UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 1 : : sprejemajo . : ! ! NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Osrrsko in Bosno K 21-60 olletna, K1(>80, cetrthrtna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo ce oletno K 26 40, za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 — Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. \ •. •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. G, n., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7 zvečer lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. - i.*.-il -Mejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —1 ' Reklamacije lista so poštnine proste. —............. Stev. 456. V Ljubljani, v torek dne 10. decembra 1912. Leto 11. Kaj bo z vojno tlako? Danes pišemo 10. december, ampak zakon o vojni tlaki leži še v odseku; pač pa je ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je zagrozil, da razpusti zbornico in poseže po § 14, ako poslanci do 10. ne spravijo zakona pod streho, za hudo blamažo bogatejši. Ministrski predsednik je na svoji klavrni retiradi pred odločnim nastopom socialno demokratičnih poslancev, ki so za seboj potegnili vso zbornico, sicer deial, da načelne in meritorne izprememte vladne predloge iz ozirov na Ogre niso izvedljive. Ampak s to izjavo je grof Stiirgkh le zadelal svojo parlamentarno ranico. Zahteve, ki so jih postavili socialni demokratje, ki so jih deloma prevzele tudi druge parlamentarne stranke in se jim niti vlada več ne pro-tivi, so prav bistvenega značaja, prav načelnega pomena in so hudo meritorne. Ako se iz § 1 vladne predloge izloči določba, da velja vojna tlaka že ob mobilizaciji in celo ob dopolnitvi vojske na vojno stanje, torej v mirnih časih in ako jo nadomesti jasen predpis, da velja tlaka le »za čas vojne nevarnosti ali vojne«, to ni več »razlaga«, ampak je prav važna izp.ememba zakona in vse upanje vlade, da s pomočjo tega zakona v bodoče v mirnih časih razbije železničarske stavke, ukroti nepokorne transportne delavce, je splavalo po vodi V § 4 bo sprejeta določba, da na vojno tlako pozvanih civilnih oseb vojno poveljstvo ne sme pošiljati v ogenj. Tudi to ni -razlaga, temveč za kožo prizadetih oseb jako zdrava in važna izpremeniba vladnega načrta, ki vsaj deloma odpravlja tehtne pomisleke socialnih demokratov, kakšna usoda čaka te ljudi v slučaju vojne, ako pridejo sovražniku v pest: ali jih ujame kot bojevnike, ali jih pobesi kot prostovoljce in upornike. Prav tako je važna izprememba tudi določba, da je v prvi vrsti v slučaju potrebe pozvati na tlako mlajše ljudi in starejše letnike Šele v drugi vrsti. Ampak glavni uspeh ni v navedenih izpre-membah, ki jim je vlada že pritrdila in ki odpravljajo najobčutnejše okrutnosti novega zakona. Glavna zasluga socialno demokratičnih poslancev je v tem, da so od vlade izsilili izjavo: Vlada priznava, da so izpremembe zakona mogoče, vžlic temu, da je Pavlikova duma na Ogrskem pogoltnila vladni načrt neizpre-menjen. Ni izključeno, da poslanska zbornica vladno predlogo še v marsikakem pogledu predela. Da je temeljite predelave potrebna, so naši govorniki v justičnem odseku nepobitno dokazali. Ministrski predsednik je voljan sprejeti v izvršilno naredbo določbo, da se smejo civilne osebe za vojno tlako uporabljati le v domači občini ali v najbližji okolici, otroci izpod 16 let le tedaj, ako so i dotlej služili kot pomožni delavci v tovarnah, da smejo naložiti tlako le domače čete,, zavezniške pa le s posredovanjem politične gosposke, da smejo v odškodninske komisije poslati okrajni zastopi in deželni odbori svoje pravne zastopnike in da podlegajo avstrijski državljani le sodstvu avstrijske in ne zavezniške vojske. Po izjavi ministrskega predsednika samega so te določbe potrebne in zbornica ima nalogo, da jih spravi v zakon sam, zakaj izvršilna odredba je od danes do jutri in ie popolnoma v rokah vsakokratne vlade. Poleg teh ministrskih izprememb pa so nujne tudi še druge izpremembe. Zakonu je treba podeliti le začasno veljavo — ne za vse večne, čase, temveč le za pol leta. Najkočlji-veiša in najnevarnejša pa je določba vladnega načrta, ki postavila civiliste pčd vojaško disciplino in pod vojaško justieo: Vsak kornoral jih lehko zapre kot rekrute in po strašnih določbah kazenskega zakonika jih lehko doleti ječa ali smrtna kazen kakor vojake. Nadalje so dra- konske določbe, po katerih si sme vojska poiskati konja v hlevu in poslednji hleb kruha v omari. Vlada je izjavila, da so izpremembe — ministrski predsednik jih raje imenuje: razlage — vladnega načrta mogoče. Socialni demokratje bodo meščanske poslance prisilili, da pokažejo svojo barvo: ali so zastopniki ljudstva ali vladni laKaji. Tudi slovenski klerikalci in narodnjaški poslanci bodo morali na dan iz svojih brlogov, v katere so se poskrili in potuhnili, povedati bodo morali, ali jim je ljudska korist več od vladne komande! Ljudska armada. Brezvestnemu vojnemu hujskanju in neutemeljeni vojn- navdušenosti se zoprestavlja v teh kritičnih dneh edino le enodušen protest socialno demokratičnega delavstva. To seveda izrabljajo patriotje za agitacijo, ki temelji na nepoznanju stališča, ki ga zavzema socialna demokracija nasproti deželni brambi in vojni. Voditelj francoskih socialnih deuokratov, Jau-res, je v svoji knjigi »Nova armada« temeljito kanje splošne vojne dolžnosti le preostanek preteklosti, v kateri je bila obramba dežele predpravica višjih razredov. Na mesto pravega ljudskega oboroženja, pri katerem bi vojna zmožnost tako mladega moštva kakor tudi rezervistov ostala v večkratnih orožnih vajah vedno na višini, postavlja država organizacijo, ki jo imenuje Jaurčs pohabljena obramba. »Močita demokratična ljudska armada, vojašnica le šola in vse ljudstvo silna, mnogoštevilna armada v službi ljudske avtonomije in miru: to bi bila v vojaškem oziru prava osvoboditev. Le taki bi bila mogoča!« Kako si predstavlja Jaurčs oficirsko vprašanje? Oficirji in moštvo se ne sme nikdar odtegniti ljudskemu življenju in preko vojaških dolžnosti jim mora biti omogočeno življenje civilistov, tako kakor je že sedaj na Angleškem. Oficirji bi ne smeli izhajati iz slojev, ki imajo kakršnekoli predpravice, temveč iz vseh ljudskih plasti. Le tretjina vseh oficirjev naj bo oficirjev po poklicu. Tako bi imele pred vsem različne strokovne organizacije pravico in dolžnost, predlagati posebno zmožne sinove svojih članov za oficirje po poklicu. Ljudska armada ima edini namen: braniti [naZSiS0ToialLStičn0 ?.tavČe glede, militarizma . dem0vjno. In ker za tako obrambo zadostuje in vojne. Jaurčs pravi. »Vso razdelitev ljudske I ninntrn m.nni i7rir>iw>\r k>iVr>v armade, kakršno si mislimo mi, sem tako na- tančno obrazložil, da nam ne bodo mogli očitati nejasnost. Otročje bi bilo in naravnost v zasmeh odrekat* deželi, ki ne more sama odločevati, ki je izročena samovoljnosti bojaželjnih pustolovcev v notranjosti in zunanjim napad-nikom, ki je vedno ogrožena po vojni ali ki stoji sredi razburkanih vojnih strasti, če bi odrekali taki deželi potrebo njene obrambe. Z modro politiko, s treznostjo in pravičnostjo, s popolno opustitvijo nasilstva, z vestno upeljavo in uporabo novih pravnih sredstev, ki omogo-čujejo, da se rešujejo konflikti brez sile, potem pa tudi zajamčiti mir s pogumno ustanovitvijo tako silnega obrambnega aparata, da bi se udu-šila že v Mu vsa napadalna pohlepnost tudi najpredrznejših 'n najbolj roparskih elementov: to je pač največja naloga socialistične stranke.« Jaurčs. kakor tudi vsa socialna demokracija, vidi najvažnejše sredstvo za ohranitev miru in za obrambo mej v ljudski armadi. Zaradi tega se obrača pred vsem v svoji knjigi proti napačnemu mnenju, kakor da bi bila ljudska armada zmedena masa, v uri nevarnosti šele ustanovljena armada, kjer bi nadomeščala moč organizacije visoko število in navdušenje. Zato dokazuje pred vsem, da je ljudska armada dobro izvežban vojaški material, ki se glede svoje vrednosti pač lehko meri z evropskimi armadami, ki imajo dolgotrjano vojno dolžnost. Ljudska armada se razlikuje od stalne armade ne toliko po višini svoje izvežbanosti, temveč se razlikuje v sistemu izobrazbe. Biv-stvena razlika je zlasti v času, ki je odmerjen za izvežbanje po vojašnicah. Krajša službena doba pa pomenja razbremenitev vojaka in ljudskega premoženja. Jaurčs navaja mnogo primerov: na Švedskem oskrbujeta šola in občina predpriprave za vojaško izvežbanje, zato je tam služba v vojašnici mnogo krajša. Navaja mnenja odličnih vojaških strokovnakov, ki potrjujejo izbornost tega sistema. Krajši Čas izvežbanja se dopolni z večkratnimi orožnimi vajami — to je temeljno načelo ljudske nrmade. S ten. sc uctvčr;c breme .juustva tako razbremeni, da se lahko izvede drugo načelo ljudske armade — splošna vojna dolžnost. Po imenu obstoja sicer splošna vojna dolžnost tudi danes, ali nobena država je ne more izvesti, da ne bi svoje davkoplačevalce s tem bremenom popolnoma