THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LtST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage t GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 115. CHICAGO, ILL., PETEK, 15. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 15, 1928. LETNIK XXXVII. NEZADOVOLJNI REPUBLIKANSKI DELEGATI IZ ..WI5-CONSINA ZA AL SMITHA. — HOOVER BO ODSTOPIL KOT TRGOVSKI TAJNIK. — COOLIDGE GRE NA POČITNICE, SOPROGA OKREVALA. NOBILE Y MUČNEM Kansas City, Mo. — Herbert Hoover za predsedniškega, kandidata in Dawes za podpredsednika, tako .je bilo slišati na konvenciji v torek in sredo. Člani uporniške republikanske delegacije iz Wiscon-sina so izjavili, da bodo podpirali ne\vyorškega guvernerja Al Smitha če bo nominiran na demokratski konvenciji v Hou-stonu. Senator John J. Blaine se najbolj poteguje za to hn raje vidi, da je izvoljen demo-J L-rat za predsednika, kakor pa i P°larni ekspediciji, ki se naha-»ublikanec Hoover. j na ^denem splavu vzhodno Al Smith se je izrazil, da no od obah Spitzbergov, kjer je bo težko Hoover j a premagati) m*0*0 otokov- Ce *im ■ori volitvah, ker ga podpira le, f'a mila> da Padejo do Rips MVIlon. zakladničarski tajnik, j Bav' tam bodo našh zavetišče Sneženi metež ogroža življenje polarne ekspedicije. — Parniki in letala si prizadevajo priti do nesrečnežev. Kings Bay, Spitzbergen. — Burja iz zapada in sneženi zameti delajo težkoče Nobilovi BIKOBORBA V ŠPANIJI. OIZEM SVETA. i. i£3£iK*.r.zxž.r^^rjarrearawwrr. Prizor fcikocorbe v — New York, N. Y. — V Newyorku hočejo imeti pravo "sušo". Te dni so oblasti posegle preko brooklynskega mostu in zapečatile 22 salunov in [restavracij, katerih lastniki se niso pokorili Volsteadovi po [ stavi. — Los Angeles, Cal. — Mrs. _ 'Lilian Carry McMurray Spicer, |mati Lite Grey Chaplin, se je te dni ločila od tretjega sopro-'ga. Kdo bo četrta žrtev, še ni znano. — Chicago, 111. — Iz srednjega zapada bo šlo to leto na obisk v Evropo skupno okoli Se vili oh slavnosti, prirej ne na čast 36,000 oseb. Tako poročajo iz Iz Jugoslavije KONJ POGINIL, KO JE ZAŠFJL V MOČVIRJE IN SI POLOMIL NOGE. — VODJA IZLETNIKOV K SV GREGO-RIJU TEŽKO PONESREČIL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. bo src-5: španske kraljice in njenih dveh hčera. N?. sliki vidimo princeso De La Riverbere, spansho krasotico, ki se z bikom. > o pa ljudstvo. i Iorbei't Hoover je izjavil ^ ■Htročevalcem, ko so mu pove-i rili, da izgleda za njega' »lobro na konvenciji, da bo re-j iral kot trgovski tajnik in •■I v Kalifornijo na počitnice. Podpredsednik Charles C. Dawes: ni podal izjave, če bo, spre'el ' ominacijo za pod-! pn clseilr katero mesto tu-i cij zdaj ; astopa. Novinarje ne j sprejema. Delegati na konven v koči, ki se nahaja na enemu izmed otokov. Nevarnost pa je, j da jih bo zaneslo na odprto' morje in bodo pomrli, prodno I bo prišla rešitev. Burja iz zapada dela tudi reševalcem zapreke, ki si prizadevajo z ladjami priti nr-srečnežem na pomoč. Letala in parniki, vse kar je sploh mogoče storiti za rešitev nesrečnega moštva "Italic", je v prometu, a doslej šo vse brez j- SLABO LETINO OBETAJO.! LETALSKE VESTI. V centralnih državah ho slab pridelek koruze. — Farmarji bodo lahko sar^i porabili, kar bodo pridelali. . iji so za to. da bi ostal na svo-| spena. jem mestu. Počitnice bo prebil Nevarnost je tudi, da bodo na zapadu. — Predsednik Coo-j zameti pokvarili radio, apara-lidge in soproga sta odpotova- te- s katerimi poročajo svetu o !a v Wisconsin na počitnice, Mrs. Coolidge je okrevala mi z.laj lahko potuje. "No votes for Hoover", tako ^ sliši iz vrst farmarjev, ki so ogorčeni, ker je Coolidge ve-' iral ?.lcNay-Hangenov predion. Slišali so se tudi klici: "To mučnem položaju, v katerem se nahajajo. — Od "Diamond Queen" poleti preko Atlantika. — Mehiški Lindbergh v Wash-ngtonu. Sprejet je bil ot vlade in inozemskih diplomatov. St. John's, "N. F. — Mono-jpa tudi nekaterih delih v drža-i plan Columbia z ITi-s Mabel jvah srednjega zapada kaže,-Boll, "diamond quoe:r'; Cant, da bo pirJeld: koruze pičel to Oliver le BoutHlrsr-;; -tir. Oapt. loto. "Eat more corn" kampa- Arthur Argles-om in Andrew nje ne bodo potrebne v jeseni. Sirini-jem. mehanikom je v tn-Če ne bo poleti in zgodaj v rek popoldan pristalo na letr,-jeseni boli ugodno vreme, bo- lišču v Harbor Grace, kamor je —o- St. Louis, Mo. — Po farmah j ob velikih jezerih, na vzoodii. ■ di so ča- letalo "Friendship" chikaškega urada za izdajanje I notnih listov. To je 2000 več, kakor lansko leto. I -— Chicago, TIL — V torek ■ob 1 uri popoldne je kazal to-i plomer v Chicagu 8f> stopinj j nad ničlo. — Vsled vročine je prišlo slabo Stanleyu Zycku, delavcu v klavnici. TTmrl je, prodno je prišla zdravniška pomoč. — Ottawa, 111. — Vincent Pellei, star If? let je vozil s truckom in bil zadet v tukajšnji bližini od predmestnega vlaka, bil je na. mestu mrtev. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Rockford, 111. — Charles Eaney, star 51 let se je napi: žganja, potegnil je revolver in ustrelil Delbert Deckerja, težko ranil njegovo ženo, nakar |e še sebi pognal kroglo v prša in bil na mestu mrtev. — English, Ind. — J. Coo- do farmarji v koruznem oasu i priletelo iz Newvorka. razda .. . ^"jzelo prizadeti. Le malo bo o-jlja 1100 milj. Namenjeni nov ekspedicije,^ o katerih jc- |rtalo za prodajo, kar bodo nri-!poleteti preko Atlantika in I do včeraj porocano, da so sli delali? bodo lahko sami za se_ kajo za to ugodnefra vremena irkati simo zemljo m se odda-|l)e norabni. y državi minois __ Med tem ie tudi tri-motorno lji'i od tovarišev, m nobenega (ill nekaterih drugih državah so Pok Ver glasu in je verjetno, da so. a?ijto leto zaseiali nekoliko cd onemoglosti popadali na,korilze, kakor prejšnja leta. A Trepassev zalivu, kar pa se - he,rni, tV _n ,aTr . QP with Hoover!" Promet je tla m umrli, ali pa padli v mor- \ Mc temu. če ne bo. bolfe po- mu ni poučilo. Na Friend-i ^' olicifVki p^tn i v mestu ustavljen, ko bo! Je, ker je med ledom vse polno hn nridelrd. e!lnn ničol an 4„mQii, T^.i^.f i ' poncijSKi postaji. ^ utoni- , a Mrs. Charles Harbote, nie-I oves kar se ga vidi po poljih v j je šlo letalo pn vodi, a dvigniti j na dva aina v starosti g državi Illinois, sega moškemu j pe ni moglo .kakor trdijo, bil urmarji korakali po ulicah s ■vejin*1 i bauderi in znaki. "Ce t per. star 35 let, ki je v nedelio vec poskušalo se dvigniti v zrak v,j llPtrelil Cari C. Conna in pn- razpok. — Naj nesrečneži od no bomo dobili tukaj, bomo šli; maj o roke in noge ozeble ionom vse pomo kazalo, bo pridelek rilno ničel. ehip so Miss Armeiia Earhart.l — Winnipeg Man — iver trpijo zda j j Tlldi prideiek ovsa ne bo j Wilmer Stultz, pilot, in Lou žinf Pine Fall/Man je mraza in vsi i- bogve kako dober. Najboljši Gordon, mehanik. Miljo daleč'riiarl« Warl^ v Houston!" Tako je bilo napi-ino na velikemu lepaku, ki so ga nosili v paradi farmarji. To pomeni, da bodo pri volitvah podpirali Al Smitha, ne pa Hoover j a. Raleigh, N. C. — Kakor znano, demokratska narodna konvencija se bo otvorila 2(>. junija v Houstonu. Demokrati nimajo boljšega kandidata za nominacijo, kakor je newyor-ški guverner, Al Smith. Republikanci, to je skupina okrog zakladničarskega tajnika Mel-lona, pa nimajo boljšega kot je Hoover. Konvencija v Kansas City je pa pokazala, da je veliko število republikancev, ki Hooverju ne zaupajo; tisti, ki niso zadovoljni s Coolidgeo-vo politiko, tudi ne bodo s Hoover jevo, ker se ne bo od Coo-lidgeove prav nič razlikovala. Zato pa se je veliko število republikancev izrazilo, da bodo pri volitvah volili za Smitha, če bo nominiran na konvenciji v Houstonu. Kakor vsa znamenja kažejo, lahko Smith upa, da bo nominiran. Iz South Caroline prihaja poročilo, da je tam zmagal in bodo delegati v omejeni državi njega podpirali na konvenciji. Državna konvencija demokratov iz South Caroline se je vršila v torek v Raleigh, N. C. Širite uamer. Slovenca* PLESNI KONTEST KONČAN, j do kolen. y bližini Altamont ma 6 let. in 11 letni Chicago. 