Ljubljana, sreda januarja I940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodi': Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana. Knafijeva ulica 5, telefon 3122 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Celje, Strossmayerje\a ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Novo leto I940 in Novo leto 1915. Ogromni vojaški napori Anglite letos bo vooklicanih dna miliiona voiakov, tako da bo imela Angli a na kopnem, na mor u in v zraku skuino št.ri milijone mož pod orožiem Mlada generacija je preživela prvo Novo leto v vojni. Starejši rod se je pri tem spominjal božičnih in novoletnih praznikov svetovne vojne, zlasti prvih v letu 1914. Nevtralci se še veselimo mirovnega stanja in s strahom Sedamo na velike sile. zapletene v krvavi spopad Primerjava z dogodki pred 5 leti se vsiljuje sama po sebi in vse se sprašuje, kako se bo razmerje med državami razvijalo v bodoče. Pred 25 leti je bilo takoj spočetka zapletenih pet velesil in ni minilo dolgo. ko sta se pridružili še dve, a nazadnje še Amerika. 2e v pričetku se je pokazalo, da se bosta izobličili le dve vojni stranki, pa da se mora vse ostalo podrediti tema dvema frontama. Nevtralne so ostale le malopo-membne, vsekakor le manjše države Položaj je bil tedaj tak, da so se mogla vsa svetovna nasprotja urediti ja-ko preprosto samo na dve vrsti. Situacija je bila s tem bistveno poenostavljena in velikim osnovnim težnjam so se podredila vsa nasprotstva, ki so še od prej obstajala med posameznimi državami. Saj sta celo Velika Britanija in Rusija; ki sta si bili dotlei pač naj-večia nasprotnika, sklenili obsežno pogodbo, po kateri sta tudi za najkočlji-veiše probleme našli formulo, prina-šaiočo koristi obema. Samo ruska revolucija je povzročila, da se ta sporazum ni izvedel in da je ostala velika pogodba brez realizacije. Vojna, ki divja sedaj, ima dokaj drugačno ozadje. Razmerje med velikimi silami ni tako, da bi dovolilo gru-pacijo enostavno na dva tabo»a. Dose-dai so v vojno zapletene samo tri velike sile od sednvh, kolikor jih je dejansko na svetu. To ni še niti polovica Zakaj kljub temu. da je Rusija zasedla polovico Poliske in s svojimi armadami napadla Finsko, je vendarle tako, da je še ni mogoče šteti med ak tivne udeležence velike skupne vojn«3 Reči moramo potemtakem, da so še vedno štiri velike države od sedlih ki steje ob strani, in sicer stoje ob strani tako. da ni o nj;h mogoče pred postavljati samo. da ali ostanejo nevtralne ali pa da se prikliučijo enemu od vojujočih se taborov. Glede Amerike ie gotovo, da se Nemčiii ne bo pridružila, a zadržanje ostalih treh je stvar bodočnosti. Opravka imamo v sedanjosti z mnogo bolj komplic;ran;mi razmerami, kakor pred 25 leti, zlasti v ideološkem pogTedu. Tu je na eni strani demokratski tabor, ki se zavzema za načela demokracije tudi v mednarodni politiki Stoji v nasiprotstvu s totalitarističnim stremljenjem, ki ga predstavlja v sedanjem konfliktu Nemčija. Toda nasprotstva totalitarnih sil so bila v načelnem pogledu naperjena mnogo bolj zoper boljševiško stran, nego proti demokratičnim silam. Protikonrnternski pakt in njegova zgodovina nam pričata zgovorno o tem. Toda nenadni konec tega pakta je prinesel zmedo, ki je situacijo še mnogo bolj zapletla in zameglila, da je še težie reči kaj o na-daliniem razvoju. Slej ko prej pa se zdi. da ni mogoče za trajno izenačiti razlik med totalitarnim in boliševi-šk;m svetovnim naziranjem in da je treba zato še vedno računati, da bodo v evropski politični pozorniei in na ideološki šahovnici ostala vsa tri vodilna naz;ranja: demokratično, totalitarno in boljševiško. Vsa tri se bodo skušala uveljavljati tudi mednarodno-politično, kar daje sedanjemu razmerju svoj posebni značaj in ustvarja ono veliko negotovost, ki je tako svojstvena sodobnosti. Toda k tej nesigurnosti mnogo prispeva še marsikaj drugega. Ob strani stoji Italija, ki proglaša, da njeno zadržanje ni prav za prav nevtralnost, marveč da je za enkrat neudel^žena in da bo vedno pripravljena, da zastopa z vsemi razpoložljivimi sredstvi svoje interese. Italija pomeni tedaj povsem samostojen tabor, ki se ne more šteti k nobenemu od doslej opredeljenih treh taborov, ki so prijeli za orožje. Toda s tem serija še ni zaključena. V vzhodni Aziji stoji Japonska, ki je sicer tudi udeležena v vojni na Kitajskem, toda tako, da ta njen konflikt nima neposredne in rnti posredne zveze z evropsko vojno. Tudi zadržanje Japonske še ni opredeljeno, toda nesigurnost, ki jo ustvarja to zadržanje, je vendarle omejena v bistvu na Daljni vzhod. Evropski konflikt se ob prelomu leta še ni razvil tako, da bi zajel večino velikih sil, a tudi manjših držav je še malo udeleženih. Toda prav to ustvarja povečavo nes:gurnosti, zakaj nevtralci še vedno ne morejo presoditi, kam jim velevajo nj;hovi interesi, ako bi bih na ta ali oni način proti svoji volji vendarle potegnjeni v metež. Božične poslanice odgovonv'h faktorjev izražajo tako v nevtralnih kakor v London, 2. januarja. AA. (Reuter) Na snočnji seji kronskega sveta je kralj Jurij VI. podpisal ukaz o vojaški obveznosti, ki obsega skoraj dva milijona mož od 19. do 28. leta starosti. Pozivi se bodo vršili v toku leta. Najprej bo poklican pod zastavo letnik 1916, toda šele po 1. marcu, ker bodo preje vpoklicani še oni obvezniki, katerih mobilizacija je bila odrejena v novembru in decembru. Vsekakor bodo poklicani vsi letniki pod zastavo še v toku leta 1940. London. 2. jan. j, Reuter. Kraljevska proklamacija o nadaljnji številčni izpopolnitvi angleške armade je vzbudila v oben zavezniških državah veliko odobravanje. V poučenih krogih trdijo, da bo štela angleška oborožena sila na kopnem, na morju in v zraku po dokončani organizaciji približno 4 milijone mož. Organizacija armade v tem obsegu bo v celoti izvršena v letu 1S40. Ta kraljeva proklamacija pa še nikakor ne pomeni zadnje besede angleške vlade in bodo morda že v tekočem letu storjeni mnogi napori in storjeni novi koraki, da se moč angleške vojske še poveča. Seveda imajo vsa prizadevanja v tej smeri neko skrajno zgornjo mejo, ki se ne more prekoračiti iz preprostega razloga, ker zahteva izvežbanje tolikšnega števila vojakov ne samo časa. ampak tudi velikih materialnih naporov, ki jih industrija samo do neke mere lahko sproti zmaguje. Kar se tiče aktivnosti angleške armade, je po za trdilu merodajnih angleških krogov sigurno da obe zavezniški velesili ne bosta pustili Nemčiji možnosti, da bi si sama izbirala način bodočega vo.ievanja — način, ki bi njej naibol.i pri.ial. Po mnenju istih krogov se bo v tekorem letu tok doe-o^kov telo nospeši! in bo letošnje leto verjetn»> odločilno za nartaHnji razvoj Rertmiera ihnrn'«"«""! spora. In prav to ie bil tudi "•'en oo«»lnv:tnih vz»-nlrnv. zalraj se ie Ve-"ka Frit^ni.ia odleei'a. oro">*»»r?ra in vrže v ta spor evpie sile. ki jih maksimalno more doseči. Nemško In Sranc3sko vcjiic poročilo Berlin, 2. januarja, br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu le malo topniškega in oviral nega ognja. Pri izvifiniških poletih dne 31. decembra so angleška letala, ki so poskušala prodreti do severne nemške obale, na povratku iznad Nemškega zaliva preletela nizozemsko ozemlje. Na novega leta dan so nemSka letala izvršila izvhlniške polete nad šetlandskimi in Orknejskhni otoki. Pri tem so zbrala važne podatke. Del Izvidniških letal je 200 milj od škotske obale prišel v stik s sovražnikom, ki je bil v premoči. Nemško letalo, ki je imelo že pred spopadom tehnični defekt, je izgubilo svojo borbeno sposobnost in je bilo prisiljeno pristati na morju. Neke ansrifško letalo je bilo močno poškodovano in se najbrž ni vrnilo v svoje oporišče. Pariz, 2. jan br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske ie davi objavilo naslednje 241. vojno poročilo: Izvifin'5ki oddeHn so bil? na straneh na delu na raznih ('»eknh fronte. 3 ' U London, 2 jan s. f Reuter). Nad Severnim morjem so bili danes trije angleški bombniki napadeni od 12 nemških lovskih letal tipa Messerschmitt. Čeravno so bila sovražna letala v veliki premoči, so se angleška letala zapletla z njimi v borbo Ene nemško letalo je bilo sestreljeno, dve nadaljnji pa sta bili najbrže tudi izgubljeni Na angleški strani je bil sestrelien en bombnik, drusega pnrrešajo, tretji pa se je vrnil v svoje oporišče. Let»l=ko m?"i«trstvo sporoča v komuni keju, da je bila tudi sicer nad Severnim morjem in ob nemški obali povečana letalska aktivnost tekom današnjega dne. Lonrlon, 2 januarja. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo je sporočilo snoči. da so angleška letala zbila neko nemško letalo. Angleški opazovalci so poslali takoj, ko sta se pojavili včeraj nad vzhodno škotsko obalo dve nemški letali, v borbo več angleških letal. Nekemu angleškemu letalu se je posrečilo toliko časa obstrelievati s strojnico nemško letalo, da je začelo goreti in da je strmoglavilo v morje. London. 2. jan. s. (Reuter). Danes dopoldne se je nad šetlandskim otočiem zopet pojavilo nemško letalo. Angleška lovska letala so se takoi dvignila, nakar se je nemško letalo oddaljilo, ne da bi odvrglo bombe. BruKelj. 2 jan. s. (Reuter). Po uradnem poročilu so se danes po.i^vila nad Belg'jo tuja letala. Protiletalnk'' topovi so stopili v akcijo in tudi belgiiska letaka so se dvignila in se zapletla v borbo s tuji--ni 'etaii. Kralj Jurij med vojaki London 2. jan. s. (Reuter). Kralj Jurij VI. je posetil danes neko angleško divizijo na jugu države. Odpeljal se je iz Londona že snoč takoj po seji tajnega sveta. Prepotoval je 230 km. Eno miljo je prehodil udeleženih državah, posredno ali neposredno občutek, da se situacija še ni do kraja razčistila. V tem je bistvena razlika med letošnjim Novim letom in onim pred četrt stoletja. v taborišče peš med špalirjem 4000 vojakov. Kralja so spremljali domači vaški prebivalci in otroci. Kralj je potoval k četam v maskiranem vojaškem avtomob lu, vrnil na se je zvečer v dvornem vlaku. Nemška letala v bližini Pariza Pariz, 2. jan. s. ii so davi obnovile svoje napade na finske postojanke, zlasti na levem krilu finske utrjene linije ob Ladcškem jezeru in v certru na jezeru Suvanto. Tu napadajo na leden' skorji jezera. Nevtralni opazovalci cenijo, da je samo na tem od«eku fronte sedaj zbra lih 200.C00 do 250.000 sovjetskih vojakov, izgleda pa. da prihajajo še nova ojačenja. Vsekakor je pričakovati tu <->«ločirncga sovjetskega napada. Med sovjetskimi četami so tudi prvorazredno opremljeni elitni polki. Zelo aktivno je na karelski zemeljski ožini sovjetsko topništvo. Bobneči ogenj je neprestano slišati še v Vifcorg, čeravno leži mesto v znatni razdalji od fronte. Stockholm, 2. jan. br. »Svenska Dag-blad« poroča, da je bila sovjstska vojska na finskem severa znova ojačena. Na fronto je prišlo 10.000 dobro oboroženih in opremljen h vojakov. Spričo tega raci n-« jo Finci tudi z novo sovjetsko ofenzivo pr: Pečcngi. Zadrži jo labko ?amc izredno hud mraz. Temperatura je namreč padla 40" pod ničlo. Oslo, 2. jan. j. (Nor. tel byro) Skrajni severni odsek rusko finsks^a boj šča je v zadnjih dveh dneh zaradi mraza, ki je pritisn'1 z vso silo skoraj popolnoma omr-tvel. Sovjeti so sicer prpravljali prot ofen-zivo južno od Pečerge, vedar pa so morali te namene opustiti, ker vlada tu mestoma mraz do 40 stopenj pod nič'o, kar onemogoča sleherno vojsško akc:jo. Svedsk; vojni poročevalci trdijo, da so sovjetske čete tu s cer izvrstno oborožene, da razpolagajo z najmodernejšim orožiem švedskega izdelka. ki so ga zasegli na Poljskem, da pa jim po zatrdilu finsk'h časnikov absolutno T"dostaja borbanega duha. Na obeh frontnih odsekih t j. severno ad Ladoškega jezera in na Kaj vlaki ožini se je sovjetska ofenziva, ki se je pričela t: preteklo soboto vsestransko ojač la in razširila. Oba prva dneva ofenzive so Sovjeti izkoristili za p-ipravni a:t:lerijski ogen na Mannerhe movo črto in zaledje s ciljem da bi Mannerhe'movo črto odrezali od za .edja ter zlomili odpor posameznih utrjenih postojank, ter na ta način pripravil' ugodnejše pogoje za napad pehote in moto^ z ranih odredov. Moč celokupne sovjetske armade p-ed "'anneiheimovo črto in na odseku se. smo od Ladoškega jezera cenijo na prbližno pol milijona mož. Finska vojska šteje tu le blizu četrt milijona vojakov, ima pa ve-1 ko zaslombo v utrdbah Mannerheimove črte, ki so se izvrstno obnesle. Sovjetske oklopne granate, s kateimi je njihova ar-tilerija doslei obs:pala finske oklopne postojanke niso mogle skoraj nikjer napraviti večjega razdeianja. tako da se posamezna gnezda, na katera ni b 1 koncentriran ruski ogenj še zm?rom drže. Danes So napravile sovjetske čete ponovno več napadov, zJasti v Srneii proti kra;u Muo-la, vendar pa so bili vs>ktovolicev. Med prostovoljci so delavci v večini mnogo pa je med niinr tud' kmet- v in nre-lektnalcev. Kontingenti štejejo nekaj tisoč ljudi. Francoska pomoč Pariz. 2. jan br Davi je »Jour« objavil članek o francoski pomoči Finski, v katerem se je zavzel tudi za to. da bi Francija pos'a!a na Finsko 10.M)O prostovoljcev iz vrst svojih planinskih čet. Za sovjetsko Rusijo kakor tudi za Nemčijo bi taka pomoč pomenila velik moralen udarec lO.iiOO francoskih planincev, ki so vaiem mraza in k' bi bili dobro oboroženi in opremljeni, bi zelo dobrodošli Fincem. Na tisoče ujetnikov Skoro na vseh frontah so zmagovite finske čete poleg bogatega plena zajela tudi cele bataljone sovjetskih vojakov Hplslnkl, 2. jan s. (Associated Press), v itor poiuččtjo. so bili v že znani veliki bitki pri Suomusalmiju uničeni polki 133. sovjetske divizije. Po novih poročilih se je sertaj Fincem pri Salli posrečilo zajeti zupet 15.000 sovjetskih vojakov ter je vsak čas pričakovati večje nitke v tem področju. Na severu se nahajajo finske čete še 45 km od Pečenge Danski list >;Politiken« poroča, da je bilo sovjetsko prodiranje na severu popolnoma ustavljeno. Aktivna je tu samo še sovjetska aviaclja. Južno od Salmijarvija so Finci zajeli več tisoč sovjetskih vojakov. Helsinki. 2. jan. s. (Havas) Poročevalec agencije Havas je posetil bojišče pri Tol-vajarviju, kjer so se morale sovjetske čete zopet umakniti proti meji. Mesto Tolvajar-vi je ostalo v bojih skoro popolnoma nepoškodovano. pač pa je v Aglajarviju zgorela večina hiš. Na obeh straneh ceste proti meji je opaziti izredno številna trupla sovjetskih vojikov, iz česar je mogoče sklepati, da so b^li tu v akciji zelo številni oddelki sovjetskih čet. Pročevalec je naštel na cesti okrog 30 uničenih sovjetskih tankov. Deloma so jih uničili topovi proti tankom. deloma jim je zmanjkalo goriva. Posadke tankov so bile povsod mrtve. Tanki so bili večinoma obrnjeni proti sovjetski meji ter so bili torej uničeni že na begu. Brzojavni drogovi ob cesti so skoro povsod odsekani, ker so jih sovjetski vojaki porabili za gorivo. Helsinki, 2. jan. s. (Reuter). Finci so včeraj v bitki južno od rudniške "a revir ja pri Salmi'arviju zajeli okoli 10.000 sovjetskih vojakov. Na karelski zemeljski ožini traja že 40 ur neprestano bobneči ogenj sovjetskih topov. Vrste se tudi napadi pehote, ki operira v velikih množinah in z ogromnimi količinami vojnega materiala. Atlet Tamila padel Helsinki, 2. jan. AA. (Štefani). Znani ?>ski težki atlet E ki Tamila je padel v ~rbah na karelski ož nI. Helsinki, 2. jan. br. Znani tfnski smučarski prvak Wanin ki je bil ob pričetku vojne zaposlen kot inženjer v neki tovarni in zato oproščen vojaške službe, se je sedaj sam pri-avil k vojakom in so ga kot navadnega vojaka poslali na fronto. Tam je bil dodeljen nekemu posebnemu smučarskemu oddelku, v katerem služijo tudi 7na ni prvaki Petkanen ter brata Lappa-lainen. Finski vojni plen Helsinki, 2. januarja. AA. (Havas). Posebni dopisnik Havasa je obiskal bojišče v srednji Finsiki, kjer se umikajo sovjetske čete. Po njegovem poročilu znašajo sovjetske izgube v borbi, k' se je tu vodila, 2.000 mrtvih in 700 ujetih Finci so zaplenili ob tej priliki 1580 pušk, 16 velikih topov, 14 poljskih topov, 6 meta'cev min, 214 strojnic, 426 strojnih pušk 39 tankov, od katerih je 16 v dobrem stanju, ter 3 oklopne avtomobile. Mnogim sovjetskim ujetnikom so zaradi mraza zmrznili prsti. Neki finski letalec je zbil 9 ruskih letal. Junaški polkovnik Helsinki, 2. jan. A A. (Havas). Glavni poveljnik fnskih čet maršal Mannerhe''m poudarja v svojem današnjem dnevnem povelju junaštvo polkovnika Ekholma, ki je s častn!ki svojega štaba in z njihovimi ordonanci odb'1 napade sovjetskega bataljona, kateremu se je posrečilo pr'ti v neposredno biližino. Polkovnik Ekholm in njegovi pornagači so prizadeli težke zgu-be sovražniku. Zaradi tega je b'l polkovnik odlikovan z vojnim križcem. Ameriški tisk o drugem Tannenbergu New York. 2. jan. r. Ameriški tisk označuje finsko zmago pri Kjantajarviju za drugi Tannenberg. Finski narod si bo sedaj lahko vsaj za nekaj dni oddahnil. Morda bo v tem času prejel obliubljeno pomoč iz zapadne Evrcpe. Amerrki narod se je navdušeno odzval pozivu, naj Fincem tudi niateriVno pomaga. Včeraj so pričeli zbirati nove prsperke za Fince pod geslom, da mora vsak Američar r»ri«pcvati po en do'ar. Že včeraj so r-r f - n«Mn nabrali prvih 100.000 dolarjev. Odnošaji med Anglijo in Sovjetsko unijo Ugibanja angleških listov o namenu in pronenu prihoda poslanika Seedsa iz Moskve v London London, 2. jan. j (Reuter). Angleški službeni krogi odločno demantirajo, da bo angleški poslanik v Moskvi sir VVtlliam Seeds, ki pride v kratkem v London na dopust, sodeloval pri sestavljanju besedila Bele knjige, ki jo bo v kratkem izdala angleška vlada ter bo obravnavala svoječa-sna pogajanja med Anglijo in Sovjetsko unijo. Prav tako zavračajo oficielno izjavo Moskve, da se bodo angleško-sovjetski odnošaji z odhodom angleškega poslanika Seedsa na dopust nadaljevali v sedanjem negotovem stanju v nedogleden čas. Problemi sedanjih odnošajev med Anglijo in Sovjetsko unijo so predmet pozornega razmotrivanja v angleškem tisku in je značilno, da se sodba posameznih angleških listov glede bodočnosti odnošajev med Londonom in Moskvo giblje v zelo različnih smereh. »Yorkshlre Post« in »Manchester Guardian« se obširno bavita z razmotnva-njem posledic, ki jih utegne imeti izdanje angleške Bele knjige glede na bodoči razvoj odnošajev med Anglijo in sovjetsko unijo. Diplomatski sotrudnik »Yorkshire Post« pravi: Čeprav so angleško-sovjetski diplomatski odnošaji srečno prestali obsodbo Sovjetske unije s strani Društva narodov, je vendar mogoče, da bo objava Bele knjige povzročila prekinitev diplomatskih odnošajev med obema državama, ker ho ta dokument nesporno obtožil Sovjetsko unijo nasilja tako nad Finsko kakor tudi nad baltiškimi državami. Diplomatski sotrudnik »Yorkshire Post« trdi nadalje, da Francija ne bi imela nikakih pomislekov proti prekinitvi diplomatskih odnošajev z Moskvo, vendar pa se kaže, da Anglija s svoje strani ni voljna napraviti prvega koraka v tej smeri in da bi ji bilo všeč, če bi prve korake za prelom napravila Sovjetska unija. Lest zaključuje svoja razmotri-vanja z ugotovitvijo, da prihod Seedsa na dopust ni treba, da bi bil v neposredni zvezi z izdajo Bele knjige. Diplomatski sotrudnik lista »Manchestcr Guardian« sodi nasprotno, da odhod Seedsa ne znači še nobene senzacionalne spremembe v angleško-sovjetskih odnošajih, ter pravi, da za sedaj še ni aktualno vprašanje prekinitve diplomatskih odnošajev z Rusijo. Kljub temu še ni gotovo, da bodo odnošaji med zapadnima velesilama m Sovjetsko unijo ostali normalni v nedogleden čas. Tako v Londonu kakor v Parizu so si merodajni krogi povsem na jasnem, da je danes Sovjetska unija na strani Nemčije. Mišljenje, da je Sovjetska unija na skrivaj še zmerom sovražnica Nemčije, in da dokazujejo to tako zasedba vzhodne Poljske, strategičnih točk v baltiških državah, kakor tudi sedanji pohod na Finsko, je nepravilno in od merodajnih krogov zapad-nih velesil opuščeno. Diplomatski sotrudnik sodi nadalje, da bo prav tako treba opustiti tudi teorijo, da bi bil Stalin izigral Hitlerjeve načrte, ampak je resnica ravno nasprotna. Napad rdeče armade na Finsko se prav za prav lahko smatra kot predstraža nemškega prodiranja na severni Atlantik. Konec koncev bo v tej zvezi Sovjetska unija na slabšem. V primeru, da bi doživela sovjetska akcija na Finskem poraz, ne bo Nemčija ničesar izgubila, ako pa bo Finska poražena, bo zavzela Nemčija v severni Evropi dominantno pozicijo. Hitler Mussoliniju za novo leto in obratno Berlin, 2. jan. br. Nemški poročevalski ■urad objavlja danes novoletna voščila, ki so si jih izmenjali Hitler in italijanski kralj, Mussolini, Franco, državni guverner Horthy, rumunski kralj Karol, knez namestnik Pavle, bolgarski kralj Boris, belgijski, danski, grški, norveški in švedski kralj, bivši bolgarski vladar Ferdinand, ital janski prestolonaslednik Umberto, predsednik slovaške republike Tiso, prezi-den'c dr. Hacha, iranski šah, afganistanski kmlj in predsednik siamskega regentske-gri sveta. Mussolini ju je Htler brzojavil: »Za novo leto vam v znamenju našega prijateljstva izražam najprisrčnejša voščila. Naj bi dosegla zavezniška Italija pod vašim trdnim vodstvom tudi v bodoče popoln uspeh pri urejevanju vseh njen h življenjskih vprašanj.« Mussolini mu je odgovoril: »Odgovarjam z enako tovariško prisrčnostjo na voščila. ki ste ml jih izrazili ob novem letu. Enake želje izražam za na-' rodnosocialistično Nemčijo, kakor ste jih vi za fašistično Italijo, da bi oba naša naroda, ki ju druži zavezn štvo, dosegla svoje cilje in si zagotovila svojo bodočnost.« Hitler je tudi v odgovoru na voščila italijanskega vladarja poudaril zavezništvo med Nemčijo in Italijo. Knez namestnik Pavle je poslal Hitlerju naslednjo brzojavko: »Moja soproga in jaz Izražava vaši ekscelenci najprisrčnejša voščila in vam zagotavljava, da ne bova ni- koli pozabila lepih dni( ki sva jih preživela v Berlinu.