Pe««n« cneStevflke« N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—% .TABOR* iatiaj« mak dtak i a«Mj« hi pranih«*, ab IB. ari | dota m OTO nuktnjin daa tar • oitocooo po poiti D U»—> aa Mautro D Jfl- —, daatavijaa aa da DW—, aa takuata* D JO-. Maaoo. aa pri aaaari .TABORA* MARIBOR, jtaaaiaaa aitaa Marti. PoStnMa nlaiiftr?^dflnl. Cena «Jana’n’e ftev. “3 Sin. TABOR Posamezne Številke* Navadne Din ■—*75, ob nedeljah Din 1*—% UREDNIŠTVO m d.Itoi. . U*r+ boru, Jurčičev« «L it- < L B«d* »trop je- Telefon interurb. it. 276. UPRAVA •• nahaja o Jurčičevi ali« it 4* pritiičj« demo. Telo* H. 24. — SHS poztoočekovul no« «***• l i -781 Hm naročila brc* denarja m mm Naslov Zaključek zasedanja Društva narodov ŽENEVA, 26. sept. Danes se svečano zaključi redno jesensko zasedanje Zveze narodov. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič odpotuje po končani seji v Pariš. Potovanje je zasebnega značaja. Kot Prede. HI. komisijo je priredil dr. N i n-Č i 6 včeraj zvečer banket, katerega so 86 udeležili: predsednik 6 komisije, Dan-^urant, švicarski odposlanih Motter, ““IgarsikL zunanji minister Kalfov, ogr-s*i odposlanih general Tanzosz in perujski princ Arfa. Stjepan Radič bo odpotoval v Curih, *ior se bo sestal z voditelji švicarske kmečke stranke. V C uri h u bo tudi pri-: *ost ve val koncertu pevskega društva 'Kolo, iz Zagreba. Koncert, ki se vrši nn© 28. t. m. je popolnoma jugoslovan-®k«ga značaja. Nato potuje Kadhj v Part*. Položaj v Beogradu Beograd, 26. spt. p©tr ju jejo s* ve- ®ti, da se bo mlnistimki predsednik Pa,- vrnil v Beograd šale 6. otktobra; Pred tem časom tudi ni pričakovati kraljevega povratka. V političnem oziru ni v Beogradu nič novega. Napetost med radikali in radičevo! še traja, vendar pa je vladni tisk jako optimističen in naglaša, da je sedanja vlada popolnoma stabilna. LJUBLJANA, 26. sept. Prometni minister Ante Radojevič je izjavil časnikarjem, da njegovo potovanje v Montc Cairlo nima političnega značaja. Potuje k min. predsedniku v važnih reeortnih Sadcvaih. Mlnieter Radojevič jo prispel v Ljubljano danes ob 14. uri. Sprejel ga 3e železniški ravnatelj dr. Borko. Nato je takoj nadaljeval potovanje v Mont« Carlo. Pred kongrasom jugoslov. novinarjev BEOGRAD, 26. sept. Danes zjutraj ob Potih j« odpotovalo s posebnimi vlakom v Skoplje 120 časnikarjev na koijgres, ki bo jutri svečano otvorjen. V Skopi ju »o Priredili udeležencem kongresa, ki so Prispeli danes opoldan, časten sprejemi Manevri naše vojne mornarice Ob navzočnosti kraljeve dvojice v Dlvcu BEOGRAD, 26. sept, po vesteh iz Divji® so se vršili včeraj dopoldne veliki po- or-skl manevri jiugo$t)ov. vojne motrna- • V luki v Dlvcu j© bila zasidrana ^ nnša mornarica in je pričakovala Prihodu kraljevo dvojioe. Kralj se je Pripoljel na parniku »Velebit«, kraljica ha »Karodjordje«, spremstvo pa na »Sit-itfci«. Ob 8. uri so vse ladje odplule na od-Prto morje. Kralj je prisostovail ves dopoldan manevrom, ki so jih izvajali torpedni čolni, torpedi in rušilci torpedov. Opoldan j« bil y oficirskem! domu v Dlvcu banket Popoldne se je kralj dvi-tjMLn*a ^ ^Pianu v arak in se po kratil - Vrn11 v Pristanišče. Kraljeva dvojica jo Prenočila y kajutah parnika »karadjordje«. Danefl otiraj 8ta odpotovala kralj in kr«,ljicai s ^ io, T spremstvu mornarice v Kotor. Justiffkaclj« T SoflJ, ..Beograd, at sept. p« ^ iz go. ‘Me sta bila včeraj nu;tificirana k ^ta Gradinatrov in Nikolov, ker sta na-fl^dla neko pošto. borza. v, CURIH, (Avala) 26. septembra. (lav.) tari z 24.52. Beograd 9.29. London 25.10 'A S0>-lin 123.20, Praga 15 35, Milan 21.05, Sewyork 518.10, Dunaj 73, Brfluael 22.65, "PdlmpeŠta 0.00725. ZAGREB, (Avala) 2«. ®ept. Pariz 267H Curlih 1089, London 273 A-^290)4, £\Jnaj 7.93—7.93M, Praga 167-167K Trst *%~-23»jsq, Ne.wsrprk 56.32.Ji-SM*, Maribor, nedelja 27. septembra 1925. Prebivalstvu Maribora in mariborske oblasti! Veliki zgodovinski dogodki, ki s.o izpromenili zemljevid Evropi in začrtali razvoju mnogih narodu^-nova pota izgubljajo počasi živo neposrednost in tonejo v pozabljenje. Nove razmere, novi dogodki stopajo pred nas. Tudi dragoceno,' s krvjo in težkimi žrtvami odkupljenoosvobojenje in ujedinjenje našega naroda dobiva vodno bolj zgodovinski značaj. Tako, kaikor je ljudstvo opevalo junaške boje naših očetov, slavo naših narodnih junakov in trpljenje naših mučencev. tako bo opevalo tudi dobo, ki smo jo in.i doživeli, ki pa se bo nastopajočim rodovom zdela vedno bolj meglena in legendarna. Našft dolžnost je, da jo ovekovečimo pred zanamci. Pokolenje, ki je storilo velika, slavna dela, je dolžno, da jih zapiše pa javnih mestih s kamienitimi črkami in umetnostnimi