ne uničila. Pristaši ljudske armade pa zastopajo mnenje, da jo dolžnost vsakega državljana ščititi svojo domovino. Zatorej je jasno, da bi ljudska armada, kakor jo misli Jaurčs, zmanjšala vojne davke, a ojačila brambno silo dežele. V silno zanimivih izvajanjih dokazuje potem, da je pomanj- mnogo manj izdatkov kakor za roparske po hode, bi se prihranki porabili za ljudski dobro bit. Jaurčs je pridjal svoji knjigi natančen na črt, ki ga je predložil zbornici in kjer je svoje ideje izrazil v zakonih. Kjer govori o organizaciji ljudske armade, je dejal: »Tako sestavljena armada ima edini namen, da ščiti domovino proti napadom. Vsaka vojna je zločin, ki ni započeta edinole v obrambo domovine, in vojna je le po tem resnično obrambna vojna, če je vlada lastne dežele, tuji vladi, s katero je v sporu, zaman predlagala poravnavo pri razsodišču. E. V. DEBS: Kapitalizem iti zločinstvo. Skoro vsi zločini, ki se danes izvršijo, so direktna ali indirektna posledica razrednega vladanja, dejstva, da en razred gospoduje nad drugim. Velika večina jetnikov po naših ječah trpi kazen zaradi prestopka zoper lastnino. Vladajoči razred ima v oblasti državni ustroj in država uzakonjuje napravo privatne lastnine, brez katere bi razredno gospodstvo sploh ne moglo obstojati. V kapitalistični družbi so življenska sredstva, ki so za vse ljudi neizogibno potrebna, privatna lastnina kapitalističnega ali vladajočega razreda. Da dobi nekapitalistični razred življenska sredstva, se mora podvreči kapitalističnemu razredu v izkoriščanje in poniževanje. Razred, ki lastuje premoženje, je razred ki vlada človeško družbo — razred, ki dela, uveljavlja, tolmači in izvršuje zakone — seveda tako, kakor zahtevajo njegovi lastni interesi. Institucija privatne lastnine, lastninska pravica je posvečena temu razredu in vsak prestopek zoper lastninske zakone je prestopek zoper državo in nobena obsodba se ne smatra prenagla ter nobena kazen previsoka za take prestopke. Med bistvene institucije razrednega vladanja spada tudi ječa, zapor. Kapitalistični sistem ki-^Žje obstojal brez parlamenta, kakor brez okrajnih zaporov--«, državnih ječ. Zakonodajalni zbori obstojajo iz zastopnikov kapitalističnega razreda; torej je popolno kontrola čez iste v njegovih rokah; a ječe in zapori pa so napolnjeni z ljudmi iz delavskih vrst. Privatna lastnina življenskih sredstev s silo uveljavlja izkoriščanje, brezdelnost, revščino, tatvino in umorstvo. V dobi razredne vlade in privatnega lastništva zločinstvo napreduje od male tatvine do umora. Razvoj privatne lastnine spremlja sorazmerno naraščanje zločinstva. Slabi časi znatno pomnože zločine. Cesto so možje, željni dela, brezobzirno prisiljeni prositi, krasti ali stradati; da bi prosili, jim ne dopušča njihov ponos, a da bi stradali, ne dopušča njihov glad. Človek, kateremu se odreka delo, in bi ne kradel, da bi utešil glad svojemu otroku, ni vreden, da ima otroka. Tak človek ima pravico, da si pomaga kakor more, potem ko mu je človeška družba odrekla pravico, da si pridobi življenska sredstva poštenim potom. Privatna lastnina gradi ljudske ječe in jih — obljuduje. Kapitalizem in zločinstvo korakata z roko v roki. Kapitalisti se pričenjajo vpraševati: »Kaj naj storimo, da se rešimo?« Zločinci, ki jih je ustvaril kapitalizem so pričeli groziti njegovemu življenju. Največje ječe so še vedno pretesne. Davki naraščajo z grozno hitrostjo. Vsa mesta so napolnjena s tatovi, vlomilci, vsakovrstni »nošte-ni« uztnoviči ropajo družbo. Njihov namen je tatvina, a pri tem so pripravljeni na umor. Zgubiti ti ljudje nimajo nič, a pridobiti pa utegnejo vsaj nekaj. Kapitalistična družba jim odreka pošten posel in zaslužek, in garantira jim stalno delo, ako bodo kradli in morili. Vsi poskusi reformirati zločine in narediti konec zločinstvu so se izjalovili. Organizacija današnje družbe zabranjuje, da bi se dalo kaj doseči v tej smeri. Samo en način je. kako narediti konec zločinstvu, in ta zahteva, da se odpravi razredno vladanje in da se da vsem ljudem enaka prilika za ustvarjanje poštenega življenja. Moderna mašinerlja je to celo stvar zelo, zelo olajšala. Nikomur ni treba delati več kakor je zanj potreba — ih noben duševno razvit človek ne bo prostovoljno delal manj. Moje srce sočustvuje z zločinci — kolikor jih je že. Ne gre zato, česa so obdolženi, a gre za to da so človeška bitja in noben človek ni več v tem oziru. V veliki večini slučajev so revni, brez doma, brez prijateljev, so žrtve razmer, katerih niso sami ustvarili in katerih ne kontrolirajo sami. Jaz sem imel ž njim resne stike in jih poznam; prepričan sem, da bi bili pošteni in dostojni možje in žene in ne izv^žki človeške družbe in zločinci, ako bi živeli v poštenem družabnem sistemu. Te nesrečne žrtve razrednega vladanja so postale duševno bolne. Njihov moralni čut so omejili, ako ne celo uničili. Njihov položaj je usmiljenja vreden. Družba je zoper nje največ grešila, zato ;e družba dolžna, da zanje tudi največ stori. Pred vsem pa bi se moralo ravnati s temi nesrečnimi brati in sestrami, ki prihajajo v veliki večini iz vrst našega zaničevanega niŽiega razreda, s potrpežljivostjo in vljudno dostojnostjo. To je pač najmanjše upoštavanje, ki ga družba, ki ie za nje odgovorna, dolžna skazati svojim nesrečnim članom, in ako bi se jim še to odreklo- potem v resnici zadene vladajoči razred vsa obsodba za njihov padec. Dokler družba ni pripravljena odpreti svo-^ vrata tem zaničevanim izvržkom in jim dati priliko Ž2 življenje- je vsak reformirani poskus že naprej izjaiovIjSJb , ., Ako bi imel prosto pot, sem £(?tov’ aa 01 spravil veliko večino njih na pot. Vse, kar zahtevajo, je človeško postopanje. Zločinstva, ki so jih izvršili, so naravnost malenkostna, ako upoštevamo za zločin, ki ga je družba izvršila napram njim. In družba bodočnosti — kadar bo človeštvo dovoli civilizirano — bo sto- MARK. TWAIN: * Hvaležni soprog. (Konec. Peljala se je dama s svojim sinčkom po glavni cesti velikega mesta, in spotoma so se splašili konji in zdivjali: Kočijaž se je zvrnil s sedeža, dama in sinček sta pa omedlela. Toda pogumen mladenič, ki je peljal tovorni voz, se je postavi! splašenitna konjema nasproti in jih z lastno smrtno nevarnostjo udržal. Hvaležna dama si je zapomnila njegovo številko in, pri' l.ši domov, je pripovedovala o junaštvu svojemu soprogu (ki je čital kniige). Ves solzan je poslušal soprog genljivo zgodbo in zahvaliv-ši skupno z oteto žensko njega, brez čigar vednosti ne pade las z glave, je pozval pogumnega mladeniča k sebi in mu izročil nakaznico za petsto dolarjev, rekoč: »Snrcimi kot plačilo za svojo plemenitost, Viljem Ferguson, in če boš kdaj potreboval prijatelja, se spominjaj, da je Thompson Me-Snudcn mož hvaležnega srca.« Nauk: plemenito delo, in naj je še tako neznatno, koristi storilcu. Nadaljevanje. Viljem Ferguson se je oglasil prihodnji te- dv.i i*: mmroil g. Me-Snuddena, da zastavi svoj Vpliv in jv;; preskrbi boljo službo, ker čuti v seti višje zmožnosti, kot jih treba za nteva/ame tovornih voz. Gospod Mc-Spadden mu je preskrbel pisarniško službo z lepimi dohodki. Mati Viljema Fergusona je obolela, in Viljem — toda čemu govoriti toliko besed, gospod Mc-Spadden jo je sprejel pod svojo streho. Nato se ji je zahotelo po svojih mlajših otrocih; in tako so dospeli tudi Marija in Julka in njun bratec Jakec v Mc-Spaddenovo hišo. Jakec je imel nožiček in ž njim se je enkrat podal v stanovanje in v tričetrti uri je pokončal za deset-tisoč dolarjev oprave. Dva, tri dni kasneje je padel po stopnicah in si zlomil tilnik; sedemnajst sorodnikov se je nateplo v hišo k pogrebu. Seznanili so se, zasedli kuhinjo in nagnali rodbino Mc-Spaddenovo, da jim je preskrbela različne službe in, čim so se teh naveličali, zopet nove. Stara žena je rada pila in klela; toda hvaležni ljudje so vedeli, da je njih dolžnost vplivala nanjo, že z ozirom nato, kar je sin zanje storil, in lotili so se plemenitega dela. Viljem je prav pogosto prihajal, prejemal denarne zneske in terjal višjih in boljših služb, ki mu jih je hvaležni Mc-Spadden kar najhitreje preskrbel. Po malem izgovarjanju je Mc-Spaden dal Viljema v šole; ko pa je o prvih počitnicah junak zahteval, da ga pošlje iz zdravstvenih ozirov v Evropo, sc je uprl Mc-Spadden proti svojemu tiranu. Zahtevo mu je kar na kratko odbil. Mati Viljema Fergusona je bila tako presenečena, da je n a dl a steklenica za žganje iz ro-i ke in da so n odpovedale nečiste ustni. Ko se ie zavedla, je zastokala: »To je torej vaša hvaležnost? Kje bi bila vaša soproga in vaš sin, da ni bilo Viljema?« Viljem je dejal: »Ali je to hvaležnost? Sem li otel vaši ženi življenje, ali ga nisem? Sedem sorodnikov je privrelo iz kuhinje in vsak je dejal: «Torej taka je njegova hvaležnost!« Viljemove sestre so stale kakor okamenele in dejale: »Torej taka je njegova hva —«, toda segla jima je že mati v besedo, kateri so še vlile solze in zaihtela: »In ubogi moj Jakec je zapravil življenje v službi takega krokodila!