YU ISSN 0040-1978
IBTO XXXVII., ŠT. 22
Ptuj, 7. junija 1984
CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Ukrepi za razbremenitev gospodarstva (stran 2)
V interesu delavcev (stran 3)
Mladi v informiranju (stran 4)
Nevarnosti strele (stran 5)
Tekmovanje, ki zbližuje (stran 11)
Program bratskega sodelovanja dosledno izvajajo
Minuli četrtek je bila v Ormožu
3. seja koordinacijskega odbora za
sodelovanje bratskih občin SR
Hrvatske in Slovenije. Na tej seji
so pregledali uresničevanje progra-
ma 23. delavskih srečanj bratstvo-
prijateljstvo Maribor.-Tezno '84,
in ugotovili, da se program dosle-
dno uresničuje, saj so bile vse do-
slej načrtovane aktivnosti
realizirane.
Dosledno se izvaja tudi program
odbora za informiranje in
dokumentacijo. V organizaciji le-
tega so v pripravi radijske oddaje
,,Iz naših bratskih občin", ki jih
bodo radijski poslušalci vseh enaj-
stih sodelujočih občin lahko
poslušali že v juniju. V pripravi so
gradiva za bilten ,,Srečanja bratst-
va in prijateljstva", največ
pozornosti pa trenutno odbor
posveča, skupaj s komisijo za
obveščanje pri OS ZSS Ptuj,
pripravi razstave in posvetovanja
,,Obveščanje v združenem delu",
ki bo, 22. junija v domu Franc
Kramberger v Ptuju. S to manife-
stacijo se odbor vključuje v osre-
dnjo proslavo bratskih občin ob
dnevu samoupravljalcev, saj bo
razstava odprta vse do 29. junija.
Tudi mladina je aktivna v okvi-
rju bratskega sodelovanja. Na
četrtkovi seji so se dogovorili o
formiranju 8. MDB ,,Bratstvo
prijateljstvo Maribor-Tezno '84".
Organizator te brigade, ki bo odšla
na zvezno delovno akcijo v
Makedonijo 4. avgusta, je občina
Maribor-Tezno.
14. revija mladinskih pevskih
zborov je bila 2. junija v
Koprivnici. Do 31. maja, ko je bila
seja koordinacijskega odbora, se je
prijavilo 640 udeležencev.
Za posebne zasluge na področju
bratskega sodelovanja podeljuje
Koordinacijski odbor priznanja,
vendar so udeleženke ugotovile, da
je dosedanji pravilnik o podeljeva-
nju potrebno dopolniti. O tem so
razpravljali in sprejeli dopolnjeni
pravilnik na četrtkovi seji. Odslej
bodo poleg zlate in srebrne plake-
te podeljevali tudi bronasto plake-
to Bratstva — prijateljstva.
Ob tej priliki so sprejeli sklep,
da se plaketa podeli sindikalnim
organizacijam kolektivov Koke iz
Varaždina, Perutnine Ptuj in
Podravke iz Koprivnice ob 10.
delavskih športnih igrah, ki bodo
9. junija v Varaždinu. Na seji je
bila sprejeta tudi pobuda invalidov
športnikov iz Ptuja in Koprivnice
o sodelovanju invalidov vseh
sodelujočih občin.
Pomembne aktivnosti si izpelja-
ne tudi na področju gospodarskega
sodelovanja delovnih organizacij
bratskih občin, pri čemer ima
pomembno vlogo občina Maribor-
Tezno, vendar bo o teh aktivnostih
razpravljala in sklepala komisija
za ekonomske odnose in bomo šir-
še poročali takrat.
Besedilo in posnetek: L. Cajnko
Moški pevski zbor iz Kidričevega, ki ga vodi Ladislav Polko, je na osre-
dnji proslavi praznika dela v Čakovcu žel največ pozornosti in nav-
dušenega ploskanja.
Živahno na sejah zborov SO Ptuj
Družbenopolitični zbor Skupščine. občine
Ptuj se je sestal v sredo, 30. maja popoldne.
Ud'^ležba je bila 70 odstotna, ker gre za stalne
delegate, je udeležba zadovoljiva. Razprava je
bila obširna, vsebinsko poglobljena in konkret-
na. Po seji pa je imel Anton Zoreč, predsednik
OK SZDL Ptuj z delegati še razgovor o vlogi
družbenopolitičnega zbora, saj morajo biti dele-
gati tega zbora za vzgled ostalim delegatom. V
razpravi so skupaj ocenili družbenopolitični po-
ložaj v občini, ki je sicer zadovoljiv, vendar je
potrebna stalna budnost in posluh za sprotno re-
ševanje problemov.
Zbor krajevnih skupnosti se je sestal, 31.
maja dopoldne. Udeležba je bila nad 91 odstot-
na, saj so manjkali delegati le iz treh krajevnih
skupnosti. Razprava je bila o večini točk dnevne-
ga reda živahna, o problemu šolskih okolišev so
povedali svoja stališča delegati iz kar 14 krajev-
nih skupnosti. Seja je trajala skoraj 5 ur.
Opoldne, 31. maja pa so se sestali še delegati
zbora združenega dela. Seje se je udeležilo 42 de-
legatov od 55, Icar pomeni, da je bila udeležba
nekaj nad 76 odstotna. To ie sicer zadovoljivo,
ni pa zadovoljivo dejstvo, da nobena od 13 od-
sotnih delegacij ni opravičila izostanka, in da so
nekateri delegati že pred koncem začeli zapuščati
sejo. Tudi razprava na seji, tako po številu kot
po vsebini ni'posebno izstopala.
Vse to je znova potrdilo ugotovitev predsed-
stva skupščine občine Ptuj, da je treba sklicati
skupni razgovor predstavnikov TOZD in vodij
delegacij in konferenc delegacij ter se z njimi po-
govoriti o delu zbora združenega dela z name-
nom, da kar najbolj dosledno izpolnjuje svojo
ustavno in statutarno vlogo. Sklep o tem je pred-
sedstvo SO Ptuj sprejelo že na eni od prejšnjih
sej, z gradivom za minulo sejo so delegacije pre-
jele tudi vprašalnik, dogovorili pa so se z občin-
skim svetom ZSS Ptuj, ki že ima pripravljeno
analizo dela delegacij za skupščine SIS, da io bo
pripravil še za delegacije za ZZD. Obe analizi in
rezultate ankete pa bi obravnavali na omenje-
nem skupnem posvetu, kjer bi ocenili tudi po-
goje gospodarjenja v luči novih ukrepov.
Vsi trije zbori so imeli v glavnem enak dnevni
red, le zbor krajevnih skupnosti in zbor združe-
nega dela sta imela s svojega področja pristojno-
sti nekaj dodatnih točk. O vseh pomembndših
točkah dnevnega reda so predložena poročila.
informacije in podobno sprejeli skupno s stališči
občinskega izvršnega sveta in stališči, predlogi in
mnenji odborov posameznih zborov, oboje pa je
treba dopolniti s predlogi in pobudami iz razpra-
ve, sprejeli v DPZ in zboru KS soglasno, v ZZD
pa nekatere točke z veliko večino glasov.
Med pomembnimi temami, obravnavanimi
na sejah vseh treh zborov velja omeniti informa-
cijo o uresničevanju družbenoekonomskega
razvoja občine Ptuj v letošnjem prvem trimeseč-
ju, rezultati so v celoti nad planskimi predvide--
vanji, zaskrbljuje pa močan porast izgub tako po
številu TOZD kot po izkazanih izgubah. Nadalje
program ukrepov in aktivnosti za finančno raz-
bremenitev gospodarstva v SRS in v občini Ptuj
(ta program skrajšano objavljamo na 2. stra-
ni) in informacijo o izvajanju dogovora o uresni-
čevanju družbene usmeritve razporejanja
dohodka v letu 1983 v občini Ptuj s stališčem ob-
činskega izvršnega sveta, da morajo vsi kršitelji
dogovora do konca letošnjega leta poračunati
preveč izplačane osebne dohodke. Nekaj misli in
predlogov iz razprave na sejah zborov bomo ob-
javili v prihodnji številki.
FF
Slovo zadnje
generacije
maturantov
Ptujske ulice je v torek, 5. junija
preglasil živžav zadnje generacije
maturantov Srednješolskega centra
v Ptuju. 435 zrelih glavic se je od-
pravilo na svoj tradicionalni po-
hod. Da bi bili kar se da glasni, so
si pomagali s piščalkami, troben-
tami in celo s harmoniko. Veseli so
bili, saj so s poukom že končali, se-
daj jih čaka le Se končni zrelostni
izpit. Te bodo imeli v dneh od 16.
do 30. junija. Želimo jim čimveč
uspeha in čiml^šo pot v življenje!
Fotovest: M. Ozmec
SINDIKATI
IN STABILIZACIJA
Pretekli četrtek so se v Ptuju sestali člani medobčinskega sveta ZSS za
Podravje in razpravljali o uresničevanju dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije ter o uresničevanju sklepov 9. in 10. seje
republiškega sveta ZSS. Predstavniki občinskih svetov iz občin Podravja
— manjkal je Ormož — so člana predsedstva republiškega sveta Jožeta
Sintiča seznanili z aktivnostmi, ki jih vodi sindikat za najširšo
mobilizacijo delovnih ljudi pri uresničevanju dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije. O teh bo beseda tudi na prihodnji seji
republiškega sveta.
Kot je povedal Jože Sintič, v republiškem svetu ugotavljajo, da v
osnovnih organizacijah zveze sindikatov premalo zavzeto in dosledno
uresničujejo sklepe predsedstva in republiškega sveta. Stanje pa, v
katerem smo danes, zahteva dosledno odgovornost in prisotnost
slehernega. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije smo sprejeli,
sedaj ga moramo uresničiti. Obdobje, v katerem smo, ne dovoljuje, da bi
sklepe sprejemali samo zaradi sklepov, moramo jih tudi uresničiti.
Sindikati pa so odgovorni, da skozi svoje oblike in metode dela
zagotovijo, da bodo program gospodarske stabilizacije poznali vsi.
V občinskih svetih ZSS iz občin Podravja tudi ugotavljajo, da je
obveščenost oziroma seznanjenost delavcev, sindikalnih aktivistov vedno
večja in da se stopnjuje sedaj, ko so o programu gospodarske stabilizacije
in o nalogah sindikata v njem, govorili na seminarjih za najodgovornejše
sindikalne delavce. Malo manj pa je podatkov o tem, koliko je program
gospodarske stabilizacije vgrajen v plane in samoupravne akte.
MG
OK ZKS 0RM02
Sprejeli program
v torek, 5. junija, so člani občinskega komiteja ZKS Ormož sprejeli
operativni program dela za to leto. Največ pozornosti bodo seveda
namenili uresničevanju nalog dolgoročnega programa gospodarske
stabilizacije. Še v tem mesecu bodo ocenili organiziranost zasebnega
kmetijstva v občini, saj je tržna pridelava hrane odvisna tudi od
organiziranosti kmetov. Prihodnji mesec bodo ocenili informativno
propagandno dejavnost, septembra pa obravnavali položaj delavcev v
vzgoji in izobraževanju ter spregovorili o razvoju osnovnega šolstva v
občini.
V oktobru bodo opredelili naloge zveze komunistov pri urejanju
odnosov med samoupravno skupnostjo in verskimi skupnostmi, v no-
vembru pa ocenili kadrovsko rast občinske organizacije zveze komu-
nistov in idejnopolitično usposabljanje članov.
Okvirni program bodo izpopolnili še s sprotnimi aktualnimi na-
logami ter ga uskladili s programi in aktivnostmi Centralnega komiteja
ZKS in Medobčinskega sveta ZK Podravja.
Na omenjeni seji so obravnavali tudi sedanji gospodarski položaj v
občini glede na nove pogoje gospodarjenja in se pogovorili o nalogah
komunistov na tem področju.	N. D.
V nedeljo brigadirski
huraaa____
Brigadirsko poletje je pred vrati. V naši republiki bo letos na šestih
zveznih in šestih republiŠUh mladinskih delovnih akcijah sodelovalo prdi
5.000 brigadirjev. Gradili bodo vodovodno omrežje, ceste, telefonsko in
električno omrežje, razen tega pa bo več kot tretjina del potekala na
področju kmetijstva. Razen tega bodo na udarniških akcijah mladi
opravili še več drugih del, s svojim delom pa bodo ponovno prispevali svoj
delež k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij Slovenije.
To nedeljo, 10. junija fa^o svečanosti ob pričetku petih zveznih
MDA. Gromki brigadirski HURAA bo zadonel na ZMDA Kozjansko,
Posočje, Suha Krajina, Istra in Slovenske gorice 84.
Brigadirski dom v Dornavi pri
Ptuju je pripravljen za prihod
prvih brigadirjev, ki bodo na
ZMDA Slovenske gorice 84 na-
daljevali z delom svojih pred-
hodnikov. Kopali bodo jarke za
vodovod na manj razvitem
območju Slovenskih goric in Ha-
loz. Tudi letos bodo dela potekala
na območju ptujske in lenarške
občine, izvajalec del pa je vso
traso že pripravil in zakoličil.
V prvi izmeni ZMDA Sloven-
ske gorice pričakujemo mlade iz
Novega Mesta in Slovenske Bis-
trice v SR Sloveniji, ter mlade iz
Starega grada v Srbiji in Dvora na
Uni v Hrvatski. Prišli bodo že v
soboto, 9. junija, svečanost ob
pričetku ZM DA Slovenske gorice
pa bo v nedeljo, 10. junija ob de-
setih ob brigadirskem domu v
Dornavi. Že naslednji dan — v
ponedeljek pa se bodo brigadirji
odpravili na svoja delovišča v
Kicar v ptujski občini in v Ihovo v
občini Lenart. Tudi letos imajo
zanje pripravljen bogat program
interesnih dejavnosti, ki bo prila-
gojen željam brigadirjev.
M. Ozmec
Srečanje aluminijašev Jugoslavije
Tradicionalnega srečanja aluminijašev, ki se bojutri ob 8. uri začelo
na stadionu v Kidričevem, se bodo udeležili delavci in delavke iz
Mostarja, Titograda, Zvomika, Šibenika, Skopja, Sevojna, Niša ter TGA
in Impola (skupna ekipa UNIAL). Glavni del bo namenjen športnim in
rekreativnim srečanjem v Kidričevem, Slovenski Bistrici in Slovenskih
Konjicah. Zaključek bo v soboto ob 11. uri na stadionu Aluminija.
1. k.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7. junij 1984 - TEDNIK
iZTOZD GOSTINSTVO HALOSKI BISER PTUJ
V novo sezono z
obogateno ponudbo
Slaba povezanost gostinstva in turizma, predvsem pa razdroblje-
nost ter »delitev« na zasebni in družbeni sektor »tanjšata« turistični
iztržek, ugotavlja Bojan Kocjan, direktor Haloškega biserja.
Dober zrezek danes turistu ne pomeni veliko, čeprav brez hrane tudi
ne more. Kakšna je vaša dodatna ponudba, tudi kulturna?
»Poleg klasične ponudbe, je sestavni del ponudbe tudi program
številnih prireditev. V zadnjem času je precej tudi kulturne ponudbe:
razni nastopi in razstave.«
Se vaša ponudba opira zgolj na »prodajo« Ptuja?
»Osemdeset odstotkov našega prometa v resnici temelji na »pro-
daji« Ptuja. Domačega in tujega gosta želimo pritegniti, zato pripra-
vljamo različne aranžmaje. Ne moremo pa iti v večje agencijske aranž-
maje, smo namreč premajhni. Pri tem nas onemogočajo majhne nočit-
vene zmogljivosti. V bodočnosti jih bomo lahko sestavili, pogoj pa je
nadaljnja izgradnja bungalovov v toplicah.«
Kakšna pa je vaša povezanost z obema ptujskima agencijama?
»Povezanost je občasna. Agencijama dajemo vse informacije o naši
x)nudbi in prireditvah. Ob ustanavljanju obeh smo bih prepričani, da
x)sta delah več za Ptuj. Sedaj pa je drugače, kar je po eni strani tudi
razumljivo, saj z odvozom gostov oziroma turistov več zaslužita.«
Kakšen bi bil po vašem mnenju »idealni« ptujski turizem?
»Idealni ptujski turizem bi moral biti bolj povezan. Projektirati bi ga
morali z enega mesta, sedaj pa vsak načrtuje razvoj po svoje. S tem bi
dosegli tudi sestavo enotnega aranžmaja, ki bi ga lahko prodajali vsi. Pri
tem pa bi morali izkoristiti vse naravne danosti.«
Nekaj skupnih nastopov pa je v zadnjem času že bilo?
»Trudimo se, da bi prikazali Ptuj kot celoto. Če deluje več po-
nudnikov skupaj, dobimo celovitč ponudbo. V taki ponudbi je čar, ki
zajema čim več.«
Ob različnih priložnostih je bila navržena potreba o združevanju
obeh gostinskih organizacij v okviru DO Emona Kmetijski kombinat
Ptuj. Kako je s tem?
»Mislim, da pri tem problema ne bi smelo biti. Potrebno je »rešiti«
le problem financiranja komunalnega dela toplic. Ta je namreč glavni'
krivec za izgubo.«
Sezona 84. Kako bi jo na kratko predstavili?
»Težko je predstavljati sezono v turističnem smislu, ker nekateri
obrati pri nas ravno v sezoni poslujejo v manjšem obsegu. V sezoni redno
odpiramo tri obrate: Gorco, Grajsko restavracijo in Bori, ki so v dani
situaciji v slabem položaju zaradi visokih cen bencina, manjše kupne
moči in podobno. Ti nam tudi pridelajo vsako leto precej izgub.
Kljub temu vztrajamo, ker so na pomembnih turističnih točkah.
Na sezono smo se temeljito pripravili. Program priprav pa obsega:
x)učevanje kadra, postrežba, popestritev ponudbe, novosti na jedilni-
dh, prilagoditev odpiralnega časa. Sedaj je težko govoriti, kakšni bodo
učinki, saj se situacija iz dneva v dan spreminja«.
Kakšen pa je izvoz?
»Ugotovili smo, da število tujih gostov narašča. Vendar od tega
izvoza nimamo več. Nekaj deviznega priliva je, nima pa velike vloge.«
Imate posebne načrte za preureditev lokalov?
»Stanje se je v zadnjem času bistveno spremenilo. Ko smo na-
črtovah sedanji srednjeročni program nismo računali z današnjim sta-
njem. Letos nas čaka sanacija oziroma obnovitev lokala Zlatorog, skupaj
s Perutnino naj bi uredili lokal Grozd, kjer bi dogradili teraso (lokal bi se
naj specializiral za prodajo piščancev, pripravljenih na razne načine);
uredili pa bomo tudi ribjo restavracijo na Hrvatskem trgu I v Ptuju.
Načrte smo pripravili že v letu 1980.
V načrtu imamo tudi več manjših prenov — to so zlasti vzdrževanje.
S tem bomo dosegli tudi višji nivo.«
MG
Od jutri zapora magistralne
ceste Hajdina-Macelj
v začetku tega tedna so delavci Cestnega podjetja Maribor pričeli z
nujnimi vzdrževalnimi deli in obnovo odseka magistralne ceste med Haj-
dino in Macljem. Od ponedeljka naprej je na tem odseku možen omejen
promet, saj velja polovična zapora te ceste, zaradi pripravljalnih del. Ju-
tri, v petek 8. junija ob 18. uri pa bodo odsek od Hajdine do Maclja po-
polnoma zaprli. Tovorni promet bo odslej možen le prek Ptuja in Va-
raždina v smeri proti Zagrebu; v obratni smeri pa prek Trakoščana, Le-
poglave, Varaždina in Ptuja. Osebni avtomobili in avtobusi pa bodo tačas
lahko vozili po lokalni cesti, ki teče sporedno z magistralno. Urejen bo
dostop do motela Podlehnik in do tamkajšnjega bencinskega servisa. Si-
cer pa bodo dela trajala na treh odsekih, zaključena pa bodo predvidoma
že 28. tega meseca.
Zaradi ozkega grla v prometu na železniškem prehodu v Ptuju so se
na predlog republiškega komiteja za promet»in zveze dogovorili, da boao
železničarji prestavili premike vagonov v ugodnejše časovne termine, ko
bo manj prometa, ali pa bodo prestavili na drugo železniško postajo.
Obnova omenjene magistralne ceste M-11 bo veljala 55 milijonov, sred-
stva pa je zagotovila skupnost za ceste SR Slovenije. Zaradi dotrajanosti
in vse hujših poškodb, je bil promet na tej cesti močno oviran, do sedaj je
veljala zaradi tega omejitev hitrosti vožnje na 60 km/h.
— OM
Kaj je s ptujsko
čistilno napravo?
To vprašanje smo zastavili Albinu PiSku, vodji tozd Vodovod in
kanalizacija pri Komunali, gradbeništvu in prometu v Ptuju. Takole je
odgovoril:
,,Čistilna naorava v Ptuju ne deluje od leta 1979. Pravzaprav sploh
še ni redno delovala, ampak samo poskusno. Vzrokov za takšno stanje je
več in nekateri so precej globoki. Sicer pa smo o tem že veliko govorili in
pisali.
Zadnje čase pa kaže, da bo kljub vsem težavam čistilna naprava le
usposobljena. Sanacija je v teku, izdelan je poseben elaborat, ki smo ga
posredovali tudi investitorju. — Dravskim elektrarnam Maribor. Ker je
še zmeraj premalo sredstev za ustrezno sanacijo, smo pristopili k izdelavi
posebnega dogovora s p)omočjo katerega bi nabrali dovolj denarja.
Po programu, ki ga je izdelala posebna komisija, bi se sanacija že
morala pravzaprav pričeti. No, ko bodo sredstva zagotovljena bomo ta-
koj pričeli s sanacijo in ko bo ta končana, bo čistilna naprava — seveda
popolnoma usposobljena — predana v upravljanje Komunali, gradbeni-
štvu in prometu v Ptuju, točneje naši temeljni organizaciji Vodovod in
kanalizacija. Pričakujemo, da se bo to uresničilo še to leto, saj vsi vemo
kako potrebna nam je čistilna naprava. Razen tega pa pomeni to že veliko
dena ja, ki na žalost sedaj še ne pomeni nobene koristi."
— OM
Program ukrepov za razbremenitev
gospodarstva
Zbori skupščine občine Ptuj so prejšnji teden
podrobneje obravnavali in dali enotno podporo
programu ukrepov in aktivnosti za finančno
razbremenitev gospodarstva v SR Sloveniji in v
občini Ptuj. Povzemamo nekaj misli iz
programa.
Da bi nekoliko omilili negativne učinke rasti
cen, obrestnih mer in negativnih tečajnih razlik
na gibanje dohodka organizacij združenega dela
ter stopnjo inflacije, je skladno z načrtom
ukrepov za izvajanje dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije v letošnjem letu v
SFRJ oblikovan družbeni dogovor o spreje-
manju ukrepov za zmanjševanje finančnih
obveznosti gospodarstva.
Ta dogovor zahteva, da se zmanjšajo nekateri
davki in prispevki iz dohodka in čistega
dohodka ter iz osebnih dohodkov delavcev
tako, da bi se povečal delež dohodka, ki ostaja
temeljnim organizacijam združenega dela
oziroma čisti osebni dohodki delavcev, ki bodo,
zaradi višje stopnje inflacije od predvidene,
realno znatno bolj nazadovali od resolucijskih
predvidevanj za letošnje leto (okrog 2
Na osnovi navedenega družbenega dogovora
morajo republike in avtonomni pokrajini
oblikovati programe in ukrepe za njegovo
dosledno uresničevanje. Tako je Izvršni svet
Skupščine SR Slovenije oblikoval podroben
program ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi
ukrepov za odmrznitev cen in finančno kon-
solidacijo gospodarstva, ki konkretizira določila
dogovora o posameznih ukrepih in znižanjih
stopenj posamezne nosilce (OZD, SIS, izvršne
svete, zbornice, banke), da program realizirajo
do 30. junija t. 1.
Kljub temu, da program ne omogoča
potrebneselektivnosti med občinami (naša
občina je po stopnjah davkov in prispevkov in
dohodka in osebnih dohodkov med najnižjimi v
SR Sloveniji), pa omogoča diferenciran pristop
znotraj občine pri posameznih omejitvah.
V nadaljevanju dokumenta je pregled predla-
ganih ukrepov s prikazanimi finančnimi učinki
tako za SR Slovenijo kot za ptujsko občino.
Zmanjšanje obveznosti iz dohodka bi za
ptujsko občino znašalo okoli 23,390.000 din,
zmanjšanje obveznosti iz osebnega dohodka
delavcev in skladov skupne porabe 87,350.000
din, zmanjšanje ostalih obveznosti pa naj bi
znašalo okoli 137,260.000 din. To bi znašalo
skupno za občino Ptuj 248,000.000 din. V
samih TOZD pa bi morali zmanjšati materialne
stroške za 1,5 odstotka, kar bi finančno znašalo
okoli 550,000.000 din.
Za realizacijo predlaganih ukrepov bo
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil
spremembo zakonov:
—	o določitvistopenj in nekaterih olajšav za
davek iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti
v letih 1984 in 1985,
—	o oblikovanju sredstev solidarnosti za
odpravljanje posledic naravnih nesreč,
—	o dodatnem prispevku solidarnosti v letih
1982 do 1985,
—	o prispevku za pospeševanje kon-
vertibilnega deviznega priliva v letu 1984, ki ga
plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samouprav-
nega sporazuma.
Za obveznosti iz dohodka:
—	prispevek za pospeševanje konvertibilnega
deviznega priliva,
—	plačila bančnih storitev in storitev SDK,
—	članarine gospodarskim zbornicam in
splošnim združenjem,
—	zavarovalne premije,
-— prispevek za delovanje SISEOT, morajo
nosilci teh sredstev sprejeti sklepe o najmanj 10
Vo zmanjšanju zajemanja iz dohodka v letu
1984.
Pri vseh drugih ukrepih pa je možno na
nivoju občin upoštevati določeno selektivnost.
Občine lahko s selektivnim pristopom določi-
jo različne stopnje znižanja po posameznih
namenih s tem, da je doseženo globalno
zmanjšanje za občino kot celoto. Pri tem bodo
lahko upoštevane določene specifičnosti na
posameznih področjih oz. nujnost izvajanja
programov pri nekaterih nosilcih ob večjem
zmanjševanju programov in stopenj pri drugih
uporabnikih družbenih sredstev. Tak način
zmanjševanja obremenitev na nivoju občin
zagotavlja diferenciran pristop pri uresničeva-
nju tega cilja.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj predlaga
naslednje ukrepe za razbremenitev gospodarstva
v občini Ptuj:
1.	Iz dohodka OZD predlagamo znižanje:
—	za kolektivno komunalno rabo iz 1,10 %
od BOD na 1,00 % (10 znižanje)
—	za vzdrževanje in varstvo cest od 0,5 % od
dohodka na 0,45 % (10 % znižanje)
—	prispevek za zaklonišča za 20 kar daje
dodaten finančni učinek 300.000 din
— za varstvo okolja — požarno skupnost
predlagamo, da ostane letos znižana prispevna
stopnja od 0,17 % na 0,15 % od dohodka
(12 % znižanje)
2.	Iz sklada skupne porabe predlagamo
znižanje prispevka za:
—	gradnjo šolskega prostora od 0,15 "^o na
0,10 kar predstavlja 33 % znižanje in
dodatni finančni učinek 2 milijona din
—	za financiranje programov krajevnih
skupnosti od 0,5 na 0,45 % od BOD (10 '^'o
znižanje)
—	za vodovodno omrežje predlagamo, da
ostane letos znižana stopnja od dohodka iz
0,29 % na 0,25 % (13 % znižanje).
3.	Prispevka za stanovanjsko gradnjo, ki je
najnižji v SRS (5.45 %) od BOD in je v tem
srednjeročnem obdobju znižan za 10 % ne
predlagamo znižati, priporoč^o pa organiza-
cijam združenega dela, da Ukinejo dodatno
razporejanje čistega dohodka za stanovanjsko
gradnjo. S tem bi po oceni realizirali 5 %
obveznosti po programu Izvršnega sveta SR
Slovenije oziroma zmanjšali predvideni finančni
učinek za 11,2 mio din.
4. Samoprispevki:
—	občinski: za šolski prostor v višini 1 % od
OD predlagamo, da ostane nespremenjen, s
čimer bi zmanjšali planirani finančni učinek na
tej postavki za 5,2 mio din
—	krajevne samoprispevke bi zniževali i
diferencirano tako, da bi iz programov KS črtali >
gradnjo vseh objektov — obdržali bi le financi-
ranje infrastrukture (cestno, vodovodno in
električno omrežje, izjemoma v oddaljenih kra-
jevnih skupnosti tudi telefonsko omrežje)
Ocenjujemo, da bi s temi omejitvami znižali
povprečno višino krajevnih samoprispevkov za
okrog 20 % (načrt IS SRS je 30 %) oziroma
zmanjšali pričakovani finančni učinek za pri-
bližno 11 mio din.
Planirani skupni finančni učinek 248 mio din
bi zaradi manjše omejitve samoprispevkov
(20 %) in stanovanjskih sredstev (5 %)
zmanjšali za 29,7 mio din ali za II kar je
glede na velike komunalne probleme v kraje-
vnih skupnostih in nizke prispevne stopnje za te
dejavnosti v gospodarstvu občine sprejemljivo.
POTREBNE AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO
PROGRAMA V OBCINI
a)	Vse organizacije združenega dela morajo
ovrednotiti učinke povišanj cen surovin,
repromaterialov, energije in storitev na rast
poslovnih stroškov in dohodka, pri tem pa tudi
izračunati učinke ukrepov za razbremenitve
dohodka, čistega dohodka in osebnih doho-
dkov, ki jih določa ta program.
b)	Prispevki TOZD in SIS za delovne
skupnosti skupnih služb se morajo znižati za
10 % od prvotno načrtovanih oziroma smejo ta
sredstva naraščati 10 % počasneje od rasti sred-
stev za osebne dohodke v TOZD oziroma v
izvajalskih organizacijah združenega dela.
c)	Krajevne skupnosti morajo takoj preveriti
svoje letne in srednjeročne plane in črtati iz njih
vse projekte, ki nimajo značaja komunalne
infrastrukture (ceste, voda, elektrika). Sklepe o
znižanjih programov in prispevnih stopenj
sprejmejo skupščine krajevnih skupnosti (ukini-
tev krajevnih samoprispevkov v zadnjih mesecih
leta).
d)	Samoupravne interesne skupnosti materi-
alne proizvodnje (komunalna, cesta) sprejmejo
sklepe o znižanju prispevnih stopenj in korekci-
jo razvojnih programov za letošnje leto. Sklepe
sprejme skupščina SIS.
e)	Izvršni svet bo pripravil predlog odloka o
znižanju prispevka organizacij združenega dela
za gradnjo šolskega prostora iz čistega dohod-
ka na osnovi BOD. Pripravil bo tudi predlog
odloka o znižanju prispevka za zaklonišča,
kolektivno komunalno rabo vzdrževanje in
varstvo cest ter požarno varstvo.
Kaj zanima delavce v neposredni proizvodnji
Na drugem sestanku, 31. maja
popoldne je aktiv komunistov
delavcev — neposrednih proiz-
vajalcev pri občinskem komiteju
ZKS Ptuj razpravljal o pogojih
gospodarjenja v luči novih
ukrepov povezano z nalogami
ZK. V uvodni razpravi je Gorazd
Žmavc, sekretar predsedstva OK
ZKS Ptuj nazorno prikazal pro-
bleme, s katerimi se srečuje gos-
podarstvo ptujske občine.
Med drugim je poudaril, da je
med delavci v nekaterih OZD
precej malodušja in da so marsikje
zaostreni odnosi na relaciji: režija
— proizvodnja. Tudi v odnosu do
družbenih dejavnosti bo treba
marsikaj spremeniti, zlasti spre-
meniti v odnosu: delo — nedelo.
Tu bodo tudi »žrtve«, saj bo treba
ukiniti marsikatero nepotrebno
delo. Pred nami je težka naloga,
saj se moramo poleg težav gos-
podarjenja spopadati tudi s krizo
odnosov, kjer je precej malomeš-
čanskega kritizerstva. Edina
stvarna pot rešitve iz sedanjih
težav je dosledno izvajanje dol-
goročnega programa gospodar-
ske stabilizacije, kjer so glavne
naloge večja in boljša proizvod-
nja, izvoz, sprotno poravnavanje
medsebojnih obveznosti in
organizirano zmanjševanje pora-
be na vseh področjih. V vsaki te-
meljni organizaciji združenega
dela morajo napraviti temeljito in
na podlagi tega lastni program
stabilizacije.
V razpravi so komunisti — de-
lavci iz neposredne proizvodnje
predvsem vpraševah, kako zasta-
viti politično aktivnost, da bomo
delavce materialno in moralno
zainteresirali za izvajanje nalog v
proizvodnji. Rast cen sproti raz-
vrednotuje delo. Izvoz za vsako
ceno dela v našem gospodarstvu
več škode in zmede kot koristi,
zato aktiv odločno podpira pri-
zadevanja za dohodkovno
uspešen izvoz. Mladi delavci
imajo v marsikateri temeljni
organizaciji slab odnos do dela,
niso posebno zainteresirani za
naloge samouprave in DPO. Sta-
rejši premalo poznajo vzroke za
tako stanje, premalo znajo mlade
pritegniti, jih zainteresirati in jim
tudi zaupati. Pri tem imata še
zlasti pomembno vlogo
organizaciji ZZB NOV in ZSMS.
Preveč poudarjamo in tudi pra-
ktično podpiramo le primarno
proizvodnjo, ob tem pa zane-
marjamo predelovalno industrijo.
To se odraža tudi pri nas na pod-
ročju kmetijstva, kjer je živil-
sko-predelovalna industrija za-
postavljena, zato tudi zaostaja.
Precej vprašanj je bilo tudi s
področja zaposlovanja in kritič-
nih pripomb^aradi visokih nado-
mestil nezaposlenim, ki so včasih
enake kot OD nekvalificiranega
delavca s polnim delovnim časom
in normalnim učinkom, to ne-
skladje je treba odpraviti. Prav
tako je delavce zanimalo, zakaj
zaposlujemo delovno silo iz dru-
gih repubhk, sami pa imamo na
spiskih nad 1.400 iskalcev zapos-
litve. Predstavniki iz posameznih
OZD so pojasnili, da med iskalci
zaposlitve često ni takih delavcev,
ki bi bili pripravljeni opravljati
nekvalificirana dela. Značilni
primer je navedel delavec iz KGP
Ptuj, kjer so razpisali 40 delovnih
mest, prijavih so se samo 4, trije so
odšli, ko so videh, da je delo težko,
ostal je samo eden, vs&ostale pa so
morali zaposhti iz drugih repub-
hk, ki so dobri delavci in če je
potreba, delajo tudi po 12 ur
dnevno.	*
Po tem, ko so se pogovorili še o
vrsti drugih vprašanj, s katerimi se
pri delu srečujejo, mnoga nasta-
jajo tudi zaradi preslabe obveš-
čenosti delavcev, so sprejeli še
program sej aktiva do konca le-
tošnjega leta. Ta program temelji
na programskih usmeritvah tako
aktiva kot občinske organizacije
ZKS Ptuj kot celote.