deli. Vsi narodi, ki so »e udeležili svetovne vojne, grade spomenike padlim borcem in častijo žive bojevnike s simboličnimi deli, ki pričajo o narodni zavesti, slavi in moči. Pričajo onim, ki so doživeli te čase, pa tudi njim, ki še pridejo, ki prevzame jo nekoč usodo domovino in naroda v svoje roke. Kdo bolj zasluži, da ga ovekovečimo kot simbol naše osvobodilne volje, kot prodstavitelja velikih, junaških bojev za svobodo in ujedinjenje, kot graditelja države, ki je sedaj naša slava, naša moč in naša bodočnost, — kdo bolj zasluži, pravimo, nego nesmrtni Vodja naših vojsk in vzoren kralj ujedinjenih Jugoslovanov — Peter I. Veliki, kralj Osvoboditelj1} V slavnem potomcu kmečkega vstaša Črnega Jurija, kateri je na začetku minulega stoletja združil v sebi odpor srbiskega nnrroda proti turškim saimoedl-nikom jn uresničil sen, ki ga je sanjal srbski narod izza poraza n« Kosovem polju, v Petru I. K a rad j o r d j e v i cu se. je v telesi]«, volja vseh Srhov, Hrvatov in Slovencev, da se os voh o de in ujedinijo-Z njegovim nastopom »e je začelo tisto veliko delo, čigar sadove danes vsi uživamo. Pod njegovim vrhovnim1 poveljstvom1 je srbska vojska »svetila Kosovo polje. Njegova roka je v imenu naroda podpisala, usodne sklepe, » katerimi jeSrbija stopila v vojno za svojo čast in neodvisnost, pa tudi za svoje piemontske ideale: za osvobojenjo in ujedinjenje Južnih Slovanov. Z zla/timi črkami bo zapisano in kot pobožna legenda bo šlo od rodu do rodu, kako je ostareli, bolni kralj v preprostem vozu, ki so ga vlekli voli, bežail s svojo vojsko preko pustih albanskih gora, prepričan tako trdno kakor vsak redov v. njegovi vojski, da mora zmagati pravica, da še vzide solnce svobode in da se bodo uresničile velike nacionalne težnje. In vsi vemo, da so se uresničile. Potem, ko se je osvobojeni in ujedinjeni narod veselil svobode, je izmučeni kraljlegel na bolniško posteljo ter po dolgem boju z boleznijo odšel v kraljestvo sonc. Truplo mu počiva sredi drage Šuma-dije, čije grudo je nekoč oral njegov rod in iz katere so izšli naši največji junaki. Ves trojedini narod se spominja z najglobljo pieteto nesmrtnega kralja Osvoboditelja. V bosanskih, dalmatinskih, banatskih in drugih mestih in vaseh so mu že postavili ali še nameravajo postaviti dostojen spomenik. Naj se ve, da jo naš narod hvaležen svojemu nepozabnemu Osvoboditelju. Mi, ki živimo na mejah naše lepe države, raztezajoče svojo oblast od Maribor« do Gjevgjelfje, od Skodrskega jezera do romunskih ravni, mi, alpska straža Jugoslavije, smo takisto dolžni, da se spomnimo nesmrtnega lika kralja Osvoboditelji Da pokažemlo viden znalk hvaležnosti in da postavimo pred svoje oči in pred oči potomcev, k.i bodo nekoč varovati naše meje ob Dravi in Muri, poosebljen simbol našega osvobojenja; da se bodo še pozni zanamci s pogledom na spomenik spomnili slavne epopeje našega osvobojenjo. in ujedinjenja. Podpisani pripravljalni odbor je sklenil, sprožiti akcijo za postavitev dostojnega spomenika kralju Petru I. Velikemu — Osvoboditelju na primernem prostoru v oblastnemu mestu Mariboru. V trenutku, ko stopa e tem1 oklicem pred prebivalstvo Maribora in mariborske oblasti, se zaveda, da ni razločka v lojalnosti do države in dinastije in da bodo vsi sloji brez razlike prispevali k temu, dia dobi Maribor že kmalu dostojen spomenik velikega kralja, PRIPRAVLJALNI ODBOR. Društvo narodov Maribor, 19. septembra. Sodbe o Društvu narodov se često razhajajo. Naravno je, da ima največ nasprotnikov v takozvanih premaganih državah asobito še v krogih, ki so bili duhovni, moralni ali vojaško-politični stebri prejšnjih režimov. Le-tt ne morejo pozabiti, da je ustanovitev naj večje medržavno organizacije na svetu ozko zavozljana z mirovno konferenco in z mirovnimi pogodbami. Vsaka pristo-pivša država mora te pogodbe priznati. Zato ima Liga narodov največ nasprotnikov v Nemčiji in pri njenih bivših zaveznikih. Madžarski in avstrijski kakor tudi bolgarski delegat je, ki prihajajo v Ženevo, se nič preveč ne ogrevajo za Društvo narodov, tembolj, ker imajo nekak izjemen položaj glede na »sanacijsko akcijo«, ki jo jo izvedlo Društvo narodov- v Avstrjji in na Madžarskem. Nemčijo že dolgo snubijo za pristop, vendar pa se ta. degradirana velesila ne da miku piti za bagatelo ih staivi razne pogoje, d® bi izsilila kako večjo koncesijo. To ji je deloma že uspelo. Sovjetska Rusija je nasprotnik Društva narodov zavoljo svoj predkapitalistične politike in svojo revoluoijonarnostl v zadevah mednarodnega prava in običajev, vendar pa tudi ni nemogoče, da, ne bo spričo svoje vedno večje popustljivosti postala nekega dne član Društva narodov. Da niso Zedinjene države včlanjene v svetovni organizaciji narodov, je 'krivo povojno razpoloženje, ki se j« lotilo obogatel ih Američanov in ki je dobilo izraza v porazu Wllsonove stranke .