« Tedaj je vzkipelo upornemu Mc.Spaddenu srce in togotno je odgovoril: »Poberite se iz moje hiše! knjige so me premotile, enkrat — nobenkrat!« In Viljemu je zaklical: »Moii ženi si otel življenje, kdor bi kaj takega v prihodnje storil, naj pogine na mestu!« Ker nisem duhovnik, dostavljam besedilo na konec pridige, namesto na začetek. Povzeto je iz spominov g. Usa Brooksa na predsednika Lincolna (v »Scribuers Monthly«) in se glasi: »J. H. Hackett v Falstaffovi vlogi je bil igralec, ki je Lincolna očaral. Kakor vselej je izkazal Lincoln tudi v tem slučaju svojo hvaležnost s tem, da je pisal igralcu duhovit biljet, v katerem izreka veselje nad njegovo igro. G. Hackett je odgovoril s tem, da je poslal neko | kniigo. ki io je menda sam spisal. Pisal je pred-1 sedniku več biljetov. Nekoč pod večer, ko sem popolnoma pozabil na dogodek, sem se podal po opravilu v »Belo hišo«. Ob vstopu v predsednikovo pisarno sem na svoje presenečenje zapazil Hacketta v predsobi, kakor da bi čakal na sprejem. Predsednik me je vprašal, če je kdo zunaj. Na moje poročilo je skoro žalosten odgovoril: »Ne morem ga sprejeti, ne moreni ga sprejeti; upal sem, da odide.« Potem je pristavil: »Zdaj vidite, kako sitno je, če ima človek na tem mestu dobre prijatelje in znance. Saj veste, kako sem cenil Hacketta kot 'igralca in da sem mu pisal. Pčslal mi je na to ono knjigo, in mislil sem, da je stvar končana. Mojster je v svoji stroki, sem si dejal, in dobro preskrbljen. Toda, ker sva si poslala nekaj prijaznih pisem, ima že željo. In kakšno, kaj mislite?« Nisem mogel uganiti in Lincoln je nadaljeval: »Konzul v Londonu bi rad postal. Sveta nebesa!« Končno le še omenim, da se je slučaj 'Viljema Fergusona v resnici dogodil, in sicer v krogu mojih osebnih znancev, — toda izpremenil sem posameznosti, da se Viljem ne spozna. Vsi čitatelji tega članka so gotovo igrali v sladki uri svojega življenja junaško vlogo kake velikodušne zgodbe. Rad bi vedel, koliko jih je, ki z veseljem govore o oni epizodi in se radi spominjajo njenih posledic. rila vse v svojih močeh, da popravi njim storjeno gorje s tem, da bo popravila svoje lastne zločine. ____ izredni občni zbor okrajnega zastopstva „Vzajemnosti“ v Ljubljani. (Konec.) Blagajnik sodr. Štefan Lehpamer poroča, da je imela Zveza od 24. marca do 7. decembra 1912 2232 Kil vin. dohodkov in 1999 K 74 vin. izdatkov; gotovina v ročni blagajni znaša 232 K 37 vin. Preietnki se porazdele sledeče; vpisnine K 196*90, prispevki K 451*65, podpornine K 6, posojila K 100, vrnjena posojila K 197*11, duplikati članskih knjižic 80 vin., od podružnic za poslovne tiskovine K 2, od dramskega odseka K 15, od glasbene podružnice K 41*10, plesna šola K 385*66, preostanek od 23. marca 1912 K 128*44. Izdatki; Posojila (upravi »Družinskega koledarja«, glasbeni in drugim podružnicam) K 418*71. predavanja, pouk itd. K 100, plesna šola K 167 (večina računov je še neporavnanih). shodi, sestanki, tiskovine itd. kron 220:30, delegacije K 103, subvencije delavskim organizacijam i. dr. K 150, razni K 10, pisarniške potrebščine, poštnina itd. K 51 *77, poslovne tiskovine, knjige itd. K 18*96, stanarina, snaže-nje, razsvetljava, kurjava K 206, priredbe (koncerti predstave itd.) K 399*65 knjige in note K 4*54, premičnine K 126*36, razni K 23*45. Prispevkov so obračunale posamezne podružnice: centrala 103, glasbena 29, Jesenice 388, Krakovo-Trnovo 250, Kranj 132, mladinska 50, Moste 350, poljanska 16, Sp. Šiška 440, šentjakobska 50, Škofja Loka 200, Tržič 274, Vič-Glince-Rožna dolina 358, Zagorje 200, ženska 70 Kolodvorska, nemška, postojnska in novomeška podružnica niso dale na opetovan poziv nobenega odgovora. Vsa poročila je vzel občni zbor brez 'debate v vednost. 0 organizaciji in taktiki ter tisku je poročal sodr. Kocmur. Dejal je, da le Izobrazba delavskih mas prvi pogoj za uspešen nastop in 'akciisko zmožnost organizacij. Poleg števila odloča tudi kvaliteta članov. Številke repre-zentirajo le surovo fizično silo, princip pa mora biti notranja jakost, čilost duha — izobrazba V socialističnem duhu. To, kar je danes še površno se mora poglobiti, izpopolniti na vse strani. Socialističnega duha prožet proletariat bo znal vse drugače braniti svoje interese, nego le površno opiljena masa, ki jo dostikrat združuje le egoističen nagon ne najboljše vrste. Pridobiti člana organizaciji in obdržati ga je lažje, kakor pa napraviti iz njega prepričanega socialista-delavca, ki je tudi takrat na svojem mestu, ko mu organizacija ne more nuditi koristi, temveč postane še sam žrtev svojih idej. Površnost rodi le povprečne ljudi, fanatike, ki se redkokdaj povzpno višje. Fanatizem pa je povsod zavira napredku. Fanatiki so dogmatiki in obratno; vsako stvar presojajo s svojega tesnega vidika in nimajo nobenega smisla za dejanske razmere. Ali nimamo dosti zgledov pred lastnimi očmi? Nekdaj navdušeni socialisti so danes največji nasprotniki delavskih teženj' sploh in socialističnih še posebej. Slučaj jih je zanesel v stranko, priučili so se bili nekaj fraz — brez resnične izobrazbe. In kakor so bili prišli tako so odšli drugam — brez prepričanja. Fluktuacija je pri nas Slovenciv v tem oziru izredno velika. Sami smo krivi. Organizacije opravljajo le administrativno delo, za vzgojo se pa malo brigajo. Prav slovenska špecialiteta je, da se ob raznih volitvah pojavljajo organizirani delavci kot štafaže meščanskih strank. Ljubljana ima prav veliko takih Specialitet. To da misliti, obenem pa pokazuje V prav žarki luči, da so številke prav goljufiv barometer. Socializem, prepričanje se ne da izražati s številkami, vsaj v vseh slučajih ne. Zakaj to? Odkod to? , Vzemimo slučaj, da ta ali ona organizacija, ki je po številu prav močna, pride v stisko.. in je primorana začasno ustaviti goto'*- . nosti. V tem primeru hi •«■*’■' " da i* 7* vpI.*'"* — ftCtl h,tro Pokazalo, 1 - . vulvi proletarski boj v mnogo večji meri kakor številka merodajno — prepričanje, razredna zavest, duševna sila. Moč duha spravlja surovo fizično silo v organičen sistem skupno, smotreno itf — uspešno delo." In tu se nahajamo pri točki, ki se je vsi le preradi izogibamo. Spraviti v delavske mase pravo in resnično spoznanje je več vredno, nego množiti armado, ki je okorna, nerodna in ki je vajena le komande. Disciplina je podrejenost duha in volje, delu za skupni smoter, ki je tem več vredna, čim bolj izvira iz lastnega spoznanja in je prostovoljna. Več je vrednih za razredni boj deset neorganiziranih resničnih socialistov, kakor pa sto socialistično organiziranih ne-socialistov! Večjo vrednost reprezentira za delavski boj priprost, a zaveden sodrug, nego desetice in kronice deset organiziranih sodru-gov. Le poglejte simptomatične pojave pri vsakterih volitvah. Uspehe, ki jih dosegamo "danes s svojimi organizacijami, so le trenotni uspehi. Ali buržvazija ne bo dala svoje moči kar tako iz rok. V odločilnem boju pa ne bodo šteli vpisani člani, temveč — socialisti! In zato, sodrugi, moramo biti za skupno 'delo. Vsako drugačno delo je polovičarsko. Organiziran delavec mora biti socialist in član organizacij, ki že danes podirajo temelje kapitalističnim družabnim uredbam. Tedaj bodo iimele številke pomen. Ne mrtvih, temveč živih ljudi se rabi v boju; ne članov v upravnih knjigah, marveč vojakov v bojnih vrstah vesoljnega proletariata je treba za izvojevanje pravic teptanim in zaničevanim. Sodrugi! Skalnata so še tla, kamor bo zasaditi ostrino pluga. Treba bo izruvati še marsikatero pečino in jo odstraniti, da bo postala zemlja rodoyitna in sad žlahten. Ni tako težko kakor se zdi na prvi pogled. Ali si morete misliti organizacije, kakoršne imamo, če bi naši predniki, priprosti delavci, ne orali, gnojili in sejali? Gotovo ne! Trdo je delo, ki čaka na delavca, a opraviti se mora. Boriti se bomo imeli s predsodki, indiferentizmom in najpri-mitivnejšim egoizmom, ki so delavstvu vsi enako nevarni sovražniki. Ampak pojde; ledina je tu, plug je pripravljen — le prijeti je treba Gonilna sila bo zavest, da opravljamo dobro in pošteno delo. Uspehi bodo naše plačilo. Govornik je nato pojasnjeval potrebo vseh vrst organizacij in predložil resolucijo, ki obesga vse bistvene točke referata za praktično delo. Resolucijo, pi je bila soglasno sprejeta, objavimo jutri. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor: Alojzija Štebi, Viktor Zore, Franc Hafner, Josip Petrič in Franc Demšar. Ljubljana in Kranjsko. — Ml, Avstrija! Kdo? Sobotni dr. Šušteršič! Velikosrbski iredentist, ilirski car se je vsled čudotvornega hokuspokusa grofa Stiirg-kha kar čez noč prelevil v vdanega patriota in pokornega lakaja. Avstrija si je zopet osvojila dr. Šusteršičevo srce in njegova zvesta kohorta je pripravljena, da udari na mejo in da z oboroženo silo varuje »avstrijske pravice in legitimne interese.