V	program so si med drugim
zapisali, da bodo na sestanku v
juniju obravnavah naloge komu-
nistov v institucijah političnega
sistema socialističnega samo-
upravljanja in o nalogah pri
sprejemanju novih članov v ZK. V
avgustu bodo razpravljah o pol-
letnem gospodarjenju v občini in
o uresničevanju sklepov 14. seje
OK ZKS Ptuj, ki je opredelila
naloge komunistov v prizadeva-
njih za stabilizacijo.
V	jesenskih mesecih bodo pre-
gledali uresničevanje sklepov seje
komiteja o organiziranju in delo-
vanju upravnih organov občine
Ptuj, ocenili varnostne in obram-
bne priprave v združenem delu,
kadrovanje v oblike idejnega in
političnega usp>osabljanja, raz-
členili idejna izhodišča za delo
komunistov pri izvajanju socialne
politike v občini in aktivnosti za
sprejem gospodarskih načrtov za
leto 1985 ter naloge komunistov
pri usposabljanju delavcev za
naloge samoupravnih in delegat-
skih dolžnosti.
Program bodo glede na aktu-
alnost, če bo to narekovala po-
treba. tudi časovno spremenih in
dopolnili. Pri tem bodo zlasti
upoštevali pobude delavcev iz
neposredne proizvodnje.
FF
Tekmovanje kovinarjev ptujske občine v SŠC Ptuj
Foto: KOSI
Investicije v teku
Na območju ptujske občine je bilo v letošnjem prvem trimesečju
plačano za investicije skupno 745,335.000 din, indeks 368,7 glede na prvo
trimesečje 1983. Od vseh investicij je 80,9 % gospodarskih, 11,1 %
negospodarskih in 8 % za stanovanjsko gradnjo.
Na visoko rast plačil za investicije so vplivale predvsem investicije,
ki so se začele izvajati v drugi p>olovici lanskega leta in nadaljevale letos.
Večja nova investicija, začeta v letošnjem prvem trimesečju, je začetek
gradnje novega stanovanjskega bloka v Rabelčji vasi, bilo pa je tudi
pričetih nekaj manjših investicij v kmetijstvu, ki pa niso dosegale večjih
predračunskih vrednosti.	F
TEDNIK - 7. junij 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
RAZGOVOR O NALOGAH KOMUNISTOV NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV
V INTERESU DELAVCEV
V osnovnih organizacijah ZKS s
področja gospodarstva so na pro-
gramsko* volilnih konferencah v za-
jetku letošnjega leta izvolili 69 de-
legatov v Aktiv komunistov delav-
cev — neposrednih proizvajalcev
pri občinskem komiteju ZKS Ptuj.
f4a prvi seji, 16. marca letos se je
aktiv konstituiral in izvolil JANE-
ZA ZEMLJARICA, VKV ključav-
ničarja iz IMP TOZD Elektroko-
vinar Ptuj, za sekretarja aktiva. Na
tej seji so se tudi dogovorili, da naj
komunisti — delavci pri zasebnih
delodajalcih tudi izvolijo svojega
delegata v aktiv, kar so že uresničili
in tako danes aktiv šteje 70 delega-
tov.
Na prvi seji je aktiv sprejel tudi
okvirno programsko usmeritev de-
la. Dokument so pozneje ustrezno
oblikovali in ga poslali vsem čla-
nom aktiva. Zaprosili smo
sekretarja aktiva Janeza Zemljari-
5a, ki je lansko leto končal tudi 1-
letno politično šolo ,,Josip Broz Ti-
to" v Kumrovcu, da nam na kratko
predstavi programsko usmeritev
dela aktiva.
Na vprašanje, iz katerih osnov
izhaja programska usmeritev dela
aktiva komunistov delavcev, je od-
govoril;
,,Temelji predvsem na posebnem
interesu delavcev. Svoje delo v akti-
vu moramo približati problemom,
ki izhajajo neposredno iz združe-
nega dela in skupnega interesa de-
lavskega razreda. Pri tem progra-
mu bomo in moramo vztrajati.
Mobilizirali bomo članstvo ZK za
aktivno delo pri izboljševanju
samoupravnih odnosov, pri ustvar-
janju ugodne družbenopolitične
klime pri uresničevanju konkretne
in dolgoročne gospodarske stabili-
zacije."
Po določilih Statuta ZK deluje
aktiv komunistov delavcev nepo-
srednih proizvajalcev pri občin-
skem komiteju ZKS z namenom,
da zagotavlja vpliv neposrednih
proizvajalcev na oblikovanje in
uresničevanje pohtike ZK v občini.
Kako boste to statutarno nalogo
uresničevali?
,,Aktiv komunistov se bo zavze-
mal za oblikovanje stališč do vseh
pomembnih vprašanj politike ZK,
svoja stališča, pobude in predloge
pa prenašal občinskemu komiteju
ZKS Ptuj. Ta je dolžan o naših sta-
liščih, pobudah in predlogih raz-
pravljati in obvestiti aktiv, če jih je
sprejel, ali če jih ni sprejel, navesti
razloge zakaj ne. Občinski komite
ZKS nam mora dajati tudi pobude
in predloge o vseh pomembnih
stvareh uresničevanja politike
ZK."
No, to ne bo težko izvajati, saj
ste kot sekretar aktiva tudi član ob-
činskega komiteja ZKS in njegove-
ga predsedstva. Bolj zahtevno in
težje bo izvajati nalogo, da bo aktiv
stalno povezan neposredno z delav-
ci, ker le tako bo poznal njihove
pristne interese in jih ustrezno za-
stopal. Katerih oblik se boste tukaj
posluževali?
,,Aktiv komunistov se bo prek
svojih članov neposredno povezo-
val z delavci, delegacijami, delegati
in člani samoupravnih organov, tu
mislim z vsemi, ne samo s člani ZK.
Najtesneje pa bo vsak član moral
biti povezan z OO ZKS v kateri je
povezan. Prav tako je osnovna
organizacija ZKS zadolžena, da
svojega članaaktiva spodbuja pri
delu, mu pomaga in ga usmerja,
član pa je dolžan svoji OO ZKS
tudi redno poročati o delu aktiva."
Za tako vlogo in delo mora član
aktiva imeti mnogo volje, izostren
politični posluh in tudi ustrezno
idejnopolitično znanje. Ali so člani
aktiva za tako vlogo dovolj uspo-
sobljeni?
,,Prav gotovo ne, vsaj ne vsi, za-
to si bo aktiv komunistov delavcev
prizadeval za načrtno idejnopo-
litično usposabljanje in marksisti-
čno izobraževanje svojih članov.
Zavedamo se, da je za dobro in
učmkovito delo potrebno znanje
samoupravljalca, če tega ne bo, bo-
mo ponavljali stare napake. Dej-
stvo je, da je izobreižen samouprav-
ljale učinkovitejši, demokratičnej-
ši in humanejši. Zato bo aktiv ko-
munistov delavcev svoje člane ka-
droval v vse oblike političnega iz-
obraževanja v okviru občine, med-
občinskega študijskega središča v
Podravju, v politično šolo CK ZKS
in v druge organizirane oblike
usposabljanja."
S kakšnimi metodami dela boste
zagotavljali uresničevanje program-
ske usmeritve?
,,Poskušali bomo delati tako, da
bo vpliv našega dela na vse delavce
čim večji. Zaradi tega bomo posku-
šali kar najbolj uveljavljati javnost
dela, naša stališča, predloge in
mnenja pa bomo posredovali sred-
stvom javnega obveščanja. Pri tem
bosta prav gotovo imela veliko vlo-
go Tednik in radio Ptuj, prav tako
pa tudi Večer, Komunist in Delav-
ska enotnost.".
Ali se bo ob t»ko zastavljeni pro-
gramski usmeritvi čutil vpliv aktiva
komunistov delavcev tudi širše?
,,Ce bomo programsko usmeri-
tev dela dosledno izvajali, se bo tak
vpliv prav gotovo čutil. Tako se bo-
mo z vsemi svojimi člani zavzemali
za akcijsko povezovanje komuni-
stov v delovnih organizacijah in
SOZD. Zavzemali se bomo za
kolektivno reševanje nalog in pro-
blemov med delavci, še zlasti v
okviru OO ZKS, organizacij sindi-
kata in ZSMS. Pri tem moramo da-
ti tudi posebni poudarek sprejema-
nju mladih delavcev iz neposredne
proizvodnje v ZK. Poskušali bomo
kar najbolj utrditi vlogo aktiva, da
bo njegovo delo-temeljilo na stvar-
nih interesih in pobudah delavcev
— neposrednih proizvajalcev."
Na 2. seji aktiva ste sprejeli tudi
konkretni program dela aktiva ko-
munistov neposrednih proizvajal-
cev, razčlenjen po mesecih. Ali je ta
program usklajen s programom de-
la OK ZKS Ptuj?
,,Da, program praktično pomeni
uresničevanje smernic OK ZKS
Ptuj, ki jih je sprejela programsko-
volilna seja občinske konference
ZKS Ptuj, 21. marca 1984. Iz teh
smernic bo aktiv stalno črpal
snov za načrtovanje lastnega dela
in dela slehernega svojega člana."
FF
Janez Zemljarič
Jutri zaključek tedna prosvetnih delavcev
v dneh od 28. maja do 8. junija seje v Ptuju
zvrstila vrsta prireditev posvečena tednu pro-
svetnih delavcev skozi katere smo na tak ali
drugačen način spoznali celotno problematiko
vzgoje, izobraževanja in predšolskega varstva
otroic. Najprej so učitelji srednjih šol in pred-
metne stopnje na osnovnih šolah pregledali
svoje delo in pri tem opozorili na nekatere
specifičnosti družboslovcev in naravoslovcev,
ogledali pa so si tudi ptujski srednješolski
center in njegove specializirane učilnice. Za-
nimivo je bilo tudi srečanje učiteljic prvih
razredov in vzgojiteljic v mali šoli, ki so se lahko"
tokrat temeljito pogovorile o povezavi male
šole s prvim razredom osnovne šole in pa
predvsem kontinuiteti dela, kije za to stopnjo
izredno pomembna. Ponekod je to zelo dobro
vpeljano in pri pouku v prvem razredu tudi
upoltevamo, ponekod pa žal še ni pravega so-
delovanja med šolo in vzgojnovarstveno
organizacijo. Zlasti je to pomembno še sedaj,
ko teče mala šola takorekoč skozi vse šolsko leto
in za vse otroke enako, tudi tiste, ki niso zajeti
v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo.
Zanimivo je bilo tudi srečanje, kije bilo 31.
maja v srednješolskem centru na katerem so
govorili o položaju delavcev v vzgoji in izob-
raževanju. Pri tem so osvetlih značilnosti s
katerimi se srečujejo osnovne šole, vzgojno-
varstveni zavod in srednješolski center. V raz-
pravi je sodelovalo kar deset neposredno pri-
zadetih — prosvetnih delavcev in tistih, ki
poklicno ali volontersko opravljajo naloge
tesno povezane z vzgojo in izobraževanjem.
Osrednja misel v razpravi je bila, daje končno
potrebno izenačiti položaj delavcev v celotnem
združenem delu, kar pomeni, da mora prene-
hati neprestana borba za osnovno življenjsko
ekstenco tistih, ki delajo v vzgoji in izobraže-
vanju. Nepredvidena in že velikokrat ne-
razumljiva rast materialnih stroškov presega
vse realne okvire in že ogroža tako nizke osebne
dohodke, po nekod pa tudi posega vanje — so
menih prisotni in nekateri med njimi tudi na
konkretnih primerih dokazali kako je bilo — in
koliko bodo morali odšteti od svojih olač, če se
bodo hoteli greti v prihodnji zimi. Se in še bi
lahko naštevali pripombe in razprave, neza-
dovoljstvo nad položajem v katerem je tre-
nutno ta del družbene dejavnosti, probleme
usmerjenega izobraževanja in nenazadnje tudi
žolčnosti okrog novih predvidenih šolskih
okolišev, v katerih so se prosvetni delavci an-
gažirali morda preveč — zapisati paje treba, da
problemi so, da jih ne kaže več odlagati in da
smo takorekoč izčrpali že skoraj vse rezerve.
Sedaj lahko posežemo le še v sam predmetnik
— vendar tu brez posledic gotovo ne bo šlo.
Kritična in konstruktivna pa je bila tudi
druga stran, tista, ki daje, odmerja in ocenjuje.
Tu naj omenim samo ugotovitev, da smo gra-
dili lepe, drage in sodobne šole, opremljali in
posodabljali stare, vse to paje veliko stalo in
stane še danes. Šola, ki ima v svoji zgodovini
nekaj desetletij, potrebuje morda minimalna
sredstva za amortizacijo in druge stroške, nova*
sodobna — kot je v Podlehniku, Mafkovcih kot
je srednješolski center in druge — montažne,
pa požrejo veliko denarja, nikoli ga ni zadosti.
Zal pa na vse to pogosto pozabljamo, predvsem
pa, da ga za take jemljemo iz istega žaklja, da ga
zato ni nič več.
Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje,
izobraževanja in znanosti občine Ptuj, kije bil
organizator vseh srečanj in razprav, paje skli-
cal za jutri ob 18. uri v SŠC Ptuj svojo svečano
sejo, na kateri bodo najzaslužnejšim podelili
plakete dr. Franja Žgeča in priznanja pro-
svetnim delavcem. Ob tej priložnosti bo uči-
teljem zapel tudi Slovenski oktet.
mš
5. junij-svetovni dan varstva okolja
Naša socialistična samoupravna skupnost se
je opredelila za to, da se družba ne more gos-
podarsko in socialno pospešeno razvijati na
račun ohranjanja vrednot, kakovosti in iz-
boljševanja naravnega in z delom ustvarjenega
človekovega okolja. Zdravo okolje je po našem
mnenju del človekovega življenja, dela in raz-
voja, neločljivi del samoupravljanja in stabi-
lizacije. Pri uresničevanju dolgoročnega pror
grama gospodarske stabilizacije si prizadeva-
mo tudi za gradnjo in obnovo industrijskih,
komunalnih objektov, objektov vodnega gos-
podarstva in podobno.
V njih bomo uvajali novo, sodobno tehno-
logijo, ki bo s stališča varstva človekovega
okolja bolje izrabljala primarne in sekundarne
surovine in hkrati varčevala z energijo. V pri-
zadevanju za uresničitev stabilizacijskih ciljev
se moramo truditi, da bi hkrati s krepitvijo
samoupravljanja spremenili naše ravnanje, ki
je peljalo k razvrednotenju naravnega okolja.
Razlogov za zaskrbljenost je še veliko. Kliub
znanju, lahko pogosto prebiramo o onesnaže-
nosti in celo zastrupitvi voda, zraka in hrane.
Imamo dobre zakone, samoupravne sporazu-
me in družbene dogovore o varstvu človeko-
vega okolja, ki pa jih zelo počasi uresničujemo.
NAŠIH PET MINUT ZA LEPŠE OKOLJE
Prva oddaja »pet minut za lepše okolje« je
bila na valovih radija Ptuj že v torek, 5. junija na
svetovni dan varstva okolja. Pobudo za to so
dali člani turističnega društva Ptuj. Program
oziroma vsebino zanje paje pripravila Zvonka
Kneževič, predsednica komisije za ureditev
okolja pri TD Ptuj, kije k sodelovanju povabila
Franca Brleka, Jožeta Maučeca, Alfreda
Merca, Matevža Cestnika in Mirana Glušiča.
V poljubni obliki pa bomo v njih govorih o
ureditvi balkonov, oken in teras, urejanju na-
sadov, vrtnic, rododendronih, azaleje in erike;
programu urejanja, delitvi površin za vrtove;
varstvu nasadov pred boleznimi in škodljivci,
rezi in gnojenju; urejanju brajd (varstvo, rez.
gnojenje); kunčjereji in perutninarstvu (ureja-
nju prostorov in vžreji:); ravnanju z odpadki
(smeti, gdvoz, odlaganje); sprotno pa bomo
opozarjali tudi na napake, ki jih delamo pri
urejanju okolja.
»Kadar mislimo in govorimo o našem oko-
lju, takrat prav gotovo vselej mislimo, kaj in
kako delati, da bo to okolje, v katerem živimo,
lepše, čistejše, prijetnejše, predvsem pa zdravo.
To vselej ni mogoče zagotoviti, zlasti pa ne
takrat, ko nam manjka volje ali kanček znanja,
predvsem pa delovnih in strokovnih izkušenj.
Zelo zmotno je, če nekdo misH, daje ureje-
vanje okolja le domena ah skrb lastnikov
zemljišč oziroma vrtov ter komunalnih delav-
cev. Vsakdo lahko in mora doprinesti svoj delež
k urejanju okolja, če že drugače ne, da ga
varuje, da ga ne onesnažuje ter da se s svojim
obnašanjem posveča naravi, ne pa, da jo
skruni,« je v uvodu oddaje »pet minut za naše
okolje«, ki je bila 5. junija, povedal Miran
Glušič.
V KS VIDEM SO PRAZNOVALI
Od 29. maja do 3. junija so potekale v Vidmu
pri Ptuju številne prireditve ob 6. krajevnem
)ra/:niku. Terenska organizacija Videm, kije
Mla nosilec letošnjega praznovanja, osnovna
šola, prosvetno društvo ter mladina so pri-
pravih športne in kulturne prireditve ter sre-
čanja 70 in več let starih kr^anov. Zaključne
prireditve so bile v nedeljo. Mevilni krajani so
se zbrali na slavnostni seji skupščine KS v
tamkajšnji prosvetni dvorani, med gosti je bil
tudi podpredsednik OK SZDL Janez Vrečer.
Za začetek slovesnosti so prisrčen kulturni
program pripravih tamburaši prosvetnega
društva Videm in pionirji osnovne «ole. V na-
daljevanju je predsednik skupščine KS Jože
Šmigoc govoril o razvoju in težavah krajevne
skupnosti v enoletnem obdobju, torej od lan-
skoletnega praznika. Posebej je povdaril neu-
resničene želje oziroma načrte o gradnji ha-
loškega vodovoda, za kar je krajevna skupnost
»rezervirala« precejšnja sredstva. Ker je grad-
nja vodovoda izpadla iz republiškega progra-
ma je bilo potrebno spremeniti tudi razvojni
program krajevne skupnosti. Krajani so se
odločili za gradnjo dveh vaških domov — v
Sovičah in Pobrežju. Odločitev je sicer naletela
na nasprotovanja v občinskem merilu, vendar
so ostali Krajani neomajni, predvsem zaradi
tega, ker bodo objekte zgradili z lastnimi
sredstvi in udarniškim delom. Največji uspeh
enoletnega obdobja pa je gradnja mrliške
vežice, ki so jo zgradili takorekoč izključno z
udarniškim delom, kar dokazuje pripravlje-
nost krajanov za skupne akcije.
Na svečani seji so petim krajanom podelili
bronasta odličja. Dojiitniki so: Jakob Vaupotič,
Anton Hentaic, Jože Cafuta, Janez Cafuta in
Ivan Pernek. Podelili so tudi priznanja in po-
kale najboljšim udeležencem športnih tekmo-
vanj. Slovesnost so s pesmijo in plesom zak-
ljučili člani folklornega društva iz Lancove
vasi.	JB
OSNUTEK ZAKONA O JAVNEM OBVEŠČANJU
Za spodbuditev
razprave
v letošnji zakonodajni program je Skupščina SRS uvrstila tudi
javno obveščanje. To področje ureja zakon o javnem obveščanju, kije
bil sprejet pred enajstimi leti — torej pred sprejemom nove ustave in
zakona o združenem delu.
Novi zakon bo vsebinsko in terminološko usklajen z obema doku-
mentoma, upošteval pa bo izkušnje iz dosedanje prakse in potrebe
družbe v celoti.
Osnutek zakona bo Skupščina SRS obravnavala 11. julija, celotno
besedilo osnutka pa je objavljeno v Poročevalcu, ki je izšel 22. maja
letos. O osnutku bo potekala široka javna razprava, ki jo vodi SZDL
preko organov za informiranje. Tudi koordinacijski odbor za informa-
tivno dejavnost pri OK SZDL Ptuj bo danes razpravljal o osnutku in
bo predvidoma predlagal javno razpravo v vseh krajevnih skupnostih
in temeljnih organizacijah združenega dela.
Osnutek zakona o javnem obveščanju konkretizira temeljna
načela, na katerih sloni celotna organiziranost in izvajanje javnega
obveščanja, ureja odgovornost pri informiranju, posebej tudi virov, ki
dajejo informacije, ureja področje uresničevanja ustavnih pravic in
svoboščin na tem področju kot so popravki, javni odgovori na objavlje-
no obvestilo ter objave obvestil in mnenj pomembnih za javnost, kot
tudi vprašanja v zvezi s preprečevanjem zlorabe svobode obveščanja.
L
Predavanje o
mednarodnem dogajanju
v prejšnjem tednu so na rednem posvetu sekretarjev osnovnih orga-
nizacij ZKS v ptujski občini govorili o pogojih gospodarjenja ob novih
ukrepih, programski usmeritvi občinske organizacije, uveljavljanju politi-
čnega sistema socialističnega samoupravljanja ter pomembnih kadrovskih
nalogah, med temi o sprejemanju novih članov in kadrovanju v vse oblike
usposabljanja.
Posvetu je sledilo zelo zanimivo predavanje o mednarodnem dogaja-
nju. Oris stanja v mednarodnih odnosih, tako na vojaškem kot ekonom-
skem področju, ter naših odnosov s sosedi je podal Jože Smole, član
Predsedstva CK ZKS.	1. k.
Dvajseti praznik krajevne
skupnosti Destrnik
Po tem, ko so pred nedavnim slavili v krajevnih skupnostih Vito-
marci in Videm, se tudi Destmičani pripravljajo na svoj 20. krajevni
praznik, ki ga slavijo vsako leto v spomin na pomembnejši dogodek iz
pretekle vojne — napad na orožniško postajo v Vintarovcih.
Vodstvo krajevne skupnosti in družbenopohtičnih organizacij je
tudi letos pripravilo pester program dveh osrednjih prireditev, ki bosta
to soboto in nedeljo. Prizorišče sobotne je osnovna šola Bratov Reš, kjer
bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del, ki so nastala na vsakoletnem
srečanju likovnikov, letos je bilo že osmo z rekordno udeležbo ter
izdelkov kmečkih gospodinj — kruha, pogač in peciva skupaj z izdelki
živilskega kombinata Intes Maribor TOZD pekarne Vinko Reš v Ptuju.
V nedeljo dopoldan bo po budnici najprej srečanje starejših kra,-
janov, nato pa slavnostna ^eja krajevne skupščine in družbenopolitičnih
organizacij ter simbolična otvoritev telefonske povezc.ve s Pesniško
dolino, poleg tega pa še priložnostni kulturni program. Za vse udeležence
prireditve pa so ob zaključku pripravili še družabnp srečanje z ansam-
blom Veselih planšarjev.
mš
Delovne akcije v Ormožu
v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji so se v Ormožu odločih, da
bodo pri urejanju okolja sodelovali s prostovoljnim delom. Prvo delovno
akcijo so izvedli v soboto, 26. maja, ko je pri akciji sodelovalo nad 170
krajanov in vsak je v poprečju opravil 3 in pol delovne ure. S prosto-
voljnim delom so pomagali pri odvozu zemlje za širitev pločnika ob
Ljutomerski cesti, pomagali pa so tudi pri čiščenju okolja.
Podobno delovno akcijo so ponovili še v soboto, 2. junija, ko so
urejali pešpoti ob šoh na Hardeku in opravljali druga dela, da bo kraj
imel lepši izgled. Tudi na tej akciji je sodeloval približno enako število
krajanov kot teden poprej.	'	-u
Izlet za starejše občane
v ptujskih krajevnih skupnostih živi 926 občanov, starejših nad 70
let. Zanje pripravljata skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj in
skupne službe KS mesta Ptuj tradicionalni izlet in srečanje, ki sodi v okvir
tedna starejših občanov.
Izlet bo v sredo, 13. junija; če bo vreme slabo pa naslednji dan, 14.
julija.
PROGRAM IZLETA: udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri zjutraj
pred pošto. Zatem se bodo odpeljali v Novo vas, kjer se bodo ustavili na
Lackovi domačiji in si ogledah Lackovo spominsko sobo. Pot bodo
nadaljevali mimo Potrčeve domačije in se ustavili na Destrniku ob
spomeniku bratov Reš. Tam bo tudi krajši kulturni program. Končni cilj
izleta je Levanjci, kjer bo kosilo pri kmetu Zampi.
Povratek v Ptuj bo okrog 16,30.
Za izlet se lahko prijavitev še danes. 7. junija; prijave zT?ira skupna
služba KS mesta Ptuja, prijavite pa se lahko tudi po telefonu štev.
771-3J9.
Predavanje Jožeta Smoleta je poslušalcem zelo dobrodošlo za boljše
razumevanje stanja v mednarodnih odnosih (foto I. kotar)
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
7. junij 1984 TEDNIK
Alkoholna obramba
Zadnjič smo omenili le eno od ugotovitev pri alkoholiku, ki je, da
njegovo duševnost, njegovo odvisnost od alkohola in njegove zle po-
sledice obda neke vrste obramba. Tako često niti sam niti okolica ne
spozna resničnega stanja.
Kaj je to »alkoholna obramba?
Spet smo si pomagali s citati iz knjige »Alkoholno omamljen« od
Ramovša. »Alkoholna obramba ima za razumevanje alkoholizma prav
tak osrednji pomen kot odvisnost. Ona ga ščiti, da se mu ni treba odkrito
soočiti s tragično resnico o alkoholnem propadanju, prav tako pa mu tudi
pomaga, da to resnico uspešno prikriva pred svojo okolico.
Pitje je po naših navadah nekaj čisto normalnega in vsakdanjega, tudi
če kdaj pa kdaj malo globlje pogledaš v kozarec. Zato se marsikak človek
po takih občasnih opitostih pred nikomer ne sramuje: obramba še ni
potrebna. Le njemu samemu se najbrž malo oglaša vest, da je šel
»predaleč«, se preveč »svobodno« obnašal ali združbo zapravil denar, ki
gaje težko prislužil. Kvečjemu še zmaje z glavo žena ah mati, češ, kakšen
si pa prišel sinoči domov.
Ob teh prvih neprijetnih očitkih v svojem srcu in od drugih se začne v
njem zbirati prva alkoholna obramba: opravičila in izgovori, češ: enkrat
se pa že menda lahko malo poveselim v družbi! Samo garam in če dam
enkrat za pijačo, me ne bo konec, vsaj ne bodo rekli, da sem stiskaški. Nič
nisem napravil takega, saj smo bih vsi enaki. Zmeraj pa tudi ne morem
čepeti doma!.. .
Čedalje bolj pa se kažejo tudi »rogovi« alkoholne omame: KAKOR
NUDI OMAMA Z ENE STRANI UŽITEK, SE PA Z DRUGE
STRANI POJAVLJAJO ČEDALJE VECJI OČITKI ŽENE IN DRU-
GIH, MATERIALNA ŠKODA, NAZADOVANJE, MORDA ZD-
RAVSTVENE TEŽAVE, MORDA PREKRŠEK V VINJENEM
STANJU, PRVE IZGUBE SPOMINA ZA CAS VINJENOSTI itd.
POTI NAZAJ NI VEC BREZ ZDRAVLJENJA. (Zdaj tu ne pomaga
nikakšno prepričanje, pa tudi razni pritiski in kazni ne, bodisi od zakonca
ali sodelavca).
VSA TA NEŽELJENA DEJSTVA IN UŽITEK ALKOHOLNE
OMAME, OD KATERE JE ODVISEN, SO CELOTNA RESNICA O
ALKOHOLIKU. Resnica bi preveč bolela in preveč bi bila zahtevna.
Alkoholna obramba, ki se v alkohohku sama od sebe sproti izpopolnjuje,
poskrbi, da se mu ni treba z njo spogledati in da s svojim govorjenjem,
vedenjem in ravnanjem mojstrsko preslepi vse, ki živijo z njim.
Ko alkoholna odvisnost napreduje do stopiije, ko postane alkoholno
vedenje neznosno za okolico, ljudje spremenijo odnos do alkoholiko-
vega pitja, kot bi obrnil električno stikalo. Prej so ga šilih s pijačo in
govorili: pij, saj vsakdo popije ... Ne bodi šleva! Zdaj pa se odvračajo od
njega češ, sramota, le zakaj se malo ne zadrži. Ah pa: Vse te pijance bi bilo
treba nekam zapreti, jih prisiUti, da bi delaU kot črna živina, in jim ne dati
nobene pijače.
Žal so taka mnenja zakoreninjena v nas. KAJ JE VEČJA KRIVICA:
DA SI PONUJAMO PIJAČO, KAR NEKATERE PRIPELJE V AL-
KOHOLIZEM (potreben je premislek pri vsakem od nas o našem
ra/nanju) ALI DA NEUSMILJENO OBSOJAMO NEMOČNO
ČLOVEŠKO BITJE, KI JE V PRIMERU ODVISNOSTI OD ALKO-
HOLA IN SE MU NE MORE SAM NIKOLI VEČ IZTRGATI?
Vsemu temu mora biti kos alkoholna obramba. Ce bi alkohoUk lahko
naenkrat pogledal v cbraz resnici o sebi in mu pri tem ne bi stah ob strani
ljudje, ki mu tovariško in ljubeče pomagajo, da se izvleče, bi moral
narediti samornor ali pa zblazneti.
Čedalje pogosteje pa mu tudi navadna obramba ne zadostuje več. V
okopih nastajajo vrzeli. Ne more več varati sebe in okolice. Mora nehote
z vsemi preostahmi silami v odprt boj. Najbolj pogoste oblike alkoholne
obrambe so: zanikanje, racionalizacija, projekcija, drobljenje, zmanj-
ševanje, čudoviti spomini, manipulacija itd.
Drugič o vsaki vrsti posebej
Dr. Z. I.
V delegatskih odnosih nič novega
Skupna komisija za delegatski sistem, ki je
bila ustanovljena v začetku tega mandatnega
obdobja za izobraževalno, kulturno, telesno-
kultumo, raziskovalno skupnost, skupnost
otroškega in socialnega varstva je konec mi-
nulega leta poslala vsem delegacijam in kon-
ferencam delegacij vprašalnik o delu delegacij
in konferenc delegacij za leto 1983. Od 1323
delegacij oziroma konferenc delegacij (tu ni
upoštevana skupnost socialnega varstva, ki
oblikuje delegacije drugače) je izpolnjen
vprašalnik poslalo 201 delegacija oz. konfe-
renca delegacij ali le 15%. Tako majhno število
odgovorov skupni komisiji seveda ni moglo
predstaviti dejanskega stanja v delegacijah
oziroma konferencah delegacij. Opozarja pa
na stanie. ki je več kot zaskrbljujoče.
V dosedanjih razpravah je bilo največ pri-
pomb na gradivo, ki da prihaja prepozno, daje
nerazumljivo in preobsežno. Podatki iz izpol-
njenih vprašalnikov govorijo ravno nasprotno,
saj jih kar 97 % ugotavlja, da prihaja gradivo
pravočasno, 93 % meni, da je razumljivo in
72 %, da je po obsegu primerno.
Na vprašanje predlogi za nadaljnje delo
delegacij, kar 62 delegacij oz. konferenc dele-
gacij sploh ni odgovorilo. Ostali pa predlagajo
večjo odgovornost samih delegatov, izobraže-
vanje delegatov, zagotovitev povratnih infor-
macij, večje sodelovanje strokovnih služb v
OZD in krajevnih skupnostih, poznavanje sa-
mega delegatskega sistema, povzetke gradiv.
odgovornejši pristop pri kadrovanju v delega-
cije, občasna pomoč organov samoupravnih
interesnih skupnosti pri delu delegacij, upoš-
tevanje delegatskih pobud in predlogov ter
doslednejše spremljanje sprejetih odločitev.
tna od pogostih pripomb je tudi ta, da so
dnevni redi sej skupščin preobsežni in da le-te
predolgo trajajo. Navedene skupnosti so imele
v letu 1983 skupaj 19 sej skupščin s 156 točkami
dnevnega reda. kar je povprečno 8 točk dnev-
nega reda na posamezni seji skupščine. Skupaj
so seje trajale 31 ur, v povprečju je posamezna
seja skupščine traja uro in pol. To gotovo ni
preveč, pa tudi 8 točk dnevnega reda v po-
vprečju ni veliko.
Ce na kratko povzamemo odgovore iz
vprašalnikov in vsakodnevne izkušnje, lahko
ugotovimo, da pri uveljavljanju delegatskih
odnosov nismo prišli daleč. Družbeno politične
organizacije tako v OZD kot krajevnih skup-
nostih bi se morale bolj kot doslej zavzemati za
to, da bi delegati odgovorno opravljali svoje
naloge, redno prihajali na seje, sodelovati pri
oblikovanju stališč, dajah več pobud in pred-
logov ter odločneje zahtevali, da se stahšča in
sklepi skupščin dosledno upoštevajo. Ena od
temeljnih slabosti delovanja delegatskega sis-
tema je nepoznavanje samega sistema, kar
pomeni, da bo posebno pozornost potrebno
posvetiti izobraževanju delegatov v vseh oko-
jih, v OZD, v krajevnih skupnostih in v posa-
meznih interesnih skupnostih. Delegacijam je
potrebno zagotoviti enakopravni položaj z
ostalimi strukturami v OZD in krajevnih
skupnostih in jim omogočiti, da bodo lahko
sproti spremljale vsa dogajanja v svojem oko-
lju, da bodo bolje obveščene, povezane z vsemi
samoupravnimi organi ter neposredno vklju-
čene v razreševanje in uresničevanje nalog na
področju za katerega so bile izvoljene.
Za uspešno izvrševanje delegatskih dolž-
nosti, pa je nujno potrebno izpopolniti sistem
informiranje v občini. Pri tem ne gre za večji
obseg in število gradiv, temveč boljšo vsebino,
aktualnost, predvsem pa celovitost in uporab-
nost informacij, podatkov in gradiv, kijih de-
legati potrebujejo, če hočejo uspešno sprem-
ljati dogajanja in se odgovorno odločati, za
najboljše možne rešitve.
Člani skupne komisije in predsedstev skup-
ščin ssmoupravnih interesnih skupnosti bodo v
naslednjih dneh obiskali -ziroma sklicali ses-
tanke z vodji delegacij oz. konferenc delegacij,
katerih delegati se v sedanjem mandatu še niso
udeležih nobene od sej skupščin, oziroma je
bila njihova udeležba manj kot 50 %. Prav bi
bilo, da bi se vodje delegacij konferenc dele-
gacij temeljito pripravili na ta srečanja in po-
skušali skupaj s predstavniki samoupravnih
interesnih skupnosti najti takšne obhke in
vsebino dela, ki bi zagotovila resnično uve-
ljavljanje delegatskih odnosov.