111. V chikaš- Vandalia je oves doloma po- kem kolizeju se je v soboto o-poldne 2. junija odprl kontes* plesalcev, kdo bo najdalje zdržal. 187 parov je bilo na plesišču prvi dan. Vsak dan pa jo kakšen par omagal in v sredo je bil kontest končan, ko je bi! na "podu" le še en par — Robert John iz Virginije in partnerica Serena Bergandi iz Chicago. Plesala sta 259 ur in 1 f minut. Med plesom je bilo parom dovoljeno vsako uro podnevi in ponoči le 15 minut orlmora. Zmagovalca sta dobila razpisano nagrado $3,500. Zdaj bosta pa še kar naprej plesala, kajti izjavila sta. da se bosta poročila, da ne bo tre- končan po snetu (smut). MUS'CH OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO. Joliet, 111. — V torek. 12. junija nonoldne je sodnik Arthur W. DeSelm izrekel obsodbo nad John Musichom, ki je 27. aprila t. 1. ustrelil Johna Težaka, ki se glasi v dosmrtno ječo. — Priče so izpovedale, da sta bila Musich in Težak vedno prijatelja in ko je prišel usodnega dne s puško k Težaku, kjer bi se bila imela vršiti seja jolietskih cvetličarjev, so navzoči mislili, da se Musich šali. ko je puško naperil na Te- oziro-sosedov obloženo s tovc-}sin?ek prekucnil se je čoln ko so se vračali z nekega piknika. Nesreče. V torek, 15. maja, .je hlapec iz Marijinega doma v Kočevju vlačil z enim konjem brano po njivi. Drugega konja je imel j privezanega * pri bližnjem ko-zolcu. Mimo pride velik pes Ivoljče pasme in začne lajati v privezanega konja. Konj se prestraši, začne skakati, in se odtrga ter zbeži. Pes dirja lajajoč za njim. Konj rkoči s prednjima nogama v močvirje in se udere do kolen. Ko se poskuša izvleči, se mu to ne posreči. Prevrne se preko g! «* in pri tem polomi noge in ktiž ter žalostno pogine. Konj ie bil mlad in vreden 7000 Din. — Ortneški grad je lepa izletni-. ška točka, ki v pomladanskih ! dnevih privablja obilo dolarjev | in odraslih izletnikov. —- V čt-: trtek, 17. maja. se je podala | skupina izletnikov iz Kočevja | k Sv. Gregorju in nato na Ortneški grad. ki je že razvalina, a vendar na prvi pogled ne izgleda nevaren. Pri ruzl;::z,v nju se je podal vodja izletnikov prvi v grajsko poslopje. Pri tem se mu je hipoma udri pod in padel je kakih metro\ globoko v klet. nanj se je pa usulo trhlo tramov je. Močno se je pobil na hrbtenici in tudi sicer mu je padec prizadjal no-' Janje poškodbe. -o-- Samoumor. Med Hrastnikom in Zidanim mostom je šel 17. maja pod vlak, ki vozi ob 7. iz Ljubljane skozi Hrastnik, delave.* 1'odre-beršek iz steklarne. Vlak mu ie odrezal glavo. ! Obsojenka je pri razsodbi ome-1 'fkla. Njen branitelj je vložil zoper sodbo ničnostno priložijo, razna ženska društva pa so pričela z akcijo za pomilostitev. žaka. — Šest tednov se je na-ba denarja, ki sta prejela kot hajal Musich v preiskovalnem nagrado deliti. Tistim pa, ki so! zaporu, ne da bi s kom govoril, kontest priredili in prav nič, Tudi ko je bila izrečena ob-niso plesali, je pa prinesel ta sodba ni prav nič rekel, molče špas Čistega dobička nad šest je vbogal, ko so ga odvedli iz deset tisoč dolarjev. Kajti pro-1 sodne dvorane, kjer je slišal dajali so vstopnice tistim, ki svojo usodo, so hoteli plesalce videti. _0_ -o--LETALSKA NESREČA. PILSUDSKI OKREVAL. Kopenhagen, Dansko. — Varšava, Poljsko. — Poljski'Trije danski letalci so prišli ministrski predsednik, ki je bil ob življenje, ko je morsko le- bilo preveč rom. . Gre za to, katera izmed __ Mexico Citv Mehika. —-žensk bo prva preletela Atlan-, jz San Miguel Allende, Oua-tik. Zdaj tekmujeta Miss Ma- j najuato prihaia poročilo, da ie bel Boll na Columbiji in Miss 150 upornikov napadlo tukajš-Amelia Earhart na Friendshi- ;nje mesto, po tri ure trajajo- , ;čem boju z zveznimi vojaki so Washington, D. C. — Capt. . bili napadalci pregnani. Med Emilio Carranza, mehiški avi- hojem je bil ubit en vojak, jatik, katerega imenujejo me- |vstaSi so imeli nekaj ranjenih hiški Lindberg, je prispel izjkatere pa so odvedii s seboj, v Washington z — London, Anglija. - Princ Karol, bivši romunski prestolonaslednik je najel nekega belgijskega advokata, ki bo šel v Bukarešto pomagati romunskim advokatom, ki se potegujejo za njegove interese proti orincesi Heleni, ki ga toži za ločitev zakona. delj časa bolan, je zdaj že popolnoma okreval in zopet prevzel posle svoje težavne službe. -o- — Joliet, 111. — Crete šolsko poslopje je uničeno po požaru, škoda znaša $53,000. talo, s katerim so leteli nad tukajšnjim mestom eksplodiralo. Letalci so se hoteli rešiti s padalom, a so prileteli na strehe hiš, predno so se padala odprla. Vsi trije so bili ' na mestu mrtvi. ^ ^ (4 I\Texico Citv v wasmngton z letalom. Pri sprejemu so bili navzoči uradniki washington-ske vlade in diplomati inozemskih držav. -o- SNEG V COLORADI. Gunnison, Colo. — V torek je v tukajšnjem mestu in oko-lici'padlo do šest palcev visoko snega. Ko pa se je zjasnilo, se oi>jsneg takoj staj al. -o- POLITIČNE INTRIGE V MEHIKI. El Paso, Tex. — PoroČano je bilo, da so oblasti na smrt obsodile osem občinskih odbornikov v Hualtli, Oaxaca, ki so bili ustreljeni. Zdaj pa se je izkazalo, da so postali žrtve politične intrige. Ugotovili so, da je nekdo poslal brzojavko načelniku tamošnje vojaške postaje s poveljem za usmrtitev omenjenih mož, - kot vzrok je navedel, da so v zvezi z upor-»niki. - — Reims, Francija. — Gaston Doumergue, predsednik francoske republike je v tukajšnjem mestu, ki je največ trpelo v vojni, rekel, da bo Francija štorija vse kar je mogoče za ohranitev miru na svetu. VELIKA ŠKODA PO TORNADU V NEBRASKI. McCook, Neb. — Tornado, ki je divjal nad tukajšnjim mestom, je napravil nad milijon dolarjev škode. Nad sto hiš je poškodovanih in več o-seb je zadobilo poškodbe. Dva sleparja in defravdanta aretirana v Zagrebu. Pred nekaj časa je bil v Zagrebu aretiran bivši oficijal pri finančni delegaciji v Zagrebu, Vladimir Srnec, radi poneverbe 300,000 Din. V zvezi z njegovo aretacijo je bil aretiran tudi dnevničar pri istem uradu, 65 let stari Josip Sijanski, kateremu so dokazali, da je pe neveril iz državne blagajne večje število kuponov vojne škode in jih prodal za 17,oC-0 dinarjev. Dalje je preiskava u-gotovila, da je Sijanski na veliko sleparil izseljence pod pretvezo, da jim preskrbi potni list. Kakor se je dognalo do sedaj, je izvabil Sijanski od izseljencev skupno nad 62,000 Din. Sijanski je bil s tremi svojimi tovariši izročen sodišču. -o- Smrtna obsodba v Mostarju. Pred dobrim mesecem je v Mostarju 321etna Stoja Man-dičeva s sekiro umorila starico Marijo Raduličevo in jo oropala zneska 3400 Din, nato pa je zažgala hišo, da zabriše za seboj vsako sled. Za razpravo, ki se je vršila proti njej, je vladalo v Mostarju veliko zanimanje. Kakor.pred preiskovalnim sodnikom, tako je obtoženka priznala tudi pri razpravi svoj zločin v celoti. Po daljši razpravi je bila Stoja Mandičeva obsojena na smrt na vešalih. 251etnica mladeniške Marijine družbe v Metliki, ki se je vršila 17. m. m. pri Treh farah, se je prav dobro obnesla. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Prišle so tudi Marijine družbe iz Suhorja, Rado vice in Črnomlja s svojimi voditelji. Slovesnost je bila dopoldne v cerkvi, kjer je imel slavnostni nagovor vseučiliški i profesor dr. Gr. Rožman. Nato je daroval č. g. J. Favlovič esno sv. mašo. Po sv. maši je bila zahvalna pesem. Popoldne o!) pol 2. pa so bile Šmarnice, pete litanije Matere božje in nato tabor pod lipami t ni i sose-.kini hiši. Tu so naj-i prej sledili pozdravi nedošlih 'povabljencev, nato pozdravi ! posameznih • i?<'>••.'«i »--ox. n"t'> zopet krasen govor dr. Rozmana, nala-č zasnovan za fante, ki naj bodo ponosni, da so v .V arij in i družbi. Po končanem govoru so vsi družbeniki zapeli "Ti o Marija'*, nato >*o se pa povrnili na svoje domov ? oživljeni in prenovljeni ter r,o-mlajeni po prvem srebrnem jubileju. Nesreča. V torek, 22. maja popoldne se je vračal z mariborskega semnja posestnik Jak. Koren iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Po nesreči j. pri Račjem prišel pod tovorni vlak, ki mu je odrezal desno nogo. -o- Smrtna nesreča. V torek, dne 22. maja, je peljal posestnik Martin Kržin-Jaklič iz Dobrunj voz opeke iz Zaloga. Na malem klančku v j Kašlju mu je spodrsnelo, padel je pod voz. ki mu je zdrobil [ eno nogo nad stopalom in stri ' okostnico, da j'e umrl med potjo, ko so ga odpeljali na njegov dom. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd Vaša deuarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo TČeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1.000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10.000 Din J$ 9.35 . 18.40 . 45.75 . 91.00 - 181.00 100 Lir _________________ 200 Lir______ 500 Lir _______ 1000 Lir .....$ 6.00 _ 11.50 — 27.75 54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vreEo- Zarsdi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati MerodajM •o cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila «e izvršujejo po ooiti aS pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in poiiljke naslovite na1. ZAKRAJSEK & ČESARK, 433 W. <2nd ST- NEW YORK, A » TWEMlKXnSKl 3LOVEHKC Petek, 15. junija 1928. AM ERI KAN SKI SLOVENEC Prvi ia najstarejši slovenski lisi v AmerikL Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0093 Naročnina: Za celo leto — Za pol leta ___$5.0C _ 2.5G Za Chicago, Kanado in Efvropo: Za celo leto___________$6.0t Za pol leta---------------3.0C The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------- For half a year .$5.00 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________—$6.00 For half a year ___________________ 3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan'in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Enterod as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Demonstracije v Jugoslaviji. Zvlorda so za enkrat demonstracije končane in so se razvneli duhovi nekoliko portlirili. Pa utegnejo iznova izbruhniti. Govoriti o posledicah je težko, ker navadno ostane pri demonstracijah. kak spopad pa ravno hrupnih demonstracij ne potrebuje. dasi se pojavljajo demonstracije vedno pred kakim p o litičnim vih ar j em. rovod demonstracijam je znan. Odkar je Jugoslavija nastala, je bila trn v peti sosedni Italiji. Razmerje med obema državama je bilo napeto od početka. Lah nikoli ni maral niti Srba. V svetovni vojni sta si bila sicer zaveznika, a vsaj Lah je zavezništvo sprejel, ker ga je pač moral, nikakor ne, da Srbiji v stiski pomaga. Močno se od časa do časa Italija potrka na prsa, da je nudila pomoč Srbom, ko so skozi Albanijo pri-bež: li na Krf, a vsaj laška pomoč pri tem je bila najmanj zelo skromna, a ukor sem slišal od Srbov samih, ki so bili poleg. Ne manjka celo glasov, da bi bili Lahi najraje Srbe potisnili kar v morje. Ko . o vojna prišla do konca, se je Srbija zelo povečala in postala Jugoslavija. Italijani bi bili radi tvori te v Jugoslavije pre i reč ill, pa ni. o uspeli. Radi drugih zaveznikov in nastalih razmer pri diplomaiičnili pogajanjih so morali ugrizniti v kislo jabolko. Od razpadle Avstrije ^o vzeli največ, kar so mogli, radi i bili se več, a dii iomacija je prisodila večji del Jugoslaviji. Treba je bilo samole videti, kako so se v onih dneh laski dipiomatje obnašali tudi proti Srbom, pa je vsakdo lahko spozna!. kako je kuhalo v laških srcih, in kako težko so požirali grenke diplomatične praške. Iločeš nočeš je moralo med Jugoslavijo in Italijo priti radi sosedstva do nekih pogajanj. Vse to je znano. Dela se Srbe krivim, da so odnehali na vsi črti. Ne v m, koliko je na tem resnice, vem pa, da so bile razmere v Jugoslaviji sami take, da na kak odpor ni bilo misliti, ako bi tudi na si: ski strani ne bilo manjkalo najboljše volje. Razmerje .o je - j poostrilo po fašistov? k em postopanju Italije proti slovanskim pocljarmljencem in laške okupacije Albanije. Zdaj gre zato, ali Jugoslavija podpiše nettunski dogovor, ki ima med drugim določbo, da se smejo Italijani naseljevati do 30 kilometrov na jugoslovanski zemlji. Kdor pozna razmere na Koroškem pred vojno v tem oziru, zna, kaj taka zahteva pomeni. Na Koroškem so Nemci sistematično naseljevali svoje ljudi med Slovence in jih podpirali po zloglasni Suedmarki. Tak naseljenec je kmalu dobil nekaj ljudi na svojo stran, in v kratkem je bil v celi občini gospodar. Prav to namerava tudi Italija za slovansko mejo. Umevno je, da mora ljudem zavreti kri. ako spoznajo, da se na ta način domačini naravnost spodrivajo iz lastne domače grude, in polagoma kos za kosom prehaja v roke "zemlje lačnemu" tujcu. Pogodba ima še druge važne in za Jugoslavijo težke določbe. Vršile so se toraj demonstracije in se bržkone še bodo, do hujšega morda ne bo prišlo. Vse pa kaže, da bo pogodba kljub demonstracijam podpisana in ratificirana. Ravno to pa je, da o demonstracijah pišem. Ali so te demonstracije res samole ogorčeni pojavi ljudske duše, ki vidi nevarnost? Ko bi bile, bi bilo to dobro znamenje vsaj za prihodnost, ker za zdaj tudi tako enodušno narodno ogorčenje ne more prinesti mnogokaj, saj na kako vojsko tudi pri kakem edinstvenem navdušenju na jugoslovanski strani ni misliti. Lah pa tudi ne bo počel vojske, ker dobro ve, da bo dobil, kar hoče. Iz raznih časniških poročil in posameznih dogodkov pri demonstracijah pa je razvidna gotova smer demonstracij. Vse denca. Potem, smo se pa vesele- namreč kaže, da so demonstracije naperjene bolj proti sedanji vladi, kakor proti nameravanem podpisu nettunske pogodbe. Demonstracije, se vršijo po me&tihv tam pa niso privrženci sedanje vlade na krmilu, temveč njeni nasprotniki. Se ve se mora ogorčenje obrniti proti vladi, ki je na krmilu, ako gre za podpis, ampak vse kaže, da se bolj vladi mečejo polena pod noge, in hočejo nasprotniki vlado vreči,, da sami pridejo na krmilo. Res se je zažigala laška zastava, trgala Mussolinijeva podoba, a vse to je pri demonstracijah nekaj vsakdanjega. Smer demonstracij pa osvetljuje dejstvo, da se je z vso vehe-menco dolžilo dr. Korošca, ministra za notranje zadeve, umO" ra, in je bilo ogorčenje proti vladnim krogom veliko bolj srdito, kakor ogorčenje proti Italiji. 9 V Jugoslaviji se dozdaj politični krogi še niso povzpeli do stališča, da bi pri kakem ogrožanju državnih interesov stran-karstvo stopilo bolj v ozadje. ■ Stranka in strankarski interesi so še vedno daleč pred državnimi, in prav radi teh notranjih razmer bo ta, kakor bi vsaka vlada, podpisala in ratificirala škodljivo pogodbo. Lah prav dobro ve, da kakega jugoslovanskega duha v Jugoslaviji ni dosti, da se tam bratje med seboj zelo pisano gledajo, in pred vsem dobro ve laški makijave-list, da je z malimi izjemami v Jugoslaviji najprej stranka, potem šele kaka država, in prav na koncu morda tudi še nekaj Jugoslavije. Demonstracije ne bodo pomagale prav nič, kakor sploh nikoli ne, in jugoslovanske prav nič, ker so jugoslovanske samole po imenu. Še bo šel kos za kosom, in še bo pomikal tujec svoje meje v slovansko ozemlje, ker bo ostalo vse samole pri — ogorčenih demonstracijah proti — vladi SO. CHICAŽAN1, OTROCI VAS KLIČEJO! So. Chicago, 111. Da prijatelji, otroci nas vabijo za nedeljo, 17. junija, v cerkveno dvorano. Ali ste videli v nedeljo, 3. junija, v cerkvi prvo sv. obhajilo? Mar ni bilo to nekaj lepega, nekaj kar znajo otroke naučiti samo naše čč. sestre. Sta-\im, da bi same matere, ki pač dobro poznajo svoje otroke, nikdar ne napravile z otroci kaj takega. Zakaj ne? Zato kpr vejo, da to stane truda, veliko truda in potrpežljivosti. Vidite torej. Častite sestre so se pa trudile in napravile; a kaj imajo od tega? Do sedaj še samo pot iz Lemonta v So. Chicago in iz So. Chicage v Lemont in mogoče tudi kakšno zabavljico od kakega nebodigatreb a. Za-to farani! Dolžnost nas veže, da se tudi mi pokažemo, da cenimo trud čč. sester, ki ga ima-1 po travi in si privoščili kosilce, jo z našo mladino in napolni-1 ki smo ga prinesli seboj, da je mo dvorano v nedeljo, 17. juni-1 izgledalo bolj po romarsko, ja, do zadnjega kotička, kjer nam bodo naši šolski otroci po- Marijine družbe in društvo sv. Neže, pa še posebej jih je šlo več z avtomobili, tako da nas je bilo iz Jolieta veliko število. Ker je bilo nekaj takih, ki poprej še nikoli niso bili tukaj, je bilo