-* strank« inieuatorja Društva narodov. Zedinjene države ameriške se boje prevzeti nase težika bremena razdvojene Evrope in se s .samovšečnost jo naroda, ki je vsemu svetu upnik in denarni delničar, zakrivajo s špansko steno Monrepve doktrine: »Amerika Amerikanoem«. To so tedaj najbolj znani nasprotniki Društva narodov. Pa tudi sicer —celo v vrstah prijateljev — se kaže nekaka skepsa, nezaupljivost in omalovaže-nje Društva narodov. Razlogi so večali-manj doktrinarni. Društvo narodov je naprava, ki dopušča najširše teorije in čije programu in delovanju se da vedno dostaviti še večja količina želja in zamisli. Kaikor vse, kar je sad človeške nepopolnosti in kar je po svojem nastanku zvezano s časom ter sodobnimi raemerami iri ljudmi, ima. tudi ta zveza čez 50 držav razno hibe in pomanjkljivosti. Zmorem so ljudje, ki imajo popolnejše teorije kaikor je praksa pred njimi; ki vidijo dalje in širje in ki bi hoteli imeti na mestu tega, kar v danih razmerah obstoji, svoj ideal. S te strani je Društvo narodov res silno nepopolno. Vprašanje je le, nji mora biti bnš naši generaciji dano, da preustreji svet po idealu, ki ga je slutilo in čutilo tisoče človeških redov. Saj je ideja Društva narodov precej etana in njene posamezne naloge — na pr. razsojanje mednarodnih sporov in' skrb za mir — segajo še dalje v človeško zgodovino. Nikjer ni zapisano, da hi moralo pokolenje, ki je preuetrojllo z orožjem dobršen del »veta — Izpolniti obenem največje ideale posameznih človeških mislecev in pesnikov. Ni rečeno, da moramo haš mi doži« Leto: VI. — Številka: 219. veti vso zgodovino. Zato je stvar osebnega temperamenta in okusa, če kdo očita Društvu narodov, da še nima moči za naloge, ki so v stvarno usmerjenih očeh uprav gigantske. To smo videli na pr. v vprašanju takozvanega ženevskega protokola. Protokol jo večalimanj pokopan; ali je pa pokopan za večno, je drugo vprašanje. Vsekakdr je protokol s teoretičnega vidika boljši nego garancijski pakti, ker vsebuje bolj široke, vsestransko obvfezne in bolj pravične, torej moralno pogoje za ohranitev miru. Ali pa je v sedanjih razmerah tudi praktično izvedljiv? Če bi bile vse politične sile usmerjene v isto ideološko smer kot gre na pr. politika g. Beneša, bi sploh ne bilo treba niti protokola niti garancijskega pakta. Ker pa je očividno drugače, ker drugi politiki, drugi narodi, druge države gledajo na isti problemi z drugih vidikov/drugih interesnih točk in iz druge preteklosti, se moramo pač sprijazniti z dejstvom, da se s sedanjim stanjem najbolj ujema večinsko stališče. Svetovni diktator bi bil lahko vsilil ženevski protokol; Društvo narodov pa-ni diktator, temveč zgol j Zveza držav, kt se niso odpovedale svojim posebnim interesom in ki se komaj nekaj let sestajajo po svojih zastopnikih k skupnimi posvetovanjem. Da se bodo sklepali garancijski pakti' in sicer — kot se zdi — po smernicah imrperljalističnih držav, je obžalovanja vreden neuspeh Društva narodov. —1 Ali krivda nikakor ni v sami ideji te svetovne organizacije, celo v njenem sedanjem' ustroju ne, marveč so krivi ljudje, ki odločujejo, kako se ideje — 'ki niso od dancis do jutri — trenutno interpretirajo. Sedanje zasedanje Društva narodov je talko kot vsa prejšnja zvesta ilustracija današnje politike, sloneče na nacionalnem egoizmu, imperljaljz-mu in kapitalizmu, politike, ki še tiči globoko v preteklosti. Ni še dovolj razvit širok mednarodni čut, žrtvovanje specifično nacionalnih interesov inter-nacijonalnim potrebam, ni še^ objektivnega kriterija za velike občečloveške probleme, kakor ni nekake mednarodno vesti, ki bi strogo varovala pravičnost in etične smotre človeškega razvoja. Skratka; teorije so večjidel še teorije, praksa pa je praksa. Vendar pa bi bilo abotno sklepati iz tega. da je Društvo narodov nepotrebna in odvišna naprava, ki se je pokazala jalova. Prvič je Društvo narodov doseglo tudi že lepe uspehe in pokazalo, da se zarodek mednarodnega čuta, moTale in ventl razvija, drugič Pa se nam zde od-višne in nepotrebne tiste človeške glave, ki menijo, da mora razvoj človeštva preiti kar v nekaj letih v naj popolnejšo stopnjo. Važnejše ko razmotri vanja o posameznih neuspehih te velike mednarodne organizacije se nam zdi razpravljanje o sami ideji Društva narodov. Zakaj ni res, da bi bil to zgolj problem' »visoke politike« in da bi morali govoriti o njeml edinole posvečeni ljudje. Društvo narodov je problem vsakega malega naroda in bi bilo treba razpravljati o njeni