« Ker je diplomatski sprejem za novo leto v kancelarski %lači odpadel, so se diplomati ki so ak*ditirani v Berlinu, vpisali v posebne knjige. Prvi je na tak način izrazil novoletna voščila Hitlerju v imenu papeža in diplomatskega zbora diplomatski doyen nuncij Orsenigo. Rumunski kralj o politiki Rumunije Bukarešta, 2. jan. AA. (Rador). Za časa svečanega sprejema v Kostanci se je kralj Karol II. Zahvalil predsedniku vlade Tatarescu za želje, ki jih je izrazil v imenu vlade in vse države. Dogodk , je dejal kralj, ki so nastali neodvisno od naše volje in ki jih gotovo nismo želeli imajo za posledico da gre ves naš napor za tem, da se izpopolni narodna obramba. V izrazu narodna obramba je jsebovana jasno naša miroljubna toda odločna politika. Mi pripravljamo svojo vojsko, toda ne v agre-, sfvnem duhu, temveč v duhu odločnosti braniti ono, kar nam pripada na osnovi svobod n h sklepov, ki so jih sankcionirale skupščine v Kišenjevu, černovicah in Albi Juliji. V tem popolnoma romunskem okviru smo pripravljeni nuditi prijateljsko roko vsem. Naj vsemogočni čimpreje pošlje zemlji žarke miru in dobrega sporazuma med ljudmi in narodi da se napredek naše civilizacije ne bi ustavil in da bi vsi ljudje uživali njene blagre. Gospodarska vojna Nemški protest proti internaciji parnika „Tacoma" MOntevldeO, 2. jsn. s. (Reuter). Nem-fikl poslanik je vložil pri urugvajs>ki vladi protest svoje vlade proti internaciji nemškega parnika »Tacama«. Sklicuje se v svojean protestu, da je »Tacama« pomagala mornarjem z oklopniee »Admiral Graf Spee« samo kot brodolomcem in da zato »Tacome« še ni mogoče smatrati kot pomožne vojne ladje. M°ntev!deo, 2. jan. s. (Associated Press) Tu so razširjene govorice, da namerava nemška posadka parnika »Tacoma«, kije bil včeraj interni,ran, pobegniti na obalo. Ob »Tacr-mi« se je zasidrala urugvajska patrolna ladja z 20 mornarji. Razen tega je bil na »Tacomo« poslan urugvajski mornariški oficir ,ki poleg omenjenih mornarjev stalno nadzoruje ladjo. Vsi imajo nalogo, da pazijo, da »Tacoma« ne požene nepričakovano svojih strojev ter ne odplove. Radijska postaja na »Tacomi« je bfla po nalogu urugvajskih oblasti stavljena Izven akcije. Na »Tacami« se nahaja poleg kapitana 60 nemških mornarjev. »AJax« v Montevideu Montevideo, 2. jan. s. (Associated Press). Angleška križarka »Ajax«, ki se je udeležila pomorske bitke z nemško oklopnlco »Admiral Graf Spee«. ie davi ob 7.30 lokalnega časa dospela v luko v M on tevideii in se zasidrala približno na istem mestu kakor svoj čas »Admiral Graf Spee«. Angleške oblasti so prosile argentinsko vlado za dovoljenje, da sme križarka »Ajax« tzpopoln ti svoje zaloge goriva in živil Urugvajska vlada je izdala dovoljenje, da sme križarka »Ajax« ostati v luki 48 ur. Na krovu križarke ?e nahaja novo imenovani admiral Harvvood, ki je poveljeval angleškim križarkam v pomorski bitki z nemško oklopnico. Angleška kolonija v Montevideu je priredila križarki »Ajax« svečan sprejem. Reuter poroča v nasprotju s to vestjo, da dospe križarka »Ajax« v Montevideo šele jutri zjutraj. Zaplenjeno nemško blago Pariz, 2. jan. br. »Matn« poroča, da so samo v francoski kontrolni luki Marseille od priče tka vojne do konca preteklega leta zaplenili za 100 milijonov frankov (125 milijonov din) blaga, ki je >ŠIo namenjeno v Nemčijo. Poleg tega so oblasti zaplenile za 250.000 frankov (310 000 din) premoženja nemških državljanov, ki so jih ujeli na morju in prepeljali v Fran cijo. Žrtve mil? in torpedov London,- 2. jan AA. Ang-le-ika ladja >;Bakeshi]l« (5.677 ton) je zadela včeraj na Severnem morju na nrno ter se potopila. Ne ve se za usodo 19 od 32 članov posadke Angleška cisternska ladia San del Fino« (8.000 ton) ^ b.la pešk" 'ovana verjetno zaradi eksplozije mine. Ladji se je posrečilo pripluti do plitvega -mesta. Noben član poseke, ki šteje 41 mož, ni bil ubit. Zdi se, da se je posrečilo ves tovor oh ran ti. L°nn 3tu kažejo, da prizadeva vojna m moriu \~gMii vedno manj izgub, v desetih dneh od 11. do 20. decembra je prišlo v angleške lu-ke, oz;roma odšlo iz niih 1454 trgovskh ladij s skuipno tonažo 3,648.000 ton To je 30% več nego v prejšnjih 10 lneh. Nemški parni1, louisM se je vrnil v Hamburg London, 2. januarja. AA. (R?ufer). Nemške radiepostaje so sporočile, da je nemška potniška ladja »S t. L o u i s« (16.732 ton), ki ie bila vsidrana v new-yarški luki, prispela včeraj v Hamburg. Tako je po trditvi nemškega rad'a prispela zadnja ladia družbe Hamburg - America Line v Ne> čijo. Znižanje zavaroval i"h premij za ladje New York, 2. jan. br. Zava.rovaMe družbe so sedaj znižale za. pol odstotka zavarovalne premije za trgovske ladje. V komunikeju. ki je bil o tem tedan, pravijo, da je bilo v poslednjih tednih potopljenih mnogo manj tovornih in potniških ladij kakor v prvih dveh mesecih vojne. Dvestoletnica italijanskega lista Rim, 2. jan. br. Beneški list »Gazzetta d Venezia« Izhaja že 200 let. Italijanski listi, ki, beleži jo ta dogodek so mnenj*, d« je to najstarejši list v Evropi. Danes se sestane ameriški kongres Washington, 2. januarja, s. (Associated Press). Jutri se žačne-ridno zasedanje kongresa. Pričakujejo, da bo predsednik Roosevelt predložil kongresu v odobritev predvsem obsežen oborožitveni program. V zvezi s programom bo stavljen predlog, da se vs. izdatki proračuna, razen ontti za narodno-obrambne svrhe, znatno znižajo. Ni še sigurno, ali bo predsednik Roosevelt predlagal za nadaljnje kritje oborožitvenih izdatkov povečanje državnih dohodkov, ali pa bo prosil za dovoljenje, da najame vlada novo notranje posoj lo preko zneska 45 milijonov dolarjev, za katerega ima od kongresa že dovoljenje. Ni pričakovati, da bi bile kongresu predložene važnejše spremembe nevtralnostne-ga zakona v njegovi sedanji obliki, pač pa bodo gotovo pr šli na dnevni red v izčrpno razpravo odnošaji med Zedinjenimi državami in Japonsko. Amerika gradi z vso naglico vojne ladje Wa3hmgton, 2. januarja, s. (Associated Press). V preteklem letu je bilo v Zedi-njenih državah za ameriško mornarico dovršenih 30 križark, ruSflcev in podmornic. poleg večjega števila manjših vojn h ladij. V letu 1938 so odgovarjajoče Številke znašale 16 vojnih ladij, v letu 1937 pa 24. Trenutno je v gradnji v Zedln,jenih državah vojnih ladij s skupno tonažo 452.000 ton. Med nj mi sta dve veliki bojni ladji po 45.000 ton, ki sta bili dani v gradnjo lani. Franco o mednarodnem položaju Madrid, 2. januarja. AA. General Franco je Imel včeraj po radiu govor, v katerem je dejal o mednarodnem položaju: Kakršenkoli bo rezultat te borbe, njen konec bo vsekakor katastrofalen. Ko bo popustila disciplina, bodo vlade žele ono, kar je toliko let sejala demagogija, in narodi bodo takrat spoznali, kaj je pretrpela muče-niška Španija. Naš narod, ki se je 3 leta junaško boril za rešitev evropskih narodov, se pridružuje glasu najvišje cerkvene oblasti in vladarja Italije in ostalih držav v želji, da se ustavi borba, ki bo v primeru, da se nadaljuje, odprla azijskemu barbarstvu vrata k zapadu. V primeru, da bi se vojna nadaljevala, bomo Španci junaško združeni ln pripravljeni odgovoriti potrebam položaja, ki bi ga vojna v bodoče ustvarila v Evropi. Vejni drobiž Berlin, 2. jan. br. Nemški listi citirajo danes kodanjski list »Politiken«, ki poroča o pogajanjih Anglije in Francije s skan dinavskimi državami za prost prevoz vojnih potrebščin na Finsko Če bodo pogajanja uspela, bosta Anglija in Francija takoj pričeli dovažati Finski letala, orožje in strelivo. Nemški listi pa so prepričani, da bosta Francija in Anglija v danem primeru pdsfill ha cedilu ne le'ifinsko, nego tudi ostale skandinavske d^a^e, kakor bi naj bili"'tudi Poljsko. 'IŽato "svetujejo Norvežanom in Švedom, naj os*anejo striktno nevtralni, Helsinkl> 2. jan. s. (Beuter). Po poročilih iz Moskve je sovjetska vlada odredila sedaj cenzuro tudi za vsa pisma, ki prihajajo v državo iz inozemstva. Finska radijska postaja l^ahti je včeraj objavila vest, da je neki inozemse v necenzuriranem telegramu iz Moskve sporočil, da po vsej Sovjetski Rus ji primanjkuje kruha. moke. riža in čaia. London, 1. jan. AA. (Havasl Stalin je odredil Kaganoviču rok do 10. januarja, da uvede normalne razmere v sovjetskih tovarnah, kjer so stavke na dnevnem redu. »Daily Sketch« pristavlja k tej vesti, da bo Kaganovič moral zapustiti mesto komisarja za težko industrijo, če se mu ne posreči izvršiti naložene naloge. Taja propaganda v Turčiji Bern, 2. jan. br. Listi objavljajo, da je ostalo v Turčiji znatno vznemirjenje zaradi propagande tujih s 1. ki se je zelo povečala. Po Turčiji kroži danes na tisoče letakov, v tujini pa radijske postaje v posebnih oddajah V arabščini ščuvajo Arabce proti Turkom. Proti temu se arabski in turški svet bori z enakimi sredstvi. V Kairu eglptska radijska postaja dnevno reagira na vsako tujo oddajo v arabščini, k: je naperjena proti Turčiji, ter vsak dan zagotavlja, da bo ves arabski svet šel Turkom na pomoč, če bi jih kdo napadel. Vdlka japonska ofenziva Tokio, 2 jan. br. Agencija Domej poroča, da se je severozapadno od železniške proge Kanton—Hankov pričela nova velika japonska ofenziva. Japonske čete so že zavzele celo vrsto strateško važnih krajev v Kvantungu. Neka japonska kolona je prodrla celo že do Intanga, ki leži 130 km severno od Kantona. Vendar je neki kitajski četi usnelo pognati >;v zrak strateške izredno pomembni most Oteu na omenjeni progi. > či-ngkfng, 2 jan AA.HDNB) Po kitajskih podatkih znaša število mot tlizin»nih japonskih čet na Kitajskem 49 divizij in 14 mešanih brigad, t. j. 1.680.000 mož. Japonci so doslej izgubili na Kitajskem 1.461000 mož. od katerih jih je 14% padlo, 60'' pa jih je bilo ranjenih. .Tar>nnoi so izgubili mesečno 50.009 piož. Kitajci so v isti dobi mobilizirali 300 rMvizij. to je skupno 3 milijone mož. Pri tem niso upoštevani častniški oddelki Kitajske izgube znašajo dva milijona ljudi. Birba za j*r'fški Usodne poplave v Turčiji V mestu Kemal paša porušenih 400 hiš in utonilo 600 ljudi — Dosedaj nad 1200 smrtnih žrtev poplave Ankara, 2. jan. s. V zapadni Turčiji je zahtevala nova katastrofa velike žrtve. Med Smirno in Brnso so prestopile mnoge reke bregove ter povzročile velike poplave. Samo v mestu Kemal paša, ki je popolnoma pod vodo, je utonilo 600 ljudi. 20 vasi je moralo biti popolnoma izpraznjenih, več drugih pa je odrezanih od ostalega sveta. Včeraj so prvič tudi pri mestu Pargamon občutili potresne sunke. Nadaljnje žrtve so povzročili hudi viharji na Črnem morju.. Doslej je znano, da se je potopil en turški parnik z vso posadko, mislijo pa, da je izgubljenih še več drugih. Carigrad, 2. jan. br. Poplave v zapadni Turčiji zavzemajo zmerom večji obseg. Najhuje je prizadeta pokrajina ekrog oporišča turške vojne mornarice v Marmar-skem morju Ismida. V bližini Bruse je nastalo novo jezero, v katerega se stekajo reke Adranos, Susurtu m še dve manjši, ki so se doslej stekale v Marmarsko morje. 500 vasi je odrezanih od sveta. Na njihovem področju je voda dva metra globoka. Mnogo ljudi je zbežalo v gore. Ankara, 2. jan. s. (Reuter). Potresni sunki v Anatoliji se od včeraj dalje niso več ponovili. Prometne zveze s potresnim ozemljem funkcionirajo sedaj bolj redno. Vojaštvo je očistilo železniške proge snega in jih popravilo. Iz Ersingjana odvažajo vlaki še vedno predvsem ženske hi otroke. Dosedanje število smrtnih žrtev poplav v zapadni Turčiji cenijo na 1200. V mestu Kemal paša je uničenih 400 hiš. Pri Smir-ni vode upadajo in je glavna nevarnost minila. Zato pa so pri Brusi jezera prestopila bregove in poplavila nove predele. Vojaški inženirski odedlki§ so bili poslani v poplavljeno ozemlje, da pomagajo pri re- ševanju. Ankara, 2. jan. j. (Havas). Poročila iz Anatoli,je kažejo, da je poplavna katastrofa zavzela mnogo večji obseg in povzroči- la mnogo resnejšo gmotno škodo, kakor se je sodilo po prv h vesteh iz prizadetih krajev. Reke, ki so prestopile bregove, so ' popolnoma opustošile široke doline Lama-nisa, Menementa in Amatyja. Vse železniške proge kakor tudi telegrafske in tele-1 fonske linije so bile v teh dolinah prekinjene. Cela vrsta poslopij je izginila pod vodo. Vse poljedelske naprave in vsa polja so uničena vse do S mirne. 14S*ooo žrtev potresa Ankara, 2. jan. s. (Associated Press). Po uradnih cen.tvah znaša število smrtnfll žrtev pri potresu v Anatoliji 45.000. Ranjenih je bilo okoli 100.000 oseb, brez strehe pa je sedaj pol milijona ljudi. Pri poplavah v zapadni Turčij je utonilo doslej okrog 1200 oseb 25.000 pa jih je brez doma. Velika škoda je povzročena, ker so vode odplavile na tisoče domačih živali. Pri Brusi so bile štiri vasi popolnoma poplavljene. Tu sta povzročili poplave zlasti reki Susurlu in Adranos. Vode so se ponekod razlile v širino 15 km. Angleško-francoska pomoč Turčiji Pariz 2. jan. j. (Havas). V merodajnih političn h krogih trdijo, da je bil zadnji Daladierov govor v senatu, v katerem je francoski ministrski predsednik izrazil turški vladi sožalje zaradi potresne katastrofe in obljubil Turčiji, francoski pomoč, izrečen sporazumno z angleško vlado. Angleški min. predsednik Chamberlain je te-lefonično sporočil Daladieru, da bo Angli-1 ja prav tako kakor Francija materialno I pomagala prizadeti turšk; republiki. Chamberlain je še dostavil, da naj Daladier isto zagotovi tudi v imenu angleškega parlamenta. ki zaradi počitnic tega sam žal ne more stor.ti. Dunav zamrznil Ustavitev plovbe na Dunavu ogroža oskrbovanje Nem* čije z živili in nafto iz Rumunije Bukarešta, 2. jan. j. Havas Delno za-mrznjenje Dunava, ki je dovedlo do po polne ukinitve plovbe po reki, je povzročilo v Nemčiji veliko vznemirjenje, ker je bil Dunav doslej glavna prometna pot, po kateri se je Nemčija oskrbovala iz dežel evropskega jugovzhoda. Odkar so sovjetske čete zasedle vzhodno Poljsko, je praktično Nemčiji zaprt promet iz Bukarešte preko Černovic in Lvova na Vratislavo. dasi je bila poprej ta železnica poleg Dunava glavna nemška prometna pot z jugovzhodom. Odslej ostanejo Nemčiji odprte samo še madžarske železnice, ki pa ne morejo, zmagati nemškega prometa z jugovzhodnimi državami. Ustavitev plovbe na Dunavu j.e za Nemčijo zlasti neprijetna zaradi tega. ker je po Dunavu Nemčija uvažala nad 80 procentov vsega rumunskega petroleja ter skoraj vse žito in druga živila, ki jih je kupovala v Rumuniji. Za enkrat je absolutno nemogoče prorokovati, kako dolgo bo plovba- na Dunavu počivala. Glede na različne atmosferične prilike v raznih letih lahko traja ta doba samo nekaj tednov ali pa tudi tri mesece. Nemčija bo več sv iih vlačilcev uporabila kot ledo-lomilce. ki bodo delali pot transportnim čolnom, kjer pa bi ti vlačilci ne uspeli, bodo led na Dunavu razstreljevaJi. Seveda | pa je težko presoditi, v koliko bo brrbs» I proti ledu na Dunavu uspešna, ker je vse odvisno od atmosferskih prilik ki lahko tudi največia, napore v oflg|f?njevanju ledu paralizirajo. Bati se je." da bo zaradi tako forsifane plovbe na Dunavu tudi število nepreč. ki ie že zdaj dokaj višje kakor v normalnih časih, v bodoče še bolj naraslo. petrolej Mexico, 2. jan. br. Predsednik mehiško 1 .publike je davi izjavil,,da se Mehika ne namerava po?ajati z zastonniki petrolej-skih družb, ki so jim nila njihova petroloj-ska polja v Mehiki razlaščena. Družbe bodo dobile odškodnino, ksk°r je ^ol^ lani izdaji razlastitveni zokon. Pre^tdent Je Se izjavil, da so bila rH»trol<*iska polja Jani znatno povečana. Nivrt^JI so 23 novih pe trolejskih vrelcev in letos jih bodo Se 55. Izselitev Nemcev iz južne Tirolske Berlin, 2. jan. br. Včeraj je potekel rok. do katerega se je moralo prebivalstvo južne Tirolske ln Karnije odločiti za nemško ali italijansko državljanstvo. Ob tej priliki so se sestali nemška delegacija, ki vodi posle v zvezi s pripravami za preselitev i Nemcev, ter zastopniki italijanskih oblasti z državnim podtajnikom notranjega ministrstva Buffarinijem na čelu. Ugotovili so dosedanje rezultate svojega dela. 28 ton mnmzlle ukradenih v Dublinu Dublin, 2. jan. s. (Reuter). Danes je bilo pred vojaškim sod ščem obsojeno 10 mož, ki so obtoženi, da so sodelovali pri tatvini municije v Dublinu pred božičem. Vseh 7 mož je bilo obsojenih na po teden Ini zapora. Kakor je razprava odkrila, je bilo ukra-Jenih skupno 28 ton municije za strojnice. Od tega se že tretjina nahaja v rokah irske repubi;kanske armade. 8 ton so danes našli 10 km od Dublina. Danes so bile objavljene nadaljnje podrobnosti o napadu na mun cijsko skladišče. Prv; dveh vratih v skladišče je stra-žilo 11 vojakov. Ob 20.15 je nekdo pozvonil pri vratih in ko je šel kaplar odpret, ga je neznanec z revolverjem ukrotil ter ga s pomočjo dveh drugih upornikov, ki sta plan la iz teme. odvedel v stražnico, kjer so ga uporniki potem držali ujetega. Ko so prišli drugi stražniki na poir.oč, jih ie doletela ista usoda, enako tudi poveljujočega kapetana, ki je bil v času napada za trenutek odsoten. Napadalci so pred f^om prerezali telefonske žice, tako da ni bilo mogoče priklicati pomoči. Trije izmed danes obsojenih napadalcev «50 bil ujeti še isto noč. nadaljnje štiri p" so izsledili na podlagi izpovedi prič. Demantirane vesti iz češkega protektorata Berlin. 2. jan. br. Protektoratski tisk iviii urad v Pragi je davi formalno demantiral vesti nekega norveškega lista, ki je poročal, da je bilo zadnje dni na Češkem in .Moravskem aretiranih mnogo duhovnikov, a večje ?tcvi.1o študentov odpeljanih v Nemčijo na prisilno delo. Tiskovni urad pravi, da se nobenemu študentu v protek-toratu ni skrivil nvti las in da so ljudje na Č!e*kem in Moravskem sedaj deležni vfčie verske svobode kakor pod prejšnjim iT' nv-m. Zanimive Izkopntne v Jeruzalemu Jeruzalem, 2. jan. br. Restavracijska dela v cerkvi svetega groba, ki so »e lani pričel«, so delom« že dovršena. Pri delih so odkopaJi nove umetnine iz časov cesarja Hadrijana. ki predstavljajo \cMkc umetni ško vrednost Iz železniške službe Beograd, 2. jan p. Upokojena sta Josip Cugmus, pomočnik generalnega direktorja državnih železnic v Beogradu, ter Senid Rot, višji kontrolor železniške direkcije v Ljubljani. — Imenovana sta za inšpektorja 5. pol. skupine na žel. postaji v Mariboru Avgust Lukačič, višji kontrolor v p. in bivši nar. poslanec, ter za višjega kontrolorja pri prometno-komercialnem oddelku žel. direkcije v Ljubljani Pavel Ma-sič, višji kontrolor v p. in bivši narodni poslanec. Premeščena sta za kontrolorja 7. pol. skupine na železniško po.- ajo v Celju Ivan Kušar, doslej na post ji Videm—Krško, ter za kontrolorja na po dajo Maribor-Stu-denci Karel Kokot, doslej v Pragerskem. Premeščeni so strojevodje Josip Kneht Iz Maribora v Užice, Ivan Freitag iz Ljubljane v Beograd, Franc Garin iz Užica v Maribor ter Gregor Pavlin iz Beograda v Maribor. Beograd, l. jan. p. V prometni službi so upokojeni: blagajničarka Frančiška Brezov-nik, strojevodja Fran Novak Ln oficial Ivan Lužar v Ljubljani Premeščen je pristav inž. Pavle Cizelj od oddelka za grajenje železnic pri prometnemu ministrstvu k IV. sckciji za vzdrževanje proge v Mariboru. Iz državne službe Beograd, 2. jan. p. Napredoval je v 6. poL skupino profesor inž. Bruno Gombač na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Premeščena sta k glavni carinarnici v Mariboru Nikolaj čerovič, uradniški pripravnik carinarnice v Sarajevu, ter k glavni carinarnici v Beogradu Dragič Draško-vič, pomožni carinik glavne carinarnice ▼ Ljubljani. Za načelnika Invalidskega oddelka v ministrstva socialne politike je postavljen v 3/2 dr. Aleksander Popovič, bivši sodnik in odvetnik v Novem Sadu. Ljubljanski Sab. klub državni klubski prvak Novi Sad, 2. januarja. Na novo leto ae je vršila v Novem Sadu finalna tekma za klubsko državno prvenstvo med Ljubljanskim in Novosadskim šahovskim klubom. Zmagala je Ljubljana v razmerju 4 in pol: 2 in pol ob eni nedokončani partiji, ki bo ocen j ena. S tem si je Ljubljanski šahovski klub zopet osvojil ponosni naslov državnega prvaka, ki ga je z malimi presledki držal že dolgo vrsto let. Posamezni rezultati tekme so: M. Vidmar mlajši (beli): Bro-der prekinjeno, Preinfalk : Kulžinski V* — V«, prof. L. Gabrovšek : Czanyi 1 — 0; S»-košek : dr. Iljič 1 — 0; dr. J, Gabrovšek : Živanovič 0 — 1; Gerzinič : Popovic 0 — 1; Mlinar : Reiter 1 — 0; V. Slokan : At*n»-skovič 1 — 0. Vremenska napoved Zemnnska: Pretežno oblačno v vsej dO žavi, ponekod sneg. Ponoči bo ie hudo mrap, zl&rti v zapadpiih kr&jjlk Maši kraji in ljudje Zima ko pred io leti PreJ mrazom v severnih krajih, so se v Zasavje zatekle jate močvirnih ptic Ljubljana. 2. januarja V novem letu je mraz. ki nas je bil obiskal za božične praznike, začel naglo po-jenjavati in danes smo imeli že pravo južno vreme, tako da se ie začel sneg v prisojnih legah topiti. Davi ob 7. je meteorološka postaja na letališču zabeležila nsinižjo temperaturo —17.2 stopinj Celzija. nato pa je živo srebro vzdržema raslo ves dan in ob 17 doseglo najvišjo temperaturo —3.9 Morda smemo upati, da je najhujša zima že za nami. L tija, 2. januarja Vsem nam je še v trdnem spominu zima v letu 1929 30 Tudi tedaj smo imeli vse do novega leta lepo. toplo vreme kakor letos Letošnji božič je bil bolj podoben zgodnji veliki noči kakor pa božiču. Po hostah ni bilo skoro nič snega, zato so prišli na svoj račun naši Nimrodd. ki so vse dneve stikali za zajci. Takoj po Štefanovem je zapadel sneg in zdaj je lovsko veselje pri kraju. Zajca je v snegu težko slediti. V dol ni imamo ostro zimo. ki čez dan nekoliko poneha, zato pa zleze živo srebro v toplomer ponoči do 20 pod ničlo Potočki v okolici so v srebrnih oklepih. Tud kolesja pri mlinih in žag so vsa v ledenih skladih, še na obrežju Save se dela led Reka Sava je začela upadati in pod litijskim mostom se je začela iz vode dvigat sipina v podobi črke. U. Tako imamo zanimiv pojav, da ■e nabira sredi Save led. Nenadna zima je prignala k nam številne jate d.vjih rac, ki so se doslej zadrže- vale ob močv rjih na severu. Zdaj so močvirja zamrzni1 a in ptice najdejo hrano le še ob tekočih rekah. Lovcem, ki ljubilo pohod na divje race, se obetajo zdaj najlepši dnevi, saj pa je tak lovski pohod ob sončnem popoldnevu skozi pokrajino, k jo prekrivajo sneg led in ivje nepozaben Na-iveč divjih rac se skriva pri nas po peščinah in za tišjih okrog Poganka. Kresnic in proti Jevnici. Včasih se dvigne pred lovci jata, ki šteje tudi do 50 kljunov. Prejšnje z me pa so bile skupine potujočih ptic še močnejše. Saj pripovedujejo naši Nimrodi. da so štele tudi po 200 in še več divjih rac. Med pticami selilkam. ki so prihitele k nam iz drugih krajev, smo opazili letos že tudi pribe z znač lnim. kakor vijak zavitim okrasnem periem. Najbogatejšo zb:rko redkih ptic. ki se naselijo v naše kraje je zbral eden naš h naibolj odličnih ptičarjev poznani litijski zdravnik g. dr. Ivan Premrov. Zaradi mraza so zamrznili po hišah vodovodi n tudi v kopalnicah je nastopil čas ledenesra oddiha Gostilničarji in mesarji hite iskat ledu. V eni noči se zdebeli ledena odeja na naš'h baiarj h za tri centimetre kako noč oa še več. V teh dneh ne pozabimo na ptičke. Hrane jim primanjkuje, ker je vse pod snegom in ledom. Pri-trd'te ob hišah pt-čie krmilnioe 'n i m trosite hrano! Pokažite svoje usmiljenje do uboerih ptičic. Naši smučar j' doslej še niso prišli na svoj račun. V dolini imamo premalo snega Prvi beli pozdrav pa bo zadostil tudi željam belih bataljonov. f Jurij Petrovčič - zadnji viski župan Že včeraj smo na kratko poročali o nenadni smrti zadnjega viškega župana. Danes prisiavljamo še naslednje vrstice, ki mu jih je napisal prijatelj v spomin: Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal zeleno jurjevanje. ko bi dopolnil 70. leto. Prav pri vstopu v novo leto ga je na stolu sede- čega pobrala bolezen, ka ga je mučila že mnogo let. Bolezen je prena;al junaško in ga do zadnjega diha ni zapustil humor. Ko so mu prinesli od zdravnika zadnje pomirjevalno sredstvo, je z nasmeškom pripomnil: »Aqua destillata, po naše Blažev že-gen.« Pokojnik se je rodil v Podkraju ob gozdovih H rutice na Notranjskem. Še mlad je prišel v Ljubljano. Izučil se je za mizarskega pomočnika. Pozneje je postal poslovod ja velikih mizarskih delavnic vdove Bin der Bil je med prvimi nase'jenci Rožne doline in med soustanovitelji Olepševalne- ga društva, ki ima glavno zaslugo za modernizacijo te najlepše delavske kolonije. Bil je vedno odbornik, več let tudi pred sednik društva, ki ga je pred leti izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika. Kot vsestransko delaven in praktičen mož je bil prvi zastopnik v viškem občinskem svetu za Rožno dolino neprestano od leta 1903 do 1925, ko je bil izvoljen za župana Zupanoval je 10 let. t j. do leta 1935. ko je bila občina vključena v mestno občino ljubljansko. Pod njegovim župa-novanjem je dosegla Rržna dolina in z njo vsa občina Vič vse nujne pogoje za moderno naselbino: regulacijo Gradaščice in Glinščice. električno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. Bil je tud: član stavbnega odbora za novo župno cerkev in za moderno ljudsko šolo. Pokojnika so dičle vse lepe lastnosti pravega moža- stroga poštenost nepristra-nost. nesebičnost in požrtvovalnost za splo-n» blagor imel je le eno napako, preveliko zaupljivost. Ker je bil sam kristalno čist značaj in poštenjak vse življenje, je pripisoval iste lastnosti tud- svoji okolici. V tej dobri veri pa je bil varan. Njega samega se ni do smrti prijel niti en krivični vinar Prihranki so kmalu pošli, čeravno je vedno živel zelo solidno in skromno. Zadnja leta so ga vzdrževali hvaležni otroci- dva sinova in dva zeta Takšna je usoda kremenitega slovenskega moža, ki je živel in delal !e za druge. Pokojnega župana Petrovčiča bo ohrani lo vse prebivalstvo bivše občine Vič brez razlike stanu trajno v najlepšem in hvaležnem sponunu. