bO°^
,-2.0^

OLICH & C. s.a.s.
..^-Tel.0432mnqn
amične ploščice .v>e za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C (Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
- ‘S00LI^~~ PETEK, 14. FEBRUARJA 1997
Nevama
zabloda
dela
levice
Vojmir Tavčar
Nekateri so primer likvidirali kot folklorni pojav, toda kampanja desničarske struje poslanca Giannija Alemanna proti demokratičnim zgodovinarjem je lahko zaskrbljujoč alarmni zvonec. Ne morda toliko zaradi gesla »Knjige na grmado«, saj je najbrž res, da je tudi pobudnikom ušla stvar nekoliko iz rok in so jim jo najbolj skrajni med skrajneži zagodli, ampak zato, ker je zavedla tudi nekatere ljudi, ki so nedvomni demokrati, kot sta novinarja Maurizio Co-stanzo in Lucia Annun-ziata.
Na valu emocije, ki je po eni strani sad slabega poznavanja zgodovine, po drugi pa odmeva (prav tako zaradi slabega poznavanja zgodovine), ki ga je preiskava rimskega sodnika Giuseppa Pititta imela v italijanskih medijih, sta Costanzo in Annunzia-ta ocenila, da je demokratično podpreti zahtevo, naj učbeniki zgodovine obravnavajo tudi poglavje fojb. Umaknila sta se Sele, ko sta ob geslu »Knjige na grmado« spoznala, da sta se nevarno opekla in uSte-
Prirner obeh novinarjev ni osamljen. Tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je v svojem govoru ob 50. obletnici pariške mirovne pogodbe povsem pozabil na zgodovinski okvir, v katerem je bila podpisana pogodba, predvsem pa (hote ah zaradi nepoznavanja?) povsem prezrl dvajsetletje fašistične oblasti in grozodejstva, ki jih je zagrešila v naših krajih.
Del reformistične levice, ki ima v Lucianu Vio-lanteju svojega najvidnejšega predstavnika, zavzema v zadnjih Časih težko sprejemljiva staliSCa do medvojnega in povojnega obdobja. NihCe noCe obnavljati ostre delitve prvih povojnih let in prav je, da se o medvojnem in povojnem dogajanju začenja govoriti z tisto umirjeno-sijo, ki jo dovoljuje 50-let-na Časovna odmaknjen ost. Toda nekaj je trezen in neobreden odnos tudi do Odporništva, nekaj povsem drugega je nekritično pritrjevanje tezam desnice. S tem se levica ne odpoveduje samo svoji dediščini in svojim vrednotam, ampak gradi narodno spravo na trhlih kulturnih temeljih. Desnici v njenih naporih za demokratično evolucijo taka popustljivost dela levice ne koristi, za levico pa je lahko usod- ; na.
BIH / OB NAPOVEDI, DA BO ARBITRA2NA KOMISIJA BRČKO DODELILA SRBOM
Muslimanski begunci napovedali vrnitev na svoje domove v Brčko
Predsednik Izetbegovič zagrozil s svojim odstopom, vojni zločinec Radovan Karadžič pa z obnovitvijo spopadov - Arbitražno komisijo kot kaže ne zanima, da Brčko ni bilo srbsko
SARAJEVO - Se pred današnjim sklepom mednarodne arbitražne komisije o usodi Brčkega, so se razširile govorice, da bo komisija Breko dodelila Republiki Srbski in ne hrvaško-muslimanski federaciji, tako da je postal položaj na tem območju do skrajnosti napet. Iz Brčkega izgnani muslimanski prebivalci so včeraj napovedali svoj pohod v to mesto in pripadnike mednarodnih mirovnih enot SFOR opozorili, naj jim namere ne poskušajo preprečiti. VeC kot 12 tisoč muslimanskih prebivalcev Brčkega, naj bi danes
zavzeli svoje hiše, iz katerih so jih Srbi izgnali. Ameriške enote v okvim SFOR so že v pripravljenosti (foto AP), ker se bojijo, da bo prišlo do spopadov.
Včeraj se je izvedelo, da je predsednik hrvaško-musli-manske federacije Alija Izetbegovič v pismu kontaktni skupini že 14. januarja zagrozil, da bo odstopil,
Ce bi mednarodna arbitraža Breko dodeh-la Srbom. Oglasil se je tudi vojni zloCinec in nekdanji predsed-
nik Republike Srbske Radovan Karadžič, ki je zagrozil z obnovitvijo spopadov, Ce Breko ne bo ostalo srbsko. Tudi sedanja predsednica Repu-bb'ke Srbske Biljana PlavšiC je poudarila, da je Breko srbsko in tako mora tudi ostati. Med-
narodno diplomacijo seveda ne zanima, da so bili pred srbsko agresijo Srbi v Brčkem le manjšina, pomembnejša je ugotovitev, da skozi Breko poteka koridor med Srbijo in Banja Luko, kar je življenjskega pomena za bosanske Srbe.
Prav zato so . v koridor v zadnjem obdobju pri-spela ojaCenja iz Srbije in baje tudi Arkano-vi četniki, ne da bi kdo tega preprečil.
Breko je navsezadnje tako kočljiva tema, da so jo v dayton-skem sporazumu v bistvu obšli in razrešitev prepustili mednarodni arbitražni komisiji, ki ji predseduje Robert Owen. Kot se je izvedelo, naj bi ta danes v Rimu napovedal, da bo Breko pripadalo Republiki Srbski, v zameno pa naj bi muslimanskim in hrvaškim beguncem dovolili, da se vrnejo na svoje domove. Da pa je to neizvedlivo, je lahko vsakomur jasno, ker so domove izgnancev že zasedli srbski begunci iz drugih krajev Bosne in celo iz hrvaških Krajin.
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Vpisovanje v Zadrugo Primorski dnevnik se bo začelo 1. marca na prvem zboru. Zadruga bo odprta za vse pripadnike manjšine, ki bodo hoteli pristopiti in s svojo udeležbo podpreti svoj časopis. Do 1. marca bomo skušali odgovoriti na vsa vprašanja, ki si jih naročniki in bralci postavljajo v zvezi s to pobudo.
Na 2. strani
Tržaška SSk bo jutri
imela svoj kongres
TRS - V dvorani Oceania nekdanje Pomorske postaje bo jutri popoldne redni pokrajinski kongres tržaške Slovenske skupnosti. Po pozdravu predsednika strankinega pokrajinskega sveta ter po izvolitvi predsedstva in volilne komisije bo uvodno politično poročilo prebral tajnik Peter Močnik.
Vprašali smo ga o poteku priprav na skupščino, na kateri bo gotovo tekla beseda tudi o jesenskih rednih volitvah v tržaški in v devinsko-nabrežinski občini.
Na 5. strani
ITALIJA - SLOVENIJA - MADŽARSKA / DANES SREČANJE DRŽAVNIH SEKRETARJEV
»Trigonala« močno zaskrbijo Avstrijce
Vicekancler Erhard Busek domneva, da bodo ti sporazumi popolnoma obšli Avstrijo
Zbornica je zavrnila t.i. »zakon Rebuffa« Glasne polemike na desnici in levici
RIM - Poslanska zbornica je vCeraj v tajnem glasovanju zavrnila tako imenovani »zakon Rebuffa« (po predlagatelju, poslancu Forza Italia Gior-giu Rebuffi), ki je v bistvu odpiral pot uvedbi Čistega večinskega sistema. Zapolnil naj bi zakonsko praznino, v primeru ko bi se državljani na referendumih (slednja je sicer ustavno sodišče zavrnilo) izrekli za odpravo sedanjega mešanega volilnega sistema. »Zakon Rebuffa« je med parlamentarno razpravo zadobil predvsem politični pomen, s političnega zornega kota je treba zato obravnavati tudi njegovo zavrnitev.
Zavrnitev zakona, ki ga je senat že odobril, zna ustvariti politične težave v dvodomni parlamentarni komisiji za ustavne reforme, ki ji predseduje tajnik DSL Massimo D’Alema (na sliki).
Na 2. strani
RIM, DUNAJ - Danes se bodo v Rimu sestali državni sekretarji Italije, Slovenije in Madžarske ter nadaljevali z razpravo o takozvani »trigonah«, to je o tristranskem dogovarjanju med državami, predvsem na področju gospodarstva in prometnih povezav. To dogovarjanje pa razburja avstrijce: nekdanji avstrijski vicekancler Erhard Busek je namreč vCeraj izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjševanja avstrijskega sodelovanja z državami Vzhodne in Srednje Evrope. Busek je poleg tega ocenil, da prometni projekti proti vzhodni Evropi, npr. projekti, ki so jih pripravile Članice trigonale (Italija, Slovenija, Madžarska), Avstrijo utegnejo obiti. »Avstrijo bodo gladko obvozili«, je dejal Busek in ocenil, da se glavna obremenitev z osi sever-jug utegne kmalu preseliti na os zahod-vzhod.
Na 4. strani
TRST / PRIČAKOVANJE
Danes Nova TKB
Nasveti varčevalcem na dan odprtja
TRST - Danes zjutraj bodo odprli okenca Nove tržaške kreditne banke. Slovensko deželno gospodarsko združenje in odbor varčevalcev TKB sta v skupnem sporočilu dala vrsto navodil varčevalcem, ki po skoraj 4 mesecih od zapore stare banke bodo lahko prišli do svojih sredstev. »Pridružujemo se opozorilu, da se z navalom ob prvem dnevu poslovanja ne pripomore k reševanju problemov,« pišeta organizaciji, »zato svetujemo vsem, da predhodno telefonirajo in se pozanimajo za stanje pred okenci.«
O novi banki je spregovoril tudi predstavnik konzorcija slovenskih bank upnic TKB Vojko Cok, ki je orisal možne perspektive sodelovanja.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Težave na šolah v Škednju in pri Sv. Ani
Skromni vpisi prvošolčkov so postaviti pod vprašaj nadaljnji obstoj osnovnih šol v Skednju in pri Sv. Ani.
Med resnico in domišljijo
Pri goriški Mohorjevi družbi je pred kratkim izšla zanimiva knjiga časnikarja Saša Rudolfa z naslovom Xolotl in podnaslovom Med resnico in domišljijo.
Stran 8
Ob 604etnici smrti Lojzeta Bratuža
V Podgori bo v nedeljo komemoracija ob 60-letnici smrti Lojzeta Bratuža.
Stran 10
Ob odprtju okenc namenja
N
BCTKB
nuova banca (H credito di trieste nova trtaška kreditna banka
svoj prispevek Primorskemu dnevniku, v priznanje njegove nenadomestljive vloge za slovensko manjšino
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
S1. marcem se bodo začela vpisovanja v zadrugo PD
Danes nadaljujemo s pojasnili o snujoči se zadrugi. ki bo prevzela lastništvo Primorskega dnevnika.
Komponente skupnega predstavništva so se odločile za zadrugo, ker ima zadruga nekatere značilnosti, ki jih druga podjetja nimajo. Bistvena razlika je ta, da v običajnih podjetjih prevlada, kdor vloži več kapitala in se »teža« družbenikov meri po odstotku vpisane glavnice. V zadrugi pa ima vsak član isto volilno pravico, pa naj je vložil samo minimalno predvideno vpisnino ali pa znatno višjo kvoto. V zadrugi velja torej pravilo »en človek - en glas« ne glede na vloženi kapital, kar omogoča pristop vsem, ki želijo s svojo prisotnostjo podpreti Primorski dnevnik, obenem pa biti soudeleženi v lastništvu časopisa.
V zadrugah z omejeno zavezo, kakršna bo tista, ki bo prevzela Primorski dnevnik, vsak član odgovarja le do višine vloženega kapitala kakor v kapitalskih podjetjih (na primer delniških družbah), ne pa z osebno imovino (kakor v osebnih podjetjih).