v slehrni vasi. Ni več doba, ko bi bili narodi ograjeni s kitajskimi zidovi. Danes se išče in ustvarja človeštvo in sicer veliko hitreje in silneje ko kedaj poprej. Treba nam je zanesti v ljudske množice zanimanja za skupne interese Človeštva, za mirovna stremljenja, za mednarodna razsodišča. Mednarodna vest ne bo nastala Po čudežu, ampak bo treba Izgraditi njene trdne temelje v mišljenju in čustvovanju najširših slojev vseh narodov. V tem smislu je to Problem vseh naših strank, kulturnih društev itd. Zaprti v ma jhen, ozek krog, v tlpičnf malomeščanski sredini in na prostoru, s katerega se govori neznatnemu drobcu, smo občutili potrebo, da zapišemo tu nekaj besed ljudem, ki so podobne reči že večkrat slišali, ki pa pozabljajo na’ veliko časovne probleme v malenkostnih dimenzijah svojega kraja. Društvo narodov mora obstojati tudi v najmanjših krogih mednarodno solidarnost, vest in pravičnost morajo rasti celo v ožjoirt političnem omizju — šele tedaj bo človeštvu dano, da ustvari za vso čase kak cnrAl #u»č£5*ačl«i/M» UIapL j >~ctL , ssssr*' Vr s b d n« ^ Tfbrihbrtf, TTne 57. s^hTCmlirS TftZl-' r /UKNO ZA — 1 JESENSKE NOVOSTI 1788 PLAŠČE, RAGLANE, SUKNJE V VSEH MODNIH BARVAH v velika izbiri se kupi najceneje pri FRANC MASTEH, maribor, glavni trg 16 Mariborski podpredsednik JCL pri češkem po slaniku Janu Sebi ' Ob priliki pravniške pr a, kongresa v Beogradu j© pod predse dn iik (mariborske J<3L dr. Rei«majn obiskal češkega poslanika rua našemi dvoru gr- Jama Šebo, da «e posvetuje z njimi glede izvedbe s'kle pov letošnjega liginega kongresa v Bo gaški Slatini. Gosipod poslanik jo pri temi naglasal svoje veliko zadovoljstvo nad agilnim delovanjem mariborske Li ■*ge. V kratkem prične baje tudi beograj felkal Liga z intenzivnejšim) delom, na kar tee bo moglo izvesti v Slatini sklenjeno organizacijo Zvez. Lig v Jugoslaviji. — Gospod poslanik je obžaloval, da se ni mogel udiejstviti nameravani zlet JČlig na Češkoslovaško in izrazil željo, da bi se ta izlet vseeno poskusil čim preje izvesti, morda že letošnjo zimo ob priliki reprezentančnega jugoslovanskega ple ■siai, ker je za uspešno delovanje lig vse kakor potrebno, da so člani in zlasti od Iborniki lig osebno spoznajo in vekrat skupno posvetujejo o delovnem' programu. G. poslanik jo končno dr. Rcismana seznanil z vsemi referenti svojega poslaništva!, izročil' mariborski ligi za češki •oddelek »Ljudske knjižnice« Zbirko 42 propagandnih čeških knjig v večjih je zikih ter obljubil osebno čiiml preje ob -iskati! mariborsko ligo, ko bo imela, kako večjo prireditev v zimski delovni sezoni. Nadlalje je omenil, da bo dobila Liga od [češke vlade celo serijo diapozitivov za j (predavanja o češki in tudi najnovojši [filmi o češki armadi, ki se bo najprej j izvajal na dvoru v Beogradu.___ !> Mariborske vesti MarilMr, 26. ieptembra 1925 £ m! »Koroški dan«. Juigoslov. Matica iiskliouje za pondoljelt vsa narodna dru-tgtva in zastopnike pol. strank k razgovoru radi- prireditve »Koroškega dne« in jto v Nar. dom, ob 8. uiri zvečer. Prosimo !®a gotovo polnoštevilne vdbležbe. Odbor. m Veliki Jugoslovanski ples, priredi 'EJugosl. Matica din o 9. januarja 1926 v HOdteovi dvorani. To bo prireditev v kar [taiožno največjem) obsegu. V to svrho ista do tudi humorističen list. Vsa društva, ijki prire jaijo plese so s tem, naprošena, da ase ozira j o n a ta datum. V Primor ju in [na Koroškem se vrši raznarodovanje z ‘innjbirutalnejšitmii' sredstvi, brezoibzirno fin hitro. To delo mora Matica zajeziti in igato potrebuje kot še nikdar denar, de-par in zopet denar. Prosiiimo tedaj ob-tei-most-i. ml Ljudevit Kuba, znani češki fokilo-, tri st, akad.'slikar, skladatelj in pesnik, !'je prispel danes, v soboto v Maribor. — jVtet ljubitelji umetnosti s© vabijo k pri-;.(j atrijskemu sestanku v čast odličnemu ligostu, ki bd v restravračiji Narodnega j doma nocoj' ob 20. uni. — Oskar Dev.^ — '(Opozarjamo na ta sestanek zlasti češko 'rojake, člane in prijatelj© Jo. lige, da ;so sestanka v čiml večjem številu udeleže. m Zveza kulturnih društev boi priredila — kakor smo že ponovno poročali— dne 3. oktobra veliko prireditev v* Naf-godnem domu, dne 4. oktobra pa se bo (vršil njen ustanovni občni zbor. Opo- zarjamo narodno zavedno občinstvo na obe prireditvi. Ob tej priliki se bo zbralo v Mariboru častno število naših pro svetnih delavcev z dežele, voditeljev številnih kulturnih društev, ki so se včlanila v Zvezi. Ker j© ZK3> nepolitična or ganizacija, ki si je zastavila nalogo, da organizira prosvetno delo po vsej mariborski oblasti, zaslužijo njene prireditve vso pozornost ter moralno in gmotno pomoč. Program obeh prireditev bomo