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 15. iz hiše žaiosti v Rožni dolini, Cesta Il-5a. na viško pokopališče. A. B Življenje jeseniške mkdlne Velik napredek od predvojnega časa Jesenice, 2. januarja. Jeseniški kovinarji smo pred več desetletji živeli v precej drugačnih razmerah, kakor živi delavska mladina dandanes. Ko 3mo bili mi mladi, se nam je zdel svet neizmerno velik, a vendar tako zelo majhen, da smo mislili, da se že nad Golico pričenja nebo in da se na skrajnem zapadnem koncu Gornje Savske doline že neha svet. Skoraj vsi delavski sinovi smo bili takrat zaposljeni v tvornici. Vsi smo bili navezani na zelo ozko delovno območje. Vsak je ži vel in delal le za sebe brez smisla za skupnost. Zelo malo smo imeli vpogleda v dru ge obrate, še manj na celotni ustroj tvor-nice, in se zelo malo zanimali za velike in važne dogodke, ki so se v tistih časih odigravali v širnem svetu. V prostem času smo se držali pretežne doma. Le enkrat, morda dvakrat na leto, ECnil Avcrlenksva »F „ w"ja s smrO« Elino dramatsko delo ruskega humorista, v emigraciji na češkem unniega Ar-kaciija Averčenka »Igra s smrtjo« je pred mnogimi leti uvedlo na slovenski oder mariborsko gledališče. Sedaj se je ta komedija pod naslovom »Kupčija s smrtjo« na sobotni piemieri predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu. Oživelo je skoraj že pozabljeno ime pisatelja drobnih črtic, ki so ie nekoč pogosto pojavljale pod črto naših listov. Usoda humoristov je večkrat tragična kakor utegne biti usoda tragičnih pisate.jev komična ... Averčenko je pisai svoje novejše spise ob grenkem kruhu emigranta in se je dostikrat smejal skozi solze. Njegov humor je danes nesodoben za Rusijo, ki ima svojega Zoščenka, a premalo pomemben, da bi zavzel vidnejše mesto v pešajoči književnosti emigrantske Rusije. Tako prehaja počasi v pozabljenje. In vendar je Averčenko vzlic podlistkarski lahkotnosti in površnosti premnogih svojih spisov ustvari; nekaj humorističnih drobno-risb, ki ga bodo kdaj v mirnejši in pravičnejši bodočnosti uvrstile med značilne pri Cevalce o Rusiji v desetletju pred veliko revolucijo. »Kupčja s smrtjo" ko «m0 jo dobiM v prevodu R. P r e g a r c a. je k<-medija brez večje globine in tudi bre trdnejše zgradbe (opažu to. kako lutkarsko prihajajo in odhajajo osebe in kako neugodno učinkuje v realistični komediji tisto govorjenje zase. ki je pri sodobnemu komediografu samo izhod iz zadrege). Priznati pa je treba, da so nekatere osebe, med njimi predvsem faldikin, izdelane s spretno roko in po-vzdignjene v tipe. Sama intriga te komedije je s svojim zapletanjem in razpletanjem zmerno zabavna in marsikatera situacija užge s svojo koniiko. Toda ti učinki ne segajo globlje. Taldikin in pisatelj Ka-zancev se gibljeta na mejah komičnega in tragičnega; treba bi bilo le nekoliko močnejših potez in Averčenkova komika bi lahko pieš a iz površne igrivosti nekoliko globlje v umetne st, tja, kamor je segal humor Gogolja aJi Cehova. pisatelju je. kakor vse kaže, šlo bolj za zunanjo učinkovitost kakor pa za notranjo, psihološko utemeljitev dejanja in nehanja njegovih oseb. »Kupčija s smrtjo« je humoristična satira na zavarovanje, ki lahko postane nečastna špekulacija, kakor smo pred leti videli dovolj nazorno prav v našem okolju. Za zavarovalni uspeh je potreben agent, ki ne dela samo profesionalno, marveč z nekakim notranjim ognjem in stvarjalnim zanosom. Averčenko ga je pokazal v osebi Gliboviča. Temu agentu postane zavarovanje tako rekoč življenjski nazor in pridobivanje »žrtev« zadevi skoraj že umetniške domišljije. Ne obotavlja se prit: do svo-ega smotra tudi skozi zakonsko spalnico, kakor mu očita ena izmed žrtev, puhloglava Taldkinova žena. Glibovič se nameri na malce fantastično razpoloženega trgovca Taldikina, ki se kmalu vname za spe- smo šli v spremstvu staršev na kako božjo pot ali pa sami šli na sprehod v prelepo jeseniško okolico. Težavno, od 12 do 18 ur trajajoče delo nam je hudo črpalo mlade moči. Najlepša mladostna leta so hitela mimo nas v največjem trpljenju. Imeli nismo časa, volje in moči. da bi si z bližnega holma ali cerkvenega zvonika ogledali naš industrijski revir. Tako je bilo življenje fantičev, takrat starih 14 do 18 let. Borba za obstanek in kruh je marsikoga izmed nas pognala z domače grude v širni svet. Mladi fantje in možje so šli za delom v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Ameriko, kjer so v rudnikih in tvornicah pustili svoje najboljše življenjske moči. Nekateri so v tujini pomrli kot neznani, doma pa so jih zaman čakale in objokovale matere, žene in morda tudi otroci. Taka je bila usoda rudarja in industrijskega delavca pred dolgimi leti. Cas pa je prinesel nove razmere in odprl pota v lepše življenje tudi delavstvu. Tisti, ki so tek časa pravilno razumeli in mu sledili, so uspeli, drugi, ki so v prostem času posedali po zakajenih gostilnah in zabavljali čez vse, pa so duševno in telesno zaostali. Ob prelomu stoletja so se začela na Jesenicah ustanavljati kulturna, telesno-vzgojna, gospodarska in stanovska društva. Ta so med ljudstvom orala ledino na področju prosvete, telesne vzgoje in gospodarstva. Po dolgih letih trdega in vsestranskega dela so se začeli kazati uspehi poklicnega in izvenjjoklicnega dela. Iz delavskih vrst so izšli dobri organizatorji in govorniki, odlični pevci in godbeniki, pevovodje in dirigenti, odlični telovadci in lahkoatleti. V zadnjih letih pa smučarji in alpinisti, ki so ponesli ime naše doslej skoraj nepoznane domovine v širni svet. Mladina je redno obiskovala predavanja sestanke, debate, večere in zborovanja. Vs< to je dalo delavstvu širše obzorje, uglajenost in razgledanost na velika dogajanja v širnem svetu. Velike vzgojne vrednosti so bili tudi izleti, ki so jih člani raznih društev prirejal v razna mesta in pokrajine naše lepe domovine. Sokoli so že pred svetovno vojno potovati na velike prireditve in na tekme v Kranj Ljubljano, Celje, Zagreb Plzen. Prago, T urin Luksemburg in Pariz Po ustanovitvi svobodne države pa je telesnovzgojno in kulturne delo zavzelo še mnogo večji obseg. Uspehi naših telovadcev, smučarjev in alpinistov so bili pred desetletjem še precej skromni. Znani so bili le v mejah naš« ožje domovine. Najprej so se morali uveljaviti na domačih tleh. Sokoli so se kmalu povzpeli na lepo višino, da so z velikimi uspehi tekmovali v Ljubljani. Osijeku. Zagrebu in Beogradu, najboljši pa tudi v Pragi, Parizu, Sofiji, Varšavi in na olimpi-jadi v Berlinu. Alpinisti so preplezali skoraj vse vrhove Julijskih Aln. Kamniških nlanin in Dolomitov, naskočili švicarske štiritisočake in sc povzpeli na vrhove francoskih visokih gor. Smučarji so prva leta hodili tekmovat na Rožco, Črni vrh, Pusti rovt, Pekljuko, Zelenico. Jezersko In Pohorje. Izbranci so se udeleževali mednarodnih smučarskih tekem v tujini kjer so dosegli lepe uspehe. Telovadcem, smučarjem in alpinistom pa so se pridružili tudi naši jadralci, ki z veliko vnemo in uspehi gojijo kraljevski šport, Aeroklub »Naša krila« na Jesenicah je eden izmed najdelavnejših jadralnih klubov v naši državi. Prepričani smo. da se bodo naši vrli letalci krepko postavili v bok našim telovadcem, smučarjem, alpinist© in: lahkoatletom ter ž njimi rame ob ramenu korakali od uspeha do uspeha. S. BI. 7 tisočakov je odnesel Mlad fant, Id mu je trflovec zaupal denar, da ga odnese veletrgovcem v Ljubljano, Izginil brez sledu Gradec pri Litiji 2. januarja Iz krajev blizu Ljubljane gredo ljudje večkrat v mesto In takrat opravi znanec za soseda ali prijatelja kako pot. Zato se našemu trgovcu g. Lojzetu Cerarju, ki Ima svojo trgovino blizu mosta, n nič čudnega zdelo, ko je 27. decembra stopil v trgovino 181etni Mirko in povprašal, ali bo treba prinesti kaj iz Ljubljane. Mirko je g. Cerarju, pa tudi drug m že večkrat opravil kako pot. Saj je fant ljubezniv in je za svojega prejšnjega gospodarja hodil tud^ po denar v Ljubljano. Mirko je bil do zadnje hude zime uslužben pri nekem lesnem trgovcu in mu je prinesal 'z Ljubljane tudi po 10 n še več tisoč dinarjev. Trgovec Cerar je imel poravnati pri ljubljanskih veletrgovcih nekatere račune Zaradi novega leta In računskih zaključkov poštna hranilnica bolj počasi uraduje in b prejeli veletrgovci denar šele po prvem, če ga ponese Mirko, pa bodo imeli denar takoj v rokah. Na list mu je napisal kje vse se naj v Liubljani zgiasi. na mizo pa mu je naštel 7.000 dinariev. Mirko je obljubil da se bo z večernim vlakom vrn 1 in prinesel potrdila. Trgovca Cerarja pa Je zvečer začelo skrbeti, ker ni bilo Mirka v trgovino. Tudi naslednji dan ga je čakal zaman. Poslal je svojega vajenca na dom Mirkove matere na Gradcu. Povedala je, da Mirka še ni domov in se boji, da se mu nI kaj pr pe-tilo G. Cerar je odhitel na telefon In povprašal svoje ljubljanske dobavitelje, ali so prejeli denar Od vseh je dobil sporočilo, da ni nihče prnesel denarja. Zdaj je bilo očitno, da nekaj ni v redu. Trgovec g. Cerar je priiavil Mirka oblastvom in zdaj se vrše preiskave kaj je s fantom. Zmanjkalo ga ie kakor bi se udri v zemljo . . . O izginotju Mirka krožita po dolini dve možnosti Eni menijo, da je Mirko med vožnlo ali v Ljubljani komu pokazal denar O tem da se je Mirko navedeni dan z ju-trnjim vlakom odpeljal v Ltubliano. so se oblastva že prep*ičala. Znab ti je opazil pri Mirku denar tudi kak nepoštenjakovič. ki se je nasilno prilastil denar. Druga možnost pa je. da si je zaželel Mirko za tuji dPnar priietneea s Iveetrovania. Saj je fant. ki ie drugače delavec in zdaj celo brez zaslužka, udarien na posebnosti. Za njim je izdana t ralica. Ssr.rt ug!sdne«a naprej ka Skocijan, 2. januarja Pretekli teden je umrl v Goriški vas ^ledni, po vsem Dolenjskem znani tesarski mojster in posestnik Anten Rupar, star 66 let. Pokopali so ga v Skocijanu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. 2e kot 161eten fant je pričel s tesarstvom in s 25 leti je postal že samostojen mojster Obrt je vodil preko 40 let in postal daleč naokrog priljubljen, tako da ie imel vedno dovolj dela Klicali so ga tudi p< sosedo :h okrajih tja do Meti ke in Trebnjega. Bil je vedno napredno usmerjen, večkrat je bil izvoljen tudi v občinski odbor. Ljudje so ga zelo spoštovali radi njegove izredne marljivosti in vestnosti pri pievzet h delih Vedno je b i na mestu, delavci so radi delali pri njem. ker je bil zelo pošten Kot priden in varčen gospodar si je postavil lepo domačijo Kvarilo mu je življenje le to. ker se ie pri delu na stavbah večkrat orehladil Delal je s svojimi delavci tudi v najhujšem mrazu ali dežju. Vzgojil je nebroi dobrih tesarjev in tudi svojega sina je dobro izučil v tej stroki, vendar mu sreča ni bila mila Pred nekaj leti je sin umrl tragične smrti. kulaoijo z zavarovanjem za smrt. Prav tedaj mu pride na pot pisatelj Kazancev, nekoliko čudaški mladenič, ki se cinično zabava z lastno klavrno usodo in ki ga je baje jetika tako razjedla, da mu zdravniki obetajo samo še tri mesce življenja. Taldikin pridobi Kazanceva za svojo zavarovalno špekulacijo, podkupi zavarovalniškega zdravnika in postavi vse svoje kocke na to »kupčijo s smrtjo«. Toda Kazancev se v teku treh usodaih mescev odilčno popravi in piekriža Taldikinu ves načrt. Zasnubi celo njegovo sestrično Zojo in ko na koncu spremeni zavarovanje za smrt v zavarovanje za življenje ter povrne Taldikinu visoke premije, dobi igra s smrtjo običajni happy end. Komedijo je postavil na oder prof. O. šest. Pcs.ečtna razdelitev vlog, dobro na-študirani tipi in situacije, gladek potek in zadosten tempo igre, to so nekslere vrline te režije. Igralski se njen učinek naslanja na četvero sodelavcev: Lipaha kot Taldikina, Jana kot Kazanceva, D a n e š a v vlogi Gliboviča in A. Levarjevo v vlogi Zoje. Lipahov Taldikin je vloga, ki osvaja. Posrečena v maski in razgibana v igri nudi gledalcu prepričevalno podobo na pol komičnega, na pol tragičnega špekulanta, ki koleba med prirojeno dobroto in poslovno grabljivostjo po denarju; podobo tipa, ki je zasebno prijeten, v zasledovanju cilja pa brezobziren kakor slehern fanatik. Danešsv Glibovič je izborna figura človeka, ki je smešen v svojem resnobnem prizadevanju ln ki osebno moralo zapostavlja pred interesi stvari, kateri služI, ranov Kazancev je po avtorjevi krivdi kot karakter nekoliko nejasen, za mladega človeka morda preveč zrel ln tako ciničen, kakor so lahko samo hudo izkušeni ljudje; igralec ga Je posebno dobro prikazal v njegovi drugi »fazi«, ko pod vplivom poredne, Pokojni Anton Rupar je bil izredno mo čan človek in neredko se je zgodilo, da je na enem koncu sam nosil tram, dočim je bilo na drugem koncu dvoje ali troje ljudi Posebnost njegova je bila izd lava kozolcev dvojnikov V tem mu ni bil noben mojster kos. Najtežja nezgoda se mu je pripetila pred kakimi šestim: leti. ko mu je pri podiranju hrastov za nov kozolec padel hrast preko hrbta ter se je dolgo časa zdravil v bolnišnici Tudi po tej nesreči je delal dalje do zadnjega Se jeseni je delal s svojimi delavci na Starem gradu pri Novem mestu na banovinskem starostnem zavetišču velik kozolec dvojnik. To je bilo zadnje njegovo veliko delo. V četrtek pred božičem je prišel v Skocijan na semenj zaradi prevzema raznih del v bodočem letu Tu se je prihladil in ker se ni dovolj pazil, je dobil pljučnico. Čeprav močan ni vzdržal v bolezni Zdravnik mu n: mogel pomoči in podlegel je za-vratni bolezni v pičlih šestih dneh. Naprednega moža ohranimo v častnem spominu Naj v miru počiva, njegovim preostalim naše iskreno sožalje. telesno in čustveno robustne Zoje vzplamti od ljubezni hi od naivne življenjske volje, kakor je dana samo zdravim ljudem. A Levarjeva je kakor ustvarjena za vlogo Zoje, ki gre pri nji preko teatralike v življenjsko neposrednost. Tudi ostali sodelavci so storili vse, kar je bilo mogoče storiti za uspeh Averčenko-ve ne posebno posrečene špekulacije s komedijo. Tako zlasti Gabrijelčlčeva kot Taldikinova žena, Jerman v vlogi zdravnika Usikova, ki mu po naključjih ne uspeva, da bi bil nepošten, čeprav skuša biti podkupljiv; Presetnlk kot Glibovi-čev tekmec, V. Juvanova kot nemška guvernanta in Bratlna kot Haričkin. Rakarjevaln Vertinsta Imela vlogi manjšega značaja. Občinstvo se je zlasti po zaslugi Igralcev dokaj zabavalo ln nagradilo sodelujoče z iskrenim aplavzom. Zapiski Smrt ge. 01 pove V Radovljici je prenehalo utripati v 78. letu starosti plemenito srce po vsej Gorenjski znane Olipove mame, gospe Neže Oliprne. Bila je povsem prepiosta kmečka mati, ki je vzgojila vso svojo družino v strogo narodnem in naprednem duhu. Ni bila žena besed, pač pa trdega dela in zlate poštenosti Življenje ji ni prizanašalo S težkimi udarci Poleg sv ojega starejšega si" na dr Janka Olipa, znanega slovenskega ndve1n'ka v Beogradu, se je še prav posebej oklenila svoiega Boštjana, ki naj hi prevzel dom Boštiana je zatekla svetovna i ojna v cesarski suknji. Odšel je na bo-iišče v Galiciji, kjer je bil ujet Pozneje ie vstopil v dobro^oljce in med njimi težko obolel. Ko ie okreval., je izbruhnila ruska revolucija ter se ie vrnil v domovino, kjer je bil poslan v Murau Tam je zanetil upor 7. lovskega bataljona in bil obso-ien na smrt 21. maja je bil justificiran in ie padel pod kroglami s klicem: »Živela Jugoslavijat/« V poslovilnem pismu je napisal, da umira kot časten sin slovenske matere. Pokojno gospo Olipovo je smrt dragega ji Boštjana težko zadela in ni nanj Dozabila vse življenje. Prenašala pa je svo-io bolest kot zavedna narodna žena in kre-menita Gorenjka molče in vdano. Večer življenja ji je sladila ljubezen štirih hčera in sina dr Janka ter vnukov in pravnukov. Z njo bo legla v četrtek v grob spet ena izmed tistih slovenskih žena, ki jih je naš Vladimir Levstik tako krepko upodobil v svojem »Gadjem gnezdu«. Počivala bo poleg svojega Boštjana in naj ji bo lahka gorenjska žemljica! .......................................... 70-letnica šoštanjske korenine Šoštanj, 2. januarja Zdrav ln čil je te dni praznoval 701etnico g. Ivan Soln, posestnik in kovaški mojster v Šoštanju. Je to pomemben jubilej znanega šoštanjskega veljaka, s katerim je združen tudi precejšen kos šoštanjske zgodovine. Kot pristen Soštanjčan se je že v zgod- LEHARJEVA »TRASQUITA* V NOVI ZASEDBI V soboto, 30. decembra, in na Silvestrov večer je doživela že znana Leharjeva opereta »Frasqultac dve repiizi, ki sta upravičeno privabili nešteto gledalcev in poslušalcev v operno gledališče. V glavnih vlogah sta nastopila ga. Gjungjenac in g. Franci, kar je bilo za Ljubljano prijetno presenečenje. Priljubljena gostja se je z očitnim navdušenjem živahno razigrala v svoji vlogi. Izbrala si Je okusne toalete, nadela si je obličje rasne Španske ciganke, pa plesala, pela, zapeljevala ln ljubila, kakor si v Opereti le moremo želeti. Medtem ko flas je ga. Gjungjenac že svoje dni zabavala tudi kot operetna dlva, se Je gosp. Franci prvič vdal skušnjavam lahke muze in se pojavil na odru kot operetni ljubimec nji moški dobi začel udejstvovati v društvenem in gospodarskem življenju Šoštanja. Nad 30 let je bil član mestnega sveta občine, v kateri je večkrat zavzemal mesto podžupana in vršilca dolžnosti župana. Več ko 15 let je vodil kot predsednik Skupno obrtno zadrugo in je kot tak vzgojil mnogo obrtniškega naraščaja. Se zdaj je skrben podpredsednik Obrtnega društva in član uprave Združenja obrtnikov. življenje mu nI bilo praznik: kovaško kladivo je pod vodstvom njegovih hrapavih rok krepko udarjalo od jutra do večera. Tudi še zdaj odhaja zgodaj zjutraj v delavnico in jo zapušča pozno zvečer. K njegovemu jubileju mu čestitajo številni prijatelji in znanci z željo, da bi doživel še vrsto let zdrav in zadovoljen! Smrt blage žene V Dolenjskih Topl cah je te dni po daljši ~jlezni umrla ga. Filomena Osanova, soproga upokojenega orožniškega narednika in mnogoletnega tajnika Sokola v Dolenjskih Toplicah. Po rodu je bila iz Zuljane v Dalmaciji, kjer se je tudi poročila. Njen soprog je služboval v več krajih Dalmacije in dalmat nskih otokih. Po soprogovi upokojitvi se je družina naselila v moževem rojstnem kraju v Razdrtem na Notranjskem. V svetovni vojni so upokojenega soproga spet pozvali pod orožje ter je bil naposled dodeljen orožništvu in je kot tak prišel v Dol. Toplice. Kmalu za njim se je preselila tudi družina, kjer so stalno ostali tudi jdo končani vojni. Pokojna je bila mirna žena. blagega značaja in skrbna mati, ki je vzljubila slovensko zemljo in je znala to ljubezen vcepiti tudi svojim šestim otrokom, ki se vsi udej-stvujejo v domačem Sokolu. Nenadna smrt sina Janka pred tremi leti jo je tako silno zadela, da je ni mogla preboleti. Zavoljo neprestanega žalovanja je obolela tudi blaga mati in mnogo prezgodaj umrla, saj je štela šele 54 let. Splošno priljubljeni rajnki blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Milan Marjanovi« Na 1. strani danaSnJe Številke prinašamo kot nadaljevanje naše beograjske kulturne reportaže razgovor s publicistom in pisateljem g. Milanom Marjanovičem v vsestransko odobravanje. Vloga mu nudi prilike dovolj, da se poigra s svojim že po širni domovini znanim, lepim glasom. Bil je zelo spretno oblečen, prikupno šminkaa ln operetno uglajene, le da je še nekam pr©-več tragičen za lahkoživo Leharjevo glasbo in njegove odrske junake. Oba umetnika sta bila obdarovana s cvetjem in darovi in s prisrčnim odobravanjem. Vlogo staiega Girota je prevzel z uspehom g. Pe-ček, medtem ko se je lotil uCenjakarja Galllpota gibčni in dovtipni VL Sancia. Domaie vesti * Pred stoletnico Matice Hrvatske. V . nedeljo se je v Zagrebu vršila letna skupščina Matice Hrvatske, na kateri je predsednik Filip Lukas v obširnem govoru obrazložil delavnost osrednje hrvatske književne ustanove. Matica Hrvatska, ki je bila ustanovljena kot Matica Ilirska, a je že leta 1874. dobila svoje sedanje ime, bo v februarju 1942. praznovala stoletnico svojega obstoja. Jubilej bo proslavila na prav širokopotezen način in je uprava že zdaj pripravila obsežen program. Poleg velikega Števila knjig, ki bodo izšle v jubilejnem letu, bodo razpisane tudi tri nagrade po 10, 6 in 4 tisoč din za najboljše domače dra-matsko delo, ki ga bodo uprizorili o priliki proslave. • Težko stanje beograjskih poklicnih ga- allcev. V Beogradu vrši varnostno službo proti ognju tako zvana požarna komanda, pri kateri služi 60 poklicnih gasilcev. Ena tretjina moštva je po večini stalno na raznih opravkih po mestu, 40 pa jih je noč in dan čaka na komandi, kdaj jih alarm pozove za gašenje požarov. Pravijo, da bi število zadoščalo, če bi jim bilo poverjeno samo gasilsko in reševalno delo. V resnici pa jih občina uporablja za vse mogoče reči. Tako morajo beograjski gasilci rušiti zgradbe, ki so jih lastniki zgradili preko zakona, uporabljajo jih za nosače, ekspe-dirati morajo pakete v socialnem uradu itd. Najhuje pa je, da žive gasilci, ki jim je posvečena vendar najpožrtvovalnejša funkcija, v tako bednem stanju, kakor ga ne srečate zlepa kje drugje. Nimajo ne obleke ne obutve, v vodi morajo delati v votlih podplatih, a njihova siromaščina pride najbolj na dan, kadar opravljajo požarno službo v gledališču, v koncertnih dvoranah ln veselih prireditvah, kjer se zbira elita Beograda. Na te prireditve prihajajo v raztrganih bluzah in hlačah, z razcefranimi koleni in komolci, v raztrganih čevljih, ln ker jih je sram. gibati se med ljudmi, se stisnejo v kakšen kot. da straže, na katero so poslani, prav za prav niti opravljati ne morejo. Zdaj skušajo gasilci preko mestnega sveta doseži izboljšanje položaja. ♦ Na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani bodo trajale božične počitnice do vštetega 10. t. m. — Pri težki stolici, napetosti, glavo bolu vsied naprtja očisti ena do dve čaš naravne »Franz-Josefove« grenke vodi prebavne organe. »Franz-Josefovo« vode lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. _____ Ogl reg. S. bt. 50474-52.___ * Med imeni vojaških zdravnikov, ki so te dni napredovali in o katerih smo poročali v ponedeijski izdaji, je pomotoma iz osi&-o ime sanitetnega kapetana dr. Ve-kosiava Valentinčiča, zdravnika vojaške bolnice v Ljubljani, ki je napredoval za kapetana I. klase. * Kazpisano je službeno mesto banovinske-ga cestarja za banovinsko cesto H reda Sv. Urban—Lesično—Podsreda. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjin drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 25. t. m. pri okrajnem cestnem odboru v Celju. • Nenadna smrt inž. Viljema Babnika. V ponedeijski izdaji smo že kratko porečali da je na Silvestrov večer v splošni bolnišnici umrl g. inž. Viljem Babnik. višji svetnik tehničnega oddelka v Kranju, s ar komaj 47 let. Babnik se je v četrtek zvečer vračal proti domu na Klanec v Kranju, pa mu je spodrsnelo na poledeneli cesti. Padel je in obležal. Ko so ga prep lj .li v splošno bolnišnico, so pri opeiac.ji ugotovili znatno hujše poškodbe, kakor so j""h domnevali od kraja. Pokojni inž. Babnik je bil priznan strokovnjak in ima velike zasluge za razna tehnična dela. ki jih je vodil v južnih krajih države. Dolga leta je služboval v primorski banovini, v Južni Srbiji in v Beogradu, končno na je bii premeščen v Kranj. Blagi pokojnik, ki ji bi! vedno navdušen naprednjak, zapušča poleg soproge ge. Bosiljke sestro go Štefanijo, soprogo višjega inšpektorja S re ja. brata Viktorja, višjega inšpektorja pri mestnem poglavarstvu, in inž. Franceta v Dirieiral je g. Strltof. Prav v sedanji zasedbi, ki je najbrž za naš oder najideal- nejša, pa je opereta »Frasquita« pokazala nekaj že nezanimivih mest in ob njih si je gotovo marsikak posetnik zaželel, da bi tista dela, ki jim gre v naši Taliji pred- nost — namreč opere —, oživele prav tako v kreacijah prvovrstnih umetnikov. P. S Prevodi iz slovenske ženske lirike V božični številki dnevnika »Jugoslovenska pošta« je objavil znani sarajevski književnik in novinar g. Hamid Dizdar, ki je že ponovno izpričal svoje simpatije ln svoje poznanje slovenske llteriture. vrsto prevodov Iz slovenske ženske lirike. Prevode uvaja kratek pregled naše književnosti, posebej še glede na sodelovanje slovenske žene v poaziji. Med modernimi pesmicami uvažuje Hamid Dlzdar v največji meri avtorico zbirke »Veje v vetru«. Vido Tauferjvo. O tej zbirki pravi, da jo lahko mirne duše uvrstimo med najbolj uspele li ične knjige povojne slovenske literature. Zavzema se tudi za pesničino osebno usodo, in pravi, da je kulturni greh, da mora pesnica takih kvalitet živeti kot učiteljica v zakotnem slovenskem kraju. Hamid Dlzdar Je prepesnil dve pesmi Vide Tauferjeve in po eno pi-sem naslednjih avtoric: Lili Novy, Zina Vrščaj, Avgusta Gabrščik, Erna Mu-zer ln Vida Jeraj. Češka literatura v Jugoslaviji. Novoletna številka praškega dnevnka »Ceskč slovo r je priobčila članek dr. Otona Berkop-ca »češka literatura v Jugoslaviji«. Članek je nekak resumč avtorjevih bibliografskih raziskovanj, katerih plod bo obsežna češko-slovaško-jugoslovenska bibliografja od 1. 1800. do L 1936. To delo izide v januarju pri Slovanskem Institutu v Pragi: Doslej' ni bilo ne v naši ne v češki literaturi nič podobnega. Izšle sq sicer nekatere spe- Trbovljah. Žalujoči rodbini iskreno soža-Ije, pckojn.ku, ki so ga včeraj popoldne ^agrebii na pokopališču ori Sv. Križu, pa blag spom.n! * Službo dobi najlaže, kdor zna stenografijo in strojepisje. 