NB
NOVEMU ZAKONU 0 TEMELJIH SISTEMA JAVNEGA OBVEŠČANJA OB ROB
MLADI V INFORMIRANJU
Nepravočasno in netočno in-
formiranje je pogosto vzrok za
napačne in nepremišljene odloči-
tve. Posledice-je s kasnejšimi
obrazložitvami in pojasnitvami
težko, ali celo nemogoče odpra-
vljati. Tako pride pogosto do
nerazumevanja, do zavračanja
vsega kar je novo. Pa naj govori-
mo o novi tovarni jaht v Raden-
cih (kjer je ravno zaradi neza-
dostne obveščenosti propadla
smela investicija), ah pa o sodob-
ni glasbi. Zaradi slednje je nema-
lokrat prišlo do večjih sporov
med mladimi in starejšimi in to
že od pojava jazza, kasneje ročk
and rolla in do dandanes s
pojavom novega vala, punka in
takoimenovane sodobne kreativ-
ne godbe.
Nepopravljive posledice, pa
lahko neinformiranje, še bolj pa
dezinformiranje, naredi v med-
človeških odnosih. Prav zaradi
tega, zaradi nepoznavanja dru-
gih, zaradi premale strpnosti in
popustljivosti, pride včasih do
nepomirljivih konfliktov med
mlajšim rodom in starejšo gene-
racijo. Pri mladih se to kaže v
nestrpnosti, nerazumevanju, ne-
sprejemanju in celo v popolnem
zavračanju tradicionalnih vred-
not in izkušenj. Pri starejših pa v
bolestnem odklanjanju vsega kar
je novo. Novo-se jim vedno kaže
kot bav bav, kot grožnja obstoje-
či situaciji.
Podobni vzrok spora je bil
nedavno tudi med mladimi Ko-
govčani in krajevnimi veljaki iste
krajevne skupnosti. Do spora bi
najverjetneje sploh ne prišlo, če
bi bili mladi bolj seznanjeni s
politiko in gospodarskimi doga-
janji v ormoški občini in če bi bih
na drugi strani njihovi starejši
sokrajani pravočasno in na pri-
meren način seznanjeni z delom,
hotenji in pogledi mladega člove-
ka in nenazadnje tudi z njihovo
kulturo.
Kje so vzroki nevednosti, ne-
obveščenosti v našem najožjem
okolju? Zakaj kljub radiu Or-
mož, Tedniku, Centru za obve-
ščanje in propagando pri OK
ZSMS ostaja neobveščenost med
poglavitnimi vzroki sporov in
nesoglasij? Oglejmo si delovanje
Centra za obveščanje in propa-
gando (COP), ki bi moral biti
poglavitna vez med mladinsko
organizacijo in družbo, posredo-
vati bi moral obojestranske infor-
macije, obenem pa vzgajati mla-
de kadre za delo na širokem
področju informiranja. Kljub
mnogim poskusom (pogosto tudi
uspelim), pa COP še vedno nima
ustrezne vloge in vpliva kot bi jo
moral imeti. Mladim, ki so delah
in še delajo v COP-u je vseeno
treba priznati, če ne drugo, vsaj
vztrajnost in veliko mero dobre
volje, saj kljub težavam, ki so
vsako leto enake, skušajo obve-
ščati in biti obveščeni.
Zakaj pisanje in podobna dela
v COP-u mlade ne pritegne
dovolj, da bi vztrajah dalj časa in
tako ustvarili trajnejšo organiza-
cijo informiranja? Osnovni vzrok
je prav gotovo pomanjkanje
oziroma neobstoj sredstev za
informiranje. Iznajdljivosti in
mladostnemu navdušenju gre
zahvala, da je COP sploh lahko
izdal kakšno glasilo in da se je
slišala kakšna oddaja po radiu.
Papir — osnovni material za
izdajo glasila — so mladi prido-
bivali na razne načine, od prosto-
voljnih prispevkov, do prispev-
kov delovnih organizacij. Glasilo
je sicer po vsebini celovito zajelo
delovanje mladih, posegalo je na
mnoga področja, ki so mladim
blizu in zanimiva. Toda mnogo-
krat se prav zaradi omenjenih
težav ni vedelo ali bo naslednja
številka glasila izšla ah ne, čeprav
so prispevki zanjo bih že zdavnaj
napisani. Večkrat so bili prisilje-
ni izdati celo dvojne številke in še
te s precejšnjo zamudo, s tem so
mnoge informacije izgubile na
veljavi, vesti pa so postale sploh
nepomembne.
3elo na radiu, na katerem
lahko slišite vsakih štirinajst dni
mladinsko oddajo, je oteženo in
pogojeno z že tako slabim mate-
rialnim položajem Radia Ormož.
Petnajst-minutne do polurne od-
daje po tako dolgem časovnem
presledku ne morejo biti več
aktualne, kajti kdo še danes
sploh prebere vest ah komentar
star več ko teden dni! Zaradi tega
mnoge vesti in članki niso bili
objavljeni. Tudi to je vzrok, da so
poslušalci oddaj ostali mnogo-
krat neobveščeni.
Takšni pogoji dela in negoto-
vost pri objavljanju, pa prav
gotovo niso privlačevali mladih.
Vse naštete težave se lahko zdijo
novinarskim začetnikom nepre-
magljive. Zato je vedno le pešči-
ca navdušencev skušala reševati
komunikacijske težave in vzdrže-
vati stik med mladimi in družbo.
Med kopico težav so se pogosto
izgubili uspehi, ki so jih mladi
COP-ovci dosegli na področju
vzgajanja mladih novinarjev-
amaterjev.
Med možnimi vzroki takemu
stanju,' bi lahko navedh tudi
premalo povezanost med novi-
narskimi krožki na osnovnih
šolah, posebej pa na srednjih
šolah in centrom za obveščanje
in propagando, ki bi moral biti
organizator in povezovalec teh
krožkov. Najboljši v teh krožkih
bi morali nadaljevati svoje delo v
centru in tako pridobivati osnove
za morebitno kasnejše pisanje.
Šole se še vse preveč zapirajo
med svoje zidove in ne kažejo
nikakršne dobre voljen za sodelo-
vanje. Izjeme so le nekaj posa-
meznikov na osnovnih šolah.
Kaj storiti? V osnutku zakona
o temeljih sistema javnega obve-
ščanja, je na nek način zaobjeto
tudi to področje. Med tako
imenovana druga sredstva javne-
ga obveščanja spadajo namreč
bilteni, letaki, plakati, transpa-
renti, razglednice, diapozitivi in
fotografije v javni rabi, fonograf-
ska m videografska sredstva. Vsa
našteta sredstva, pa se pojavljajo
v posredovanju mladinskih in-
formacij, saj so po ceni in možno-
stih izdajanja najbližja mladim.
Tudi radijski program spada po
osnutku novega zakona med
javna glasila. Občani in društva
pa lahk^o pod pogoji določenimi z
zakonom izdajajo tisk in širijo
informacije z drugimi sredstvi
obveščanja.
Možnosti torej so, oziroma
bodo, na nekaterih riiestih morda
malo preširoke. Seveda tp so le
splošna določila splošnega zako-
na. Z dopolnitvami tega zakona
in s samoupravnimi sporazumi,
ki bodo v skladu s tem zakonom
bomo morali natančno določiti
vlogo mladinskega tiska v skup-
nem sistemu informiranja in
vlogo takoimenovanih »drugih
sredstev obveščanja, katera upo-
rabljajo osnovne organizacije
mladine in OK ZSMS pri svojem
informiranju.«
V teh aktih bo treba nujno
navesti vsaj možen način financi-
ranja takega'informiranja, sicer
bomo zopet sprejeli samo papir-
nat zakon z mrtvimi besedami,
brez možnosti uresničitve.
Mnogo dela na tem področju
čaka občinski Svet za informira-
nje pri SZDL, ki se dosedaj še ni
izkazal niti v informiranju, orga-
niziranju informiranja, financira-
nju le tega, niti v razpravah o
novem zakonu.
Vsem je jasno, da je zakon
pred sprejetjem potrebno še dosti
spremeniti in dopolniti. S tem je
potrebno začeti čisto spodaj pri
lokalnih in mladinskih glasilih,
ki so temelj vsakega informira-
nja. Če nam zaškriplje pri teh, se
ni potrebno čuditi, da pri večjih
oziroma dnevnih sredstvih infor-
miranja pogosto ni vse tako kot
bi moralo biti. Taka glasila, (kot
npr. glasilo ormoške mladine), so
lahko mnogo bolj neposredna,
lahko vsebujejo mnogo bolj žive
informacije kot institucionalna
glasila, ki so še vse preveč vpreže-
na v zbirokratizirani državni
aparat. Samo možnost in pogoje
za delo jim moramo dati.
TOMAŽ BOLCAR
Gradnja elektroenergetskih
objektov letos
v elektrogospodarstvu Slovenije z letošnjim
načrtom graditve elektroenergetskih objektov
računajo, da bo na voljo skupno 15.328 milijonov
dinarjev, oziroma 55 % potrebnih sredstev za
gradnje, ki po tekočih cenah velja kar 27.581
milijonov dinarjev.
V	strokovnih službah elektrogospodarstva so za
smotrno razdelitev razpoložljivih sredstev za
posamezne objekte za proizvodnjo, prenos in
distribucijo električne energije in na objekte za
pridobivanje primarne energije, izoblikovah na-
slednje stališče: Financirah bodo samo prednostne
objekte za proizvodnjo, prenos in distribucijo in za
pridobivanje primarne energije, nekatere male
hidroelektrarne iz programa SLO in nujno investi-
cijsko dokumentacijo. Izmed teh prednostnih
objektov pa bodo še posebno prednost imeh tisti,
ki bodo lahko fizično dokončani letos ali prihodnje
leto in ki prinašajo dodatne megavate ah pa
dodatno prednostno in distribucijsko omrežje.
Nadalje bodo imeli pri financiranju prednost tisti
objekti za prenos in distribucijo, ki so jih kot
prioritete opredelili že 1982. in 1933. leta, financi-
rah pa jih bodo s premostitvenimi krediti združe-
nega dela.
Naposled pa v prednostni seznam sodijo še
objekti, ki že obratujejo pa zaradi posameznih
nedokončanih elementov ne morejo dobiti obrato-
valnega dovoljenja in pa nekateri novi objekti, ki
bodo kot funkcionalno tehnične celote omogočah
obratovanje ali pa bodo imeli vlogo pomembnih
rezerv. Za proizvodne objekte je namenjenih 4.880
milijonov dinarjev, največji delež v tem znesku
imata Rudnik in Termoelektrarna Ugljevik s 1.849
milijoni dinarjev in HE Mavčiče s 1.510 milijoni
dinarjev.
V	letošnji načrt je vključenih tudi 43 objektov
prenosa in distribucije, ki sodijo v prvo prioriteto.
Strokovne službe skušajo kriti z načrtovanimi
1.462 milijoni dinarjev za prenos in 1.207 milijoni
dinarjev za naprave v distribuciji, najnujnejše
potrebe gospodarstva po električni energiji. Prav
zato bi tudi črtanje vsakega od omenjenih, sicer
manjših objektov povzročilo gospodarsko škodo.
Za objekte primarne energije je namenjenih 5.868
milijonov dinarjev in sicer so zajeti letošnji obroki
za velenjske rudniške nadomestne objekte v
Prelogah (1.105 milijonov dinarjev), za povečano
mehaniziranost pri pridobivanju premoga (5(X)
milijonov dinarjev). 2.538 milijonov dinarjev za
investicije v REK Edvarda Kardelja Trbovlje in
1.725 milijonov dinarjev za skorajšnje dokončanje
del v rudniku urana na Žirovskem vrhu. Načrt
graditve elektroenergetskih objektov v letošnjem
letu zajema še skupino »ostalo« s 1.632 mihjoni
dinarji, kamor sodijo male hidroelektrarne, infor-
mativni sistem in investicijska dokumentacija tako
za domače objekte kot za tiste v drugih republikah.
Po polletju bodo v elektrogospodarstvu pripravi-
li rebalans načrta graditve objektov in z njim
upoštevali morebitna dodatna sredstva.
ELEKTROENERGETSKA BILANCA OVRED-
NOTENA S 45.824 MILIJONI DINARJEV
Skupščina posebne interesne skupnosti elektro-
gospodarstva in premogovništva Slovenije je po
nekajmesečnem delu skupne komisije uporabni-
kov in izvajalcev ovrednotila republiško elektro-
energetsko bilanco. Po ugotovitvenem sklepu
skupščine bo ob načrtovani prodaji 9.378 milijo-
nov kilovatnih urah potrebno za pokritje stroškov
ustvariti 45.824,5 milijona din skupnega prihodka.
Da bi to dosegli, bi morah ob skupno 8.298 milijo-
nih kilovat ur, dobavljenih uporabnikom v SR
Sloveniji, doseči povprečno ceno 505,23 par za
kilovat uro; pri predelavi premoga iz drugih
repubhk v električno energijo za uporabnike v
drugih republikah bi morali pri vsaki kilovat uri
doseči povprečen prihodek 118 par; za vsako
kilovat uro, ki bo prodana v druge repubhke (po
bilanci naj bi šlo iz SR Slovenije 460 milijonov
kilovat ur), bi morah doseCi ceno 563 par in za
vsako od 230 milijonov kilovat ur planiranega
izvoza povprečno ceno 370 par. Povprečje za
kilovat uro bi bilo tako 488,64 pare.
Ob sedanjih prodajnih pogojih in pri obstoječi
ravni cen se navzlic omenjenemu ovrednotenju
elektroenergetske bilance — po ugotovitvi skupšči-
ne ISEP — obeta le 34.673,6 milijonov dinarjev
skupnega prihodka. Razkorak med planirano
finančno realizacijo in ob sedanjih možnostih
dosegljivo finančno reahzacijo je velik; in da bi ga
odpravili, bi morali biti povprečna cena kilovat ure
že od 1. 1. 1984 večja za 20,9%. Če pa bo cena,
recimo, povečana šele 1. 7. 1984, pa bo morala
porasti že za 45.9 % da bo pokrila stroške za pre-
mog. uran. za proizvodnjo, prenos in distribucijo
električne energije.
Z dokajšnjo zanesljivostjo je že mogoče napove-
dati rebalans ovrednotenja elektroenergetske bi-
lance. saj sta odprti ostah dve veliki postavki.
Zaradi povečanja deviznih tečajev bi bilo namreč
potrebno amortizacijo v Nuklearni elektrarni
Krško povečati kar za 1.5 milijarde dinarjev. Prav
tako ni znano, kako dejansko in ne le računsko
nadomestiti še nekaj več sredstev od zadnjega
omenjenega zneska (nad 1.7 milijarde din), ki so
bila porabljena za začasno pokritie izgube iz
minulih dveh let.	DRAGO PAPLER
Prvomajska
listina za farmo
prašičev
Na slranen i ednika smo o tem že '
poročali. Napačno pa smo zapisali, da
je osnovna organizacija iz omenjene
temeljne organizacije prejela prvo-
majsko nagrado dela; pravilno je: pr-
vomajsko listino ZS Jugoslavije. V
imenu osnovne organizacije TOZD
Farma prašičev je listino prevzela
Katica Kašman. predsednica osnovne
organizacije ZS v tozd (druga z leve);
navzoč pa je bil tudi predsednik
občinskega sveta ZSS Ptuj Edi Kupčič.
Na sliki pa so tudi ostali prejemniki
listine i- Slovenije ter predsednik re-
publiškega sveta ZSS Marjan Orožen
;treiji z leve) in Francka Herga. pod-
predsednica republiškega sveta.
Zadovoljstvo na obrazih prejemnikn.
TEDNIK -
NAŠE KIViEiiJSTVO - 5
Zvezno priznanje
za uspešno delo
v Belem polju v socialistični
republiki Črna gora je bilo od 24.
do 26. maja tradicionalno sreča-
nje rekorderjev v pridelovanju
hrane iz vse Jugoslavije. To sre-
čanje organizira Zadružna zveza
Jugoslavije. Na prireditvi podeli-
jo najboljšim posameznikom in
organizacijam združenega dela
ter strokovnjakom iz vseh repub-
lik in ptokrajin priznanja za
uspehe, ki jih dosegajo v kmetij-
stvu
Kmetijska zadruga Ptuj je na
tej prireditvi prejela diplomo za
uspešno delo na področju polje-
deljske, živinorejske proizvodnje
ter za velik napredek pri tržni
pridelavi pšenice in sladkorne
pese, za razvoj zadružništva in za
uspešno prirejo mleka.
Poleg kmetijske zadruge Ptuj
so iz Slovenije priznanja prijeli še
kmet Janez Zabret iz Bobovka pri
Kranju, Alojz Fingušt, kmet iz
Orehove vasi, Marija Bezovšek za
pospeševanje kmečkega turizma
in drugih dopolnilnih dejavnosti
na usmerjenih kmetijah, pašna
skupnost Sleme—Medrija, šolska
zadruga Čriček z osnovne šole na
Bizeljskem in Tone Dežman,
mentor šolske zadruge osnovne
šole v Žirovnici.
Kot je povedal direktor kme-
tijske zadruge Ptuj Janez Vrečarje
diploma veliko priznanje za mi-
nulo delo delavcem zadruge in
prav tako združenim kmetom. Je
pa tudi obveza za še boljše delo v
prihodnje. Čestitamo!	jb
Diploma za kmetijsko zadrugo Ptuj
Še opozorilo kmetovalcem
Iz kmetijske zadruge Ptuj ponovno opozarjajo
kmetovalce, da je potrebno posevke pšenice ne-
mudoma škropiti z bayletonom WP-25 in jih tako .
zaščititi pred plesnijo, ki se v zadnjih dneh zelo širi.
Plesen uničuje liste, to pa povzroča prehitro dozo-
revanje pšenice in seveda bistveno manjši pridelek.
Na hektar potrebujete 0,6 kilograma omenjenega
sredstva, po desetih dneh paje potrebno škropljenje
ponoviti.
JB
NEVARNOSTI STRELE
Strela se pojavlja predvsem v poletnih nevih-
tah kot povzročiteljica velike gospodarske škode
in številnih človeških žrtev. V članku bomo
prikazali bistvene značilnosti strele in varovanje
pred njenimi učinki.
Strela — kot električni pojav — je
razelektritev v obliki ogromne iskre med dvema
nasprotno naelektrenima oblakoma ali med
oblakom in Zemljo. Strelo spremljata svetlobni
pojav — blisk in zvočni^pojav — grom.
Zračne gmote v oblakih se naelektre zaradi
trenja delcev v zračnih tokovih. Če se naelektreni
oblak dovolj približa Zemljini površini, nastane
med oblakom in Zemljo dovolj močno elektri-
čno polje, da pride do električnega preboja zra-
ka. Pri tem se del električne energije spremeni v
svetlobo, kar zaznamo kot blisk. Zrak se močno
segreje, tudi za 10.000 kelvinov (stopinj). Posle-
dica je povečanje zračnega pritiska, kar se raz-
širja skozi zrak kot grom.
Pri streli ločimo začetni preskok električnega
naboja in glavni preskok električnega naboja.
Začetni preskok se lahko začne v oblaku ali na
Zemlji. Opisali bomo primer, ko se začne pre-
skok v oblaku. Iskra začetnega preskoka preide
določeno ravno pot dolžine 50 do 100 metrov, v
končni točki obstane 30 do 100 milisekund ter
spet preskoči 50 do 100 metrov v drugi smeri in
spet obstane. Pojav se nadaljuje, dokler ne
dospe začetni preskok do Zemlje. Začetni pre-
skok ionizira zrak v področju od oblaka do
Zemlje in tako pripravi pot glavnemu preskoku.
Le-ta poteka v obratni smeri, torej od Zemlje
proti oblaku, in poteka zvezno po kanalu, ki ga
je pripravil začetni preskok. Glavni preskok
prevaja mnogo večji tok od začetnega. Tok
doseže tudi 200.000 amperov.
Za prvim glavnim preskokom sledi ponavadi
še ponovljeni začetni preskok, ki poteka po
istem kanalu, le da zdaj enakomerno in hitreje,
sledi pa mu ponovljeni glavni preskok. Zapo-
redje začetnega in glavnega preskoka se lahko
ponovi tudi do dvajsetkrat, dokler se oblak ne
razelektri. Večkratna prekinitev razelektritve je
značilna ^za razelektritev z iskro med dvema
izolatorjema ali med izolatorjem in prevodni-
kom.
Pot strele skozi ozračje je mogoče obravnavati
le kot naključni potek. To pomeni, da pri zna-
nem začetku poti v oblaku ne moremo natančno
napovedati predmeta na Zemlji, v katerega bo
strela udarila, pač pa lahko le določimo verjet-
nost, katero pot bo strela izbrala in kam bo uda-
rila. Večja je verjetnost, da udari strela v pred-
mete, ki se dvigajo višje nad Zemljo in v predme-
te, ki so na vrhu koničasti. Vendar lahko udari
strela tudi v nizko stavbo, kljub temu da leži v
bližini višja zgradba, drevo ali hrib.
Napetost med spodnjim^ delom oblaka in
Zemljo znaša pred udarom strele tudi milijardo
voltov, energija strele pa je poprečno dvajset
milijard džulov. To. je energija, s katero bi
segreli 600 litrov vode od nič stopinj Celzija do
sto stopinj Celzija. Večji del energije strele se
spremeni v toploto. Če udari strela v nezava-
rovan objekt, na primer v tovarniški dimnik, ga
poruši, ali pa pusti v njem razpoke tako, da
postane neuporaben.
Rušilni učinek strele je posledica električnega
toka strele, ki segreje snov, skozi katero teče, za
nekaj tisoč kelinov tako, da se kovinski predmeti
tale, beton in opeka pokata, vžigajo pa se les in
ostale gorljive snovi.
Posledica strele so rušenja in požari. Znano je,
da je večina cerkva in gradov, ležečih na višjih
vzpetinah v zgodovini vsaj enkrat pogorela, kar
je mogoče pripisati prav udarom strele.
Ko udari strela v drevo, steče skozi deblo
električni tok v zemljo. Voda V drevesnih kapi-
larah v trenutku zavre in se upari. Para razkolje
deblo, če je les suh, pa nasta,ne tudi gozdni po-
žar.'
Če udari strela v človeka, nastanejo enake po-
sledice kot pri električnem toku. Tudi postopek
prve pomoči je enak in obsega predvsem umetno
dihanje, masažo srca ter oskrbo morebitnih ope-
klin.
Ce se znajdemo med nevihto na odprtem, ne
uporabljajmo kovinskega dežnika, niti se ne
postavljajmo pod osamljeno drevo, železni
stolp ali drug visok in koničast predmet, saj je
verjetnost poškodbe večja. Ce namreč udari
strela v omenjeni predmet, lahko nastane delni
preskok iskre na nas ali električni tok v telesu,
zaradi indukcije.
Pred učinki strele so zgradbe in ljudje v njih
zavarovani s strelovodi. Opazovanja v zadnjih
dvajsetih letih so pokazala, da niti v enem pri-
meru ni nastal požar zaradi strele v zgradbah, ki
so imele ustrezen strelovod, znano pa je veliko
število požarov na objektih brez strelovoda ali z
neustreznim strelovodom. Strelovod ne
preprečuje udara strele, pač pa le odvaja
električni naboj prek svojih sestavin v zemljo,
tako da naboj na svoji poti ne poškoduje delov
zgradbe.
Vsak strelovod je sestavljen iz lovilnikov, od-
vodov in ozemljil, ki tvorijo tako imenovano
,,Faradayevo kletko", katere značilnost je, da v
njeni notranjosti ni električnega polja in z njim
povezanih škodljivih pojavov.
Lovilniki strelovoda so kovinski vodniki
pravokotnega ali okroglega preseka, iz pocinka-
nega železa ali bakreni, položeni po strehi
zgradbe. Odvodi strelovoda so iz enake snovi kot
lovilniki. Povezani so z lovilniki in potekajo
navpično po stenah zgradbe v zemljo. Ozemljila
strelovoda imajo lahko obliko kovinskih sond,
kovinskih plošč ali kovinskih vodnikov iz bakra
ali pocinkanega železa. Imeti morajo dovolj
dober stik s tlemi, v katera so vkopana.
Ozemljila so povezana z odvodi.
Mreža lovilnikov, odvodov in ozemljil mora
biti dovolj gosta in brezhibna, da popolnoma
obvaruje ljudi in naprave v notranjosti zgradbe
pred posledicami slrele. Zato mora biti strelovod
pravilno projektiran, izdelan in vzdrževan.
Pomembno je, da so s strelovodom povezani
vsi večji kovinski predmeti na strehi (televizijske
antene) in ob stenah zgradbe (železni okviri
vrat). Tudi kovinski deli električnih naprav v
zgradbi morajo biti povezani med seboj in s
strelovodnim ozemljilom, sicer lahko udar strele
uniči dragocene električne naprave (računalnik,
televizor).
V posebnih primerih lahko služi kot lovilnik
tudi kovinska streha zgradbe, kot odvodi železne
palice v železobetonski konstruk^ji, ozemljila
pa šo lahko vgrajena že v temelje zgradbe.
Odvodi strelovoda morajo biti opremljeni z
merilnimi mesti, na katerih je mogoče meriti
upornost ozemljil. Po vsakem udaru strele naj
strokovnjak podrobno pregleda in premeri
celotni strelovodni sistem. Vse morebitne
poškodbe, ki jih je zapustila strela, je potrebno
odpraviti. Tudi če strela ne udari v zgradbo, je
potrebno v enokomernih časovnih presledkih
strokovno pregledati in premeriti strelovodni
sistem ter odpraviti morebitne pomanjkljivosti.
Le pravilno projektiran in izdelan strelovod
ter njegovo strokovno vzdrževanje nam
zagotavljajo popolno varnost pred posledicami
strele!	Dr. Adolf Žižek
urejamo kmefijska zemljišča
KOMASACIJA
V tem sestavku ni namen pod-
robneje opredeljevati komasacije
ali zložbe zemljišč kot pojma,
temveč bralcem posredovati
konkreten pi imer kaj vse zavezuje
upravni postopek za uvedbo ko-
masacije na nekem območju.
Smisel komasacije kot agrarne
operacije; med katere sodijo še
medsebojna menjava kmetijskih
zemljišč, združevanje kmetijskih
zemljišč v zemljiške komplekse,
arondacije in melioracije je v ra-
cionalnejšem izkoriščanju kme-
tijskih zemljišč. Za racionalnejšo
rabo kmetijskih zemljišč, smo v
ptujski občini pristopili k obsež-
nemu urejanju zemljišč že pred
leti, ko je družbeni sektor v Pes-
niški dolini pričel izvajati melio-
racije arondiranih zemljišč. Leta
1977, ko so bila izvedena prva
melioracijska dela na površini 57
ha v Levanjcih, v zasebnem sek-
toiju lastništva smo pričeli z iz-
vajanjem komasacij ali zložbo
zemljišč na teh melioriranih
kmetijskih zemljiščih. Nezaupa-
nje v zložbo zemljišč, kije vladalo
pred tem je že za nami, saj zah-
tevni upravni postopki zagotav-
ljajo pravno lastniško varnost.
enako za vse komasacijske ude-
ležence.
Še v letošnjem letu bo Kmetij-
ska zadruga Ptuj, kot investitor
pristopila k melioraciji posled-
njega od 13 melioracijskih
območij v Pesniški dolini, meho-
raciji MO 9 Ob Krki v delih ka-
tastrskih občin Dragovič, Juršinci
in Mostje, to je doline od Gaber-
nika do naselja Juršinci ob vodo-
toku Krke. Kmetijska zemljiška
skupnost občine Ptuj je pri pri-
stojnem upravnem organu za
kmetijstvo meseca maja vložila
predlog za uvedbo komasacij-
skega postopka, ki bo potekal so-
časno z izvedbo hidro in agrome-
lioracijskih del. Melioracijsko in
komasacijsko območje MO 9 ob
Krki v tej rubriki predstavljamo z
namenom, da bralci in udeleženci
vsaj delno spoznajo kakšen je
postopek za uvedbo komasacije in
kako se zakonito zagotavlja pra-
vno varstvo.
Skupščini občine Ptuj je v
skladu z Zakonom o kmetijskih
zemljiščih posredovan predlog za
izdajo odločbe o uvedbi komasa-
cijskega postopka na MO 9 ob
Krki. katero bi naj pristojna zbor
krajevnih skupnosti m zbor zd-
ruženega dela sprejela v mesecu
juniju.
Odločba o uvedbi komasacij-
skega postopka uvodoma
opredeljuje območje, ki obsega
78,3079 ha, od tega 71,2980 ha
zasebnih in 7,0099 ha družbenih
zemljišč z 79 udeleženci. V posto-
pek so zemljišča zajeta po stvar-
nih pravicah sedanjega stanja^
zemyiški knjigi z vsemi katastr-
skimi in zemljišk9rknjižnimi las-
tninskimi podatki. Komasacijski
elaHorat z idejno zasnovo ureditve
koma.sacijskega območja bo jav-
no razgrnjen na sedežu krajevne
skupnosti Juršinci in na vpogled
pri občinskem komiteju za kme-
tijstvo v mesecu juliju, na katerega'
imajo komasacijski udeleženci in
drugi, ki imajo v tem postopku
kakšen na zakon oprt pravni in-
teres pravico, da dajo eventuelne
pripombe k idejni zasnovi koma-
sacije.
idejni zasnovi koma.sacije.
Komasacijo bo izvedla 5-član-
ska komasacijska komisija, kateri
predseduje diplomirani" pravnik
sodnik ter člani, upravni organ
občinskega komiteja za kmetij-
stvo, geodetski strokovnjak, pra-
vnik in kmet, ki zastopa komasa-
cijske udeležence. Naloge te ko-
misije so v okviru zakonskih pri-
stojnosti opredeljene v posebni
odločbi občinske skupščine.
Način in vrednotenje zemljišč
komasacijskega sklada določi in
opravi komasacijska komisija
sporazumno s komasacijskimi
udeleženci. Vsi komasacijski
udeleženci pa prejmejo upravno
odločbo o uvedbi komasacijskega
postopka takoj po tem, ko jo bo
občinska skupščina sprejela.
Pa še to, da zoper odločbo o
uvedbi komasacijskega postopka
pritožba ni mogoča, je pa dopus-
ten upravni spor, katerega tožba
se vloži v 30 dneh po prejemu
odločbe pri Vrhovnem sodišču SR
Slovenije.
V tem postopku sledita pri iz-
vedbi komasacije najpomem-
bnejši opravili, to je načrt dehtve
zemljišč iz komasacij..,kega sklada
in urejanje lastninskih razmerij, o
čemer pa več v naslednjih pri-
spevkih te rubrike.
Občinski komite
za kmetijstvo
Miran GLUŠIČ. ing. agr.
V srednji program
še vpisujejo
v šolskem letu 1984/85 so v kmetijski usmeritvi razpisali 30 vpisnih
mest za skrajšani program in devetdeset za srednji program. Do konca
maja se je v skrajšani program prijavilo 42 učencev, v srednji pa 64
učencev. V skrajšanem programu je torej vpis že presežen, v srednjem
programu pa je še dovolj prostora, zato vabijo vse učence, ki še niso
sprejeli dokončna rvHinčitve, da razmislijo o šolanju na kmetijski šoli.
Na šoli ugotavljajo, da so poklicne želje mladih preskromne, saj se
za skrajšani program kmetijske šole odloča več učencev, kot je razpisanih
mest. Gotovo je med temi mnogo taikih učencev, ki bi se lahko glede na
svoje znanje usmerili v srednji program ter si pridobili poklic kmetijca
oziroma kmetijskega tehnika.
Vpis v srednji program kmetijske šole bo trajal do konca avgusta in
v	šoli upajo, da bodo vpisali še manjkajoče število učencev, preusmeriti
pa bodo poskušali tudi nekaj učencev, ki so se vpisali v skrajšani
program
Kmetijska šola deluje že nekaj časa v okviru srednješolskega centra
Ptuj in ima dobre pogoje za teoretični, pa tudi praktični pouk. Z
dograditvijo novih delavnic so pridobiH moderno učilnico za kmetijsko
strojništvo, nabavili so precej kmetijskih strojev. V najemu imajo kme-
tijsko zemljišče, ki služi za najnujnejše praktično delo, praktični pouk pa
poteka tudi v obratih kmetijskega kombinata Ptuj in kmetijskega
kombinata Jeruzalem Ormož, pa tudi pri kmetijski zadrugi Ptuj in
občasno še na zaščitenih kmetijah. V prihodnje želijo pridobiti tudi nekaj
več zemlje za svoje lastno šolsko posestvo, predvsem bi radi izvajali
program živinoreje v lastnih hlevih. Tu gre predvsem za vzrejo perutnine
in prašičev, saj je praktično delo učencev v takih družbenih objektih
oteženo zaradi strogih nrevertivnih ukrepov
Po dosedanjih izkušnjah je moč trditi, da se bivši učenci kmetijske
usmeritve uspešno vključujejo v kmetijsko proizvodnjo. Precej učencev
iz skrajšanega programa ostaja doma na zaščitenih kmetijah, nekaj se jih
tudi zaposli v družbenem sektorju. Seveda mnogi nadaljujejo izob-
raževanje na višjih in visokih šolah agronomske smeri. Prva generacija
srednješolcev iz programa kmetijec — četrte stopnje zahtevnosti zak-
ljučuje šolanje v tem šolskem letu. To bodo kvalificirani delavci v
kmetijskih organizacijah združenega dela, nekaj pa jih bo ostalo na
zaščitenih kmetijah, ki jih je v ptujski in ormoški občini precej.
JB
Spomin na temne
oblake nad Halozami!
3. avgusta 1950 okrog 20. ure je toča uničila domala vse vinograde od
reke Drave do Leskovca in Borla, prek Zavrča na Hrvaško. Najprej je
začela nevihta. Po močnem nalivu dežja je začela klestiti toča. Najprej
drobna med dežjem, nato pa samo toča, debela kot oreh. Tega ne bom
nikoli pozabil. Toča je uničevala strehe, razbijala Sipe. Vinogradi in
poljščine vse je bilo popolnoma uničeno. Sadno drevje in gozdovi so bili
okleščeni, brez listja. Vinska trta si je opomogla šele čez dve leti. Prav tako
jablane, slive in ostalo drevje.
Doma smo imeli posejano njivo ajde, niti bilke ni ostalo od nje. V«;^k
si lahko misli kaj pomeni toča v avgustu. Takrat se je obetala dobra leti ia,
pa tudi dobra trgatev. Ljudje, ki smo živeli tam in bili odvisni od te
skromne zemlje, smo enostavno jokali in dejali, kaj zdaj. Vseeno smo se
pretolkli, preživeli v upanju, da bo pač drugič bolje. Preorali smo njive in
posejali repo, da je bila za nadomestilo krme za živino, pa tudi za ljudi.