objavili prihodnje dni. m Nadaljevanje Higijenskega tečaja. Snoči je predaval v »Ljudski univerzi« g. dr. Rebernik, šef bakteriološke postaje v Celju. Podal je kratek, a zanimiv uvod v bakteriologijo in ponazoril svoja izvajanja s številnimi skioptični-mii slikami ter s kulturami bakterij v steklenicah in pod mikroskopom). — V porideljek bo predaval g. dr. Rebernik o dezinfekciji. Začetek ob običajni uri. m POZOR, PLANINCI! Jutri se odpravi posebna skupina planincev na Košenjak. Odhod z glav. kolodvora jutri v nedeljo ob 5.50. Radi polovične vožnje se javiti pred odhodom vlaka pri načelniku. Okrepčila vzamite s seboj! m' Žalitev odvetnika. Dne 13. decembra 1924 je o priliki porotne razprave proti miorilcom) Franca Punti gama, Elizabeta Kobula', zasebnica v Mariboru, na nedostojen način žalila zagovornika Franca Obrana, gospoda dir. Feirdo Lašič-a, od vetnika v Mariboru. Elizabeto Kobulo je okrajnoi Sodišče v Mariboru obsodilo radi prestopka proti varnosti časti; to obsodbo je tudi okrožno kot vzklicno sodišče potrdilo. m Tihotapci saharina. Dva detektiva sita nocoj ob 1. uri po polnoči izsledila na Lajtereperaki cesti dva tihotapca, ki sta nosila 3 zalbojc saharina v Skupni teži 28 kg. Enemu «e j© posrečilo ubežati, dočimi j© 'bil drugi {V, Franc) oddan fi nančni oblasti. Policija upa, da izsledi V kratkem) tudi ubežnika. m' S policije. Za pet let izgnana L. Hedvika se je vrnila v Maribor. Pri zaslišanju je izjavila, da je nastavljena v Veliki kavarni. Vtaknili So jo v zapor in bo po prestani kazni' zopet izgnana, mi Češki tečaj v Mariboru prične 16. in ne začetkom oktobra, kakor j© 'bilo to prvotno javljeno v našem) listu) Do takrat pa še sprejema prijavo za tečaj g. Bureš, Vetrinjska ulica 26. Onim, ki imajo veselje učiti se češki jezik, se nudi Sedaj najlepša prilika za učenje, kakor tudi čitanje in konverzacijo. an1 Vinska trgatev, ki’ jo priredi pevsko društvo »Luna« s© vrši, 'kakor orno že poročali, dne 3. oktobra pri ‘Krambergerju v Krčevini 7, začetkom ob 19. uri. Pevski »bor nastopi z večjim številom dobro naštudiranih peSmi. Dober obisk daj© najlepšo pobudo često prav truda-polnemu delu. 171 m Ustanovni občni zibor Izobraževalnega društva napredne trgovsko obrtne mladine bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu. m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi za svoje članstvo začetkom meseca oiktobra plesno šolo -v Na-rodnoml donlu. Obeneml naznanja, da otvorJ V kratkem' lastno pisarno, kjer 'bodo člani, lahko iznašali Svoje prošnje. m) Angleški krožek (društvo prijateljev angl. jezika in prosvete) priredi tu- v di v tek. šol. letu 2 angleška tečaja, začetniški ip konverzacijski. — Kdor želi obiskati te tečaje, naj se prijavi pismeno pred 1. oktobrom1 tajniku društva prof. dr. I. Kotnik-u realke. Učni-na kakor lani 40 Din’ mesečno (za dijake 30 Din). Tečaji se bodo pričeli v začetku oktobra ter vršili dvakrat tedensko od Al.— 'A8. ure zvečer (ob ponedeljkih in četrtkih) v poslopju drž. realke. m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo ge začnejo na zasebnem- učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. oktobra t. L in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in prospekti v specijalni trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 1859 ni Primarij dr. Hugon Robič specialist za -kožne in spolne bolezni zopet or-dinira, Maribor. Prešernova 2. Ord. od 1.—3. ure popoldne. 2005 M Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Začetek dnevno. Traja 3 do 6 mesecev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. _ 1874 ml Nove pošiljatve viiia so došle v Narodnem domu in sicer; fini pekrski rizling in burgunder ter izvrstno vino iz Lajtersberga im' najboljše črno istrsko vino. Pridite in prepričajte »e! 2053 m Posetite restavracijo »Union« ob sobotah im nedeljah redno -koncert ter prvovrstna vina. 2046 mi Kavarna mestni park je zopet do 3. uro odprta. Svira dnevno prvovrstni Trio Šmid-Hrcer-Bern-kopf od 21. do 2. we. £3,; - 2043 m Kavarna Evropa. Od 27. t. mi. koncertira prvovrstna ruska mešana kapela z petjeml Direktor Komaro n. 2059 -Ji V celi državi dobro -poznata tallo »GAZELA«, vsebuje in ima samo dobra svojs-tva. Gospodinje vpoštevajto to in zahtevajte v trgovini izključno samo »GAZELA«. I680 Iz Slovenskih goric Še enkrat o poletnih počitnicah. V »Ta/boru« smo že ob uvedbi poletnih počitnic pokazali na njih nevzdrž.nost, a zaman. Moralo jo utrpeti podeželsko šolstvo veliko škodo, predno sc jo uvidelo na 'odločilnih mestih, dia ne gre. Veliko škodo! Šolsko leto se je v teh par letih na podeželskih šolah v resnici skrčilo na 8 mesecev, kajti niti četrtina