Zadruga bo po zamišljenem načrtu prevzela lastništvo glave Primorski dnevnik in podjetja Dzp-Prae, ki časopis izdaja. Ohranitev tega podjetja je nujna, ker na osnovi veljavnih predpisov Primorski dnevnik samo z ohranitvijo Dzp-Prae lahko ohrani prispevke, predvidene v zakonu o založništvu. Vsak časopis mora namreč po teh določilih izhajati nepretrgoma vsaj tri leta z istim založniškim podjetjem, da pridobi pravico do podpore.
Vpisovanje v zadrugo se bo začelo 1. marca na prvem zboru tistih, ki bodo želeh pristopiti k Zadrugi Primorski dnevnik. Kraj in uro shoda bomo še sporočili, kot bomo tudi pravočasno objavili osnutek statuta zadruge, pravilnik in prijavnice za pristop k zadrugi. Naj že vnaprej povemo (podrobneje o tem v prihodnjih dneh), da bo vsakdo postal član zadruge tako, da bo izpolnil prijavnico z osebnimi podatki in da bo vplačal vpisno, ki je enkratna (ni je treba plačevati leto za letom). Višino vpisnine bomo tudi objavili v prihodnjih dneh.
Za snujočo se zadrugo Primorski dnevnik vlada veliko zanimanje med naročniki in bralci. Na vrsto vprašanj, kot je bilo že večkrat rečeno, bomo skušali kar najpopolneje odgovoriti pred 1. marcem, tako da bo imel vsakdo, ki bo prišel na zbor, jasno sliko o tem, kaj je zadruga, kakšne cilje ima in kako naj bi poslovala. Najbrž pa radovednosti vseh ne bomo uspeh zadostiti. Zato prosimo vse, ki bi radi kakršna koli pojasnila, da svoja vprašanja naslovijo uredništvu Primorskega dnevnika po faksu ( v Trstu 040 - 772418, v Gorici 0481 -532958) ali jih pošljejo pismeno na tržaško ah go-riško uredništvo s šifro Zadruga. Na vsa vprašanja bomo skušali kolikor je mogoče izčrpno odgovorih v tej rubriki.
POLITIKA / PO VČERAJŠNJI ZAVRNITVI V POSLANSKI ZBORNICI
»Zakon Rebuffa« propadel Že prve težave za D’Alemo?
Mussi obtožuje Nacionalno zavezništvo, ki pa zavrača očitke
Načelnik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi
Zaostreni odnosi sindikatov z vlado zaradi zaposlitve
RIM - Poslanska zbornica je včeraj v tajnem glasovanju zavrnila tako imenovani »zakon Rebuffa« (po predlagatelju, posl. Forza Italia Giorgiu Rebuffi), ki je v bistvu odpiral pot uvedbi čiste1 ga večinskega sistema. Zapolnil naj bi zakonsko praznino, v primeru ko bi se državljani na referendumih (slednja je sicer ustavno sodišče zavrnilo) izrekli za odpravo sedanjega mešanega volilnega sistema. »Zakon Rebuffa« je s časom za-dobil predvsem politični pomen, s političnega zornega kota je treba zato obravnavah tudi njegovo zavrnitev.
Osnutek predstavnika Berlusconijeve stranke je podprlo 248 poslancev, proti pa jih je bilo 261. Izid tajnega glasovanja so z navdušenim ploskanjem pozdravih poslanci Komunistične prenove, Lige in nekaterih sredinskih komponent Kartela svoboščin. Pozitiven glas so napovedali poslanci Nacionalnega zavezništva in Forza Italia, proti pa so se opredelili komunisti, Liga, zeleni in manjše levosredinske komponente, medtem ko sta DSL in Ljudska stranka prepustili poslancem prosto izbiro. Zakon je najbrž propadel zaradi negativnega zadržanja precejšnjega števila poslancev Hrasta, čeprav je načelnik DSL Fabio Mussi prepričan, da je bil zavrnjen predvsem zaradi zadržanja Finijeve stranke.
Kakorkoli že, je zavrnitev tega navidez nepomembnega zakonskega predloga, ki ga je senat že
odobril, sprožila ostre polemike na pisani italijanski politiCpi sceni. Komunisti so prepričani, da so preprečili »skrpucalo« (it. inciucio) med Silviom Berlusconijem in Massimom D’Alemo, li-gaši pa so mnenja, da je včeraj parlament dokončno pokopal večinski volilni sistem, 'ki ne ustreza italijanskim razmeram. Zadovoljni so tudi zeleni ter CCD in CDU, ki z veliko nostalgijo gledajo na nekdanji proporčni sistem
Zavrnitev‘zakona je spravila v zadrego Finija in Berlusconija, ki sta bila največja »sponzorja« tega predloga, a tudi DSL, čeprav zgovorni Mussi ni tega mnenja. V krogih Forza Italija pravijo, da se Italija tudi na področju volilne zakonodaje vse bolj oddaljuje od razvitih evropskih demo-
kracij. Lider Nacionalnega zavezništva, ki se je skoraj čez noč spreobrnil v zagovornika bipolarnega polihčnega sistema, je rekel, da je parlament zamudil edinstveno priložnost.
V DSL se predvsem bojijo, da bo zavrnitev »zakona Rebuffa« povzročila težave dvodomni parlamentarni komisiji za reforme, kjer skuša predsednik D’Alema ustvarih okrog sebe čim širši konsenz. Gre predvsem za politično razpoloženje, saj se dvodomna komisija najbrž ne bo specifično ukvarjala z volilno zakonodajo, kot bi hotele nekatere stranke Oljke in Pola svoboščin. V pričakovanju prvih pomembnejših političnih sklepov se je dvodomna komisija tudi včeraj v glavnem ukvarjala s problemi sodstva in pravosodja.
RIM - Odnosi med sindikati in vlado se nevarno približujejo pravi krizi: zaradi nesoglasja z vlado glede politike proti brezposelnosti so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sklicale vsedržavno manifestacijo, ki bo 22. marca, še pred tem pa se bo 8. marca sestal v Reggiu Calabrii enotni generalni svet sindikatov.
Napetost odnosov z vlado je razvidna iz izjav predstavnikov vseh treh sindikatov. Za generalnega podtajnika CGIL Gu-glielma Epifanija je nevarno, da propade sporazum, ki so ga podpisali z vlado 24. septembra lani. Dogovorjenih investicij in pobud, ki bi jih morala vlada sprožiti z novim letom, še ni zaradi vrste odgovornosti, zaviranj in težav, ki pa jih je treba premostiti, če je Prodiju do zaupanja sindikatov. Tudi podtajnik CISL Raf-faele Morese je obsodil počasnost, s katero se vlada in parlament spoprijemata s perečim vprašanjem brezposelnosti. Drugod po Evropi pristopajo k temu vprašanju odločneje: v Franciji so sklicali vsedržavno konferenco o zaposlitvi, v Nemčiji pa je Kholova vlada predlagala, naj bi za premostitev krize začasno zamrznili plače, kar sicer ni sprejemljiva politika, vendar kaže na odločnost, ki je v Italiji ni.
Na drugi strani pa je treba zabeležiti tudi povsem nasprotna stališča. Za evropskega komisarja Maria Monhja bo italijanski sistem socialnega zavarovanja propadel, če ne bodo pravočasno pričeli omejevati izdatkov: pokojninski sistem bo treba prenoviti, ne ker bi to zahtevali po Evropi, pač pa zato, da lahko sploh zagotovijo pokojnine tudi bodočim rodovom. »Italijanski pokojninski sistem je tempirana bomba,« meni Monti, »ki jo je treba pravočasno deaktivirah.« Monti se je zavzel tudi zato, da bi anticipirali finančni zakon za prihodnje leto.
Istega mnenja je tudi Massimo Russo, izvedenec Svetovnega monetarnega sklada za vprašanje evropske monetarne unije: odlašanje daje vtis neodločnosti italijanske vlade, kar bi lahko povzročilo nezaupanje mednarodnih finančnih krogov in bi imelo negativne posledice na stanje italijanskega gospodarstva.
Minister za delo Tiziane Treu je včeraj skušal pomiriti duhove: vlada je pričela praktično izvajati vse dogovorjene pobude in investicije in sam Prodi, je zagotovil Treu, pospešuje delovanje pristojnih ministrstev v tej smeri. Treu pa je bil precej odločno proti anticipira-nju finančnega zakona.
NOVICE
BRESCIA / V SMODNIŠNICI
POLITIKA / ZMEŠNJAVA
Spet nova pravila o stanovanjskih izgonih
RIM - Senat je včeraj odobril vladni dekret, ki med drugim določa nekatera nova pravila pri izvajanju stanovanjskih izgonov. Vladni odlok priznava nove pristojnosti prefektom, ki pri stanovanjskih izgonih ne bodo več, kot doslej, upoštevali kronološki razpored le-teh. Odlok vsebuje tudi nekatere nove norme na področju zdravstva. Med drugim določa odškodnino v višini 100 milijonov lir tistim, ki so zboleli za Aidsom in za hepatitisom med transfuzijo krvi. Vladni odlok, ki zaobjema še nekatera druga področja, je podprla koalicija Oljke, proti pa so glasovali senatorji desničarskega Kartela svoboščin. Slednji očitajo vladi, da zelo površno in pomanjkljivo obravnava problematiko stanovanjskih izgonov.
Srhljivo ozadje umora na Sardiniji
SASSARI - Policija je, kot kaže, prišla na sled morilcema mlade Madžarke Viktorije Danji. Dekle so ubili v bližini Sassarija, po umoru pa so ji odrezali glavo. Umora sta osumljena mladeniča (prvi je star 15, drugi 17 let), ki naj bi za umazani posel dobila 200 milijonov lir.
Nesrečna Danjeva, ki je delala v nekem nočnem lokalu, je bila zaročenka Micheleja Nuvolija, člana kriminalne tolpe, ki je v zaporu. Umor je menda naročila Maria Antonia Roggio, bivša žena priprtega Nuvolija, eden od dveh domvenih morilcev pa je njen sin. Preiskovalci so sprva menili, da je umor izvedel neuravnovešenec, sedaj pa so odkrili, da je šlo za maščevanje.
Pri izredno močni eksploziji nitroglicerina delavca ob življenje
Eno od trupel včeraj niso še našli Življenje izgubil tudi delavec iz Perugie
Različni pogledi na dtiavno blagajno
Industrijska proizvodnja Ioni podlo zo 1,7%
BRESCIA - V smodni-šnici »Luciano Sorlini« v kraju Carzago della Riviera (Brescia) je včeraj zgodaj zjutraj prišlo do eksplozije, v kateri sta umrla dva delavca, 50-letni Oliviero Stretti in 47-letni Giovanni Mosconi. Oba sta bila zaposlena v vzemljeni hab z zaščitnim nasipom, kjer imajo opravka z nitroglicerinom, ki služi za proizvodnjo dinamita za kamnolome. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji, gasilci in dežurni sodnik. Eksplozijo so slišali več kilometrov daleč, povzročila pa je pravo jamo, »veliko kot bazen«, je povedal eden od očividcev. Truplo enega od obeh delavcev, Oliviera Strettija, očeta dveh otrok, niso še našli. Nihče drug od zaposlenih pa ni bil ranjen. Na področju Brescie
je do podobne nesreče prišlo tudi lani, ko so življenje izgubili trije delavci nekega drugega podjetja (Societa Esplosivi Industriali): nakladah so bombo, namenjeno lovskim bombnikom »tornado«.
Včerajšnji dan je bil usoden še za nekega drugega delavca, 45-letnega Giusep-pa Formico iz Perugie. Bil je zaposlen kot zapriseženi stražnik pri podjetju »Vigi-lanza umbra«, njegvoo truplo so našli kolegi v delavnici. Kaže, da je rezervoar blindiranega avtomobila po pomoti napolnil z neosvinčenim bencinom namesto z nafto. Ko se je zavedel napake, je skušal rezervoar s spodnje strani izprazniti, vendar naj bi mu bili strupeni Mapi bencina usodni: izgubil naj bi najprej zavest in zatem umrl.
