18 SOVO. LUtlM industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov ŠTEVILKA: 17 • LETO: XIX 1. OKTOBRA 1979 OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V PRIPRAVAH NA VOLILNE KONFERENCE Letos novembra bosta potekli dve leti, odkar so bile v osnovnih organizacijah ZK volilne konference. Izteklo se je torej mandatno obdobje, na katerega sta v mnogočem vplivala zadnja kongresa ZKJ in ZKS. In zakaj ravno kongresi? Poleg tega, da kongresi opredeljujejo vsebinsko delovanje komunistov, ocenjujejo dotedanje rezultate in prinašajo nadaljnje usmeritve, so za komuniste Save pomembni pri iskanju novih poti in načinov delovanja članov, s ciljem, da se okrepi vpliv slehernega člana na vsa družbena dogajanja v njegovem okolju in v širši skupnosti. Če se ozremo nekaj let nazaj, smo bili komunisti Save prav tako organizirani v osnovnih organizacijah kot osnovnih oblikah delovanja, vendar je bilo teh le 17, danes pa jih imamo šestindvajset. Torej toliko več osnovnih celic, ki so odgovorne za svoje in skupne zadeve. In ne samo to. Pred dvemi leti je bil kot višji organ na ravni delovne organizacije svet oziroma komite. Ta je vsklajeval, največkrat pa tudi razreševal marsikatero vprašanje v ali pa za te osnovne organizacije. Ne moremo trditi, da pri svojih akcijah ta organ ni bil vsebinski in uspešen. Včasih je celo lažje in hitreje prišel do rezultatov. Slabost je bila le v tem, da so bili posamezni člani lahko pasivni do odločitve, v kateri bi morali odgovorno sodelovati. Danes, ko se krepi vloga občinske organizacije ZK, ko nimamo več nobenih stalnih organizacijskih oblik dela na ravni delovne organizacije, ko imamo namesto prejšnjega sekretarja šestindvajset sekretarjev, odgovornih pred celotnim kolektivom in članstvom ZK delovne organizacije za uspešno delo komunistov, prihaja do izraza kolektivno vodenje v naših vrstah, če seveda lahko temu delu rečemo vodenje. Volilne konference bodo med drugim morale tudi odgovoriti, kako uspešna je bila ta sprememba metode dela v naši organizaciji. Vemo, da v svojem okolju osnovne organizacije uspešno delujejo in se čutijo odgovorne za sleherno problematiko, ki v teh sredinah nastaja. Kako pa je s koordinacijo? Ali se je uspešno reševala skupna problematika celotnega kolektiva in kakšen je bil njihov delež pri tem? Tematska konferenca, kot nestalna oblika, je v enaindvajsetih opredeljenih in vsebinskih razpravah pokazala željo osnovnih organizacij po večji povezavi proizvodnih, strokovnih, vzdrževalnih in prodajnih dejavnostih v delovni organizaciji ter po večanju vpliva komunistov v proizvodnji na strokovno, prodajno ali vzdrževalno delo in obratno. Menimo, da je širina oziroma kvantiteta dosežena, o kvaliteti dela pa naj bi sodile prav volilne konference. V času od 15. oktobra do 15. novembra, ko bodo potekale te konference, bomo pozorno sledili njihovemu delu. Š. Zrinski NAŠ »ŠTANT« NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU O jesenskem Zagrebškem velesejmu je bilo, je in bo še veliko napisanega. To si ta velika sejemska prireditev vsekakor tudi zasluži. Ni moj namen opisovati kakšnega pomena je vsakoletno srečanje za naše in tuje gospodarstvenike, ampak se bom omejil zgolj na savsko prisotnost na tem sejmu. Poiskusil bom za vse tiste, ki sejma niso videli, oceniti naš »štant« in prisluhniti razmišljanju tov. Rato-mirja Lesiča, ki je že vrsto let šef tega »štanta«. Z beležnico in fotoaparatom sem se torej znašel v Zagrebu. Nastal je pričujoči zapis. (Nadaljevanje na 9. strani) Tu Sava — Kranj kakšne informacije želite? GOSPODARSTVENIKI SR SLOVENIJE V SAVI Pereče stanje naše delovne organizacije na področju zagotavljanja surovin, zlasti tistih iz uvoza, že dalj časa ogroža našo proizvodnjo. Težave se vlečejo že od leta 1974, ob novih podražitvah surovin na svetovnem trgu pa se je stanje še bolj zaostrilo. Sava si je ves čas prizadevala, da bi to stanje izboljšala. Z večjim izvozom in samoupravnim dogovarjanjem si je zagotavljala potrebna devizna sredstva za nakup surovin, vendar to niso trajne rešitve. Na problem je stalno opozarjala tudi širšo družbeno skupnost. Stanje se je v septembru še bolj zaostrilo, zato je Sava sklicala sestanek s predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov republike, regije in občine. V četrtek, 13. septembra, so se v Savi sešli predstavniki Narodne banke, republiškega sekretariata za industrijo, republiškega komiteja za odnose s tujino, predstavniki Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Prisotni so bili tudi medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko, tov. Zdravko Krvina, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, tov. Drago Štefe, ter predstavnika OK ZK Kranj. Predstavniki Save so prisotne podobno seznanili s položajem. V podrobni analizi so skupno poiskali rešitev, po kateri si bo Sava zagotovila potrebna sredstva za nakup surovin, in bo omogo- (Nadaljevanje na S. strani) 2 KADROVSKA POLITIKA DELO DRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEV V KRANJU