6mesečni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učilišču Rob da Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robi-dovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. (—) * Razburljiva Silvestrova noč v Zagrebu. življenje po lokalih se je za Silvestrovo v Zagrebu tako razgibalo, da je morala policija neštetokrat intervenirati. Do razburljivega pretepa je prišlo na prireditvi prostovoljnih gasilcev v Fijanovi ulici, kamor je prišla skupina mladih ljudi in začela provocirati mirne, v tipičnem zagrebškem »purgerskem« nastrojenju razpoložene goste. Prišlo je do bitke, v kateri je bilo nekaj ranjenih, in ker policija zdražbarjev ni mogla pomiriti, se je morala zabava, ki bi naj trajala do jutra, ob pol 3. prekiniti. Prav tako je bilo precej incidentov na ulicah. * Velike poneverbe v kolodvorski blagajni. Pred okrožnim sodiščem v Travniku se je moral zagovarjati bivši šef železniške postaje v Bugojnl Lavoslav Gerard zaradi velike poneverbe denarja, z njim pa je sedel na zatožni klopi tudi skladiščnik Josip Juran. Ko so kontrolni organi generalne direkcije v marcu preteklega leta pregledali blagajno, so ugotovili i85.000 din primanjkljaja. Gerard je poneverjal denar na ta način, da ni obračunaval tovornih listov Takoj na začetku preiskave je priznal, da je poneveril okrog 70.000 din. Skladiščnik Juran pa je trdovratno tajil, da bi se bil dotaknil sploh kakšne pare javnega denarja. Sodišče je na podlagi zbranih dokazov ugotovilo, da je Gerard poneveril 79.000 din Juran pa je pridržal zase vsesra skupaj 185 din. Gerard je bil obsojen na leto dni strogega zapora, izgubo državne službe in izgubo častnih pravic za leto dni, Juran pa na mesec dni zapora. Iz LftiMjane u— Naši likovni umetniki za gojil ev družabnosti. Skupina mladih slikarjsv in kparjev, zbranih v Klubu nerdvisnih. ki je v sezoni družabnih prireditev že dvakrat vzbudila pozornost s svojo el tno plesno prireditvijo, pripravlja tudi letos lepo presenečenje ljubteljem plesa in decentne zabave. V soboto 13 t m. bo v vseh prostorih Trgovskega doma III e'itni p'es sloven?k'h umetn;kov. tokrat pod devizo: Atelje! Kulturno otč nstvo a po=cbej še vse one ki se žele pobliže seznaniti z de-ianjem in nehanjem naše mlad? likovne generacije že danes vabimo, naj za obisk prireditve rezervirajo ta večer. Rokavice, nogavice, Karnlčnik, Nebotičnik u— UpoKojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek vsak prvi četrtek v mescu ob 16. uri pr< Novem svetu (P eSernova soba) Vabljeni vsi stanovski tovariš ( ice). n— Promet med prazniki je bil sicer živahen vendar niti od daleč tak kakor za bož čne praznike. Mnogo ljudi se je sicer odpeljalo na Gorenjsko, kamor so na Silvestiovo vlaki potegnili 2.375 potnikov a v Ljubljano se jih je pripeljalo 2.679 Mncgo jih je krenilo tudi proti Zidanemu mostu in v druge smer:. n— Turistovski vlaki na Gorenjsko za i v. Tri kralje. Konec tedna pade na soboto praznik sv. Treh kraljev, tako da bodo mogli smučarji spet izrab ti dva dneva v prosti naravi. Obisk Gorenjske bo še posebno olajšan ker bo vozil že v petek popoldne na Gorenjsko izredni pospešeni tu-ristovski vlak štev. 934, ki odhaja z L;ub Ijane ob 14.35 in prihaja na Jesen-ce že ob 16.13, od tam pa ima diiektno zvezo v Ra- teče—Planico (prihod ob 17.08) in v Bohinjsko Bistrco (prihod ob 17.04). Od Jesenic dalje se vlak ustavi na vseh postajah. V soboto na praznik in v nedeljo vozi kot turistovski vlak osebni vlak štev. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40. zvečer bo pa vozil oba dneva proti Ljubljan kot turist osebni vlak štev. 919., ki odhaja iz Rateč ob 19.15, iz Bohinjske Bistrice pa ob 19.00 in prihaja v Ljubljano ob 22.10. Vozne karte, kupljene za kateiikol turistovski vlak na Gorenjsko, veljajo za po-vraUk v soboto in nedeljo e turistom, v ponedeljek dopoldan pa z vsemi rednimi vlaki. Plesalci! Ples ni užitek — ako ne uporabljate za nego nog in telesa Sanoped. Vrečica 2.— Din. Rezervne oficirje ln hišne posestnike, ki se zan majo za predavanje o Protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega vid ka, ki ga bo imel g. dr. Fran Ogrin, všji svetnik kr. ban-ske uprave, vabimo, da se predavanja pol-noštevilno udeleže. Predavanje bo v petek 5. t. m. ob 20. v dvorani Združenja jugoslovanskih lnženjerjev In arhitektov. »Zvezda«, n. nadstropje. Uprava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Kavarna »CENTRAL« danes v sredo — petek ln na praznik ODPRTO VSO NOČ. u— Rezervne oficirje pozivamo, da se zglase v petek 5. t. m. od 17. do 19. v društveni sobi pododbora Udruženja rezervnih oficirjev »ZVEZDA«, II. nadstropje, Kongresni trg, kjer se jim bo sporočila važna na.redba komande dravske divizijske oblasti. Knj Igo vodstvo - Sistem »All-right« Kartotečni način CfJot;« /\ton Zahtevajte ponudbe- »^IgUC WlOH, Aleksandrova 4, tel. 3909 u— Da, danes sem se ie odločil, ko sem pregledal vabilo in program agllne šent-petrske ženske in moike podružnice CMD. da pojdem z družino in prijatelji v petek 5. t. m. v Trgovski dom na prvi cirilme-todovski družabni večer. Iz programa sklepam, da bo ta večer v resnici svojevrsten. Poleg prvovrstnega scioreda. ki sa izpopolnjujejo člani in članice Češke Obec z izvajanjem češke besede, mi je or ljubljen tudi sklep podružnice, da ie Cisti do-b:ček namenila pravkar dograjeni ciril-metodovski obmejni šoli pri Sv. Treh kraljih Z ozirom na program :n pl^m^niti namf>n moramo v petek prav vsi na prvi Ciril Metodov družabni večeri CIANKALI KAPSULE — STRIHNIN in vse ostale STRUPE ZA LISICE vse sveže v drogerij! GREGORIC dr. z o. z. — Ljubljana, Prešernova 5. Ob zaklnič'tvl razstave umetnostnega kluba Lade. Razstava umetnostnega kluba Lade ki je privabila tudi v božičnih praznikih lepo število Ljubljančanov v prostore Jakop:čevega paviljona, je bila 26 decembra zvečer zaključena. Splošna za-dovoljnost s prvo večjo prired tvijo oživljene Lade se zrcali med drug'm tud v tem da so bili razprodani vsi katalogi. Vseh obiskovalcev je bilo vštevšl d jake, 1135 vsekakor lepo število za sedanje čase Člani Lade bodo z veMk:m optimiTanom nada ljevali svojo akcijo za oživljenje vseh šti r h Lad in s tem za organizacijo velikih južnoslovanskih raz-stav v naših glavnih mestih od Sofije do Ljubljane. u— Nove cene so z novim letos natavilr vse ljubljanske kavarne. Običajna kavarniška naročila, kakor so kava, čaj, limonada itd., so se podražila za 50 par, ostali predmeti pa povprečno za 10 odstotkov. Podražitev utemeljujejo kavarn^rji s sp<<->ftnirr povečanjem vseh izdatkov za režijo. Obe BALONSKE JOPIČE Dospelo je novo blago! Se Vam lahko dobavim' Kamlahar strt mena - krasne torbice - gamaše Kvaliteta »Bek*-»-SMUČI - je neprekosljiva Prepričajte 9e! Koli ^Pre**«* 'bljatta, KONGRESNI fiiO 4. clqlne bibliografije, kakor je na primer dr O. Berkopca »T. G. Masaiyk a Jihoslova nč« (Praga 1938). dalje bibliogiafski pregled vseh knjižno izišiih medsebojnih prevodov. Veliko bibliografsko delo. ki ga je pripravil dr. Berkopec po daljšem delu v jugosloveiiokih centralnih knjžnicah. bo prvič v slovanskih literaturah strmlo v podroben bibliograf ki pregled vse prevode, ki so izšli v knjigah in revijah kakor tudi vse članke ter razne večje in manjš^ spise v slovenskem ln srbo-hrvaškem jeziku, ki se tičejo Cehov in Slovakov Tako bomo dobili književno bilanco naš h stikov za dobo 135 let. Vsekako je ta bibliografija zastužno dejanje sestavljalca in Slovanske ga instituta v Pragi, ki je omogočil avtorju delo in prevzel izdajo njegovega obsežnega spisa O knjigi bomo pisali obšir neje, brž ko jo piejmemo. »Srp ki književni glasnik« je Izdal prvo številko novega letnika s prav zanimivo vsebino Tako prinaša med drugim Jova-na D u č i č a pismo iz Egipta, ki se pridružuje njegovim znamenitim pismom iz Rima, Madrida, ženeve, Pariza., Aten, pismom, ki sodijc med najizrazitejše primere srbskega eseja. Drugi poslanik — pisatelj Ivo A n d r i č je zastopan s pripovedno prozo. Posebno zanimiv je prispevek Slobo-dana Jovanoviča »Jugoslovenska misel u prcSlosti i budučnosti«, tekst predavanja, ki ga je imel odlični sociolog in zgodovinar v beograjskem Srpskem kulturnem Klubu in o katerem so mnogo pisali tudi dnevni listi. Geograf dr. Mihajlo Rado-vanovič je prspeval krajši članek z naslovom. »Slovenija«, v katerem razglablja geopolitični ln etnografski značaj naše dežele. Pisec priznava, da Ima Slovenija zaradi svoje lege, ob kateri se stikalo slovanski, germanski in romanski narodi, izjemno velik geopolitični in etnični pomen za Jugoslavijo Pisec pravi dalje. da Slo venci kot najku turi.ejši del južnoslovan skega ljudstva vrše s polnim uspehom svoje nacionalno poslanstvo na skrajnem se-verozapalu Jugosla\ije. Kljub sistematični denoci-malizaciji slovenskih d^žel v preteklosti in zož*-vanju njihovega etničnega po.lročja je S!oven'ja ostala tudi nadalje prava slovanska dežela. V istem zvezku »Srbskega književnega gl^sn ka« je objavljenih tudi mnogo krajših člankov in poio čil. Zgodov-n"ka studijo o o«rj kem samostn nu. žeimir Mažuranič je izdal v Zagrebu orošuro z naslovom: »Samostan u Osoju čuvar slo/enskih predaja i uspomena. Po Iragu Valvasora«. Pisec je v tej razpravi obdelal zgodovino znamenitega osojskega samostana v ponemčenem delu Koroške in pokazal, kako so se v tem samostanu, ki ga je opeval v pesmi »Osojekl mutec« Anton Aškerc, ohranile starodavne slovanske tradicije. Egon Hoctovsk£ v hrvatskem prevodu. Hrvatska književna naklada v Zagrebu je izdila v prevodu Jcsipa Nikšiča roman Češkega pisatelja Egona Hcstovskega »Slučaj prcfe~orja Kernerja«. Pisec tega romana živi v zadnjem času v Belgiji. Tiioma a Manna roman »Budenbroocks« ie izšel v srbskem prevodu O. Davidovlča in P. Ognjanovča v novi »Biblioteki dobitnika Nobelove nagrade«, ki je pričela izhajati v Beogradu. Ameriška študija o Jugoslovenskem vzgojstvu. Med publikacijami prosvetnega odseka ameriškega ministrstva notranjih zadev je izšlu študija Severina K. Turosi-jevskega »Education in Yugoslavia«. Pisec je nekaj mescev proučeval v Jugoslaviji ureditev našega šolstva in sedaj v svojem sp su označuje njegove smeri ln značilnosti. Veliki ljubavnik v bogati filmski povesti PREMIERA CLARK GAB1E in MYRNA LOY DANES t KINO MATICA, tel. 21-24 Za čast in ljubezen Ob 16., 19. in 2L uri I Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri se morete od srca nasmejati burkam in šaljivim dogodkom Stan Laurela in Oliver Hardjja v veselem in zabavnem filmu DVA ŠALJIVCA NA PLANINAH...... tel. 27- I NENADKRILJIV UŽITEK je najnovejši, sijajni film »kraljice lepote in petja« SERENADALJUBEZNI ?icADF£\D?£ Velefllm preveva krasno petje, 7 novih Slagerjev in arije iz oper »Boheme« in »Madame nem so ob tej priliki I2enačill cene po vseh kavarnah, pa so se pri tem nekateri predmeti v nekaterih kavarnah celo pocenili, Če so bili doslej dražji kakor v drugih lokalih. Kavarne z godbo bodo tudi v bodoče med koncertom računale vsako naročilo za 50 par dražje. u — Opozarjamo, da se za otvoritev razstave Karle Bulovčeve ne bodo razpošiljala posebna vabila kot je to navada, marveč bo pristop omogočen vsakomur. Otvoritev bo 6. t m., zapre pa se razstava brezpogojno 17. t m. u— Za mestne reveže je poslala 1000 din od svojih prihrankov gdč. Edita Sku-bec, modna trgovina T. Eger s Sv. Petra c. pa 200 d n. G. Josip Selovin zastopnik tvovnice Dugaresa je za novoletnico poslal 200 din, a g. Anton Kovačič. tovarnar peči v Viški ulici 3. je daroval 100 din namesto venca pok. inž. Babniku. Mestno poglavarstvo izreka dobrotn kom najtoplejšo zahvalo. u— Del damske verižice * obeskom se je našel na novinarskem koncertu dne 1. decembra 1939 na Taboru. Najdeno hrani blagajnik Sokola I. na Taboru. 5.1.40 K«"™ Sp s.K.uufiuanE u— Z nožem ga je napadel. Letošnj-' prehod iz starega v novo leto je v Ljub-'.jan: potekel izredno mirno Policija je mela na Silvestrovo malo opravka — podoba je, da so se veseljaki in ra7grajači sprijaznili z dejstvom da preživljamo nad običajno mero resne dni Včeraj zjutraj — torej v času. ko smo že z odprt:m; jadri jadrali v novo leto — pa 90 mrrali mestni reševalci na Sv. Petra nasip, kjer je nekdo z nožem napadel 33'etneRa kle-narskeea pomečn ka Staneta Boka'Ska z Zaloške ceste, zapo-lenega pri mojstru Goršiču v Slomškovi ulici. Ker se }s malo preveč zakasnil na poti domov, je d živel nezgodo 321etni delavec France Brancelj iz Črne vasi. V Podpsči je sredi noč: nadel s kolesa in dobil nerodne poškodbe po životu. u— Obup na pragu novega leta. Po^g «reja:o ^nalni aka^T^kl organizirani v JNAD »Jugoslaviji« kot naredniku -azp »Jadrana« svoj »Slovanski večer« ki bo tudi letos na dosedanji eletni v;š'ni. Ta pr redftev je zlasti v sedanji dobi pomembna kot izraz slovanske m'sll. ki ni*ni dvorani v po"edeH-k dne 8. t. m. ob 20. Pianistka ki uživa v I1il'ji len sloves, ie absolvira^ konservatorvj sv. Cecilije v Rimu z naj-viftk) p-ihvalo Spored in dmge podrobnosti pnobčimo. Vstopn'ce od četrtka dalje v nro^aii v kn*:or"xni G^^ne Matice. (—-) o_ Športni pl^ SK Ljubljane, ki bo v oetrk 5. t. m. v Kazini, bo s gurno eden najbolj družabnih tilcsov v tem letu. že sama dvoru na v Kazini je ena najbolj pri-vla^ih v Ljubi Tini, zato se v njej plesalci najbolj domaČe počutijo. Za dobro, ceneno Jedačo in pijačo ,1e vsestransko preskrbljeno. Plesna srodba Odeon-jazz priznano ena na^l-i* h. Kdor se hoče nepresiljeno po-T^nvati m™ogo nanVsatl. naj ne pozabi n~tl v oet^k v Kaz'no. Odbor. (—) u— VeT'-i predpu^tnl p'es Sokola H- bo v soboto 6. janu?rfa v Kazini kamor so vablieni vsi plesože\1n". pa tudi drugi, ki so rad' debre vo^je. Sodeloval bo vojaški orkester, s Č'mer bo gotovo vsem ustreženo. Ne pozabite torej na to soboto! (—) o— Film »Serenada ljubezni« t Wnu ITn'onu nudi gledalcem izreden, nepozaben užitek. O tem so se preprčall vrt mnogoštevilni posetnik! kina Unlona, ki so gledali film čez prazn ke in so s navdušenjem hvaMli nreiemm'k ni znan sicer pa z denarno -^7nijo 50 do 500 din. Trošarina na žganje Kot žganje se v smisiu trosarinskih tjitdpisov smatra destilat tropin od sadja z eno koščico ali z enim ali več semeni (zrni) ali od jagodastih piodov, nadalje destilat od grozdja (razen suhega), destilat od vina, vinskega mošta, drozge, vinskih tropin in droži, destilat od korenja (razen sladkorne pese), od dinj. buč ter medu. pomešanega z vodo — če tak destilat ne vsebuje več nego 50% (doslej 45°/e) alkohola za sadna žganja in ne več nego 55"/# za de-stilate vina, vinskega mošta, drozge, vinskih tropin, droži itd. in če ima tak destilat značilne lastnosti sadnega žganja, to je okus in vonj surovine, iz katere je proizveden. Prepovedano je kuhati žganje iz tropin, če so pomešane s sladkorjem, melaso ali podobnimi škrobnimi proizvodi, iz katerih se pri vretju dobi še alkohol. Destilati. ki vsebujejo manj nego 50 odnosno 55°/o alkohola, pa nimajo omenjenih značilnih lastnosti sadnega žganja, kakor destilati. ki vsebujejo več nego 50 odnosno 55°/o alkohola, se smatrajo kot špirit in se zatrošarinijo po predpisih, ki veljajo za špirit (pri čemer znaša trošarina 24 din za hektolitrsko stopnjo alkohola). Uporabo iganja za Izdelovanje ruma, likerja ali kakršnihkoli alkoholnih drogerij-sko-farmacevtskih proizvodov, so dolžni organi finančne kontrole strogo nadzirati in se prepričati, ali je na tako žganje plačana državna trošarina po "itonntl ra Špirit če se v ta namen uporablja žsanje. na katero ni plačana trošarina za Špirit, se to smatra za tihotanstvo. ki se kaznuie s petkratno trošarino poleg redne trošarine Plačilo trošarine Tudi trošarina na žganje se plača pri puščanju v promet, enako kakoi trošarina na vino Kdor ne prijavi dobljene količine žganja se kaznuje kot tihotapec s petkratno trošarino V načelu se ne plača trošarina na žganje, ki ga proizvajalec porabi z* hišno potrebo. Predpisi za proizvain'o^ ki so obenem trgovci Proizvajalci žganja, ki obenem trgujejo / alkohoinnni pijačami ali se Davijo s predelavo alkoholnih pijač, so dolžni prijaviti proizvajanje žganja, ki ga smejo kuhati samo pod nadzorstvom organov fi nančne kontrole. Predložiti morajo prijavo zaradi odobritve proizvajanja žganja. Vsak tak proizvajalec mora imeti uradno žigosane naprave za kuhanje žganja. Pri-Četek kuhanja mora tak proizvajalec prijaviti oddelku finančne kontrole 24 ur prej in se sme pričeti kuhanje šele po prihodu organa finančne kontrole, ki odstrani pečate ter ugotovi količino in jakost sku-hanega žganja. O proizvedenem žganju se vodi register, ki se mora na koncu produkcijskega razdobja predložiti finančni direkciji zaradi cenzure. Po končani proizvodnji mora organ finančne kontrole sestaviti obračun zaradi plačila trošarine, čt se žganje ne odpremi v trošarinsko sk^dl-šče. Na račun prevoza v trošarinsko skladišče, se prizna izguba do 0.25°/o. če pa jt skladišče oddaljeno preko 10 kilometrov, izguba do 0.5%. Za izgube do 5% je pošiljatelj dolžan plačati trošarino, pri izgubah preko 5% pa se izvede preiskava. Gornjim proizvajalcem, ki obenem trgujejo z alkoholnimi pijačami ali se bavijo s predelavo alhokolnih pijač, se odobrijo količine za hišno potrošnjo brez plačila trošarine samo pod pogojem, da je žganjt izdelano iz surovin, ki so pridelane na lastnem zemljišču. Za rodbine do pet članov, starih preko 18 let, skupaj z zapo-sljenim delavstvom se prizna 25 hektolitr- skih stopenj letno, za rodbine do 10 članov 50 hektolitrskih stopenj in za rodbine preko 10 članov 75 hektolitrskih stopenj. Gornji proizvajalci, ki bi drugače postopali se kaznujejo z globo 1000 do 25.000 din, če pa neprijavljeni proizvod stavijo v promet, se smatrajo kot tihotapci in se kaznujejo s petkratno trošarino poleg redne trošarine. Novi pravilnik vsebuje tudi predpise, ki omogočajo proizvajaJcem, ki tuis trgujejo z alkoholnimi pi ječa mi ali jih predelujejo, da. pod kontrolo organov f:nančne kontrole prekuhajo žganje, pri čemer se prizna 1.2«/o uporabljene količine alkohola kot izguba. Prijava žganja, ki ga skuhajo kmetje Proizvajalci, ki ne trgujejo z alkoholnimi pijačami in se ne bavijo s predelavo alkoholnih pijač, so samo io^žni prijaviti svoj proizvod takoj po končanem delu. Prijava pa se izvrši na mestu proizvodnje organom finančne Kontrole, ki bodo v sezoni prišli v posamezne občino dvakrat mesečno. Ce proizvajalci kmetje ne prijav jo organu finančne kontrole svojega proizvoda, se kaznujejo z globo 50 do 1000 din. Ce pa zamolčano količino stavijo v promet in kupec ni znan. plačajo redno trošarno sicer pa denarno kasen 50 do 1000 din. Žganje v prometu Vsako količino žganja v prometu preko 5 litrov mora spremljati potrdilo o plačani državni trošarini ali račun, potrjen od pristojnega oddelka finančne kontrole. Osebe, ki se zalotijo brez teh potrdil, se kaz- nujejo s plačilom petkratne trošarine poleg redne troSarlne. Proizvajalci kmetje, ki nosijo žganje na trg zaradi prodaje, morajo nositi s seboj spremnico, ki jo izda občina na enak način kakor spremnico za vino. Proizvajalci, ki obenem trgujejo z alkoholnimi pijačami, morajo voditi knjigo vnosa in Iznosa, kakor Je to predpisano za vino. Tudi točilci morajo enako, kakor je to predpisano za vino, voditi register o prejetih in izdanih količinah alkoholnih pijač. Nepravilno vodenje teh knjig se kaznuje z globo 50 do 1000 din. Zaradi olajšanja izvoza žganja v Inozemstvo bo finančni minister odobraval po prošnjah posameznikom, da proizvajajo žganje večje jakosti. Popis zaflag Na dan uvel javi jen ja te uredbe se popišejo vse zaloge vina in žganja pri trgovcih z vinom in žganjem, kakor tudi pri proizvajalcih, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo in drobno. Na popisane zaloge se ima plačati predpisana državna trošarina, pri čemer se odpiše znesek plačane banovinske trošarine. Pristojne finančne direkcije smejo na prošnjo zainteresiranih oseb odobravati obročno odplačilo državne trošarine na ugotovljene zaloge, vendar to plačilo ne sme trajati več nego 6 mesoev. Pri proizvajalcih kmetih bc bo izvršil popis na mestu proizvodnje. Prihod organa finančne kontrole v posamezne občine bo pravočasno objavljen. Uredba je skupaj z novim pravilnikom objavljena v »Službenih novinah« od 30. decembra. Prisilni odkup obveznic novega 6% notranjega posojila za nalaganje rezerv Na podlagi § 113 finančnega zakona za 1939/40 in na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o dopolnitvi uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov in o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje. Vse ustanove, ki jih obsepa uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in o delnem vlaganju teh rezerv v državne vrednostne papirje, izvzemši kreditne in zavarovalne tadruge. so dolžne počenši s 1. januarjem 1940 zaradi vpisa novega 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo nalagati na poseben tekoči račun pri Državni hipotekami banki del ti*t h zneskov, ki se morajo po predpisih uredbe uporabati za obvezno nplaeanje v notrania državna in od države zajamčena dolgoročna posojila, in sicer: a) zasebni denarn' zavodi 50%, b) zavarovalnice 60"/». c) ustanove socialnega zavarovanja in humanitarne zavarovalniške ustanove 75%. Na te tekoče račune bo Državna hipotekama banka dovoljevala izjemno obrestno mero 6% letno, ki se bo obračunavala od dne njihove naložbe na poseben račun. Za vsote, naložene v smislu orednjeaa člena v času med posameznimi envsjami 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrar^bo, lahko Državna hipotekama banka odstopi cbvezn!ce tega posojila in jih obračuna po tečaju, po katerem jih je vpis-ala. Kršitev dolrčb te urpd^e povzroča v /sem uporabo predpisov § 13 uredbe o Nova tarifa skupnega davka na poslovni promet »V Službenih novinah« od l. januarja je objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki jo je izdal finančni minister. Uredbi je dodana tudi nova tarifa skupnega davka na poslovni promet. Novi so predvsem predpisi, ki se nanašajo na plačilo skupnega davka na živino Pa tudj mnoge druge določbe so poostrene. PoviSanje luksuznega davka V isti številki je objavljena tudi uredba o spremebah in dopolnitvah uredbe o odmeri in plačilu luksuznega davka z no vim seznamom luksuznih predmetov Po novi uredbi znaša luksuzni davek 12, 15 odn. 20®/« (doslej 12%) in je v novem seznamu označeno v kakšni višini se pobira luksuzni davek na posamezne luksuzne predmete. Jugoslovensko-francoski trgovinski sporazum Je stopil v veljavo Poročali smo. da je po več:ed nskih pokanjih pr šlo še ored božičnimi pra/n ki do sklenitve jugoslovensko - francoskega 'rguvinskeea sporazuma Po tem sporazumu se nam odpira mržnost povečanega izvoza v Francijo, saj ie Dredv:dsno. da se bo raš izvo-? v Francija Inliko povečal na 1 milijardo d'n. Poleg dosedanjih preferenc, ki so določene v sporazumu. sk'enjen?m lani v februarju, nam novi sporazum daje dalekosežne kontingente in tud: garancije glede cen V kakšni meri bomo lahko izkoristili te izvozne možnosti je težko presoditi. ker le danes ve'iko 7a-:manj? za naše izvozne presežke tudi iz drugih držav. Z nov m sporazumom ie urejeno tud: vprašanje anuMetne siužb" ?a r>a7a posoj la v Franciji. V ta namen ?e bo porabil izkupiček 40" o našega izvoza v Francijo (kakor je znano smo pred meseci us'varili transfer za to anuitetsko službo ker ie bil doslej naš izvozni presežek rr.n go premajhen, da bi od njer*a kril devizno potrebo za to službo) Naša država bo odslei polagala ustreza i oče vsote d'npri~v za anuit^tslco službo na poseben način pri Narodu banki, (okrog 200 milijonov d:n na ieto) ni čigar breme bod.) F'T.nc zi kupovali pr d-vsem tobak. les. knn- pMo. nekatere industrijske surovine in živila Za nakup te<~a blasa bo organizacija francoskih rb';sac5-iorariev ustanovila v Beo rad i p ?"b?n nakupovalni urad. Nov plačilni ?is'em Sporazum je stopi', že v veljavo s 1. januarjem V Beograd je zaradi te;-;a prispel predstavn k francoskega inst tuta za kompenzacijske posle kar je v zvezi z uvedbo novega sistema plačilnega prometa. Naša trgovina s Francijo bo odslej razdrljem na tri dele: 40*/« našega izvoza bo službo za anuitetno slhžbo naifh posojil v Franciji, 50% bo služ Il za kompenzacijske posle s Francijo, 10% izvoza pa nam bo Francija plačala v devizah. Uvozniki francoskega blaga v bodoče ne bodo mogli za plačilo ustanovitvi poslovnih rezerv, kakor tud predpisov pravilnika za izvršitev te uredbe. Predpisi te uredbe bodo veljali do končnega vpisa 6'/*nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo. « Po uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov ter o delnem nalaganju ter rezerv v državne papirje, ki Je stopila v veljavo 1. julija 1938. morajo ustanove socialnega zavarovanja, ki izvajajo obvezno zavarovanje za bolezen, nezgode. starost ali smrt. nalagati v državne papirje 60% razpoložljive eotovine. glav-ničnega kritja in premjskih rezerv ter 50% ostalih skladov Od zneska pa morajo po novi uredbi naložiti pri Državni hipotekami banki tri četrtine za nakup obveznic novega 6% notranjega posojila za javna dela in narodno obrambo. Zavarovalnice so po uredb: iz leta 1938. dolžne od prirastka matematičnih rezerv naložiti najmanj 40"/« v državne papirje, od naložb po odstavkih la in b § 8 pa 25%; od zneska pa morajo sedaj po novi uredbi naložiti 60% pri Državni hipotekami banki za nakup obveznic novega 5% notranjega posojila Privatni denarni zavodi morajo po uredbi iz leta 1938 naložiti vsako leto najmanj 50°/® dotacije za rezervni sklad v državne papirje, od tega zneska pa morajo po novi uredbi polovico porabiti za nakup novih obveznic 6% notranjega posojila. svojih blagovnih obveznosti kupovati francoske franke, temveč bo v prihodnjih dneh uveljavljen nov kliringu podoben plačilni sistem. V novem sporazumu je med drugim določeno. da bomo letos izvozili v Francijo 84.000 pitanih ovac. Ker pa v naši državi nimamo pitanih ovac. razmišljajo pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da bi zavod na osušenem poplavnem ozemlju pri Pančevu sam uredil vse potrebno za pitanje ovac, namenjenih za izvoz v Francijo. Gosnortarske vesti ■= Obveznost vračanja praznih vreč is inozemstva. Obveznost vračanja praznih vreč iz inozemstva povzroča našim Izvoznikom, zlasti onim, ki izvažajo deželne pridelke v manjših količinah, velike težave^ ker inozemski uvozniki nočejo prevzeti obveznosti, da bodo prazne vreče vrnili našemu izvozniku ob določenem roku. To je tudi razumljivo, ker inozemski uvozniki v mnogih primerih preprodajajo uvoženo blago v originalnih vrečah in je vračanje zvezano s tolikimi formalnostmi in stroški, da noče zlasti pri manjših pošiljkah nihče prevzeti takih obveznosti. Zato je Zbornica za TOI v Ljubljani prosila Narodno banko, naj oprosti od obveze vračanja praznih vreč vsaj one izvoznike, ki izvažajo manjše količine. Na vlogo je prejela od Narodne banke obvestilo, da je izvozni odbor razpravljal o vprašanju obveze vračanja vreč iz klirinških držav pri izvozu manjših partii blaga, pri katerih ni bilo uporabljeno več kakor 5 do 10 vreč. Sklenil je. da bo devizna direkcija vzela v poštev konkretne Drošnje posameznih izvoznikov za osvoboditev od obveznosti vračanja vreč. Zato naj se prizadeti izvozniki obrnejo v vsakem konkretnem primeru s prošnjo za oprostitev obvemostl vračanja praznih vreč nreko noobiašče-nepa denarnega zavoda na devizno direkcijo. Borze t. januar?