med temi veliko veselje, kajti kaj takega se v Ameriki ne vidi zlepa. Bilo je tako lepo, da sploh ni mogoče popisati. Z obrazov si lahko bral vsakomur zadovoljnost in veselje. V Mundelein smo prišli ravno ob 11. uri po novem času. Takrat se je tudi začela ponti-fikalna sv. maša z leviti, škofova maša, pri kateri so peli sami kleriki; bilo ga srca in zadovoljni vračali proti domu. Na poti domov ni manjkalo zabave; petja je bilo dovolj, pa tudi smeha. Vse je bilo izredno dobre volje, celo matere, ki so se mučile z otroci v naročju. Ob osmih zvečer smo zopet prišli srečni in veseli domov ter voščili drug drugemu lahko noč. Pri tej priliki naj še omenim, da je 12. maja štorklja obiskala družino Anton in Emo Laush, 133 Oakland Ave., in jim pustila krepkega sinčka. Nase čestitke! Marko Blučh, zastopnik. -o- NAZNANILO IN VABILO! West Allis, Wis. Tem potom naznanjam občinstvu in društvom v Milwaukee in West Allis, da bo cerkveni piknik 17. junija 1928 pri Wenzelnu, Kozmuth's park na Boloit Corners. Upamo, da bo udeležba velika, ker bo zabave dosti za vsakogar. Kar se tiče postrežbe in zabave je vse najboljše preskrbljeno. Muzi-kanta bomo imeli izvrstnega, ta bo Mr. Anton Martinšek. Vabimo staro in mlado, pridite vsi, da bo več zabave! Cerkveni ečber. solzi, ki sta jima zdrknili po licih. Brez moči in voljno kot VABILO NA PIKNIK. Joiiet, III. Itojake se tem potom uljud- [ jagnje se dasta odpeljati na odločene častne sedeže . . . Dogodilo se je vse to zadnji pondeljek zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Že iz priprav in iz števila udeležencev — dvorana je bila zasedena se da skle- no vabi na piknik, katerega priredi društvo sv. Antona Pari o vanskega št. 87 KSK-J. v nedeljo, 17. junija, na Gajetovi farmi v Homewood. Torej ne bo na tistem prostoru, kakor l I i ta večer. Celih pet- l iet že vpreženu v jati rug o b d rugem za k onskega ž i vi j e-voz? Ne vidi se na ŠOLSKA PREDSTAVA V WAUKEGANU IN DRUGO. Waukegan, II!. Dragi g. urednik: — Ise bom se hvalil z delavskimi razmerami, ker so bolj slabe, Moram pa omeniti nekaj, kar se ne sme prezreti, namreč včeraj -ii dan. Včeraj je bila namreč šolska predstava. Nekaj krasne;-: £o bile te predstave, aLi včevij je bila pa krona od vseh dosedanjih predstav, kar so jih š-pokazali otroci do s- daj. To so ne vidi vsak dan. Seveda gre tukaj čast in zasluga našim če-stitim šolskim sestram, katere so se toliko trudile z otroci, d i so jih tega naučile. Posebna zasluga pa gre častiti sestri Te-jih je kakih ka)ti take voditeljice je je biio poprej naznanjeno. Cia-jkakor malokdaj ni so to prenarediii na seji. — jj ati, da - a oba siavijenca zelo Vabljena so v;-a bratska dru- j poznana in tudi priljubljena. štva in sploh \si rojaki in ro-;ln v resnici, kdo bi bil v nasel- jakinje, pa tucii bratje Hrvatje, i hini,ki bi r.e pozn \\ Mr. in Mrs. da nas v velikem številu pose- ' Duller z Lincoln St.? tijo. Tudi mi se bomo odzval L .'a-.Ino njiju obletnico smo vašem vabilu, kadar nas boste . , v-.-t vabili na vaše priredit .'e. To!- j •itrid pridite, da se skupno pozab .- i ni \ ožita \amo \ zeleni hosti. ; v)' oz i Z bratskim pozdravom 1 : .. T ši Leo Adairich, •. ajnik. |jiju, da 1 ■ --o--j i a sta, zdr VABILO OTROK. .. i. Ui. Kot Chicago, ii'. ji- p o j Šolski otroci ulju dno vabijo jixk; <..•••.• k predstavi in grad uaci ji otr»«k -:.r i sv. Štefana dne 17. junija - j.-i g z no ob S. uri zvečer. !. Ra z p o t* c ti. !Ia; Šur 1. "Chimncj. ' ' ' o ^ no \ 1' • sem.) j t i; e /. e 2. Igra: "D\ e v ti." : . eni- 3. Muzikt-nt i ■. (.o.) L-,i. c tez pka ar i ju prev ava, ki bi ravno Zakon je n< s: zakone:;. oba Dula-'je nbjznijo na] ti- in ži-> haja-č tak, a na- a sta a sta ocvii Divor t. Pre v OI! \ i skrega ovo. t ZaK-yiiSKO •'■i pa nista d-fashion--rn June- dvesto. Dve godbi sta svirali, |potreba šolski niiadini. iako da kaj takega še nismo j-raj videli. Vse to je bilo zunaj cerkve na prostem, kajti cerkev je bila za take množice veliko premajhna. Takoj nato je bila še ena tiha maša. Ko je bilo to končano, smo se pa lepo vsedli be prav lepa hvala eolskim j restrain! I Prihodnjo nedeljo. 17. juni-j ja, bomo pa imeli zaključek' šolskega leta. Ta dan bodo razdeljene diplome našim gradual! tom. Ker bo vstopnina prosta se pričakuje obilne udeležbe. kazali kaj znajo in kakšne u-metnosti so se naučili od ne-utrudljivih čč. sester. Cisti dobiček je namenjen za čč. sestre. Pridite vsi! Jaka. OBLETNICA EVHARISTIČ-NEGA KONGRESA V MUN-DELEINU. Joiiet, 111. Prosim cenjeno uredništvo, da natisnete te vrstice v Amer. Slovencu, da nekoliko sporočim javnosti, kako smo se imeli v nedeljo, dne 10. junija, na romanju v Mundelein. Iz Jolieta smo se zjutraj odpeljali v enem busu člani Presv. Imena in dru-štvenice sv. Rožnega venca, v treh busih so pa bile članice Ob 2. uri se pa zopet oglasijo zvonovi in pričela se je procesija s sv. Rešnjim Telesom cd prve do četrte postaje. Udeležba pri procesiji je bila velika. Mnogo je bilo čč. duhovščine. Tukaj smo videli prelate, opate in kanonike v veličastnih oblačilih z roženvenci v rokah. Za duhovščino so se vrstila društva Presv. Imena iz cele chicaške nadškofije z lepimi banderi in regalijami. Navzoče so bile vse narodnosti, ki so vsaka v svojem jeziku molile glasno Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Videli smo belopoltne in črnce, pa tudi Mehikance, Japonce, Kitajce in Indijance. Največ je bilo videti Italijanov. Po dovršeni po-božnosti je šlo ljudstvo v lur-ško votlino in pilo vodo iz stu- lo uru-79 K. piknik. Zato se valji vsakega; Slovenca in Slovenko in sploh j celo naselbino in tudi biiži.jo okolico, da nas obiščet«1 in ob-; enem ogledate prostor John Mozina's Park. 29. julija bo pa im št v o Marije Pomagaj š S.X.J. svoj letni piknik in siccr na Wise Mill Grounds. Kakor boste videli na plakatih. tudi za ta dan vabi vse rojake in rojakinje, da nas obiščejo in nam pripomorejo k boljšemu uspehu. Nikomur ne bo žal. kateri se udeleži tega piknika, kajti preskrbljeno bo za vse. Torej še enkrat se priporočamo za obilno udeležbo 4. in 29. iu-lija. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! John Cankar, preds. dr. Marije Pomagaj. 4. Igra: ' 'Z. more-." lbiides o i i: ovr-a-d... ' T":. . da- 5. Sloven« i.. / rv ( i • - , •, i Ines je mC ak "style", da ii ti, 6. "Uresn ičena želja." • - jl.i gre po marriage licence . ljiv prizor.) ju:. .• ■n (iud i vr-'/asa, na katera 7. Govor gradua:: -niv. j v , ,. je tre ba potrgati, da se S. In a c; .Ilbe. ('i "es- r ; ''' o ' ' * (' i v *"■ i ce". Naši starejši 9. Razde! ite\ .'lip ':i I • ' Ti a ill* > mislili, ampak dr- Dobro do. -li ' 11 . .uii, da člo\\ k ne "-iar je Bog združil. 1 vai ) _1 jasi;, komur čast, in TILDK A f" ' -. T"" i; v' vima. re tudi obema Du- Dvorana dna ;-rijatd,«-v i j In še v t iru^em oziru jima znancev. jO .'>., sk u t > i ii s i n, si i-1 * s • na. 0ino le v svojo last-ve ikodušno sta ga tirugeniu i s i j t. 'v. g v d'.a za blaginjo som prič nj j o i --"'r' ' m t svojih rojakov. — seb* j. vu j:, glasne j -A m! tam se *... ii i . "do ;i n kZpolago, vedno pri- -A" T! i .. . i—." i 1 v .j ■ ■ » u<■ 1-. •i -'UN - ^'ona r e mag ati: zdi da jo brezslišni h in urnih korako ■ i ečje v.- - ilje, ako mlada dekle it v. ser.i n tj; svoj >liž ije._In rejajo to, • VH ii :■) ■ . 1 *> - C eden spremlje- vprašujejo i ii ! 'VC-j '■ li' " ■! > - alec s- gospe skozi življe- na navodila starejših, v--'s.:: or.?'. j - t.idi • i\ po- dam. Iz bra ni voditelj ve< . \ V - '' i' ■ ■ " m ko le deluje ima polne roke d . ". Z* a i t kako d t bro stvar. Oba pa vidiš pri i i skupini, v n.. U-t i •;: .zna '"1 ■ rosr č n ost j i m a njem momentu že kara -. iz oci, da si na mah prido- brava :očei jaii j o d; -j bi . . :\ti iii „ , ,, ■ , . )./■, »o.. .. ■ ; ■ , ^ t , ne, takoj n. ii-j ž ■ v, a :■ ; » i "t v r r ■ • '•t ■ d : iko. Ali pet v drug-. m l;c iC-i d"'orar.t , jo pjtem č .idno, da imata pol- kjer popra. •ja, kar j mil - , il( ' ... ite! ev i- najbrž niti e- prej izvrVI. se b« ro na Vsem iiavzoi. it ob; a d . j , a i >r q j T ■. :' j »i šnika? j; o t e m t u ti i C u d n o, ]>ru a kuj' jo b!i. a i - i'* -! ' » j .vnos«i. ki se je pri- liotkov. P-- navor Ii In -. / ' a (redila njim a v časi, udeležila ;e \si pose dejo okro ' rv * j t 0 i A _ • utKa .e{ a r imožica rojakov; in moik posta ne še globokej t - T ! l i hi] .