt ne zvabijo. Pozno zrelo pečkasto sadje je zato pripravno. ker njega sad se na drevesu vidi še ne zrel in tako tatu ne mika, da bi ga šel krast. Marelice, slive in mirabele so zelo k tatvini vabljive. Drevesa se široko krono so posebno dobra. ker se mokrota pod njimi dalje časa drži in se s tem travina rast pospešuje. Samo severne lege naj se odbirajo le v toplih krajih, drugod so boljše severnoizhodne ali severnozahodne: na poslednjih so dohodki vedno boljši. V drevesnih vrtovih, katerih posamezni doli različne lege in lastnosti imajo, uaj se posamezni deli z neenakimi ter prostoru primernimi vrstami nasade, s čimur se gotovost sadu povikša. Da bi so pa lega. podnebje in zemlja zboljšati mislilo, je nemogoče svetovati, ker taki vrtovi so navadno zelo obsežni in veliki in bi to veliko stalo. Nasaditev pritličnega sadja med visoko drevje je pametna, ker predno visoka drevesa v 10—15—20 lotih popolno dorastejo ter dovoljno korist donesejo, donašajo pritlikovei že obilne koristi. V to naj so odberejo taki pritlikovei, ki zgodaj zore in obilo sadu donašajo. Pri teh uaj so dela, da bodo kmalo in veliko sadu prinesli. Kar so pa gnojenja teli dreves zadeva, velja isto. kakor pri hišnih vrtih. V drevesnih vrtih naj zemlja do popolno izrastene krone vsako leto okrog dreves prckopljo in to v premeni 1'/„ — 2 m in naj so večkrat z mešancem (kompostom) ali drugim gnojem pognoji. Posebno v novejših časih se v takih vrtovih namesto trave poljski pridelki gojo, iu zemlja so kot njiva obdeluje in gnoji; tu seje pa treba varovati takih rastlin , ki globoko v zemljo svoje korenino raztezajo iu vso zemljo izsosajo. kakor detelja i. dr.
5$. Njive, l'e se na teli sadno drevje sadi, je vendar glavni o/.ir na poljsko pridelke obrnjen. Zoper poljsko ohsajanje se sadjem kmetovalci, ki o tem nimajo skušnje, govore, da se s tem obdelovanje njive opovira, ter da so dohodki manjši. Ti pa so motijo, kajti tamkaj, kjer jo poljska sadjereja razširjena, je prišlo do skušnje, da so vsi tisti odgovori ničevi. V milem podnebji iu ua glohokej močni zemlji so se pridelkom sadja prav obilo povrne škoda pri poljskih pridelkih, ter se smo sadje brez skrbi na njive saditi samo prav zelo redko. Co pa zemlja in podnebje nista posebno ugodna, naj so drevesa samo ob poljski poti nasade ali pa prav narazen po njivi. Svetovati je na krajih, kjer še toga ni, le z malini in previdno začeti. Važno je pri tem, tla se prave vrsto dreves v to odberejo. Pripravne za to so one vrste, ki so ob istem času zrele, ter niso posebno lepega sadu, ter tako ne izvab-ljive. Zgodnjo vrste, kakor črešnje naj se ne sade, ker so popred zrelo, kot poljščina, katerej bi se potem škoda delala. Cešplje so zapeljivo ter niso za to. tudi orehi iu kostanji ne, ker preveliko krono narode, preveč zemljo izsesajo iu z odpadanjem perja poljskim pridelkom škodujejo. Kar se zemljo tiče, volja isto, kot pri drevesnih vrtih. Od pečkastega sadja naj se odberejo isto vrste, ki visoko in 110 široko krono narode. Drevesa, katerim veje doli visijo, so nepripravna. Pri obdelovanji polja jo treba paziti, da se drevesa ne ranijo, ter naj so zemlja, kjer se razorati 110 moro, vsaj vsako leto skrbno prekoplje. Sade naj so le visoka drevesa, nikdar pa nizka — pritlikovci.	(Daljo prihodnjič.)
Požlahtnenje se sadnimi vejicami.
Ta način cepljenja ima namen, v mogočo kratkem času — v teku jetlnega lota — sadonosna (že sad donesla) drevesca odrediti.