šolobveznih otrok ni posedala šole v sci)tembru in oktobru. Seve, tudi nekateri hujskači so to priliko spretno uporabljali, a odkar je bil dr. Korošec prosvetni minister, je slepljenje ljudstva precej doigrano. Ozrimiio se v Slovenske gorice; Tu se pričenja po otavini košnji velika jes-en-ekst paša'. Pase se z opoldanskim' odmorom1 ve« dian -in pmsejo skoro brez izjeme le šolski otroci. Mnogi viničarski revčki gredo ob tem času past k posestnikom, dia si, prislužijo oblekico za pozimi v šo!o._ Da ne govorimo o trgatvi, spravljanju sadja'in drugih pridelkov. Obtežiti Ob tem) času s ta tršo z globo radi šolskih zamtad, vzbuja mržnjo, d'a, sovrašt- vo do šole, učiteljstva, oblastnij, države. Poskušalo so je s poletnimi počitnicami na kmetih že par let pred vo jno; po dveh letih so uvideli, da so nemogoče. Mislim, da so le redki, ki danes tega a0 pripoznajo. »Nazaj k jesenskim poc^' nicam« mora biti v interesu šolstva 'n gospodarstva takorekoč že sklenjena stvar. Pa kako prehod! Najbolje že letos! Oktober bodi prost, šolsko leto se Pa raztegni še na julij. Šolsko leto 1926-27 se začni 1. oktobra, 1927-28 pa že po navadi 1. novembra. Drugega izhoda bo iz te zagate težko na jti. "“*■ Dr. med. Fedor Mikič: Nicotinismus innocen-tium Skrb' za našo narodno -bodočnost B** narekuje, da napišem nekaj iz omenjen0 teme. Nevednost v gornjem vprašanJu ni omejena samo na pri-prosto 1 ju-dstvo, temveč je neopažena doma i v krog1*1 inteligence. Ali naj slednji zamterimo? Zameriti ji moramo, v kolikor h?® slednja vzgajati narod, mladino. Fn vzgoji n© sme biti neskladnosti med mojo besedo in mojim dejanjem. V toliko je zamera opravičena.'Kajenje in piti0 jc šolski mladini prepovedano P° ®oh sikih zakonih. Ce hočejo starši in učitelji skladno in odgovarjajoče šolskim zakonom vzgajati mladino, morajo biti predvsem) sami abstuientjo tobaka 1,1 alkohola, Kako bi izglodalo, go bi vzgojitelji govorili deci naj ne laže in n« krade, Sami bi pa lagali i-n' kradli. Skladnost in skrajna doslednost pri vzgoji d dobrih in znanstveno pravilnih principih sta torej najosnovnejša zahteva pravilne vzgoje! Inteligenci pa ne mOremo zameriti, v kolikor zahteva dokazov in, znanstvenih rezultatov, da je n. pr. kajenje res škodljivo. Škodljivost kajenja žo lajjjk lahko dokaže na vrlo enostaven' način. Vkljub temu so so medicinci šele zadnje čas® kotinoim. Vzro-k temu bilo zastrupljeni*' njem e tobačnimi strupi, predvsem z nikotinom. Vzrok temu je bilo zaistruijenj® v masah. Saj se je ni,kotinizom- šele V° vojni zelo razširil. Raziskovanje je bil0 olajšano tudi vsled tega, ker se je n® abslhleritih-kadilcih lahko s si-giurnostje eliminiralo zastrupljen je z alkoholom1. Z ojačanjem antialkoholnega gibanja so imeli učenjaki priliko, da so i-ineli l*°s,s z abstinenti. Tu so sedaj planili P° tobaku! Jaz imam' sicer upanje, da bom© našim mt-adi-rilskim pOkretoml tako lia” predevali, da bomo tudi učenjakom'PrC' prečili to znanstveno »šnofanje« — ter jimi tako preprečili, dia bi preko naših mrtvih tele« postali slavni. Glavno jc, da verno, d-a je danes absolutno 'sigurno dokazano, da Vsebuje to-ba'k celo vrsto najhujših strupov. Dokazov tu ne mislim navajati. Najvažnejšo ve vsak. Tobak ar pa to sam občuti. Opozoriti hočem le na dejstvo, d® kajenje he škoduje samo onemu, ki kadi — temveč vsej okolici. Kajenje .1° torej družabno ali socijalno zl° v posebni meri! uStte se strojepisja in stenografije’ 60LA LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. je belil Giottov zvonik. Gincvrine nU* so bile zmedene in' v glavi se ji je vrt0! lo; zdelo so ji je, da tudi zvonik be®1 ž njo vred nekod v oblačne višave; 1,1 miogl-a d-ou-nietl, ,i©-Ii mrtva ali živa, *“© li vise to go-di v sanjah ali v reenicl- Ne vede, kaim' gre, je zbežala sko»’ I1®* 'koliko pastili ulic; opazila je znano nišo, so ustavila In potrkala. Bi-lai 3« hisai strica Mattea. Volnar še kljub pozni uri ni rlegel k počitku, pričakujoč nujnega sla, ki bl mu inidl prinesti poročilo o dveh trgo*v-sikih ladijiah, -ki ®ta bili na potn i* Cto-rigrada. Prišle so vesti, da jc blizu B' vornsko obali raizibila nevihta veliko čolnov in velikih florentinskih galij, tako da se je stric Matteo bal, nista li tj1' di njegovi ladji me-d ponesrečenimi. L° noci se ga je lotil glad in jo velel sV°: služkinji Nenciji, čedni dtevojki z camii in % zobmi, ki 60 'bili 'beli^ko mikv ' naj- mu pripravi na ražn ju pečenega k puma, Stric Mat-teo je bil star samec- . da imel jo v hiši Sfltai'0 uilaHle služkinj0, To noč jc sedel pri ognjišču v k uh M« ker jo bilo v ostalih sobah prehladu0-Nencia jo zardela in z zavihanima roka^ vi vrtela raženj^ nad