Mnogi smo bili žalostni tudi zaradi ptic pevk, ki jim toča prav tako ni pri-
zanesla.
Danes imamo obramni sistem proti toči. Le malokrat se zgodi, da bi
prišlo do večje elementarne nesreče. Danes si vsi kmetje, vinogradniki,
delavci, skratka vsi prizadevamo, da bi deloval sistem obrambe pred točo,
za kar prispevamo tudi precej sredstev. Nekoč pa smo bili nemočni proti tej
naravni ujmi.
Stane Krajnc, Kidričevo
SPRAVILO SENA
NEKOČ
Dolgo je že tega,ko smo na naših cestah še srečali vprege s konji, volo-
vi	ali kravami, ki so vlekle za seboj voz, še vedno z lesenimi razsušenimi ko-
lesi, zvrha naloženega s senom. Danes je to precej drugače, po cesti drvi
traktor s samonakladalko naloženo s senom, ki ga potem spravijo s
puhalnikom v skednje.
Kot vidimo je danes ročno delo pri spravilu sena zelo redko ali sploh*
opuščeno, danes se dela le še s stroji. Nekoč pa je bilo prav prijetno
preživeti dan na travniku in med ljudmi pomagati spravljati seno. V ranih
jutranjih urah so se kosci odpravljali na travnik kosit. Prijetno je bilo
slišati brušenje kos v jutranjih urah, tu pa tam se je oglasila Se prava doma-
ča pesem. Gospodinja je koscem prinesla na travnik bogat zajtrk, ki ni bil
prav nič podoben današnjemu. Ko so kosci opravili svoje delo, je napočil
trenutek še za ostale, predvsem za dekleta in fante, ki so pokošeno travo
raztrosili. V dopoldanskem in popoldanskem času so takšno travo ozroma
sci.o nekajkrat obrnili z lesenimi vilami. Na večer pred roso pa so seno
spravili v plaste. Naslednjega dne pa ponovno raztrosili in obrnili.
Pretežno so to naredili v dveh do štirih dneh, seveda, če jim je bilo
vreme naklonjeno. Ko je bilo seno povsem suho, so ga naložili na vozove in
odpeljali na kmetijo, kjer so ga spravili v kopice, ki oa niso bile male.
Kmetje so bili pravi umetniki pri postavljanju kopic, ki so se med seboj
razlikovale fK) debelini, velikosti in seveda po lepoti.
ZB
Tako je izgledala nekoč velika senena kopica
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
7. junij 1984 - TEDNIK
Dober den. Gnes, v soboto 2. junija, gdo van jaz toto pismo pišen, se
nam je enkrat po dugen cajti le celo sunce pokozalo. Do zdaj smo ga lehko
skoro samo na špagi gledali, saj vete tistega električnega na šaltar. Jebalga
na grahlov štil, trovo smo pokosili, samo v seno je nesmo mogli spremeniti.
Mija z Mico sma si že gučala, ke bi začela krrno gor na peči sišiti pa sma
zračunala, ke je le še boljše na sunčno energijo počakati. To je zaenkrat še
edina energija, ki se neje podrožila. Čuja pa sen, ke v našen ZlS-i (zveznen
izvršnem sveti) ali po domočen povedano v M Ukini vlodi že razmišljajo, da
bi uvedli tudi dovek na vse, ki si na sunci kožo forbajo no riti grejejo. Pre,
ke bi toti dovek bija brez izjeme za vse, tudi za tiste, ki se v senci skrivliejo
no se sunca izogiblejo. To je seveda zlo prav no pošteno, saj je pri nas še dosti
tokih, ki se v hlodovini skrivlejo no se bojijo, da jih ne bi stabilizacijsko
sunce speklo.
Vete gnes sen nasršeni no slabe vole. Vutro sen odprja radijo no
namesto, dobro jutro dragi poslušalci, čuja: »Orožja nafta, bencin, super
bencin, kerozin ...,« na kunci seznama še je samo falilo: »Drogi državljan,
še malo pa boš hin ...!« Totin našim cenam no tistim, kijih odobrovlejo se
je resen čista zmešalo. Vsoki den se kaj podraži. Naša bivša sosida, ki se je
pred por leti na Ptuj v službo sprovla no je tan tudi stanovonje dobila mi je
to pred por dnevi rekla:» Veš Lujz, jaz bon se nazaj na grunt sprovla. V mesti
skoro niti več za hrano no stanovonje ne zaslužin .. .«Jepač tak — CENE
GREJO GOR, STA NDA RD NA S PA DO J.
Pa ke nemo samo jomrali, povejmo, da smo še hujše cajte preživeli no
neje vrag, ke tudi tote ekoriomske krize nebi na hrbet položili. Te pa srečno.
Vaš na hrbet položeni Lujzek
Usmeritve nadaljnjega razvoja
kulturnih dejavnosti
v občini Ormož
Koncem marca letos je bila v Ormožu skupna seja vseh treh zborov
Skupščine občine Ormož. Na njej so med drugim obravnavali stanje in
problematiko kulturnih dejavnosti v občini ter obravnavali odlok o
razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož. Pri
obravnavi teh dveh točk je, kot enakopravni zbor, sodelovala tudi
skupščina Kulturne skupnosti Ormož. Predsedstvo te skupščine je pri-
pravilo tudi osnutek usmeritev nadaljenjega razvoja kulturnih dejav-
nosti, ki so jih delegati vseh zborov sprejeli in jih objavljamo.
Omejene materialne možnosti že nekaj let zahtevajo varčno po-
slovanje, smotrno rabo obstoječih zmogljivosti, prostorov in delovnih
priprav, racionalno izkoriščanje delovnega časa in ravnanja s sredstvi.
Zato v bodoče ne kaže iskati večjih rezerv znotraj poklicnih institucij, saj
te že več let poslujejo na robu rentabilnosti. Zaradi omejenih sredstev
skupne porabe bo potrebno iskati tudi vire za izvajanje programov na
področju kulture. Tako bo potrebno pospešiti neposredno svobodno
menjavo dela in vključiti v oblikovanje programov in zagotavljanje
sredstev zanje tudi neposredno uporabnike.
V	večji meri kot doslej bo potrebno uveljaviti take družbenoeko-
nomske odnose, v katerih kultura ne bo pojmovana kot del potrošnje,
ampak kot bistvena sestavina celotne materialne in družbene repro-
dukcije. V planiranje in zagotavljanje kulturnih potreb bo potrebno
učinkoviteje vključiti organizacije združenega dela in krajevne skup-
nosti.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in omejenem obsegu
sredstev v prihodnjem obdobju, je potrebno zadržati obstoječi kulturni
nivo, kar ^ seveda od kulturnih delavcev zahtevalo maksimalno an-
gažiranje, tako pri načrtovanju izvedbe nalog, kot pri njihovi realizaciji.
Pn-sebno Dozornost bo potrebno posvetiti uresničevanju Zakona o na-
ravni in kulturni dediščini, varovanju in vzdrževanju spomenikov, kot
je grad Velika Nedelja ena izmed največjih investicijskih del, varovanje
etnoloških spomenikov (zidanice, kljiičaje, mlini in drugo). V poročilu o
delu knjižnice je zaslediti, da knjižnica razpolaga s 15.342 knjigami, za
kar bi po normativih in standardih za knjižničarstvo potrebovala okrog
500 m^ površine in za delo 3 knjižničarje. Knjižnica pa posluje na znatno
manjši površini. Potreb in želja prosvetnih društev v občinski zvezi
kulturnih organizacij sploh nismo nakazali — zborovodji, režiserji,
folklora in drugo.
V	razpravah o kulturi tako v družbenopolitičnih organizacijah, kot
v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih še zlasti pa v
skupščini skupnosti bodo morali uporabniki bolj kot doslej kritično in
ustvarjalno spregovoriti o svojih potrebah in možnostih. Le na tak način
se lahko dogovorimo o vsebini kulturne politike, kakršno terjajo na-
stajajoče razmere, ^da bi se le-ta potem uveljavljala vsepovsod, kjer
delajo, živijo in končno odločajo tudi o tej plati svojega dela in življenja.
Člani zgodovinskega društva smo bili
v Slovenskih goricah
Slovenske gorice — gričevnata
pokrajina — prepredena z rodovit-
nimi polji, gozdovi in zelenimi
pašniki, ki prehranjuje govedo.
Lepa je ta pokrajina — ta košček
naše domovine, na katerega
popotnika pot le redkeje zanese?
Toda, ko jo spozna, se vedno zno-
va vrača vanjo. Številni slovenski
pesniki in pisatelji jo opisujejo
tenkočutno in z ljubeznijo. Enako
se ji posvečajo tudi številni likovni
umetniki. Tej pokrajini tisočerih
lepot in tisočerih nasprotij. Posve-
čajo se pokrajini in ljudem, ki žive
tod. To so kleni ljudje, navezani
na zemljo in red, ki že stoletja živi
tod. Njihove dlani so raskave, pre-
predene s krvavimi žulji, njihov
pogled pa je svetel in blag, srečno
in jasno zazrt v prihodnost. Ti
ljudje so že od nekdaj taki, le da
so nekoč opazovali krvaveče žulje
na dlaneh z grenkobo v srcih, saj
kljub žuljem niso mogli nahraniti
in obleči otrok. Se bolj pa so jih
bolele krivice, ki jih je reven
slovenski viničar doživljal na vsa-
kem koraku. Grenko je bilo njiho-
vo življenje, grenka je bila mladost
njihovih otrok. Mnogi od njih so
odšli iskat pravice in boljšega
življenja drugam. Našli so stike z
naprednimi revolucionarnimi
gibanji kjerkoli so bili: Na ptujski
gimnaziji, na univerzah v Zagrebu
in v Ljubljani, v tovarnah, pa tudi
med polji, ki so jih obdelovali.
Kasneje so mnogi sodelovali tudi v
španski državljanski vojni, kjer so
si pridobili dragocene izkušnje, ki
so jih kasneje s pridom uporabili v
NOB.
Mnogi so se kasneje vrnili
domov, na svobodno zemljo,
nekateri pa so ostali tudi drugod.
Danes se tudi ti radi vračajo
domov, v rodne slovenske gorice.
Na te kraje jih vežejo mladostni
spomini, ki so kljub prestanemu
gorju lepi in prijetni.
Tudi Ivan Potrč se rad vrača v
domače kraje, pa ne le v svojih
delih, rad se odzove tudi vsem na-
šim vabilom. Tako sta se z ženo —
Branko Jurco — odzvala tudi
vabilu Zgodovinskega društva v
Ptuju, ki je organiziralo ekskurzijo
v Slovenske gorice, z namenom, da
pobliže spoznamo te slikovite
kraje, njihove prebivalce in
njihovo preteklost.
Na pot smo se odpravili v so-
boto, 19. maja. Najprej smo se
ustavili ob gradu v Dornavi, ki je
najpomembnejša posvetna pozno-
baročna stavba v Sloveniji. V pre-
teklosti je grad izmenjal precej
lastnikov, ki so mu postopoma z
večkratnim obnavljanjem in
dograjevanjem vtisnili pečate
najrazličnejših obdobij. Sedanji
videz je grad dobil v letih 1739 in
1743, ko so bili njegovi lastniki
Attemsi, ki so hkrati imeli v lasti
tudi Statenberg, Brežice in Sloven-
sko Bistrico. V glavni dvorani smo
si ogledali lepe freske iz 1708. leta.
Posebno zanimiv je mitološki
prizor s Herkulom, ki prikazuje
razna njegova dela in njegov
sprejem na Olimnu. Zanimiv in
lepo urejen je tudi grajski park, ki
ga je v preteklosti krasilo 12
pritlikavcev in 6 antičnih oseb-
nosti, ki so sedaj spravljene v
Pokrajinskem muzeju v Ptuju.
Zadnji zasebni lastnik gradu je bila
rodbina Pongratz iz Slovenske
Bistrice. Sedaj je v gradu umobol-
nica, kjer skrbijo za. otroke iz vseh
predelov Slovenije.
V Dornavi pa smo se spomnili
tudi na dr. Franja Žgeča, ki je v
obdobju med dvema vojnama širil
v slovenskih šolah revolucionarni
duh med dijaki. Dr. Fran jo Zgeč
je avtor številnih tehtnih študij in
razprav o socialnih razmerah v
Halozah.
iz Uornave, kjer smo opažih na
dimniku gradu še eno zanimivost
— štorklje — smo se napotili proti
Polenšaku. Kraj poznamo pred-
vsem po zaslugi aktivnega turi-
stičnega društva, ki prireja
praznike žetve, trgatve in praznike
gob. Strnjena vas s središčem pri
cerkvi in šoli pa ima še več zanimi-
vosti. Ena izmed njih je zagotovo
Marijina cerkev, ki je bila zgrajena
v letih od 1621 do 1633. Kasneje so
jo obnavljali in ponovno posvetili
leta 1772. Ima pet oltarjev. Stran-
ski oltarji, prižnica in dva kipa na
konzolah so izdelki Jožefa Holzin-
gerja. V Polenšaku ie od leta 1870
tudi sedež župnije. Župnik nam je
pripovedoval, kako je po verova-
njih cerkev nastala. Pred njo stoji
mogočna stara lipa. Obseg njenega
debla je 5 metrov. Okoli nje je
klopca, ki je verjetno prav prijetno
počivališče za domačine ob nedelj-
skih popoldnevih, pa tudi popot-
nik rad posedi v senci mogočnega
drevesa.
Ustavili smo se tudi ob idilični
hišici — domačiji Stanka Cajnkar-
ja — v Savcih. Stanko Cajnkar
(1900—1977) se je s svojim delom
kot pisatelj, pripovednik, dramatik
in esejist posvetil preprostim
slovenskim ljudem. O njegovem
življenju in delu nam je spre-
govoril slavist prof. Ivo Arhar.
Stanko Cajnkar je na ptujski
gimnaziji poučeval verouk. Njegov
lik naprednega učitelja je lepo
orisal tudi Ivan Potrč. Povedal je,
da so ure verouka izzvenele v raz-
pravah ali je bog, ali ga ni.
Cajnkar je tudi dobro poznal
marksistično literaturo in tudi o
njej je razpravljal z dijaki. Spre-
govorila je še Milojka Alič, katere
oče je bil v tistem času ravnatelj
ptujske gimnazije.
V	Veliki Nedelji smo si ogledali
grad, ki je bil zgrajen v 13.
stoletju, njegov lastnik pa je od
zgraditve pa do zadnje svetovne
vojne bil nemški križniški red. V
gradu so danes stanovanja. Kljub
požaru in neurejenemu okolju je
ostal grad markanten. Njegovo
jedro kaže gotske elemente.
Oblikuje pravokotno dvorišče in
ima štiri vogalne stolpe. Ogledali
smo si tudi velikonedeljsko cerkev
sv. Trojice, ki je bila že leta 1219
sedež prafare.
V	Veliki Nedelji je od leta 1831
pa do smrti bival kot župnik,
dekan in šolski nadzornik. Peter
Dajnko, publicist, pisatelj in
jezikoslovec, ki je skušal uveljaviti
svoj črkopis ,,danjčico" in pose-
ben književni jezik na temelju
vzhodnoštajerskih narečij.
Grad v Ormožu smo si letos že
podrobneje ogledali, zato nas je
bolj zanimalo predvsem to, kako
Ormožanom uspeva, da je njihovo
mestece še vedno zeleno, da ni nik-
jer ogromnih betonskih gmot, ki
jih toliko najdemo v drugih
mestih. Arh. ing. Dušan Moškon,
kateremu so Ormožani dolžni zah-
valo za videz mesta, nam je ob
diapozitivih prikazal, kako mu to
uspeva.
V	Ormožu nas je pričakala tudi
tovarišica Borislava Vičarjeva, uči-
teljica zgodovine na osnovni šoli
Slavka Slandra v Mariboru. Del
svoje mladosti je tudi ona preži-
vljala v Ormožu. Pripovedovala
nam je o dogajanjih v Ormožu 27.
marca 1941. Opozorila je, da o teh
dogodkih v Ormožu ni doslej še
nihče ničesar zapisal. Opisala nam
nam je, kako so po podpisu pri-
stopa Jugoslavije k trojnemu pak-
tu spontano prišli ljudje na ulice,
kako so se zbrali v kulturnem do-
mu, vzklikali domoljubna gesla in
ogorčeno in ognjevito protestirali
proti sodelovanju s fašističnimi si-
lami. Na zborovanju je takrat go-
voril tudi oče tov. Borislave Vičar-
ieve — Martin Skoliber. Kakšen je
bil odmev tega zborovanja pa nam
priča tudi podatek, da je o njem in
o Martinu Skolibiu pisal tudi nem-
ški list Včlkischer Beobachter. Za
Ormož je bil to izredn i nomemben
dogodek. Bil je tista ...Arica, ki je
zanetila požar, ki ga ni bilo več
moč pogasiti, zato si zagotovo
zasluži, da bi mu posvetili nekoli-
ko več pozornosti. Ne bi smeli do-
voliti, da zatone v pozabo, ampak
ga ohraniti tudi prihajajočim ro-
dovom, ki se iz preteklosti učijo in
se ob njej plemenitijo.
Na poti skozi Ključarovce nam je
slavistka prof. Darinka Cretnikova
predstavila pisatelja Frana Ksaver-
ja Meška, ki se je v svojih delih
poglabljal v človekovo duševnost.
Pisal je v odličnem jeziku in slogu.
V začetku stoletja so ga primerjali
s Cankarjem, vendar pa v Mešku
ni bilo toliko idejne globine. Kot
duhovnik je živel med koroškimi
Slovenci. Močno si je prizadeval,
da bi zbudil in utrdil njihovo naro-
dno zavest. Zaradi tega so ga
Nemci v prvi in drugi svetovni voj-
ni preganjali.
Preko Pršetincev, Lahoncev,
Ivanjkovec in Veličan smo prispeli
v Cerovec, kjer smo se ustavili ob
domačiji Stanka Vraza — Jakoba
Frasa. Vraz se je ukvarjal s
slovstvenim delom. Bil je v stiku s
čbeličarji v Ljubljani in jih je po-
skušal pridobiti za svoje jezikovne
načrte. V objavo jim je ponudil
svoje pesmi, vendar jih zaradi jezi-
ka, ki se je zdel slabo razumljiv,
niso objavili. Zaradi idejnih na-
sprotij so se za tem razšli. Vraz je
bil zagovornik ilirizma in je po tem
pisal le še v hrvaščini.
Preko slikovitega Jeruzalema in
Miklavža smo prispeli na Kog. Ob
domačem vinu, kruhu in zaseki
smo se srečali s kurirjem TV 15 —
Martinom Curinom-Miranom.
Pripovedoval nam je o svojih spo-
minih na NOB in kurirsko postajo
TV 15. To postajo so organizirali
julija 1944 na Kogu. Zadolžena je
bila za zvezo s Prekmur-
jem, Medjimurjem, ptujskim pre-
delom, oblastnim komitejem KPS
za Štajersko in drugimi političnimi
forumi. Na Kogu pa smo se spo-
mnili tudi narodnega heroja Jo&ta
Kerenčiča, ki je deloval tudi na
tem področju. Tov. Vida Topolov-
čeva nam je prebrala del govora
Draga Košmrlja, v katerem se spo-
minja na Kerenčiča. Tov. Branka
Jurca je ob tem opozorila na Ke-
renčičevo mladinsko delo „Mati
išče mojstra'", ki bi ga kazalo
ponatisniti in tako približati mla-
dim.
V Središču ob Dravi je že pred
vojno delovala skupina komuni-
stov. V obdobju druge svetovne
vojne, pa je na tem območju bilo
več pomembnih postojank Ena
najpomembnejših je bila pri Mileni
in Poldetu Bercetu. Sem so priha-
jali Jože Kerenčič, Milena Bokša-
Boža, Štefan Kovač, njegova žena
Mima, Rado Iršič in drugi. Milena
in Polde sta svetla lika revolucio-
narjev, katerih se še danes radi
spominjamo. Njuni sodelavci z
ljubeznijo, mlajše generacije pa z
velikim občudovanjem. Leta 1942
sta bila oba ustreljena kot talca. V
Središču je ormoški muzej pripra-
vil razstavo, ki prikazuje narodno-
osvobodilni boj in okupatorjevo
nasilje na tem področju.
V popoldanskih urah smo obi-
skali še Obrež. Domačini so nam
postregli z domačimi dobrotami in ,
nam pripravili program. Občudo-
vali smo tovarišico Kolaričevo in
njene mlade plesalce, ki so nam
ob zvokih harmonike predstavili
štajerske narodne plese, ob tem pa
še prešerno zapeli.
Ob uspešno zaključenem potepa-
nju po Slovenskih goricah pa smo
se še spomnili tov. Ljubice Suligoj,
ki nas je ves dan vodila in nam
predstavljala posebnosti in zname-
nitosti s krajev skozi katere smo se
vozili. Vida Topolovčeva in Vlado
Horvat sta nam izdala, da je Lju-
bica Suligojeva dan prej ,,pri triin-
tridesetih letih srečala Abraha-
ma". S petdesetimi rdečimi nagelj-
ni smo zaželeli sebi in njej, da bi
bilo njeno delo še v naprej tako
plodno, da bi še veliko napisala in
nas tudi v naprej tako lepo vodila
na ekskurzijah. Čestitali pa smo
tudi Branki Jurci, ki je čila in mla-
da nekaj dni kasneje praznovala
sedemdeseti rojstni dan. Žal nam
je bilo, da iz zdravstvenih razlogov
ni mogla z nami Vida Rojičeva, ki
v tem letu prav tako praznuje po-
memben življenjski jubilej. Tudi
njej želimo vse najboljše.
Polni prijetnih vtisov smo se
vrnili v Ptuj. Preživeli smo nepo-
zabni dan. Zanj se zahvaljujemo
vsem, ki so sodelovali pri njegovi
organizaciji in izvedbi: prof. Lju-
bici Suligij, Vidi Topolovec, prof.
Ivu Arharju, prof. Darinki Cretni-
kovi, Kristini Samperl-Purg, arh.
ing. Dušanu Moškonu, Borislavi
Vičarjevi, prof. Vladu Horvatu,
Eriki Kysela, Faniki Vauda. Pose-
bej pa bi se radi zahvalili Se gosto-
ljubnim Kogovčanom in Obreža-
nom, predvsem še tov. Tilčki Ko-
laričevi.
Ob zaključku pa še vabilo, da se
jeseni ponovno srečamo na ek-
skurziji — tokrat v Zasavju. Naš
obisk bo namenjen predvsem do-
godkom pred šestdesetimi leti, ko
je prišlo do krvavih spopadov med
komunisti in Orjuno v Trbovljah.
Silva Hat
Spoštovani tovariš Kelemina!
Tudi v naši družbi veljavne formalne oblike
občevanja med ljudmi, mi branijo, da bi vam
odgovoril tako kot bi to bilo potrebno, isto-
časno pa se mi upira spustiti se na vaš nivo, o
katerem, to pravico si pridržujem, pa mislim
svoje. Prav tako se mi ne zdi potrebno razlagati
strokovne problematike zdravljenja prelomov
pri otrocih, ker imam občutek, upoštevajoč vaš
članek, da se na te stvari spoznate vsaj tako
dobro kot jaz.
Malo prikrojeno in i?o svoje razlagate potek
zdravljenja vašega otroka pri nas. Res je, da so
otroka pripeljali v bolnišnico na dan nezgode
okoli 9. ure zjutraj, vendar šele potem, ko ste jo
doma nahranili, tako, da smo morali počakati z
narkozo, takega zloma pa ni mogoče naravnati
kar tako. Verjetno poznate stanje rokice, ko je
otrok prišel v bolnišnico, prelom obeh kosti
podlahti v predelu zapestnega sklepa in to v
predelu rastnih con s popolnim premikom
kostnih drobcev. Operativni poseg — zlomke
utrdimo z žico ali vijakom, neposredno po
naravnavi zaradi dobrega stanja zlomkov m bil
potreben. Pri taki obliki zloma, kot gaje imela
vaša hčerka, pride v velikem procentu do
drsenja, to predvsem, ko uplahne oteklina, kar
se je tudi zgodilo, ponovne uravnave pa so
nevarne za kasnejše kompHkacije v rasti in jih
ne moremo ponavljati v nedogled.
Vse to bi lahko vedeli, če bi se le pozanimah
oziroma govorili z lečečim zdravnikom o zd-
ravljenju vašega otroka, v svojem odgovoru pa
se ne morem spustiti v čisto strokovno disku-
sijo, ker ta ob tako polariziranih stališčih nima
nobenega smisla.
Veseli nas, da ste bili zadovoljni z zdravlje-
njem v drugi ustanovi in da poteka zdravljenje
zadovoljivo.
Brez medsebojnega zaupanja med bolnikom
in zdravnikom ni mogoče uspešno delati, zato
želim, da boste v vseh nadaljnjih slučajih po-
iskal; pomoč tam. kjer mishte, da boste najbolje
oskrbljeni. Ker v svojem članku uporabljale v
narekovaj besedo krivci in upate, da se bodo
sami oglasili, vam sporočam, da tudi danes
prevzemamo vso odgovornost za pravilno zd-
ravljenje na našem oddelku, kar vam bomo
tudi po za to pravilni poti dokazali, dokazah
vam bomo pa tudi, da v naši samoupravni
družbi ni vsak pismeni izliv v sebe zaverova-
nega človeka dobronamerna kritika.
Kot predstojnik kirurškega oddelka se mo-
ram postaviti na tako jasno opredeljena sta-
lišča. Zdravstvena služba oziroma bolnišnica je
služba, ki je zelo izpostavljena javnosti, je
služba, kjer se vrača zdravje in sreča, je pa tudi
kraj trpljenja oziroma česte smrti. Za tako delo
paje potrebno medsebojno zaupanje vaš čla-
nek pa tako zaupanje v okolju kjer ta služba
dela razbija in po nepotrebnem tistvarja ne-
zaupanje, kakor tudi strahe ljudi, ki iščejo po-
moč pri nas.
dr. Ljubo Toš,
predstojnik kirurškega oddelka
Splošne b"hišnice Pt y
Epilog k nekemu dogodku
Lep čas sem razmišljal, ah naj napišem ta članek ali ne. Nazadnje
sem se odločil predvsem iz razloga, da širša javnost zve o stvareh, ki so
največkrat »stvar« ozkega kroga »poklicanih«.
Dvajsetega aprila seje moja hčerka na poti v šolo huje poškodovala
v prometni nesreči: kompliciran zaprti prelom podlahtnice in koželjnice
takoj za zapestjem leve roke —. Z rešilnim avtomobilom je bila prepe-
ljana v ptujsko bolnišnico, kjer so ji pod anastezijo namestih prelom in
ga nato imobilizirali z doramenskim cirkulamim mavcem. Rentgenska
kontrola je pokazala, daje »pozicija fragmentov zadovoljiva«, toda šele
čez štiri dni je bilo ugotovljeno (24. 4. 1984), da je roko zaradi nesta-
bilnosti preloma potrebno operirati, za operativni poseg pa so se v ptujski
bolnici odločili šele za soboto 28.4.1984, kerje bil vmes praznik, oziroma
šele dober teden po sprejemu na oddelek.
Ker se mi vse skupaj ni zdelo v redu, sem zahteval, da mi hčerko
odpustijo iz bolnice z namenom, da jo na lastne stroške prepeljem v
mariborsko bolnišnico. To seje v resnici zgodilo 26. aprila popoldne in
hčerko so nato sprejeli v urgentni ambulanti, kjer so mi prijazni zdravniki
amb. št. 5 razložili, kaj bo potrebno storiti, da bo s hčerkino roko vse v
redu.
Ne bi rad na dolgo m Široko popisoval, kaj seje vse dogajalo potem,
rad pa bi se v nekaj besedah zahvahl zdravnikom: dr. Ferku, dr. Zalo-
karju, dr. Čeponu in drugim, ki jim je v poltretji uri uspelo narediti to,
česar v ptujski bolnišnici niso uspeli v skoraj enem tednu in še to brez
operativnega posega. Žal se v skopih besedah ne da izraziti vsa tista
utečenost, ki bi morala verjetno biti vzgled marsikateri zdravstveni
ustanovi ob sprejemu bolnika na urgentni ambulantni pregled in
terapijo. Omenjeni zdravniki so se maksimalno trudih m so vložih velike
napore, cla otroku popravijo to, kar bi v ptujski bolnišnici morali storiti
že, ko je bil prelom še svež. Zastarelost preloma in krivo zraščena kost —
ki regenerira hitreje od poškodovanega mišičnega tkiva — sta povzro-
čila, daje bila namestitev preloma še težavnejša. Toda že po prvi kontroU
seje pokazalo, daje bil poseg uspešen in moja odločitev za premestitev
iz ene zdravstvene ustanove v drugo pravilna.
Komentar k temu je skorajda nepotreben, pa vendar. Človeku se
samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakaj taka razlika med eno in drugo
zdravstveno ustanovo. Medtem ko je nekaterim v eni očitno zelo malo
mar zdravje delovnih ljudi, (v tem primeru otroka), pa v drugi vložijo vse
sile, da »popravljajo« napake prvih, s tem pase — to je menda vsem jasno
— podvaj^o stroški, kar v sedanjem stabilizacijskem času ni najbolj
zaželeno. Ce pa pustimo stroške ob strani, pa nam ostane še vedno
dejstvo, da ne moremo pustiti, da bo nekdo ostal vse življenje invalid s
krivo zraščenim prelomom, krajšo nogo ali roko ali pa kako drugače
pohabljen.
V članku nisem uporabil nobenih imen »krivcev«, ker upam, da
bodo vsaj toliko pošteni, da se bodo oglasili sami. Smatram pa, da morajo
dobiti imena in priimke tudi taki ljudje še posebej zato, ker živimo v
socialistični samoupravni družbi, kjer je potrebno z dobronamerno
kritiko pokazati ne samo na napake, pač pa tudi na tiste, ki te napake
delajo.	Franc KELEMiMA, i. r.
P^-vlovci 24. ORMOŽ
TEDNIK - 7- junij 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Kulturno
prosvetno društvo
Obrež
Prosvetno društvo v Obrežu po svoji dejavnosti izstopa med
podobnimi društvi v občini Ormož. Razvijajo predvsem izvirno folkloro,
Icjer pod vodstvom mentorice Tilike Kolarič vadijo skozi vse leto tri
skupine: otroška, mladinska in odrasla. Aktivno deluje tudi gledališka
skupina, občasno pa Se recitatorska skupina. Lansko leto je folklorna
skupina iz Obreža sodelovala na območnem srečanju v Dravogradu, na
bienalni prireditvi v Novem mestu, gostovala pa je tudi v Črnomlju,
Ljutomeru, Ptuju in v krajih domače občine.
S svojo dejavnostjo še zlasti izstopajo v letošnjem letu, ko praznujejo
lO-letnico svojega uspešnega dela. Bili so organizator občinske revije
folklornih skupin, o tem smo poročali zadnjič, v petek popoldne pa so
pričeli s prireditvami ob desetem srečanju folklornih skupin. V dvorani
novozgrajenega doma kulture so se Obrežanom in obiskovalcem iz sose-
dnjih krajev predstavili člani kulturnega društva Jaka Radič iz Mojstrane
s komedijo Poročil se bom s svojo ženo.
V soboto popoldne so v Obrežu začeli osrednjo prireditev s tekmo
koscev. Najbolje sta se izkazala gosta iz pobratene folklorne skupine iz
Mojstrane pod Triglavom, tretji pa je bil Črtomir Sestan, domačin iz
Obreža.
Po tekmi koscev pa je bila v domu kulture revija folklornih skupin iz
Nedelišča v SR Hrvaški, iz pobratenega prosvetnega društva Jaka Radič
iz Mojstrane in vse tri domače skupine (otroška, mladinska in odrasla). V
okviru revije je prof. Mirko Ramovž v imenu Zveze kulturnih organizacij
in sekcije folklornih skupin Slovenije izročil Tilki Kolarič zlato značko
ZKO Slovenije.	— u
Pesnik Ivan Minatti med Ptujčani
Foto: Mš
Pesnik Ivan Minatti
med Ptujčani
v četrtek zvečer smo imeh Ptujčani v gosteh slovenskega pesnika,
prevajalca in urednika Ivana Minattija, ki ga je kolektiv Ljudske in
študijske knjižnice povabil ob njegovi 60-letnici. Ob tej priložnosti so v
prostorih knjižnice pripravili tudi razstavo literature, ki govori o nje-
govem umetniškem in prevajalskem delu.
Na hterarnem večeru, ki je bil v dvorani narodnega doma so se
najprej s krajšim izborom pesmi predstavili člani ptujskega gledahšča,
nekatere med njimi pa je prebral tudi avtor sam, kije nato še odgovarjal
na vprašanja poslušalcev, zlasti pa o svojem partizanskem in povoinem
ustvarjanju ter uredniškem delu pri Mladinski knjigi.
SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE
s 5. srečanja tamburašev Slovenije v Cirkovcah
(foto zk)
V nedeljo, 3. junija, je bilo v Cirkovcah na Dravskem polju 5.
srečanje tamburaških skupin Slovenije. Pr^d tem je bila skupščina
združenja tamburaških skupin, kjer so udeleženci kritično ocenih delo
tamburašev. Ne toliko zaradi premajhne siceršnje aktivnosti, temveč
predvsem zaradi skromne udeležbe na raznih revijah. Vzrok je iskati v
denarju, ki ga tudi tamburaškim orkestrom primanjkuje, težave pa so
tudi s strokovno literaturo.
Ko so pred leti pričeh izdajati revijo Tamburaš so pričakovah, da
bodo probleme vsaj delno reših. Žal pa je revija zaradi pomanjkanja
denarja prenehala izhajati. Dogovarjajo se, da bi občasno združiU revijo
Tamburaš z revijo Folklorist in na ta način premostih denarne težave.
Nedeljska revija je kljub skromni udeležbi tamburaških orkestrov
— nastopilo jih je le šest, čeprav jih deluje v Sloveniji dvainšestdeset, na
avstrijskem Koroškem pa pet — je postavila na laž tiste, ki trdijo, da
mladi ne želijo igrati v takšnih orkestrih.
Na odru Doma krajanov v Cirkovcah je nastopilo več mladih kot
starejših, strokovnjaki pa so ocenih, da so v zadnjem letu dosegli lep
napredek tako v kakovosti kot v številčnosti. Nastopih so tamburaški
orkestri iz Reteč pri Škofji Loki, Prevalj, Železne Kaple, Vučje vasi, Artič
in iz Celj a. Ptujska občina na letošnji reviji ni imela svojega predstavnika.
N. Dobljekar
Ne s predsodki
nad besede
»Knjižna beseda kava in ljud-
ska kofe sta sicer obe iz istega
končnega vira, imena abesinske
pokrajine Kafa. Toda noben
drug jezik ni zavrgel ljudskega
izraza, Slovencem pa šola pred-
pisuje sosedovega, hrvaško kavo.