* mogoče po.abiti prič ako v.. • j e Še 1 i: r. - str ' " : 1 1 : - -i Linii rvtdi pii^li, bi Vrata . • < d} "o in v m- i n j zadosto\ •aia trikrai tako ve- a v dvorana ikusni o ii a.-i h doT p o prikažejo dve ; bi eleklvriirai ur.t i ' * ■ ■: "Surprise" zac " p-j c- ii rini, kakor iz enega grla. Na- vhv.ni p-mah je raz. vet Ije a ivorana in 1 s 1< v -..-obe nostav:, ki vstopite v njo. I jovec. ot • "1 z začudenjem i-i v ni- v. m stra-! ra. V kra "i hu gledate po zbranih g:avi.t■ ».n-dočil Par trenotkov je :>ilo t- •erji. prirejeni i g i : oeh in ser-liii deklicah, ?.!.•. Leo Jur-•ecar.i del veče- oese sta se zavedli, k\j se Njih prvi odgov >r 'n zdrav na navzoče ■2bv.t da t sla', odi. — i :>r.'I i' K C / Sledil - h nam je ' lvre obeh temu naj- ael ceiega večer T' V ste b; ia poziv stolor; (Dalje na vnaU i a so cla-3. strani.) IjjlifllllHlilHlKllillMIliinifl f PODLISTEK ^ ^^trilll»H *ii'^litllflLlir*i;iitliillllltii£lli±iJItit-ll^iižii; Štefan Lazar: TITANA. t Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. Visoka tirada je zadonela in Mutsuhito Dsainova duša je zazvenela. Cvrčki! Milijon cvrčkov je pozdravljalo z zlatim cvr-čanjem prihajajoč^ ladjo. Džunke, tropa japonskih ladjic, je brezglasno švigala po valoveči morski površini, na vodoravne drogove pritrjena, bela jadra so zgubano visela ko kake speče zavese in nad dremajočimi vodami je globoko in zategnjeno cvilil japonski jastreb ... V daljavi so se že prikazali nebotični naga-saški hribi. Nippon! Ama-Teras — Omi-Kamijeva sveta dežela! Radostno je zrl Mutsuhito Dsain pristanišče. Stotine trgovskih ladij so se vrstile v neredu, grbastonose barke ker sujejo iz sebe male može in žene . . . vsi so rumeni ... ko da so oživeli nippi in bi s smehom pozdravljali došle. Na gladini vode plavajo bele truge, "samjlani", na kr-milarski klopi malih čolničkov sedijo nagi rumeni otroci in z globokimi prikloni vabijo tujca, da bi ga prepeljali na obrežje. Kako ljubki so! Mutsuhito Ds^in se je vse-del v en sampan in je v vitkem čolničku švigal proti bregu. Na obrežju so ga obsipali "džen-rišisani", človeški konji. Golnice gole, na glavah dežnikom podobni veliki klobuki. Na dvo-kolesne male vozičke so kazali in z lesenim glasom klicali: Kam naj vas peljem? Kam naj peljem? — Mutsuhito' Dsain se je, o-blečen v angleško* obleko, vsedel v en mali voziček in je priklanjajočemu se človeškemu konju rekel: — Džin-Džen-Dži . . . Obrežje obsedejo drobne žene in-moafte, pred njimi majhne kište, v kištah še manjše posode in v posodah se pari juha, testenine. Z uslužnimi prikloni se pripogibajo in ponujajo svoje blago, jedi, različne čudne igračke. Vsi so tako prijazni, ljubki in smehljajoči se! Tu ni neznosnega prerivanja. kakor v ameriških pristaniščih, ni babilonske zmešnjave, samo dženrišani kričijo, toda njihovi uslužni gibi in dobrosrčni smeh otopi njihov kričeči glas. Drugi svet! Amerika je vedno ropotajoče kladivo, to pa je smehljajoča se domovina cvetja, okusa in umetnosti . . . Mali, lahki voziček hitro drdra in je z velikimi skoki izginil v človeški množici^ ki je tiho valovila naprej. V vratih, pagod so se mu režali granitni nestvori, ko je pogledal- izpod solnčnika na vozu: M-ctsuhitoT Dsain- bodi pozdravljen! Tu in tam so se dvigali nad mesto vrhovi: svetli- stolpi svetišč Buda, Amidaha, Bente-na, ti8oeokega- K van ona in> drugih bogov. Na zapaduttvl&da* dvug Rog ... Z- nekim otroškim navdušenjem je gledal na svetišče "Skakajoče želve", pred katerim je d, n-rišisan v teku vlekel lahki voziček, p c. pa. je dvignil pogled na enega izmed dži:.-džen-džiskih zelenih gričev, na katerem je stala njihova stara hiša . . . Voziček je ropotal po mrkih, črnih iri-cah in pod vznožjem zelenega griča je džen-rišisan naglo obstal. V vznožju so se vrstile majhne koče, cvetlični vrtovi, bombaževa drevesa. Po rebru griča pelje navzgor rumena pot, bolje rečeno stezica. Vrtove je obrasel bršljan, zemlja k t da diha, tako poseben in težek duh razširja, cvetlični grm o vi dihajo ljubezen, njihov, duša, duh je tako na debelo prepojil zrak kot olje ali med. To je svet! To je Japonska! To je draga zemlja! In tam je njiho" : sveta-očetovska hiša na cvetočem rebru zelenega griča ... Tam čaka njegovo malo, zvesto dei;Ie: Zvonček ... Ali je morda že postala začasna žena kakega mornarskega častnika in ga je poaabila. Ko je lani šel v Ameriko, jo je pustil z materjo, gospo Breskev, v svoji hiši in je skrbel tudi za njeno preskrbo. Hiša je sedaj taka, ko da je izumrla. Šel je naprej. Ob stezi je rastel praprot. Džen-rišisan je na mišičasti rami z lahkoto r.t: ei za njim težko prtljago. Na velikih vratih sta potrkala. Na notranji strani je nastal neki šum in vrata so se kmalu odprla na obe strani. V poltemi se .'e prikazala stara tetka, pogledala je gosta, potem pa je padla na vse štiri in se je z nosom dotaknila praga. — Naš gospod je prišel! — je klicala, med tem je zopet padla na čelo, potem pa je naglo dvignila in mu sezula čevlje, ker japonska čast ne dovoljuje, da bi kdo obut stopil v hišo. — Kako ste, tetka Breskev? Kimala je, da dobro. — In kako je Zvonček? — Dan-kok, bogati bog, jo je blagoslovil z lepoto in zdravjem . . . (Dalje.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Petek", 15. junija 1928. AMER1KANSK1 SLOVENEC <>0<>000<>000<>00<>000<><>00<>000^ >000000000000000-Družba >00000000000000« sv. Družine >ooooooooooooooo< Zedinjenih Državah Severne Amerike oooooooooooooooo § (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež: Joliet, lil. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lirae Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, IiL Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton GerČar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anion Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanslii Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o-- Do dne 1. fan- 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavaruje se lahko za $250.00, $5QO.OO ali 51000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! ....Otroci pod 21. letom ameriških državljanov in soprogi dr žavljank smejo priti izven kvote. iz slov. mmm. (Nadaljevanje s 2. str.) ni številne Dularjeve družine, sinovi, hčere, snahe, vnuki in vnukinje, pristopili k obema Važne spremembe so bile vzakonjene tudi glede določbe 4 priseljeniškega zakona od 1. , ... ... . , , 1924, ki se tiče izvenkvotnih f1^^ . «S^H^T Širom Jugoslavije. & Najstarejša oseba v ljubljanski škofiji je gospa Elizabeta Vilkovic. Rojena je bila 1. rožnika 1. 1827 v Kam- ^xxkkkkkjooooooooo OOOOOOOOOOOOOO<>oooooooockkkk>OO VAŽNE SPREMEMBE PRISELJENIŠKEGA ZAKONA. s 28. maja sta obe zbor-.ongresa sprejeli zakonski poedine dežele bo vsako leto r,a razpolago sledečim skupi-za odpomoe ločenim dni- nam priseljencev, ne da bi bilo ■n in predsednik Združe-lkake vzajemne prednosti med ■ ižav ga je podpisal dne temi samimi skupinami: a) r.iaja. S tem je načrt postal udi ; I :. p; . ie odkar je bila vza-;; priseljeniška postava 15324, o se tem bile uve-nei e spremembe v tem • u, ki vsaj deloma odgo-\<> dolgemu prizadevanju :zve" kongresa in v njem, s. nekaj storilo za združitev • < . iiih družin. inozemcev se pode-:f!-;jc prednost v kvoti. v kolikor se tiče ločenih dru-. in, se najvažnejša sprememba an asa na določbo G. priseljeniškega zakona od 1. 