jarkim' ognO0'^1’ veseli plamen soje lepo odvračal vic®? tajoči'«o glini snažno umii.tih pislkroV 1 krožnikov, ki so bili izleženi po ponf0? * Nedeljski podlistek: Ljubezen močnejša od smrti. j- Florentinska novela iz XV. stoletja. j'r D. S. Merežkovski. (Prevel —ob), j. ^ (Dalje). I Meisšer Francesco je i-zpregovoril nad 'ifcrsto govor, ki ni iimlel samo lantinske, amaTveč tudi gršlke citate vz Platona in Homerja kan- j© 'bala tisti čas novotarija. Sci je mnogim1 pogrebcem ugajala, tudi če niso razumeli grškega jezika. Zmeda je nastala šele h koncu pogre-ba* ko so odnesli rakev iz eeirkve in ,io postavili k zadnjemu, poslovilnemu poljubljanju. Bled mož v svilnatem žalnem! oblačilu je pristopil k pokojnici in odgrnivši ji fino tančico z obličja, delj ‘časa promiatral Ginevrin obraz. Prosili So ga, da naj odide, češ, dia s© za tujca ne spodobi, pristopiti k mrliču, predno so se poslovili njegovi svojci. Ko je bl6-idi mož Slišal, da ga imenujejo »tujca«, strica M-aittea i-n messera Francesca pa »sorodnik©«, s© je bridko nasmehnil, poljubil Ginevro v olbra.z in odšel molče iz :cerkve. Med Ijuctetvom1 je nastalo šepe-tanje; vsi so kazali za njiim' in pravili, jjda j©,ibdl to inieis^er.Anti^aio de Bonddnel- li, Ginevrin! Ijfutaimiec, 'ki je zavoljo njega uimirla. Zvečerilo Se je in ker so bili pogrebni obredi končani, se je ljudstvo razšlo. Monna Uršula; Si je želela, do 'bi ona o-stala prvo noč pri rakvi, ali stric Matteo ji je to zah ranil, zakaj bila je od žalosti taJko slaba, da so se bali za njeno življenje. V grobnici je ostal dominikanec fira Mariane, ki je imel 'brati nad ranjiko mrtvaške psa/lin© in' molitve. Minilo je nekoliko ur; v nočni tišini se je raizlegal odmerjeni menihov glas in tupatam počasno, medeno odbijanje ure na Giottovem' eampanilhi. Po polnoči je fratra Mariana zažojialo; potegnil je iz žepa steklenico trebbianekega in' nagni viši glavo, izpil z veliko slastjo nekoliko dolgih požirkov. Zdajci, pa se •mu je zdelo, da je slišal tih vzdihljaj. Pozorno je poslušal; vzdih se je ponovil in topot se mta je videlo, da se je zganila tančica na rajnkinem' obličju. Od groze ga je zazeblo po vsem! životu: ker pa ni bil v takih rečeh novinec in je dobro vedel, da ee tudi vajenim ljudem marsikaj zazdi, če so ponoči sami z (mrliči, je dk-lenil, da se bo napravi! gluhega in slepega za vse; prekrižal se je in čiital z miočnim glasom naprej. Minilo je še nekaj minut. Nenadoma je menihov glas umolknil, ob-li^a se mu je razširilo; kar oikamenel je, ko je upri oči v mrliča: ne, sedaj ni 'slišal samo vzdihi ja ja; ampak se je tudi oglašalo tiho hrepenenje v grlu; fra Mariano ni mo gel več dvomiti, zakaj videl je, da .so se gibale prsi — znak, da je dihala. Prekrival se je in' drgetajoč po vsem' životu sikočil i» grobnice. Ko mu je na »vežem zraku malce odleglo, ac mu je »dela «tv*ir neverjetna; zašepetal j© nekajkrat zaporedoma: »Ave Maria« in se vrnil k vratom ter pogledal v grobnico. Jojtne ne, v tem trenutku ee mu jo iz ril iz prsi glasen vsklik groze: mrtva je sedela v rakri z, odprtimi očmi. Fra Mariami je udarili v beg, ne oziraje se »ai sabo. Tekel je čez pokopališče, čez trg Baitti-sterio San Giovanni, po ulici Bicasoli. Bilo je čuti »golj' cepetanje njegovih lesenih sandal, imenovanih »poccaH«. ki so tolkli po cestnem) tlaku. Ko s© je Ginevra Alumiefri- preifTr-ntrrii-Ia iz spanja alii iz omedlevice, ki' je bila globoka ko smirt, se je neumljivo ogle-davala okoli eehe. Opazila je, da je v grobnici. Oh misli, da so jo pokoipaili živo jo je stresla groza in vzbudila v nji obupen napor. Zlezla je iz krste, se zavila v teiičico in stopila skozi vretn, ki jih je bil menih odprl, na pokopališče, potlej pa1 na trg pired cerkvijo. Skozi naglo bežeče, od vetra raztrgane oblake je padala mesečii» v njeni bledi luči: ee HSrnjSru^^nie' -7- "feppTiMtffaT11525? 9rX.vv& ' Opozoril bi na sledeča opažanja, ka-fera mi bo vsakdo pritrdil. Natakarice oz. blagajničarke po kavarnah, ki so ves 'dam1 v kavarniškem, tobačnem dfrmu, ki same no kadijo — so zelo blede. Otroci Či jih starši iimiajo stalno »čiik« v ustih. — so tudi bledi! Mogoče jih nosijo k zdravniku radi glavobola* slabokrvnosti, črevesnih in želodčnih katarjev itd. Zdravnik preiskuje ter si beli glavo, a ne naj-. de ničesar. Zapisuje najrazličnejša zdravila, ki nič ne pomagajo. Najenostavnejši leik za otroke — je svež zrak. Ljubečega zastrupljevalca žal zdravnik ne odkrije. Žal, da je ljubeči oče včasih tak egoist, da tudi opozorjen, ne vrže svoje Pipe v kot. _ . , - , Najinteresantnejša je bojazen teh' to-bakarjev pred svežim zrakom. Treba se samo voziti po železnici. Kadar so vam dovolj