Prva potujočevalna ustanova je
torej šola! Ta je vzvod tistim
napihnjenim slovničaijem, ki
podlage za slovnico ne iščejo v
ljudstvu!« (J.K.)
Za »turški bob« (kot je rekel
Gutsman v slovarju leta 1789)
smo Slovenci tudi v knjižnem
jeziku sprva rabili kafe in kofe
(Dev v pesmi Pudelbal, 1780;
Vodnik v Kuharskih bukvah,
1799; Prešeren v Gazelah). Sredi
19. stol. so nosilci knjižnega
jezika kofe vzeh na muho, kot
toUko drugih besed, prevzetih iz
nemščine ali že samo po nemšči-
ni — slovarniki začnejo navajati
na prvem mestu kavo, sklicujoč
se pri tem na enake obhke v
srbščini, poljščini in češčini. (Tu-
di Cehi so iz zborne češčine
ljudsko kafe spodrinih s kavo,
prevzeto iz hrvaščine, poljščine
ali madžarščine, češ da kžva
»bolj slovansko zveni«.)
Sčasoma je v slovenščini kava
postala stilno nezaznamovana
tudi v pogovornem jeziku, to je
v tisti različici knjižnega, ki jo
rabijo izobraženi govorci v ne-
formalnih govornih položajih.
Sploh nezamenljiva je v nekate-
rih zvezah (ledena kava) in
številnih izpeljankah (kavni liker,
kavnati lasje, kavovina, kavnik,
kavarniško politiziranje ...).
Kdor bi danes hotel »pokofetiti«
celo besedno družino, bi moral
kovati nove izraze (kofetovec za
kavovec?) ali izbirati med pozab-
ljenimi (kofetišče, kofetarija, ko-
fehavs za kavarno). Celo žive
zveze iz ljudskega jezika (nilin-
ček za kofe), so skladenjsko
okornejše kakor zborne ustrezni-
ce s pridevniškim prilastkom
(kavni mlinček), poleg tega je
druženje besed z neenako stilno
vrednostjo neobičajno, in bi
kavna usedlina postala ne le
usedlina od kofeta, ampak zoc
(od kofeta).
Šola zato upravičeno predpi-
suje za nevtralna zborna besedila
kavo. Kot stilno sredstvo, npr. za
zbujanje domačnosti, pa se — in
naj se — rabi v primernih sobese-
dihh tudi kofe ipd.; v Ljubljani se
neki lokalček posrečeno imenuje
Kofetek, tudi znane Kobilčine
slike Kofetarica ni treba posnaže-
vati. — Ne hodimo (znova^ nad
besede vsak s svojimi predsodki.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga7.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
v sklopu kulturnozgodovinske
zbirke na ptujskem gradu je tudi
bogata zbirka hladnega in strel-
nega orožja z eksp>onati od 15. do
19. stoletja. Sestavljajo jo oklepi,
čelade, šlemi, sulice, helebarde,
spade, bojne sekire, bojni bati,
sablje, jatagani, palaši itd., od
strelnega orožja pa pehotne in
lovske puške, džeferdarke, karan-
filke, karaše, arkebuze, muškete, topovska cev ter bronasti signalni top.
Zaradi tako različnega orožja lahko samo posebej opremljena
delavnica vrši konservacijo, saj se v glavnem pojavljajo predmeti
kombinirani rz različnih kovin in različnih organskih materialov: kože,
tekstila,lesa, kosti itd.
Pred pričetkom konservacije moramo izdelati popolno dokumen-
tacijo predmeta, ki jo sestavlja: natačna risba, opis predmeta, fotografi-
ja, predlog za konservacijsko delo itd. Nato sledi razstavljanje, tako da
kovinske dele ločimo od lesenih. Razstavimo tudi predmete iz različ-
nih kovin, saj zal.teva vsaka kovina svoj postopek čiščenja in konserva-
cije.
Zaradi starejših oblik čiščenja in zaščite, so vsi srednjeveški
predmeti prevlečeni z maščobnim premazom. Kovino razmastimo z:
acetonom, bencinom, alkoholom, kloroformom itd. Temu sledi najprej
površinsko odstranjevanje prvega sloja ije s posebno pasto. Po tem
predmet za nekaj ur damo v razstopino žveplene kisline in I % tioureje.
"Namesto te rastopine lahko uporabimo tudi 20 % fosfomo kislino ah
10 % limonsko kishno. Predmet je zdaj nekoliko potemnel, zato ga je
potrebno pred elektrolizo oščetkati. Elektrolizo opravljamo s pomočjo
suhega usmernika. Elektroht je 5 % natrijev hidroksid, za anodo nam
služi železna pločevina, kot katoda pa predmet sam. Hitrost redukcije
je odvisna od moči elektrike, ki jo uravnavamo s premičnima regula-
torjema. Med samo elektrolizo predmet večkrat vzamemo iz kopeli, da
vidimo stopnjo očiščenosti, lahko ga tudi oščetkamo pod tekočo vodo,
da pospešimo postopek.
Ko opazimo, da na kovini ni več aktivne korozije, pričnemo z
globinskim izpiranjem v destilirani vodi. Prva faza konservacije je
pasiviranje oziroma fosfatizacija. Za ta postopek uporabljamo rastopi-
no šestih delov 30 % — 40 % žveplove kisline in enega dela 20 % natri-
jevega nitrata, dodamo še en procent alkohola. To rastopino s ščetko
nanesemo na predmet in sušimo na zraku. Še boljša za pasiviranje pa
je taninska kislina, ki kovino potemni. Za fosfatizacijo lahko uporabi-
mo tudi samo fosforno kishno, ki kovino obarva sivo. Po delnem
sušenju na zraku, nadaljujemo s sušenjem v sušilnici pri temperaturi
110° — 120" C. Po najmarij dveh urah sušenja je predmet pripravljen
za konservacijo v 8 % polivinil-acetatnem laku. Ko se lak na zraku
posuši, predmet sestavimo, izdelamo kartoteko opravljenega postopka,
fotografiramo in tako je eksponat pripravljen za prezentacijo.
Ivan Žižek
Viteška dvorana ptujskega gradu. Predstavljeno orožje je potrebno
postopnega čiščenja in konserviranja. Foto: M. Koltak, št. fot. 1606.
■-MITJA IVIERSOL-
Bmm md
15. nadaljevanje
Cez čas se je časopisu spet pridružil Cockerill, ki je uredil spore
zaradi dvoboja v St. Louisu. Puhtzer gaje nastavil za upravnega ured-
nika in Cockerill je v svojem starem slogu še bolj pospešil pisanje o
»človeških in socialnih temah«, hkrati pa je — podobno kot že v St.
Louisu — uvedel tudi rubriki za ženske in šport. Seveda pa so pod
njegovim vodstvom še naprej prevladovah naslovi: Smrt jaha na streli,
Ljubimci male Lotte, Krščen v krvi. Kriki na pomoč itd. (Seveda ti
naslovi niso omejeni le na tedanji čas in izključno na Pulitzerjev World.
Tudi dane« jih v takšni ah podobni obliki in vsebini zasledimo še v
marsikaterem bulvarskem časopisu).
Konec leta i883 je imel VVorld že naklado 60.000 izvodov (naklada
seje torej v enem letu povečala za štirikrat), zaradi česar so morah drugi
newyorški časopisi znižati cene, da bi vsaj delno omilih Pulitzerjevo
konkurenco.
Nekaj mesecev kasneje je nedeljska izdaja časopis —
Sunda- VVorld — dosegla rekordno naklado 100.000 izvodov. Puli-
tzerjevi propagandisti so ta dogodek proslavili z vehkim pompom — vse
zaposjene so nagradili s svilenimi cilindri, v parku ob magistratu pa je
bila izstreljena salva iz sto topov. Stin leta kasneje (188 /)je VVorld postal
ameriški dnevnik z najvišjo naklado — 250.000 izvodov. Poleg tega je
časopis po številu oglasnih stolpcev prehitel staresa tekmeca — Herald
— in povišal tudi število strani z 12 na 14 (v nedeljski izdaji pas 36 na 44
strani). Navzlic naraščanju stroškov je izvod časopisa še vedno stal dva
centa.
Joseph Pulitzer je s svojo progmatičnostjo nedvomno udaril pečat
sodobnemu ameriškemu novinarstvu, ki je — kakor ga poznamo danes —
raziskovalno, nasilno in pisano ,,v interesu bralcev". Pulitzer je bil prvi,
ki se je zavedel značilnosti svojega potencialnega bralstva. Konec
preteklega stoletja je prebivalstvo New Yorka naglo naraščalo in se v
kratkem času povečalo za 50 odstotkov. Pulitzer je prav med ljudmi, ki
so prihajali v New York in se tam naseljevali, iskal bralce za svoj časopis.
Ker je bil sam priseljenec, se je nenehno zavedal dejstva, da so štiri patine
vseh prebivalceN več ali manj tujega porekla. K tem ljudem je Pulitzer
usmerjal svoj časopis. Z delom svojih novic in poročil je zajemal
nastajajoče spremembe v družbi in jih mešal s senzacionalizmom. Kritiki
so očitali Pulitzerju, da je obnovil senzacionalizem iz tridesetih let
prejšnjega stoletja, ko se je začela množična proizvodnja pogrošnega
časopisja. Pulitzer pa jim je odgovarjal, da so ,,kri in sociala" in sen-
zacionalizem potrebni, če hoče časopis zvišati naklado, le visokonakladni
časopis pa lahko v svojem resnejšem komentarskem delu ustvarja in
oblikuje tudi javno mnenje.
Za razširjenje svojega časopisa je Piilitzer uporabljal tudi občasne
novinarske ekshibicije. Tako je leta 1889 z velikim pompom poslal Nelie
Bly na pot okoli sveta, da bi ugotovil, ali lahko premaga junake iz
Vernovega fantastičnega romana. V osemdesetih dneh okoli sveta. Nillie
Bly je bil psevdonim reporterke Elizabeth Cochrane. Ta je na straneh
Worlda skrbela za razne srhljive zgodbe, ki jih je sama doživela. Doživela
pa jih je seveda tako, da se je kdaj pa kdaj izdajala za lahkoživko,
zbujala pozornost med zvodniki in jih potem razkrinkavala. Včasih je
tudi hlinila blaznost in se je dala odpeljati v umobolnico, nato pa je
popisala tamkajšnje razmere. Okoli sveta je potovala po morju, z vlaki,
jezdila na konjih .. . VVorld je do podrobnosti spremljal njčno pot in
sprejemal stave. Reporterka Nellie svojega časopisa ni pustila na cedilu. S
posebnim vlakom se je iz San Francisca pripeljala v New York in iz-
mišljene junake francoskega romanopisca prehitela za celih ocem dni.
Povečani obseg je časopisu dopuščal, da se je poleg senzacij in
reklamnih trikov ukvarjal tudi z resnejšim poročanjem. Novičarski so si
prizadevali, da bi na straneh VVorlda zajel dogajanje po vsem območju
ZDA, objavljali pa so tudi telegrafske novice iz tujine. Grobi sen-
zacionalizem se je polagoma umikal s strani VVorlda, socialne teme so bile
napisane z večjim posluhom.
Pulitzerjev časopisni imperij se je 1893 razširil z večernikom Evening
VVorld in Pulitzer se je odločil, da za vse tri svoje Worlde postavi
mogočno stavbo (v tistem času eno izmed najvišjih v New VVorku) z
najsodobnejšimi tiskarskimi stroji. Toda še preden je bila stavba
dokončana, je Pulitzer popolnoma oslepel. Umaknil se je iz aktivnega
novinarstva, vendar ne povsem. Vse do smrti leta 1911 je bil v stikih z
uredniki svojih časopisov in usmerjal njihovo politiko.
BULVARSKITISK
Hočeš nočeš se moramo še za nekaj časa ustaviti pri ameriškem
novinarstvu, ki je v svojem razvoju poskrbelo tudi za to, kar danes
imenujemo senzacionalistični, bulvarski, revolverski ali ,,rumeni" tisk,
skratka tisti tisk, ki mu ni (bilo) mar za splošno obveščenost, temveč le za
napihovanje senzacij. Takšnih bulvarskih časopisov, ki delujejo po
receptu ,,seks, kri, zločin in melodrama", imamo še danes na pretek.
Krivično bi bilo, če bi Pulitzerju naprtili vse grehe za rojstvo sen-
zacionalizma in bulvarskega pisanja. Njegov VVorld je poleg srhljivih in
lascivnih zgodb prinašal tudi dobre in tehtne komentarje, senzacija je bila
prej nujno zlo kot vodilo. Vendar pa se je iz te težnje razvila vrsta
časopisov, ki so dali v celoti prednost senzaciji in povsem pozabili na
informaciio. Tovrstno časopisje je v ZDA dobilo vzdevek .,yellow
journaiiMii" (rumeni tisk), ki je postal sinonim za senzacionalistični tisk.
Do vzdevka je prišlo zaradi rumene barve, s katero so tiskali strip ,,The
Yellow Kid" (Rumeni fantek) v nedeljski izdaji Pulitzerievega worlda.
Pulitzer je namreč prvi spoznal, da je nedeljska izdaja časopisa
čudovita priložnost za zaslužek in zabavo. V času, ko je prišel v New
York, je že kakih sto ameriških dnevnikov imelo nedeljske izdaje, vendar
so bile urejene površno in nenačrtno. Pulitzer pa je svojemu Sunday
VVorldu dodal več strani zabave in jih razdelil na rubrike za ženske,
mladino in športne navijače. Opremil jih je tudi z razkošnimi
ilustracijami.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠI DOPISNIKI
7, junij 1984 - TEDNIK
KS BRATOV RESEV: OTVORITEV SAMOPO
STREŽNICE EMONA-MERKUR 80 23. JUNIJA
Tudi udarniško delo
v ptujski krajevni skupnosti bratov Rešev, kjer je ob novem domu
krajanov v sklepni fazi graditve tudi nova samopostrežna prodajalna, je
čutiti te dni živahni udarniški delovni utrip. Krajani pomagajo pri
urejanju okolja nove trgovine, ki jo bo trgovska delovna organizacija
Emona — Merkur iz Ptuja, slovesno odprla v soboto, 23. junija ob 9. uri.
Ker letos praznuje Emona — Merkur 30-letnico delovanja, bo ta delovna
zmaga sočasno tudi lep jubilejni uspeh skrbi za svoje potrošnike.
Nova samopostrežnica je združeni uspeh samoprispevka prebi-
valcev KS bratov Rešev in lastnih sredstev te trgovske delovne
organizacije. Občani bodo enako kot v dom krajanov, vzidali tudi v
samopostrežnico. zlasti v ureditev njenega okolja, večje število udar-
niških delovnih ur. Zdaj delajo na delovišču vsako popoldne, večji
udarniški delovni akciji pa bosta tudi v soboto, 9. in nedeljo 10. junija.
Vabijo krajane naj se udeležijo dela v čim večjem številu. S seboj naj
prinesejo lopato, kramp ali drugo potrebno orodje.
Nova samonostrcžnica je Marlesov montažni objekt, v njem pa bo
na voljo 360 m^ uporabne površine. Urejen bo tudi ustrezni parkirni
prostor.	JOS
Nedeljski udarniki ob samopostrežnici v KS bratov Rešev (Foto: JOS)
Lovec je ustrelil psa
Sem učenka 6. razreda in se vam oglašam prvič. Pred nekaj dnevi
sem bila priča dogodku, ki se mi ne zdi pravilen.
Sošolki sem pomagala ravnati zemljo, kar se po cesti od Nove cerkve
proti Gruškovju nenadoma pripelje bel avto in za njim večji pes. Avto se
na stranski cesti ustavi, pes pa se zapodi na travnik ob cesti. Iz avta skoči
lovec iz Dežnega. K licu prisloni puško, pomeri in sproži. Pes pade, lovec
pa obrne avto in odpelje. Ker lovca dolgo ni bilo nazaj, smo šli gledat
psa. Ležal je v visoki travi. Verjetno se je iztrgal z verige, ker je imel
okrog vratu ovratnico. Lovca ni bilo nazaj in pes je za eno noč ostal v
travi, nato ga je naslednje popoldne pokopal Stanko Vaupotič, saj je bil
lastnik travnika jezen.
Zanima me, kaj bi bilo, če ne bi nihče opozoril lastnika travnika, da
tem leži pes? Kaj bi bilo, ko bi kosil travo in bi s kosilnico zadel v
ustreljenega psa? Pes bi tam razpadal in po njem se bi pasle muhe, ki so
raznašalci bacilov. Sprašujem vas v uredništvu in bralce Tednika ali je
omenjeni lovec ravnal po zakonu, ali ni bil dolžan psa tudi pokopati ali
pa smo mi v šoli poučeni napačno?
Naslov učenke je v uredništvu
PO POTEH
IX. KORPUSA
Delavci Ljubljanske banke in Narodne banke Slovenije so se, 26. maja
udeležili partizanskega pohoda v Trnovem pri Novi Gorici. Z njimi so se
tudi bančni delavci z našega območja, to je Ptuja, Ormoža in Slovenske
Bistrice, udeležili tega pohoda. Ze ob 5. uri nas je avtobus pripeljal do
Predmeje na Lokvah, kjer je bil štart. Tam smo položili vence v spomin
osmim padlim borcem v zaselku Rijavci, ki so padli leta 1944, nato pa smo
šli v koloni do zbirnega mesta Trnovo pri Novi Gorici.
V tem kraju se je zbrala ogromna množica udeležencev, ki jim je spre-
govoril komandant pohoda in slikovito orisal čase, ko so tam padali naši
borci. Nižje od prireditvenega prostora je urejena ploščad, kjer so vklesana
imena padlih v eni od najtežjih bitk IX. korpusa. Okoli 100 m višje pa je
grobnica 28 partizanov, od tam je tudi zelo lep razgled na okoliške
planinske vrhove. Mladi so k obeležju položili venec, v kulturnem
programu pa je nastopil moški pevski zbor iz Branika, domači mešani
pev.ski zbor in recitatorji. Ob koncu pr{)slave nas je pozdravil še predsednik
krajevne skupnosti Trnovo in poudaril pomen pohoda.
Naj šc inienini, da nam je koncc proslave nekoliko pokvarilo slabo
vreme z dežjem, zato so se vrnili predčasno. Ker se je med potjo vreme
izboljšalo, smo si tu in tam ^c ogledali kakšno znamenitost. Pohod po
poteh 9. korpusa pa nam bo vsem ostal v lepem spominu. Prihodnje leto
načrtujemo i/let na Koroško, ki ga bo prav tako organizirala banka. Na ta
•lačin pobliže spoznavamo kraje naše lepe domovine, zlasti še pomembne
kraje iz NOB, kjer so padali naši borci.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Ploščad, kjer so vklesana imena padlih borcev in del udeležencev pohoda
na prireditvenem prostoru v Trnovem
Izlet
na
Nanos
v soboto dne. 19. 5. smo i.b 6.30
morali priti na železniško poslajt) v
Ptuju. Z vlakom smo se peljali do Po-
stojne. Na vlaku je bilo zelo prijetno.
Dalje smo se peljali z avtobusom, do
Podnanosa — vas Razdrto. Na samo
goro ^nlo se vzpenjali po strmi poti.
McvJ potjo smo .se veliko pogovarjali.
Ko smo pri.Ui do koče, smo se malo
spočili in se vpisali v knjigo. Potem
smo šli igrat nogomet. Nekateri učenci
in tovarišica so šli na Abramo. po do-
mače k Ježu. Potem smo dobili sobo.
Igrali se poštarja, partizanov, se kota-
lili po hribu in igrali nogomet. Dolgo
nismo zaspali, ker smo klepetali.
Zbudil sem se ob 7. uri. Potem sem
•šel malo na sveži zrak. Spet smo igrali
nogomet. Stolp je čuval pes. Bil je
dresiran. Igrali smo se z njim. V dolino
smo se spustili po položni poti. Ko smo
bili skoraj že v dolini, smo videli Na-
nos. Ko smo čakali, smo si pravili
smešnice. Avtobusje prišel zelo pozno,
komaj čez eno uro. Ker smo še imeli
čas, smo šli v Postojnsko jamo. Tam
smo se peljali z električnim vlakom.
Videli smo stalagmite in stalaktite in še
druge lepote. Na vlaku smo se pogo-
varjali o tem izletu.
S sestro najuje ati čakal na železniški
postaji. Potem smo se odpeljali domov.
Doma je bila mama vesela, ker sva
prišla. Na izletu smo se imeli zelo ve-
selo. Rad bi šel še na več podobnih
izletov.
Boštjan Žnidarič
OS Olga Meglič
ČLANI ZZB NOV MARKOVCI
NA IZLETU
Krajevna organizacija ZZB NOV Markovci je v
sredi), 16. maja 1984, organizirala izlet v slovensko
vojaško partizansko bolnico Franjo pri Cerknem,
Postojnsko jamo in nekdanjo belogardistično
mučilnico Urh pri Ljubljani.
Ob 5. uri zjutraj je odpeljal avtobus s 55-iini
udeleženci izleta. Kljub temu, da je bilo oblačno in je
med potjo začelo deževati, so bili vsi dobre volje.
Prek Slovenske Bistrice, Celja in Ljubljane so se
pripeljali že okrog 9. ure do Idrije, kjer so imeli prvi
večji postanek. Malo so se okrepčali, za ogled Idrije
pa ni bilo ugodno, ker je deževalo. Zatem so se
odpeljali prek Cerknega do Loga pri Novakih, kjer je
izhodišče za bolnico Franjo.
Kljub slabemu vremenu so se peš podali na pot do
bolnice. Ponekod je bila pot spolzka in nevarna.
Toda nekdanji borci so jo pogum-
no premagovali. Pripomniti moram, da so to ljudje,
ki imajo v povprečju 65 let in so bile med njimi tudi
starejše tovarišice in tovariši stari prek 75 let.
Z zanimanjem so si ogledali bolnico v soteski Pasi-
ce. Bolnica je bila ustanovljena v decembru 1943. za
potrebe borcev IX. korpusa ki je vključeval 7 brigad in
večje število odredov, skupno okrog 10.000 borcev.
Bolnica je sprejela prve ranjence 23. decembra 1943.
Organizacijo gradnje je vodil po nasvetu domačih
aktivistov dr.'Viktor Volčjak. Januarja 1944 pa je
upravo prevzela dr. Franja Boje — Bidovec, po kate-
ri je dobila bolnica tudi ime. Hkrati se je lahko
zdravilo 108 ranjencev, skupno pa je bilo v njej v
vsem času prek 500 težkih ranjencev. Bolnica je
delovala do 5. maja 1945., torej do osvoboditve v teh
krajih in ni bila nikoli odkrita.
Naši člani so bili pri ogledu bolnice in razlagi
ginjeni. Spominjali so se tistih težkih časov vojne, ko
st! lu^.	trenutke tesnoDe m nevarno-
sti, kot so jo ranjenci v tej bolnici. Predsednik KO
ZZB NOV Markovci Franc Prelog je pri odhodu iz
bolnice s solznimi očmi dejal: ,,Tovariši, ozrimo se še
nazaj na spomenik junaštva in trpljenja, saj verjetno
zaradi starosti, nikoli več ne bomo tu."
Za tem so se odpeljali do Postojne, kjer so si
ogledali podzemeljsko jamo. Udeleženci izleta so tudi
spoznali, kaj so ,,odmrznjene turistične cene", saj so
cene v samopostrežni restavraciji pri jami višje, kot v
hotelu, hrana pa je po količini v ,,stabilizacijskih me-
rah", torej lualo.
Na povratku so obiskali z velikim spoštovanjem
Urh nad Dobrunjami pri Ljubljani. To je eden naj-
bolj pretresljivih spominskih krajev iz NOB, kjer je
bila belogardistična mučilnica. Udeleženci izleta so
pozorno prisluhnili besedam borca — domačina, ki je
opisal trnjevo pot naših ljudi, ki so jih belogardisti
tukaj mučili in morili. V nekdanji cerkvi so si ogleda-
li muzej grozodejstev in nekoliko dalje spomenik z
grobnico borcev in aktivistov OF, ki so bili pri muče-
nju umorjeni.
Zadnja postaja na poti domov je bil Motel Tepanje,
kjer so se okrepčali in skupno ugotovii, da so bili z
izletom zelo zadovolini.
KO ZZB NOV Markovci je organizacija, ki si je'
zadala načrtno nalogo, da obišče spominske kraje iz
NOB. Večji del načrta so že izpolnili, vendar je še
precej, kar še niso videli.
Pri tem si zasluži vso pohvalo aktivni predsednik
Franc Prelog, ki posveča vso pozoVnost temu vpra-
šanju in organizaciji. Borci se tudi zahvaljujejo
Krajevni skupnosti Markovci za razumevanje in
finančno pomoč borčevski organizaciji.
G. Cepin
ODMEV NA ČLANEK „ALI JE RES HALOŠKA
MLADINA TAKO AKTIVNA?"
Ko smo mladinci prebirali članek pod gornjim
naslovom v 20. številki Tednika, smo se vprašali:
Zakaj se tovariš, ki je prepričan tako trdno v
neaktivnost haloške mladine, ne podpiše s
polnim imenom? To daje upravičen dvom v res-
ničnost navedb v članku, zato dajemo tudi odgo-
vor.
Pa poglejmo kako je z aktivnostjo oziroma
neaktivnostjo MA Vareja. Ob krajevnem praz-
niku, ki je potekal v Dravcih od 28. maja do 5.
junija 1983 smo mladinci sodelovali pri po-
stavitvi miz in stolov, strežbi jedil in pijač in
urejanju okolice. Posekali smo grmičevje ob
cesti, ki pelje v Dravce in očistili cesto. Pripravili
smo transparent z napisom ter izobesili zastave.
Na koncu prireditve, ki je bila izvedena pod po-
kroviteljstvom našega MA in uporabo našega ži-
ga, bi morali narediti obračun te prireditve
skupaj s TO Dravci-Soviče, vendar nas niso ob-
vestili o sestanku, kaj šele o finančnem stanju
prireditve. Tako, da niti približno ne vemo ko-
liko denarja se je zaslužilo na tej prireditvi s
prodajo jedil in pijač.
Sedaj pa se ustavimo pri številu mladincev
oziroma združitvi MA Vareja. Ko smo mladinci
ustanavljali MA Vareja, je bilo sklenjeno v so-
glasju vseh mladincev, da se ta MA poimenuje v
MA Vareja. Saj na tem haloškem območju ni
toliko mladincev, da bi bili trije mladinski aktivi.
Čeprav je omenjeno v članku, da je 17 mladincev
iz Sovič in Drave, vendar se postavlja vprašanje,
koliko je aktivnih? Sicer pa, če se mi mladinci
strinjamo z imenom naše MA, zakaj moti to ime
druge.
Akcija gramoziranje cest, ki je potekala v
polovici julija lani, je bila izvedena prav tako s
pomočjo mladincev, ki jih še danes lahko
povprašamo o tem sodelovanju. Ce pa mislite
mladino nasloh, da ni pomagala pri graditvi cest
pa se pozanimajte koliko mladinskih delovnih
brigad je po celi naši domovini in delajo prav s
tem namenom, da gradijo ceste, ki niso luknjaste
kot pravite vi.
Res je, da se govori o postavitvi vaškega doma
in da se je že vozila opeka cement in apno.
Vendar takrat še ni bilo izdano dovoljenje o
gradnji tega doma pa tudi obveščeni nismo bili o
tem, sicer pa sta bili izvedeni samo dve akciji,
kar pa ni tako veliko. Saj preden bo dom stal, bo
treba še mnogo takšnih akcij in brez zaupanja
starejših v mladino ne bo šlo tako lahko in še
kako se bo moral uresničiti pregovor ,,V slogi je
h.oč." Tega pa z nezaupanjem ne bomo nikoli
dosegli. Res je, da se gradi za poznejše rodove,
za nas mlade in veseli smo tega, vendar se temu
ne posmehujemo, kot pravite vi.
Čeprav nimamo svojega prostora in se
zbiramo po domačijah, še nismo nikjer uničili
nobenega prostora, kar lahko potrdijo Plančevi
in Smigočevi iz Varej.
Omenjate, da pri delu stojimo ob strani. Ali
ste se vprašali kdaj, kako je ravno ta peščica nas
mladih brez svojega prostora pripravila dve kre-
sovanji, prvo s proslavo, drugo s prodajo jedi in
pijač in s pomočjo TO Vareja. Pa se spomnimo
tudi 8. marca, ko smo se prav mi mladinci spom-
nili ostarelih občank iz vseh treh vasi. Res je, da
naše delo ni tako vidno, kot če bi bili v kakšnem
velikem kraju in bi nas bilo veliko. Tudi s KS
Videm smo povezani, saj o tem pričajo naši
zapisniki, ki so oddani v urad KS Videm. Pa tudi
s TO Vareja smo povezani in nam tudi zaupajo,
kar zelo cenimo.
Lahko je kritizirati tako majhen aktiv, kot
smo mi , a težko je narediti nekaj velikega brez
sloge, pomoči in medsebojnega zaupanja.
Za MA Varejo
Anica Petrovič
»Dvakrat premisli, enkrat zapiši" še enkrat
Takole bi morali ravnati še zlasti, ko se
odločamo za tim. samostalniško izražanje. Se
preden pa kaj več o njem oz. o tem izražanju v
poslovnem in uradovalnem jeziku ormoškega
področja, nekaj splošnih značilnosti, kajti
mnenja sem, da se je ta zvrst že toliko raz-
mahnila, da je mnogi niti ne občutijo več, ne
občutijo kot jezik abstraktnosti in splošnosti.
Pomembna naloga jezikovnega izražanja in
vzgajanja je razvijanje zmožnosti za
razumevanje, a tudi oblikovanje strokovnih,
znanstvenih in samoupravnih besedil. Te pa
največkrat oblikuje višje oz. visoko izobraževno
osebje, ki piše zapleten jezik, ki ga manj
izobraženi bralec težko razume. Zapleten jezik
je značilen za pravnopolitična besedila. Nič
manj zapleteno pa niso napisana navodila, ki
priporočajo pravilno uporabo strojev, v zad-
njem času prav posebno iz elektronike in
mikroelektronike.
Tesno povezano s tem pojavom, ki ni prav
nič nov, je proces nominalizacija, ki enostano
povedano pomeni pretvorbo glagolskih
besednih zvez v samostalniške; je pa sicer
množično sredstvo sodobnega upovedovanja.
Kot sem že omenil, ni nov proces, saj ga
srečujemo že od Levstikovih časov naprej,
vendar se je skozi različna obdobja naše
preteklosti različno po kakovosti in količini
vrinjal v ospredje našega izražanja. Z uvedbo
delegatskega sistema, pa je v političnem jeziku
že nepogrešljiv oz. mnogi politični delavci ne
vedo povedati kaj z lepo staro glagolsko obliko
(slovanski jeziki so vendar glagolski), temveč je
njihovo politiziranje omejeno še zgolj na
samostalniško izrazitev. (Samosta'niški jezik je
nemški jezik. Njega pa ne moremo obdolžiti kot
krivca, tega množičnega pojava, kajti ger-
manski jeziki niso imeli kaj dosti opraviti z
našim socialističnim samoupravnim sistemom.
Torej je krivec drugje).
Najbrž je najbolje, če se pridružimo tistim
jezikoslovcem, ki trdijo, da takšen jezik
uporabljajo množično ljudje, ki svoje ab-
straktne misli strnejo in ob tem posplošujejo
izkušenjske podatke, da bi se tako lažje prebili
do bistva. Ker pa tej nalogi največkrat niso kos,
se zatekajo v zapletene stavčne zveze. Zapleteni
stavki pa so Koi nalašč sredstvo ui posieaica
abstraktnega mišljenja. To pa najlažje dobimo s
samostalniškim izražanjem, pomagamo pa si
lahko tudi s pretirano uporabo tujih izrazov,
ker je le-to najmanj konkretno in realistično za
množico, ki ni strokovnjak za podobna
področja in ji s tem onemogočimo sodelovanje
in konstruktivne kritike. Ce želimo to omogočiti
vsem, moramo takšne abstraktne povedi (stavke
popreprostiti, zapletene stavke moramo
pretvoriti v pomensko razvidnejše. Seveda pa
bo to zmogel le tisti, ki bo dal teoretičnemu
spoznanju naravo konkretnega oz. ko bo teorija
razvidna na pojavni ravni. Mimogrede naj
omenim, da je to najvišja raven znanstvenega
spoznanja in je takšno pisanje značilno le za
teoretike, ki so sposobni bistvo oz. srž zagledati
v konkretni pojavnosti. Navadno pa te pisce
razumemo tudi brez težav.
Pri tem moram poudariti, da je
nominalizacija daucs skoraj potrebna, saj
omogoča kratko — dobre samostalniške zveze
pa tudi jedrnato izražanje. Vsekakor je
pozitiven, če seveda zanemarimo široko in
totalno razumevanje. Vprašanje pa se'nam kar
samo postavlja, in to: ,,Kaj se dogaja z našim
stilom?"
Ce pogledamo politični jezik, natančneje
njegove fraze, vidimo, da so to v glavnem
kalupi, ki se prenašajo spontano od enega
govornika do drugega, skratka: stil smo zelo
osiromašili. Približali smo se k nekakšnemu
splošnemu slogu. Se pred nekaj leti bi lahko
rekli, da se na tem področju razvija politični
jezik, ki je nekoliko drugačen od osrednjega
političnega jezika, saj je bil obarvan še s
slikovitimi primerami, pa deloma tudi z
narečjem.
Danes pa najdemo v glavnem naslednje
nominalizirane fraze, ki so že kar epidemično
bolezenske: ,, . . . sprejeli so sklep" namesto
sklenili so, ,, . . . ima velik vpliv" namesto
vpliva, ,, . . . ima učinek" namesto učinkuje,
,, . . . sklepi stopijo v veljavo" namesto začno
veljati . . . Posebej za to področie pa ie zna-
čilno: ,,. . . zakon stopi na veljavo,. . . aaii so
dobre rezultate v poslovanju,. . . dali so nam
na znanje, . . . brez nadaljnjega se bi moralo
začeti - s setvijo, . . . letos beležimo dobre
rezultate na izvozu, . . . iznesti predlog, . . .
novost je prinesla prihranek na materialu . . .'>
Vse te fraze bi lahko povedali po slovensko kot:
zakon začne veljati, dobro poslujemo, opozorili
so nas, brez obotavljanja ali pa takoj moramo
posejati, letos precej več izvažamo .. .,
predložiti kaj, z novostjo smo prihranili pri ma-
terialu
Ob primerih opazimo, * da nekatere
nominalizacije odsevajo medčloveško odtuje-
vanje. To je še zlasti značilno za uradne struk-
ture. Kako bi si sicer razlagali, da je politik v
pogovornem jeziku zelo pristen, ko pa nastopi
pred množico, postane njegov jezik abstrakten.