1924, v ; teri se govori o prednosti v \oti (preferences within « uotas). •'o priseljeniškem zakonu od :-24 se je dajala prednost "inemu priseljencu, ki je bil iH,ročen otrok pod 21. letom, < , mali, soprog ali žena ame-i :;ega državljana ali ameri-državljanke, ki ima 21 let ; i i več; nadalje kvotnemu pri-• i i iencu, ki je izurjen v polje- oče, je to pomenjalo dolgo t'sto let čakanja, predno bi bi- ii j) riši i na vrsto. Nova sprememba določbe 6 priseljeniškega zakona od leta 1924 je stopila v veljavo 1. julija 192c. Po isti se bo kvota vsake džeele delila v dve enaki polovici. kvotnim priseljencem, ki so o-četje ali matere ameriškega državljana ali državljanke, ali soprogi ameriške državljanke vsled poroke, ki se je izvršila po 3J. majem 1928; b) kvoi- priseljencev. Dosedaj so smeli prihajati izven kvote žene in le oni neporočeni otroci ameriških državljanov, ki niso še bili 18 let stari. Po sedanji spremembi zakona smejo priti izven kvote vsi neporočeni otroci do 21. leta. Izvenkvotna pravica se podeljuje tudi soprogom ameriških državljank, ako se je poroka izvršila pred 1. junijem 1928. 1. Kako se bo postopalo po novem zakonu. Spremembe zakona so bile komaj vzakonjene in niso še bile izdane obširne izvršilne naredbe. Predhodne informacije glede postopanja po novem zakonu pa naznanjajo, da se od tukaj nastanjenih ino-zemcev ne bo zahtevalo, da vložijo prošnjo v korist svojim sorodnikom, upravičenim do prednosti v kvoti. Ameriški konzuli bodo s to novo prednostno skupino postopali približno na isti način, kakor so dosedaj postopali v slučaju ta-kozvane "poljedelske prednosti". V takozvani čakalni listi a-meriških konzulatov, t. j. v seznamu prosilcev za kvoto, se že nahaja mnogo žen in otrok tukaj nastanjenih inozemcev, katerih ime ni že bilo vpisano v splošni čakalni listi, bi se morali požuriti, da pridejo v čakalno listo čim prej mogoče. V koliko** je mogoče soditi v tem trenutku, edino, kar tukaj nastanjeni inozemei morejo bom na usta izrazili svojo ljubezen, udanost in .obenem čestitke k veselemu dnevu. Prizor, ki si ga more predstavljati le, kdor ga je videl, in ki je u-deležencem privabil solze v oči. Še en "surprise" je čakal slavljenca. Med kratkim govorom stoloravnatelja se je za njih hrbtom počasi dvignil "z.:-stor na odru in očem se je nudil čudovit prizor. Oder ozalj-šan z zelenjem, v sredi pa krasni "Dining-room Set" z namizno svetilko in stensko uro — vse dar prijateljev. Sledili so govori. Najprej je č. domača duhovščina izrazila svoje častitke, nadalje posamezni izmed občinstva. Besedo je imela tudi rojakinja iz Kalifornije, Mrs. Bara Kramer, ki je razveselila Mrs. Dular s poročilom, da se ji je posrečilo Luke Arha, profesorja v škofijskih zavodih v Št. Vidu. — Spolnila je torej letos že 101 leto. Njen stric je bil ranjki kanonik Praprotnik. Živela je zmiraj verno in trezno. Močno spoštuje duhovščino, svetno in redovno, zlasti oo. frančiškane in lazariste. V mladih letih se je preselila v Gradec in po prevratu je odšla na Savo pri Litiji, kjer sedaj živi v naj nežnejši eskrbi šolske upraviteljice Angele Lakotnik, svoje vnukinje. Do svoje stoletnice se je udeleževala redno vsak dan sv. maše in sv. obhajila. Sedaj je nekoliko obolela. -o- Zahrbten napad na Dolgem polju. Bivši finančni pripravnik J. v trgovino Jožefa Perka v Laj-terspergu. 500 kg težko železno blagajno so naložili na ročni voziček — v blagajni pa 20 tisoč dinarjev gotovine ter 50 tisoč dinarjev v vrednostnih papirjih. In še 40 kg žgane kave ter precej drugih drobnarij so odnesli. Očividno niso bili tokrat vlomilci strokovnjaki v tem poslu. Blagajno so hoteli kar na bližnjem travniku razbiti — seveda ni šlo tako lahko. Blagajno so sicer nekoliko poškodovali, do dragocene vsebine pa vendar niso mogli. Reveži so se nazadnje naveličali, pustili blagajno ter jo pravočasno odkurili. In celo na vrečo z žgano kavo so pr:" tem pozabili in jo pustili pri sosedovem hlevu. In še to smolo imajo, da so jim varnostne oblasti že tik za petami. V apno je padel. Delavec Franc Gregorinčič Čelofiga je v nedeljo okoli pol . je delal pri apnenici stavbeni-9. zvečer spremljal svojo prija- ka Valentina Battelina v Rožni teljico po Dolgem polju v Ma- dolini. Pri tem se mu je ob ro- in sicer v Jolietu, odkoder je ravnokar prispela. Kako je par slavijencev pri- ustanoviti 21. podružnico SŽZ., riboru. Ob železniški progi blizu Kersnikove ulice je prišel za njima neki moški in udaril Čelofigo tako močno po glavi, ljubljen 'tudi pri drugorodcih, Jda se je zgrudil. Ko je že ležal ni m priseljencem, ki so izurjeni poljedelci, njihove žene in ceni zapriseženo izjavo, s ka-otroci pod 16. letom, ako pri- tero jamčijo za njihovo vzdrže-hajajo v njihovem spremstvu j vanje (takozvani aifidavit of support) in da obvestijo svojce o tej spremembi ameriške postave. je pokazala njih udeležba. Videli in slišali smo tu našo do-Lro znano in priljubljeno Mrs. Barrett, dalje družino Garret, Mrs. Freeman, Mrs. Nellis itd. Da malo posijemo v mlada leta Mrs. Dular, naj izmed mnogih govornikov, ki so sledili, omenimo le Mr. Kosmača z dolgimi brki. Skrivnostno i . m je namreč zaupal, da jc-Jpa zadnje čase v sporih ohladi-bi' v starem kraju nekoč tepen na tleh, ga je obdelal še z oko vanimi čevlji tako, da bo potreboval po mnenju zdravnika 14 dni za zdravljenje. Napada je osumljen neki Avgust Lesjak s Sp. Hudinje. Ko je udaril Čelofigo, je namreč rekel: "Ti boš z mojo deklino hodil!" In res sta imela Čelofigova prijateljica in Lesjak znanstvo, ki se je ali za njim (poljedelci pa vži-vajo prednost le, ako kvota znaša čez 300 na leto.) 2. Druga polovica kvote in toliko prve polovice, kolikor bi je preostalo, da ni zadosti pro-•šenj za isto v dotičnem letu, bodo v tem letu na razpolago kvotnim priseljencem, ki so neporočeni olroci pod 2i. letom ali žene inozemcev, nastanjenih v Združenih državah, kater} so bili zakonito pripuščeni v Združene države v svrho stalnega bivanja. o. Kolikor preostane od kvote po odpravi prednostnih priseljencev pod 1) in 2), ostane na razpolago za one druge kvotne priseljence, ki ne vživa-jo nikake prednosti. Iz zgornjega je torej razvidno, da bo ena polovica kvote zavzeta od nekaterih sorodnikov ameriških državljanov (očetov, mater in soprogov, poročenih po 31. maju 1928) in od izurjenih inozemcev. Ako še kaj preostane od kvote, bo na razpolago za navadne priseljence. V slučaju mnogih dežel (in to sigurno tudi velja za Jugoslavijo, Italijo itd.) ne bo za mnogo let gotovo nič preostalo, kajti bo več kot dovolj prednostnih priseljencev, da napolnijo obe polovici kvote. To po-menja, da bo priseljevanje ne-prednostnih priseljencev iz teh dežel vsaj za nekoliko let po- žar: di mlade dražestne deklice, sedanje Mrs. Dular. Mladi svet, zapomni si, lojtre ni variant i, ie to, da pošljejo svoj- ™ nositi, zlasti nc, ako nisi siguren, da ti bo miljenka odgovorila. Po iskreni zahvali vsem navzočim, iz katere se je jasno razbrala ginjenost, in ki jo je Mr. Dular izrekel v sh ven skem, Mrs. Dular pa v slovenskem in angleškem jeziku, se je razvila iskrena in neprisiljena domača zabava, spremljana z muziko. Pozno v noč srr.o si s slavijenci še enkrat segli v roke z izrazom čestitk in se z zadovoljstvom v srcu, da sme dvema zaslužnima pripravili veselje, napotili proti domu. V. Ameriški državljani, ki zahtevajo izvenkvotno vizo ali prednost za svoje sorodnike, bodo — kakor dosedaj — vložili posebno prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja. Dosedanja tiskovina (Form 633) se lahko rabi brez kake spremembe. Po novem zakonu ni treba, da mora prosilec bivati v Zdru-, ženili državah za časa vložitve prošnje. Poprej so lc sorodniki takih vživali pravico do izven-kvotne vize. Ameriški državljan oziroma državljanka, ki je že vložil prošnjo za neporočenega otroka v starosti med 18. in 21. letom, ali za soproga, in je bil obveščen, da je bila podeljena prednost v kvoti, ne potrebuje nove prošnje za podelitev pravice do izvenkvotne vize. Konzuli bodo te sorodnike avtomatično pomaknili iz liste prednostnih priseljencev in jim izdali izvenkvotno vizo. Bržkone bodo ameriški konzuli takoj obvestili vse take sorodnike o '.ej spremembi in jih povabili, naj se priglasijo za vizo. --o- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec I" lo. Lesjak seveda krivdo taji in pravi, da ga tisti čas sploh ni bilo na Dolgem polju. -o- Nesreča v planinah. V četrtek, 24. maja zvečer, je ekspedicija kamniškega pia- preiskavo in ugotovil, da