« (Kot take definira dunajska diplomacija predvsem avtonomijo Albanije in gospodarsko kletko za Srbijol) Preden odrine Šusteršičeva kompanija na mejo nad Srbe, hoče ukrotiti še »sovražnika« v domači deželi, avstrijsko prebivalstvo in kajpada tudi slovenski narod. Po grofovski komandi ministrskega predsednika Stiirgkha, hočejo natovoriti ljudstvu vojno tlako in ga spraviti pod drakonske določbe vojnih artiklov. — Prizori, ki jih nudi »gibanje« klerikalnih poslancev na Dunaju, so čez vse mere ostudni. Ko so začeli svojo don-kišotsko obstrukcijo, so jo utemeljevali s škandaloznimi persekucijami Jugoslovanov v tej državi. Od tedaj se — razen klerikalnih poslancev — ni nič izpremenilo v državi. Čuvaj še vedno nemoteno strahuje Hrvate, paševanje okrajnih glavarjev v Dalmaciji se nemoteno razvija, državni pravdniki nekaznovani zatirajo svobodno besedo. Pest, ki tepe avstrijske narode, hočejo klerikalci v genijivi zvezi z nemško nacionalnimi mameluki oborožiti s še boli skelečo šibo. Za klerikalne volilce, ki lehko opazujejo, kako se provincialni advo-katje izpremenijo v deželne glavarje, klerikalni poštarji v plemenite viteze, je klerikalno po-slančevanje dobra šola. Iz rastočih davkov, ki se vanje vse globlje pogrezajo, iz rastoče draginje. ki se jih vse krčeviteje okleplje, iz politične sužnosti, ki vanjo lezejo, lehko uganejo, kako draga je klerikalna politika in kako dragi so klerikalni poslanci! — Spokorjenci! Nepristnega klerikalnega srbofilstva je konec in klerikalci so zopet črni in rumeni od vrha do gležnjev. Dr. Šušteršič je v sobotnem »Slovencu« krepko retiriral in razposlal svo) Članek v dunajske. tiste, da »e tudi na Dunaju razvesele spokorjenega grešnika. Klerikalni general v »Slovencu« rožlja s sabljo in pošilja v Belgrad svarila. Dunajski diplomaciji, ki je glavna krivka sedanje napetosti, negotovosti in vojne nevarnosti, izpostavlja izpričevalo izredne »miroljubnosti« in »skrajne potrpežljivosti«. Da pokažemo hinavščino tega priznanja, se nam ni treba sklicevati na hujskajočo pisavo avstrijskega oficioz-nega časopisja, ki po navodilih navzgor že tedne in tedne zastruplja avstrijsko srbsko razmerje. Omenjati nam ni treba zloglasne Pro-chazkove afere, ki jo je iz prstoy izsesala avstrijska diplomacija, da »opravičuje« z njo nemirno svoje obnašanje. Zadošča nam le citat iz »Slovenca« od 28. novembra. Ko je glasilo nemške državne kancelije »Norddeutsche Allg. Zeitung« izpustila prav mrzel curek na bojevito avstrijsko diplomacijo, češ da avstrijsko-srbski spori niso vredni vojne, je katoliški »Slovenec« demonstrativno ploskal in v članku »zasluženo priznanje« zapisal tej« Jj^Vuu-šene slavospev* nemške diplomacije: čast in hvala ji, je odločno Izjavila, da je za mir, za to bodo miroljubna avstrijska ljudstva nemški diplomaciji hvaležna. Tudi Jugoslovani so nemškim državnikom hvaležni, da so izrekli tako odločilno besedo v prilog miru. Kakšno gorje bi povzročila med nami svetovna vojna, naj bi izpadla za nas ugodno ali ne! O tem ne izgubljamo besede. Nemški državniki so si zaslužili tudi naše odkrito priznanje. Naš najboljši prijatelj nam bi ne bil mogel storiti boljšega.« Klerikalni »Slovenec« ie s temi besedami prav jasno posvedočil, da miroljubnost avstrijskih merodajnih krogov ni vredna fajfe tobaka in je odkrito izpovedal, da postanejo ti krogi miroljubni šele tedaj, ko se začutijo osamljene, ko spoznajo, da jih Nemčija pusti na cedilu. 28. novembra so bili seveda klerikalci še »zoper vlado«, zdaj so nje najubogljivejši služabniki! — Usnjarji se organizirajo za rop. Ker je že 90 odstotkov usnjarskih tovaren pristopilo kartelu, se dne 1. januarja 1913 otvori skupni prodajni urad pod imenom »Nakupno-prodajna in kreditna zadruga zveze tovarnarjev za podplate in jermenje, r. z. z o. j.« Zadruga ima svoj sedež na Dunaju in ima pravico za ustanavljanje podružnic. —■ Zadruga je ustanovljena za dobo 1913—1923 in v tem čr.su ne sme odstopiti noben član. Kasneje se kartelu pridružijo tudi tovarne drugega usnjarskega blaga. — Konsumentje bodo ta kartel prav kmalu začutili na svojih čevljih! — Kinematograf v deželnem gledališču. V sobotni seji je deželni odbor dovolil »Dramatičnemu društvu«, da sme prirejati v deželnem gledališču kinematografične predstave. Dramatično društvo namerava pričeti ^s kinema-tografičnimi predstavami v gledališč i začetkom januarja. — Letošnja vinska letina na Kranjskem je znašala okroglo 100.000 hi. mošta ali 10 lil na 1 ha, kar znaša komaj četrtino povprečnega pridelka. Na celem Dolenjskem z Belo Krajino se je pridelalo 59.400 hi na 9185 ha vinogradov, pride torej 6 in pol hi na hektar. V čr-nomeljskem sodnem okraju, kjer je zelo škodil mraz in peronospora, se je pridelalo komaj 5 hi na hektar — Deželni poslanec dr. Janko Vilfan umrl. V nedeljo popoldne se je dr. Janko Vilfan, odvetnik in deželni poslanec iz Radovljice, po opravkih mudil v dr. Pirčevi pisarni.^ Ko je prišel na cesto, mu je postalo slabo. Spravili so ga nazaj v pisarno in poklicali primarija dr. Derganca, ki je odredil, da se bolnik prepelje v »Leonišče«. Preden je pa voz prišel, je bil dr. Vilfan že mrtev. Bil je že več let na srcu bolan; zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so včeraj popoldne prepeljali v Radovljico. — Dr. Vilfan je zastopal v deželnem zboru mestno skupino Kamnik-Radovljica-Tržič. — Nagrado za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je deželna vlada priznala dijaku kranjske gimnazije Francu Zupancu iz Šmar-jete, ker je rešil iz vode Jožefa Pečarja. —Kočevar iznajditelj novega zrakoplova. Iz Kočevja poročajo, da gradi tamošnji občan Rih. Ramor nov zrakoplov brez motorja po načelih ptičjega leta. Gonil se bo z rokami in nogami; izpeljava je zelo lahka in priprosta. V koliko bo podjetje uspelo, bodo pokazali poizkusni poleti. — Morilec alkohol. V nedeljo popoldne okolo druge ure so našli v Ogrinovem hlevu na Gruberjevem nabrežju mrtvega zidarskega pomočnika Antona Remica, rojenega leta 1885. v Šempasu pri Gorici in tja pristojnega. Na lice mesta došla policijska komisija je dognala, da ga je vsled preobilo zavžite pijače zadela srčna kap in odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Otrok padel iz vlaka. Med Verdom in Logatcem j.e dne 4. t. m. padel iz jutranjega osebnega vlada 51etni deček. Ker zasilna naprava ni delovala, je morala uboga mati, ki je imela še dva otroka pri sebi, čakati do Logatca, preden je mogla javiti nesrečo. Dečka so vzeli na prihodnji brzovlak, kjer so ga za silo obvezali in ga izročili materi, ki je čakala v Logatcu. Poškodbe so težke, a je nekaj upanja, da ozdravi. — Zmrznil je v Slavini pri zadnji hiši proti Št Petru ponoči med 6. in 7. decembrom Franc Lenarčič pod imenom Santnik dobro znan fijaker iz Hrastja pri Št. Petru. Prejšnji popoldan popival je po gostilnah in tudi privatnih hišah, v katerih ravno žganje kuhajo. Ko se je domov peljal, padel je z voza, in ker se ga je močno nasrkal, podložil je roko pod glavo, ter mislil tako udobno zaspati. Zaspal pa je za večno. — Nepoštena hlapca. V soboto sta šla Ku-gova hlapca Ivan Bregar in Mihael Petrič po mestu prodajat premog ter ga je prodal Bregar za 48, Petrič pa za 17 K, nakar sta pa z denarjem neznano kam odšla. — Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni Matilda Taufejeva je izgubila denarnico, v kateri Je imela K P.50 denarja. — Neka šolska učenka je izgubila zlato žensko uro z dvema pokrovoma. — Emerik Držaj je našel denarnico s srednjo vsoto denarja, katero dobi izgubitelj pri najditeljevem očetu na Marije Terezije cesti št. 6. — Učitelj g. Andrej Rape je našel zlato žensko uro. — Jermenar Ljudovik Starič je izgubil listnico, v kateri je imel 70 kron denarja..— Neka dama je izgub-la denarnico z 10 K. — Jožefa Plkvarjeva je izgubila rdečo ročno torbico z manjšo vsoto denarja in vozni listek do Vižmarjev. — Stražnik Mihael Stante je našel lodnast suknjič. — Mestni delavec Matevž Gregorič je našel zlat prstan. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 10., sredo 11. in četrtek 12. decembra 1912: Najnovejša poročila z bojišča na Balkanu. 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Lehma-nova znanstvena ekspedicija. (Velskomično). 3. Zmagoy;;'ge uerbyja.* (Krasna amejik. športna drama v dveh delih.) Pri vseh predstavah. 4. Moric in ljubezenski prašek. (Zelo komično.) 5. Ob 2. ponoči. (Nravna drama iz pariškega nočnega življenja. Velezanimivo.) Samo zvečer. 6. Kraljica kopeli. (Krasna učinkovita veseloigra. Nardiskfilm Co.) Samo zvečer. — Sobota 14. decembra: »Blisk v temni noči«. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.). Torek 17. decembra: »Večne priče«. (Senzac. učinkovitost. Clou sezije.) Konsumno društvo za Ljun-Ijano in okolico. (Dalje. Ravnatelj A. Kristan je dodal k tiskanemu poročilu, ki ga je imel vsak delegat pred seboj, še obširen komentar. V početku svojih izvajanj se je pečal z boji, ki jih je imela zadtuga z oblastmi. Davčne oblasti je moralo društvo z rekurzi privesti na to, da so društvu priznale davčne ugodnosti zadružnega zakona, kljub temu pa je plačalo še 5816 kron davka, kar je pač očiten dokaz, da konsumna društva »ne« plačujejo nikakršnih davkov! Društvo je z re-kurzom doseglo pri c. kr. finančnem ministrstvu, da ne bo več plačevalo posebnega davka od žganih pijač. Spor zaradi kolekovanja članskih kreditnih knjižic se je izbojeval v prilog društva Navajal je praktike c. kr. okr. glavarstev zaradi zahteve usposobljenosti poslovodij v konsumnih društvih, ki so pač povsem nepostavne. Društvo je tudi poskusilo otresti se plačevanje doklad za trgovsko in obrtno zbornico, ker po svojem ustroju, namenu in delokrogu nikakor ne spada med one, ki morajo in morejo biti člani trgovskih kamor... Na drugi strani se je moralo društvo bojevati zoper zahrbtne sovražnike, ki so jo denunciiali na obrtne oblasti ter na c. kr. drž. pravdništvo itd. Trgovci so se posluževali ovadb v polni meri, syye brez uspeha, Pa tudi drugi so. boleli z ovadbami škodovati, pa tudi brez uspeha. Načelstvo je v svesti svoje poštenosti mirno čakalo razvoja. Kaj nam mar. »naj lajajo, mi jahamo«. Poročevalec je obširno in temeljito pretehtal napredek v blagovnem prometu. Leta 1911 je bilo blagovnega prometa za 404.648 K' 83 vin., leta 1912 pa 513.05S K 61 vin. — Pečal se je z notranjim ustrojem društva, z vprašanjem nakupa v gotovini ter z vprašanjem kredita. Pokazal je na letno poročilo leta 1911, kjer je načelstvo v tem pogledu preciziralo svoje želje, ki tudi še sedaj obstojajo. Razlagal je način nakupovanja blaga, kalkulacijo prodajnih' cen in kontrolo prodajalen. Obširno je podal vzroke, vsled katerih se je ustanovila pekarna’ ter je predložil obračun te produkcije. Potrebo po kar največjem lastnem kapitalu je jasno utemeljil. Dotaknil se je tudi vzgoje članov s članskimi zborovanji in z zadruž-niško literaturo. Končal je svoje dve ure tra* jajoče poročilo, ki so ga vsi navzoči z vso pozornostjo poslušali, rekši: »7. 25.279 kronami deležev in 6131 kronami rezervnega fonda smo storili kar se je dalo. Prebitek znaša 18.877 kron 12 vin. Veliko večji pa bi še bil, če bi bilo več lastnega kapitala. Stremimo za tem!« Poročilu sodr. A. Kristana je sledilo nadzorstveno poročilo, ki ga je podal sodrug Ivan Klemenčič. Nadzorstvo je redno vsak meseci kontroli! alo vse račune in vse poslovanje načelstva. Blagajno je vedno nenapovedano kontroliralo. Izreči se mora nad vse pohvalno o vsem poslovanju. Predlaga zato načelstvu ab-solutorij. K debati govore sodr. Koman, Narad. Cu-gwitz, Uršič, Pintar in Klemenčič. Konečno besedo ima referent sodr. A. Kristan, ki pojasni vse točke, ki jih je debata Izzvala. Obilo smeha je povzročila razlaga »razmh troškov«, ki so nekemu subjektu v »Dnevu« delala strašno skrb in preglavice. Vsi zborovalci so se imenitno zabavali na račun omenjenih zlobnežev. Soglasno je zbor podelil načelstvu odvezo in mu izrekel polno priznanje in zahvalo za delo in trud. (Konec prihodnjič.) Štajersko. — Električno centralo pri Falu nad Mariborom zgradi poseben konzorcij, kateremu pripadajo švicarski »Bankverein«, švicarska železniška banka, banka za trgovino in veleobrti v Berolinu, banka »Mercur« in štajerska družba za proizvajanje elektrike. Slednja ima že dve veliki centrali v Lebringu in Peggauu pri Gradcu in hoče s pridobitvijo velike centrale pri Falu, ki bo stala 18 miljonov kron, odlično vplivati na ceno električnega toka na štajerskem. — Nesreča pri rezanju krme. Iz Rečice poročajo: Pri posestniku J. Rosensteinu v Vim-pasleh so pripravljali na skednju rezanico za krmljenje. Neopažen prihiti zraven domači sedemletni sin in vtakne roko v slamorezni stroj, ki mu jo je v trenotku pri prvem sklepnem členku odrezal. Fanta so takoj spravili v bolnišnico v Celje. — Ubil se je pri Mali Nedelji gostilničar Matevž Kosi. Padel je nesrečno po stopnicah in bil na mestu mrtev. Koroško. — Celovška porota. Včeraj se je otvorilo zadnje zasedanje celovške porote in sicer z obravnavo proti učiteljiščniku Alfireviču proti kateremu je dvignilo zagorsko državno pravdništvo obtožbo zaradi sokrivde umora, odnosno atentata na zagrebškega komisarja Čuvaja. Na predlog zadrskega državnega pravdništvo je bilo tudi celovško sodišče delegirano. Senatu predseduje višje deželno sodni svetnik H. pl. Lilienstein. Danes se vrši obravnava proti Tomažu Legatu in Frideriku Eggerju zaradi posilstva, v sredo Pavel Perkonik zaradi našil-stva in Josip Laclcncr radi žaljenja potom tiska, v soboto Terezija Trunk zaradi detomora, v ponedeljek Peter Deitelberger zaradi požiga, v torek Marija Gaggl in Luka Kronik zaradi tatvine in Markuš Tripold, teška telesna poškodba in v sredo Juri Graničer, uboj. — Nesreča na planinah, Na -planinah pri Grifenberku se je ponesrečil mlad kmet JosijT Eder. Spravljala sta z očetom seno iz planine. Sin je zašel s svojimi sanmi na neki velik sneženi plaz, ki se je v tistem trenutku utrgal in padel globoko v prepad. Edra so sicer dobili živega, ker je obležal v snegu, vendar je malo upanja, da bi okreval. Goriško. — Predilnica v Stračicah se bode razširila. To je posneti iz poročila goriškega župana v zadnji občinski seji. Zidala se bodo nova poslopja in spremenil se bo en del toka hudournika Kornja. — Vojaški taksi podvrženi možje ali mladeniči se imajo javiti pismeno ali ustmeno na goriškem magistratu v času od 1. januvarja in do 31. januvarja. Trst. . — Predstava Etbin Kristanove igre »To- varna« je najsijajneie uspela. Udele*' ic bila izredno velika. Igralo se je izvrstno. Več jutri. — Po predstavi se je vršila domača zabava v obeh dvoranah »Delavskega doma«. Nabrala se je lepa svota za miljonski sklad »Zarje«. Predavanje. V soboto zvečer dne 14. t. m. predava v zeleni dvorani »Delavskega doma« sodr. Skobi o zgodovini strokovnega gibanja v Avstriji. — Skupina V. strokovnega pravovarstve-nega društva na državni železnici naznanja, da ima sedaj sedež v posebnih prostorih go-stilne »International« na oglu uk Riualdo Carli pri Sv. Andreju. — Delavska nezgoda. V škedenjskih plavžih zaposleni 291etni kovač Karel Grunther. je Itlclal zaposleni 291etni kovač Karel Grunther. je (nesreči prišel z desno nogo v stroj, ki mu je {strahotno zmečkal nogo in mu prizadejal še e podal poročilo o delovanju mestnih svetovalcev. Konferenca je vzela poročilo z zadovoljstvom na znanje in izrekla toplo zahvalo za delavnost socialističnih zastopnikov v mestnem svetu. Iz poročila sodruga Puecherja, ki ga priobčimo v eni izmed prihodnjih številk, je razvidno, da se v mestnem svetu niti ne ve, da sede tam tudi slovenski narodni zastopniki. Konferenca je bila zelo živahna. Pri vsaki točki in po vsakem poročilu je sledila razprava, ki so se je udeležili malodane vsi na-vz.? . Pridržimo si, da objavimo poročilo v prihodnjih številkah. V novi politični odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Rudolf Golouh, Ivan Gruden, Fran Batistič, Ignac Mihevc, Anton Vaupotič, Fran Milost, Fran Skobi in Antonija Zarnikova. V nadzorstvo pa sodruga Avgust Gaspari in Fran Sešek. Sprejete so bile sledeče resolucije: I. Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke, zborujoča v Trstu 8. decembra 1912, izjavlja, da mora biti nastop tržaške socialne demokracije kakor vedno enoten tudi pri prihodnjih volitvah v mestni svet m deželni zbor tržaški. Dočim izreka že danes, da mora nastopiti stranka s svojimi kandidati v vseh mestnih in okoličanskih delavskih volilnih okrajih, prepušča glede drugih volilnih sku-Pi” m glede eventualnih ožjih volitev odloči- tev strankinim zastopstvom, ki naj se ravnajo na način, kateri bo stranki in stvari najbolj koristen. II. Prepričano, da je kulturna organizacija, ki naj bi smotreno in programatično vzgojevala slovensko delavstvo v zmislu socialističnih načel, pogoj razvoju naših organizacij in našega časopisja, priporoča konferenca, da se ustanove povsod, kjer jih še ni, izobraževalna društva. Skrbi naj se za redno in uspešno delovanje obstoječih izobraževalnih društev; prireja naj se čim večje število predavanj; organizira naj se razpečavanje brošur, časopisja in sploh socialistične literature. Političnemu odboru se nalaga, da izvede, sporazumno z »Ljudskim odrom«, zvezo izobraževalnih društev, katera naj prične izdajati, ko bodo dani pogoji, po načinu »Slov. Matice« letno primerno število znanstvenih, agitacijskih in literarno socialisičnih spisov. Strokovnim in političnim organizacijam se priporoča, naj pospešujejo in jiodpirajo smotre kulturnih organizacij. III. (Dodatek.) Konferenca nalaga bodočemu političnemu odboru, naj v svrho kolportaže socialističnega časopisja, brošur in drugih publikacij izvoli iz srede strankinih pristašev jioseben odbor. IV. (Dodatek.) Konferenca priporoča političnemu odboru, da prevzame skupno z »Ljudskim odrom« nalogo, pridobiti do prihodnje konference kolikor mogoče največ stalnih naročnikov »Zarje« in kolikor mogoče največ stalnih članov »Ljudskega odra« ter naj