RIM - Italijanska politična scena je podobna kotlu, v katerem kaotično vre, hrane pa zaenkrat še ni na spregled. Sestavin je na pretek in jih kuha-rji-politiki tako premeša-vajo, da je težko ugotoviti, kaj bodo lahko pravzaprav skuhali.
Pred dnevi je bil govor o možnosti dodatnega finančnega manevra, ki naj bi s kakimi 10 tisoč milijardami uravnovesil majavo državno blagajno. Sedaj kaže, da ta manever ne bo več potreben. Pač pa se pojavlja na obzorju predčasni finančni zakon za leto 1998. S tem vštric se je začelo govoriti o razširitvi večine tudi na nekatere predele opozicije, pa tudi o predčasni reformi pokojninskega sistema, ki naj bi
bila ključnega pomena za vstop Italije v evropsko denarno zvezo, kot trdi evropski komisar Mario Monti (a sindikalist UIL Pietro Larizza ga je zaradi tega zafrknil, češ da postaja izvedenec za »socialni terorizem«...). Včeraj so v vso to politično-go-spodarsko zablodo prika-pljali še podatki o slabi industrijski proizvodnji, ki se je lani zmanjšala za dobri poldrugi odstotek, v decembru pa kar za 11 odstotkov.
V takem za državo in državljana nezavidljivem položaju izraža Oljka dokaj optimistična čustva, Kartel svoboščin pa skepso. Izjav in odgovorov na izjave je bilo tudi včeraj na pretek. Dvomimo, da bo katera od njih ostala zapisana v zgodovini
druge republike. Morda najmanj brezvezna je bila ocena, ki jo je izrekel finančni minister Vincen-zo Visco: »Berlusconi je izkoristil hipotezo o predčasni pripravi finančnega zakona za leto 1998, ki si jo je zamislilo predsedstvo vlade, iznesel pa zakladni minister, da bi izzval polemiko o pokojninah in tako razbil večino.« Po njegovem mnenju vsebuje pokojninska reforma, ki so jo sprejeli leta 1995, tudi točno določene termine za njeno revizijo, vlada pa se mora teh določil tudi držati. V resnici so pokojninsko reformo doslej le deloma izvajali. Trideset pooblastil, ki jih predvideva zakon, namreč še čaka, da jih spremenijo v veljavne norme...
NTKB / NASVETI ODBORA VARČEVALCEV IN SDGZ STRANKAM STARE IN NOVE BANKE
Danes bodo odpili Novo kreditno banko
Čok o stališču slovenskih bank in o možnosti pristopa v NTKB
TRST - Danes, na dan Sv. Valentina, bodo konCno spet odprli okenca banke v Ul. Fil-zi, agencij pri Mitnici, Domju in v Rojanu ter podružnice v Čedadu, kjer so zamrznili bančno delovanje prejšnjega 22. novembra, ko je TKB prenehala z vsemi izplačili, kar je bil uvod v likvidacijo stare banke. Na pročeljih osrednjega sedeža in izpostav sicer še ni napisov Nove tržaške kreditne banke, napis in znak nove banke pa sta se pojavila na zasteklenih izložbah in vratih. Pod dvojezičnim imenom nove banke je pripis, da gre za banko iz grupacije banke Antoniana po-polare veneta; nad napisom pa je velika Črka N, ki jo sestavljata stilizirani začetnici A in V (torej Antoniana in Veneta) zarisani s plavo in zeleno barvo, ki sta značilni za padovanski zavod.
Ob odprtju NTKB sta včeraj Odbor varčevalcev TKB in Slovensko deželno gospodarsko združenje izdala naslednje sporočilo z navodili varčevalcem in podjetjem, ki ga v celoti objavljamo.
Navodila Odbora varčevalcev in SDGZ
Danes bo odprla svoja okenca NTKB. Po skoraj 4 mesecih bodo lahko varčevalci prišli do svojih sredstev. Pridružujemo se opozorilu, da se z
navalom ob prvem dnevu poslovanja ne pripomore k reševanju problemov. Zato svetujemo vsem, da predhodno telefonirajo in se pozanimajo za stanje pred okenci.
Na dan bodo prišli tudi številni problemi. Nenadno zaprtje poslovanja je povzročilo veliko zmede in Čudnih situacij. S prevzemom klien-tele s strani nove banke je prišlo do dokajšnjih težav, zato bi lahko prišlo do nevšečnosti.
Marsikomu se bo zgodilo, da na tekočem računu ne bo zneska, ki mu je bil sporočen s pismom likvidatorja; zgodilo pa se bo lahko tudi, da zgrešeno sporočen znesek ni bil popravljen kljub temu, da je klient pravočasno kontestiral sporočilo. V tem primeru bo treba najprej ugotoviti z osebjem pri okencih, Ce gre za tehnično napako (pri prepri-sovanju ali drugo), ali Ce gre za komplikacijo. V prvem primeru se bo to verjetno takoj uredilo. V drugem primeru pa svetujemo varčevalcem, da si najprej preskrbijo izvleček tekočega računa, fotokopijo hranilne knjižice ali drugega. Skratka, imeti morajo dokument, iz katerega je razvidna razlika glede na znesek, ki ga je likvidator sporočil v svojem pismu.
Naslednja točka je namreč v odnosu do likvidatorjev. Ker je ostalo na stari banki z likvidatorjema le nekaj uslužbencev, bo- težko priti do njih. Zato večini ne bo preostalo drugega,
kot da pisno sporočijo likvidatorju svoje konte-stacije. Odbor varčevalcev in SDGZ sta se povezala z odvetniškima pisarnama Berdon in Race, ki sta na razpolago za posamezne prizive (v tem primeru ne govorimo še o tožbi). Ce bo potrebno, se bo nato za iste primere vložilo kolektivne tožbe na sodiSCe.
Morebitne nepravilnosti bodo verjetno predvsem v zvezi s plačili in nakazili, ki so prihajala v banko po 22. oktobru 1996. Opozorili so tudi na nekaj primerov tistih, ki so po navodilih komisarjev plačali v gotovini zapadle efekte pri okencih TKB. Ta plačila niso bila posredovana naprej, ker so zašla v slepo ulico elektronskega sistema. Seveda jih bodo morali povrniti likvidatorji.
Slabše se godi tistim, ki jih ne krije v celoti Medbančni jamstveni sklad. V tem primeru mora stranka najprej dobiti pisni dokaz (v primeru tekočega računa izvleCek, v primeru hranilne knjižice fotokopijo, itd), koliko denarja je bilo prenesenega na novo banko. Manjkajoči denar je ostal likvidatorjema. Prizadeti mora zato vložiti prošnjo za vključitev v pasivno stečajno maso. Vloge je treba predstaviti s priporočenim pismom in priloženimi dokumenti. Tudi v tem primeru je priporočljivo, Ce ne že nujno, da se stranke obrnejo na omenjeni odvetniški pisarni. Naslov in urniki poslovanja so na razpolago na sedežih SDGZ.
Prizadetim, ki jih ne krije Medbančni sklad, pa svetujemo, da zaprosijo za sestanek vodilne funkcionarje nove banke, ki bodo za nekriti znesek poiskali s posamezniki primerne rešitve in jim vsaj delno omilili škodo. Postopek pa je različen od prime'-ra do primera.
Podjetja, ki imajo na tekočem raCunu aktivo, lahko plačujejo od danes dalje z nakazili in se s tem izognejo vrstam.
Podjetja, ki so imela kreditne linije in dolg do bivše TKB, pa se morajo ravnati drugaCe. Najprej morajo ugotoviti, Ce je njihovo pozicijo prevzela nova banka. To informacijo dobijo pri odgovornih za podeljevanje kreditov: na podružnicah vodja podružnice, v centrali pa kreditna služba (sektoristi). Svetujemo, da to opravijo telefonsko, ker je pozicij veliko in niso še vseh pregledali ter prenesli s stare na novo banko.
Kdor je bil sprejet v Novo kreditno banko, mora seveda obnoviti prošnjo za dodelitev kredita, Ce želi delati z novim zavodom. Svetujemo vsem, da takoj pripravijo bilance ali drugo dokumentacijo, ker bodo roki za odgovore tako hitrejši. Opozarjamo podjetja, da so v tem obdobju precej padle obrestne mere in zato lahko zahtevajo nove pogoje.
Podjetja, ki ostanejo na stari banki, pa se morajo pogoditi z likvidatorjema za povračilo izpostav.
Štirimesečna prekini-
Dan pred odprtjem nove banke so namestili napise z novim znakom (foto KROMA)
sicer med 50 do 70 odstotni vrednosti depozitov.
Druga, loCena zadeva pa so pogovori slovenskih bank o dokapitalizaciji oziroma o pristopu k Novi tržaški kreditni banki. Te pogovore vodi banka Antoniana popolare veneta, morebitne sovlagatelje pa išCe v stikih s posamezno banko, ne pa s celotnim konzorcijem. Splošna banka Koper se, kot je dejal Vojko Cok, doslej še ni pogovarjala s padovanskim zavodom o možni dokapitalizaciji NTKB, in odločitev o morebitnem pristopu koprske banke je odvisna predvsem od tega, kakšen program razvoja Nove tržaške kreditne banke bo ponudil njen lastnik, Banca Antoniana popolare veneta.
tev je vsem povzročila veliko preglavic, zato skušajmo s potrpežljivostjo preprečiti nadaljne sitnosti. Kjer ne gre drugaCe, bo paC potrebno iskati pravico tudi na sodišču. Nikomur pa ne služi prepir pri okencih, ker se tam problemi velikokrat ne morejo rešiti.
Vojko Čok o NTKB in slovenskih bankah
Za Vojka Čoka, direktorja Splošne banke Koper, ki je obenem tudi predstavnik Konzorcija slovenskih bank upnic TKB, ni razloga za pretiran naval, ko bo danes Nova Tržaška kreditna banka odprla vrata strankam. Na vprašanje, Ce 'se je slo-
venski bančni konzorcij pogovarjal z banko Antoniana popolare veneta, ki je 100-odstotni lastnik Nove tržaške kreditne banke, o kapitalski soudeležbi pri NTKB, je Vojko Cok pojasnil, da gre za dve ločeni zadevi. Slovenski banCni konzorcij, ki po izstopu Factor banke zdaj šteje 6 slovenskih bank, se namreč pogovarja samo z likvidatorjema stare Tržaške kreditne banke, pogovori pa zadevajo sanacijo depozitov v stari TKB. Po Čokovi oceni je vprašanje slovenskih bančnih depozitov v TKB, ki so ocenjeni na približno 20 milijard lir, že "zelo blizu razpleta". Poplačilo depozitov iz likvidacijske mase TKB se bo najverjetneje gibalo v mejah pričakovanj, in
LJUBLJANA / ZAGOTOVILA KACINU
Rim, Budimpešta in Dunaj za pristop Slovenije v NATO
Pogovori z obrambnimi ministri treh držav
LJUBLJANA - Slovenski obrambni minister Jelko Kacin (na fotografiji) se je v tem tednu po telefonu pogovarjal z avstrijskim in madžarskim obrambnim ministrom VVernererjem Fasslabendom in Gyorgyjem Keletijem, danes pa Se z obrambnim ministrom Italije Beni aminom Andreatto, sporočajo iz ministrstva za obrambo.
Fasslabend in Keleti sta v pogovoru izrazila vso podporo slovenskim prizadevanjem za vključitev v zvezo Nato v prvem krogu. Ob tem sta še poudarila, da je sodelovanje s Slovenijo na vojaškem področju zelo dobro in prispeva h krepitvi dobro sosedskih odnosov, kar je eden od zahtevanih pogojev za vstop v severoatlantsko zvezo. Italijanski obrambni minister Andreatta pa je danes ministru Kacinu zagotovil, da Italija podpira vstop Slovenije, skupaj z Romunijo, v zvezo Nato v prvem krogu. V včerajšnjem govoru, ki ga je imel Andretta v italijanskem parlamentu pa je poudaril, da pomeni trilateral-no sodelovanje Italije, Madžarske in Slovenije izjemno kvaliteto v krepitvi odnosov med državami. (STA)
Sto furlanskih podjetnikov v Celovec (da bi se izognili davkom..!)