je u-topljenec pogrešani France Pe-stotnik, rojen i. 1875. Ker na truplu ni bilo nikakih znakov nasilnosti in je torej očitno, da je France Pestotnik sam šel v smrt v Ljubljanico, je načelnik Sušnik odredil prevoz trupla v mrtvašnico pri D. M. v Polje, odkjer se je vršil pogreb. -o- Nova roparska tolpa v Slavoniji. Zadnje čase se je pojavila v Slavoniji velika roparska tolpa, ki je pričela s svojim delovanjem najprej v požeškem o-kraju, nato pa v gozdovih pri Tisovcu. Pred dnevi, ko so se kmetje vračali s sejma, sta dve skupini kmetov šli skozi te gozdove, ko jih je presenetilo streljanje iz pušk. V prvo skupino kmetov je padel le en strel, v drugo pa deset. Kmetje so se spustili v divji beg, dva pa sta obležala na tleh. j Kmet Mile Fertič je bil težko ranjen. Ivan Franič pa ubit. Roparji so oba kmeta oropali. Orožniki so pričeli vneto zasledovati to roparsko tolpo. -o- Bogat ribji lov. V ponedeljek, 21. maja, go nogah do kolen in deloma tudi pripeljali v Split okoli 50 stopo rokah. Ponesrečenca so tov sardel iz raz h krajev ju-prepejali z rešilnim vozom v goslovanskih otokov. Zadnje bolnico. .dni je bil ribolov na Jadranu sploh izredno bogat. -o- Um se je omračil na Vnebohod v frančiškanski cerkvi v Dubrovniku nekemu 24letnemu uradniku. Pričel je vpiti in tole i okoli sebe in je napravil med navzočimi verniki precejšnjo paniko. Vendar se je posrečilo, da so ga hitro spravili v bolnico. -o- bu apnenice spodrsnilo in nesrečnež je padel v jamo ter dobil v apnu znatne opekline na Najdba trupla pri Fuiinah. V noči od 3. na 4. m. m. je odšel iz svojega stanovanja na Tržaški cesti znani ljubljanski postrešček France Pestotnik. Mož je bil precej razdražijive narave. Posebno, kadar je malo globlje pogledal v kupico, ie doma povzročil družinsko prerekanje. Tako tudi usodnega večera. Pestotnik je prišel precej pozno domov in so po krajšem prerekanju odstranil zopet iz stanovanja ter izginil v noč. Odtlej za njim ni bilo ninskega društva prenesla iz j več sledu in se je upravičeno koče na Konjšico trgovskega | domnevalo, da je mož storil sa-potnika Klemenca, ki se je dva nioumor dni preje ponesrečil in si poškodoval nogo tako. da ni mogel dalje. Ležal je vso noč na snegu, dokler ga drugo jutro Ta domneva je zdaj popolnoma potrjena. V soboto, 26. n aja zjutraj, nekaj pred 8. uro, so delavci na jezu pri Fu- nista našla dva turista, ki stajah ugledali neznano moške ga zanesla v bližnjo kočo in po-1 truplo, ki ga je naplavi1.a voda. tem obvestila kamniške planince, da so šli ponj. Okrožni zdravnik dr. Dereani je ponesrečencu nudil prvo pomoč, na kar so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. -o- Na ročnem vozičku odpeljali blagajno. V noči od 21. na 22. m. m. so prav nerodni vlomilci vdrli r 1. Petdeset odsto od kvote i polnoma prenehalo. AKO STE SE PRESELILI ali co ni dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Armr. Slovenca" in Zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravnistvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite na upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Ime Naslov in mesto .......... Moj stari naslov pa je bil: Ime ............................... Naslov in mesto _____________________ Sem član(iea) društva štev. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dop&de, povej to »vo-jirn prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roče! Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. Mrs.Wznslows VldCH & MUHA 1342 W. 22nd Str., Chicago, ill. Phone Canal 0384 .•»iffli Furniture — Upholstering 8c Repairing. (Tapeciranje) Rojakom sc uljudno priporočava pri nakupu pohištva, vse kar se rabi za dom. — O i 25 do 5U odstotkov prihranile. — Parlor suit napravimo po naročilu. — Popravljamo všc v to stroko spadajoča dela. Pridite ali pokličite, pridemo na dom—Odprto do 10. zvečer. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju. O najdbi ie bilt. takoj obveščena orožniška s;u-ja v Vevčah. Načelnik postaje Sušnik je na licu mesta uvedel Zanimiva aretacija. V Skoplju so aretirali odvetnika Veljo Vukičeviča, bivšega velikega župana v Nisu. Dolže ga, da je ponaredil menico v znesku 25,000 Din. -o- Smrtna nesreča delavca v tovarni. V tovarni tanina v Belišču pri Osijeku ^e je pripetila velika nesreča. Stefan Majdanovič je natikal na kolo tn nsmisijski jermen. Naenkrat ga je zgrabilo kolo in ga vrglo s tako silo ob tla, da je bil takoj mrtev. --o- Širite mamer. slovenca" po znizam ceni Skupina devetih knjig za SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove hiše Nove hiše Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontralc-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nafneravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Mathew Gregory & Bros. 1222 BROADWAY STREET JOLIET, ILL. Telephone: 3343 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", r> katerimi se lahko ure in ure zabava celo dražbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest i- ameriškega življenja. Cena............3l)c 3.) SADJE V GCSPODsr-IJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno saclje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za krščanski socijaiizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalize^ na krščanski podlagi. Ta knjiga, vam nudi >en pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10 SKUPAJ...................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno $2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. f AM ERIKAH SKI CKOVEIVBD Petek, 15. junija 1928. Q&uimiiiin Džungla —- ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Pa ni jim bilo usojeno, da bi mnogo spali tisto noč. Kako uro potem ko so legli je zbudil profesor Porter Claytons. Stresal ga je za ramo in pravil: "Clayton, čujte —! Ali niste ničesar slišali?" Clayton, mlad človek, je imel trdno spanje. Le s težavo ga je profesor Porter vzdra-mil. Ves pijan od prvega spanja je šinil po koncu. "Kaj je?" je zbegano popraševal. "Kaj se je zgodilo —?" "Niste čuli —? Strel iz topa —!" "Bežite bežite, gospod profesor! Sanjalo se vam je!" "Ni se mi! Nisem zatisnil očesa in mislim da ga tudi nikdar več ne bom v mirnem spanju —. Bedel sem in premišljeval. To in ono. In čisto razločno sem cul strel." Clayton je neverno majal z glavo, pa vkljub temu s profesorjem vred napeto poslušal. Nehote so mu drhteli živci, razburjenost se ga je lotevala. Mogoče je vsekakor bilo, da je gospod profesor prav slišal. Ds bi zaradi njih kdo dajal znamenja, to ni bilo verjetno. Saj razen u-pornikov nihče ni vedel, da prebivajo nesrečni izgnanci na zapuščenem obrežju. In uporniki so odjadrali že pred tedni! — Strel je utegnil biti klic na pomoč. Morebiti je bila lr.dja v nevarnosti. Dolgo sta poslušala, pa streljanje se ni ponovilo. Tudi Filander se je medtem zbudil in vsi trije so ugibali. Profesor Porter je hotel po vsej sili ven. da bi pogledal po morju. Le s težavo sta ga zadržala. Nevarno je bilo, ponoči hoditi zunaj koče. Živali džun-g-e so se je sicer izogibale — Trzan jih je prepodil — in sivkasto jutro se je že tudi o-giašalo. pa kdo je vedel, če vkljub temu ni kje v bližini prežala roparica. — V polglasnem pomenku so čakali celo uro, da se je za silo naredil dan. Tudi Barba se je zbudila in se pridružila. Pravkar je vstajal Clayton, da bi odrinil 7. 