dogovorno s strokovnimi organizacijami uredi sistematično kolnortažo socialističnega časopisja in socialističnih pu-blikacij. v. Uverjeni smo, da je vsestransko delovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem polju pogoj popolnemu uresničenju naših ciljev in najvitalnejši interes strokovnih organizacij. ki hočejo razpolagati z zanesljivimi in resnično zavednimi" sodrugi in ki se hočejo izogniti fluktuaciji članov, se priporoča vsem organizacijam. naj poskrbe potrebno agitacijo med ix)litično organizacijo in z t žirom na dejstvo. da so krajne in okrajne organizacije važen faktor strankinega napredka, prij)oroča konferenca bodočemu političnemu odboru, naj z vso vnemo, kjerkoli more. ustanovi krajne in okrajne organizacije in naj skuša obenem uvesti potom zaupniškega zbora cestno organizacijo. VI. Bodočemu političnemu odboru se nalaga, da ustanovi zaupniški zbor. VII. Zavedajoča sc. da je le rta podlagi programa in načel mednarodne socialno demokratične stranke mogoče pravično in aspešno delovati v pnd interesov delavskega ženstva; prepričana, da je le razredna združitev delavstva brez razlike narodnosti, vere in spola, ki omogočuje uspešen boj za osvoboditev delavskega razreda in za zmago socializma in da je pogoj ojačenju stranke in razširjenju naših načel izobraževalno delo med delavstvom in v prvi vrsti med ženstvom; priporoča konferenca vsem sodrugom. da gmotno in moralno podpirajo akcijo, ki jo hoče izvesti v najkrajši dobi ženska organizacija v Trstu. Akcija ima predvsem namen, izobraziti ženstvo v duhu socialističnih idej in stremljenj in ki bo vršila v to svrho predavanja in shode ter ustanavljala podi užnice v Trstu in okolici. In dočim naj bo sedaj smoter organizacije le kulturno delo, se ima združiti ženstvo, ko bodo dani pogoji, na podlagi bejevne razredne in politične organizacije. Nadalje predlaga, naj se sledeč sklepom češke in nemške bratske stranke, poskrbi žen-stvu zastopstvo v strankinih odborih. Odbori kulturnih, strokovnih in političnih organizacij pa imajo pospeševati in podpirati stremljenja in delovaje zavednega ženstva. Konečno priporoča, naj se osnuje splošna ženska organizacija vseh obstoječih ženskih društev na Slovenskem; izvoli naj se osrednji odbor iti v primernem času naj se ustanovi ženska ix>litična organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke. Žepni koledar za 1913 je ravnokar Izšel. Naroča se pri zaupnikihin pri upravi „Zarje “ v Ljubljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. Zadn|e vesti. Kriza v avstrijski vojni upravi. ODSTOP VOJNEGA MINISTRA AUFFEN-BERGA. Dunaj, 10. decembra. Vojni minister Aul-fenberg je Intel v soboto ob šestih zvečer hud rankonter s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom in je takoj nato vložil v cesarjevi kabinetni pisarni prošnjo za demlsljo. Včeraj popoldne je bil vojni minister v posebni avdijenci Pri cesarju. Cesar je Auffenbergovo demisijo sprejel. AUFFENBERGOV NASLEDNIK. Dunaj, 10. decembra. Za naslednika viteza Auffenberga imenujejo prvega ^ekcijskega načelnika v vojnem ministrstvu viteza Krobatina. AUFFENBERG POSTANE ARMADNI NADZORNIK. Dunaj, 10. decembra. Odstopivši vojni minister general Auffenberg prevzame armadno poveljstvo. DEMISIJA NAČELNIKA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 10. decembra. Za vojnim ministrom Auffenbergom je demisionira! tudi načelnik avstrijskega generalnega štaba Blaž Schemua. Njegov naslednik postane bivši načelnik generalnega štaba in sedanji armadni nadzornik baron Conrad - Hbtzendorf. ---------------------- aa TROZVEZA JE OBNOVLJENA ZA ŠEST LET. Berlin, 10. decembra. Trozveza je bila topot obnovljena na Dunaju. Podpisali so pogodbo v četrtek zvečer v dunajskem ministrstvu vnanjih zadev avstrijski vnanji minister ter nemški in italijanski poslanik. Pogodba je obnovljena za šest let. Ako bi jK)godba ne bila obnovljena in ako je nobeden od zaveznikov ne bi bil v določenem roku odpovedal, bi avtomatično veljala nadaljnih šest let. Demonstrativni pomen obnovitve se kaže v tem, da so tro-zvezni diplomatje nanovo podpisali pogodbo. Obnovljena pogodba se natanko vjema z dosedanjo pogodbo in so vse vesti, da je v pogodbo sprejetih več podrobnih dogovorov glede na balkansko vprašanje, neresnične. VTIS OBNOVITVE V LONDONU. London, 10. decembra. ^Standard« izvaja govoreč o obnovitvi trozveze, da je bila trozveza v minulih tridesetih letih jamstvo evropskega miru. in izraža upanje, da ohrani svoj mirovni značaj še nadalje. Premirje na Balkanu. DVA NAČRTA ZA MIROVNA POGAJANJA. Pariz, 10. decembra. »Journal« poroča iz Belgrada, da sta izdelana dva načrta za mirovna pogajanja v Londonu. V prvi vrsti se bodo vršila skunna pogajanja med Turčijo in med balkanskimi zavezniki, ki si razdele osvojeno zemljo: v drugi vrsti pa se bodo vršila pogajanja med Turčijo in posameznimi državami. Uspehi pogajanj se spravijo v eno samo pogodbo. Po indiskreciji so se izvedele posameznosti iz tajnih dogovorov med zavezniki. Srbi odstopijo Bolgarom Bitolj in Prilep. Grška ohrani Solun. Dohod bolgarskih čet m albansko ozemlje izpremeni značaj albanskega vprašanja, ki postane sporno ne le med Avstrijo in Srbijo, temveč tudi med Bolgarijo in Avstrijo. Črna gora poveča svoje ozemlje, a ne dobi nič vojne odškodnine. ZAČETEK MIROVNIH POGAJANJ. London, 10. decembra. Mirovna pogajanja, ki so napovedana na 13. december, se prično najbrž šele 16. decembra, ker dotlej ne bodo še zbrani vsi pooblaščenci. Konference bodo v palači Saint lames. Najprvo pride na vrsto razdelitev Tra;ije med Turčijo In Bolgarijo. »Observer« poroča, da sta se obe državi že zedinili na teritorialne meje, kakor jih je določil mir v San Stefanu. Najkočljivcjše bo vprašanje Odrina. Splošno domnevajo v poučenih krogih, da ostane Odrin pač turški, a da bodo morali Turki razdreti vse odrlnske utrdbe. Z razdelitvijo Tracije so zvezana tudi finančna vprašanja, predvsem o turških državnih dolgovih in o zastavljenih carinah. Mnogo daljša pogajanja bodo za Macedonijo in tedaj posežejo nemara vmes v Londonu zbrani poslaniki evropskih velevlasti. GRŠKI DELEGATJE. Atene, 10. decembra. Poleg pooblaščencev je grška vlada kot svetovalce poslala v London še načelnika generalnega štaba Duglisa, pro-ksorja na atenski pravni fakulteti Nikolaja '?3UtJsa ter več častnikov in uradnikov iz vnanjega ministrstva. GRŠKA SKLENE PREMIRJE. Pariz, 10. decembra. »Journal« poroča iz Larigrada, da je porta uradno obveščena, da podpiše Grška premirje 13. decembra, na kar se udeleži mirovnih pogajanj z ostalimi zavezniškimi državami. ALBANSKI ODPOSLANEC NA MIROVNI KONFERENCI? Carigrad, 10. decembra. Albanski voditelji, zbrani pri bivšem bitoljskem valiju Halilu, so »gibali, ali ne bi kazalo odposlati pooblaščenca v London na mirovna pogajanja. Odločitev se je prepustila začasni vladi. AFERA KONZULA PROCHAZKE. Berlin, 9. decembra. »Lokalanzeiger« poroča, da je sodeč po došlih uradnih poročilih afera avstrijskih konzulov v Mitroviči in Prizrenu nedolžnega značaja in da se bodo dale po povratku konzula Edla storjene formalne napake gladko popraviti. CESAR VILJEM O VO.ffrl NEVARNOSTI. Berlin, 9. decembra, V soboto zvečer je cesar Viljem v razgovoru z nepolitično osebnostjo izrazil začudenje nad razburjenjem in vojnim strahom, češ da je nevarnost vojnih za-pletljajev definitivno odstranjena. DANEV V BUKAREŠTU. Bukarešt, 10. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja, Danev je dospel v nedeljo zvečer v Bukarešt. Včeraj dopoldne je obiskal romunskega ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve. Popoldne le bil na avdijenci pri kralju. Na svojem potovanju v London se bo ustavil Danev tudi na Dunaju in v Parizu. V Bukareštu bo skušal Danev rešiti sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo in se bo zavzel za samostojno Albanijo. Danev. se ie f/razil v tJuicareštu. da če ne bo Turčija' sprejela novih mej, tedaj se bo pričela vojna iznova MOBILIZACIJA NA SRBSKEM. Bel,grad, 10. decembra. Vsi črnovojniki, ki doslej še niso bili vpoklicani, so dobili poziv-nice. Prijaviti se morajo v teku 24 ur. Vojaki, ki se vračajo iz vojne, bodo debili kratek dopust, oficirji ne dobe dopusta. V vseh delavnicah izdelujejo zimsko obleko za annado. KDO BO ALBANSKI KNEZ? Frankobrod, 10. decembra. Volitev bodočega albanskega kneza je zelo otežkočena. Ker so Albanci različne vere, nočejo ne mahome-danskega, ne pravoslavnega, ne katoliškega kneza Skušajo dobiti protestantskega princa in so se zato obrnili v Kodanj. VOJAŠKA RAZPRAVA V FRANCOSKI ZBORNICI. Pariz, 10. decembra. Zbornica nadaljuje vojaško predlogo o ustanovitvi pehotnih kadrov. Sodrug Jaurčs utemeljuje svoi načrt o organizaciji ljudske vojske. Parlament, izvaja govornik. mora strmoglaviti slefirno vlado. Ul začne vojno, ne da bi predlagala razsodišče. Francija mora z vsemi državami, ki so podpisale liaško pogodbo, začeti pogajanja v svrho neomejene pogodbe za mirno poravnavo konfliktov. ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM London. 10, decembra. Ker stavka na severovzhodni železnici še ni ofieielno proglašena. organizacije še ne izplačujejo podpor! ZMAGA BLOKARDOV V RIMU. Rim, 10. decembra. Pri dopolnilnih volitvah v rimski občinski zastop je zmagal, kakor jc bilo pričakovati vnaprej, blok liberalnih strank, ki je združil vse nazadnjaštvo proti socialistom in ki mu je načeloval bivši socialist Leonida Bissolati. Meščanske stranke so dobile do 8900, socialisti do 1900 glasov. VOLITEV V CASTEL SAN GIOVANNI. Piacenza, 10. decembra. Pri ožjih volitvah v poslansko zbornico v volilnem okraju Caste! San GiovannI je zmagal konservativec Emilio Piatti, ki je zanj glasovala vsa purgarib. ■/ 2047 glasovi, Socialistični kandidat sodr. Nit! ) Mazzoni je dobil 1811 glasov. ŠEST DEKLIC UTONILO. Aschaffenburg, 10. decembra. V Paul-bachu se je igralo v nedeljo sedem deklic na zmrzlem Menu. Ledena skorja. Jebela le dv.. centimetra, se je naenkrat udrla in vseh sedem deklic je padlo v vodo. šest jih je utonilo sedmo je rešil njen brat. Deklice so bile v starosti od osem do dvanajst let. Trupla so dobili. LORD K1TSCHENER INDIJSKI PODKRALJ? London, 10. decembra. »Daily Mail« poroča iz Kalkute, da bo imenovan brd Kltsche-ner za podkralja Indije, namesto lorda Ha>-dinga, ki se vrne drugo leto na Angleško. KITAJSKO PO SO H10. London, 10. decembra. Times« poročajo iz Pekinga, da se pogaja kitajski finančni minister s finančno skupino šesterih velevlasti zastran posojila v znesku 25 miljonov funtov šterlingov. NOBLOVA MIROVNA NAGRADA. Dunaj. 10. decembra. Vsled vojnih zaplet-ljajev se Noblova mjrovna nagrada vprvič izza Noblove smrti letos ne razdeli. Novice. + Tovarnar — morilec. V Buialo, v severni Ameriki, so aretirali bogatega posestnika kemične tovarne Hickeiyja, ker je umoril več dečkov. Pri zaslišanju je priznal, da je umoril v Novem Jorku raznašalca časopisov in nekega drugega dečka. Policija pa ima dokaze, da jc riicKviV izvršil še več drugih umorov. Tovarnar se je izdal sam, Jfer ie pisal staršem umorjenih dečkov pisma, v katerih natančno opisuje umore. 4 Iz dežele iniljonarjev. Novojorška zakonodajna komisija je razkrila pri svojih preiskavah grozne razmere v domači industriji in pri otroškem delu. Trinajstletni otroci 60 dsiali «» dan po 18 ur umetne cvetlice. Družina s sedmimi člani in devetnajstimi sobarji, torej 26 oseb. Je bila nastanjena v stanovanju z dvema sobama. Celo 18 mesecev starega otroka so dobili, ki je pomagal pri delu. Triletni otroci so vpeljavah' trakove v perilo. Razkritje zbuja veliko pozornost. * Socialističen dnevnik na Kitajskem. Ko so bile volitve v parlament končane, so kitajski socialisti vse svoje moči posvetili ojačenju organizacij in okrepitvi bojnih sredstev. Na kongiesu, ki je bil pred kratkim v starem cesarskem mestu Nankingu in ki se je ga udeležilo okolo 3000 oseb, je dobila strankina organizacija trdno obliko in program jasnejše določbe. Najvažnejši sklep na kongresu ie pa bil oni, da se prične z izdajo socialističnega dnevnika. Glavni urednik lista je Mazu. tajnik Su-njatzenov. Prva številka je izšla in prinaša med drugim tudi članek znanega sodruga Bergerja iz Amerike. List se imenuje »-Kitajski republikanec«. Smrt miljonarke. Iz Novega .Jorka poročajo, da so dobili v majhni, skoraj prazni in silno zanemarjeni izbi 75letno gospodično Prled-rich mrtvo. Njena družba je bilo 15 mačk. Gospodična je imela 25 miljonov K premoženla in je skoraj pol stoletja stanovala v eni in isti hiši. Policija omneva. da je njeno smrt povzročila zločinska roka. a najbrže se je gospodiču* zadušila. Njena postelja je bila star lesen z.atxH na katerem je imela žimnico. Razen te oprav? Je bi! v sobi še stol in miza, po tleh pa ie ležalo vse polno krp, nekaj cinkaste posode in prazni zaboji. Na polici med pečjo so našli v majhnem lesenem zabojčku ožgane bankovce v vrednosti 2500 K. Duri so bila zastavljena in obleka gospodične je bila polita z oljem. Nekaj ur po smrti miljonarke se je javil brivec, ki je imel svojo delavnico v isti hiši in zahteval vso zapuščino starke. * Zopet aretacije v Zagrebu. 3. t. m. so v Zagrebu začeli zapirati srbske dijake, ki so slavili doktorat sremskega Hrvata dr. Nika Nikiča. Na slavnosti so baje prepevali srbske pesmi, klicali proti Avstriji, kralju itd. Zaprli so doslej že 14 dijakov, samih Srbov. + Morilec alkohol. V Varšavi je delavec Dombrovski dobil pravdo. Iz veselja je povabil Dombrovski pet prijateljev, da proslave zmago z žgan-em. Pili so tako močno, da so se vsi zastrupili. Dombrovski in štirje njegovi prijatelji so takoj umrli, peti se še bori s smrtjo. * Orjaški daljnogled. Za zvezdarno na Mount Wilsonu v Kaliforniji grade daljnogled, ki bo po obsegu in povečevalni sili prekašal vse dosedanje daljnoglede. Stekleno zrcalo ima 2.5 m premera, medtem ko ima znani orjaški teleskop Lord Rosse kovinasto zrcalo z »samo« 1.8 m premera. Največje težkoče je bilo premagati pri naprav' primerno velike steklene leče, ki bi bila brez razpok in zračnih prostorov. Francoska tovarna zrcal v St. Gobainu pri Parizu je že pred leti napravila ploščo določene velikosti, ki pa ni bila brez zračnih mehurjev, tako da so se bali, da plošče ne bo mogoče tako izbrusiti, da bi dobila natančno določeno obliko zrcala. Vendar je pa tovarna dovolila, da se z brušenjem poizkusno začne in da bo zahtevala plačilo le tedaj, ako se z brušenjem in gladenjem v toliko uspe, da se bo zrcalo dalo uporabiti. Nato j,e se na observatoriju pričelo z delom, ki se je sedaj srečno dovršilo. Tudi montiranje teleskopa je v glavnem dovršeno in je tako izvrstno izpadlo, kakor se preje niti mislilo ni. Orjaški teleskop bo namreč služil za iotogiafiranje zvezd in je zato potrebno, da po cele ure z največjo natančnostjo sledi dnevnemu obračanju neba tako, da ostanejo določene točke zvezd po cele ure nepremično na fotografski plošči. Astronomu in Voditelju zvezdarniške delavnici O. W. Rit-cheju se je posrečilo rešiti to nalogo. * Nalezljive bolezni med turškimi vojaki na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: V Le-voči so med ondotnimi ujetimi Turki izbruhnile razne nalezljive bolezni, med temi tudi črne koze. V mestu so vsled tega zelo razburjeni. Tudi med prebivalstvom so se začeli pojavljati slučaji nalezljivih bolezni. Devetletna hčerka čevljarskega mojstra je umrla na črnih kozah. * Podgana — povzročiteljica smrti. V občini Tokut se je kmet Andrej Lieb zbudil ponoči vsled skleče bolečine, iz lica mu je tekla kri; ugriznila ga je bila podgana. Preden se je zdanilo, mu je zatekla glava. Zdravnik, ki so ga poklicali, je potrdil zastrupljenje krvi. Nesrečnega moža so mislili odpeljati v Budimpešto, pa je izdihnil dušo, preden so prišli ž njim do vlaka. * človekoljubnost menihov. Z Dunaja poročajo: V Steinhofu je umrl mehitaritovski pater Rafael Barancz, ki so ga imeli mehitaritovski patri zaprtega v majhni celici, kjer je zblaznel in napol zgnil. Značilno je, da ga niso obducirali. Pač ni bil navajen solnca, da je tako hitro umrl. * Moč uniforme. Na Dunaju, Breitenseer-strasse Št. 37. st. stanovala dva enoletna prostovoljca. Imela sta slugo, ki ni znal dobro nemški. 30. oktobra, ko prostovoljcev ni bilo doma, se je pojavil v njiju stanovanju gospod, oblečen v uniformo konjeniškega ritmojstra. Slu,- mu je sicer povedal, da prostovoljcev ni 'doma, toda ritmojster je izjavil, da je njihov dober prijatelj in da jih bo počakal na stanovanju. Sluga je na to peljal gospoda »ritmojstra« v sobo. Gospod se je komodno vsedel v fotelj ter velel slugi, naj se odstrani, kar je ta tudi storil. Med tem je »ritmojster« strl v omari se nahajajočo kaseto ter si iz nje prilastil štiri dragocene doze. Na to se je spretno zmuzal iz stanovanja. Sluga, kateremu se je »ritmojster« že takoj iz začetka zdel sumljiv, je opazil tatvino ter takoi 5^3^, za topovom. Na ulici ga je dont^j jn prjjej Mahoma se je zbrala okrog obeh velika množica radovednežev. »Ritnioj-ster« je kričal kakor besen in pozival okrog stoječe, naj ga rešijo iz rok »zblaznelega tujca«. In res so navalili na reveža in ga jeli ob-tielavati s pestmi. Iz tega mučnega položaja ga je rešil njegov rojak čevljar Jože Varga. V tistem trenotku pa je prišel stražnik. Cim je zagledal gospoda »ritmojstra«, je takoj spregledal situacijo. Postavil se je v pozo in z vdanostjo salutiral gospodu. N^ to je potegnil svojo bridko sabljico in naskočil slugo in Vargo, ker nista hotela gospoda »ritmojstra« izpustiti, marveč sta zahtevala, naj ga redar aretira. Stražnik je upornike aretiral, med tem pa je gospod »ritmojster« izginil brez sledu z ukradenimi štirimi dozami vred ... Vojne ostudnosti. V Solunu, za čigar posest je nastal spor med Bolgari in Grki, so se dogajale grozovitosti, kakršnih je malo v zgodovini vojn. Poročevalec »Berliner Tageblatta«, dr. Hans Barth, piše: Svobodni kakor ptice pod nebom, izročeni samovoljnosti, so ubogi, brezbrambni turški vojaki, čeprav niso po besedilu kapitulacije vojni jetniki. Ampak kadar pridejo v mesto, da bi si kupili kruha, jih preiščejo dvajsetkrat, petdesetkrat, da stokrat, če nimajo orožja, vsak pobalin v uniformi si prilašča pravico da jih pretiplje, obrca in okrade, če najde le nekaj grošov pri njih. Vsak trenotek sem zrl take ostudne prizore In razjarjali so me tembolj, Čimbolj mi je imponirala nacionanla navdušenost balkanskih narodov. Tam vidim stasitega grškega častnika, kako stresa vojaka za vrat in mu vleče iz žepa zlato zapestnico, verižico iz draguljev, majhno ogledalce in denarnico. Vojaku, ki mu visi puška čez ramo, klecajo kolena in čepica mu je zdrknila nazaj. Častnik zapove nato. da naj odpeljejo vojaka, ali puške mu ne odvzamejo. Turški vojak hoče na prepovedanem kraju prekoračiti cesto, a ne razume svarila grškega stražnika, ki mu na to. meni nič, tebi nič, porine bajonet skozi spodnji del telesa in ga — kakor pravijo Grki — »pošlje k svojim očakom v Mohamedov paradiž.