USTANOVITEV Društvo kadrovskih delavcev v Kranju je bilo ustanovljeno v novembru 1976 leta. Potrebo za ustanovitev društva je nakazala republiška resolucija o izvajanju kadrovske politike ter družbeni dogovor za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Posebno pa rezultati opravljene analize o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj iz leta 1976, ki je pokazala kritično stanje pri organiziranju ustreznih kadrovskih služb v OZD, ki naj bi skrbele za pravilno in strokovno izvajanje kadrovske funkcije. Društvo kadrovskih delavcev naj bi omogočilo neposredno medsebojno izmenjavo izkušenj kadrovskih delavcev in posredovalo preko strokovno pripravljenih predavanj in posvetovanj spoznanja, ki bi bila kadrovskemu delavcu v pomoč pri njegovem vsakdanjem delu. DEJAVNOST Osnova za delo društva so letni programi dela. Ce upoštevamo začetne težave vsakega , novega društva, zaplete in zakasnitve pri ustanavljanju zveze društev kadrovskih delavcev SRS, ki naj bi usmerjalo in koordiniralo delo društev, potem lahko ocenimo, da je bila dejavnost v preteklem obdobju zadovoljiva. Društvo je sprejete programe v pretežni meri uresničilo. Tako so bile organizirane naslednje razprave in predavanja: — medsebojni odnosi v združenem delu — iz zakona o združenem delu, — osnutek zakona o delovnih razmerjih SRS, — delovna razmerja po novem zakonu in usklajevanje splošnih aktov v delovni organizaciji, — splošni akti s področja delovnih razmerij, — socialna politika in socialno razlikovanje v občini Kranj, — organiziranost kadrovskih služb v OZD, — analiza družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini Kranj, — kadrovski primanjkljaji in presežki na Gorenjskem, — namere mladine in deficitarni poklici, — usposabljanje in zaposlovanje invalidov, — planiranje kadrov v OZD, — predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, — predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Ko smo razpravljali o osnutkih in predlogih zakonov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov smo dali številne pripombe. Mnoge od njih so bile upoštevane pri izdelavi dokončnih predlogov. Tako je društvo dalo svoj prispevek pri oblikovanju zakonodaje in drugih dokumentov s področja kadrovske politike. Svojo dejavnost je društvo popestrilo s predavanji uglednih jugoslovanskih strokovnjakov s področja kadrologije. Tako je društvo skupaj z Visoko šolo za organizacijo dela organiziralo v letu 1978 predavanje dr. Kavrana, v začetku leta 1979 pa predavanje in razgovor kadrovskih delavcev z dr. Brkičem. S tem je bil dan poudarek na strokovnosti pri delu društva, istočasno pa smo razširili svoj krog članstva in povečali zanimanje za delo društva izven svojih vrst. Društvo je organiziralo v mesecu juliju 1978 izlet v Koper, kjer smo imeli razgovore s člani obalnega društva kadrovskih delavcev, si ogledali luko Koper in novi dijaški dom, ki je bil zgrajen z združenimi sredstvi. S člani obalnega društva kadrovskih delavcev pa smo se v mesecu oktobru istega leta ponovno srečali v naši delovni organizaciji, ko so nam vrnili obisk. Tudi letos načrtujemo srečanja z drugimi slovenskimi društvi kadrovskih delavcev (Štajerska). NAČRTI Društvo je bilo preko svojih predstavnikov (predsednik, tajnik), vključeno v pripravo za ustanovitev Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije. Na zadnjem sestanku na re- publiški konferenci SZDL ob koncu leta 1978 smo po našem mnenju dosegli soglasje tega organa, vendar do ustanovne zveze še ni prišlo, čeprav število društev kadrovskih delavcev v Sloveniji iz leta v leto narašča in je ustanovitev koordinacijskega organa na republiški ravni postala potrebna. Menimo, da zavlačevanje ustanovitve že negativno vpliva na delo društev. Na občnem zboru društva v začetku leta 1979 smo predlagali, da bi društvo povezovalo celotno Gorenjsko regijo. Zamisel še ni uresničena, največ zanimanja za to pa kažejo kadrovski delavci iz Tržiča. Društvo je z dosedanjim delom upravičilo svoj obstoj in zaupanje, ki so ga dale družbenopolitične organizacije v občini ob ustanavljanju. Člani društva si prizadevamo, da se naša dejavnost še razširi in pridobi na kakovosti. Zdravko Korenčan OBISKALI SO NAS Sreda, 12. septembra — Med svojim večdnevnim obiskom v Sloveniji je obiskala našo delovno organizacijo sindikalna delegacija socialistične republike Ukrajine. Tovarišico Ljudmilo Šendrik, sekretarko sindikata Ukrajine, in tovariša Ivana Bušma, heroja socialističnega dela, so predstavniki naše delovne organizacije popeljali skozi delovne prostore. V razgovoru, ki je sledil, pa so izmenjali izkušnje na področju delovanja sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij izobraževanja, nagrajevanja ter nekaterih socialnih vprašanj. Gostoma so predstavili tudi samoupravno organiziranost in delovanje v naši delovni organizaciji. v. D. IZ STROKOVNIH SEKTORJEV 3 ZA BOLJŠE MEDSEBOJNE ODNOSE @uraro Delovni nalog 1 S5S_JSSS____ za izvrš)tev sklepa organa upravljanja______________ .__ zap. štev. seje 1