VIDEM - VeC kot sto furlanski-hpodjetnikov se bo danes v Celovcu udeležilo srečanja z vodilnim osebjem Bank fiir Karnten und Steiermark, ki ga prireja organizacija Life iz italijanskega severovzhoda. Ta organizacija, ki združuje »svobodne evropske federalistične podjetnike«, spodbuja italijanske podjetnike, naj preselijo svoje poslovanje v tujino, da bi se tako izognili »morečemu pritisku italijanskega finančnega vijaka in birokracije.«
Ustanovitelj deželne sekcije Life VValter Narduzzi je včeraj povedal, da bo v Celovec pipeljal poln avtobus furlanskih podjetnikov, drugi pa bodoprispeli z osebnimi avtomobili. V Celovcu naj bi jih pričakali z godbo in pevskim zborom. Obrazložil pa je, da podjetniki nočejo pobegniti iz Italije: Zahtevajo le, da bi lahko delovali v miru, brez preglavic, ki jih podjetnikom povzročata davčna uprava in birokracija.
Javni tožilec Uto preiskuje domnevni primer korupcije pri tovarni Selečo
TRST - Tržaško pravdništvo se je do razsodišča ministrov obrnilo z zahtevo po preiskavi proti bivšemu ministru Adolfu Battaglii: osumljen je korupcije in nedovoljenega financiranja (leta 1992 naj bi bila Selečo izplačala 500 milijonov lir podkupnine v zameno za financiranje pod ugodnimi pogoji). V preiskavo, ki jo je lani zaCel pordenonski javni tožilec Raffaele Tito, ki je bil medtem premeščen v Trst, so vpleteni tudi bivši predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, bivši poslanec Michelangelo Agrusti in glavni delničar Seleča, Gian Mario Rossignolo.
Novico, ki jo je včeraj objavil neki krajevni dnevnik, so v sodni palači potrdili kot resnično, medtem ko so vpleteni v afero že zanikali kakršnokoli odgovornost. V sodni palači so pojasnili, da zaenkrat obstaja samo »vest o kaznivem dejanju«, kar je sicer omogočilo začetek preiskave, ki pa bo morebiti prešla v živo šele po odgovoru razsodišča ministrov.
NOVICE
V Vidmu razstava del Tine Modotti
VIDEM - Tina Modotti je iz dneva v dan vse bolj priljubljena in popularna. Včeraj so v Vidmu (v stari Četrti P(acchiuso) odprli razstavo njenih fotografij, ki jih je v nekem podstrešju v San Franciscu lani odkrila ameriška strokovnjakinja Pa-tricia Albers. Fotografije so bile že na ogled v San Diegu, za Italijo pa predstavljajo novost. Furlanija se je lani dostojno spomnila 100-letni-ce rojstva te velike umetnice, ki je umrla v Se precej nejasnih okoliščinah. Ob priložnosti odprtja razstave so včeraj tudi predstavili javnosti monografsko knjigo Čianfranca Ellera ”Tina Modotti v Četrti Pracchiuso". Pokrovitelj videmske razstave je krajevni dnevnik Messaggero Venelo.
»Evropsko okence«: sestanek pobudnikov
TRST - Pobuda »Evropskih okenc«, ki nudijo informacije in servise delavcem iz obmejnih držav, si utira pot v sindikalnih krogih in doživlja vse večje zanimanje med delavci. To so na včerajšnjem srečanju z zadovoljstvom ugotovili predstavniki sindikalnih organizacij ter zastopniki deželnih vlad Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Pred kratkim so »evropsko okence« odprli na Trbižu, načrtujejo pa ga tudi v Ljubljani in na Reki. To sodi v sklop večnamenskega projekta Eures, ki ga že nekaj letneposredno financira Evropska skupnost. Pri nas bodo projekt Eures izvajali na relaciji FJK-Slovenija-Koroška-Hrva-ška. Pobudnice pa so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL iz naše dežele.
LJUBLJANA / PRIZADEVANJA ZA REŽITEV KRIZE
ŠPETER / NA POBUDO NEDI2E IN OBČINSKE UPRAVE
Kopica predlogov in veliko nejasnosti
Podobnik za pristop dveh pomlodnih strank, SKD proti
Jutri slovesnost ob dnevu kulture
V Beneški galeriji razstava slik Lojzeta Spacala, v občinski dvorani koncert Tržaškega okteta
.LJUBLJANA - Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je v krajši izjavi za STA poudaril, da bi sodelovanje pomladnih strank v vladi prekinilo sedanjo blokado, ki ni dobra za Slovenijo. Ce ni mogoče, da bi sodelovale vse tri pomladne stranke, pa bi sodelovanje ene ali dveh pomenilo uveljavitev ključnih pozitivnih sprememb, ki jih prinašajo te stranke.
Predsednik SLS je med drugim dejal, da se je za koalicijo 1 plus 2 zavzel na sinočnjem srečanju vodstev treh pomladnih strank, na katerem pa je bil zaradi bolezni odsoten predsednik Socialdemokratske stranke
Trg nepremičnin
LJUBLJANA - Kljub ustavni določbi, po kateri tujci ne morejo pridobiti lastninske pmvice na zemljiščih, je slovenski trg nepremičnin odprt tudi za tujce. Tuja pmv-na oseba nepremičnine sicer ne more kupiti neposredno v svojem imenu in za svoj račun, lahko pa to stori prek svojega hčerinskega podjetja s sedežem v Sloveniji, ki ga lahko stoodstotno kapitalsko in upravljalsko obvladuje. Določba namreč v zakonodaji ni natančno izdelana in sankcionirana, zato je njen doseg dvomljiv, je na včemjšnji konferenci z naslovom Promet z nepremičninami v Evropski uniji, ki jo je v prostorih ljubljanskega Svetovnega trgovinskega centra pripravila založniška skupina Gospodarski vestnik, poudaril Miha Juhart s Pmv-ne fakultete v Ljubljani. (STA)
Janez JanSa. Podobnik je izrazil prepričanje, da en sam blok ni sposoben obh-kovati vlade, ki bi bila vsaj približno stabilna. Dolžni smo sodelovati, saj zavlačevanje ne koristi državi, niti ne strankam, pred nami pa so Številne pomembne zadeve na področju gospodarstva, sociale in zakonodaje v zvezi z vključevanjem v Evropsko unijo, je poudaril. Podobnik je tudi izrazil prepričanje, da bi oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki jo je v okviru prvega kroga pogajanj za sestavo nove vlade predlagala SLS, preprečilo sedanje probleme, vendar pa sedaj take vlade ni veC mogoče pričakovati.
Ožje vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov je včeraj razpravljalo o predlogu predednika Slovenske ljudske stranke za morebitno vlado po formuli ena plus dva, kar pomeni Liberalna demokracija Slovenije in dve pomladni stranki, in ugotovilo, da je Marjan Podobnik v javnosti napačno predstavljal stališča SKD do sestave nove vlade. Krščanski demokrati namreč niso vnaprej zavrnili možnosti formule Štiri krat ena, Čeprav zanjo zaradi stališč mandatarja ne vidijo realne podlage in so kot najprimernejšo predlagali postavitev tehnične vlade, je sporočil tiskovni predstavnik SKD Valentin Hajdinjak.
Ožje vodstvo krščanskih demokratov ne vidi potrebe, da bi stranka spreminjala stališče, po katerem naj stranke slovenske pomladi sodelujejo skupaj v vladi ah v opoziciji. Krščanski demokrati so se pripravljeni pogajati o formuli Štiri krat ena in sodelovati v vladi, Ce
bi bili upoštevani temeljni moralni, demokratični in programski pogoji.
"Ce bi Slovenska ljudska stranka želela vstopiti v vlado, potem je treba najprej razčistiti, kaj pomenijo dosedanji dogovori in podpisan sporazum o skupnem sodelovanju strank slovenske pomaldi, " sporoča tiskovni predstavnik SKD. Slovenski krščanski demokrati vztrajajo pri enotnosti strank slovenske pomladi, kar je zagotovilo za prave demokratične spremembe in razvoj Slovenije, piše v današnjem sporočilu SKD.
V skladu s koalicijski sporazumom si bosta Združena lista socialnih demokratov in Liberalna demokracija prizadevati za razširitev koalicije tako v programskem kot v kadrovskem smislu, vsaka stran-
ka, ki bi h koaliciji pristopila, pa bo obravnavana kot enakovreden partner, je včeraj na novinarski konferenci poudaril glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer. Pogovori vodstva stranke s premieram Drnovškom v teh dneh po njegovih besedah konstantno potekajo. Kumer je tudi dejal, da ZLSD podpira pobudo za predhodni zakonodajni referendum "Zavarujmo naše gozdove", s katerim bi uredili vprašanja vračanja zemlje in gozdov bivšim fevdalcem in tujcem. Stranka namreč podpira vsako iniciativo, ki bi prispevala k zavarovanju nacionalnih interesov in preprečila nepotrebno gospodarsko škodo ter ustvarjanje novih krivic zaradi izvajanja veljavnega zakona o denacionalizaciji. (STA)
Arhivski posnetek Tržaškega okteta med nastopom v nabrežinski cerkvi
__________DUNAJ / [MIGRACIJSKA POLITIKA_________
Avstrija vse bolj zaprta do tujcev
Desnica hvali novega notranjega ministra, zeleni in liberalci pa ga napadajo
DUNAJ - Avstrija očitno ni in tudi noCe več biti klasična imi-gracijska država, kot je to bila vsa povojna leta. To je dokaj jasno namignil novi (socialdemokratski) notranjiKarl Schlogl, ki je te dni predstavil nove smernice svoje politike glede tujcev oz. dotoka tujcev v Avstrijo.
Poudaril je, da bo Avstrija sicer Se naprej država, ki bo nudila politični azil, absolutno prioriteto pa ima zanj integracija 60.000 že v državi živečih tujcev (ki imajo sicer dovoljenje za bivanje, ne pa zaposlitve -op. ured.). Dotok novih tujcev pa je za leto 1997 omejen na 17.230 oseb, od tega približno 10.000 oseb, ki imajo že družinske elane v Avstriji. Leta 1998
naj bi se to število še znantno znižalo - po predstavah notranjega ministra za vsaj polovico...
Medtem ko novemu ministru že ploskajo iz krogov desničarskega populista Jorga Haiderja, ki pa z napovedanimi restriktivnimi ukrepi še ni popolnoma zadovoljen in zahteva totalno zaprtje avstrijskih meja za tujce, je Schlogl deležen tudi ostre kritike. Zeleni mu očitajo, da je že nekaj dni po prevzemu nove funkcije pokleknil pred Haiderjevimi zahtevami. Glede nadaljnje omejitve dotoka družinskih elanov tujih državljanov, ki že bivajo (in delajo) v Avstriji, pa je državna poslanka Terezija StojsiC poudari-
la, da gre za očitno krSCenje Konvencije o človekovih pravicah. Tudi liberalci ostro kritizirajo Schldglove načrte, da bi v veCji ali manjši meji avstrijske meje za tujce zaprli. Njihov govornik za integracijska vprašanja Kier je dejal, da bi realizacija le-teh pomenila, da se Avstrija postopno odpove človekovim pravicam.
Z načrti novega notranjega ministra pa je zadovoljen tudi koalicijski partner - Ljudska stranka, ki je ves Cas zagovarjala restriktivno politiko do tujcev. Predsedednik poslanskega kluba Andreas Khol je menil, da je vlada zdaj - ko je Einema zamenjal Schlogl - na pravi poti.
Ivan Lukan
SPETER - Studijski center Nedi-ža in Spetrska občinska uprava bosta v soboto, 15. februarja, pripravila slovesnost ob dnevu slovenske kulture. Februarsko kulturniško praznovanje so uvedli že prejšnjo soboto, ko so se v Spetrski dvorani predstavili številni domačini, ki so se udeležili natečaja Naš domači jezik.