zasmradili zrak, potem' vata! še okna zapro. Na konto tobakarjev bi lahko mnogokatero povedal. Toda pustimo to. Nam gre za našo deco, za našo narodno bodočnost!! Ali naj naše matere še dolgo rodijo našo ljubljeno deeo zato, da naan bo umirala*! To so stare barbarske metode! Moderne metode kulturnih narodov zahtevajo, da se naim' deca rodi za življenje, da nam pomaga razvijati našo kulturo. Mi Jugoslovani hočemo postati Japonci Balkana!! V naši Jugoslaviji imamo zemlje in hrane, če treba tudi za 3 0 milijonov in g© veg_ nikalkor ne želimo, da bi 'bili S0-miiijonski narod zastrupljenih kretenov, temveč 3 0 milijonov kvalitativno visoko vrednih ljudi. Mi želi-bib sistematičnega dela in sodelovanja Širokih narodnih mas Pri uvajanju Principov rasne bigi jene. Osnova tega je, fig, jel očima predvsem1 najbolj razširjene zastrupljevalce našega naroda: a 1-kohol in nikotin. Ne zastrupljajte tedaj naših malih -Nedolžnih s tobalkovim dimom1: temveč edprite okna ter jim! dajte svežega zraka in* solnca! Tz tega vidika jo kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih nedopustno. To zahteva od nas tudi najosnovnejši čut dostojnosti! Še enkrat: gre za našo deco! Ne zastrupljajte nedolžnih! Proti odebelosti ..Vilfanov čaj" agSSS!0'- ! ! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah ! ! Proizvaja: Kom. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Mica 204. A. 1448 /okolstvo. o Vsem bratom in sestram sporočamo, da borno meseca oktobra pričeli vežbati Proste vaje, predpisane za vsesokolski z'et 1. 1926 v Pragi. Zato poživljamo vse brate in sestre, da s poeetkom prihodnjega meseca redno posečajo telovadbo in Pri tej priliki opozarjamo, da bo moral vsak telovadec ali telovadka, ki bo došel v telovadnico po tern terminu, sam skrbeti, da navežba, kar je zamudil, ker se vaditeljski zbor na posamezne zamudnike ne bo mogel ozirati. Zdravo! — Pred-njaški zbor. Šport Za zimski šport v Mariboru Da zadovoljimo davni želji in potrebi mnr>!?ih športnikov v Mariboru, «mo Pstapovili sekcijo, za zimski šport. Kor je Maribor po svoji ugodni legi in oko-1 'ci Zb1 Anatole Frane« s > Jezična pašteta Hudič je ležal v svoji postelji in 6& kuhal v vročini. Peklenski zdravniki iUH lekarnarji so dognali, da ima bel jezikt in eo menili, da to poteka od tega, ker Sd,; je izpridil želodec. Naložili so mu, dat’ naj uživa hrano, ki bo lahka in hkratii'-krepčilna. . Jj Satan je izjavil, da mu nobena hrana} ne gre v slast, k večjemu bi mu teknila!*, zemeljska jed, ki jo izborno prirejajoči 'klepetave žene, kadar so med1 sabo: je-*| žična pašteta. '1 Zdravniki eo spoznali, da ne more n5f drugega bolj prijati želodcu peklenske* ga kra ljia. Čez eno uro So satanu prinesli zažefH ljeno jed. Ali zdela se mu je prevet vsakdanja in brez okusa. Dal je poklicati najvišjega kuharja! in ga je vprašal, odkod poteka ta paJ šteta. »Iz Pariza, gospod. Je docela preš uri zvarilo jo jo davi v Marraig dvanajst bo>i trinij v Ulici porodnice.« i »Sedaj mi je jasno, zakaj je talko ne^ okusna,« odvrnil je knez Pekla, »niste! je vzeli od dobrih delavk. Največ jezic« ne paštete zvarijo meščanke, vendar pa! le-te nimajo pravega čuta za fineeog manjka jim' tudi duha. Zenske nižjih slojev ee v tem še manj spoznajo. Č& hočemo dobiti dobro jezično paštetoj moramo iti po njo v ženski samostan; Edine stare nune umiejo natrositi) vanjo vse potrebne kuharske posebnosti: find korenčke zlobnosti, timian klevet, dišavo) slabih domnev in najfinejšo začimbo) obrekovanj.« Ta prispodoba je vzeta’Jz pridige'-d< brega očeta Gillotina Londoulla; n< •vrednega 'kapucina, i ’ j . ' ' , (Iz »Le« Contefc de Jagues* •i (,-■ ? J. e.r« -■*- • ------ Nek? HiiladeniČ’ je prišel !c bogate? tovarnarju. »Gospod/prišel seiht ker' šo hčer že dolgo Ijlubitn. ProsinS zanje rokol« — »Ali dragi gogfpod,1 saj spIoE hčeri!« — »Ah, talko, 5« ffii to aulogočof vsi pravili, da Imlate hčer.« - — Reki! ste ml, da ste posbdili »Voj^ ga osla v sosedno vas. in da gaJ-zbog ga ne mlorete posodila1. A glej, —« mar riika pravkar v vašem hlevnil« — Človek božji: vidite, da «afJB Bfar-j osivel poštenjak, pa mojemtu oslu verjamete ko-meni^Taki stec.torej-l ljudije! .•• ■ ■ Ko -stakse' Vrtife stpioičitnič 5 Zena (možu, 'ki bere po dal jšesff ca 'časnik): Je-li kaj itovtega po Kvetuf Mož (bridko): Nič posebnega —■* sa Btari dolgovi postajajo vedno Ibofj trdT in upniki se nič več ne.sramujejo,^ _ terjati.,,: {Žtefefe/ Po ulScf večjega trrta^lžarilkega i eta šla dva feSgari«. !Vi tem1 trenutku stopila izza' uličnega ogla krasna, el gantno oblečena ctamča, pred katero eden izmed ciganov pljunil. »Kaj pa 0 Iaš, Fero, čemni pljuješ pned!,ta8na.