V	jeseni se poiščejo boljšo, kake 1 '/„ — 2 cm močne, dobro korenitne podlage (divjaki), ti vsade se v pripravne lonce ali sploh posode, iu so oh tej priliki nekoliko korenine obrežejo. Tako vsajene podlage so črez zimo postavijo v mrzlo, če tudi temno klet. a zmrzovati vendar v njej ne sme. Spomladi se prenesejo v toplo rastlinsko hišo, da v pravom času poganjati prične. Treba je to tako vrediti, da divjaki istočasno se sadnim drevjem v prostem brstiti začnejo, ker to je pravi čas v požlahtnenje.
V	ta namen odreže se kroni podobno razrastena veja od pripravnega drevesa, katera pa mora tako močna biti, kakor divjak, da jo v požlahtnenje dobra in pripravna. ter da ua stranskih vejah sadni los ima. Ta v požlahtnenje odmenjona in poiskana vejica mora tedaj voč stranskih vejic se sadnim lesom imeti, tla precej, ko se prime, drevo krono ima in tla že prvo leto sad obroditi zamore. Iz tega je razvidno, da se morajo cepiči od takih dreves vzeti, ki veliko več sadnih popkov ko rastijočega lesa imajo.
Cepovi morajo pod krono kako 15—is cm dolga dcbelca imeti, na katerih so pod vejicami 4—5cm dolgi poševni rezi narode; itak naredi so z divjakom, 11a kar so oba dela joden na druzega deneta in se dobro zvežeta. Rana zamaže se s tekočo copilno maio. Drugi del (vrh) eepičev se vtakne v lonec ali steklenico z vodo napolnjen in ceplonjo je dovršeno.
To požlahtnenje se vrši navadno v visokosti lf>—20 cm, vendar se ......kol-
ščinah tudi višjo lahko cepi, pri čemur so pa debelost cepiča z divjakom vjemati mora.
Na ta način požlahlnjena sadna drevesa dobe brano od dveh strani, zarastejo se v :» do fi ti>dnib, tudi popred, obilno evetejo iu že prvo leto dobro dozorelo sadje donašajn, kar se posebno pri črešnjah rado zgodi.
Ko se jo divjak s cepičem dobro zarastel, se lahko vrh, ki je v vodo vtaknjen, gladko odreže, rana z drevesno tekočo smolo zamaže iu trak odstrani, dokler se pa zarastek ni popolno dovršil, se mora v potrebnem slučaju pomaiikljiva voda dopolniti.
Nadaljena skrb obstoji v tem, da ta drevesca v teku polletja z gnojnico i. dr. dobro gnojimo in v jeseni obrežemo. Obrezovanje je v tem slučaju prav lahko, ker je krona že gotova in je ni treba še le z obrezovanjem napravljati.
(ilavna naloga pri odgoji teh dreves je nadalje, da se skrbi vedno za sadni les, kar se doseže, če se po potrebi obrezuje, presaja ali gnoji: gnojenje se posebno pri odgoji v loncih nikoli ne more dosti priporočevati, ker vedno sad donašajoča drevesa veliko moči in tako tudi prav obilo hrane potrebujejo, ktere pa v malo prsti ne dobo dovolj, brez da bi se jim gnojilo; da je pa pri gnojenji treba prav previdno ravnati, se samo ob sebi razume.
Obrezovanje je najboljše, če se dovrši, ko jo brst dozorela, tedaj konec avgusta ali početkoina septembra. Presajanje naj se zgodi v počitku (jeseni ali po zimi), in ccplenje pa oil začetka aprila do srede istega meseca, tedaj v teku 14 dni. kar je pa od napredka narave odvisno. Prezimijo se lahko drevesca kot divjaki v kleti ali sploh v prostoru, kjer ne zmrzuje.
Ta nov način ceplevanja iznajdel jo gospod Stock!, pruski nadlieutenant v Rati boru. Tako požlahtujena in že v prvem letu sad donašajoča (.revesca so bila na razstavi v Hamburgu leta 1881. izpostavljena.	(„nhuMrte Flora".)
-M--
Sadjerejčev koledar za mesec november.
Kdor hoče živo mejo nasaditi, naj stori to ta mesec. Sadno drevje se lahko ta mesce obrezuje. Drevesa sploh naj se snažijo in naj se jim nagnoji. .lame za pomladno presajanje sadnih dreves naj se sedaj skopljejo, da se izkopana prst malo odpočije. Drevesa naj se zavarujejo pred zajcem. Okrog mladih dreves naj se dene črešlo, listje ali segniti gnoj. da ne bodo zmrznila.	F.
-X-
Slive dolgo časa sveže ali frišne ohraniti.