Ze sama prisotnost 23. udeležencev kaže, da je pobuda, ki jo je uresničila občina S p eter, dosegla svoj cilj. Prijavili so se starejši, kakor tudi mlajši pripadniki iz Nadiških dolin. Najboljše bodo nagradili med sobotno proslavo, ki se bo zaCela ob 19. uri v Spetrski Beneški galeriji, kjer bodo sklenili razstavni triptih Lojzeta Spacala, ki so ga uvedli v tržaškem Kulturnem domu in ga nadaljevali v goriškem kulturnem centru Lojzeta Bratuža.
Ob 20. uri pa bo v občinski dvorani celovečerni koncert Tržaškega okteta. Ob zaključku pa bo sledilo nagrajevanje najboljših udeležencev narečnega teCaja. (r.p.)
NOVICE
r MADŽARSKA - ITALIJA - SLOVENIJA n
PISMA UREDNIŠTVU
Grimoz novi predsednik GS Terskih dolin
CENTA - Gorska skupnost za Terske doline ima novega predsednika. To je Romano Grimaz, dosedanji podpredsednik skupnosti in dolgoletni župan iz Poide, ki je za svojo izvolite^ prejel 23 od skupnih 30 glasov.
Grimaz je nasledil Armanda Noacca, bivšega župana iz Tipane, ki je lanskega oktobra ponudil odstop. Noacco bo odslej v Gorski skupnosti imel vlogo načelnika večinske levosredinske koalicije. Novopečeni predsednik Grimaz je poudaril, da ne bo spremenil dosedanje politike večinske koalicije in da znotraj odbora, v katerem je tudi Viljem Cemo, ne bo prišlo do vidnejših kadrovskih sprememb, (r.p.)
Počastitev 15. februarja
ŠKRBINA, KOMEN - Letos mineva 53 let, odkar so 15. februarja vsa družina Derman iz Škrbine in Se štirje elani NOO žrtvovati življenje pod težo fašističnega nasilja. 15. februarja praznuje KS Komen svoj krajevni praznik v spomin na leto 1944, ko so Nemci požgali Komen in okoliške vasi, nedolžno prebivalstvo pa odpeljali v internacijo. Letos bodo te dogodke obudili na različne načine. Osrednja slovesnost, ki jo organizirajo učenci OS Antona Si-belja Stjenka iz Komna in prebivalci Škrbine, bo v jutri, 15. februarja, ob 13. uri na pokopališču v Škrbini, ko bodo postavili spominsko obeležje družini Derman iz Škrbine. Ob 15. uri pa bo v komenskem domu sledila slovesnost, na kateri bodo v kulturnem programu nastopih uCenci domače osnovne Sole in kvartet Sedem plus iz Izole s slovenskimi narodnimi pesmimi. Ob 17.30 uri pa bo spominska maša v komenski cerkvi.
Danes v Rimu drugo trilateralno srečanje
LJUBLJANA - V Rimu bo danes drugi sestanek državnih sekretarjev ministrstev za zunanje zadeve Slovenije, Madžarske in Italije. Slovenijo bo zastopal državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob, Madžarsko državni sekretar Istvan Szentivanyi, Italijo pa podsekretar v zunanjem ministrstvu Pie-ro Fassino.
Prvi sestanek državnih sekretarjev t.i. trilaterale je bil oktobra lani v Mariboru, potem pa sta sledili tudi srečanji zunanjih ministrov in ministrov za promet omenjenih držav.
Kot poudarja slovensko zunanje ministrstvo, je prednostna naloga sodelovanja izvedba projekta t.i. evropskega koridorja
številka 5 na delu med Trstom, Ljubljano in Budimpešto, Italija pa na ta naCin tudi izraža svojo podporo vključevanju Slovenije in Madžarske v EU in NATO.
Državni sekretarji bodo danes v Rimu pregledali opravljeno delo in obravnavali predloge za konkretne projekte na področju prometa in zvez, notranjih zadev, varnosti in obrambe, znanosti in varstva okolja. Pripravili bodo tudi načrt prihodnjih srečanj predsednikov vlad in ministrov treh držav. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bo govor tudi o strategiji Slovenije in Madžarske pri vključevanju v evroa-tlantske integracije in o podpori Italije pri tem. (STA)
Pripis k poročilu o seji
pokrajinskega
sveta
K poročilu o zadnji seji pokrajinskega sveta, namenjeni 50-letnici podpisa pariškega mirovnega sporazuma, sledeče pripombe in pojasnila.
Cernu tak podnaslov, kjer sta pomisleke o resoluciji, ki je bila izglasovana, imela svetova-ca Mikac in Gabrovec, iz teksta pa je razvidno, da je pomisleke imel tudi podpisani!
Pimisleke, in to zelo tehtne, smo imeli vsi trije. Na koncu smo vseeno glasovali za resolucijo, ker je večina sprejela predlog opozicije, da bodo na prireditvah ob 50-letnici mirovnega sporazuma sodelovala tudi združenja in ustanove, ki ga tolmačijo precej drugače kot združenja istrskih beguncev. Pa tudi zato, da o teh vprašanjih ne bi imeli monopola krogi, ki podpirajo sedanjo
pokrajinsko večino.
O umestnosti podpore večinski resoluciji je mogoče soditi tudi drugače, a pomembno je, da se drugačen glas o pretekli zgodovini sliši na odmevnih javnih prireditvah. Ze zdaj vabim naše strokovnjake in ustanove, da se pripravijo in izkoristijo priložnost, da se slisi tudi naš glas.
Sam sem imel Se dodatni razlog za podporo večinske resolucije (z omenjenim dodatkom).
NaCelo, da je lastnina osnovna sestavina demokratične družbene ureditve, njeno upoštevanje temeljno načelo za Evropsko zvezo, ne glede, kako bo z dvostranskimi sporazumi dokončno rešen za istrske begunce - tudi v obliki pravične odškodnine - je pomembna tudi za nas zamejske Slovence. Ni Se namreč ugodno rešeno vprašanje nase zgodovinske kolektivne lastnine oziroma srenj ske imovine, da ne govorim o škodi, ki jo je prizade-
jal fašizem naši skupnosti in posameznikom. O odškodnini, ki jo je za škodo pozvroceno slovenskim ustanovam in organizacijam priznala republika Italija z Londonskim sporazumom, bo težko ponovno naCeti razpravo, mogoče pa bo to o škodi, ki so jo zaradi fašističnega preganjanja utrpeli posamezniki. So vsi ti res dobili pravično odškodnino?
Kar se tiče srenjske imovine, je zdaj na potezi deželna uprava, ki mora spremeniti pomanjkljivi in do slovenskih srenj neugoden zakon iz lanskega leta. Zadevni zakon dežele Veneto št. 26 z dne 19/08/96 ni samo priložnost, ampak tudi moralna dolžnost za sedanjo deželno vlado, da popravi dosedanje krivice in poenostavi postopek za priznanje pravne osebnosti našim srenjam in s tem, da so le srenje edine lastnice skupnih vaških zemljišč.
Vladimir Vremec
Olga Knez
JUTRI POKRAJINSKI KONGRES SSK
Močnik: SSk že misli na volitve
»Nacionalizem se je preselil na Pokrajino« SSk živahna v okolici, težave pa v mestu
V dvorani Oceania tržaške Pomorske postaje bo jutri popoldne (začetek ob 16. uri) pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Po pozdravu predsednika strankinega pokrajinskega sveta ter po izvolitvi predsedstva in volilne komisije bo politično poročilo prebral tajnik Peter Močnik. Vprašali smo ga, Ce nam lahko anticipira glavne teme, o katerih bo tekla beseda na jutrišnji skupščini.
»Cez teden dni bo naSa stranka imela svoj deželni kongres, zato bodo vse-manjsinska vprašanja glavna tema te skupščine. Tudi jutri se bomo vsekakor dotaknili dogodkov, ki so v zadnjem Času pretresli slovensko manjšino. Naša skupnost je v preteklem letu doživela neke vrste padec Berlinskega zidu in zgodovinske spremembe, ki se še nadaljujejo. Priča smo tranziji oziroma prehodu iz ene dobe v drugo; a o tem bomo, kot rečeno, poglobljeno razpravljali na deželnem kongresu.
Jutri bomo pozornost posvetili zlasti krajevni pohticni situaciji v luči nedavnih pokrajinskih vohtev, zanima pa nas tudi sedanje soočenje o reformi krajevnih uprav, še posebno o avtonomiji Trsta. Zelo nas skrbijo predlogi o ti. metropolitanski pokrajini in o raznih konferencah, ki bi omejevale pristojnosti posebno okoliških občin«.
Jeseni bodo v Trstu obdnske volitve. Na jutrišnjem kongresu boste gotovo razpravljali tudi o tem. Ali se SSk že pripravlja na volitve?
»Ne smemo pozabiti, da bodo jeseni tudi volitve v devinsko-nabreZinski občini, kjer smo se zadnjic izognili desničarskemu Zupanu, a le zato, ker so se italijanske stranke na desnici ločeno predstavile volilcem. Treba bo preprečiti, da bi se v Nabrežini ponovila grenka izkušnja pokrajinskih volitvah, na katerih je desnica prelahko zmagala«.
Kaj pa tržaške volitve?
»Z zmago župana Riccarda Illyja je Trst gotovo stopil v novo zgodovinsko obdobje in tudi po županovi zaslugi se je
vzdušje v mestu precej spremenilo, tako v odnosu do slovenske manjšine, kot do sosednje Slovenije. To seveda ne pomeni, da je bilo v teh štirih letih vse lepo in prav.
Na Občini vsekakor ni veC morečega vzdušja nacionalizma in iredentizma, ki je označeval prejšnje mestne uprave. Zal se je ta nacionalizem sedaj "preselil" na Pokrajino, kot ob skoraj vsakem koraku dokazuje novi predsednik Renzo Codarin. Zupana Illyja dosledno opozarjamo na probleme in težave, na splošno pa naša stranka pozitivno ocenjuje delo njegovega odbora«.
Kaj pa volilna zavezništva?
»Razprava o tem je najbrž še nekoliko preuranjena, čeprav se je volilna kampanja pravzaprav že začela. V mislih imam debato o avtonomiji,- kjer se ze na obzorju pojavlja dvoboj med Illyjem in Giuliom Camberjem. Zanimivo bo, kaj bo naredilo Nacionalno zavezništvo in tudi kakšno pot bo izbral Illy. Nakazuje se možnost njegovega izrazitejšega premika na sredino ali celo na desno, o Čemer pa bomo razpravljali, ko bo zadeva, Ce sploh bo, dozorela«.
Kakšno je "zdravstveno stanje" SSk?
»Problemi so skoraj isti kot v preteklosti in jih je treba sproti reševati. Pokrajina šteje dvanajst sekcij, kar predstavlja za majhno stranko, kot je naša, veliko število. V okoliških občinah, kjer ima SSk svoje zastopnike v občinskih svetih, so sekcije zelo delavne, težje pa je v mestu, Čeprav imamo zelo marljive sekcijske tajnike in prizadevne rajonske svetovalce. Zelo prijetno me je presenetila polnoštevilna udeležba na kongresu miljske sekcije.«
Ste boste spet potegovali za tajniško mesto?
»O tem v stranki še nismo govorili. Mislim, da moramo najprej izvoliti dober pokrajinski svet in potem bomo iz njegove srede izbrali tajnika. V kolikor me bo pokrajinski svet spet izbral, bom rade volje še naprej tajnik«.