® Nf> iueorfovensklh borzah notlmio nemški kiirinSki čeki neapremenieno 14.70 — 14.90. Grški bon"' »o se nudili v Zaffrebu **> 34.50. V BeogTPdii na je Ml prometno 33.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Volna Skoda pri mlačni tendenci notirala 425 — 430 (v Beopradii je bfl rnromet po 4251. Tudi v ostalih državnih vrednotah rti bilo zaključkov Pač pa Je prišlo do prometa v delnicah Trboveljske po 332.50. Oevtze Ljubljana. Oflctelni tečafl: London 174.90 — 178.10. Pariz 98.85 — 101.15, New York 4424.0« — 4484.06, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2354.70 — 2392.70, Bruselj 741.50 — 753.50. Tečaji na Svobodnem trgu: London 216.10 — 219.33, Pariz 122.19 — 124.49, New Tofk 5480 — 5520. Curih 1228 44 — 1238.44, Amsterdam 2908.81 — 2946.81, Bruselj 915.99 — 927 99 Curfh. Pariz 10. London 17.6450. New York 445 906. Bruselj 74.62, Milan 22.50, Amsterdam 237.37. Berlin 178.50. Stock-holm 106.12, Oslo 101.30, Kobenhavn 86 05 Sofija 5.30. Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 — 430 4®/« agrarne 49 den., 6% begiuSke 74 — 77. 6% dalm. agrarne 70 — 72, 6% šumske 70 — 72, 6% begluške 74 _ 77, 7«/j Blair 88 bl„ 8% Blair 98 H.; delnice: PAB 195 bl„ Trboveljska 232.50 — 238 (323.50), šečerana Osijek 140 den. BeOgrad. Vojna Skoda 424 — 425 (425), 6»/» begluške 75 — 75.75 (70 — 76.50), 6% šumske 69 — 70 (70), 7% stabU« 98 den 7% inveatt. 98 den., 7«/. Sellgmaa 99.50 den. (99 50), 7% Blair 86.50 — 87 (86 — 87.50). 8% Blair 95 — 97, Narodna 7875 bJ., PAB 192 den. Blagovna tržišča žito *+ Chlcago, 2. Jan. Začetni tečaji: pie-nloa: za julij 10.42; koruza: za maj 100.875, za Julij 58.625, za september 59.125. _ __ __ . + Novo*adska Nagovna borza (2. t. m.). Tendenca in cene nespremenjene. Begunka iz Finske pripoveduje Slovenski rojak, ki je s svojo družino pobegnil pred strahotami vojne na severu v domovino Maribor, 2. januarja V Mariboru se mudi 481etni Luka Oreš-iik Rodil se je v Dravogradu leta 1891, pristojen pa je v Slovenj Gradec. Orešmk ;ma za seboj zelo pestro življenje. Usoda °a je zanesla v glavno mesto Finske, v Helsinke. Tam se je poročil, vojni dogodki pa so ga pregnali s Finskega, kjer si je ustvaril lepo eksistenco. 12 beguncev se je zateklo v njegov avto, s katerim se je zdaj po razn h peripetijah in 7500 km dolgi poti vrnil v domovino. Luka Ore!nik nima nobenega sorodnika m nobenega znanca, kamor bi se lahko zatekel ob krutem udarcu usode. V Man-s>oru si išče službe, saj je lzučen mehanik n saj ea je življenje naučilo da se lahko loti vsakega posla. Ce bi pa ne imel sreče pri Iskan ju službe, potem je odločen, da nadaljuje s svojo ženo in 3 otroki pot proti Beogradu, kjer upa dobiti dela in zaslužka Luka OreSnik je že precej pozabil svoj jez k, saj ni imel dolgo vrsto let v tujini nobene prilike, da bi se razgovarjal v slovenščini. Njegov jezik je meSanica slovenščine, srbohrvaščine ln ruščine. Ko se je pr peljal v Maribor, Je potrkal na razMčna mesta za pomoč. Toda vse se ga je otepalo, dokler ni našel pri »Meranu« začasnega zatočišča z znatnim popustom pri hrani in prenočišču. Ob njegovi rodbini se vid kruta usoda, ki jo poedincem prinaša vojna. Ima tri otroke Pavleka Petrčka in Marijo. Najmlajši'je star 3 leta. hčerka pa 8. let. Njegova žena. f nske narodnosti je stara 29 let. pa ima na obrazu oatro začrtane poteze. še zmerom je na njenem obrazu neka plahost, strah, ki so Ji ga povzročile finske vojne grozote. Pretresljivo pripcrre-duje o usodi drasih svojcev. Oba njena brata sta nekje na fronti in se borita za svobodo svojega naroda, oče pa se je o pri- 1 ki bombardiranja Helsinkov po ruskih letalih nekje izgubil. Govori mešanico srbohrvaščine in ruščine, dočim govorijo otroci finsko, Ljubki so otroci, zlasti mali Pavlek ki venomer boža svojo mamico. Starejši Petrček pa kaže izredno nadarjonoet. V par trenutkih se je naučil šteti v slovenščini do 10. »No kako se počutite v Jugoslaviji?« Na to vprašanje Je mlada žena odvrnila s prisrčno, iskreno besedo: »Srečni vsi, ki te niste poskusili strahot vojne. Vse drugače pa je, ako doživi človek to kar smo doživeli mi ko so sovjetska letala letela tik nad našimi strehami in tam uničevala rodne domove. Kjer smo starali jejdo vse v razvalinah. Ni bilo mogoče v<* vzdržati. Zaradi tega sva se z možem odloČila, da se rešiva iz tega pekla. »Ste zadovoljni prt nas Te »Oh kako spokojno«, je odvrnila z rahlim nasmehom na ustnicah in ie tesneje priv la k sebi malega Pavleka, nato pa se umaknila v sobo. _ Medtem je Luka Oreinlk imel po mestu razne opravke, iskal je tudi bencina, da bi lahko nadaljeval pot. Prw pa bi bilo, da bi naš rojak dobil zaposlitev v Mar boru. saj bo kot spreten mehanik v vsaki službi zelo uporaben. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana—Moste. Redni letni občni zbor bo v nedeljo 14. t m-ob pol 10. v kinodvorani. Dnevni red Je zelo obširen in zanimiv. Opozarjamo članstvo, da se zborovanja točno in poinoite-viino udeleži. Članski sestanek za sestavo kandidatne liste bo pa ob 8. zvečer v ponedeljek 8. t. m. v društveni sobi. Pridite vsi, ki vam je sokolsko delo pri srcu. Zdra vo! Uprava. R D I Sreda 3. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12. Odmevi iz Češke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Pisana Sara (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Zakaj sem postal sodnik (dr. J. Fellacher). — Slovenski literarni zemljevid (prof. Fr. Vodnik). — 18.40: Davčna knjižica (dr. Štefan Voljč). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 18.40: Lahka godba. — 19.50: plošče. — 20: Narodna glasba — 20.20: Koncertni večer . — 21.10: Solisti — 22.10: Lahka godba in ples. — Zagreto 17: Godalni orkester. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Sofija 18.20: Bolgarska glasba. — 19: Mali orkester. — 19.50: Operni večer. — Dmjal 16: Veliki orkester. — 18: Petje, -rj»IS: Veliki koncert po željah. — 22.20: Klavirske skladbe. — 23: Lahka godba. — Berlin 20.15: Veliki koncertni večer. — 22.40: Lahka godba s plošč. — 23: Solisti. — 24.10: Nočna oddaja Pričakovati je trska še novih potresov Potres v Turčiji pomet:«* napoved novih potresnih katastrof H katastrofalnemu potresu v Anatoliji sporočajo, da preprečujejo novi sunki prebivalstvu, da bi se vrnLlo v h še, ki so še ostale pokonci. Posebno pogosti in hudi so potresni sunki v ozemlju Tokat in Sivac. Sporočilo turških geof zikov, da se bodo Tommy — doma potresi ponavljali do mala ali celo do ju nija, je navdalo prebivalstvo z obupom Tuji seizmologi so izrekli mnenje, da je velik; potres v Anatoli,ji samo začetek še hujših katastrofalnih potresov v Turčiji in drugje. V ozemlju, ki ga Je razdejal potres, vla da najhujša zima. Temperatura niha med 18 in 23 stopinj pod ničlo. Mraz je tem težje prenašati, ker d vjajo tudi hudi viharji in otežujejo gradnjo zasilnih barak in šotorov. Ljudje, ki so jim potresni sunki prizanesl, taborijo na prostem ali v napol podrtih hišah. Tisoči vojakov in prostovoljcev poprav Vjajo težko poškodovano železniško progo, da bi mogli vlaki z ž vili, obvezami in zdravili v potresno ozemlje. Ljudstvu delijo odeje, težko ranjene odvažajo v notranjost dežele. Da bo zlo še večje, so nastale v zapadni Turčiji zavoljo nalivov silne poplave, ki so povzročile ogromno razdejanje. Posebno hudo je pr zadelo vasi v okolici Smirne. število človeških žrtev še ni znano, biti pa mora veliko. VSAK DAN ENA M ©StlSffll Kaj nam prlnaža sta kriva vojne novo leto 1940.? Za božične praznike so poslali mnoge člane, angleške ekspedicijske vojske domov na dopust. Ko je stopil na domača tla, si je dal vsak vojak najprej očistiti čevlje Chamberlainov dežnik iz nemškega letala Ko je nedavno angleški min. predsednik Neville Chamberlain obiskal angleški odsek Mag notove obrambne črte je vladalo lepo vreme. Tiste dni so se dvignili v zrak trije nemški aeroplani. Eden od njih je odvrgel nad francoskim bojiščem dežnik angleškega izvora. Letalec ki je odvrgel dežnik, je na listku izrazil željo, da pride marela, stalna spremljevalka angleškega min. predsednika, v roke tistega, ki mu je namenjena . . . Angleški veterani Na Angleškem so začeli nedavno nabirati vojake za pomožni pionirski zbor. V ta zbor se izjemoma sprejemajo moJki med 35. in 50. letom starosti. Ker pa so med temi mežm: večinoma že takšni, ki so služili v svetovni vojn:, je določeno, da se smejo »veterani« uporabljati samo za straž-no službo v skladiščih, na železnicah in v zaledju fronte. V marcu — trije milijoni angleških vojakov Angleška vlada je sklenila vpokl cati nove rekrute. Zdai so na vrsti 27 in 28 let-n'ki. Doslej ie bilo pod orožjem šest letnikov, z novima dvema letnikoma bodo imeli Angleži meseca marca pod orožjem tri milijone mož. Bsrlin- Moskva v 24 urah Med Berlinom in Moskvo ie bil te dn Ivorjen reden letalski promet na progi Berlin — Gdansk — Konigsberg — Bialy-stok — Minsk — Moskva. Promet opravljajo deloma nemška deloma ruska letala Vožnja iz Berlina v Moskvo traja 24 ur. potniki prenočujejo v Konigsb.rgu. Neki danski kmetovalec, ki se je dolgo trudil, da b: preg.. pod^ansko in mišjo nadlogo s svojega posestva, si ie nekega dne izmislil, da je postavil v »preobljude-ne« hleve zvcčn:k. ki je podnevi in ponoči tulil in razgrajal z največjo silo Cez kratek čas so mu res vse miši in podgane pobegnile. Kratko potem ko so l:sti poroda1! o tem svojevrstnem uspehu, so se pojavile na ozemlju osušenega Zuiderskega morja na Holandskem podgane in miši v tolikšnih množicah da si prizadeti kmetje že niso vedeli več pcmagati. Vsi običajni prp^-močki zoper to škodljivo nad'ego so odpovedali Tedaj se je neki možak spomn'1 odkritja danskega kmeta in je predlagal, naj bi postavili nn r>-:'od°to o^nVje vrsto velikih zvočnikov. Tako so storili if tudi tu so pregnali tiseče podgan in miši. Najbolj trdovratne med temi živalmi pa so pobegnile šele tedaj ko so začel: skozi zvočnike oddajati posebne gramofonske plošče s posnetki mačjih glasov. Zlato v zapuščenem rudniku V enem najstarejših rudrrkov v Georgi-ji (USA), ki ga že mnogo let zavoljo premajhne izdatnosti niso izkoriščali so odkrili novo žilo zlata. Široka je i cm njene globine doslej še niso ugotovili Po prvih preg'edih je v toni rude za 80.000 dolarjev čistega zlata Namesto anekdote Za 1. 1940. so si naziranja raznih prerokov manj raz.ična nego za leto 1939. To gre na rajun p. ep ostega dejstva, da je v sred.šču vsega človeškega zanimanja vojna n da se preroki bavijo zato pred vsem s tem pojavom, njegovimi bodočimi oblikami in koncem. Astrologi razlagajo to seveda drugače. Zanje je vo-'na samo posledica posebnega položaja Marsa in Saturna na nebesnem svodu in ta položaj je vzrok vsega zla. če bi ne prišlo do vojne, b doživeli najmanj kakšno ve ikansko ep demijo. Mars in Saturn tako zahtevata. Nu, če je vse to res. tedaj se lahko malo pomirimo. Obe zločesti zvezdi se bosta v teku novega leta to je v njegovi drugi polovici, oddaljili druga od druge. Zato pra vi neka znana francoska astrologinja. da se bo vojna v letošnjem decembru končala. Spiritistični mediji so celo še malo bolj optimistični. Kar štirje med njim , in sicer eden v Parizu, drugi v Londonu in dva v Ameriki, so v redkem soglasju napovedali konec vojne za oktober, in s cer med 8. in 16. oktobrom. številni so preroki, ki napovedujejo pomembne politične preobrate v Sovjetski Rusiji. Oe strnemo soglašajoče napovedi cele vrste bolj znanih astrologov in sp rit!stov. bi se polržaj v letošnjem letu razvijal nekako tako-le: V januarju težki položaji na frontah v februarju zmagovita bitka, v marcu katastrofa na oceanu, vojaškega ali civilnega značaja, v aprilu delavnost na frontah in uspeh francoskega orežja, v maju n č posebnega, v juniju velika epidemija, v avgustu nič posebnega, v septembru nič novega, v oktobru važen znanstveni izum odločilen vojni preobrat v sredi mesca, v novembru nič novega, v decembru mir, nepr čakovana ustavitev sovražnosti. Neka znana pariška astrologinja pravi: »Vojna se bo odločila na gospodarski fronti in vrsta velikih pomorskih bitk bo to odloč tev pospešila, človeštvo bo preživelo še dobo, ko bo diplomatsko in vojaško delovanje še močno, šele potem, in to se bo zgodilo šele 1. 1941., si bo lahko oddahnilo.« S puško In smučmi v snegu Oddelek finskih strelcev, ki so se »lobro obnesli v borb! proti sovjetskim četam na severu Rusija in nacizem Sovjetska viada je izaa-ia oareuDo, da se mora takoj odstraniti iz knjigarn vsa pro-tinacistična literatura, naperjena proti sedanjemu rež mu v Nemčiji. Vse takšne knjige, ki so bile na skladišču, so uničili Istočasno so sovjetski listi prinesli oznanilo, da se nahajajo v t sku nove brošure, ki bodo pojasnile novo razmerje med Rusijo in Nemčijo. Ogromen ameriški top Kamni v možganih Vfciarsk? ->blsk v Vatikanu Pepe je bil stati3tičar. k se ni mogel kjer ločiti od svojih številk. Nekoč je Je al svoji ženi: »Da se toplo obleče vse človeštvo na zemlji, je potrebno osemsto m lijonov ovac. Kaj meniš, koliko tega odpade na tebe?« žena ki ni bila statističarka. a se je znala spretno zasukati v vsakem življenjskem položaju, je odvrnila: »Ena sama ovč.ca — moj dragi moži-ček!« Z obiska HnUjj»n«Vo vlj"7>rske dvojice v Vatikanu. Vozila * krMjem in c*»«*rjem ter njegovo sopiogo i»ied Vatikanskim mestom., kjer 1 r1 j*Jo Švicarski gardisti suveren oni predpisane časti , , i Iz Amerike poročajo o nenavadni bolezni. Tam so v nekaterih primerih ugotovili kamne v možganih in bolezenske izl č ne apna v možganskih žilah. Zdravniki menijo, da je bolezen v nekih družinah d^dna ter da nastopa skukaj s padavico ter duševno manjvrednostjo. Doslej je znanega kakega pol tucata takšnih primerov. Sprva so meniii. da gre za možganske otekline, Rontgenovi žarki pa so pokarali resnico. Pravega vzroka te bolezni danes še ne vedo. Češe ne veš, zdaj izveš: da so ruske in nemške banke ustavile svoj promet v Carigradu, kar kaže, da računata ti dve državi z vojno na Bližnjem vzhodu; da so prošle dni zamrzn'le beneške lagune in da je sneg pobelil ulice Neaplja in Rima; da je preseljevanje baltiških Nemcev v Nemčijo v glavnem že končano; da sta vojvoda Windsorski in njegova soproga obhajala letošnji vojni božič v Parizu, kjer sta povabila na večerjo k sebi 30 oseb; da prosi angleški veleposlanik v Mo.kvi sir Seeds za daljši dopust: da divjajo v severnih krajih Finske veliki snežni viharji in da znaša v teh krajih temperatura 40 stopinj pod nič o; da dobivajo prebivale: na Norveškem moko in sladkor samo na živilske izkaznice. Panamski prekop v Ameriki je zavarovan s S5 cm topovi, kakršnega prikazuje zgornja slika Stratolinerji pridejo ! promela v stratosferi Zračni premet skozi stratosfero se bo v kratkem uresničil, kajti nova ameriška stratosferna letala so se pri poskusih zelo obnesla. 2e v novem poletju bodo otvorili v Ameriki pet stratosfernih prog. Stroji, ki so se izkazali za porabne za promet v najvišjih zračnih plasteh, so tipa Boeing 307 Stratoliner Ta čas gndijo devet takšnih stratolinerjev, obenem nada- ljujejo poskuse, ki bodo trajali še nekoliko tednov. Gre za štirimotorna letala, ki bodo imela prostora za 33 potnikov in bodo opremljena z vsemi pripravami, ki naj bi potnikom v skrajno redkih stra'osfernih višinah prihranila neudobje. Ene?a i^med stratolinerjev preizkuša sedaj letalec okoli sveta Howard Hughes, ki je izvedel tudi prve poskusne polete. Zvcčnikf preganjajp podgane in m^ši Radio v „preoblju«?enem" hlevu — Mačji glasovi podijo škodljive glcilavce »Prosim vas. zamenjajte mi to ribico, ki ne zna plavati . . .« (»Tidens Tegn«) M1CHEL ZfiVACO: 2 Dan iuan RC N". »Ne mislimo več na to,« je dejal. »Mož vašega kova, Ulloa, mora prezirati te puhle sanje, ki jih bo jutrišnje solnce razpršilo kakor megle nad to reko. Imel vas bom pri sebi vso pot skozi Francijo in skrbel za to, da pozabite ...« Ulloa je v brezumnem vzgibu prekinil cesarja. »Sire,« je rekel, »v moji hiši se je morala zgoditi nesreča. Niti za minuto ne smem odlagati — še ta mah se moram vrniti v Seviljo. Vaše veličanstvo naj mi blagovoli dovoliti dopust!« Karel V. je namrščil obrvi. Spremstvo guvernerja Ulloe, ki sta mu izkazovala konetabel Mont-morencyjski in kralj Franc tako iskreno prijateljstvo, je bilo zanj poroštvo osebne varnosti. »Dopust!« je erkel s trdim glasom. »Ko veste, koli kanj vas potrebujem!« »Sire, imejte usmiljenje! Dajte mi, da pohitim svojemu otroku na pomoč!« »Kaj še! Zaradi prazne domišljije! In v takem trenutku!... Opametujte se, guverner!« »Sire! Sire! Dopust!« je z obupnim glasom vzkl knil Ulloa. »Oho.« je zarohnel cesar, »glejte si junaka, ki je Siv izšel iz bitk pri Anversu in Paviji!...« Zanič-Ijivo se je vzravnal in ustn;cc so se mu skrivile v mrzlem, okrutnem nasmehu. »Prav. Hitite v Se- viljo, med tem ko hitimo mi flamskim arkebuzam I naproti. Pojdite. Nič vas ne sili, da bi izpostavljali svoje življenje, kakor ga izpostavljamo mi — ki smo tudi slišali glas: glas časti!« »Veličanstvo!... Moja kri, ki jo ponižujete, je /eč ko dvajsetkrat tekla za vas!« »Ne, ne,« je vzkliknil cesar v enem tistih bur-iih obratov čuvstva, s katerimi se je znal prikup-ljati ljudem. »Ne, tako mi svetega Jakoba, nisem te hotel žaliti, Ulloa! Toda pomisli: v tej uri mora vsak pravi Španec pozabiti svojce, starše in otroke. Sam odloči: tebi dam besedo!« Visokosten izraz žrtve se je bil razgrnil po guvernerjevem obličju. Naj se je bližala še takšna nesreča — misel, da bi utegnili dvomiti o njem, mu je bila neznosna. Noben Ulloa še ni bil pobegnil pred nevarnostjo! »Ostanem!« je rekel z močnim glasom. »Naj vas čaka nevarnost v Franciji ali na Flandrskem, sire, Ulloa bo na svojem mestu in bo umrl, kakor je živel: za slavo cesarstva.« Tako govoreč se je odkril. S čudnim, obupnim in ponosnim izrazom je uprl oči v tisto točko na nebu ler zaklical: »Živel cesar!« n Guvernerjevo pričevanje Med papirji Sancha de Ulloa so se našla poročila potovanju Karla V. in vmes tudi nekaj osebnih p;skov. Iz teh zapiskov podajamo naslednji krat-"<» in zanimivi odlomek: »Dne 19. novembra, na dan svete Izabele. — Na I povratku iz Bayonna, kjer sem bil pustil kone-tabla, dobršne pol milje daleč od broda čez Bi-dassoo, sem se zavzel nad morečo žalostjo, ki je nenadoma in brez vsakega vzroka padla name kakor udarec z mečem, tako da sem najprej mislil; moja smrtna ura je prišla. »Ustavil sem konja, ki mi ga je poklonil njegova kraljevska visokost francoski prestolonaslednik, in se vprašal, ali nisem morda bolan. Toda bil sem poln moči in zdravja, Bog bodi zahvaljen. Videč, da se noči in da me utegne tema zalotiti v tesni, izvoženi rebri, kjer si lahko jaz in konj polomiva kosti, sem hotel pognati plemenito žival v skok; a tedajci sem zaslišal glas. Prevzet od groze sem odrevenel na mestu in mrzel pot me je oblil. kajti na prvi mah sem za-popadel, da to ne more biti glas živega človeka. Izprva se je začelo k?kor bedna tožba, ki se obotavlja in ne ve, kako jo bodo sprejeli. Nato je postal glas močnejši in se izpremenil v ječanje, a ne tak;sto, kakor menim, da bi ječala duša v stiski. Zdelo se mi je, da prihaja od zunaj, to je, z onega sveta, in išče nekoga izmed živih. Vsi svetniki naj mi pomagajo — iskal je mene! Kmalu nato se jt utrnil. Toda oglasil se je znova, še žalobneje in še slabotneje k?kor prvič, tisti mah, ko sem stopal z broda na suho. Tretjič sem ga začul ko sem potem ffovoril z ru'egov;m veličanstvom ter poslušal pohvalo in do-brotliive obljube našega gospoda. Storilo se mi je, kakor da se prebuja v meni drug Ulloa ki ga prej nisem poznal. Jaz sem se branil, a ta Ulloa ie poslušal glas... glas, ki je bil takrat že tako slabo- ten in tenak in daljen, kakor da bi umiral... In tedaj sem ga spoznal in zazdelo se mi je, da se mi odpira zemlja pod nogami. O, hčerka moja, živa slika moje matere, Christa ljubljena, ti si bila tista, ki si me klicala! Sveta Devica daj, da bi bilo res, kar pravi njegovo veličanstvo, in bi bilo vse to samo slepilo, ki ga je povzročila moja silna utrujenost od poti. Hočem in moram verjeti, da je bilo tako. Ne gre, da bi se cesar motil! Vendar pa sem poslal svojega oprodo, naj v diru jaše v Seviljo. Diego je hraber in zvit. Ce je kakšna nevarnost, jo bo znal odkriti in odstraniti. Toda storiti moram še več: ako se blaženi sveti Frančišek zavzame za moja otroka in ju obvaruje, obljubljam njegovemu samostanu blizu mojega dvorca, kjer je grob mojih očetov in kjer me pričakuje ljubljena žena, pet sto cesarskih zlatnikov v dar. Nuestra Senora de Santa Ierusalen bodi priča te obljube!« m Don Juan nastopi Prestavimo se zdaj v Seviljo, v jutro tistega dne, ko je guverner Ulloa doživel pojav, o katerem nam poroča s tako pretresljivimi besedami. Zarja se komaj riše na slemenih gora. Starodavni dom Ulloov še počiva. Krasni vrtovi ga obdajajo z vseh strani, razen s sprednje, ki gleda na ulico de las Atarazanas Zvezde bledijo in ugašajo. Tihota, mir in mehkoba vladajo v čistem ozračju in po vsej speči, zapuščeni Sevilji... »JUTRO« št. 1. 7 Razgovori in stihi v Beogradu: Milan Marjanovič V Istrski rojak Milan Marjanovič, ki je v maju 1939 praznoval šestdesetietnico, ima za seboj burno življenje :n skoraj nepre-g.edno delo. Eden najizrazitejših bojevnikov za moderno smer v hrvatski literaturi. literarni kritiki, ki mu A. Barac v svoji knjigi »Hrvatska književna kritika« odmerja 36 stran: obsegajočo študijo, je tipičen pripadnik predvojne generacije in njenega plodovitega nemira, iskanja reagiranja in agiranja v sredini, ki je ideologe spreminjala v praktične delavce in praktične delavce v ideologe. Njegovo literarno, publicistično in novinarsko delo je sila obsežno. Bil je med tistimi, ki so videli v tiskani besedi sredstvo za nacionalno revolucijo. Med svetovno vojno je bil nekaj časa interniran na Ljubljanskem gradu, 1. 1915 pa je pobegnil v Italijo in deloval za bodočo Jugoslavijo v antanfcnih deželah ter v Severni in Južni Ameriki. Po vojni je organiziral gibanje »Jugoslov. Narodna Obnova«. V zadnjih letih je bil senator, sedaj pa vešče urejuje v Beogradu revijo »Vidici«, ki zagovarja jugoslov. idejo in demokratične politične metode. Milan Marjanovič je poosbljenje akti-vizma, ki ne klone pred nobenimi ovirami. Je idealist z realističnimi sti-emijenji, kritičen, vendar pa umerjen duh, ki še veruje v stare ideale človečnosti in se bori tudi dandanes za svoj predvojni ideal jugoslov. naprednega nacionalizma. Ze dolgo sem ga poznal po peresu, v duhu; osebno srečanje me je presenetilo samo v toliko, kolikor se mi je pokazala fiziognomija, ki spominja na anglosaškega džentlmena. Ce preide v govorjenje, občutiš še vedno iskri temperament bojevnika, polemika, publicista, izkušenega literarnega oratorja, ki ni še povedal zadnje besede. Njegov prispevek za »Jutrovo« anketo bi bil v naslednjih odgovorih na nekatera moja vprašanja: Ideja naše sorodnosti — Ni li nekam čudno, da se po enaindvajsetih letih nacionalnega in političnega zedinjenja zastavlja vprašanje, kako bomo Srbi, Hrvati in Slovenci začeli urejati in pospeševati naše kulturne stike? Toda prav v tem je naša nevolja, da se je v dvajsetih letih političnega sožitja najmanj razvijalo kulturno zbliževanje in zedinje-vanje. To pa morda prav zaradi tega, ker se kulturne in duhovne vezi sploh niso zdele spričo političnih in ekonomskih tako važne. Pokazalo se je, da politične in materialne vezi zdaleč ne zadoščajo. Materija razdvaja, duh spaja. — Ideja sorodnosti in potreba zbliževanja južnih Slovanov je bila temelj vsega našega preporoda. Ta ideja je vznikla na duhovnem področju in je najprej po-prijela kulturne oblike. Iz te duhovno kulturne podlage je rastla v začetku in sredi 19. stoletja in se skoraj razbohotila v začetku 20. stoletja. Generacija iz 1. 