« Stražnik se ne more izgovarjati s tem, da je bil Turek oborožen, ker vsnke^a Turka in Žida preiščejo neštetokrat čez dan. Zato nosijo ti ubogi preganjani ljudje v rokah grške, zlasti pa bolgarske zastavice, da tako odidejo okrutnosti zmagovalcev. Strahoten prizor se je od-igial v delu mesta, ki ima nekoliko višjo lego. Drhal bolgarskih četašev je izsledila tamkaj turškega bega, ki je pribežal iz Kratove in ga hoče obesiti. Ker se brani, pobijejo razen njega še 22 Turkov v bližini. Gospod, ki mi je to pripovedoval. je ugledna osebnost italijanske kolonije, ki ga vsi solunski konzulati visoko cenijo in je tudi v dunajskih znanstvenih krogih visoko spoštovan. Kar so mi pripovedovali odlični avstrijski podaniki, kar mi je pripovedovala dama, ki je spremljala pohod proti Solunu, to vse je tako strašno, da ne morem vsega povedati. Avstrijski inženir, ki je imel opravilo izven Soluna, je pripovedoval, kako so bolgarski komitačiji iz golega sovraštva do Turkov ujeli dva turška bega in ju silili, da sta jedla silno osoljeno meso, a piti jima niso dali, tako da sta počasi umirala. V imenu krščanstva! In datm\ bolniška strežaika, je pripovedovala, da je ena od zveznih držav — ime raje zamolčim — štirideset turških vojakov, ki niso mogli več marširati, ukazala postreliti... V nemškem klubu mi pripovedujejo o naplavljenem truplu, elegantnega turškega pomorskega častnika. Truplo so zverinske roke takoj oropale. Ostuden prizor je nudil grški pop, ki je šel pred množico ljudi, vihteč v roki belo modro zastavo. Male, zlobne oči v zalitem popovskem obrazu so se svetile od radosti, ker je množica vlekla in suvala dva turška telegrafista. In tako je zmagoslavno hodi! po obrežju'plemeniti duhovnik gor in dol in množica za njim je besnela, kiičala divje in venomer mučila uboga Turka. Kaj sta zakrivila? Bog ve! Baje sta zasramovala grško zastavo. Ali je pa to tudi res? Ali ni krožila zadnjič po vsem mestu vest, da hočejo Židje zastrqpiti grške vojake!... In nesramno laž so verjeli splošno! Najgrozovitejši vtisk pa jc zapustilo v meni klanje v vardar-skem pristanu, kjer Je vojaštvo in ljudstvo «a tucate Turkov postrelilo, ker jih je sumila drhal, da so povzročili bombne atentate, a sedaj govore, da so jih izvršili v resnici bolgarski četaši. In koliko groznih dejanj, o katerih ne ve živa duša, o katerih se ne bo ničesar izvedelo, je bilo sirovo izvršenih v tem mestu, ob belem dnevu, ko je vsak ropar učinil to, kar sc mu je zljubilo, ne da bi ga motila roka pravice! In šele ponoči! Odkar se je predal Solun, niso bile ulice še nikdar razsvetljene. I11 koga zadene krivda? Grke ali Bolgare? Niti Grki, niti Bolgari niso svobodni očitkov. Dneve in noči so pripuščali, da so razdivjane tolpe gospodarile skoraj nemoteno. Odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Moderna veda in = socializem === Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena L20K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zarje*. Najnovefftel Jlajnove{«e Maksim Gorkij Maii“.== 99 Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje* v Ljubljani, ki je kniigo založila in izdala. VVArAAA Žepni 'edar za «el^yce spl h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Ko’edar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množica razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam volne takse. — Poštni in brzojavni larif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina želcznic in brzoiavnih naprav ccle zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo". — Največia mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „Zarje" v Ljubljani po zaupnikih. :: (S*— Kava m Unione v Trstu ulica Caserina in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. K Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne == demokracije = (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek) Cena vsem zvezkom K 170 — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizva anje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin IV. Drsava prihgdnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valržbi „Zarie“ Za premogovnik pri Gradcu se sprejmeio mladi kopači Temelma plača K 2-80 do K 3. — Kopa-ška dela v akordu in si zaslužijo K 4 do K 5 in več. Pojasnila da e naš zastopnik dne 7. in 8. decembra v Pravdičevi gostilni v Trbovljah I. Vkratkem začnemo razpošiljati Družinski kole s slikami za navadno leto 1913. ki ga je izdala in založila Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani. Vsebina: Libertairc: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za koikovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — Pe t Of 1 - J o si p o v: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. -- R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — (gn. A. Štcbi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama ipoučen sestavek za čitatclje listov). — D. M.: Spomini. Slike: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochen burger — Nikolaj Njegus Vavrak. - Grof Karet Sturpkh — Poslanec Franc Silberer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovani Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa A^>ponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. - Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. — Umorjeni mski ministrski predsednik Stoiipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). Slike iz o- ipoučen sestavek za čitatclje listov). — D. M. : Spomini. ninske koče .prijateljev priroae p sukj. - ^ , i. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „Vza- stojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih jemnostt" fine 16. Oktobra 1912). — Melhlor Cobal: Po- strojev (5 slik). — E. Rusjan |. — France Železnikar -i. j .. f#A «nn cimiAncbotTi — Antnn fimhlouir — Delavsko izobraževalno društvo v gled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. Jakob S k e r b i c: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Štebi: Ali si socialistinja? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. Anton Grablovic j: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik j. — Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor_„Vza-jemnost*, v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Canžek. — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-waukee. — Delavske hiše v Ljubljani. „Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega naj-popolnejše določbe splošne vrednosti. Cena: 1 izvod l-20 K, po pošti 20 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Poš^ja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremi eno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za naročbe: Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani. Ameriški sodrugi. za katere je prirejena posebna izdaja, dobe „Družinski koledar pri ^Jugoslovanski socialni tiskovni družbi11 v Chicagu. — Cena enemu izvodu ou centov. TrmmMmmnm so ne* VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, pripMofa^ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalni požaru le pri njej. - BANKA ,SLAV!JA‘ ima posebno ugodne pogoj.: in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi ?■ roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke ,Slavi|e* .i-.i« i, nnr.vinim Hnhrodelnirn namenom in RtrpmI 7a izhnli&antP.m pogodbe, posebno za življenje in proti preskrbljenje za starost, za slučaj smrti ------ — -.................... . - . . . -. , , . , Izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobJ[0®f'P'm. e “JV" s,tr5n?i za ifan)e mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobič a jt do sedaj izplačala svojim čl.inom žlv jc -skega oddelka K 2,495*719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. - Vsa pojasnila daje ter cenike In razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP JSLAVIJE* VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI — : M ■B^otuKisiaan