ŠOLSTVO / PO SKROMNIH VPISIH
Življenjska dilema šol v Škednju in pri Sv. Ani
Zamisel o združitvi obeh osnovnih šol
Posnetek z lanske zaključne šolske prireditve osnovne šole Marice Gregorič-Ste-pančič od Sv. Ane (foto Balbi/KROMA)
Letošnja bera vpisov v prva razreda osnovnih sol Ivana Grbca v Skednju in Marice Gre-goriC-StepanCiC pri Sv. Ani ni bila nic kaj spodbudna. Na vsako šolo so se vpisali le po trije prvošolčki: premalo, da bi se lahko učili pisanja in branja v samostojnem razredu. Za kaj takega je na slovenskih šolah potrebno vsaj šest učencev. V Skednju se bodo v prihodnjem šolskem letu znašli Se pred drugo novo nevšečnostjo: ker bo šolo obiskovalo manj kot deset učenčev, bo na šoli ukinjen modularni pouk. UCenci se bodo torej učili po starem sistemu z eno učiteljico dopoldne in eno popoldne. Ob zmajšanem številu uCencev se bo zmanjšalo tudi število učiteljic. Skedenjski šoli se torej ne piše nic kaj obetavnega-
O položaju na ške-denjski in šoli pri Sv. Ani je po zaključku vpisovanj razpravljal svetjakobski področni svet, da bi ugotovil, kaj bi lahko storili, da bi šoli obdržali pri življenju.
Na seji je padla zamisel o združitvi obeh šol, podobno tako, kot so to nedavno storili tudi v Boljuncu in Borštu. Taka zamisel bi bila povsem v skladu z določili zakona št. 148 o reformi osnovnih šol, ki med drugim priporoča povezavo dveh bližnjih šol, da bi na obeh uvedli modularni sistem pouka.
Rešitev je možna, in
sicer na ta naCin: na ške-denjski šoli bi delovali trije razredi (prvi, drugi in četrti), na šoli pri Sv. Ani pa dva (tretji in peti). Na vsaki šoli bi sledilo pouku veC kot enajst uCencev, kar bi bilo dovolj za uvedbo modularnega pouka s tremi učitelji na vsaki šoli. Rešitev je možna tudi zato, ker poteka na obeh šolah podaljšan pouk s 37-ur-
nim tedenskim urnikom, ki ga predvideva 8. Člen že omenjenega reformnega zakona St. 148. Prehod razredov iz ene v drugo šolo ne bi torej z vidika didaktične kontinuitete povzročal težav.
Po mnenju predsednika svetjakobskega področnega sveta Milana Pahora je omenjena rešitev zaenkrat le »zamisel«. O njej bodo morali sedaj razpravljati in izreci svoje mnenje starši otrok. V prihodnjih dneh bodo stekla srečanja s starši, na katerih jim bodo učitelji pre-doCili možnost, ki bi vsaj zaenkrat omogočila ohranitev obeh šol. Ob sedanjih vpisih je namreč jasno, da bi se obema šolama slabo pisalo, ko bi vse ostalo pri starem. Tudi zato, ker vpisi v oba otroška vrtca, iz katerih šoli Črpata prvošolčke, niso prav tako nic obetavni.
Sfock: sindikati zahtevajo takojšnje srečanje z deželnim odbornikom
Včeraj se je nadaljevalo soočanje med sindikati in vodstvom Stocka o naCrtu za re-strukturacijo podjetja. Predstavniki Cgil, Cisl in Uil so ob tej priložnosti potrdili, da so zelo zaskrbljeni zaradi načrta, ki predvideva močno skrčenje osebja,
kar bi utegnilo negativno pogojevati produktivno bodočnost obratov. Prav zato so sindikati sklenili, da zahtevajo Čimprejšnje srečanje z deželnim odbornikom za industrijo, na katerem naj bi ob prisotnosti investitorja Eckesa poglobi-
li vse odprte probleme, tako da bi se dialog o bodočnosti Stocka lahko konstruktivno nadaljeval.
Delavci Stocka pa se bodo sestali na skupščini v ponedeljek, 17. februarja ob 9. uri v rojanskem obratu.
OBČINSKA IZPOSTAVA / V UL. PAISIELLO
PRIZIVNO POROTNO SODIŠČE
Ukradli železno blagajno
Ko so uslužbenci včeraj zjutraj vstopili v urad, jih je čakalo presenečenje: železne blagajne ni bilo veC. Ni jim preostalo drugega, kot da obvestijo karabinjerje. S primerom se ukvarjajo milj-ski karabinjerji, ki pa včeraj žal niso še odkrili nic otipljivega.
Do neobičajne kraje je . prišlo v občinski izpostavi v Ul. Paisiello, nedaleč od Sv. Ane. Neznanci (prav gotovo ni bil samo eden: blagajna je bila namreč visoka 1, 80 metra, široka 1 meter, tehtala je nekaj stotov) so vdrli skozi glavna vrata in gotovo tudi skoznje odšli. To pa je bil le del posla, ki so ga opravili. Morali so poskrbeti tudi za prevoz, saj si ni mogoče predstavljati, da bi s tako težo na ramenih prišli kam daleč. Izpostava je na notranjem dvorišču skupine poslopij, ki so jih zgradili pred leti. Na sprednji strani, proti jugu, je dostop mogoč le po stopnicah (nekoč so bile premične, vendar so
se pokvarile, z dvigalom ali pa po pokritem stopnišču). Na zgornji strani pa je obok, preko katerega je dvorišče povezano s cesto. Pod obokom je sicer železna ovira, ki vozilom preprečuje dostop, a tatov gotovo ni ustavila. Verjetno so se pripeljali skoraj do vrat izpostave, naložili težak tovor in izginili v noc. Nihče od stanovalcev ni slišal ali videl nic sumljivega, tako da preiskovalcem niso bili v nikakršno pomoC.
Miljski karabinjerji se ukvarjajo še z enim primerom kaznivega dejanja, ki se je pripetil na istem področju, v Ul. Costalunga. Tamkaj so zalotili tri mladoletnike (stari so bili okrog 16 let), ki so razstavljali ukradeno motorno kolo. Ni še jasno, Ce ga je ukradla trojica ali pa se je skušala le okoristiti s kakšnim rezervnim delom. Zato so jo zaenkrat sodišču za mladoletne prijavili pod obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom.
Izredno prefinjen sistem prevare
Samo januarja so našteh veC kot petdeset prevar na raCun številnih banCnih zavodov iz Trsta, Vidma, Gorice in Belluna ter »Visa intemational«. Sedaj je eden od dveh osumljencev v zaporu, drugega iščejo, preiskava pa se nadaljuje tudi na mednarodni ravni.
Preiskavo, ki je doslej privedla do aretacije 33-letnega cmopoltega angleškega državljana Thomasa Leonarda Rossa (kasneje so ugotovih, da gre za 31-letnega Bobbina Insaidooja iz Gane, z biva-lišCem v Pordenonu, Ul. Zorutti 1), je sprožil leteti oddelek tržaške kvesture. Ugotovih so, da se je Bobbin skupaj s temnopoltim Jonathanom Richardom VVilliamsom (letnik 1971, prav tako se je izdajal za angleškega državljana) posluževal ukradenih dokumentov ter dupliciranih kreditnih kartic: predstavljala sta se v bančnih zavodih ter dvigala zneske od enega do treh milijonov lir, ki so jima bili regularno izplačani, saj na njun račun ni bilo nic sumljivega.
Kot smo dejali, so preiskavo razširih tudi izven Italije, saj po mnenju policije oba osumljenca pripadata zelo specializirani in nevarni organizaciji, ki je svojo sposobnost dokazala Ze lani, v obdobju od julija do oktobra, ko je v raznih krajih po Severni Italiji s prevarami pospravila okrog sto milijonov lir.
Morilcu za dve leti znižali kazen
Stefano Polverini je bil obtožen umora svoje bivše zaročenke
Prizivno porotno sodišče je Stefanu Pol-veriniju, ki je obtožen umora svoje bivše zaročenke Marine Mosca, kazen znižalo za dve leti: lani februarja je bil obsojen na 15 let zapora, vCeraj so mu jih prisodih 13.
Tako prvostopenjska obravnava kot tudi včerajšnja sta bili za zaprtimi vrati. Na prvi so mu sodih po skrajšanem postopku, kar mu je prineslo bistveno znižanje kazni, za eno tretjino (za namerni umor znaša kazen 22 let zapora)., včeraj pa je prišlo do dogovorne kazni, tako da so mu priznali nov »popust«.
Polverini je umor Marine Mosca sprva zanikal, kasneje pa je dejanje priznal, vendar je trdil, da je šlo za nesreCo med ljubezensko igro: dekletu naj bi bil okrog vratu ovil usnjeno vrvico, vendar je nehote premočno stisnil in je izgubila zavest. Bil je prepričan, da je mrtva in je njeno truplo obtežil z železnim predmetom in spustil v kanal v industrijski coni, ob katerem sta se ustavila z avtomobhom. Zatem se je znebil vsega, kar ji je pripadalo, od oblek do torbice in nekega registratorja, dejal je, da je vse odvrgel v zabojnik za smeh. Skušal je tudi zabrisah vsakršno drugo sled, opekel si je celo rano na roki, da bi skril sledove ugriza, na kvesturi pa je prijavil izginotje dekleta, da bi zavedel preiskovalce. Obdukcija je kasneje pokazala, da dekle ni bilo še mrtvo, ko je zadrgnil vrvico, in da se je dejansko utopilo.
Preiskava je bila nasploh precej težavna, a družina umorjenega dekleta je bila vseskozi prepričana, da je bil umor premišljen: vztrajala je na stališču, da je Polverini dejansko hotel spravih s pori priCo, ki bi lahko še poslabšala njegov položaj na nekem drugem procesu, na katerem so ga dolžili posilstva neke druge bivše zaročenke, zaradi Cesar je bil svojcas obsojen dogovorno na dve leti zapora (Polverini naj bi Marino Mosca silil, naj izjavi, da je bil tistega dne z njo in da posilstva torej ni mogel zakrivih, vendar naj bi dekle zahtevo zavrnilo). Svojci so najeli tudi zasebne preiskovalce, ki pa jim niso bili v veliko pomoč.
Železniški voz kot zabojnik za smeti
Agend finančne starže iz Nabrežine so v okviru akcije, med katero so ugotavljali spoštovanje določil o varstvu okolja, odkrili nic manj kot železniški voz, ki ga je nekdo uporabljal kot zabojnik za smeti. Lastnika zabojnika so prijavili pristojnemu uraduna pri Pokrajini Trst. Poleg tega so našli še 24 starih akumulatorjev za tovornjake, ki pa so še vsebovali žvepleno kislino, 15 velikih sodov, v katerih je bilo 3 tisoč litrov motornega olja, številne avtomobilske gume in gume tovornjakov ter razne železne predmete. Prijavili so tudi lastnika nekega podjetja, ki je brez ustreznega dovoljenja zbiral odpadni material.
VZHODNI KRAS / OBISK
DOLINA / UPRAVITELJI PRI VODSTVU OBRATA
Na Opčinah rasle nova občinska izpostava
Dela sta si ogledala odbornika Drossi in Tommasini
Tovarna GMT naj za občino postane dejavnik napredka
Na Opčinah raste nova občinska izpostava. Gradijo jo na zemljišču nasproti novega pokopališča. Dela so se zaCela pred nekaj meseci, vCeraj pa sta si prostor ogledala tržaška občinska odbornika Uberto Fortuna Drossi (javna dela) in Mauro Tommasini (decentralizacija), da bi se prepričala, kako gradnja poteka. Pospremila sta ju predsednica vzhodnok-raškega rajonskega sveta Silvana Moro in predsednik domačega jusar-skega odbora Pavel Milic.
Sedanja gradnja spada v prvi del načrta večnamenskega srediSCa, v katerega bodo - ko bo dokončano - preselili poštne urade in jasli. Skupno bo razpolagala s 600 kvadratnimi metri površine (v pritličju in prvem nadstropju). V prvi stavbi, ki jo sedaj gradijo, bodo - poleg izpostave - dobili svoje prostore tudi openski jusar-ski odbor in krajevna socialna združenja, razpolagala pa bo tudi s sejno dvorano in knjižnico. Stavba bo stala milijardo 600 milijonov lir. Denar bodo črpali iz deželnega zakona št. 16 o protivrednostih za sinhrotron. Kot obvešča tiskovno sporočilo Tržaške občine bodo ta dela dokončali dokonča avgusta.