Vzame se vinski sodček iz močnih hrastovih dog narejen, pa ne nad 25 l držeč, ta se dobro pomije in popolnoma posuši. Zdajei se vzame nekoliko 15 do 20 cm dolgih žvcplenih koscev, ti se navežejo na žico (drat) so zažgejo iu vtaknejo v sodeč, tla vsi zgorc. Ko je vse zgorelo, vzame se žica varno iz sodčoka nato se hitro spusti toliko sliv notri, da je sodček do polovice napolnjen. Zdaj se naveže zopet na žico muškatov oreh iu so zažge ter vtakne v sodeč in slive se nadevajo v sodeč do vrha. Sod so zatakne in zapečati ali so smolo zakapa. Ta se sedaj, dokler se ne rabi, done v vodo, tako. da voda čez njega stoji. Ivo se hočejo slive iz soda vzeti, izbije se dno, in sad jo ravno tak. kakor bi so ravno sedaj iz drevesa vzel, iu to tudi po preteku jodnoga leta. Oe se pa le nekaj sliv vzame iz soda iu drugo naj so še naprej ohranijo, naj so sodeč zopet zapre in požvepla, kakor je zgoraj povedano, zamaši in pod vodo postavi.
-H-
Vkuhanje breskev in marelic.
Breskve ali marelice se, ko so rumeno zrelo, v dvo polovici razrežejo, gladko olupijo, in v vrelo vodo donijo; pusto so, ila se en k nit vzdignejo, potem sov mrzli vodi ohlade ter se na platneni pri, ki je na sini razgrnjen, polože, da se posuše. Zdaj se skulia na 1 kg sadja ;,/4 kg medu, polože se kosci eden za drugem notor, pnste se malo časa vreti, toliko da ne razpadejo, odvzame so med. kosci se dniejo vroči v steklene posode /. natančnimi zaporami, vlijo se med po njih in so precej zapre.
Gospodarske raznoterosti.
Statistika o pomnožit v i čebel. Konec lanskega leta so so v francoskem poljedelskem ministerstvu po došlili mu sporočilih iz raznih okrajev te-lo številke dobile, katere očividno kažejo, da se je kupčija in obrtnost s čebelami Na Francoskem je bilo isti čas nič manj, ko 1,{171.865 panjev čebel. Te nanesle so v teku leta 9,94S.l»42 kg medu v skupnej vrednosti 14,'.145.885 frankov, in 2,845.749 kg voska vrednega 8,752.21H) frankov. Vsi panjovi so tedaj nanesli 23,698.134 frankov.
Župnik J eck er v Sub in genu v Švici je v letu 1884 od svojih 60 panjov dobil 29 centov medu v vrednosti 2900 frankov.
Xe vživajte zmrznjenega sadja! V Schifferstadt-u umrl je drvar Maurer po imenu. Za svoje kosilo vzel je se saboj kos kruha iu nekaj hrušek, katere je ne glede mraza na prostem pustil, da so zmrznile, ter tako v svoj prazni želodec spravil. Precej postane mu slabo in ta slabost dovede ga v 3 dneh v hladni grob.
Dobre orehe od slabih in piškavih je lahko odbrati. Vsi se denejo v vodo. Dobri padejo k dnu, a slabi stopijo k vrhu, kjer se lahko odberejo. Dobri se pa vzamejo iz vode in posuše.
V Kaliforniji so lansko leto okrog (50 milijonov funtov medu pridelali. Glavni pridobitek je bil v južnem delu v Counties San Diego, San Bernardo, Ventura iu v Los Angeles.
Dobro in hitro zdravilo zoper čebelin pik pravijo, daje peteršiljevo perje. liana se samo s tim perjem riba iu kmalo je dobro.
-x-
Dragi čebelarji!
Letos vsi zdihujete, da Vam medu primanjkuje, poskusite tedaj čebele se sladkorjem krmiti, kakor ste. brali v štev. 7. letošnjega tečaja v našem listu med dopisi. Sladkor se sploh priporoča, samo krmenje ne sme prepozno biti, da čebele zamorejo svoj ostali živež v piskriee pospraviti in zadelati. Poskusite, prepričali se boste sami, da je res dobro!
Listnica uredništvu. Gg. N. E. n. P. — L. A. v K. — N. P. v D. Z. pride uradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Ilvala vsem za poslano!
Odgovorni prednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Laitnlna .ČoLelarikcga In aadjarnjrtkega druütrs ia Kraujako". — Natl.mlla Kluln In Kuvaii v I.JulilJanl.
07812283