1903., tega prelomnega leta v vsej naši narodni zgodovini, ki se je zbirala v Srbiji kakoi na Hrvatskem, v Dalmaciji in Bosni prav kakor v Sloveniji okrog nekaterih skupnih idej, je prav tako delovala prvenstveno na kulturnem polju za naše medsebojno spoznavanje in zbl zevanje. V Pragi, na Dunaju, v Gradcu so slovenski, hrvatski in srbski študentje v lepem sporazumu nadaljevali to delo, čigar sadovi so se zlasti pokazali v literaturi in umetnosti. V Zagrebu, Beogradu. Ljubljani so izdajali omladinci posebne časopise in vzajemno sodelovali v njih; prirejale so se skupne umetnostne razstave (prim. delo »Lade«), skupni kongresi in širila se skupna gibanja, kakor je na pr. literarna Moderna, ki je imela pri nas vseh iste vzore in boje! To koristno in rodovitno sodelovanje je trajalo vse do vojne in je začudo prenehalo tedaj, ko smo se nacionalno in politično zedinili. — Skoraj dvajset polnih let ni bilo med nami tistega kontakta, ki smo ga imeli prej. Vzlic vsem teorijam in političnemu unitarizmu so se naše kulturne vezi, naša umetniška in kulturna stremljenja in celo znanost razvijale čisto zase v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani. Vsekako bi bilo v tem hipu odveč, če bi skušali ana'izirati ta dejstva in iskati vzroke, ki jih ni malo. Vsekako je tako stanje zakrivilo to, da smo bili v politiki preveč ozkosrčni, v kuituri pa premalo širokosrčni. Menim, da bi vprašanje kulturnega sodelovanja nastopilo in se tako rekoč samo po sebi vsililo, če bi se vrnili k resnični kulturi kot podlagi celotnega narodnega življenja. Kulturi je dano, da razširja kroge in ustvarja harmonijo, medtem ko politika zlasti v teh časih disharmonizira. Potrebno je, da v vseh kulturnih krogih pridejo do veljave naj kulturne j ši ljudje, in med njimi bo laže vzpostaviti zveze in stike zaradi boljšega spoznavanja in tesnejšega sodelovanja. Zoper mehanično zedinjevanje — Morda je eden izmed poglavitnih razlogov dosedanjega diverziranja v razvoju Srbov, Hrvatov in Slovencev v naši lastni državi bila prav tista pretirana in čez mero formalistična politika mehaničnega zedinjevanja in niveliranja. Odtod v naših odnosih nadležna bojazen in kot nje posledica reakcija zoper zedinjevalno idejo; bojazen namreč, da bi to, kar je slehernemu kulturnemu delavcu najintimnejše in najvarnejše, izginilo v neki kulturni zmesi in znesi umetno zedinjenega jugoslovenstva. Tako smo tudi mi trpeli za boleznijo mehanističnega umevanja življenjskih pojavov in tiste nivelizacije, ki je po vojni zavladala ne samo pri nas, marveč tudi drugod. To je bil takisto neke vrste totalitarizem, in le-ta je pri nas življenje bolj ubijal, kakor pa ga ojačeval. Pri drugih narodih opažamo, da regionalni in dialektični avtorji samo obogačujejo literaturo. Saj se mora kultura, posebej še umetnost in kultura, svobodno razvijati, kajti samo tako lahko daje poln in iskren izraz človekove najintimnejše notranjosti in njegovih odlik in slabosti. To je bila ena izmed poglavitnih zahtev našega modernizma in ta zahteva velja tudi za današnje razmere. Iz tega izhaja — v praktičnem življenju — potreba in koristnost različnosti v nasprotju z mehanističnim načelom uniformnosti. To pa ne velja samo za poedine literarne stvarjalce in za vsebino njihovih spisov, marveč velja takisto za večje, širše kulturne in socialne skupine, za svobodo njihovega regionali-stičnega rodovnega, narodnega izražanja. Jezikovni razločki, ki lahko obstoje v okviru istega 'narodnega občestva kot so- cialno in politično nujne združbe, ne smejo biti ovira za ustvarjanje skupne, enotne literature v širšem smislu te besede. V tem duhu, menim, bi si lahko tudi Srbi, Hrvati in Slovenci' ustvarili skupno kulturo z vsemi regionalnimi, jezikovnim] in individualnimi razlikami; tako združena umetnost in literatura bi imeli mnogo širši krog gledalcev in čitateljev kakor doslej. Za medsebojno spoznavanje — Imate prav: grešili smo, ko se nismo potrudili, da bi premagali medsebojne jezikovne razlike in vsaj za čitanje obvladali mi slovenščino, vaši ljudje pa srbohrvaščino Zares ni treba velikega napora, da se razumemo med seboj. Ce bi v tem pogledu storili več (šola, javnost, organizacije), bi odstranili že dobršen del ovir za temelji-tejše medsebojno spoznavanje. Zlasti še, če bi poleg tega še zamenjavali med seboj svoje vrednote v literaturi in likovni umetnosti, v glasbi in znanosti. Važno nalogo imajo tudi revije in dnevniki, ki bi morali posvečati več pozornosti medsebojnim kulturnim informacijam in zvabljati v svoj sotrudniški krog pisatelje in publiciste iz vseh treh kulturnih krogov. V tem pogledu smo bili pred 21. leti dalje, kakor smo danes. Takrat so bili prav književniki in umetniki inicijatorji in sodelavci akcije za naše medsebojno zbliževanje, in to naj bi bili tudi danes, ne da bi čakali na dr-žavno-administrativne ali politične patro-ne. Ce je bilo mogoče sodelovanje književnikov v raznih časopisih ne glede na vse obstoječe diference, v nekdanjih letih pod tujim režimom, zakaj bi ne bilo mogoče dandanes. Pogled za četrtstoletja nazaj Nato je g. Marjanovič obujal spomine na preteklost, ko je kot dijak in pozneje kot mlad, bojevit književnik vzdrževal iz Zagreba tesne kulturne stike z Beogradom in Ljubljano. — Prav štirideset let je minilo, ko smo vosti in iskanja, v 7. ali 8. razredu ustanavljali tiskane 1 dijaške liste, med njimi »Novo Nado« v Zagrebu. V njih so se jeli oglašati mnogi izmed sedanjih prominentnih hrvatskih, srbskih in slovenskih pisateljev. Tako je torej generacija, ki ji pripadam, stopila v javno kulturno življenje izpremešana, Srbi, Hrvati, Slovenci skupaj, in te vezi so potlej držale desetletja. V takih dijaških časopisih, ki so današnjemu rodu neznani, so sodelovali izmed Slovencev Kette, Murn, Zofka Kvedrova. Anton Novačan in dr. V »Novi Nadi« je bil za slovenskega sourednika Anton Kristan. Jaz sem pozneje pisal tudi v »Ljubljanski zvon«. Hrvatska in slovenska Moderna sta se skozi dvajset let borili za iste ideje. To so bili najidealnejši časi. doba najbolj spontanega ustvarjanja. Ali današnja mladina res ne bi mogla vzpostaviti takih in podobnih vezi? In ali ne bi mogle revije prinašati tudi danes stalnih pregledov književnosti na slovanskem jugu? Čeprav delujejo naše književne družbe (Srpska knjiž. zadruga, Matica Hrvatska. Slovenska matica) na svoji posebni narodno-kulturni osnovi, ne pomeni to. da bi morale biti med seboj v ravnodušnem ali celo sovražnem razmerju. Prostovoljne vezi, prostovoljno, a urejeno sodelovanje v rečeh, kjer so interesi skupni in težnje iste — ni h to še vedno potrebno in koristno? Čeprav kongresi ne dajejo po navadi trajnih rezultatov, so vendar dobro sredstvo za vzpostavitev osebnih stikov in medsebojnega spoznavanja. In morda so prav osebni stiki najučinkovitejši pripomoček za trdnejšo organizacijo našega sodelovanja in za svobodno izmenjavo misli. Zdi se, da korespondenca, ki je bila nekoč posebna književna zvrst, nima več važnejše vloge in da jo nadomešča tisk; toda tisk je šablonski in dostikrat narejen ter ne more nadomestiti tega, kar je nekoč dajala ljudem korespondenca, kamoli tega. kar jim nudijo osebni stiki. Korespondenca med miselno sorodnimi ljudmi je nedvomno tudi v današnjih razmerah potrebna in koristna. Tako je g. Milan Marjanovič sprožil v svojem razgovoru vse polno misli, vzpodbud in spominov, ki so vredni razmišljanja zlasti v teh dneh prelomov, negoto- Okusna oblika Izredno povoijna cena Model 195W, 4 elektronski, Din 3150 — Model 216W, 5 elektronski, Din 3675.— Model 240W. 6 elektronski, Din 4100,— Zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radlotehnik FR. ŠETINA, Domobranska 27, tel. 32-64. - Maribor: M. OZVATIC, Cafova ul. 1. - Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZUPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova 6. Beležke Resnica, hčerka božja Pod tem naslovom objavlja »Slovenski narod« temeljit obračun s »Slovenčevo« klevetniško kampanjo, ki je hotela prikazati gotove informacije »Slovenskega naroda« o pomenu papeževega obiska pri italijanski vladarski dvojici, kot »zvito in podlo komunistično propagando« »Slov. narod« je že v prvem svojem odgovoru ugotovil, da si dotičnih poročil seveda ni izmislil, temveč da izvirajo od ene najodlič-nejših poročevalskih agencij, ameriške »United Press«, ki jih je obiavila z izrecnim dostavkom, da predstavljalo informacijo »z merodajnega vatikanskega mesta«. Opozoril je obenem, da so tudi drugi listi v Jugoslaviji objavili isto vest, pri čemer se je izrecno skliceval na zagrebški »Jutarnji list.« Ker je »Slovenec« svoj napad naperil proti naprednemu tisku sploh, smo tudi mi zavzeli stališče in mogli smo citirati poročilo naše uradne agencije »Avale«, ki je še bolj izrazito podčrtavalo identičnost mirovne in protikomunistične politike Vatikana in Kvirinala. »Slovenec« je to poročilo Avale zatajil. Zato pa je v nedeljo ponovil svojo laž, da si je »Slovenski narod« poročilo United Pressa sam izmislil, da se v svojo obrambo poslužuje neres- nice, ko trdi, da so to poročilo objavili tu-d; drugi listi, in da je s tem »na zvit in grd način poizkusil obrambo komunizma ter hotel kompromitirati protikomunisti-čno akcijo predvsem tudi v Jugoslaviji.«^ Da popolnoma razkrinka nedostojno igro gospodov iz Kopitarjeve ulice, je »Slovenski narod« včeraj objavil faksimile (fo- Politično zatišje v Beogradu V Beogradu je nastalo precejšnje politično zatišje. Delo s pripravljanjem volilnega zakona za narodno skupščino je zastalo in se bo nadaljevalo šele po pravoslavnih božičnih praznikih. Živahnejše je bilo med prazniki v pokrajini, kjer so imele politične stranke celo vrsto večjih in manjših sestankov in shodov. Poleg Jugoslovenske nacionalne stranke je najbolj živahno na delu med narodom Davidovičeva demokratska stranka. Zadnjo nedeljo je priredila celo vrsto konferenc in shodov. Med drugim v Užicu, Piro-tu, Grockem in Prizrenu. V Užicu je govoril bivši minister dr. Božidar Markovič, ki se je zavzemal za koncentracijo vseh pozitivnih narodnih sil ter dejal: »Demokratska stranka je v taki koncentraciji vseh narodnih sil vedno pripravljena sodelovati, seveda pod pogojem, da bodo odstranjeni vsi vzroki nezaupanja, ki še vedno obstoje zavoljo gotovih političnih pojavov.« Bolezen Ace Stanojeviča V zvezi z vestmi o resni bolezni šefa Na-rodno-radikalne stranke g. Ace Stanojeviča je sprejel prvi podpredsednik g. Miša Tn-funovič novinarje in jim izjavil: »G. Stanojevič je lažje obolel na želodcu in so mu zdravniki predpisali gotovo dieto. Ko sem bil poslednjič pri njem v Knjaževcu. mi je dejal, da pojde v sanato-rij dr. Petkoviča v Niš, da bo tam držal dieto pod zdravniškim nadzorstvom in da bo lažje v stalnem stiku z nami. Morda bo tografski posnetek) poročila United Press, ^^ v sanatoriju daije časa, vendar pa ne kakor ga je objavil zagrebški »Jutranji last« njegovo zdravstveno stanje nobenih z dne 28. decembra. Poročilo se dobesedno ^^ strinja z onim v »Slovenskem narodu«, iz-vzemši nebistveni odstavek, da je bil sporazum dosežen že v pripravljalnih razgovorih med papeževim državnim tajnikom in italijanskim veleposlanikom pri Vatikanu. Ta odstavek je v »Slovenskem narodu« izpadel. S tem je zadeva za vse dostojne ljudi opravljena. Razume se pa posebi, da bo Dr. Maček o zunanji politiki in o komunistični akciji Pariški dnevnik »Pariš Soir« objavlja razgovor svojega urednika s podpredsednikom jugoslovenske vlade dr. Mačkom, ki je v uvodu izjavil, da je hrvatsko vprašanje do 80 odstotkov rešeno in da je da- »Slovenec« uporabil zopet prvo priliko, da nes postalo že čisto jugoslovenska notranje- na podoben način nadaljuje svojo žalostno politična zadeva. V nadaljnjih izvajanjih taktiko, ki gre za tem, vsakogar, kdor se je dr. Maček med drugim dejal: . ° . I • . , « ___"A- I T T__—1 J.. nAlitii/o i C njemu ne dopade, proglašati za komunista ali vsaj zaveznika komunistov. Mi smo že enkrat napisali, kam to vodi, toda strast je slepa in ne mara za razloge pameti in poštenja. Zanimiva novoletna voščila V svoji novoletni številki objavlja »Slovenec« pod naslovom »Voščila Slovencem za Novo leto« izjave gg. dr. Korošca in dr. Kreka, škofov gg. dr. Rožmana in dr. To-mažiča in beograjskega nadškofa dr. Uj-čiča. Dr. Korošec pravi, da mu delajo skrb za nastopajoče leto zlasti tri stvari: komunisti, tujci in svobodni zidarji. Z ostrimi besedami obsoja komunistično rovarjenje in obžaluje, da smo proti tem notranjim sovražnikom slabi, preobzirni, neodločni in nezreli. Nato nadaljuje, da je »neverjetno, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti«. To pomeni za domovino »veliko negotovost in nevarnost«. Dr. Korošec se vprašuje, komu služi židovski svobodni zidar? In komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Seveda poertinci najprej sebi, a »kako služijo skupnosti, občestvu ne vemo. Zato pozor na te črne krte!« Posebno svari dr. Korošec še pred tujci, ki jih sedaj povsod srečujemo, večinoma mlade ljudi, ki bi morali biti na fronti, ne pa na potovanju. Na te ljudi je treba paziti in se jih ogibati, da ne spravimo v nesrečo sebe in domovine. Zanimiva so dr. Koroščeva izvajanja o framazonih. Zlasti interesantno bi bilo po-izvedeti, kdo so slovenski framazoni, na katere dr. Korošec očividno misli, ko svari pred njimi. J Ljubljanski škof dr. Rožman poudarja v svoji izjavi, da bo »bližnja bodočnost odločilnega pomena tudi za Slovence in katoličane«. škof smatra, da je cilj, v katerem se strinjajo vsi, da »ostanemo svobodni in neodvisni v skupni narodni državi in da uredimo vse odnose, gospodarske, socialne, kulturne in politične, v duhu katoliške verske resnice In morale«. Slovenci in posebej še katoliški Slovenci bi morali strniti svoje vrste pod enotnim vodstvom, škof obsoja razne disidente JRZ, ki si »kuhajo svoje župce« po lastnem okusu. Ni zadosti edinost v verskih resnicah, zakramen- " Obnova prometa med Francijo In Španijo Bayonne, 2. januarja. AA Na osnovi doseženega sporazuma med francosko in špansko vlado se je danes ponovno začel železniški promet med Francijo in Španijo, ki je bil ustavljen 16. julija 1936. Špan-fki vlak severne železniške družbe je prvi vozil čez mejo na mednarodnem mostu pri Andeyu, nato pa je tudi francoski peljal čez mejo v I run. Ponovna uvedba železniškega prometa je bila sprejeta posebno od obmejnega prebivalstva z največjim zadovoljstvom. ...............HM................... Sokoli! Posedajte in podpirajte Sokolski kino v £i*ftiJ tih in priznanju cerkvenega poglavarstva, temveč gre za »edinost in enotnost v bližnjih ciljih, nastopu in v borbi naših dni«. Ali z drugimi besedami, za strankarsko-politično disciplino, škofova obsodba onih politikov, ki hočejo obnoviti SLS, in onih krščansko-socialno vsmerjenih mož, ki so protivniki JRZ, ter drugih skupin v tako-zvanih katoliških vrstah, ki ne odobravajo politike JRZ, bo gotovo vzbudila v vsej javnosti kar največjo pozornost. študij na nemških visokih šolah V informacijo onim jugoslovenskim vi-sokošolcem, ki žele študirati v Nemčiji, objavlja nemški konzulat v Ljubljani naslednja pojasnila: Kakor je znano, je študijsko leto v Nemčiji razdeljeno v tri tiimestre. Ker se drugi trimester začne že v začetku januarja, zimski semester v Jugoslaviji pa se konča šele s koncem januarja, so nastale glede študija jugoslovenskih študentov v Nemčiji izvestne težkoče. Prosvetno ministrstvo v Berlinu je zaradi tega odredilo, da se slušateljem iz Jugoslavije, ki hočejo nadaljevati študije v Nemčiji, štejeta drugi in tretji trimester, ako se prijavijo za drugi trimester, ki traja od 8. I. do 21. III.. in vsaj od začetka februarja dalje poslušajo predavanja. Za ta trimester se ne pobira od njih nikaka pristojbina, temveč se le pregleda in potrdi obisk predavanj. Pač pa se morajo nato za tretji trimester, ki traja od 15. IV. do 31. VII.. redno vpisati in plačati običajne pristojbine. Drugi in tretji trimester se potrdita šele ob koncu leta in se zato ni mogoče vpisati samo za enega od njiju. Zagonetka smrti Maribor, 2. januarja. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrla posestnica Ivana Orovec. V zvezi z njeno nenadno smrtjo so se razširile meo ljudmi najrazličnejše govorice. Pri pregledu trupla je postal mrtvooglednik pozoren na nekatera znamenja na vratu. Ker je bil osebno prepričan, da gre za krvavt podplutbe, je sporočil zadevo orožnikom. Na podlagi njihovega poročila je državno tožilstvo v Mariboru odredilo sodno obdukcijo trupla. V zvezi s sumom so orožniki zaprli nekega moškega, ki pa taji krivdo. Danes popoldne se je podala na kraj skrivnostne smrti sodna komisija, v kateri sta bila preskovalni sodnik dr. Sifrei in sodni zdravnik dr. Jurečko. Komisija bo skušala dognati, koliko so utemeljene govorice. da je pokojna Ivanka Orovec umrla nasilne smrti. »V pogledu zunanje politike je vsa Jugoslavija danes enodušna in v tem oziru še ni bilo do danes v Jugoslaviji vlade, ki bi uživala s svojo zunanjo politiko tako soglasno odobravanje ljudstva kakor sedanja. Danes smo v Jugoslaviji vsi prežeti ene misli in volje napram zunanjim nevarnostim. — Sedaj se pripravljamo na volitve po novem volilnem zakonu, katerega ravno izdelujemo. Novi parlament bo odločil, ali je potrebno sklicanje ustavo-tvorne skupščine ali ne. Medtem smo smatral: za potrebno rešiti hrvatsko vprašanje. Pri tem smo skoraj v celoti uspeli. To je vsekakor velik napredek.« Na vprašanje francoskega novinarja, ali ni dr. Maček zaskrbljen zaradi nekih elementov nereda, je ta odgovoril: »Po svetovni vojni so imeli taki elementi nekaj časa res večino v Zagrebu. Danes smo daleč od tega. Sedaj ta pokret ni prav nic vznemirljiv. Resno dvomim, da bi imeli naši levičarji kdaj več kakor dva do tr. mandate v bodočem hrvatskem saboru, ki bo štel okoli 100 narodnih zastopnikov. Kar se tiče desničarskih skrajnežev, znanih pod imenom frankovci. pa lahko rečem da nikogar ne predstavljajo. Morda bodo dobili pri volitvah en mandat, gotovo pa ne več.« Novi šef Centralnega presbiroja Kakor smo kratko že poi očali ie bil postavljen za novega šefa Centralnega presbi roja publicist Predi ag Milojevič, dolgoletni urednik beograjske »Politike«. Novi šef Prepbiroja je bil zadnjih 10 let dopisnik -Politike« v največjih evropskih središčih- v Berlinu, Rimu. na Dunaju in v Londonu. Posvetil se je novinarstvu že s 17. letom ter se razvil iz reporterja v pomičnega novinarja prvega reda. Upamo da bo z nastopom g. Milojeviča zavel v našem Presblroju nov duh. saj je 1 ilo mogoče posebno v zagrebških listih čitati marsikatero upravičeno pripombo in pritožbo na naslov te važne institucije. Glasilo dr. Mačka o akciji JRZ med hrvatskimi Srbi Z ozirom na akcijo JRZ med Srbi v Liki, ki jo vodijo v glavnem ljudje iz Stojadino-vičevega režima, je objavil »Hrvatski dnevnik« načelen uvodnik ki se ostro izreka proti politiki oddvajanja Srbov od Hrvatov. Pravi, da to politiko vodijo hegerno-nisti, ki siccr radi govorijo o usodni povezanosti Hrvatov in Srbov, toda se prav nič ne spomnijo, da bi Srbom v banovini Hrvatski povedali, da so usodno povezani s Hrvatsko in Hrvati, in da morajo po tem urediti svojo politiko, Geopolitični položaj Srbov na Hrvatskem je tak, da jih ni-kdo nc more oddvojiti od Hrvatske brez ozira na to, da je zemlja, na kateri živijo, hrvatska dedovina in sestavni del zgodovinske Hrvatske. Srbi uživajo na Hrvatskem popolno enakost in enakopravnost, morajo pa vedeti, da bodo Hrvati, kakor so imeli moč m sposobnost zbrati raztepe-ne dele svojega narodnega ozemlja, imeli tudi dovolj sile in odločnosti, ako bo treba to ozemlje braniti Srbsko seljaitvonsj se organizira ▼ svojih prosvetnih m gospodarskih organizacijah in bo pri tem uživalo tudi podporo tat tiske oblasti. R« ja^da » Hrvatskem razna nehrvatska društva izgubljajo svoj monopolski položaj, toda to je zato, ker morajo v Hrvatski biti vse ustanove svobodne in živeti od lastne moči in privrženosti svojih članov. Na koncu pravi glasilo dr. Mačka, da oni politiki, ki zbirajo hrvatske Srbe proti Hrvatom in Hrvatski, škodujejo srbski stvari. Nobena gonja ne bo pomagala, da bi na Hrvatskem zopet odločali ljudje, ki mrzi-jo hrvatsko in hrvatski narod. Ne bi bilo politično pametno istovetiti interese teh posameznikov s stvarnim in resničnim interesom Srbov na Hrvatskem. Diplomatski stiki s Slovaško Z ukazom kraljevskega namestništva je bil pretvorjen dosedanji generalni konzulat naše države v Bratislavi v diplomatsko agencijo. Dosedanji generalni konzul Sta-noje Simič je bil s posebnim ukazom postavljen za diplomatskega agenta in šefa jugoslovenske diplomatske agencije v Bratislavi. Slovaška republika ima že več mescev v Beogradu svojega poslanika. »Balonske ladje" Angleški listi poročajo, da je naročila angleška admiraliteta v angleških ladjedelnicah celo vrsto novih transportnih ladij. Načrt za ladje je izdelal konstrukter največjega francoskega parnika »Norman-die«, ruski emigrant Jurkjevič. Nove ladje so baje tako zgrajene, da jih ni mogoče potopiti niti z minami, niti s torpedi. Prve ladje te vrste bodo zgrajene že do konca februarja in jih bodo pred vsem uporabljali za pobiranje nemških min na angleški obali. Po angleških informacijah polagajo angleški pomorski strokovnjaki zelo velike nade na te nove ladje, ki jih imenujejo »balonske ladje«. Smrt v snegu Banjaluka, 2. jan. o. V Bosanski krajini je že več dni huda zima s snežnimi metežL Snoči je na cesti iz Tešanja v Maglaj, ne daleč od vasi Jezera, zmrznil 501etni kmet Hasan Džono, ki je bil na poti v sosedno vas, pa ga je zajel snežni vihar. ŠPORT še nekaj prazniških dogodkov Prvenstvena nogometna tekma za italijansko državno prvenstvo med Fiorentino in Modeno se je končala s 3:2 v korist Flo-rence. Praška Sparta je v teku praznikov odigrala več tekem po Nemčiji m je na novega leta dan gostovala v Planitzu ter zmagala tamkaj nad domačim nogometnim klubom s 3:2. Na Dunaju so se na praznik nadaljevale tekme za zimski pokal, ki ga je osvojil Rapid. Rezultati tega dneva so bili: Admi-ra—Wacker 9:3, Rapid—Vienna 3:L V okviru tekmovanja za hrvatski pokal bi morali dne 1. t. m. v Splitu igrati moštvi Splita in šibenskega Osvita. Ker Šibenlča-nov ni bilo, sta nastopili v prijateljski tekmi enajstoriet Splita in »Majstora s mora« v kateri je delavska enajstorica na splošno presenečenje z 8:0 (5:0) zmagala nad klubom, ki si Je nadel popularno ime, splitskega Hajduka. Kakor smo zabeležili že v ponedeljski tedaj! našega lista je bil v soboto večer ▼ Beogradu boksarski dvoboj za naslov profesionalnega prvaka Jugoslavije v srednji kategoriji med dosedanjim mojstrom Ste-vanom JakSičem in mladim Popovlčem. V tej borbi, ki je trajala 12 kol po 3 minute, je Popovič zasluženo In z veliko premočjo zmagal, tako da so takoj po končanem dvoboju vsi proglasili Popovlča za novega prvaka države v tej kategoriji. Zdaj se Je izkazalo, da zaradi spora v novo ustanovljeni boksarski organizaciji — vrhovni boksarski savez iz Zagreba nima namreč se nobenih stikov s srbskim boksarskim j»a-vezom, ki deluje v Beogradu — ta dvoboj ni bil pravilno prijavljen ta torej Stevan JakSič zaradi sobotnega poraza ni mogel izgubiti svojega prvenstvenega naslova. Beograjski listi v veliki obliki ta s pravim navdušenjem napovedujejo nastop naših najboljših drsalcev v Beogradu, ki bo, če se bo vreme držalo kakor zdaj, za oba prar-voelavna božična praznika, torej v soboto in nedeljo. Glavno atrakcijo bo tvorilo hokejsko moštvo SK Ilirije, ki bo nastopilo v dveh propagandnih tekmah proti hokejski ekipi BKE iz Budimpešte, obenem pa bosta v umetnem drsanju pokazala svoje znanje oba državna prvaka Silva Palmetova ta dr. Pavel Schwab- Moša Marjanovi«, na« najpopularnejši nogometni igralec, ki se je lani spri s svojim dolgoletnim matičnim klubom BSK In odSel v vrste Jugoslavije, se bo zdaj spet selil. Po eni verziji naj bi se Marjanovič spet vrnil v BSK, po drugi v Jedinstvo^ najbolj verjetno pa je. da ga bo vzel pod streho bogati Bata is Borova. Sic sit..