Za drugi objekt, ki bo dopolnil to novo družbeno središče, bo treba verjetno počakati še nekaj Časa, saj se mora tržaška občina šele izreci o podrobnem regulacijskem načrtu, ki bo urejal celotno tamkajšnje območje.
Posnetek z ogleda zemljišča, na katerem gradijo novo občinsko izpostavo (f. KROMA)
O spremembah in novostih v tovarni ladijskih motorjev v Boljuncu je bilo po sredstvih javnega obveščanja že precej pisanega, bolj malo pa se je govorilo o ukinjanju delovnih mest ali odpiranju novih. Prav skrb za usodo delavcev in številnih občanov, ki so zaposleni v tovarni, je spodbudila dolinske občinske upravitelje, da so vodstvo tovarne zaprosili za sestanek, na katerem naj bi iz prve roke izvedeli o novih premikih v prestrukturiranju lastništva tovarne in preustroju proizvajalnih sektorjev z vstopom novih partnerjev.
Zupana Borisa Pangerca in odbornika Darija Brajnika sta v sredo dopoldne sprejela predsednik in upravni direktor tovarne GMT inž. Giovanni Revel-
lo Lami in direktor osebja dr. Felice Fulio Bragoni. Dolinska upravitelja sta obrazložila namen svojega obiska in želela izvedeti kaj veC o novi družbi, ki je nastala z vstopom GMT v finsko družbo Metra, o usodi proizvajalnih površin znotraj tovarne po preustroju produkcijskega procesa in o možnostih za nova delovna mesta, predvsem za prebivalce dolinske občine, občine torej, ki je žrtvovala pol milijona kv.m. najboljše zemlje za namestitev tovarne. Direktor Lami je izčrpno orisal razloge, zaradi katerih se je tovarna GMT osamosvojila znotraj družbe Fincantieri in se povezala z družbo Metra, ki je v sektorju ladijskih motorjev ena najkvalitetnejših na svetovnem trgu, ki postaja
r ANKETA / PODATKI ZA LETO 1995~i
Po branju dnevnikov Trst na prvem mestu
Trst je na prvem mestu v Italiji po branju Časopisov. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila družba Svimez in ki se nanašajo na leto 1995 (in ki ne jemljejo v poštev športnih Časopisov), se v Trstu proda 18 dnevnikov na vsakih sto prebivalcev, kar postavlja našo pokrajino na prvo mesto v Italiji. Na drugem mestu te posebne lestvice je Parma (17,7 Časopisa na 100 prebivalcev), sledita Savona (17) in Genova (16, 8), na zadnjih mestih pa so južne
pokrajine Potenza, En-na in Agrigento, ker prodajo komaj 2, 3 do 2,5 izvoda na 100 prebivalcev.
Kar se tiCe branja dnevnikov po deželah, je Furlanija - Julijska krajina s 14,6 časopisa na 100 prebivalcev na tretjem mestu. Pred njo sta Lugurija (16) in Tridentinska - Gornje Poa-dižje (15,3), takoj za njo pa Dolina Aoste (13,2), Emilija Romagna (13,1), Toscana (11,5) in Lombardija (11,3). Na repu lestvice pa sta deželi Basilicata (3) in Molise (2, 9).
_________STALIŠČE CGIl-CISL-UIL_________
Pokojnin se ne smejo dotikati
Sindikati pravijo, da so odvisni delavci že plačali svoj delež
Tržaška pokrajinska tajništva upokojencev CGIL, CISL, UIL so se oglasila v zvezi s »škandalistiCno kampanjo,« kot so zapisala v svojem sporočilu, ki jo nekateri podpihujejo za ukinitev socialne države, pri Čemer se hoCejo lotiti prav pokojnin in zdravstva. Sindikati ugotavljajo, da smo bili podobnim poskusom priča Ze leta 1992 in 1995, ko se je za »pokojninskim terorizmom« skrival poskus, da ukinejo še en del socialne države. O tem pa je potrebno razpravljati, ker je treba ugotoviti, kakšno zaščito morajo uživati mladi, družine, kakšne naj bodo sredstva za izpopolnjevanje, kakšna naj bo vloga družbenih blažilcev.
Sindikati upokojencev ugotavljajo, da enidi strošek, ki bi ga bilo treba znižati, se nanaša na breme, ki izhaja iz zamud pri izvršilnih pooblastilih. Zaradi tega so prispevki nižji in ni prišlo do načrtova-
nega prihranka pri uslugah na nekaterih sektorjih, ki jih je potrebno še »uskladiti«. Sindikati se zato s preverjanjem izvajanja pokojninske reforme nameravajo vključiti v razpravo o prvih rezultatih zakona 335/95 in dokazati, da je reforma še daleč od svoje polne uresničitve in da ima ta zamuda svojo ceno. Poleg tega pravijo, da bi prizadeli samo tisti del odvisnih delavcev, ki je že plačal svoj delež pri sanaciji javnih izdatkov in gospodarstva, če bi v sedanji fazi prišlo do posegov pri strukturi reforme. Sindikati se sprašujejo, kakšna usoda Čaka na primer na tisoče delavcev, ki so dolga leta plačevali prispevke, a so pri 50 in veC letih ostali brez službe in nimajo nobene možnosti zaposlitve. Iz vseh teh razlogov sindikati napovedujejo svojo odločenost, da se postavijo v bran socialni državi, pokojnin ter pravice do dela mladih.
vsak dan bolj zahteven.
S preustrojem tovarne se bodo morali spremeniti tudi notranji odnosi med delavci in voditelji samimi, je poudaril inž. Lami, veliko pozornost pa bodo namenili odnosom z okoljem, v katerem objekt deluje, tako da bi s pozitivnim pristopom vsi doprinesli k rasti tovarne in njenemu uveljavljanju v družbeni sredini, v kateri je zakoreninjena. Od tega naj bi imela korist tudi induktivna produkcijska sila v Obrtni coni Dolina in v Industrijski coni, s katerimi tovarna GMT sicer že sodeluje, v bodoče pa naj bi še bolj intenzivno.
Glede nove delovne sile pa sta direktorja obljubila, da bosta posebno pozornost namenila domačemu prebivalstvu; tovarna GMT ima namreč od 1. januarja letos legalni sedež v Boljuncu in dolinski občinski teritorij naj bi bil njen naravni bazen.
Zupan Pangerc je tudi predlagal, naj bi med tovarno GMT in občino sklenili okvirni sporazum, ki naj bi zajemal vse stične točke želja in potreb tako objekta kot uprave; sogovornika sta obljubila, da bosta predlog posredovala glavni direkciji, da pa sporazum ni nemogoč.
V sproščenem in prijaznem enournem razgovoru so se sogovorniki dotakniti še cele vrste argumentov, ki sodijo v skupno problematiko obeh ustanov, na koncu pa so si biti edini, da je začeti dialog nujno potrebno nadaljevati z namenom, da bi nekoC osovražena tovarna postala dejavnik napredka, zaposlovanja in blagostanja v krajevni realnosti.
NOVICE
Natečaj za 5 mest risarja
Tržaška občinska uprava je razpisala javni natečaj za pet delovnih mest tehničnega risarja s peto kvalifikacijo. Kandidati ne smejo presegati starostne meje 41 let z izjemami, ki jih predvideva zakon, imeti morajo diplomo gradbene ati umetniške šole oz. šole za geometre.
Prošnje na posebnem obrazcu je treba vložiti v uradu protokola tržaške Občine na Trgu Unita. Za informacije so na razpolago v občinskem oddelku za osebje, telefon 6756312.
Pressburgerjeva »Dvojčka« v Minervi
V knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bo danes ob 18. uri predstavitev romana »Dvojčka« (I due ge-melti), zadnjega romana Giorgia Pressburgerja, ki je po rodu iz Budimpešte, a se je uveljavil kot režiser v Italiji in predvsem v Trstu. Zadnje Pressnrgerjevo delo bo predstavil Valerio Fianda, vstop je prost.
Razvoj psihološke znanosti
Danes ob 9.30 bo v avti Ferrero v Ul. Universita 7 pričel vsedržavni seminar o zadnjih 20 letih psihologije v skupnostih, torej o najsodobnejšem zdrav-stveno-socialnem razvoju psihološke znanosti v Italiji. Seminar je priredil oddelek za psihologijo tržaške univerze, ki bo v kratkem postal samostojna fakulteta.
Koncert slepega orglarja
Jutri bo ob 16. uri v cerkvi v Ul. S. Anastasio orglarski koncert, ki ga prireja združenje Carin Tome v sodelovanju z Združenjem slepcev. Zipotijeve, Fre-scobaldijeve, Pasquinijeve, Bachove, Franckove in Ragerjeve skladbe bo izvajal orglar Benedetto Se-stan, ki je slep. Vstop na koncert je prost.
PROTI BOSSIJU
»Norci libero« umika tožbo
Indipendentisticno gibanje »Nord libero« je umaknilo tožbo proti li-derju Severne 'lige Um-bertu Bossiju, ki je indi-pendentiste na nekem shodu v Gradežu avgusta leta 1995 označil kot čisto navadno mafijo. Bos-sija so prijavili sodišču zaradi obrekovanja.
Umik tožbe je posledica nedavnega političnega zbližanja med Ligo in indipendentisti, ki vodijo skupno politično kampanjo za neodvisnost Julijske krajine v sklopu federalistične Pada-nije. Voditelji »Nord libero« nočejo, da bi Bos-sija sodili predstavniki italijanske države, »ki je po vojni s tajnimi službami nadzorovala in zatirala tržaške indipen-dentiste«.
Umik tožbe proti Bossiju sta na včerajšnji novinarski konferenci napovedala občinska svetovalca Giorgio Marchesi-ch in Laura Tamburini.
Tržaški umetniki razstavljajo v Judenburgu
Z razstavo, posvečeno skupini tržaških slikarjev, bodo danes v Judenburgu na avstrijskem Štajerskem predali namenu nov multimedialni center za umetniške in kulturne pobude, ki so ga pripravili v tamkajšnjem nekdanjem samostanu. Na razstavi, ki bo odprta do 7. marca, bodo svoja dela prikazalo 13 tržaških slikarjev, med katerimi so tudi Lojze Spacal, Aleksander Starc, Franco Vecchiet, Ugo Card,
Adriano Stock, Marianna Ac-cerboni in drugi.
Razstava bo v novem krilu samostana v Judenburgu, ki so ga dali leta 1364 zgraditi liechtensteinski knezi in ki je zdaj med drugim sedež univerze in konservatorija. V novem centra bodo prirejali razstave najpomembnejših umetnikov z vsega sveta, dejstvo, da bodo na otvoritvi razstavljali tržaški slikarji, pa nedvomno pomeni priznanje tržaškemu umetniškemu svetu.
Burlo Garofolo na internetu
Včeraj so predstaviti novo informat-sko mrežo, ki bo odslej povezovala otroško bolnišnico Burlo Garofolo tako znotraj same zdravstvene in raziskovalne ustanove kot tudi z zunanjim svetom. Komisar, ki v tem obdobju vodi bolnišnico Burlo, Grudo Gerin, je orisal zdravniškemu osebju in raziskovalcem možnosti sprotnega profesionalnega usposabljanja, saj bodo imeli neposredni dostop do izsledkov zdravstvenih raziskav po vsem svetu. Obenem bo nova infor-matska mreža omogočala vstop v Internet, svetovno razpredeno računalniško omrežje, in bo torej nudila možnost, da so dosežki in izsledki tržaške specializirane bolnišnice dostopni mednarodni znanstveni skupnosti.
Razprava v Oljki o predlogu šolske reforme
Šolska komisija Gibanja za Oljko prireja danes ob 17.30 na šentjakobskem sedežu DSL (Ul. della Guardia 44) srečanje o predlogu ministra Berlin-guerja o reformi celotnega italijanskega šolskega sistema. Komisija namerava zbrati mnenja in predloge, ki jih bo posredovala ministru. Prav zato vabi na srečanje šolnike, starše, predstavnike strank in vse, ki jim je pri srcu dobro delovanje šole.