'rah, in vsi so se pripravljali, da stopijo iz ] če, ko zagrmi nekje r ogočen strel. Na mah je bil zapah \ en —. Zunaj na obrežju sta ležali dve ladji. Ena je buta uporna jadrnica, druga pa velika kri-ž; rka. Po zastavi so jo spoznali, da je francoska. Nepopisno razburjenje je popadlo nesrečneže. Barba je kričala na ves glas, četudi je seve na tako daljavo nihče ni mogel slišati, Filaiv der je krilil s svojimi suhimi rokami, profesor Forter je hotel pograbiti za svoj visoki, svetli klobuk, pa je moral na svojo veliko jezo u-gotoviti, .dr. Je gologlav, le Clayton je ostal miren in premišljen. Ladji sta ležali trdo druga ob drugi gotovo pol ure daleč zunaj na morju. Ni bilo verjetno, da jih vidijo s krova, niti z daljnogledi ne. Rano je še bilo in mračne sence gozda so segale prav do obali. Z drugimi sredstvi je bilo treba zbuditi njihovo pozornost. Par besed je kriknil tovarišem, pa je skokoma planil proti zalivu. Na gričku severno neposredni bližini na tleh, planili so od zaliva je imel pripravljen silen kup vejevja in listja. Zažgal ga bo. Taka znamenja so posebno na bojnih ladjah dobro poznali. Cela večnost se mu je zdela, preden je brez sape prihitel na grič. Planil je iz gozda proti kupu. Pa strašno razočaran je obstal kakor prikovan —. Jadrnica se je pravkar pripravljala na odhod m razpenjala jadra, bojna ladja pa je že plula ven na morje in gosti oblaki dima so se valili iz njenih dimnikov. Clayton je skočil h kupu in ga zažgal na več mestih hkrati. Nato je slekel srajco, jo obesil na dolgo vejo in mahal z njo kar se je dalo na široko. Toda ladji sta pluli dalje —. Upanje na rešitev je dobesedno splavalo po vodi —. Jezen je vrgel Clayton vejo v stran in se počasi oblekel. Kup listja in vejevja se je med tem razgorel in silen steber dima je vstajal v mirni jutranji zrak. Zamišljen ga je gledal. "Škoda," je dejal. "Saj nič ne pomaga! Nov kup bom moral narediti!" Sunil je z nogo ogorek ter se obrnil v gozd. Na robu je še enkrat pogledal po morju. Noga mu je obstala —. Ali se ni križarka sukala nazaj —? Da! K obrežju se je obračala! Najbrž so končno vendarle opazili dim —. In res je bilo. Jadrnica je povezala polovico svojih jader in obležala na mestu, križarka pa se je počasi bližala obrežju. Kilometer od brega se je ustavila, spustili so čoln v vodo in četa pomorščakov je priveslala h kraju, kjer je gorel kup. Mlad častnik je stopil na suho, pozdravil in vprašal: "Gospod Clayton, kajne —?" Clayton se je zelo začudil. "Da. moje ime je Clayton. Ampak — odkod pa me poznate? Ne spominjam se, da bi — "Gotovo da se še nisva srečala v življenju! Pa vsi vemo, da ste tukaj. Saj smo vas prišli iskat! — Toda to je dolga povest. Naj prvo mi prosim povejte, kje so vaši tovariši. Ali jih ni več —?" "O da, vsi smo zdravi in vsi željno pričakujemo odrešenja. — Le ene osebe manjka." Žalost mu je zaprla besedo. I bogi Clayton! V razburjenem veselju nad skorajšnjo rešitvijo je čisto pozabil na nesrečno usodo Enino —. Častnik je videl Clavtonovo žalost. Sočutno je vprašal: "Manjka —? Ali je kdo umrl? So vas napadli?" "Tudi to je dolga povest—!" je dejal Clayton otožno. "Pojdimo k našim ljudem! Tam se pomenimo več." Stopila sta v čoln in odveslali so v zaliv. Medtem je poslala križarka še več čolnov, tudi poveljnik bojne ladje je prišel na suho. Pozdravili so se in se predstavili. Clayton je povedal zgodbo o nesrečni Inini usodi. S sočutnim zanimanjem so poslušali francoski častniki in poveljnik bojne ladje je koj ukrenil vse potrebno, da bi že črez uro mogla odriniti močna rešilna četa pomorščakov v džunglo, iskat ponesrečeno Ino. (Dalje.) Širite "Amer. Slovenca"! A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo JRoad — Phone Eddy 5849 Phones: 2575 in 27A3. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili zs pogrebe, krste iu ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL, GOSPODI NJE V JO! ETil so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže aH suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. Naše zveze s staro domovino f vseh denarnih zadevah so neprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam IliogoČe poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU, ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošniih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Toseoh Dunda. pomožni kasir Izbruhal se je. Na dan se z imenom ne upa, ampak izbruha se pa le, ko piše pod krilom "Pius Vtlagle-dec, profesor na univerzi Brezmadežnega spočetja" v Barikadah in Prosveti. Hej, junaci, ko pišete o Vtlagledcu, pa se sami ne upate z imenom in odprtim vezirjem na dan. Stvar zadene meksikanskega Callesa in Vtlagledec hoče iro-nizirati tiste, ki najdejo v me-ksikanski juhi več ko kak las. Barikadar in Prosveta seve zagovarja vse, kar se gori i v Me-ksiki, in posebno Callesu so servilno na razpolago. Prosveta je brezpogojno za Callesa in sistem. Nihče ji tega ne brani. Ampak naj bi ne prihajala s kakirn Vtiagled-cem, če drugi niso za Callesa in ne odobravajo vsega, kar se v Meksiki dogaja. Ako Prosve-tarji ne najdejo nič krivega pod Callesom, še ne slecli, da bi ničesar krivega ne bilo. Prišla je iz komunistične Rusije najčistejša boljševikinja kot zastopnica Rusije v Meksi-ko. Pa ni dolgo vzdržala, in ko je odšla, se je prav malo laskavo izrazila o meksikanskih mogočnežih, ki niso ne socialisti, niti kaki komunisti, temveč čisto navadni politični banditi. Ni dolgo od tega, ko so bili ustreljeni 4 katoliki, med temi jezuit Pro Juarez. Zdaj je prišlo na dan, da jih je neki detektiv, Alvaro Basail, postavil na črno listo, ker je hotel iz njih izsiliti denar, kakor je izsilil od drugih katolikov. Ta ničvredni potepuh je imel v preiskavi napad na generala Obregona novembra meseca, in ta podlež je javil, da je našel zapletene v napad štiri katolike. Postavljeni so bili pred vojno sodišče (?). in ob steno, kar je eno in isto, ter ustreljeni. Zdaj je njih obtožitelj. Alvaro Basail. razkrinkan kot izsiljevalec. Nočemo ravno kakega Callesa delati krivim, a dosti je, da se pod njegovim režimom dogajajo take podle ti in se streljajo po neki brezstidni sol-dateski nedolžni ljudje. Ako je pri Prosveti še količkaj kakega sramu, naj pusti bruhanje kakega Vtlagledca, ko imajo drugi tehtne razloge, da imenujejo lumpe, ko so taki ljudje res lump i. Sicer naj pa sledi ves izbruh iz štev. 123 Prosvete dobesedno. da vsak čitatelj lahko sam sodi, ali je taka pisava vredna dnevnika, ki nosi lepo ime 'Pro- "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne snTeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKirJev, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika D9 Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 % Phones 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od B. zjutraj de S zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12, opoludne. -jjgfliir mmmmmmmammmmessmm i i sveta" in naj bi služil — prosveti. Vtlagledec "barikadira": Callesova biografija. — PIu-tarco Elias Calles je bil rojen na Bašibazuškem. Njegov stari oče je bil Hun, njegova stara mati pa albanska harambašica. V tretjem letu se je priklatil v Mehiko. V sedmem letu je bil bandit, v desetem mesar, v petnajstem se je zvezal s hudičem, v dvajsetem je postal frama-zon, boljševilc, pro-German in kukluksar. Potem je bil učitelj in kanibal. Žrl je otroke na živem in surove. Vse šolske otroke je sam požrl. Nato je bil tat, pijanec, vlačugar in božjerop-nik. Končno je po.stal predsednik Mehike. Od 1 istega časa je poklal in na surovem požrl vse mehiške katoličane iu vse katoliško koze in mačke. Njegov namen je, poklali vse Mehikance do zadnjega, tako da ne bo mogel nihče kandidirati proti njemu in da ostane prezi-dent do smrti. 1)<>1 s Callesom! —l'ius Vtlagledec, profesor na univerzi Brezmadežnega spo-č et j a. (C op v r i gl it.) INDIJANSKA ZDRAVILA USPEŠNA. St. Catharines. Ont. — Elijah Lickers, Indijanec, je pred dvemi leti moral v posteljo radi ohromelosti, iz katere ni več vstal. Pred enim letom je pa oslepel. Zdravili so ga beli zdravniki, ne da bi kaj pomagalo. Pred šestimi tedni je pa odslovil bele zdravnike in se lotil zdravljenja po načinu svojega rodi" iz prejšnjih časov, to je zelišč, ki jih stari Indijanci poznajo. Danes je Elijah popolnoma zdrav in dobro vidi. Dobil je delo pri kopanja jarkov, ki mu gre dobro izpod rok. — Milwaukee, Wis. — William Frestage, star 12 let, je stal na robu kamnoloma, izgubil je ravnotežje in strmoglavil v prepad, bil je na mestu mrtev. — Halifax, S. C. — T. J. Ilaliday je že petdeset let zaposlen v tukajšnjem mestu kot raznašalcc časopisov. Ima ženo in enajst otrok, katere pošteno preživlja s svojim skromnim zaslužkom. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstna denarne vloge, ter po*ilja denar na vse