« SK Ljubljana. Zaradi društvenega l®Bsa v petek sklicujem za dre vi ob 19- sejo upravnega odbora- Prosim vse odbornika, da se seje sigurno ta točno udeleže. Pred- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 6« par ta besedo. Din 3.- davka za vsak oglas in enkratno pn stoj hi no Din 3. - za Šifro ali dajanje aa.slovov plavajo oni. ki lAčej« •lužh. NajmanjAi cnraek za enkratno objavo oglasa IMn 12.—. Dopisi (n i^nltve se cara^unajo po Din 8.— ut vrnko h«*«*do, Din 3,— davkb sa vsak ogla* tn enkratno prlfltojhlno Din 5.- za šifro aH da)anj<- na-slovov Najmanj Al r.ntwh cs enkratno ohjavo oglasa Din 20___ Vsi ostali »glasi m* eara^nnajo p«> Din I.— ta hnuHlo, Din 3. - davko ea vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov Najmanjši eneseb ca enkratno ohjavn oglasa Din I?.__ Službo dobi Frizerko sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Salon »Mila« Celovška 53, Ljubljana. 258-1 Mesarskega pomočnika pridnega in poštenega, — spreimem takoj. — Hrovat Anton. Ljubljana, Tržaška cesta 26. 259-1 Postrežnico iščem. Okolica Trnovega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 241-1 Sirarskega mojstra samostojnega, iščemo za takoj za izdelavo trapistov-ikega in eidamskega sira. Prednost z znanjem fabri-kacije ementalskega sira. Ponudbe na ■ Švicarska si-rana, Sombor. 237-1 Frizerka dobra moč, dobi takoi mesto v salonu Vena, Gra dišče 4. 33469-1 Službe išče Pozor! Kdor bi želel, imam pekovsko in gostilniško koncesijo. Grem tudi kot kom panjon ali kot poslovodja. Kalister, Rakek. 244-2 Mlad natakar vajen restavracije in kavarne, trezen in pošten, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 238-2 Pisarniška moč s sodno pisarniškim in zemlieknjižnim izpitom, —-večletni ravnatelj odvetniške pisarne, zmožen slov., srbohrv. in nemške korespondence, knjigovodstva, sestavljama tožb, samostojnega zastopstva pred rednim in borznim sodiščem, išče zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija«. 250-2 Brivski pomočnik išče stalno službo. Nastop takoi ali po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaposlitev«. 254-2 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. — Novi tečaji se prično 8. januarja, šolnina zelo nizka. Moderiia in na|-večja strojepisnica! Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranske C. 15, tel. št. 48-43. 257-4 Prodam Kajenje škoduje Vašemu zdravju »NIKOTINOL« neškodliivo zanesliivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenia iudi naistrastnejše kadilce Cena velika steklenica din 70, mala din 60 Po povzeti u razpošilia lugopatent Liub liana, Dvorakova 8. Spre) memo preprodaialce. 38- Kupim Perzijsko preprogo večjo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 267-7 Šampanjske steklenice rabliene, kupim. Justina Gajšek, Ljubljana, Vod-matska 3. 245-7 Radio Seibt Super radio za razvaienega poslušalca, 5-cevni. 7 okrožii, 3 va lovne dolžine po din 3.300 model 1940. - Zastopstvo Ludvik Ileršič, Liubliana, ' Rimska cesta 13. 330-* Patent naprodaj, nova iznajdba Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Aparat«. 263-6 Preproge tudi perzijske v strokovno popravilo, čiščenje in ocenitev prevze mamo na razstavi Saraiev ske tkaonice čilima od 10 do 15. januaria v Restavraciji pri »Šestici«. 33511-6 Sanke drsalke in drsalne čevlie št. 40, vse dobro ohranjeno, prodam. Jankovič, kle parstvo, Rimska cesta 19. 246-6 Gospodinje! Pozimi ie umivanje oken neprijetno Nabavite naj noveiši, praktični patenti ran- brisalec za umivanje in sušenie oken Cena navodilom din 36. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri lugopatent. liubliana Dvorakova 8. — Telefon 42 40 Pri predplačilu na črkovni račun št 14.627 Vam pošliemo pošt nine prosto. Spreimemc preprodajalce. 36 -6 NSERIRAJ V „JUTRU"! ZOPER KAMENE v žolču — ledvicah — sečnem mehurju, vzemite: lek: DUBRAVKA ČAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen. — 1 škatl. din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: K. F. Labor Mr. 1, Andrljič. lekarnar, Mostar. R. S. br. 14471. 25/V 1938. NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET-VINO CKMNA IZ FRISKE GORE. Sremskl Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja R. MARINKO V, Sremski Kai lovci — Fruška gora. Avto, moto Priložnostni nakup nov DKW avto. cena din 18.000, nov Ardie motoi 3.800 din. DKW motor 100 ccm 2.800 in Sachs motor 1939 2.700 din. Jugoimport Kotnikova ul. 21, II. 164-10 Tovorni avto najmanj 5 ton, ki mora biti v brezhibnem stanju, ki se ga more preurediti na pogon z lesnim plinom, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 249-10 Lokal s stanovanjem ali brez, takoj oddam. — Florjanska 31, II. 260-19 Špecerijsko trgovine z enim ali dvema lokaloma na prometni cesti Ljubljane radi selitve takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerna eksistenca«. 248-19 Samsko stanovanje udobno oddam 1. februarja, Malgajeva 20, (Ilirija). 265-21 Srečno 1940! Kadar iščete stanovanje ali lokal se takoi obrnite na nas. REALITETNA, Go-sposvetska c. 3-1. 33540-21 Pohištvo Novo spalnico orehovo, moderne oblike, po ugodni nizki ceni proda mizarstvo Flis Josip, Domžale, Savska c. 235-12 Dvosob. stanovanje s poselsko sobico in priti-klinami v I. nadstropju, solnčno in zračno oddam. Vprašati: Karadžičeva ul. 16, Detela. 242-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam mirni stranki. Einspilerjeva ul. 20 (Bežigrad). 252-21 Sobo odda Krasno sobo opremljeno, s strogo sepa-riranim vhodom za gospoda, takoj oddam. Florijan-ska ulica 31, II. 261-23 Lepo sobo lepo sobo s posebnim vho dom, opremljeno oddam enemu ali dvema gospodoma. Zvonarska 13. 33450-23 Opremljeno sobo v centru, s souporabo kopalnice, centralne kurjave takoj oddam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru. Alojzija Avguštin, Gajeva ulica 8. 268-23 Oddam takoj v najem strokovnjaku po nizki ceni s stanovaniem: umetno valilnico ter vse prostore za nadaljnjo vzgojo piščancev. Pozor, velik vrt! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 236-17 Posest Prodamo lepo vilo takoi, ali pension na Go renjskem (eno uro do Ra dovltice in dve uri peS do Bleda). 11 sob. garaže, go spodarsko poslopje, elek trika in vodovod Ponudbe na ogl odd futra pod šil ro »Pension«. 33236-2C Prodam hišo surovem stanju v okolici Liubljane, krasna lega. vrt, sadovnjak, v izmeri 2077 kv. m. Poizve se: Brod 26 Št. Vid n. Ljubljano. 243-20 Prazno sobo lepo. vePko, solnčno, s souporabo kopaln;ce, vhod s stopnišča, oddam. Praža-kva 11-11. 251-23 Prijazno sobo s posebnim vhodom. 3 minute od glav Došte. oddam dvema solidnima osebama. naira'e stilnim gg. uradnikom. Po žel t i tudi r zaitrkom in perilom. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 33472-23 Naše gledališče DRAMA Sreda, 3.: Striček Vanja. Red sreda, četrtek 4.: Kupčija s smrtjo. Red A. Petek, 5. ob 15.: Antigona. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Red sreda bo imel drev; predstavo Ce-hovVjeve igre »Striček Vanjac v običajni zasedbi. Zgodba ljudi z zgrešenimi ž.v-ljenjskim cilji, ki so povezani med seboj, je orisana na Cehovljev svojski način, poln nastroja in podrobnih človeških potez. Režiser J. Vidmar. Repriza Averfcenkove veseloigre »Igra s smrtjo« bo v četrtek za red A. Dejanje, k. se stopnjuje iz resnobe z vedno večjim humorjem do popolne sproščenosti in srečnega konca, pokaže ponesrečen načrt z posmrtnim zavarovanjem. Delo je zrežiral prof. šest. Prihodnji teden bo krstna predstava izvirnega slovenskega dela. ki ga je napisal Ferdo Kozak, znani slovenski knj ževnik. Delo ima naslov »Peter Klepec« in opisuje na zelo zabaven in humoren način zgodbo nekega profesorja. Igro bo zrežiral dr. Kreft. OPERA Sreda, 3.: Sabska kraljica. Red B. Četrtek, 4.: Nižava. Red četrtek. Petek 5.: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. Drevi bomo imeli spet v g06teh Josipa Gostiča, k bo nastopil kot Asad v Gold-markovi »Sabski kraljici«. Naša uprizoritev tega znanega dela je na glasu ene naj-serioznejših v letošnji sezoni ter je izredno lepo pripravljena. V posamezn h partijah nastopijo poleg Gostiča še Janko, Lup-ša, Kogejeva in Hevbalova. Režija je De-bevčeva. Dirigira Niko štritof. V četrtek se bo ponovila d'Albertova »Nižava«, ki sta jo pr pravila režiser Fre-lih in dirigent dr. švara. Delo je zelo me-lodiozno, dejanje samo pa dramatično zelo razgibano in učinkovito. V glavnih partijah nastopajo Basičeva, Marčec in Janko. Ideje- izume vnovčute in plasira v tu in inozemstvu Jugop^tent — Liubliana, Dvorakova 8. 37-37 rijjTk Mirno sobo solnčno. iščem. Lahko izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poseben vhod«. 247-23a Lokali Pension z gostilno v lepem prometnem kraiu na Goreniskem. v neposredni bližini Bleda oddamo v na em s 1. maiem 1940 Ponudbe na ogl odd lutra t m m.T Krompir po 1 25 din nudi Sevei et Comp., Ljubljana. 223-33 '3SSER Psa čuvaja za deželo od pol do 1 leta starega, kupim po zmerni ceni. M. Spindler, Ljubljana, Gledališka 10. 269-27 ZA VSAKO PRILIKO najboljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETKA C. 14 I d ragocenosti Vsakovrstno zlato od »Pension«. 33235-19 | Jutra. Zamenjan ie bil rjav klobuk brez monogra ma na Stari pošti 1. I. 1940 Točen naslov na ogl. odd Umrla je ljubljena hčerka MALKA GOBEC dijakinja II. raz. mešč. šole pri Sv. Jakobu Pogreb bo v četrtek 4 januarja ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice v Ljubljani. Ljubljana, 3. januarja 1940. Žalujoča mati in sestrica 266-28 Največje domača delntfUa zavarovalna družba. Zavaruje: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transnort, steklo, točo, avtomobile, živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11. in Gosposvetska cesta 4 in še 15 palač in zgradb v Beogradu, Zagrebu. Osijeku, Petrovgradu itd. — Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, 41eWndrova resta 11, in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva. Dovršeno brije In dalje traja AIcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce in pogoje od E. I^ever. Beograd pošt. pretinac 284. JAVNA ZAHVALA Podpisana brata Bavdek Leopold in Bavdek Anton, Sv. Vid nad Cerknico, se javno tem potom zahvaljujeva zavarovalni banki »SLAVIJA« za točno in hitro plačilo, brez vsakih odbitkov, zavarovane premije za škodo po požaru 15. avgusta 1939. Vsled tega zavarovalnico »SLAVIJO« vsakemu najtopleje priporočava. Sv. Vid nad Cerknico, dne 28. decembra 1939. BAVDEK LEOPOLD, 1. r.; BAVDEK ANTON, 1. r. MINERALNO olje težko dobivate: Pomagajte Sami SetQ ! OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE ! »REGENTOL« aparat za regeneriranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Desider Eisler, Beograd, Vojv. Gligora št. 15. Tel 41949. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mama, oma, teta in svakinja, gospa ROZA HOFFMANN roj. URBAS dne 1. t. m. po daljšem bolehanju v 74. letu starosti mirno in Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo, dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti Resljeva c. 12 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2 januarja 1940. Žalujoče rodbine: Ilrffmaiin—SajOVlC Umrla nam je danes v 78. letu starosti naSa dobra mama, sestra, babica m prababica, gospa NEŽA OLIP K zadnjemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Radovljici, Pod mesto 41. Radovljica, dne 2. januarja 1940. ZORC, MARIJANA PERNUŠ, hčerke; dr. JANKO OLIP, sin; PAVEL OLIP — in ostalo sorodstvo. MARIJA PERNUŠ, NEŽA ČERNIGOJ, AGATA | G. Th. Rotman j SAMBO IN PETER POTUJETA 30 Tedajci pa je nekaj zmotilo naše prijatelje v premišljevanju: prikazal se je star črnec s častitljivo brado in dolgo palico v roki. Z drugo roko jim je mignil, naj stopijo bliže. Radovedno so ustregli vabila... HimniiuaiuananmiaH Uspešno oglaševanje le v ^Jutru« HiniH a a aaa aaaa ■ ai laaaaa ZAHVALA Sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mojo rajno soprogo TEREZINO obilno obdarovali z venci in šopki in jo spremili na njeni zadnji poti, mene pa ustmeno ali pismeno tolažili, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 2. januarja 1940. Dr. Ivan Tertnik, profesor v p. Urejuje Daven* Ravljen. -Izdaja * Hoozoroj »Jutra, Suu*o Vurauu - Za Narodao uskarao"* d. kot uskarnarja W Jeran - Za maeratiu del je odgovoren Alojz Novak. - v i^ljaaL v t* [I 1 irafi in Ijuclfc o pred 10 lefl Prti mrazjin v severnih krajih, so se v Zasavje zatekle jate močvirnih ptic Ljubljana, 2. januarja. V novem letu je mraz. ki nas je bil obiskal za božične praznike, začel naglo po-jenjavati in danes smo imeli že pravo južno vreme, tako da se je začel sneg v prisojnih legah topiti. Davi ob 7. je meteorološka postaja na letališču zabeležila najnižjo temperaturo —17.2 stopinj Celzija. nato pa je živo srebro vzdržema raslo ve? dan in ob 17 doseglo najvišjo temperaturo —3.9 Morda smemo upati, da jt najhujša zima že za nami. L tija, 2. januarja Vsem nam je še v trdnem spominu zima v letu 1929 30. Tudi tedaj smo imeli vse do novega leta lepo, toplo vreme kakor letos Letošnji božič je bil bolj podoben zgodnji veliki noči kakor pa božiču. Po tiostah ni bilo skoro nič snega, zato so prišli na svoj račun naši Nimrodi. ki so vse dneve stikali za zajci. Takoj po Štefanovem je zapadel sneg ln zdaj je lovsko veselje pri kraju. Zajca je v snegu težko slediti. V dol ni imamo ostro zimo, ki čez dan nekoliko poneha, zato pa zleze živo srebro v toplomer ponoči do 20 pod ničlo. Potočki v okolici so v srebrnih oklepih. Tud kolesja pri mlinih in žag so vsa v ledenih skladih, še na obrežju Save se dela led. Reka Sava je začela upadati in pod litijskim mostom se je začela iz vode dvigat, sipina v podobi črke. U. Tako imamo zanimiv pojav, da se nabira sredi Save led. Nenadna zima je prignala k nam številne jate d. v jih rac, ki so se doslej zadrže- vale ob močv rjih na severu. Zdaj so močvirja zamrznila in ptice najdejo hrano le še ob tekočih rekah. Lovcem, ki ljubijo pohod na divje race, se obetajo zdaj najlepši dnevi saj pa je tak lovski pohod ob sončnem popoldnevu skozi pokrajino, k jo prekrivajo sneg led in ivje. nepozaben. Največ divjih rac se skriva pri nas po peščinah in zatišiih okrog Poganika, Kresnic in proti Jevnici. Včasih se dvigne pred lovci jata, ki šteje tudi do 50 kljunov. Prejšnje z me pa so bile skupine potujočih ptic še močnejše. Saj pripovedujejo naši Nimrodi, da so štele tudi po 200 in še več divjih rac. Med pticami selilkam:. ki so prihitele k nam iz drugih krajev, smo opazili letos že tudi pribe z znač Inim, kakor vijak zavitim okrasnim perjem. Najbogatejšo zbirko redkih ptic. ki se naselijo v naše kraje je zbral eden naš h najbolj odličnih ptičarjev poznani litijski zdravnik g. dr. Ivan Premrov. Zaradi mraza so zamrznili po hišah vodovodi :n tudi v kopalnicah je nastopil čas ledenega oddiha. Gostilničarji in mesarji hite iskat ledu. V eni noči se zdebeli ledena odeja na naših bajarj h za tri centimetre. kako noč pa še več. V teh dneh ne pozabimo na ptičke. Hrane jim primanjkuje, ker je vse pod snegom in ledom. Pritrdite ob hišah ptičie krmilnice in 1 m trosite hrano! Pokažite svoje usmiljenje do ubogih ptičic. Naši smučarj1 doslej še niso prišli na svoj račun. V dolini imamo premalo snega Prvi beli pozdrav pa bo zadostil tudi željam belih bataljonov. f Jurij Petrovcič - zadnji viski župan Že včeraj smo na kratko poročali o nenadni smrti zadnjega viškega župa na Danes pristavljamo Se naslednje vrstice, ki mu jih je napisal prijatelj v spomin: Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal zeleno jurjevanje. ko bi dopolnil 70. leto. Prav pn vstopu v oovo leto ga je na stolu sede- čega pobrala bolezen, ka ga je mučila Se mnogo let Bolezen je prenašal junaško in ga Jo zadnjega diha ni zapustil humor. Ko so mu prinesli od zdravnika zadnje pomirjevalno sredstvo, je z nasmeškom pripomnil: »Aqua destillata, po naše Blažev že-gen.o Pokojnik se je rodil v Podkraju ob gozdovih Hru.šice na Notranjskem. Še mlad je prišel v Ljubljano. Izučil se je za mizarskega pomočnika. Pozneje .ie postal poslovodja velikih mizarskih delavnic vdove Bin-der. Bil je med prvimi naseljenci Rožne doline ir\ med soustanovitelji Olepševalne- ga društva, ki ima glavno zaslugo za modernizacijo te najlepše delavske kolonije. Bil je vedno odbornik, več let tudi pred sednik društva, ki ga je pred leti izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika. Kot vsestransko delaven in pnktičen mož je bil prvi zastopnik v viškem občinskem svetu za Rožno dolino neprestano od le ta 1903 do 1925, ko je bil izvoljen za župana Zupanoval je 10 let. t j. do leta 1935. ko je bila občina vključena v mestno občino ljubljansko. Pod njegovim župa-novanjem je dosegla Rr zna dolma in z njo vsa občina Vič vse nujne pogoje za moderno naselbino: regulacijo GradaSčice in C.linščice. električno razsvetljavo, vodovod m kanalizacijo Bil je tud: član stavbnega odbora za novo župno cerkev in za moderno ljudsko šolo. Pokojnika so dič le vse lepe lastnosti pravega moža stroga poštenost nepristra-nost, nesebičnost in požrtvovalnost za splo n> blagor Imel je le eno napako, preveliko zaupljivost. Ker je bil sam kristalno čist značaj in pošteniak v*e življenje, je pripisoval iste lastnosti tud svoji okolici. V tej dobri veri pa je bil varan. Njega samega se ni do smrti prijel niti en krivični vinar Prihranki so kmalu pošli, čeravno je vedno živel zelo solidno in skromno. Zadnja leta so ga vzdrževali hvaležni otroci- dva sinova in dva zeta Takšna je usoda kremenitega slovenskega moža, ki je živel tn delal le za druge. Pokojnega župana Petrovčiča bo ohrani lo vse prebivalstvo bivše občine Vič brez razlike stanu trajno v najlepšem in hvaležnem spominu. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 15 iz hiše žalosti v Rožni dolini, Cesta ll-5a. na viško pokopališče. A. B Življenje jeseniške mladine Velik napredek od predvojnega časa Jesenice, 2. januarja. Jeseniški kovinarji smo pred več desetletji živeli v precej drugačnih razmerah, kakor živi delavska mladina dandanes. Ko smo bili mi mladi, se nam je zdel svet neizmerno velik, a vendar tako zelo majhen, da smo mislili, da se že nad Golico pričenja nebo in da se na skrajnem zapadnem koncu Gornje Savske doline že neha svet. Skoraj vsi delavski sinovi smo bili takrat zaposljeni v tvornlci. Vsi smo bili navezani na zelo ozko delovno območje. Vsak je živel in delal le za sebe brez smisla za skupnost. Zelo malo smo imeli vpogleda v dru ge obrate, še manj na celotni ustroj tvor-nlce, ln se zelo malo zanimali za velike in važne dogodke, ki so se v tistih Časih odi gravali v širnem svetu. V prostem času smo se držali pretežno doma. Le enkrat, morda dvakrat na leto, Avsr ženkeva »K^Pja s smrt je« Edino dramatsko delo ruskega humorista, v emigraciji na Češkem umrlega Ar-kadija Averčenka »Igra s smrtjo« je pred mnogimi leti uvedlo na slovenski oder mariborsko gledališke. Sedaj se je ta komedija pod naslovom »Kupčija s smrtjo« na sobotnr premieri predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu Oživelo je skoraj že pozabljeno ime pisatelja drobnih črtic, ki so «e nekoč pogosto pojavljale pod črto naših listov. Usoda humoristov je večkrat tragična kakor utegne biti usoda tragičnih pihate.jev komična . .. Averčenko je pisaJ svoje novejše spise ob grenkem kruhu emigranta ln se je dostikrat smejal skozi solze. Njegov humor je danes nesodoben za Rusijo, ki ima svojega Zoščenka, a premalo pomemben, da bi zavzel vidnejje mesto v pešajoči književnrsti emigrantske Rusije. Tako prehaja počasi v pozabljenje. In vendar je Averčenko vzlic podlistkarski lahkotnosti in površnosti premnogih svojih spisov ustvari: nekaj humorističnih drobno-risb. ki ga bodo kdaj v mirnejši in pravičnejši bodočnosti uvrstile med značilne pričevalce o Rusiji v desetletju pred veliko revolucijo. »Kupčja s smrtjo«, ko smo jo dobili v prevodu R. P r e g a r c a. je komedija brez večje globine in tudi brez trdnejše zgradbe (opažu te. kako lutkarsko : rihajajo ln odhajajo osebe in kako neugodno učinkuje v realistični komediji tisto govorjenje zase. ki je pri sodobnemu komediografu samo izhod iz zadrege). Priznati pa je treba, da so nekatere osebe, med njimi predvsem Taldikin, izdelane s spretno roko in po-vzdignjene v tipe. Sama intriga te komedije je s svojim zapletanjem in razpletanjem zmerno zabavna in marsikatera situacija užge s svojo komiko. Toda ti učinki ne segajo globlje. Taldikin in pisatelj Ka-zancev se gibljeta na mejah komičnega in tragičnega; treba bi bilo le nekoliko močnejših potez in Averčenkova komika bi lahko prešla iz površne igrivosti nekoliko globlje v umetnost, tja, kamor je segal humor Gogolja ali čehova. Pisatelju je, kakor vse kaže, šlo bolj za zunanjo učinkovitost kakor pa za notranjo, psihološko utemeljitev dejanja in nehanja njegovih oseb. »Kupčija s smrtjo« je humoristična satira na zavarovanje, ki lahko postane nečastna špekulacija, kakor smo pred leti videli dovolj nazorno prav v našem okolju. Za zavarovalni uspeh je potreben agent, ki ne dela samo profesionalno, marveč z nekakim notranjim ognjem in stvarjalnlm zanosom. Averčenko ga je pokazal v osebi Gllboviča. Temu agentu postane zavarovanje tako rekoč življenjski nazor in pridobivanje »žrtev« zadeva skoraj že umetniške domišljije. Ne obotavlja se priti do svojega smotra tudi skozi zakonsko spalnico, kakor mu očita ena izmed žrtev, puhloglava Taidikinova žena. Glibovič se nameri na malce fantastično razpoloženega trgovca Taldikina, ki se kmalu vname za spe- smo šli v spremstvu staršev na kako božjo pot ali pa sami šli na sprehod v prelepo jeseniško okolico. Težavno, od 12 do 18 ur trajajoče delo nam je hudo črpalo mlade moči. Najlepša mladostna leta so hitela mimo nas v največjem trpljenju. Imeli nismo časa, volje ln moči, da bi si z bllžnega holma ali cerkvenega zvonika ogledali naš Industrijski revir. Tako je bilo življenje fantičev, takrat starih 14 do 18 let. Borba za obstanek ln kruh je marsikoga izmed nas pognala z domače grude v širni svet. Mladi fantje in možje so šli za delom v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Ameriko, kjer so v rudnikih ln tvornicah pustili svoje najboljše življenjske moči. Nekateri so v tujini pomrli kot neznani, doma pa so jih zaman čakale ln objokovale matere, žene ln morda tudi otroci. Taka je bila usoda rudarja ln Industrijskega delavca pred dolgimi leti. čas pa je prinesel nove razmere in odpri pota v lepše življenje tudi delavstvu. Tisti, ki so tek časa pravilno razumeli ln mu sledili, so uspeli, drugi, ki so v prostem času posedali po zakajenih gostilnah ln zabavljali čez vse, pa so duševno ln telesno zaostali. Ob prelomu stoletja so se začela na Jesenicah ustanavljati kulturna, telesno-vzgojna, gospodarska ln stanovska društva. Ta so med ljudstvom orala ledino na področju prosvete, telesne vzgoje ln gospodarstva. Po dolgih letih trdega ln vsestranskega dela so se začeli kazati uspehi poklicnega ln izvenpoklicnega dela. Iz delavskih vrst so izšli dobri organizatorji ln govorniki, odlični pevci ln godbeniki, pevovodje ln dirigenti, odlični telovadci in lahkoatleti. V zadnjih letih pa smučarji in alpinisti, ki so ponesli Ime naše doslej skoraj nepoznane domovine v širni svet. Mladina je redno obiskovala predavanja, sestanke, debate, večere ln zborovanja. Vse to je dalo delavstvu širše obzorje, uglajenost ln razgledanost na velika dogajanja v širnem svetu. Velike vzgojne vrednosti so bili tudi izleti, ki so jih člani raznih društev prirejali v razna mesta ln pokrajine naše lepe domovine. Sokoli so že pred svetovno vojno potovali na velike prireditve in na tekme v Kranj. Ljubljano, Celje, Zagreb Plzen, Prago, Turin. Luksemburg ln Pariz Po ustanovitvi svobodne države pa je telesnovzgojno ln kulturne delo zavzelo še mnogo večji obseg. Uspehi naših telovadcev, smučarjev in alpinistov so bili pred desetletjem še precej skromni. Znani so bili le v mejah naše ožje domovine. Najprej so se morali uveljaviti na domačih tleh. Sokoli so se kmalu povzpeli na lepo višino, da so z velikimi uspehi tekmovali v Ljubljani. Osijeku. Zagrebu in Beogradu, najboljši pa tudi v Pragi, Parizu, Sofiji, Varšavi in na olimpi-jadi v Berlinu. Alpinisti so preplezali skoraj vse vrhove Julijskih Alp, Kamniških planin ln Dolomitov, naskočili švicarske štirltlsočake ln se povzpeli na vrhove francoskih visokih gor. Smučarji so prva leta hodili tekmovat na Rožco, črni vrh. Pusti rovt, Pekljuko. Zelenico. Jezersko ln Pohorje. Izbranci so se udeleževali mednarodnih smučarskih tekem v tujini kjer so dosegli lepe uspehe. Telovadcem, smučarjem ln alpinistom pa so se pridružili tudi naši jadralci, ki z veliko vnemo in uspehi gojijo kraljevski šport, Aeroklub »Naša krila« na Jesenicah je eden izmed najdelavnejših jadralnih klubov v naši državi. Prepričani smo. da se bodo naši vrli letalci krepko postavil! v bok našim telovadcem, smučarjem, alplni-sto ln lahkoatletom ter ž njimi rame ob ramenu korakali od uspeha do uspeha. S. M. 7 tisočakov je odnesel Mlad fant, ki mu je trgovec zaupal denar, da ga odnese veletrgovcem v Ljubljano, izginil brez sledu Gradec pri Litiji 2. januarja Iz krajev blizu Ljubljane gredo ljudje večkrat v mesto in takrat opravi znanec za soseda ali prijatelja kako pot. Zato se našemu trgovcu g. Lojzetu Cerarju, ki ima svojo trgovino blizu mosta, n nič čudnega zdelo, ko je 27. decembra stopil v trgovino 18!etni Mirko ln povprašal, ali bo treba prinesti kaj Iz Ljubljane. Mirko je g. Cerarju, pa tudi drug m že večkrat opravi) kako pot. Saj je fant ljubezniv ln je za svojega prejšnjega gospodarja hodil tud; po denar v Ljubi iano. Mirko je bil do zadnje hude zime uslužben pri nekem lesnem trgovcu in mu je prinesal z Ljubljane tudi po 10 n še več tisoč dinarjev. Trgovec Cerar je Imel poravnati pri ljubljanskih veletrgovcih nekatere račune Zaradi novega leta ln računskih zaključkov poštna hranilnica bolj počasi uraduje ln b' prejeli veletrgovci denar šele po prvem, če ga ponese Mirko, pa bodo imeli denar takoj v rokah. Na list mu je napisal kje vse 9e naj v Ljubljani ze^asi. na mizo pa mu je naštel 7.000 dinarjev Mirko je obljubil da se bo z večernim vlakom vrn 1 in prinesel potrdila. Trgovca Cerarja pa Je zvečer začelo skrbeti, ker ni bilo Mirka v trgovino Tudi naslednji dan ga je čakal zaman Poslal je svojega vajenca na dom Mirkove matere na Gradcu Povedala je, da Mirka še ni domov ln se boji, da se mu ni kaj pr pe-tilo G Cerar je odhitel na telefon ln pov-orašal svoje ljubljanske dobavitelje, ali so prejeli denar Od vseh je dobil sporočilo, da ni nihče prinese) denarja. Zdaj je bilo očitno, da nekaj ni v redu. Trgovec g. Cerar je prijavi) Mirka oblastvom in zdaj se vrše preiskave kaj je s fantom. Zmanjkalo ga ie kakor bi se udri v zemljo . . . O izginotiu Mirka krožita po dolini dve možnosti Eni menijo da je Mirko med vožnjo ali v Ljubljani komu pokazal denar O tem da se je Mirko navedeni dan z Ju-trnjim vlakom odpe^al v Llubliano. so se oblastva že prepričala. Znab ti je opazil ori Mirku denar tudi kak nepošteniakovič. ki se je nasilno prilastil denar Druga možnost pa je. da si je zaželel Mirko za tuji denar priletnega s Ivestrovanja Saj je fant. ki le drugače de'avec in zdaj celo brez zaslužka. udaHen na posebnosti. Za njim je Izdana t ralica. Sznrt ugodnega naprel * -ca Skocijan, 2. januarja Pretekli teden je umrl v Goriški vas ogledni, po vsem Dolenjskem znani tesarski mojster- in posestnik Anton Rupar, star 66 let. Pokopali so ga v Skocijanu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. 