Največkrat ustvarjamo tim, samostalniško
izrazje tako, da polnopomenski glagol zavrže-
mo, konkretni pomen pa izrazimo s samostalni-
kom. Primer: ,,Odločitev za plan je bila
' enoglasno sprejeta." Lepše in pravilneje, če
gledamo, da se moramo glagolsko izraziti, bi
bilo: Soglasno smo se odločili za načrt. V iz-
branem primeru ne občutimo osebka, zato po-
ved izveni puhlo, skopo. Ko pa isto misel pove-
mo tako, da težišče povedi prenesemo na
polnopomenski glagol odločiti, zvemo tudi
povzročitelja, v našem primeru smo MI.
Seveda bo sedaj marsikdo rekel, da je obratni
proces enostaven, saj nam ni treba drugega, kot
da samostalniku vzamemo glavno funkcijo in jo
vrnemo glagolu, pa imamo sjjet dober slovan-
sko obarvan stil tudi v poslovnem in uradoval-
nem jeziku. Iskanje osebka kot povzročitelja pa
ni lahko, saj se moramo večkrat nasloniti na
sopoved. Tako bi bilo tudi s frazo: ,, . . .
zagotovitev realizacije" Očitno gre v tem
primeru za dva vršilca dejanja: prvega, da bo
zagotovil, da bo drugi nekaj uresničil. Drugače
bi lahko preprosto rekli: ,,Uresničili bomo."
Kakor je razvidno je osebek v samostalniški
frazi največkrat prikrit. Menda pa je to kot na-
lašč za poročanje, saj se vse skrije za kolektiv-
nost.
Ob koncu le še to, da ima nominalizacija tudi
v tem predelu nenadomestljivo vlogo pri izraža-
nju, pa vendar moramo priznati, da vsaka
samostalniška zveza ni nujno px)trebna niti naj-
boljša.
Skaza J.
TEDNIK
LITERARNA STRAN - 9
VLADIMIR JASNI
Pesem prirode
Sonce je svoboda,
svoboda je resnica,
resnica je ljubezen,
ljubezen je veselje,
veselje je atom
Kaj pa je človek?
Človek je ljubezen
v pesmi prirode.
Iz tvojih oči
vsemi rs ke moči
topline zvezdne noči
žarijo vse barvne lepote
vse pesmi samote
vse resnice sveta.
VLADIMIR JASNI
Kultura miru
Zgradili smo složno
kulturni dom v naravi,
v čast in ve.^elje
svobodni zastavi.
Priklicali skupno
smo sončne topline
davnine spomine
šumenja gozdov
valov in vetrov
sadov hrepenenja
prelesti življenja.
Vse lepši postaja
naš skupni dom
domačega kraja
v zarji jutranji
oživlja sožitje
iskrene in lepe
besede.
VLADIMIRJASNI
Zastava svobode!
Ljudje sveta
iskrenega srca in duha
v zaupanju hočemo
složno živeti, skrbeti
za mir in svobodo
za delo veselo
za zdravo naravo
vesoljno človeško
kulturo.
Zastava naša
že v soncu plapola
rdeča kri ljubezni
sinje morje
belo gorje
cvetno polje
Žareča zvezda
pesem hrepenenja
svobode dela,
skupnosti življenja.
Marjan Kokol
Spet je maj
Spet je mesec maj,
v.ve je razcvet eno,
travniki, zeleni gaj
vse je prebujeno.
Maj, mladostni maj,
ptičic pesem se glasi,
vrt je cvetoči raj,
življenja vse se veseli.
Le enkrat je mladost,
ki spoštujemo jo vsi,
v mislih naših častni gost
tovariš Tito še živi.
Živi naj mladost,
izpij jo do dna,
saj to je radost,
ki .svet jo pozna.
Po deželi čez gore,
skozi mesta in vasi,
po vsej naši Jugoslaviji
štafeta mladosti hiti.
Vladimir Jasni:
Rad čitam poezijo
Rad gledam poezijo
tvojih iskrečih oči,
poljubljam melodijo
tvojih svetlečih las,
ko sije ti vedri obraz.
Rad slišim poezijo
samotne poti,
na vejah zelenih
drhti in drsi.
Rad pojem tudi svojo poezijo
kristalne krhke sreče,
uživam jabolko rdeče
in srkam trpki vroči čaj,
ker vedno me opaja
ta ljubi moj domači kraj.
Rad čitam vsako poezijo,
ki polno zveni
življenja strasti.
ERIKA TRSTENJAK
V imenu zatiranih
Ožgane so duše,
zlomljena krila
in nismo več
žamet, ne svila.
Smo grobo platno,
ki žerejo ga molji
proti naši volji.
Bojte se nas,
vi temni oblaki,
klonite se naše sence
vi trhli veljaki.
V	vode vaše
kri se bo naša zlila,
postali bomo sila.
Sadovi grenki
vseh naših bolečin,
v globine srca vaših,
težji kot tanki,
iskat bodo prišli
teptanih pravico,
morit krivico.
Krvav to bo obračun
vseh mrtvih in vseh živih,
vseh poštenih in vseh krivih.
Divjala bo burja,
potapljala se ladja,
dokler nad morsko gladino
ne posije sonce v modrino.
Prisluhni tiran,
kako poje vihar
v srcih zatiranih
po svetu vsem,
v globinah dolin
in na vrhovih planin.
Poslušajte vsi si laki
glasove tistih,
ki kolnejo vas pri tlaki.
V	srca otrok, vsadili vi ste
od kačjega hujši strup
in kot njih matere
za večji, nihče ne ve obup.
Zmotili ste se, hudo zmotili,
če ste le za hip pomislili,
da prav vi ste poklicani
pravico svetu krojiti,
ljudstvo po verah in barvah deliti.
Grenke j a od pelina bo,
vaša zadnja ura zato.
VLADIMIR JASNI:
Stara melodija
Poezija lepote
življenja in dela
je vedno razvnela
to večno melodijo
človeške narave.
Vse nežne pesmi stare
violine in kitare
v drhtečem srcu
se iskrijo in plamtijo.
Vse misli moje tajne sreče
hitijo med cvetje hrepeneče
v to bajno lepoto
cvetoče samote
viharne duhovne vrednote.
Marjan Kokol
Tisti kraj
To je tisti kraj,
kjer bil sem deček mlad,
to je tisti kraj,
kamor sem zahajal rad.
Odvedla me življenjska pot
je daleč v širni svet,
kjer delal sem kot robot
in po meri tuji začel živet.
V tujini dolgo sem živel,
pozabil nisem na domači kraj,
za domotožjem sem trpel,
želel vrniti se nazaj.
Domovina me kliče,
le pridi, me vabi, domov,
klic vse bolj me miče
vrniti se pod rodni krov.
Končno tu je spet tisti kraj,
kjer živel sem deček rnlad,
pred mano je tisti kraj,
kamor v vas sem zahajal rad.
Naslovna stran zbirke Draga Čoža, ki jo je v lastni založbi izdal avtor sam, natisnila pa Ptujska tiskarna
Abeceda smeha v verzih Draga Coža
Kulturni prostor občine Slovenska Bistrica, pa tudi širše je pred
nedavnim postal bogatejši za, danes kar prepotrebno literaturo, to je
literaturo smeha, tistega na lastni račun in prilagojenega današnjemu
času.
V lastni založbi je pred kratkim izdal zbirko humorja v verzih pod
naslovom ,,Pozor, dihate na lastno odgovornost", ali ,,Humor v verzih"
domačin iz Slovenske Bistrice Drago Což. Rodil se je marca 1953,
medtem ko se je s pisanjem humorja pričel spoprijemati v dvajsetem letu
starosti. Svoja zapažanja v življenjskem okolju je pričel v humoristični
obliki objavljati v Pavlihi in Nedeljskem dnevniku. Za razliko od večine
vrstnikov, ki se odločajo za vezano besedo humorja, se je Drago Což
odločil humor predstaviti v satiričnih verzih. Nemalokrat si pri tem
sposodi kroje klasikov svetovne in slovenske poezije. Ob tem pa
ugotavlja, da je satira, pisana v verzih še vedno veliko premalo prisotna
pri slovenskih humoristih in satirikih.
Zbirka „Humor v verzih" je prvenec Draga Coža. V njej je združenih
26 satiričnih pesmi, ki so pisane na temo iz delovnega okolja in vsak-
danjega življenja, ki mu je prav on zelo blizu, saj je zaposlen v SIS za
cestno in komunalno dejavnost Slovenska Bistrica. V zbirko je vključenih
tudi 10 posodobitev klasikov svetovne poezije. Besedila je opremil s
karikaturami znani karikaturist Totega lista Jože Fric-Pi. Strokovno
oceno in mnenje pa je napisal novinar in satirik Bogdan Novak. V na-
kladi 1000 izvodov je kniif;o natisnila Ptujska tiskarna-Ptui.
Omenjeno zbirko sestavljajo izključno verzi, ki so nastajali v letih
1974 do 1980, medtem ko je nekaj tudi iz leta 1984. „Ravno to, da avtor
blago in prizanesljivo nastavlja zrcalo resnice svojemu bralcu, je tisto, kar
je trajnejše vrednosti v njegovih verzih" je med drugim zapisal v oceni
knjige novinar in satirik Bogdan Novak. Takšnega prepriča-
nja pa ostane vsak, ki je knjigo že prebral. Drago Což v slikanju
svoje okolice, ki je tudi naša, ne beži pred resničnostjo. Napake vidi v
tovarni, trgovini, v medčloveških odnosih in povsod, kjer se giblje
njegovo vsakdanje življenje. Njegov humor torej raste iz našega vsak-
danjega dogajanja, ki ga sami prav tako doŠvljamo nemalokrat z
nasmeškom, vendar brez peresa v roki. Humor v verzih Draga Coža je
tako prijetna dopolnitev našega vsakdanjega življenja Se posebno danes, v
času, ko nas obdajajo gospodarske težave, povišanja cen in seveda
padanja osebnega standarda. Ce se temu vsaj malo nasmejimo, postajajo
bremena, ki nam jih nalaga današnji čas, vsaj malo lažja in vedrejša.
Viktor Horvat
DRAGO ČOŽ
Presenečenje
Pod točko razno na sestanku
oglasil se je mojster Janko.
Tovariši, problemi so,
ki dan za dnem me tarejo.
Ko ura ni še niti ena
domov odide vsa izmerta,
a zjutraj, ko je ura sedem,
še z delom ne prične nobeden.
V tem dvigne desno roko Vlado,
a z levo si podpira brado:
povejte, mojster, mi, kako
izvedeli ste vi za to?
DRAGO ČOŽ
*
Mora
Oh gospod dohtar, pomagajte mi!'
Saj mora me muči več zadnjih noči.
Prebujam se stalno in potim tako,
da lahko odejo o že I bi celo.
Prej petnajst let spančkal sem v službi, doma,
a zdaj pa naenkrat noči so brez sna.
Pomislite, komajda ležem, zatisnem oči,
kup misli turobnih se nadme spusti.
Saj delavski svet je odločil, naj jaz
v dnevnik razčlenim svoj delovni čas.
Od šeste do druge, vse, kar sem počel,
za kar bom osebni dohodek prejel.
A kaj naj napišem? Naj lažem, flancam?
Pošteno mar dnevnik naj prazen oddam?
Simptomi so jasni, je dohtar ves rdeč.
To, kar sem jim rekel, poslušaj še ti:
v obratu, za strojem, tam dnevnikov ni!
IVAN CIMERMAN
KRALJ V MLAKI
V mojem ribniku, zadaj za hišo, je že dolgo
kraljeval ščukač, ki mi je pogoltnil nešteto
mojih klenov in beličk. Večkrat sem ga že videl,
kako se kot temna senca smuka od plitvine do
plitvine, šavsne, sunkovito zaobrne, da se mu
izboči čokati hrbet iz vode. Ko ribico zgrabi,
izgine v globine, kjer jo počasi golta. Nisem ve-
del, kako je zašel med moje ribe, lahko da sem
ga prinesel iz Rogoznice sam med zarodom,
morda pa mi ga je kdo nalašč spustil v ribnik, iz
zlobe in zavisti nad lepotičkami, ki sem jih tam
redil. Najbolj len je bil v poletnih mesecih,
juliju in avgustu, ko je sonce neusmiljeno
pripekalo in je bilo tudi vode v ribniku
najmanj. To je hkrati pomenilo, da ga bo v tem
času najlaže zadeti.
,,V bučo ga moraš, naravnost! Se malo, pa ti
bo pomoril vse ribe, je zategoval Pepček. Toda
— kako naj se mu neopazno približam'.'
,,Ze vem! Svinec bomo zlili, iz očetovih
patron ga natresem. Nato nasekamo
naboje . . ." je dopolnil Karli. Na tihem je
izmaknil očetu naboje za streljanje fazanov in
na travniku smo zakurili močan ogenj ter stalili
v velikih pločevinkah svinčene kroglice. Naseka-
li smo jih tako, kot smo videli pri lovcih.
zobčasto, štrleče, v oblike elipse, da je izstrelek
laže žvižgal skozi zrak.
Trije ostrostrelci smo bili izbrani: Karli,
Pepček in jaz. Tega sobotnega jutra smo
počenih pod vrbo žalujko, kjer je imel ta kralj v
mlaki, ta ščukač, svoj grad, svoje najljubše
mesto. Komaj se je razbohotilo toplo sonce na
nebu, že je s počasnimi zamahi zaplaval do prve
plitvine in io začel obkrožati. Prav pri nogah se
mi je ustavil! Roka mi je zadrhtela, nategnem,
sprožim, čof! v prazno vodo. Bojevniki iz
plamena Fračarjev zatulijo tako uničujoče, da
bi se od sramote najraje pogreznil čez glavo v
pesek in mulj. Karli m Pepček se napotita k
drugi plitvini, kjer se srebrikajo beliče v
opoldanski sončni igri, ne da bi slutile bližajočo
se roparico. Zlezem vase in sem manjši od
makovega zrna, in tih, vest tih čakam, kaj bo.
Ščukač predrzno priplava na plitvino, še
hrbtno plavut je potisnil iz vode. Ostrostrelca
Karli in Pepček ga zaaeneta oba hkrati, da votlo
tleskne svinec po roparski betici. Velikanska
usta zazijajo v prazno, velikan se vrže v zrak in
hlastne nazaj v vodo. še nekaj časa plahutari
sem in tja, kot da bi mu zmanjkal potokaz in
kot da bi bil pijan. Nekje na sredi ribnika se
prekotali na levi bok in kroži postrani, kot da bi
ga zvila ribja revma. Trenutek za tem se zabeli
trebuh roparja, ki so mu pošle moči. Planemo
iz skr.vališča in zabredemo do pasu k plenu. Z
dolgo paMco ga zbezam k bregu. Skoraj meter
je dolg, mrcina! Ostri, nazaj zakrivljeni zobje se
zagrizejo v palico, da je ne moremo več izpuliti.
Pepček jo zgrabi na drugi strani in dvignemo
ga, omamljenega velikana, v zrak, v vsej
njegovi lepoti in dolžini. Hitro ga odnesemo v
velikansko kadico za tropine, kjer si kmalu
opomore.
Ponoči zaslišimo ropotanje tankov in vpitje,
oglasijo se rafali in pokanje pušk. Zgodaj
zjutraj potrkajo na naše okno bradati tujci in
žebrajo nekaka povelja v jeziku, ki ga nismo še
nikoli slišali. Mati jim hiti odpirat, otroci se
stiskamo pod odeje in drgetamo v tesnobnem
pričakovanju. V kuhinji zapresketa ogenj,
zaslišijo se zamolkli glasovi, eden med njimi je
višji, poveljnikov. Micika se opogumi in
odškrne kuhinjska vrata. ,,Pssst! Polna kuhinja
jih je. Ostali so. Sami vojaki. In kako so
razcapani!"
(Iz zbirke Vesele fračarske)
10 - LITERARNA STRAN
7. junij 1984 - TEDNIK
Franjo Brumen
"Jinjmjj^mi
ri'} ij J^J Si
(Biografski roman petih rodov)
49. nadaljevanje
Posebna njegova odlika je bila, da se ni nikdar
oddaljil predaleč iz vidnega področja. Najraje seje
vrtel okrog gospodaija v strelni daljavi in le kak.šna
topla sled dvijadi gaje zvabila v daljavo.
Pes pa je imel še eno razvado. Nikakor ni hotel
spati zunaj v pesjaku. Miren je bil le v bližini človeka.
To pa pri Potokarjevih, kjer so imeli zelo negovano
stanovanje, kamor razen nejuglednejSih gostov
nihče ni smel stopiti v čevljih, ni bilo izvedljivo. Po
več tednih potrudnega potrpljenja se je utrdilo
spoznanje, da Amoreya ne bo mogoče prilagcniiti
domačim razmeram.
Poklicali so posrednika lekarnarja. Se isti dan
proti večeru seje pripeljal s posebnim avtomobilom,
na katerem je bil v zadnji polovici mesto prtljažnika
vgrajen poseben predelnik, prirejen za udobno
prevažanje psov. Amorey, nesrečni svobodoljubnež
seje zelo razveselil prejšnjega gospodarja, ga ovo-
haval in se mu dobrikal. Le še nekaj besed; mudilo se
mu je, odprl je zadnja vrata in »hop!« Amorey je
skočil na poznano ležišče. Zadnjič in za vedno so se
vrata zaprla za njim. Še z istim potom gaje zapeljal
k veterinarju v sosednje mestece in izvršili so staro
obsodbo nad njim. Zastrupljen je obležal med
mrhovino...
Minih sta dobri dve leti in dedek je zopet prišel k
sinu na obisk. Skoro da ni minil dan, da se ne bi
spomnil štirinožnega prijatelja. Naknadnoje mnogo
razmišljal o njem in zvedel je podrobnosti njegove
zgodovine: pes je živel pri starem logarju in lovskem
nadzorniku, s katerim »ta se ceh dan sprehajala po
gozdovih, zvečer pa sta v lovski koči narazdružno
legla k počitku. Tako je Amorey bil stalno v družbi
s človekom, nikdar ni bil sam, nikdar zaprt v kletki,
nikdar priklenjen na verigi. Pravzaprav nikdar ni
živel pravega pasjega življenja.
Ko so se slučajno srečali v mestu, je apotekar
povedal, daje naknadno zvedel zgodbo pokojnega
Amoreya. Skoraj na las podobna tisti, kakršno sije
dedek namishl. Dodal je še, daje stari lovec zadet od
srčne kapi obležal na gozdni poti. Pes gaje čuval in
mu stal na straži, dokler ljudje niso slučajno odkriU
nesreče. Potem je Amorey šel iz roke v roko. Nikjer
ni bil zadovoljen, pravtako tudi nihče z njim. Ne-
odjenljivo je zahteval svoje pravice. Obsodih so ga
na smrt z zastrupitvijo.
Lekarnar in Potokarjevi so mu za dobre tri mesece
podaljšali počlovečnjeno bivanje na zemlji. Tako je
zaradi enostranske vzgoje ugasnilo mlado življenje
plemenitega psa. Kadarkoh sta se dedek in sin
sprehajala po tistih gozdovih, vselej sta se spomi-
njala lepega Amoreya. Kot senca ju je spremljal
povsod. Očitala sta si, da bi lahko preprečila prerano
smrt...
Že pred tremi leti je dedka Igoija prijela ista
usodna bolezen, kije ugonobila pradedka Dušana in
pokojnega očeta Janeza. Ni je bilo mogoče prepre-
čiti, niti pozdraviti, nezadržano je s posebnimi zd-
ravih le malo upočasnjena grizla dalje. Zdravila pa
so bila dvorezni nož, zadrževala so divjo rast, obe-
nem pa vztrajno uničevala že tako močno prizadeto
srce. Ponovno sta se posvetovala s sinom in tudi z
drugimi zdravniki in Igor Potokar je vselej zaključil:
»Malo, ah pa nič mi ni uspevalo v življenju. Na
univerzi sem si zasanjal akademsko bodočnost, za-
radi pomanjkanja materialnih sredstev ni uspelo.
Sedaj mi je bolezen stopila na pot. Ostaja mi še edino
upanje; morda bo srčna smrt prizanesla hujšemu
trpljenju in milejše ukinila moje zamujeno življe-
nje.«
Kakor seje bilo težko sprijazniti in sprejeti kruto
usodo, je dedek vendarle ostal uravnovešen in mi-
ren. Bodočnost je kmalu pokazala, da so bila ded-
kova razmišljanja o lastnem zdravju pravilna in daje
dobro ocenil svojo usodo. S sinom sta ostala prisrčna
prijatelja do zadnjega diha. Mnogokrat sta bila sicer
v manjših stvareh razhčnega mnenja, toda vsakokrat
le za krajši čas, ki je naknadno združil mnenja v
skupno stališče. V primerih težjih problemov, kadar
je bilo treba vse osnove postopoma podrobneje
anahtično pretehtati, sta bila oba mnenja enaka, ah
vsaj podobna. Zato med njima do resnejših nasprotij
nikdar ni prišlo. Oba sta v vsakem primeru vedela,
kje je meja še dovoljenega nasprotovanja. To pa v
tako enotni družini, kjer so vsi cilji bih usmerjeni v
eno željo, ni bila težka naloga.
Medsebojni odnosi se še vedno niti znotraj
družine niso docela usmerili v običajne tirnice. Lev
je bil redkobeseden in nekako žalostno zamišljen.
Vsak pogovor je bilo treba že vnaprej dobro pre-
misliti in ga usmeriti tako, da se niti indirektno ne bi
dotaknili nesreče, ki je bila vsem skupna. Lev je
odločno odklanjal vsako misel in pogovor, ki bi se
dotaknila pokojne žene. To je seveda zelo oviralo
poglede in načrtovanja za nadaljnjo bodočnost. In
tako je mnogoter premislek, ki bi ga bilo treba
obdelati ob pravem času, ostal ob strani.
Kadar smrt poseže v mlad zakon, kjer je vladala
globoka ljubezen in popolna harmonija in ugonobi
steber mlade družine, tam življenje zastane v ka-
tastrofi. Podobno, kakor planinska pot. kije prese-
kana z neprehodnim prepadom. Podnevi pre-
ostalega mučijo temačne misli, ponoči v grozljivih
sanjah blodi od postaje do postaje lastnega križe-
vega pota . . .
Nepričakovano je prijatelj Franjo iz notranjskega
Zagorja poslal vabilo na lov na jelena v prostranih
gozdovih ix)d Snežnikom. Vabilo je prišlo, kakor
sonce za rušečim neuriem. Sprejela sta ga z vehkim
veseljem. 1 udi na ta pohod sta se odpravi i? 7 vlakom.
Da bi bilo vse bolj naravno, romantično in podobno
nekdanjim lovom, je prijatelj počakal na železniški
postaji v Pivki s kočijo in bistrima konjičema. Bogata
domačija je najprej ponudila pestro pogrnjeno
mizo.
Še isto popoldne so se odpravili proti lovskemu
gradiču sredi gozdov, kjer so nekoč gospodarili knezi
Windischgraetzi. Tedaj pa je tam živel prijateljev
svak, kije bil tudi predan član zelene bratovščine. Po
prisrčnem sprejemu so predstavih vodilnega lovca,
kije bil določen za vodstvo po lovišču. Naslednji dan
na vse zgodaj sta bila gosta pripravljena in ob do-
govorjeni uri je vodnik prišel po njiju.
Trda tema je povezala oba gozda na levi in desni
strani ob cesti v neprodirno gmoto; le tu in tam seje
na stezi pritajeno zabhskal kamenček. Nekohko
temnejša obrobka smrekovega gozda sta nakazo-
vala smer. Koder so gozdovi zožili vijugavo cesto, so
si morah pomagati z žepnimi lučkami. Komaj so
zapustili glavno stezo in zavili v gozd, je mogočno
rjovenje jelena pretreslo nočno temino. Rahla sa-
pica je prinašala glasove iz dohne onstran ceste, kije
bila meja med dvema loviščema.
Pogrezali so se vedno globlje v gozd. Rjovenje je
odmevalo od vsepovsod, toda, kakor zakleto, njihov
predel je ostal tih in miren kakor večna lovišča.
Sledili so mnogim sledovom, pretaknili številne
doline, našli mlakužaste kotanje, kamor seje hodila
kalužit različna divjad, med drugimi tudi parkljasti
čmuharji. Vse zaman, njihovi jeleni so utihnih.
Utrujeni, razočarani in lačni so se vrnili v gradič.
Popoldne proti večeru so poskusili še enkrat. Bolj na
kratko, le tohko, da so se bolje razgledah. Prikupna
gospodinja je postregla z imenitno duhtečo gobovo
juho in obležanim pršutom. Po vfečerji so izmenjah
veliko šegavih in po lovsko navzkrižnih besed. Malo
so zalih, potem pa zaradi ranega jutra kmalu legH k
nočnemu počitku.
•Naslednje jutro je sledil še zadnji poskus. Sreča se
ni hotela nasmehniti. Vsi so bih razočarani, najbolj
pa gostitelj Franjo in seveda vodič, ki se je bal očitka,
da morda ni vodil pravilno. »Kar ni uspelo včeraj in
danes, bo upselo drugič. Kri ni tekla, tekmeci so
ostali živi v naravni areni. Uživali smo lepoto na-
rave, se predajah lovskim strastem, ki človeka tako
blagodejno pomladijo. To naj nam bo za prvič do-
volj!« je zaključil slovo oče Igor.
Vožnja nazaj po neuspelem pohodu je bila bolj
klavrna, kakor pač vselej, kadar ostanejo velike želje
neizpolnjene. V takih primerih ostanejo obrobni
spomini bolj poudarjeni. Človek se spominja vseh
najmanjših podrobnosti, ki bi sicer ob doseženem
cilju ostale v senci glavnega dogodka ...
Dedek in babica sta vedno redkeje prihajala na
obisk. Dedka so že vidno 9virala leta in neozdrav-
ljive bolezni so mu hromile korak. Najbolj veselje
bil, kadar sta se objela s sinom. Ljubezen do otroka
je neusahljiva, nobeden dogodek je ne more preki-
niti, je popolnoma nesebična in pripravljena na
vsako žrtev. Za lastnega otroka bi se spustila v vsako
nevarnost. Celo brez pomisleka. To je človeku
imanentna lastnost,ki gre iz roda v rod. Ljubezen do
lastnega otroka je absolutna konstanta, ki se
otrokovi starosti le prilagodljivo spreminja. To je
občutek, ki se ne more meriti, niti primerjati z no-
benim drugim. Kdor ni rodil otroka, nikdar ni bil
popoln človek.
Da bi olajšal očetu počasno poslavljanje, je Lev še
vedno porabil vsako prihko, da je pripravljal pri-
jetne oddihe v gozdu, kjer sta na skritih prežah
šepetaje razpravljala o mnogih stvareh iz preteklosti
in usmerjala poglede v bodočnost. Doba je bila taka,
da je bilo nebroj zanimivih, a tudi kočljivih pro-
blemov.
Največkrat, pa tudi najraje sta se podajala v
gozdove ob francoski meji. Tam je bilo posebno
mikavno, ker je zahodno stran dalje časa osvetlje-
vala večerna zarja. V ozadju preže se širi gost temen
gozd. pred njim pa dolg in širok travnik, ki sega z
" daljšo stranico tik do državne meje. Tu je eden
pomembnejših prehodov divjadi. Tam je vidljivost
ob večerih znatno podaljšana. V tistih gozdovih je
nekaj prehodnih jelenov, posebno mnogo smjadi in
črnih parkljarjev, največ pa lisic in zato zelo malo
majhne divjadi, lov pa ob vsakem letnem času
možen.
Prijatelj, veletreovec v železarski stroki, je imel v
najemu obširna lovišča. Prirejal je skupinske love za
svoje poslovne prijatelje in vabilje tudi Leva, kije bil
njegov osebni zdravnik. Nudil mu je stalno dovo-
ljenje za obisk svojih lovišč, tako je lahko izkoriščal
prosti čas, kadarkoli je mogel. Človek, posebno še
zdravnik ceni zdravje kot najvišjo vrednoto, vendar
se mnogoter zdravnik rad izogne človekovi družbi,
ker je pač človek tisti, ki ga preveč obremenjuje in
izčrpava; zato sta oba s sinom najraje posedala v
tišini globokih gozdov.
V razmeroma kratkem času je Lev napolnil steno
v svoji lovski sobi s številnimi lepimi in zanimivimi
trofejami.
Babici in dedku na obisku nikdar ni bilo dolgo-
časno. Ob lepem vremenu sta še vedno najraje po-
sedala na vehkem vrtu, ki ima na sredi lepo
obhkovano košenico, zasejano z gosto kot mah
mehko angleško travo. Sveže pokošena je podobna
vehki rjavozeleni preprogi. Ob slabem vremenu pa
v lovski sobi, ali pa v sprejemnici, kjer sta južni steni
spremenjeni v eno samo vehko okno s pogledom na
eksotično zasajeni vrt in jih sonce obseva ceh dan.
N avmes pa so se ob lepih dnevih napotih na krajše
ali daljše izlete. Pogosto čez bližnjo mejo v sosednjo
Francijo, ki je v obmejnem predelu na redko
obljudena s posameznimi kmetijami in zaselki, ka-
kor daleč sega oko hribovita poljedelska pokrajina.
S popolnoma drugačnim nivojem kulture, ožje
dvosmerne ceste z nepomembnim prometom pre-
predajo obširna polja. Drugače pozidane vasi; tudi
gradbeni stil je svojevrsten. Življenje je bolj umirje-
no, še prvotno in primitivno. Tam še diši po poko-
šenih travnikih in osušenem senu. Tam je še kotiček
ohranjene kmečke idile. Posebno značilne so šte-
vilne črede črnobelih krav, ki se pasejo brez po-
sebnega varstva v velikih skupinah po razsežnih
zelenicah.
Tudi izleti v Luxemburg so zelo zanimivi. Po-
deželsko okolje glavnega mesta majhne dežehce
kaže poteza sosednje Francije. Tudi tod se pasejo
številne črede črnobelih krav, ki se ne zmenijo
mnogo za mimodrveče avtomobile, mulijo sočno
travo in le tu in tam katera dvigne glavo v razkora-
čeno stojo in zvedavo pobuli predse.
Ta metropola je po svoje zelo zanimiva. Njeno
središče je pozidano s staromodnimi hišami in pa-
lačami, ki imajo umetniško bogata pročelj a. Za dobo
njenega nastanka široke ulice in ugledna avenija ob
vehkem košato zasajenem parku. Knežji dvorec se
nevsiljivo stiska med ostale hiše v gosto obzidani
ulici. Svojstvena posebnost pa je stara trdnjava z
razvejenimi obzidji v razhčno visokih nivojih. Sta-
rinsko obzidje je dobro negovano in razgledi z ne-
katerih njegovih točk so edinstveni. Vtis z obiska
tega mesta ostane v trjanem spominu, ker je vse v
nekakšnem skladju brez kričave vsiljivosti.
Izlet v Heidelberg je vedno znova doživljaj, ki se
ga je vredno večkrat spomniti. Mesto je v svojem
jedru častitljivo starinsko. V ozke ulice stisnjena
stara počrnela univerzitetna poslopja. Pogled nanje
je očeta Igorja ponovno omamil. Nem je obstal pod
starimi zidinami in se zasanjal v že davno preteklost
svoje študentske mladosti, ko so ga hrepenenja
vedno znova silila na bregove opevanega Nekarja.
Pogled z njegovega mostu je idilična turistična pe-
sem. Visoko nad mestom grajski hrib z zidinami
starega gradu in vijugavimi sprehajalnimi stezicami.
Pod njim pa tihi Nekar, kateremu življenje nad njim
še bolj uglušuje mirni tok ...
Udobni dom, lep vrt, ugledne službe, lov, izleti v
nove neznane kraje so dobrine, ki pomenijo za
človeka veliko, ker mu popestrujejo življenje in
izglajujejo situacije, ko se zdi, da bi lahko bilo bolje.
Toda vrzeli, ko v mladi družini nenadoma smrt
pokosi najljubše bitje, nihče brez posledic ne more
prebresti. Res je, da čas celi rane; včasih celo tako
hitro, da ne utegne trava prerasti sveže zarezane
brazde. Marsikdaj pa rane popolnoma zaceliti ni
mogoče. Četudi jo preraste nova gladka koža, za-
pušča globoka rana brazgotine, ki jih ni mogoče
skriti in jim je kos le smrt.
Podobno je prizadelo najmlajšega Potokarja.
Nastopil je trenutek, koje bilo treba poiskati izhod.
Najti drugo ženo, katera naj bi stopila na mesto prve,
kije bila v vsakem oziru blizu zadovoljive popolnosti
in ki naj bi obenem postala nekrvna mati tedaj že
dvanajstletne Cvetke, nikakor ni bila lahka naloga.
Posebno kočljiva pa je taka naloga za moža, kije
v svojem pokhcu polno zaposlen, tako da je tudi
marsikatera noč odtrgana od družinskega življenja.
Tudi v Levovem primeru je to vprašanje postalo
zapleten problem. Ljubezen, ki bi naj postala trdna
vez. je nekaj, kar naj bi prišlo spontano, nekako
samo po sebi. Ljubezni ni mogoče naročiti, niti je iti
nekam iskat. Tudi ni mogoče prepustiti takega
problema zgolj slučaju, ker je treba upošteveti
mnogo kočljivih podrobnosti. In vendar je slučaj
presekal zapleteni gordijski vozel, žal prenaglo,
premalo premišljeno, le enostransko načrtovano.
Tako se zgodi mnogokrat in potem je potrebno
mnogo samopremagovanja dokler ne steče vse po
znosnih tirnicah.
Potokar je imel prijatelja iz lovskih krogov, ki ga
je pred leti doletela podobna nesreča. Umrla mu je
mlada žena in ga zapustila s komaj enajstletno
hčerko. Prijatelj je imel v družbi ugleden položaj.
Njegovi dohodki iz dobre službe so bih onstran
sredine meščanskih poklicev. V hiši je vladalo bla-
gostanje; ničesar ni manjkalo, razen gospodinje.
Počasi je bilo v lepem stanovanju, na vrtu in povsod
opažati znake površnosti in malomarnosti, ki niso
ostale prikrite kritičnim očem. Razplet v njegovem
primeru je odločil priložnostni slučaj.
Podobno kakor v gozdu tekmeci hitro zavohajo
izpraznjen rajon srnjaka, kije prodal svoje kraljes-
tvo za lepo trofejo, tako so navahle ženske na iz-
praznjeno mesto. Najprej tiste iz neposredne bUžinc;
tudi iz zavoda, kjer je prijatelj bil zaposlen. Krog
žensk, ki so želele menjati svoje dotedanje življenje,
seje čedalje bolj širil. Snubinj je bilo na voljo. Toda
niti ene primerne med njimi. Bivše sošolke, poro-
čene dame z in brez otrok, ki so se zdolgočasile n
zakonu modernega časa, v katerem je prevladovalo
načelo >variatio delectat<; ločenke vseh treh kate-
gorij, one po moževi krivdi, druge po lastni, največ
pa takih, kjer so se razhajah sporazumno. Zadnje je
najbolje razvrstiti v kategorijo obojestranskih greš-
nikov.
Čeprav je prijatelj bil že prek štiridesetih, med
ponudnicami ni manjkalo niti najmlajših dam.
Ženska emancipacija seje razbohotila tako zelo, da
so si prisvojile enakopravnost tudi na področju
snubljenja. >Frueh uebt was ein Meister werden
will< je drugo načelo, na katerega so se ponudnice
navešale, kakor nekoč ptice na hmanice. Verjetno je
vztrajnost v ženski naravi trdnejša, kakor pa pri
močnejšem spolu. Vsekakor pa so kvalitete te las-
tnosti različne in je njihov spekter še širši kakor v
sami mavrici.
Med najpodjetnejše je spadala snubiteljica naj-
mlajših let. Navaljevala je — nekateri so menih, da
se vsiljuje — takorekoč še s klopi univerzitetnega
študija. Otrok najmodernejše dobe, ko je popkul-
tura zajela mladino z vsemi primeži in jo zastrupila
z idejami popolne svobode. Modema doba je po-
metla s krova življenjske ladje vsa poprej veljavna
klasična načela. Nastala je nekakšna nova poganska
doba. Na mesto prej edino veljavnega boga sta
stopila dva njegova najslabša naslednika Eros in
Bachus. Boginja Cupidoje njuna mati, kije obenem
najvphvnejša spodbudnica njunih gonilnih .silnic.
Na mesto sramežljive nedolžnosti >starokopitnih<
nevest je stopilo šopiijenje in bahanje s številnimi
zavojevanimi ljubimci. Pred naravnimi posledicami
svobodne ljubezni je >čebelice< zavarovala nova
poganska boginja Pilula, ki je pohotnosti in ne-
zvestobi na stežaj odprla vrata in pokopala že tako
mlahavo in okrnjeno zvestobo.
Dobršen del mladih deklet ne sanjari več o ro-
mantični ljubezni. Gardedame lahko hodijo s ku-
rami spat in jim ni treba čakati poznih nočnih ur, ko
zapirajo vrata razvratnih diskoklubov. Erotičnost
spolnega izživljanja je nadvladala idealnosti pre-
tekhh dni. Ne vem, če bi povedal preveč, ako bi v
mnogih slučajih primerjal tako življenje z nekakšno
povsakdanjeno amoralno razuzdanostjo. Ni treba
pretiravati, vsi smo krvavi pod kožo, pa Vendar so
neke mere umestne, ker so potrebne za zaščito
družine, ki v novejši dobi prepogosto razpadajo.
Podobne dobe so sicer vladale že večkrat v zgo-
dovini. Začetek za naš vek je bil v Sodomi in Go-
mori. Pomagale so pokopati Rim in Bizanc. Vselej so
bile nekakšne botre propasti nekaterih civihzacij.
Taka je ena plat medalje. Tako mislimo mi, ki smo
že na odmiku iz sedaj nastajajoče dobe in smo stari.
Starostne modrosti nimajo več nekdanje veljave.
Nam so stara načela še nekaj vredna. Ko bodo
grobovi pogoltnih naša trupla in krematoriji požgah
zemeljske ostanke, kako bo potem? Ali bo svet za-
taval v razkroj družine? Ah bo še kak starček imel
prostora v prevžitkarski čumnati? Ali bodo starci
sedali k prazni mizi? Ah bo treba sezidati mnogo več
hiralnic, kjer bodo zapuščeni starci čakah na ne-
izogibni konec? Kohko desetletij bo moralo še pre-
teči, da bo življenje zanihalo nazaj na stare tirnice?
Ah bo vse to sploh še mogoče? Ah nas bo uničila
Apokahpsa, ki spravljena v skritih zakloniščih sedaj
še spi v atomskih bombah in čaka na satanski tre-
nutek, ko ji bo iztirjen blaznež sprožil polet? Mno-
gokrat smo že shšali opozorila, da človek še nikdar ni
imel svoje usode v lastnih rokah tako, kakor dan-
današnji. Bo umel z njo prav ravnati in jo usmeriti k
pravemu cilju? In zopet se spomnimo starega la-
tinskega reka: Caveant consules ne quid detrimenti
capiat res publica!
Ali so morda to zgolj sentimentalnosti iztrošenih
ostarelih možganov, ki zapadajo počasi, a nezadrž-
no okostevanju? Pogled v bodočnost ni lahek. Na-
klonjen je le nekaterim izbrancem .. .
Junakinja, ki je uspešno naskočila pnjateljevo
trdnjavo, je izhajala iz podobnih krogov. Bilo je
mnogo pismenih in ustmenih svaritev, z mnogih
strani prijateljev in znancev, največ seveda od star-
šev, ki so vedno in povsod edini popolnoma nese-
bični in dobrohotni svetovalci. Nič ni pomagalo,
kadar se skoro za celo polovico mlajša ženska
nakiri za vrat značajnemu moškemu poštenega srca,
takrat vselej zmaga tisti, kije brezobzirnejši.
Taka napadalka dela hladnokrvno in brezobzir-
no. do skrajnih zmožnosti podrobno premišljeno in
načrtno; v cilju ima zgolj sebična stremljenja. Dobro
se zaveda vseh svojih slabosti in negativnosti, ki
zavzemajo celotno širino njenega predhodnega
življenja, od porekla, prek vzgoje in šolanja, osebne
preteklosti in oporečnega značaja. Same ničvredne
lastnosti, ki so navadno združene še s prazno dotno
skrinjo.
Ko zavojevalka z vztrajno in rafinirano vsilji-
vostjo pripelje svoje napadalne ovne tako daleč, da
je prepričana, daje odpor v trdnjavi že strt, takrat
hinavsko potoži: .Kaj bova. kako bova, dote ni-
mam!' V tempiranem trenutku izzove odgovor, ki ga
išče in ki tudi sledi: .Kaj če to. glavno, da se imava
rada!' Kadar je v omamljivi fazi telesnega napoja
dosežena taka izjava, tedaj ni več poti nazaj, kajti
Eros je bog. ki zmehča še tako trdega možaka.
Nadaljevanje
in konec prihodnjič
TEDNIK - 7. junij 1984
DELO DRUŠTEV - 11
Tokrat le
četrti
Zgleda, da so dosedanji uspehi —
šestkrat so bili zmagovalci
—»uspavali« mipovce, ki so se tokrat
vrnili s četrto uvrstivijo. Sedma mer-
catoriada je bila v soboto, 2. junija v
Postojni. Sodelovalo je okrog 1500
tekmovalcev. Skupno pa je v SOZD
Mercator združenih 27 DO, ki zapos-
lujejo okrog 13 tisoč delavcev. Ptujski
član sestavljene organizacije je sode-
loval z dokaj močnim zastopstvom, saj
jih je bilo okrog 100. Športno srečo pa
so tekmovalci iskali v 12 disciplinah.
Povedali smo že, da so bili Ptujčani
četrti, za zmagovalno ekipo Rožnika iz
Ljubljane so zaostali le za osem točk,
kar kaže na veliko izenačenost ekip.
Pozlatili pa so se v dveh disciplinah:
namizni tenis (m) in strelstvo (m). Pri
vlečenju vrvi seje pokazalo, da so tretji
najboljši v sozd (po moči namreč).
Novost letošnjih iger je bil kviz o
organiziranosti sestavljene organiza-
cije, kjer so sodelovali z dvema ekipa-
ma. Znanje, predvsem pa iznajdljivost
iz tega dela pa se ni štelo v skupno
uvrstitev. Od možnih 18 točk je ekipa
pripravnikov dosegla 14 točk, druga pa
11,5 točke. V kvizu je sodelovalo osem
ekip.
Letošnje igre so bile še posebej slo-
vesne, saj Mercator praznuje letos
svojo 35-letnico.
V MlP-u s četrtim mestom niso
razočarani. V bodoče pa se bodo mo-
rali za pokal le bolj potruditi
MG
Tudi tokrat so ribe „slavile "
Ribiška Dežnica ob Podlehniškem jezeru je nudila po »napornem« tekmovanju
novinarjem prijetno zatočišče (foto: M. Ozmec)
Posebno nagrado žirije — pečeno svinjsko glavo, ki jo je namesto izginule palice
dobil večerovec Bogo Skalicky, smo snedli na licu mesta (foto: M. Ozmec)
Letošnje ribiško srečanje novinarjev
Slovenije je potekalo v lepem in son-
čnem vremenu za razliko od prejšnjih
let, ko nas je vedno pralo. Druga zna-
6lnost: ribji lov pa se v ničemer ne
razlikuje od prejšnjih let. Drugače je
bilo le leta 1980, ko smo namakali v
Iržcu. Letošnja bera je pičla, nekaj
nad štirideset tekmovalcev je ujelo le
76 malih in m <o večjih rib. Največje so
bile tiste od lectarja Ivana Puža, kijih
nosimo na ribičiadah že nekaj let. Vse
kaže. da nas ribe v Podlehniku ne
marajo.
Drugače pa je ob naših srečanjih
zelo veselo. Najbolj zagnana sta bila v
soboto Zlatko Zaje in Blaž Ogorevc
(oba Mladina), ki sta »jezo« ohladila
v jezeru. Upajmo le. da nimata posle-
dic.
Pokal se je znašel znova ,v_rok^h
Ljubljanskega dnevnika. Ekipi se je
posrečilo, da je ujela 10 rib, druga
ekipa radia Maribor je ujela 9 rib in
četrta ekipa Manbor 4. Moški pred-
stavniki Radia — Tednik so se tokrat
zadovoljili s petim do sedmim mestom;
tri ekipe (Radio — Tednik, Večer in
Šport Beograd so namreč imele enak
ulov: dve mali ribi). Med (moško)
ekipno konkurenco, mimogrede je na-
stopilo 11 ekip, so sodniki »pozabili«
uvrstiti žensko ekipo Radia — Tednik.
Z malo več sreče bi moška ekipa Radia
in Tednik bila lahko zmagovalec, če bi
zmagovalec med posamezniki Martin
Ozmec ne imel težav s časom. Zamudil
je namreč rok prijave. Sodniki ribiške
družine Ptuj so namreč vztrajali, da se
je potrebno za tekmovanje prijaviti pol
ure pred začetkom tekmovanja. Mar-
tin je prijavo za ekipo »izgubil«, je pa
zato slavil med posamezniki: ujel je
celih DEVET RIB. Drugi je bil Drago
Omik z 8 ribami in tretji Branko Vo-
dušek s šestimi ribami.
Zapletlo seje tudi pri ženskah. Štiri
tekmovaikse so namreč ujele po eno
ribo, zato je o zmagovalki odločil žreb
in ta je bil najbolj »milosten« do Mi-
lene Poklič.
Ob koncu že zahvala tistim, ki so nas
tudi letos »podprli«. To so: Občinski
svet ZSS Ptuj, OZ Panorama Ptuj,
Tozd Živilska industrija Petovia Ptuj,
Mip Ptuj, MIP — Blagovnica, Emona
— Merkur Ptuj, Hotel Poetovio Ptuj,
lectar Ivan Puž, Pleskar Ptuj, Ribiška
družina Ptuj in drugi.
MG
Akcija v Ormožu ni najbolj uspela
Podobno kot v drugih krajih Slovenije so koncem maja
tudi v občini Ormož izvedli akcijo zbiranja rabljenih
oblačil, posteljnine, obutve in podobnih predmetov. Soli-
daniv^stno akcijo je pripravil in izvedel občinski odbor
Rdečega križa Ormož, kjer tudi ugotavljajo, da akcija ni
dala pričakovanih rezultatov. Res je, da so zbrali nekaj nad
300 kg oblačil, vendar je to veliko manj, kot so običajno
zbrali na prejšnjih podobnih akcijah.
Ocenjujejo, da vzrok m samo v slabši obveščenosti,
temveč predvsem v tem, ker ljudje bolj varčno ravnajo z
rabljenimi oblačili. Ker so potrebe rabljenih, vendar še
dobro ohranjenih oblačilih v pasivnejših krajih naobmočju
občine še precejšnje, obstaja tudi ocena, da marsikdo svoje
rabljeno oblačilo podari neposredno posameznim prosil-
cem ali znancem.
Kažipot za prihodnje
prireditve I
Nedavna prva pionirska olimpiaaa nekaterih osnovnošolcev ptujske
občine, ki jo je pnpravila OS uiga Meglič, je bila ,,tapravo" za Dan
mladosti. In ne samo za praznik, tako bi moralo biti na skoraj vseh pri-
reditvah, predvsem mislimo na športne. Gre za občinska prvenstva v
atletiki, košarki, rokometu, nogometu in druga, ki običajno ob sicer dob-
ri udeležbi tekmovalk in tekmovalcev vse prevečkrat minejo brez gle-
dalcev, brez potrebnega spodbujanja. Dobro pripravljene in obiskane pri-
reditve mladih (tako je bilo na primer tudi na šolskem prvenstvu v krosu
OS Tone Žnidarič) so najboljši način za popularizacijo telesne kulture
med občani, zlasti mladimi. Zato naj bo Prva pionirska olimpijada kaži-
pot za organizacijo prihodnjih podobnih prireditev.
— Olimpiado so začeli s svečanim mimohodom vseh nastopajočih in
otvoritvijo
— Pred začetkom tekmovanj so izvedli pester program, ki so ga pripravili
mladi iz sodelujočih osnovnih šol. Na posnetku je utrinek z nastopa
folklorne skupine OŠ Franc Osojnik. V ozadju se lepo vidi najpomem-
bnejše — nabito polna tribuna stadiona Drava.
— Na tekmovanju so izvedli discipline malega atletskega pokala, med
njimi teke za različne starostne kategorije
— :>t»rejši so metali pravo kroglo, mlajši pa žog?cr
— Mojster Žibrat je skrbel za glasbo in odlično ozvoCenje, Ljubo C^ajzer
pa s pravočasnimi najavami disciplin in objavo rezultatov za tekočo iz-
vedbo in seznanjanje ^dalcev
Tekst in foto: I. koiar
SREČANJE INVALIDOV-ŠPORTNIKOV
IZ KOPRIVNICE IN PTUJA
Tekmovanje, ki zbližuje
Ko govorimo o tekmovanjih, nas po navadi najbolj zanima kdo je
zmagal, kdo je boljši. Med športniki invalidi Športnega društva Borec iz
Ptuja in Saveza za šport i rekreaciju invalida občine Koprivnica pa vlada
pravi resnični športni duh. Tekmovanja se udeleži kdor se le more, trudijo
se, pri tem pa ne hlastajo za medaljami.
Tako je bilo tudi na letošnjem tradicionalnem srečanju, ki je bilo 27.
maja v Ptuju. Okrog petdeset se jih je zbralo, da so se pomerili v streljanju,
kegljanju in šahu. Ob tej priliki je predsednica koprivniške zveze poudari-
la: ,,Vse manj nas je, vendar se ne damo!" Za invalide je rekreacijski šport
nujnost, saj si s tem krepimo zdravje. Marsikaterega že ne bi bilo več, če se
ne bi zoperstavljal bolezni in drugim nadlogam prav s športno aktivnostjo
pravi Marija. Takšna srečanja pa prispevajo k medsebojnemu spoznava-
nju, krepitvi prijateljstva, nudijo razvedrilo in prav zato nihče ne stremi za
visokimi uspehi.
No, tekmovanja ne bi bilo brez uvrstitev, zato si oglejmo še te. Na le-
tošnjem srečanju so bili uspešnejši Ptujčani. Ekipno so zmagali v kegljanju
s 441 proti 407 kegljev, v šahu z 19 1/2 proti 12 1/2 točk v strelianiu z zrač-
no puško pa so bili boljši Koprivničani, ki so dosegli 775 proti 765 krogov.
Najboljši posamezniki v streljanju so bili Srečko Majcenovič, Ptuj
170, Miroslav Nežič, Koprivnica 169, Jože Pintarič, Ptuj 167 krogov. V
kegljanju Ivan Erjavec, Ptuj 90, Marjan Dragovič, Koprivnica 88 in Alojz
Seruga 80 kegljev. Sahisti so zbrali Milan Seruga, Ptuj 6 1/2, Marijan For-
ko. Koprivnica 6 in Janez Benkič 5 točk.
K odličnim uspehom je tekmovalcem čestital delegat Skupščine občine
in DPO Ptuj Milan Lacko, predsednik Zveze združenj borcev Ptuj. Pouda-
ril je, da se invalidi z doseženim uspehom lahko kosajo z drugimi tekmo-
valci recimo na raznih delavskih športnih igrah. Izrazil je tudi mnenje, da
bi miorali aktivneje vključevati tudi delovne invalide, saj je invalidov-bor-
cev vse manj, kot je že opozorila Marija Boroša.
S posebnim zadovoljstvom je nato športnikom izročil zaslužene poka-
le in priznanja član predsedstva OO ZSS Ptuj Daniel Koletnik.
Na tem srečanju so udeleženci dali pobudo, naj bi sodelovanje razSirili
Se na druge bratske občine Hrvatske in Slovenije.
Besedilo in posnetek: L. Cajnko
Invalidi, čeprav nekateri le z eno roko, so tudi odlični strelci
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ
Na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje
stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih
občin? Ptuj razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine
Ptuj
L NATEČAJ
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ
ZDRUŽENIH SREDSTEV, KI JIH DELAVCI ZAPOSLENI PRI
SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH OBČINE PTUJ ZDRUŽUJEJO PRI
SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
I.
Pravico sodelovanja na natečaju imajo delavci zaposleni pri
samostojnih obrtnikih občine Ptuj, ki združujejo sredstva pri
Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj v skladu s
Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981—1983 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/81 — Aneks št. 1-št. 18/81).
II.
Pravico do posojila imajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz I.
točke tega natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da delavec oz. kdo od članov njegovega gospodinjs';va ni
imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik
primernega vseljivega stanovanja,
—	da delavec živi v neustreznem stanovanju,
—	da delavec oz. njegova družina doslej še ni imela ustrezno
rešeno stanovanjsko vprašanje.
Neustreznost se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi
standardi v občini Ptuj.
III.
VISINA RAZPISANIH POSOJIL JE DIN 2,200.000.—
Višina posojila, ki ga lahko pridobi posamezni posojilojemalec
znaša do din 300.000.—
Za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše ali stanovanja,
ki je starejše kot 20 let znaša posojilo do 50 % določene višine
posojila. Obrestna mera je 5 Odplačilna doba ne more biti daljša
kot 15 let.
IV.
ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JE 22. junij 1984
Prijave (na posebnem obrazcu, ki ga dobiie pri Samoupravni
stanovanjski skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29 — soba 108) s
prilogami se dostavijo na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE
PTUJ, Prešernova 29
Vloge, ki bodo vložene po razpisnem roku in nepopolne vloge
(brez vseh prilog) se ne bodo obravnavale ter se šteje, da niso bile
vložene,
Prosilec mora vlogi priložiti:
—	dokazilo o lastništvu stanovanjske hiše (zemljiškoknjižni iz-
pisek)
—	gradbeno dovoljenje
—	dokazilo o skupnem dohodku družine (gospodinjstva) v letu
1983
—	druga dokazila, (zdravniško spričevalo, invalidsko odločbo,
potrdilo o skupnem gospodinjstvu itd).
Rezultati natečaja bodo objavljeni v skladu s pravilnikom.
Ptuj; dne 7/6-J984
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptu:
12 - NAŠI DOPISNIKI
7. junij 1984 - fEDNIK
ŠTAFETA V PTUJU
Včeraj je bil v Ptuju slavnostni
sprejem Titove štafete. Pričakala
jo je velika množica ljudi. Tam
smo kurili kres. Titova štafeta je
simbol mladosti, ki ga praznuje
cela Jugoslavija.
Anita Brodnjak, 1/c,
OŠ Olga Meglič, Ptuj
PRVOŠOLCI OŠ OLGE ME-
GLIČ O DELU IN POKLICIH
Po poklicu bom zdravnica.
Poslušala bom srce. Zdravila
bom, ker bi rada pomagala
bolnim ljudem.
Maja 1/b
Ko bom velika, bom po pokli-
cu učiteljica. Učila bom učence.
Rada bi jih veliko naučila.
Alenka 1/b
Po poklicu bom trgovka. Tam
bom naštevala denar za prodan
material in ga seštevala na stroj.
Sa5aK., I/b
Rada bi postala miličnica.
Lepa mi je njena obleka in ker
nosi orožje. Še bolj pa zato, ker
veliko dela z ljudmi in jim
pomaga.
Mateja 1/b
Po poklicu bom električar.
Popravljal bom električne napra-
ve. Priklapljal bom elektriko.
Gabrijel, 1/b
ZVEZNA ŠTAFETA V LO-
VRENCU
Vsi pionirji in cicibani smo
pričakali zvezno štafeto. Prišh
smo v pionirskih krojih, s cvetjem
v roki. Bili smo srečni. Kar peli
smo. Pripravili smo tudi pro-
igram. Naenkrat smo zaslišali
sireno avtomobilov. Prikazal se
je temen avtomobil. Za njim so
nosili mladinci štafeto in cvetje.
To je bil zame velik dogodek.
Škoda, daje vse tako hitro drvelo
mimo mene. Rada bi si ogledala
štafeto bliže.
Mojca Hertiš, 3. r.,
Lovrenc na Dr. polju.
IMELI BOMO NOVO ŠOLO
Obiskujem štiri razredno po-
družnično osnovno šolo v Lo-
vrencu. Naša šola je že zelo stara
in skoraj nesposobna za pouk.
Učilnice so slabo razsvetljene,
pozimi pa slabo ogrevane. Nima-
mo tekoče vode v razredu. Že več
let si krajani Lovrenca prizade-
vajo, da bi zgradili novo šolo,
takšno kot jih imajo v drugih
krajih. Obljubili so nam, da bodo
šolo začeli graditi že letos. Lepe
šole si ne želimo samo mi učenci
in naše tovarišice, .temveč tudi vsi
krajani. Nestrpno pričakujemo,
kdaj se nam bo ta želja izpolnila,
ker bo z novo šolo Lovrenc dobil
lepši videz in učenci v njo priha-
jali še z večjim veseljem.
Renata Pernat, 3. r.,
Lovrenc na Dravskem polju
ŽIVA URA ZGODOVINE
Pri spoznavanju narave in
družbe smo se veliko naučih o
narodno osvobodilni borbi. Zato
smo povabili v razred dva borca,
tovariša Ivančiča in Korošca.
Pripovedovala sta nam o težkih
časih, ki sta jih preživela v
narodno osvobodilni borbi. Bila
sta tudi zaprta v taborišču. Od
doma sta dobivala vsak mesec
majhen paket. Tam je dosti ljudi
umrlo od lakote. Jetniki so dobi-
vali na dan majhen košček kru-
ha. Ko sta nam govorila, so se
jima iskrile solze v očeh. To je bil
za nas poseben dogodek. Radi
smo jiR poslušali. Na koncu smo
.se jim zahvalili s šopkom cvetja,
ki so se ga zelo razveselili.
Andreja Ules, 3. r.
Lovrenc na Dravskem polju
POHVALA
Učenka stopi v razred. ,,Ali je to 7. d?" vpraša preplašno, kot da bi
jo kdo lovil.
,,Da," smo zaklicali vsi v en glas. Oddahnila si je. ,,Prosim, če lahko
gre v zbornico Marija Cuček?"
Vstala sem počasi in odhitela po stopnicah v 1. nadstropje. Pred
zbornico sem se ustavila, se malce z rokami pogladila po laseh in odprla
vrata. ,,Zdravo"!
,, Marija! Poklicana si v Maribor na razstavo in prejem pohvale za
najboljšo risbo šoje." Glas tovarišice Burjanove je bil vesel m razločen.
Odhitela sem v razred.
Zdanilo se je, ko sem odhitela na avtobus. Ptuj je sameval v zgodnjih
jutranjih u megli. Pozdravila sem ga skoraj prva. Na postaji me je že ča-
kala tovarišica. Naenkrat sva se pripeljali v Maribor.
Srečanje z učenci iz drugih šol in predstavniki naju je zelo razveselilo,
še bolj pa pričakovanje in nestrpnost, kdaj bodo končno poklicali moje
ime. Trema, ki me je spremljala že od samega začetka, se še ni pomirila.
Roke sem stiskala in čakala najhujše. Nestrpno od pričakovanja sem
vstala, ko sem zasMšala da ie nredsLavnik- nrehral moje ime.
,,Le pogumno Marija in brez strahu!" sem zaslišala za nrbtom tovari-
šico, nato pa odkorakala.
Podal mi je roko, čestital in mi dal pohvalo.
Marija Čuček, 8. d
OS Tone Žnidarič Ptuj
OBRAMBNI DAN
V	soboto, 19. maja, smo na OŠ
Olga Meglič organizirali ob-
rambni dan. Že v začetku tedna
smo dobili vprašanja iz posamez-
nih področij, na katera smo se vsi
učenci skrbno pripravili.
V	soboto smo se bb 9. uri
zbrali pred domom krajanov KS
Bratje Reš. Vsak razred je dobil
list papirja, na njem je bila
vrisana pot, ki jo bomo morali
prehoditi, najprej pa jo seveda
najti. Vrisane so bile tudi posa-
mezne postaje, kjer so čakali
tovariši učitelji z vprašanji, vsak
pravilen odgovor je bil vreden 6
točk. Ce pa je bil odgovor nepo-
polen, je dobil razred samo 3
točke. Prvi smo startali osmi
razred. Med odhodi posarreznih
razredov je bilo nekaj minut
presledka, če ne, bi vsi hodili za
prvimi in se ravnali po njih. Že
takoj na startu smo odgovarjali
na vprašanja iz RK. Dobili smo
vse možne točke in to nam je bila
spodbuda za nadaljnjo pot. Na-
slednja postojanka je bila pri
Osojnikovi zadrugi. Tukaj smo
odgovarjali na 3 vprašanja o
užitnih in zdravilnih rastlinah, ki
jih poznamo. Spet smo dobili vse
točke, do naslednje postaje smo
tekli, saj smo hoteli razredu, ki je
bil za nami, zabrisati vse sledi.
Pri potoku Grajena smo odgo-
vaijali na vprašanja o borki, po
kateri nosi ime naša šola, o Olgi
Meglič in tudi tu se nismo dali
zmesti. Nato nas je pot vodila
skozi gozd. Na četrti postaji so
nas čakala vprašanja iz NOB.
Ostali sta nam še dve postojanki.
Na eni smo odgovarjali na vpra-
šanja iz prometa, potem pa še o
požarni varnosti. Tudi na teh
dveh smo si priborili vse možne
točke. Bili smo na najboljši poti
do zmage, saj smo imeli vse
točke, pa vendar je bila pred
nami še najtežja naloga — stre-
ljanje. Že prej smo določili
učence, ki se bodo pomerili še v
tej nalogi. Vsi smo stiskali pesti,
da bi se tudi tokrat kar najbolje
odrezali. Seštevek zadetkov je bil
odličen. Skupno 80 točk za
streljanje in 90 točk za vpraša-
nja. Napeto smo pričakovali
prihode naslednjih skupin. No-
ben razred ni streljal tako dobro
kot naši predstavniki. Zmaga je
bila naša.
Tako se je obrambni dan
končal. Eni smo bih bolj veseli,
drugi so pričalcovali več. Pa
vendar smo vsi odšli z istim
mnenjem, da so takšni dnevi za
vse koristni, saj sino si pridobili
nekaj novega znanja in spoznali
eno izmed neštetih poti, ki jo je
prehodil Lackov odred.
Natalija Ivanuša, 8/b,
OŠ Olga Meglič, Ptuj
NAŠ IZLET
V četrtek 24. maja 1984 smo se
ob 6.15, zbrali na železniški
postaji v Ptuju. Peljali smo se z
vlakom v Maribor.
Prispeli smo v Maribor, pre-
čkali smo cesto, kjer "je .sema-
for. Šli smo si ogledat akvarij,
videli smo ribe iz vsega sveta.
Bila je tudi morska želva. Najbolj
všeč so mi bile ribice. Ob akvari-
ju je tekel ozek potok, akvarij je
stal v parku, kjer smo se tudi
igrali. Tam smo tudi pomalicali.
Napotili smo se v mariborski
grad. Ogledali smo si izkopanine
in stare reči, ki so jih uporabljah
naši predniki Rimljani. Videli
smo razne slike, obleke in pohišt-
va iz časa graščakov. Ogledali
smo si tudi veliko plesno dvora-
no. Potem smo šli v muzej NOB.
Videli smo slike borcev, talcev in
zapornikov iz Štajerske. Ogledali
smo si topove in videli obleke, ki
so jih nosili zaporniki. Ker pa
smo bili lačni, smo šli v restavra-
cijo Center. NajedU smo se
dobrih jedi. Kupili smo si tudi
sladoled. Odšli smo se igrat v
park k trem ribnikom. Opazovali
smo majhne in velike ribe in
videli labode in race. Park je bil
lepo urejen.
Ko pa je prišel čas odhoda,
smo bili vsi žalostni. Vstopili smo
na vlak. Na vlaku je bila moja
teta. Do Ptuja sva se peljale
skupaj. Na Ptuju sva se morale
posloviti in vsaka je odšla v svojo
smer. Ta šolski izlet mi bo ostal v
najlepšem spominu.
Simona Turnšek, 3/c,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
NA RAZPOTJU
Čisto tiho iri nepričakovano je
jesen razprostrla svoja krila.
Prišel je september in mi smo
zamenjali zvezke in knjige ter se
podali na pot, ki pelje proti
koncu osmega razreda. Tesno mi
je pri srcu, ker vem, da bo konec
našega prvega mladega življenja.
Še vedno se spominjam prvih
šolskih dni. Z veliko torbo na
ramenih sem takrat dan za dnem
odhajala v šolo, ki se mi je zdela
OH, KAKO SO GRDI Z MANO
Jezijo me sošolci, ko me kličejo Grizli in me podijo domov. Če
pustim kolo ob cesti, mi ga izpustijo.
Robi
Najbolj pdi so z mano, ko me pokličejo v stanovanje in moram
zapustiti prijatelje pri igri nogometa.
Peter
Doma se učim. Ko opravim naloge, hočem ven. Mamica me ne pusti
in pravi, da se moram še učiti. Spet se učim. Ko traja učenje spet nekaj
časa in povem,« da sem naredil vse, mi še ne verjamejo. Tako so z mano
grdi'.'
Stanko
Z mano so grdi, ko sem poredna in, če dobim slabšo oceno. Mamica
me napodi v sobo in se moram učiti.
Tina
Starši so grdi z mano, ker mi ne pustijo gledati televizijskega
programa. Jezen sem, če mi tovarišica napiše slabo oceno. Sestrica mi
nagaja, zato je ne maram. Mama pa mi ne pusti, da bi se vozil s kolesom.
Jože
Najbolj se jezim, ko dobim slabo oceno. Ko me mamica kaznuje, se
jezim nanjo, čeprav sem vsega kriva sama. Z mano je grd bratec, ko me
oponaša in mi govori grde besede.
Suzana
Z mano je grda sestrica. Ko greva skupaj v trgovino, hoče marsikaj
imeti. Kupiti moram, kar mi naroči mama. Ker sestrici ne ustrežem, sede
na tla in joče. Takrat se zelo jezim.
Simona
Ce dobim slabo oceno, se vsi jezijo name in moram se učiti. Jezim se
nase, ker se nisem sproti učila in na starše, ki me priganjajo k učenju.
Mihelca
Tudi sam sem večkrat grd. Nagajam tovarišici, ki me kara. Jezi me
slaba ocena in kadar mi nagajajo sošolci.
Tonček
Mislim, da so z mano grdi, ko mi ne pustijo gledati televizijskega
programa. Vsi odrasli pa lahko gledajo vse.
Rok
vsi učenci 2. a
OŠ Ivan Spolenak PTUJ
SREČNO OTROŠTVO
Kako naj pišem o svojem otroštvu, ko sem pa vendar še otrok. Kon-
čala bom osemletko, to pa še ne pomeni, da bom s štirinajstimi leti odrasla.
Lepo otroštvo imam, čeprav ga včasih prekrijejo temni oblaki nesreče,
hip za tem pa že posije sonce in kakor bi čarovnik s svojo palico odrinil
slabo voljo, sem spet nasmejana, dobre volje in srečna.
Komu naj se zahvalim za svoje srečno otroštvo? Čarovniku in njegovi
čarovni palici ali soncu, ki nas dan za dnem razveseljujejo s toplimi žarki
ali staršem, ki sta leta mojega življenja skrbijo, da me ne zebe, da nisem
lačna in me vzgajajo z vso ljubeznijo. Toda, kako naj bi starši do take mere
skrbeli zame, če ne bi živeli v taki državi kot je Jugoslavija.
Zadnje čase se dosti pritožujemo nad pomanjkanjem kave, sladkorja,
olja . . . Toda ali nam še ni vedno lepše kot ljudem, ki tega sploh nimajo,
ki jim drugi ljudje narekujejo, kako naj delajo in poleg tega so še lačni in
brez strehe nad glavo.
Veliko otrok umre zaradi lakote, veliko jih ne ve, kaj je to sreča, ker
morajo vedno bežati pred bombami in pred nasiljem. Kako lahko starši iz
take dežele skrbijo za svoje otroke. Dajo jim lahko samo ljubezen. Za
mnogokaj pa so otroci v teh nerazvitih deželah prikrajšani. Nimajo igrač,
knjig, vrtcev in igrišč, kjer bi lahko brez skrbi tekali in se igrali.
Ali lahko tu govorimo o srečnem otroštvu? Mislim, da je moje
otroštvo mnogo leoše od otrok, ki živijo v nerazvitih deželah in želim, da bi
bili tudi oni deležni takšnega otroštva, kot ga imam jaz.
TANJA KRAJNC, 8. a
0§ Maksa Bračiča
Cirkulane
kar nekam skrivnostna. Obču-
dovaje m radovedno sem zrla v
tovarišico, ki je znala toliko
vsega; brati, pisati, računati in
pripovedovati.
V	spominu so ostale prve
okorne črke, napisane s tresočo
roko. Kako ponosno in zadovolj-
no sem prebirala prve knjige. Se
večje veselje sem uživala, ko sem
brala pravljice. Žarela sem od
sreče, kadar sem v šoli zaslužila
petico ali zvezdico. Vedela sem,
da me bo mama pohvalila in da
bo tudi ona zelo srečna. Spomi-
njam pa se tudi nesrečne pošte-
vanke, ki mi je v drugem razredu
zagrenila marsikatero uro.
V	šolskih klopeh sem preživela
najlepši delček mladosti. Našla
sem velik krog prijateljev, s
katerimi sem delila veselje, ža-
lost, smeh, solze, dolžnosti, skrbi
in razočaranja. Skupaj smo spo-
znavali sončne in senčne strani
življenja, čeprav še ne moremo
povsem doumeti trdote in brid-
kosti, kiju prinaša čas. Vse nas je
zbliževala prešerna mladost in
družili so nas isti življenjski cilji.