2e kot 161eten fant je pričel s tesarstvom in s 25 leti je postal že samostojen mojster Obrt je vodil preko 40 let in postal daleč naokrog priljubljen, tako da ie ime) vedno dovolj dela Klicali so ga tudi po sosednih okrajih tja do Meti ke in Trebnjega. Bil je vedno napredno usmerjen, večkrat je bil izvoljen tudi v občinski odbor. Ljudje so ga zelo spoštovali radi njegove izredne marljivosti in vestnosti pri prevzetih delih Vedno je b.l na mestu, delavci so radi delali pri njem. ker je bil zelo pošten Kot priden in varčen gospodar si je postavil lepo domačijo Kvarilo mu je življenje le to. ker se je pri delu na stavbah večkrat prehladil Delal je s svojimi delavci tudi v najhujšem mrazu ali dežju. Vzgojil je nebroj dobrih tesarjev in tudi svojega sina je dobro izučil v tej stroki, vendar mu sreča ni bila mila Pred nekaj leti je sin umrl tragične smrti. Pokojni Anton Rupar je bil izredno mo čan človek in neredko se je zgodilo, da je na enem koncu sam nosil tram, dočim je bilo na drugem koncu dvoje ali troje ljudr Posebnost njegova je bila izd lava kozolcev dvojnikov V tem mu ni bil noben mojster kos Najtežja nezgoda se mu je pripetila pred kakimi šestim: leti. ko mu je pri podiranju hrastov za nov komolec padel hrast preko hrbta ter se je dolgo časa zdravil v bolnišnici Tudi po tej nesreči je delal dalje do zadnjega Se jeseni je delal s svojimi delavci na Starem gradu pri Novem mestu na banovinskem starostnem zavetišču velik kozolec dvojnik. To je bilo zadnje njegovo veliko delo. V četrtek pred božičem ie prišel v Skocijan na semenj zaradi prevzema raznih del v bodočem letu Tu se je prihladil in ker se ni dovolj pazil, je dobil pljučnico. Čeprav močan ni vzdržal v bolezni Zdravnik mu n: mogel pomoči in Dodlegel je zavra tm bolezni v pičlih šestih dneh. Naprednega moža ohranimo v častnem spominu Naj v miru počiva, njegovim preostalim naše iskreno sožalje. Smrt ge. OI pove V Radovljici je prenehalo utripati v 78. letu starosti plemenito srce po vsej Gorenjski znane Olipove mame, gospe Neže Olipove. Bila je povsem prepiosta kmečka mati, ki je vzgojila vso svojo družino v strogo narodnem in naprednem duhu. Ni bila žena besed, pač pa trdega dela in zlate poštenosti. Življenje ji ni prizanašalo » težkimi udarci Poleg svojega starejšega sina dr Janka Olipa, znanega slovenskega odvetnika v Beogradu, se je še prav posebej oklenila svojega Boštjana, ki naj bi prevzel dom. Boštjana je zatekla svetovna vojna v cesarski suknji. Odšel je na bojišče v Galiciji, kjer je bil ujet Pozneje je vstopil v dobrovoljce in med njimi težko obolel. Ko je okreval, je izbruhnila ruska revolucija ter se je vrnil v domovino, kjer je bil poslan v Murau Tam je zanetil upor 7. lovskega bataljona in bil obsojen na smrt. 21, maja je bil justificiran in je padel pod kroglami s klicem: oživela Jugoslavija<.!* V poslovilnem pismu je napisal, da umira kot časten sin slovenske matere. Pokojno gospo Olipovo je smrt dragega ji Boštjana težko zadela in ni nanj pozabila vse življenje. Prenašala pa ie svojo bolest kot zavedna narodna žena in kre-menita Gorenjka molče in vdano Večer življenja ji ie sladila ljubezen štirih hčera in sina dr Janka ter vnukov in pravnukov. Z njo bo legla v četrtek v grob spet ena izmed tistih slovenskih žena. ki jih je na i Vladimir Levstik tako krepko upodobil V svojem "Gadjem gnezdu« Počivala bo poleg svojega Boštjana in naj ji bo lahka gorenjska žemljic al 70-letnica šoštanjske korenine Šoštanj, 2. januarja Zdrav ln čil Je te dni praznoval 701etnico g. Ivan Soln, posestnik ln kovaški mojster v Šoštanju. Je to pomemben jubilej znanega šoštanjskega veljaka, s katerim je združen tudi precejšen kos šoštanjske zgodovine. Kot pristen S oš tanj čan se je že v zgod- nji moški dobi začel udejstvovati v društvenem ln gospodarskem življenju Šoštanja. Nad 30 let je bil član mestnega sveta občine, v kateri je večkrat zavzemal mesto podžupana in vršilca dolžnosti župana. Več ko 15 let je vodil kot predsednik Skupno obrtno zadrugo ln je kot tak vzgojil mnogo obrtniškega naraščaja. Se zdaj je skrben podpredsednik Obrtnega društva ln član uprave Združenja obrtnikov. Življenje mu nI bilo praznik: kovaško kladivo je pod vodstvom njegovih hrapavih rok krepko udarjalo od jutra do večera. Tudi še zdaj odhaja zgodaj zjutraj v delavnico ln jo zapušča pozno zvečer. K njegovemu Jubileju mu čestitajo številni prijatelji ln znanci z željo, da bi doživel še vrsto let zdrav ln zadovoljen! Smrt blage žene V Dolenjskih Topi cah je te dni po daljši „j!ezni umrla ga. Filomena Osanova. soproga upokojenega orožniškega narednika in mnogoletnega tajnika Sokola v Dolenjskih Topi:cah. Po rodu je bila iz Zuljane v Dalmaciji, kjer se ie tudi por:čila. Njen soprog je služboval v več krajih Dalmacije in daimat nskih otokih. Po soprogovi upokojitvi se je družina naselila v moževem rojstnem kraju v Razdrtem na Notranjskem. V svetovni vojni so upokojenega soproga spet pohvali pod orožje ter je bil naposled dodeljen orožništvu in je kot tak prišel v Dol. Toplice. Kmalu za njim- se je preselila tudi družina, kjer so stalno ostali tudi po končan: vojni. Pokojna je.bila mirna žena blagega značaja in skrbna mati, ki je vzljub la slovensko zemljo in je znala to ljubezen vcepiti tudi svojim šestim otrokom, ki se vsi udej-stvujejo v domačem Sokolu. Nenadna smrt sina Janka pred tremi leti jo je tako silno zadela, da je ni mogla preboleti. Zavoljo neprestanega žalovanja je obolela tudi blaga mati in mnogo prezgodaj umrla, saj je štela šele 54 let. Splošno priljubljeni rajnki blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! kulacijo z zavarovanjem za smrt. Prav tedaj mu pride na pot pisatelj Kazancev, nekoliko čudaški mladenič, ki se cinično zabava z lastno klavrno usodo in ki ga je baje jetika tako razjedla, da mu zdravniki obetajo samo še tri mesce življenja. Taldikin pridobi Kazanceva za svojo zavarovalno špekulacijo, podkupi zavarovalniškega zdravnika in postavi vse svoje kocke na to »kupčijo s smrtjo«. Toda Kazancev se v teku treh usodnih mescev odlično popravi in prekriža Taldikinu ves načrt. Zasnubi celo njegovo sestrično Zojo in ko na koncu spremeni zavarovanje za smrt v zavarovanje za življenje ter povrne Taldikinu visoke premije, dobi igra a smrtjo običajni happy end. Komedijo je postavil na oder prof. O. Sest. Posiečtna razdelitev vlog, dobro na-študirani tipi in situacije, gladek potek in zadosten tempo igre, to so nekatere vrline te režije. Igralski se njen učinek naslanja na četvero sodelavcev: Lip ah a kot Taldikina, Jana kot Kazanceva, D a n e š a v vlogi Gliboviča ln A. Levarjevo v vlogi Zoje. Lipahov Taldikin je vloga, ki osvaja. Posrečena v mask: ln razgibana v igri nudi gledalcu prepričevalno podobo na pol komičnega, na pol tragičnega špekulanta, ki koleba med prirojeno dobroto in poslovno grabljivostjo po denarju; podobo tipa, ki je zasebno prijeten, v zasledovanju cilja pa brezobziren kakor slehern fanatik. Danešev Glibovič Je izborna figura človeka, ki je smešen v svojem resnobnem prizadevanju ln ki osebno moralo zapostavlja pred Interesi stvari, kateri služi. Janov Kazancev je po avtorjevi krivdi kot karakter nekoliko nejasen, za mladega človeka morda preveč zrel in tako ciničen, kakor so lahko samo hudo Izkušeni ljudje: Igralec ga je posebno dobro prikazal v njegovi drugi »fazi«, ko pod vplivom poredne, telesno ln čustveno robustne Zoje vzplamti od ljubezni ln od naivne življenjske volje, kakor je dana samo zdravim ljudem. A. Levarjeva je kakor ustvarjena za vlogo Zoje, ki gre pri nji preko teatralike v življenjsko neposrednost. Tudi ostali sodelavci so storili vse, kar je bilo mogoče storiti za uspeh Averčenko-ve ne posebno posrečene špekulacije ■ komedijo. Tako zlasti GabrlJelčiCeva kot Taidikinova žena, Jerman v vlogi zdravnika Usikova, ki mu po naključjih ne uspeva, da bi bil nepošten, čeprav skuša biti podkupljiv; Presetnik kot Glibovi-čev tekmec, V. Juvanova kot nemška guvernanta in B r a t i n a kot H&ričkin. Rakarjeva in Vertin sta imela vlogi manjšega značaja. Občinstvo se je zlasti po zaslugi Igralcev dokaj zabavalo ln nagradilo sodelujoče s iskrenim aplavstom. — Zapiski LEHARJEVA »TRASQU!TA* V NOVI ZASEDBI V soboto, 30. decembra, in na Silvestrov večer je doživela že znana Leharjeva opereta »Frasquita« dve reprizi, ki sta upravičeno privabili nešteto gledalcev in poslušalcev v operno gledališče. V glavnih vlogah sta nastopila ga. Gjungjenac in g. Franci, kar je bilo za Ljubljano prijetno presenečenje. Priljubljena gostja se je z očitnim navdušenjem živahno razigrala v svoji vlogi. Izbrala si je okusne toalete, nadela si je obličje rasne španske ciganke, pa plesala, pela, zapeljevala in ljubila, kakor si v opereti le moremo želeti. Medtem ko nas je ga. Gjungjenac že svoje dni zabavala tudi kot operetna dlva, se Je gosp. Franci prvič vdal skušnjavam lahke muze in se pojavil na odru kot operetni ljubimec Milan Marjanovič Na 7. strani današnje Številke prinašamo kot nadaljevanje naše beograjske kulturne reportaže razgovor s publicistom ln pisaf teljem g. Milanom Marjanovičem v vsestransko odobravanje. Vloga mu nudi prilike dovolj, da se poigra s svojim že po širni dor. ovinl znanim, lepim glasom. Bil je zelo spretno oblečen, prikupno šminkaa in operetno uglajene, le da je še nekam preveč tragičen za lahkoživo Lehaujevo glas-bo in njegove odrske junake. Oba umetnika sta bila obdarovana a cvetjem ln darovi in s prisrčnim odobravanjem. Vlogo starega Glrota je prevzel z uspehom g. Počele, medtem ko se je lotil učenjakarja Gailipota gibčni in dovtipnl M. Sancia. © • Pred stoletnico Matice Hrvatske. V nedeljo se je v Zagrebu vršila letna skupščina Matice Hrvatske, na kateri je predsednik Filip Lukas v obširnem govoru obrazložil delavnost osrednje hrvatske književne ustanove. Matica Hrvatska, ki je bila ustanovljena kot Matica Ilirska, a je že leta 1874. dobila svoje sedanje ime, bo v februarju 1942. praznovala stoletnico svojega obstoja. Jubilej bo proslavila na prav feirokopotezen način ln je uprava že zdaj pripravila obsežen program. Poleg velikega števila knjig, ki bodo Izšle v jubilejnem letu, bodo razpisane tudi tri nagrade po 10, 6 in 4 tisoč din za najboljše domače dra-matsko delo, ki ga bodo uprizorili o priliki proslave. * Težko stanje beograjskih poklicnih gasilcev. V Beogradu vrši varnostno službo proti ognju tako zvana požarna komanda, pri kateri služi 60 poklicnih gasilcev. Ena tretjina moštva je po večini stalno na raznih opravkih po mestu, 40 pa jih je noč in dan čaka na komandi, kdaj jih alarm pozove za gašenje požarov. Pravijo, da bi število zadoščalo, če bi jim bilo poverjeno samo gasilsko in reševalno delo. V resnici pa jih občina uporablja za vse mogoče reči. Tako morajo beograjski gasilci rušiti zgradbe, ki so jih lastniki zgradili preko zakona, uporabljajo jih za nosače, ekspe-dirati morajo pakete v socialnem uradu itd. Najhuje pa je, da žive gasilci, ki jim je posvečena vendar najpožrtvovalnejša funkcija, v tako bednem stanju, kakor ga ne srečate zlepa kje drugje. Nimajo ne obleke ne obutve, v vodi morajo delati v votlih podplatih, a njihova siromaščina pride najbolj na dan, kadar opravljajo požarno službo v gledališču, v koncertnih dvoranah in veselih prireditvah, kjer se zbira elita Beograda. Na te prireditve prihajajo v raztrganih bluzah ln hlačah, z razcefranimi koleni in komolci, v raztrganih čevljih. In ker jih je sram. gibati se med ljudmi, se stisnejo v kakšen kot. da straže, na katero so poslani, prav za prav niti opravljati ne morejo. Zdaj skušajo gasilci preko mestnega sveta doseži izboljšanje položaja. • Na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani bodo trajale božične počitnice do vštetega 10. t m. — Pri težki stolici, napetosti, glavo bolu vsled naprtja očisti ena do dve čaš> naravne »Franz-Josefove« grenke vod« prebavne organe. »Franz-Josefovo« vod< lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in ji imajo za dobro. Ogl reg. S. br. 50474-32.__ * Med imeni vojaških zdravnikov, ki s« te dni napredovali in o katerih smo poio-čaii v ponedejjski izdaji, je pomotoma izostalo ime sanitetnega kapelana dr. Ve-kcsiava Vaientinčiča, zdravnika vojaške boinice v Ljubljani, ki je napredoval za kapetana 1. klase. * liaz.pisano je službeno mesto banovinske-ga cestarja za banovinsko cesto II reda Sv. Urban—Lesično—Podsreda. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 25. t. m. pri okrajnem cestnem odboru v Celju. * Nenadna smrt inž. Viljema Babnika. V ponedeijski izdaji smo že kratko poročali da je na Silvestrov večer v splošni bolnišnici umrl g. inž. Viljem Babnik. višji svetnik tehničnega oddelka v Kranju, siar komaj 47 let. Babnik se je v četrtek zvečer vračal proti domu na Klanec v Kranju, pa mu je spodrsnelo na poledeneli cesti. Padel je in obležal. Ko so ga prep?liali v splošno bolnišnico, so pri operaciji ugotovili znatno hujše počkodbe, kakor so jih domnevali od kraja. Pokojni inž Babnik je bil priznan strokovnjak in ima velike zasluge za razna tehnična dela, ki jih je vodil v južnih krajih države. Dolga leta je služboval v primorski banovini, v Južni Srbiji in v Beogradu, končno pa ie bil premeščen v Kranj. Blagi pokojnik, ki je bil vedno navdušen naprednjak. zapušča poleg soproge ge. Bosiljke sestro go Štefanijo. soprogo višjega inšpektorja S rc;ja. brata Viktorja, višjega inšpektorja pri mestnem pogiavarstvu, in inž. Franceta v D rianral je g. Stritof. Prav v sedanji zasedbi, ki je najbrž za naš oder najideal-nejša, pa je opeieta »Frasquita« pokazala nekaj že nezanimivih mest ln ob njih si je gotovo marsikak posetnlk zaželel, da bi tista dela, ki jim gre v naši Tallji pred- nost — namreč opere —, oživele prav tako v kreacijah prvovrstnih umetnikov. P. S. Prevodi Iz slovenske ženske lirike. V božični številki dnevnika »Jugoslovenska pošta« je objavil znani sarajevski književnik ln novinar g. Hamid Dizdar, ki Je že ponovno izpričal svoje simpatije ln svoje poznanje slovenske literature, vrsto prevodov iz slovenske ženske lirike. Prevode uvaja kratek prpgled naše književnosti, posebej še glede na sodelovanje slovenske žene v poeziji. Med modernimi pesmicami uvažuje Hamld Dlzdar v največji meri avtorico zbirke »Veje v vetru«, Vido Tauferjvo. O tej zbirki pravi, da jo lahko mirne duše uvrstimo med najbolj uspele lirične knjige povojne slovenske literature. Zavzema se tudi za pesničino osebno usodo in pravi, da je kulturni greh, da mora pesnica takih kvalitet živeti kot učiteljica v zakotnem slovenskem kraju. Hamid Dizdar Je prepesnll dve pesmi Vide Tauferjeve in po eno pisem naslednjih avtoric: Lili Novy, Zina Vrščaj. Avgusta Gabrščik, Erna Mu-zer ln Vida Jeiaj. Ce ka literatura v Jugoslaviji. Novoletna Številka praškega dnevn ka »českč slovo« je priobčila članek dr. Otona Berkop-ea »Češka literatura v Jugoslaviji«. Članek Je nekak resumč avtorjevih bibliografskih raziskivanj, katerih plod bo obsežna čeflko slovaško-Jugoslovenska bibliograf ja od 1 1800 do 1. 1935. To delo izide v Januarju pri Slovanskem Institutu v Pragi. Doslo-ni bi'.o ne v naši ne v češki literaturi n.č j podobnega. Izšle so sicer nekatere spe j q vesti iroovijah. Zal^j^či rodbini iskreno sožalje, pokojn.ku, ki so ga včeraj popoldne zagrebii na pokopališču pri Sv. Križu, pa blag spom.n! * Službo dobi najlaže, kdor zna stenografijo m strojepisje. 6mesečni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učilišču Rob da Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robi-dovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. * Razburljiva Silvestrova noč v Zagrebu. življenje po lokalih se je za Silvestrovo v Zagrebu tako razgibalo, da je morala policija neštetokrat Intervenirati. Do razburljivega pretepa je prišlo na prireditvi prostovoljnih gasilcev v Franov! ulici, kamor je prišla skupina mladih ljudi in začela provocirati mirne, v tipičnem zagrebškem »purgerskem« nastrojenju razpoložene goste. Prišlo je do bitke, v kateri je bilo nekaj ranjenih, in ker policija zdražbarjev ni mogla pomiriti, se je morala zabava, ki bi naj trajala do Jutra, ob pol 3. prekiniti. Prav tako je bilo precej Incidentov na ulicah. * Velike poneverbe v kolodvorski blagajni. Pred okrožnim sodiščem v Travniku se je moral zagovarjati bivši šef železniške postaje v Bugojni Lavoslav Gerard zaradi velike poneverbe denarja, z njim pa je sedel na zatožni klopi tudi skladiščnik Josip Juran. Ko so kontrolni organi generalne direkcije v marcu preteklega leta pregledali blagajno, so ugotovili 185.000 din primanjkljaja. Gerard je poneverjal denar na ta način, da ni obračunaval tovornih listov Takoj na začetku preiskave je priznal, da je poneveril okrog 70.000 din. Skladiščnik Juran pa je trdovratno tajil, da bi se bil dotaknil sploh kakšne pare javnega denarja. Sodišče je na podlagi zbranih dokazov ugotovilo, da je Gerard poneveril 79.000 din Juran pa je pridržal zase vsega skupaj 185 din. Gerard je bil obsojen na leto dni strogega zapora, izgubo državne službe in izgubo častnih pravic za leto dni, Juran pa' na mesec dni zapora. Iz Lfcsbljane u— Naši likovni umetniki za gojitev družabnosti. Skupina mladih slikarjev in k parjev, zbranih v Klubu neodvisnih, ki je v sezoni družabnih prireditev že dvakrat vzbudila pozornost s svojo el tno plesno prireditvijo, pripravlja tudi letos lepo presenečenje ljubiteljem plesa in decentne zabave V soboto 13 t m bo v vseh prostorih Trgovskega doma III elitn: p'es lovenskih umetnikov, tokrat pod devizo: Atelje! Kulturno obč;nstvo. a posebej še vse one ki se žele pobliže seznaniti z delanjem in nehanjem naše mlade likovne generacije že danes vabimo, naj za obisk irireditve rezervirajo ta večer. Rokavice, nogavice, Rarnlčnlk, Nebotičnik LTpo«ojeno učiteljstvo ima svoj družabni sestanek vsak prvi četrtek v mescu ob 16 urt pri Novem svetu (Prešernova soba V Vabljeni vsi stanovski tovariS l-ice). JviNjO^idJJCICIH d O R NIA RADGONA Promet med prazniki je bil sicer živahen vendar niti od daleč tak kakor za božčne praznike. Mnogo ljudi se je sicer odpeljalo na Gorenjsko, kamor so na Silvestrovo vlaki potegnili 2.375 potnikov a v Ljubljano se jih je pripeljalo 2.679. Mnogo jih Je krenilo tudi proti Zidanemu mostu in v druge smeri. u— Turistovski vlaki na Gorenjsko za sv. Tri kralje. Konec tedna pade na soboto praznik sv. Treh kraljev, tako da bodo mogli smučarji spet Izrab ti dva dneva v prosti naravi. Obisk Gorenjske bo še posebno olajšan ker bo vozil že v petek popoldne na Gorenjsko Izredni pospešeni turistovski vlak štev. 934. ki odhaja z Ljubljane ob 14.35 in prihaja na Jesenice že ob 16.13 od Um pa Ima diiektno zvezo v Ra- teče—Planico (prihod ob 17.08) ln v Bohinjsko Bistrco (prihod ob 17.04). Od Jesenic dalje se vlak ustavi na vseh posta jah. V soboto na piaznik in v neieijo vo zi kot turistovski vlak osebni vlak štev 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40. zvečer bo pa vozil oba dneva proti Ljubljan kot turist osebni vlak štev. 919.. ki cdhaj. iz Rateč ob 19.15, iz Bohinjske Bistrice p ob 19.00 in prihaja v Ljubljano ob 22.10 Vozne karte, kupljene za kateilkol turistovski vlak na Gorenjsko, veljajo za po-vratek v soboto tn nedeljo s turistom, v ponedeljek dopoldan pa z vsemi rednimi vlaki. Plesalci! Ples ni užitek — ako ne uporabljate za nege nog in telesa Sanoped. Vrečica 2.— Din n— Rezervne oficirje in hsftne posestnike, ki se zan majo za predavanje o Protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega vid ka, ki ga bo ime g. bjavlJa1o, da Je novoletni govor kralja Karola ki Je naglasil odločno voljo Rumu-nije, da brani poleg drugih pokrajin, ki so "e jI prostovoljno nriključlle po zadnji svetovni vojni, tudi Transilvanijo, napravil na Madžarskem zelo neugoden vtis. Madžari ugotavljajo, da bi Rumuniji ne bilo potrebno vedno znova poudarjati svojih pravic do ene ali druge rumunske dežele, ker na ta način ne bo pospešila zbližanja z Madžarsko in drugimi prizadetimi sosedami. PoSozaj izseljenih baltiških Nemcev Berlin, 2. jan. z. Položaj Nemcev, ki s< se vrnili iz baltiških držav, ne morejo takoj izplačati denarja, za katerega so prodali svoja posestva in premoženje, so morali v Berlinu ustanoviti poseben bančni konzorcij, ki bo dajal povratnikom lz baltiških držav kredite, da si uredijo svoj položaj v novi domovini. Baltiške države bi morale namreč tvegati svoj finančni polom, če bi hotele takoj Izplačati Nemčiji vse dolžne vsote. Prvi kredit, ki ga je dovolil novi bančni konzorcij Nemcem, ki so se vrnili lz baltiških držav, znaša 100 milijonov mark. Prva Imenovanja ti£ Glasbeni akademiji Beograd, 2. jan. p. Imenovani so: ekonom Narodnega gledališča v Ljubljani Karel Mahkota za administrativnega direktorja Glasbene akademije v Ljubljani, di-lektor konservatorija Julij Betetto ln profesor Anton Trost za redna profesorja v 3/1, honorarni učitelj konservatorija Stanko Premrl za rednega profesorja v 3/1. Imenovan je za profesorja veronauka v 7. pol. skupini na učiteljišču v Ljubljani Marjan Dokler. Premeščeni so: učiteljica Viktorija Svetek od Marije Snežne v Videm pri Krškem, učitelj živko Tomšič iz Kostela v Staro cerkev, učiteljica Zofija Vlvoda lz Cerkelj pri Kranju v Lesce, učitelj Ivan Resman iz Toplic v Novo mesto, učiteljica Marija Rant iz Velike doline v Šmarje Sap, učiteljica Marija žitlco iz Domžal na Bled, učitelj JosId Mrak s Trate ln učiteljica Ferdinanda Mrak s Sentur-ške gore k Sv. Andražu v Slov. goricah, učiteljica Olga Leštan od Sv. Trojice v kamniškem okraju v Kostel. učitelj Silvester Cernič lz Zaloga v Zg. Tuhinj. — V 5. pol. skupino Je napredovala učiteljica šole za defektno deco Irena Jan v Ljubljani, v 2/1 pa red^i nrofesor tehnične fakultete dr. Andrej P'???r v Liubljani. — Upokojen jp v;fLeopold Levstik v Ljubljani.