Šolska leta pa so neusmiljeno
hitro tekla. V njih sem odkrivala
veliko lepega in novega, se ob
njem bogatila in zorela. In danes
stojim na pragu osnovne šole in
zrem na cesto življenja. Odha-
jam, s seboj pa odnašam le
spomine, ki me bodo spremljali
na vseh življenjskih poteh.
Odločila sem se za družboslov-
no usmeritev. Na vprašanje,
' zakaj, bi težko odgovorila. O
poklicu sem razmišljala že dalj
časa, ker mi je bilo všeč več
poklicev, sem se težko odločila.
Sedaj pa je kocka padla...
Vztrajala bom na poti, ki sem si
jo izbrala.
Jesen življenja je še daleč. Pa
vendar svoje življenje moramo že
zdaj usmeriti tako, da nam bo ob
delu, kakršnegakoli smo si že
izbrali, srečni, da nam bo prine-
slo veliko število nepozabnih ur
in da bomo vedno znali najti
svoje pravo mesto med ljudmi.
Metka Tomažič, 8/a,
OŠ Velika Nedelja
TEDNIK -
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
rvlladl rokometaši Drave tretji v Sloveniji
v slovenskem rokometu so v
teku zaključna tekmovanja,
razigravanja za republiške prva-
ke. Polfinala in finala letos ne
bodo minila brez ptujske udelež-
be. Tako je ekipa mlajših pionir-
jev rokometnega kluba Drava v
soboto v Ajdovščini nastopila v
republiškem finalu, zraven nje pa
še Kohnska-Slovan iz Ljublja-
ne, Aero Celje in domača Lipa.
Mladi Ptujčani so se dobro držah
in osvojih tretje mesto. Prvak je
Lipa, druga je Kolinska-Slovan,
tretja Drava in četrti so mladi
Celjani. Igralci Drave so bili že
pred finalom v nekohko podreje-
nem položaju. Tako so imeli naj-
daljše potovanje, na drugi strani
pa je turnir potekal v dvorani, kije
niso vajeni, saj v Ptuju vadijo in
igrajo na zunanjem igrišču. V
svojem prvem srečaiiju so po ize-
načeni igri z zadetkom Zurana v
zadnjih sekundah s 15:14 prema-
gali Aero Celje. Takoj za tem so
igrah s Kolinsko-Slovanom. V
prvem delu pa so jih Ljubljančani
nadigrali in zmagah s 15:13. V
zadnji tekmi turnirja so jih do-
mačini premagali s 14:9,čepravso
se jim Dravaši na trenutke pri-
bližali na zadetek ah dva razlike.
Treba pa je priznati, da so bili
nasprotniki zaradi boljših pogo-
jev za vadbo tehnično boljši. Ze
zaradi tega je prodor ekipe Drave
med štiri najboljše izjemen do-
sežek, ki je vzbudil precej pozor-
nosti. Pod vodstvom Janka Me-
sariča in Alojza Klanečka so tretje
mesto v Sloveniji osvojili Osterc,
Amejčič, Žuran, Kozjak, Žitnik,
Vajda, Bedenik, Hojnik, Pučko,
Vargič in Gril.
Med štiri najboljše ekipe v SR
Sloveniji pa so se z zmago na
polfinalnem turnirju v Dupljah
uvrstile tudi mladinke RK Drava.
V prvem srečanju so visoko z 20:6
premagale Piran, nato pa še s
14:10 domačo ekipo. Uspeh so
pod vodstvom Petra Starkla in
Davorina Kajtezoviča dosegle
Širovnik, Hentak, Gomilšek, Vtič,
Korošak, Potočnik, Lah, Lašič,
Podpadec, Šteharnik, Majceno-
vič, Malek in Gregorec.
Tudi finalni turnir mladink bo
verjetno v Ajdovščini in to že ko-
nec tega tedna. Tako v klubu ob
zaključku sezone dosegajo odlič-
ne rezultate. Res pajetudi,daso ti
nastopi v zelo oddaljenih krajih za
klub zelo velika finančna
obremenitev.	, ,
1. kotar
Pionirji RK Drava z vodstvom pred športno dvorano Police v Ajdovščini
(foto 1. kotar)
Boč izgubil odločilno srečanje
v vzhodni drugi slovenski no-
gometni ligi je oilo v nedeljo
zadnje kolo v prvenstveni sezoni.
1983/84. Prvak in novi član prve
republiške hee so Brežice, ki so
doma s 4:0 premagale Boč iz Polj-
čan. Igralci Boča, največje pre-
senečenje spomladanskega dela.
so tako izpadli iz lige, prekratki le
za točko. Pred zadnjim kolom je
sicer bilo še precej kombinacij
tako za vrh kot za izpad. Boč, kije
pred tem premagal vse ekipe z
vrha, je to poskušal tudi v Breži-
cah, v ligi pa bi ostal, če bi Drava
v Ptuju premagala Proletarca. V
tem primeru sta imela možnosti za
grvo mesto Dravinja in Aluminij,
oč pa bi ostal v ligi. Vendar so s
porazom Boča v Brežicah vse te
kombinacije padle v vodo. Igralci
iz Pohčan so spomladi poskušah
vse, da bi nadoknadili vehko za-
mujenega iz jesenskega dela,
vendar niso uspeli. Za Boč so v
Brežicah i^ali: Ambrol Kohne,
Kocjan, Petrovič, M^astinšek,
Macuh, Krajnčič, Justinek, Ro-
bar. Majal in Arnuš.
Drava je v Ptuju premagala
Proletarca iz Zagorja s o: 1, čeprav
so nekateri menili, da bo gostom
to srečanje pustila. Vendar ni bilo
tako, čeprav je bil rezultat vse do
60. minute kljub vehki premoči
oslabljenih domačinov 0:0. Ta-
krat je mrežo gostov načel Hvaleč,
kapetan in nmboljši igralec Dra-
ve. Pet minut kasneje je dal drugi,
v 68. minuti pa še tretji zadeti.
Na 4:0 je povišal Rimele, na 5:0
Hvaleč, ki je tako dosegel kar štiri
zadetke, na 6:0 pa Cuš z udarcem
s prek 30 metrov. Vseh šest za-
detkov so Dravaši dosegh v pičlih
osemnajstih minutah. Gostje so
častni zadetek dosegh dve minuti
pred koncem. Za Dravo so v
zadnjem kolu nastopih Majceno-
vič, Weingartner, Serd^inšek,
Kralj. Poplatnik, Kodrič, Rimele,
Ceh, Hameršek, Malek, Hvaleč in
Cuš. Srečanje si je ogledalo 200
gledalcev, vodil pa gaje Abraham
IZ Murske Sobote.
Aluminij je gostoval v Dra-
vogradu in domačo Ojstrico pre-
magal s 3:2. Kidričani so v drugem
polčasu povedli s 3:0 z zadetki
Korena, Pignarja in Nikohča, za-
mudili pa znova veliko pnlož-
nosti. Ijrali so D. Skrget, B.
Skrget, Kokot, Sehnšek. Jauševec,
Panikvar, Skenanec, Koren, Pig-
nar, Nikolič, Letonja in Krajnc.
Po tekmi je prišlo do fizičnega
obračunavanja, čeprav srečanje
ni odločalo o ničemer.
Mladinci Drave so se v zadnjem
kolu v Ptuju pomerih s Proletar-
cem. Zmag^i so z 2:0, zadetka pa
sta dosegla Ceh in Drobnič. Tako
so se mladi igralci NK Drava v
vzhodni repubhški ligi uvrstili
pod sam vrh. V nedeljo so igrah v
Postavi Krajnc, Mikša, Ivančič,
ihler, Ramšak, Ceh, Podhostnik,
Drobnič, Hentak, Emeršič in
Zmazek. Včeraj pa so se v osmini
republiškega tekmovanja za no-
gometni pokal v Celju pomerili z
domačim Kladivarjem.
jMoštvo Aluminija, tretje mesto v D. SNL — vzhod v sezoni 1983/84 (foto
1. kotar)
Krepfl drugi na jugoslovanskem aerorejliju
Na letošnjem jugoslovanskem aerorejliju, ki seje
končal na Kupreškem polju ob 40-letnici orveea
bojnega poleta tovariša Tita, je motorni pilot aerokl-
uba Ptuja Drago Krepfl osvojil drugo mesto. Nasto-
pilo je 33 posadk iz vseh repubhk in pokrajin, ki so
opravile tri etape s tremi disciplinami. V skupni
uvrstitvi 27. aerorejlijaje zmagal Svetimir Trifunovič
iz Zagreba, ki je zbral 2470 točk. Krepfl je za njim
zaostal le za devet točk. Z boljšim pristankom v zadnji
etapi bi Trifunoviča lahko prehitel, vendar mu ni
uspelo. Tretji je Delič iz Osijeka, četrti Verbančič iz
Maribora, peti pa Ban iz Osijeka. Torej so tudi letoS'
pri vrhu izkušeni piloti, mojstri jugoslovanskega
motornega letenja in eni najboljših v Evropi. V ča-
sovni točnosti je zmagal Trifunovič, v natančnem
pristajanju Likič iz Tuzle, v opazovanju pa Delič.
1. k.
Končne uvrstitve v sezoni 1983/84
Turnir v malem nogometu Turnišče 1984
v zadnjem času je veliko turnirjev v malem nogometu širom občine
Ptuj. Seveda pa se turnirji med seboj razUkujejo predvsem v kvahteti in
številu sodelujočih ekip. Kljub temu pa ima ta športna panoga vehko
privržencev.
Športno društvo Turnišče-Ptuj je v tem letu pripravilo že tri turnirje
v malem nogometu. Med ekipami, katere pač pričakujejo, da bodo na
turnirju zmagale je bilo do sedaj govora, da društvo podeljuje na
turnirjih premale pokale. Danes pa vemo, kakšni so pokali, takšna je
prijavnina za sodelovanje. Na tem turnirju pa pripravljajo malo prese-
nečenje za vse, ki jim niso všeč mali pokah.
V nedeljo, 17. junija bo na igrišču pri nekdanji kmetijski šoh
oziroma gradu Turnišče s pričetkom ob 9. uri dopoldan, velik turnir v
rnalem nogometu, l urnir organizira Športno društvo Turnišče—Ptuj.
Organizatorje pripravil za tri najboljše ekipe lepe in velike pokale.
Prvih pet ekip pa bo prejelo še priznanje za sodelovanje in uvrstitev na
turnirju. Ne bodo pa pozabih na najboljšega strelca in golmana turnirja.
Ta dva bosta prejela pokal in priznanje.
Za vse udeležence in gledalce bo organizator pripravil osvežilne
napitke, zraven tega pa se bo najdlo tudi kaj za pod zob. Torej v nedeljo,
17. junija vabimo vse ljubitelje malega Jiogometa, da se udeležijo turnirja
Turnišče — 1984.
ZB Utrinek s turnirja ob prazniku dela.
Drugi turnir v malem nogometu
v soboto in nedeljo bo na novem igrišču v Gerečji vasi drugi iz serije
organiziranih turnirjev v malem nogometu, ki jih organizira Medob-
činska nogometna zveza Ptuj. Tokratnega bo izvedel NK Gerečja vas.
Prva tekma se bo v soboto začela ob 18. uri. Uro prej pa bodo sprejemali
prijave. Del turnirja bodo tako odigrali pod razsvetljavo. Zmagovahia
ekipa bo zraven pokala prejela nagrado v vrednosti 5000 din, dru-
gouvrščena pokal m nagrado za 30(X), tretja pa zraven pokala še nagrado
za 1000 dinarjev.
1. k.
ATLETIKA
Občinsko prvenstvo srednijh šol
Na občinskem prvenstvu srednješolk m srednješolcev so bili do-
seženi zelo solidni rezultati. Posebej velja izpostaviti rekordni dosežek
Kovača, kije preskočil kar 203 centimetre.
Kovač prvi z 201 cm
Na atletskih napravah v Postojni je bilo finale atletskega pokala Slovenije za
mladince. Ekipo AK Ptuj so sestavljali Horvat, Zebec, Kovač, Dimovski, Mesarič,
Krabonja, Sirec. Bucovič in Planinšek. Osvojili so solidno deveto mesto med
petnajstimi ekipami. Med rezultati je potrebno posebej izpostaviti dosežek Kovača
v skoku v višino. Zmagal je z rezuftatom 201 centimeter. Ostali Ptujčani so dosegli
uvrstitve med petim in devetim mestom. Dosežki so spodbudni, saj so ekipo
sestavljali izključno mlajši mladinci pred katerimije obetavna atletska prihodnost.
Mladinke so pete
Mladinke so tekmovale v Celju. V ekipi Ak Ptuj so bile Korošak, Pajenk,
Vrabl, Meglič, Osojnik in Kekec. Pohvaliti jih velja za borbenost, boljša rezultata
pa sta dosegli Korošakova (pionirka) v skoku v višino (155 cm) in Sonja Pajenk, ki
je tokrat nastopila v metu kopja in osvojila tretje mesto. Tudi ta ekipa je mlada, saj
jo v večini sestavljajo pionirke.
Tri druga mesta
Na članskem finalu v Novi Gorici sta nastopila Marija Šešerko in Mirko
Vindiš. Marija je bila v skoku v daljino s 563 cm druga, pravtako pa je bil tudi Mirko
drugi in to kar dvakrat, v tekih na 5 in 10 kilometrov. Doseženi rezultati so dobri
in bosta oba nastopila v jugoslovanskem finalu, ki bo v Zagrebu.	L. C.
MOTOKROS
Frangež v prahu in vročini
Na težki in prašni progi za motokros je pri vročini med 25 stopinj
nastopilo 37 tekmovalcem v dirki za državno prvenstvo. Med njimi je bil
tudi tekmovalec AMD-Ptuj Marjan Fi angež, kije imel smolo, koje v prvi
dirki dolgo časa bil na drugem mestu m po padcu zaostal. Prav tako v
drugi dirki je zavozil s proge, kar mu je zmanjšalo možnosti za boljšo
uvrstitev. Nad 15.0(X) gledalcev je navdušeno pozdravilo zmago Mari-
jana Zdovca iz Orehove vasi pred Urbanijo iz Lukovice na 15. mesto se
je uvrstil Marijan Frangež s 5 točkami.
Organizator AMD »Šamarica« Petrinje je kljub težavam dirko
dobro pripravila.	-anc
KARATE
Vse več privržencev tega
zanimivega športa
Zadnjič smo poročali, da je naš znani in večkratni državni pl^'ak
Vladimir Sitar prestopil h karateistom v Zagrebu, kjer bo brez dvoma
imel boljše pogoje nastopanja, zlasti na meddržavnih tekmovanjih.
Tedaj smo že zapisah, da Sitar odpotuje s Kung fu reprezentanco
Jugoslavije na Poljsko.
Tokrat že lahko poročamo s tega srečanja. Tekmovanje se je
odvijalo v dvorani športov v Varšavi, ki lahko sprejme 30(X) gledalcev.
Prvi je stopil v areno Sitar, ki se je pomeril s poljskim reprezentantom
Skmičkim, ki sicer tekmuje v višji oz. težji kategoriji kot Sitar, vendar ga
je uspel s serijo močnih udarcev premagati, saj je bil njegov nasprotnik
že v prvi rundi v knock downy.
Končni rezultat tekmovanja je bil neodločen in sicer 7:7. Za Ju-
goslavijo so zmagali še Lujič in Prosenica. Sitar pa je bil ob koncu
tekmovanja proglašen za najboljšega tekmovalca in je prejel tudi dra-
goceno vazo. Ob srečanju sta se reprezentanci dogovorili še za povratno
srečanje, ki bo jeseni v Zagrebu.
Pri vsem tem morda ni odveč, če zapišemo, da si karate šport vse bolj
odpira vrata na stežaj, kajti vse več mladih se vključuje v vrste kara-
teistov. Naj v dokaz tej trditvi zapišemo, daje v Ljubljani včlanjenih v
karate klub že 220 mladih, med njimi celo 30 deklet, kajti vsi enoglasno
ugotavljajo, da je karate šport zahteven, temperamenten, kjer ne igra
glavne vloge samo moč. ampak predvsem tehnika, ki je združena z
hitrimi refleksi. Brez dvoma se mlado dekle, ki obvlada veščine karateja.
še kako lahko ubrani vsiljivca.
Franjo Hovnik
14 - ZA RAZVEDRILO
7. junij 1984 - TC|>NIK
TEDNIK -7-junij 1984
OGLASI IN OBJAVE - 15
Začetek gobarske
sezone
Le kratko toplo obdobje le bilo
potrebno, da so g^obe izpou listja
prikukale na svetlo in razveselile
gobarje. Izkušeni gobarji pravijo,
da so to še jesenske gobe, ki takrat
zaradi suše niso mogle na dan.
Kakorkoli že, gobarji se te dni
vračajo iz gozdov veselih obrazov
s polnimi vrečkami. Tudi Anton
Pintarič iz Brezovca 89 pri Cir-
kulanah seje v nedeljo zadovoljen
vračal iz bližnjega gozda. Poleg
lepega števila malin jurčkov je
našel tudi dva jurčka-velikana.
Večji je tehtal kar kilogram in 10
gramov, drugi, le za spoznanje
manjši pa je imel ob kocenu se
manjšega oziroma mlajšega
»brata«. Anton, kije prinesel oba
velikana pokazat v naše uredniš-
tvo ju je poleg vseh ostalih gob
našel v buKovem gozdu. Sicer pa
ie že dolgoleten in izkušen gobar.
Ta svoj hobi pa dobro usklajuje z
delom, saj ie gozdarski paznik.
Gotovo se bodo mnogim ob po-
gledu na lepe gobe pocedile sline v
mislih na odlično eobovo i uho ali
drugo specialiteto iz gob. Gozdovi
pa bodo predvsem ob vikendih
spet dobih številne »mestne obis-
kovalce«. Prijeten sprehod po
gozdu lahko združimo s koristnim
nabiranjem gob. Koristnim
še posebej v času ko so cene
mnogih živil precej zasoljene.
JB
Anton Pintarič z jurčkoma —
velikanoma
V nedeljo so rezervni starešine
ptujske občine izvedeli eno rednih
obHk izobraževanja in preverja-
nja znanja. Tako so morali
odgovoriti na testna vprašanja s
področja narodne zaščite in boj-
nega delovanja na začasno zase-
denem ozemlju, po skupinah pa
so reševah taktično nalogo iz de-
lovanja na začasno zasedenem
ozemlju.	1. k.
S skupnega reševanja taktične naloge
(foto I. kotar)
Rože in mladost
na asfaltu
v počastitev dneva mladosti so
na pobudo občinske konference
ZSMS Ptuj učenci nekaterih
ptujskih osnovnih J(il pripravili
svojstveno manifestacijo. Na sam
prazničen dan, v petek 25. maja so
na ploščadi pred Mipovo vele-
blagovnico risali na asfalt na temo
mesec mladosti. Ua je to v/budilo
med mimoidočimi precej pozor-
nosti. teea verjetno ni treba po-
udarjati. Želje mladih, ki so jih
narisah na astalt pa bodo »žal«
verjetno tam tudi ostale ...
Fotovest: M. Ozmec
Srečanje upokojenskih pevskih zborov
v organizaciji Društva upoko-
jencev in Zveze kulturnih
organizacij občine Slovenska
Bistrica je bilo v soboto, 2. junija
dopoldne v avli osnovne šole Po-
horski odred Slovenska Bistrica
prvo srečanje upokojenskih pev-
skih zborov severovzhodnje Slo-
venije. Srečaiija se je udeležilo
skupno 14 zborov iz raznih krajev
od M. Sobote do Dravograda, iz
mariborskih občin, Ljutomera,
Ptuja in celjske regije. Vsak zbor je
izvedel dve pesmi. Med njimi pa
so bili moški mešani in ženski
zbori.
Tako organizatorji kot tudi
pevci in poslušalci so bih enotnega
prepričanja, da bo potrebno po-
dobna srečanja organizirati tudi v
prihodnje, vsako leto v drugem
kraju, saj je srečanje v Slovenski
Bistrici v popolnosti opravičilo
svoj namen. Ob kulturnem doži-
vetju so se skovala tudi nova
spoznanja in prijateljstva med
najstarejšimi pevci iz raznih kra-
jev severovzhodnje Slovenije.
Nekateri zbori pa so se že ob tem
dogovorili za trajnejša medseboj-
na povezovanja tudi med letom.
Srečanje pevskih zborov seve-
rovzhodnje Slovenije so zaključiU
s svečanim kosilom v Šarhovem
domu v Slovenski Bistrici, kjer so
se ob zvokih domačega ansambla
zavrteli še pozno v noč.
Viktor Horvat
Dan šole v Cirkulanah
Delovni kolektiv in učenci OŠ Maksa Bračiča Cirkulane bodo 11.
juriiia organizirali že tradicionalni dan šole. Ob tej priUki bodo šolo
obisKali pionirji slovenskega dopolnilnega pouka iz Besigheima v ZR
Nemčiji, s kiaterimi sodelujemo že več let m bodo 2 dni gostje naših
učencev.
Kulturni program ob osrednji prireditvi bodo izvajali učenci naše
šole in vrtca ter pionirji iz ZRN. Tega dne bomo odprli tudi razstavo slik
shkarske kolonije Poetovio in razstavo izdelkov učencev naše šole.
Praznovanje dneva šole bomo popestrili še s koncertom ptujskega no-
neta, ki bo 8. junija ob 19.30 v prostorih osnovne šole in s koncertom
tamburaškega orkestra iz Cirkulan v sodelovanju s ptujskim tambu-
raškim orkestrom, ki bo v nedeljo, 10. junija ob 20. un prav tako v
prostorih osnovne šole.
S kulturnim programom želimo obogatiti kulturno živhenje v šoh in
v kraju, pionirji pa Dodo s svojimi vrstniki iz ZR Nemčije poglobili
prijateljske vezi ter jim razkazah lepote vinorodnih Haloz.
Kolektiv in učenci OŠ Cirkulane vas vljudno vabijo na prireditve v
okviru praznovanja dneva šole!
Kolektiv in učenci
Osnovne šole Maksa Bračiča
Cirkulane
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu oa z9. maja do
vključno 5. junija posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabe-
ležili eno hujšo telesno poškodbo ter dve lažji. Vzroki nesreč so bili
neprevidna vožnja, neprilagojena vremenskim razmeram in neprevidno
zavijanje. Na vozilih je tokrat za okoli 200 tisočakov materialne škode.
S KOLESOM V TOVORNJAK
v sredo, 30. junija je prišlo ao
nesreče v ulici Slovenjegoriške —
Lackove čete v Ptuju. Zaradi
močnega dežja je kolesarka P. A.
iz Žabjaka vozila z eno roko kolo,
v drugi paje držala odprt dežnik.^
Zaradi tega verjetno ni opazila
pred sabo vozečega tovornjaka, ki
je zavijal v desno. Trčila je v to-
vornjak in se pri tem hudo po-
škodovala.
—OM
DEČEK STEKEL V SMRI
V četrteK, 31. maja ob pol
enajstih dopoldne so v Cvetkov-
cih, KS Podgorci, iz avtobusa
izstopali potniki tako kot običajno
vsak dan. Med njimi je bil tudi
10-letni deček, ki ie pri hiši v
Cvetkovcih 53 stekel čez cesto ...
Prav v tistem trenutku pa je po
cesti iz Ormoža proti Ptuju pri-
peljal s tovornim avtomobilom
itahianski državljan Roberto Qu-
arefto. Zadel je v dečka, ki je na
kraju nesreče umrl. Spet tragično
opozorilo na skrajno previdnost,
zlasti še pri avtobusnih postaja-
liščih ob prometnih cestah.
V PONGERCAH UMRL MO-
PEDIST
i>a ncz,avarovanem železniš-
kem prehodu v Pongercah (med
Cirkovcami in Šikolami) je v
četrtek, 31. m^a voznik kolesa z
motorjem Štefan Lenart iz Gaja
pri Pragerskem zadel v vlak in je
umrl na kraju nesreče. Vzrok ne-
sreče je pripisati nepazljivosti vo-
znika kolesa z motorjem, ki je
zapeljal skozi nezavarovan želez-
niški prehod v času, ko je utripala
rdeča luč in je mimo pripeljalvlak.
Nepazljivost je plačal z življe-
njem. Nesreča seje zgodilaob 15.
uri.	—u
Koncertni večer glasbene
šole Karol Pahor Ptuj
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj priredi 11. 6. 1984 ob 20. uri koncertni večer
v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Koncert je sestavljen iz treh delov.
V	prvem delu koncerta se bodo predstavili učenci vrSjih razredov klavirja,
kitare in klarineta iz ptujske glasbene šole: Danilo Salemovič, Mojca Prelesnik,
Daija Potočnik, Mojca Kerbler in Aleš Benkovič.
V	drugem delu bomo poslušali komorni orkester iz Maribora, ki bo izvajal
dela G. Paisiella, G. Ph. Telemanna, D. Cimarosa in Ch. Bacha. Dirigirala bosta
dirigenta Maks Feguš in Simon Robinson. Kot solista bosta nastopila-solopevec —
baritonist Milan Baronik in oboist Dušan Krnjak.
V	tretjem delu pa se bo predstavil orkester Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, ki
bo izvajal simfonična dela G. Verdija, K. M. von Webra in A. Dvoržaka. Solist bo
klarinetist Janez Zavec. Dirigiral bo Maks Feguš.
Že dolgo časa nismo imeli v Ptuju orkestra v taki simfonični zasedbi, kot se
vam bo tokrat predstavil. Simfonični orkester sestavljajo sedanji in bivši učenci ter
profesorji ptujske glasbene šole, kot gostje pa ssodelujejo člani komornega orkestra
Maribor. V našem orkestru želimo povezati ptujsko glasbeno mladino, ki zmore
sodelovati in se izpopolnjevati v orkestralni igri.
Vsi sodelujoči učenci so z veseljem in veliko prizadevnostjo sodelovali na
vajah in žrtvovali prenekatero uro svojega prostega časa. Zahvaljujemo se vsem
sodelujočim gostom ter dirigentoma iz Maribora za požrtvovalno in tovariško
sodelovanje, s katerim so ta koncert omogočili.
Glasbena šola
Za trdnejši prelaz
Večji del minule nedelje so delavci Železniškega gospodarstva
urejevah prelaz v Ptuju, eno najbolj obremenjenih prometnih točk na
tem območju. Prelaz so utrdih, saj bo zaradi p(^ravil na cesti Maribor —
Zagreb promet gostejši, zlasti bo veliko več težjih tovornih vozil. Zaradi
delso za nedeljo uredili obvozno pot, ki so jo vozniki uporabljah do
popoldanskih ur, ko so bila dela končana.
Železniški prelaz v Ptuju utrjen pričakuje težja vozila (foto I. kotar)
POGOVOR S SAVOM KOZJAKOM
S prekrški manj
problemov
Občinski sodnik za prekrške v Ptju je samostojni organ kije za za
svoje delo direktno odgovoren obinski skupščini. Čeprav deluje že vrsto
let, verjetno sam naziv ni najbolj primeren. Zakon namreč govori o
občinskem sodniku za prekrške, kot organu, dejansko pa je povsod
zaposlenih več sodnikov. Občinski sodnik za prekrške v Ptuju ima v svoji
delovni skupnosti kar 15 članov; od tega so štirje sodniki za prekrške, ter
ena zunanja sodelavka, ostalo pa so administrativno tehnični delavci.
O opravljenem delu v letu 1983, smo kramljah z vodjem občinskega
sodnika za prekrške, Savom Kozjakom, kije dejal:
»V preteklem letu je naš organ sprejel 4.620 raznih zadev. Če to
število primerjamo s prejšnjimi leti, ugotavljamo precejšen padec. Leta
1981 in 1982 smo imeli nad 7.000 raznih prijav. No, ta padec v bistvu ne
pomeni, da so se kršitelji recimo poboljšali. Svoj prispevek k padcu so
prispevali predvsem organi za notranje zadeve, ki imajo zadnje čase vse
bolj selektivni pristop do reševanja zadev.«
Kakšna paje struktura sprejetih zadev, oziroma prekrškov?
»Od sprejetih predlogov v lanskem letu je okoU 70'odstotkov
prekrškov s področja nespoštovanja cestno prometnih predpisov.
Ostalih 30 odstotkov pa predstavljajo prekrški s področja javnega reda in
miru in gospodarski prekrški.
Sicer pa smo imeli lani zares precej dela. Sprejetim rednim pred-
logom (4.620) seje pridružil še zaostanek 1.014 predlogov iz leta 1982.
Kljub temu nam je uspelo rešiti večina predlogov, nerešenih je ostalo ie
870 To število na v bistvu ne predstavlja zaostanka, saj so ti predlogi
prispeli šele v drugi polovici decembra!«
Na katerem področju paje opaziti porast prekrškov?
»V zadnjem času naraščajo prekrški s področja zakona o cenah, ter
prekrški zoper javni red in mir — storjeni na javnih mestih. Novost pa
pomenijo tudi prekrški v primerih, ko pešci v mraku in ponoči ne nosijo
na vidnih mestih ustreznih svetlobno-refleksnih teles, takoimenovanih
kresničk. Naraščajo tudi prekrški s področja cestno prometnih pre-
krškov, v glavnem hujše oblike kršitev, kot: vožnja pod vplivom alko-
hola, odklonitev preiskusa z alkotestom, vožnja brez vozniškega dovo-
ljenja ter kot najhujša oblika neprimerna hitrost in prehitevanje v škarje.
Prav pri slednjih prekrških prihaja najpogosteje do prometnih nesreč in
do največjih materialnih škod.«
Ali je med storilci prekrškov precej mladoletnikov?
»Ne, v letu 83 celo padlo število prekrškov ki so jih storili mlado-
letniki, skoraj za polovico manj smo jih beležih. Sloje predvsem za lažje
kršitve družbene discipline, kot: vožnja koles v temu brez ustreznih
svetlobnih tels, vožnja koles z motorjem brez potrdila o znanju cestno
prometnih predpisov, ter bolj redko tudi prekrški zoper javni red in mir,
najpogosteje v družbi s polnoletnimi osebami.«
In kakšni so trendi gibanj prekrškov v prvih štirih mesecih letoš-
njega leta?
»Če primerjamo enako obdobje prvih štirih mesecev v letu 1983,
potem ugotavljamo, daje število prekrškov nekje na isti ravni. Morda so
nekohko narasU prekrški s področja kršitev v gospodarstvu, predvsemj;_
gozdnem gospodarstvu. Kršiteyi vse pogosteje sekajo drevesa brez
ustreznega odkazila logarjev. Naraščajo tudi prekrški, ko recimo delavci
na bencinskih servisih točijo posameznikom gorivo brez ustreznih
bencinskih bonov. Naraščajo tudi prekrški zoper zakon o čeku. Osebe s
tekočim računom na primer dvigujejo večje količine denarja brez
ustreznega kritja,
kritja.
Upamo, da bomo z ustrezno kaznovalno politiko uspeh vse ome-
njene prekrške omejiti. Sicer pa lahko zaključim, da oWina Ptuj na
področju storjenih prekrškov ni problematična. To je med drugim
razvidno tudi iz pisnega poročila republiškega sekretariata za prekrške
v Ljubljani.«	f.L Ozmec
Rodile so:
Slavica Pignar, Zamušani 16 —
dečka; Ivica Holc, Podvinci 49 —
deklico; Jožica Kužner, Tovar-
niška 15, Kidričevo — deklico;
Marija Vaupotič, Lancova vas 48
—	Mateja; Stanka Munda, Pra-
gersko 110 — Katjo; Marija Me-
sarič, Doklece 1 — deklico; Ana
Praprotnik, Pušenci 39/a — De-
jana; Marta^Fras, Gabernik 17 —
Damjana; IVlirka Vršič, Juršinci
47 — Majo; Marija Muzek, Zg.
Pristava 9 — Jerneja; Nevenka
Brenholc, Ivanjkovci 10 — dek-
čka; Ana Tetičkovič, Pristava 35
—	deklico; Danica Leber, Po-
trčeva 29 — Petro; Jelka Urek,
Trubarjeva 14 — Katjo; Darja
Sitzenfrei, Ormoška 2 — Roka;
Sonja Prapotnik, Sedlašek 43 —
Roberta; Jožica Arnuš, Janežov-
ski vrh 47 — dečka; Zdenka Slana,
Dolga lesa 26, Ormož — Marka;
Nada Herga, Majšperk 30 —
Mojco; Ida Vindiš, Ormoška 19 —
Aleša.
Poroke:
Maksimiljan Kranjec, Jiršovci
8 in Marija Muršec, Jiršovci 8;
Janez Ljubeč, Mihovci pri Vehki
Nedelji 87 in Brigita Vrbančič,
Gorišnica 76; Franc Nahberger
Gerečja vas 2/e in Vlasta Košto-
maj, Skorba 5; Janez Meško,
Sedlašek 92 in Irena Kovačič,
Bukovci 99/b; Franc Planinšek,
Pleterje 34 in Anica Bedenik,
Flajnsko 9; Srečko Tikvič, Mesni
vrh 38 in Nevenka Šegula, Mejna
cesta 12; Dragoslav Milenkovič,
Ciril-Met. dr. 19 in Brigita Vučak,
Ciril-Metodov dr. 19; Janez Ja-
nžel, Rogozniška 17 in Ida Kokol,
Slatina 33.
Umrli so:
Martin Drevenšek, Dom upo-
kojencev Ptuj, roj. 1897, umrl 26.
maja 1984; Majda Pešl, Ciril Me-
todov dr. 7, roj. 1921, umrla 27.
maja 1984; Franc Petrovič, Vareja
6, roj. 1951, umrl 28. maja 1984;
Martin Kelc, Gradišča 3, roj.
1905, umrl 29. maja 1984; Anto-
nija Jaušovec, Dom upokojencev
Ptuj. roj. 1903, umrla 29. maja
1984; Ana Modic, Mihovce 52,
roj. 1904, umrla 29. maja 1984;
Alojz Korez, Jelovice 3, roj. 1910,
umrl 31. maja 1984; Margareta
Kreč, Središče ob Dravi, Sloven-
ska c. 58, roj. 1905, umrla 2. junija
1984; Franc Malek, Aškerčeva 5,
roj. 1917, umrl 1. junija 1984;
Viktorija Grabner, Zadružni trg 1,
roj. 1904, umrla 29. maja 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TE-
DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi-
narji z3>oda, direktor in glavni
urednik FRANC_LA^CEN, odgo-
vdrni urednik FRANC FIDER
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFA^
PUSNIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobijekar, Majda Go-
znik, Ludvik Kotar, Martin Oz-
nnec in Marjan Sneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celotna naročnina znaša 550 di-
narjev, za tujino 1.125 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska CGP Ve
čer Maribor. Na podlagi zakone
o obdavčevanju proizvodov ir
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate
re se ne plačuje temeljni davel<
od prometa proizvodov.