Tudi Lonjerci primerno praznovali pusta
Veselemu pustnemu razpoloženju so vrata odprli tudi Lonjerci, ki so s smehom, glasbo in dobro voljo, tudi letos poživili svojo vas in ohranili v vasi, ki praktično meji mestu, star pustni običaj. Ze na pustno nedeljo so se maske odpravile po vaških ulicah in obiskale domačine. Ti so se na koledovanje posebno dobro odzvali, tako da se je pustna veselica v Lonjerskem društvu nadaljevala pozno v noc.
Domače KD Lonjer-Katinara je mlajšim maskam priredilo zabavo v torek popoldne. Najmlajši, ki so po vasi pestovali že v petek popoldne in v spremstvu učiteljic katinarske osnovne Sole tudi v torek zjutraj, so z domačimi že izurjenimi animatorkami, preživeli nekaj prijetnih in veselih uric v družbi, tudi na pustni torek.
Pepelnična sreda je med Ion jenske pu-starje pripeljala spet veselje. V sprevodu so žalujoči pastorji pospremili pusta na zadnjo pot do vasi in ga nato sežgali na mandriji. Pustnemu pogrebu pa je spet sledila družabnost na sedežu lonjerske-ga društva.
Trenutno pa se mladi Lonjerci in Ka-tinarci pripravljajo na primerno proslavitev dneva slovenske kulture, ki ga skupaj prirejajo tako domače kulturno društvo, kot pa krajevna osnovna šola. Prešernova proslava bo v petek, 28. februarja, odvijala pa se bo v prostorih osnovne Sole Frana Milčinskega na Katinari. (JPC)
Madame Butterfly v dvorani Tripcovich
Jutri zvečer se bo zastor Dvorane Tripcovich dvignil za tretjo operno uprizoritev na repertoarju Verdijeve sezone 1996/97, za Puccinijevo melodramo »Madame Butterfly«. Gre za najbolj popularno in pri tradicionalnem občinstvu najbolj priljubljeno delo tega plodovitega komponista moCnih Čustvenih poudarkov in melodičnih simfoničnih razsežnosti.
Tokratna postavitev se oslanja na režiserski koncept preizkušenega režiserja Ulisseja Santicchia in na glasbeno vodstvo Tiziana Severinija, ki je nadomestil prvotno predvidenega dirigenta Aleksandra Rahbarija, s Cigar interpretacijskim pristopom že na prvih vajah se umetniško vodstvo gledališča Verdi ni strinjalo.
V naslovni vlogi Cio-Cio-San bosta altemirah že v Neaplju uveljavljena interpretka te vloge sopranistka Giovanna de Liso in pa debitantka Kitajka Sim Xiu, Xei, v zadnji, deseti ponovitvi, pa bo nastopila še mlada italijanska sopranistka Rosa Ricciotti. V vlogi Suzuki se bosta izmenjavah Nicoletta Curiel in Silvia Mazzoni, v vlogi Pinkertona pa se bosta predstavila tenorista Fabio Sartori in Carlo Ventre.
Zbor gledališča Verdi je pripravil Franco Monego.
Kolikšno pričakovanje vlada za opero dokazuje dejstvo, da je vseh deset predstav praktično razprodanih. Številnim poslušalcem je opero »Madama Butterfly« v sredo zvečer v Avditoriju muzeja Revol-tella predstavil znani kritik Mario Morim, (jk)
Dokumentarec Folca Ouilicija o Julijskih in Karnijskih alpah
Jutri ob 11. uri bodo na Pomorski postaji predstavili novi dokumentarec znanega italijanskega fotografa Folca Quilicija o Julijskih in Karnijskih alpah. Ge za enega od osmih filmov o Alpah, ki jih je pripravila RAI ob sodelovanju GAL Film traja 40 minut, pri njegovi realizaciji je sodelovala tudi dežela FJK. Na uradni predstavitvi na Pomorski postaji bosta poleg samega Quilicija prisotna tudi predsednik deželne vlade FJK Giancarlo Cruder in predsednik deželne delegacije CAI Paolo Lombardo. Vstop je prost.
VCERAJ-DANES
itofiisro umii® dunMUi©!
Mar/ Chase [p] ^ |R E V
Gostovanje PDG - Nova Gorica danes, 14. t.m., ob 20.30 RED A in F
jutri, 15. t.m., ob 20.30 v nedeljo, 16. t.m., ob 16.00 v sredo, 19. t.m., ob 20.30 v četrtek, 20. t.m., ob 20.30
REDB RED C RED D REDE
Matjaž Loboda
SEDEM NA MAH
Gostovanje Lutkovnega gledališča - Ljubljana v nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA!
NA SEDEŽU DEVINSKIH PEVSKIH ZBOROV bo danes, 14. t. m., ob 20.30
Kulturni večer
ob prazniku slovenske kulture
Časnikar Drago LegiSa bo razmišljal na temo »Zakaj smo in ostanemo Slovenci«.
Sledila bo predstavitev publikacije »Spomin na težke Čase« Anastazije Antonie.
S petjem bodo sodelovali domači pevski zbori.
OBČINA DOLINA in KD VALENTIN VODNIK
vabita na
(/)an rs/()(}en,s/ie
v nedeljo, 16. februarja 1997, ob 17. uri
v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
Ob slavnostnem govoru BOJANA BREZIGARJA bodo prireditev z besedo in glasbo oblikovali še Mešani pevski zbor PRIMORSKO iz MaCkolj, Dekliška pevska skupina VALENTIN VODNIK iz Doline, Moški pevski zbor FRAN VENTURINI od Domja, Pihalni orkester BREG iz Doline, pianistka TATJANA JERCOG in skupina mladih recitatorjev iz breških dmštev.
Danes, PETEK,
14.	februarja 1997
VALENTIN
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.24 -Dolžina dneva 10.10 -Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 1.03.
Jutri, SOBOTA,
15.	februarja 1997
JORDAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1011,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 92-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mara Peric, Giacomo Rismon-do, Margherite Anne Ju-lie Agbedjro, Enrico Brunello Noemi Riosa, Alessandro Rolfi, Marco Disnan.
UMRLI SO: 83-letna Stefania Lessini, 100-let-na Giuseppina Cigoi, 53-letni Rodolfo Hudler,
82-	letni Sergio Finoc-chiaro, 82-letni Alfredo Apollonio, 20-letna Stefania Cortello, 86-letna Maria Spadaro, 93-letni Marcello Ferluga, 91-let-na Antonia Božic, 84-let-ni Renato Faidutti, 82-letna Giulia Premrl, 83-letna Savina Galasso, 92-letni Giovanni Marusig, 65-letni Silvano Frasson, 81-letna Anna Porzil, 101-letna Bianca Cogoi,
83-	letna Olga elementi, 62-letni Duilio Segnani.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX.
settembre 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. settembre 6, Ul. delVOrologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delVOrologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.45, 18.35,	20.25,	22.15
»L’uomo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.00 »La sedu-zione del male«.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada.
AMB ASCIATOR1 -16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie MacDowell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.20, 20.25, 22.30 Star Trek, primo contatto«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.15,	22.15
»Blood VVine«, i. Jack Ni-cholson, Michael Caine.
NAZIONALE 4 - 15.50, 17.55,	20.05,	22.30
»L’amore ha due facce«, i. Barbara Streisand, Jeff Bridges.
MIGNON -	16.00,
22.00 »Tutto dentro fino in fondo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you«.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »»Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE -	17.00,
18.40, 20.20, 22.00 »Una cena quasi perfetta«.
^ PRIREDITVE
SKD GRAD vabi na dan slovenske kulture na otvoritev razstave slikarja Luciana Plehana z nastopom vokalne skupine Re-sonet pod vodstvom Aleksandre Pertot in recitacijo nekaterih Prešernovih poezij. Otvoritev bo v društvenih prostorih v Banih danes, 14 t. m., ob 20.30. Umik razstave: danes, 14. in soboti 15. in 22. t. m., od 17. do 20. ure, nedelji 16. in 23. t. m., od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi jutri, 15. februarja ob dnevu slovenske kulture na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo otvoritev razstave likovnih in fotografskih izdelkov mladih, ki so se udeležili natečaja, ter recital literarnih prispevkov. Sledila bo razglasitev zmagovalcev natečaja ter podelitev nagrad publike. Začetek ob 18.30.
KD ROVTE-KO-LONKOVEC, ul. Monte Sarnio 27, vabi na veCer v počastitev Slovenske kulture, jutri, 15. februarja ob 20. uri. Nastopa pevska skupina Hruševski fantje s pesmijo in glasbo.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi jutri, 15. februarja ob 20. uri v dvorano Srenjske
hiše v Mackoljah na večer z naslovom »Med Indijanci v Andih«. Diapozitive in vtise s potovanja po južni Ameriki bo predstavila dr. Magda Sturman.
KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtonarica in orglice«, ki jo je posnel Denis No vato s Prijatelji. Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFS Stu ledi ter čarodej Vikj. Prireditev bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, v soboto 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost.
^ OBVESTUA
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, RAZGLASITEV zmagovalcev in nagrajevanje LIKOVNEGA IN FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA za mlade bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV na Donizettijevi 3, bo v ponedeljek, 17. februarja ob 20.30 predstavitev dveh knjig domačih avtorjev: prof. Nada Pertot bo predstavila igre Ivana Artača. »Trubar z rožo«, dr. Zvone Stmbelj pa bo predstavil zgodovinsko publikacijo Draga Stoke o župniku Andreju Zinku. Odlomke bo bral Livio Valencie.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - v torek, 18. t. m., ob 20. uri nas bo Alojz Abram s sliko in besedo popeljal po deželi južne Amerike Ekvadorju
-	narava pradavnine. Lepo vbij eni!
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ in TOVARIŠI
-	Prosvetni dom, v četrtek 20. februarja 1997 ob 20. uri srečanje na temo: ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK- katere so njene pristojnosti: kaj pomeni biti član zadruge, katere so odgovornosti elanov... Tem in podobnim vprašanjem bosta odgovarjala B. BREZIGAR, odgovorni urednik PD in BORIS KURET, predsednik DZP-PRAE. Vabimo vse, ki se zavzemate za obstoj Primorskega dnevnika.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v
petek, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z diapoziti-vami. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. Začetek ob 20.30
KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in Čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20	- tel.
040/635262).
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in nas zabavljal znani slov. pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na •deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst
obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
^______________IZLETI
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata danes, 14. februarja, izlet na Mednarodni kmetijski sejem v
Verono. Izlet stane 60.000 lir, v ceno pa je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina na sejem in večerja v agriturizmu. Urnik odhoda je sledeči: ob 6.00 v Boljuncu na trgu, ob 6.20 na Opčinah pri baru Centrale, ob 6.45 v Sesljanu pri hotelu Posta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel. 362941 - 382555
SK DEVIN priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi dne 23. februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na St. 291476.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriškega gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zvečer zakuska. Cena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. št. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na št. 040/291053.
PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547.
TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabna srečanja z živo glasbo vse, ki nimaste zakonskega partnerja. Vsako 1. in 3. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Kopru, vsako 2. in 4. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Sežani. V soboto, 15. t. m., bo družabno srečanje v hotelu Triglav v Kopru. Informacije na tel. 0038667/21613.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike in tehničnega risanja za nižje srednje šole in bienij višjih šol po 20.000 lir na uro. Tel. št. 040/212060 v jutranjih urah.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE - Jutri, 14. t. m., vas bodo zabavali Pie-ro in Edo.
SIMPATIČNEGA PSIČKA, crnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1. t. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoče rešiti občinskega zavetišča za pse naj kliče na tel. St. 415672.
DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do 21.30.
TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na PD, Ul. Montecchi 6, po šibo »skladišče«.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151	ali
0330/674112.
DREJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi
domač prigrizek ter toči belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toti belo in črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta darujejo Drejc, Antek in Manica 100.000 lir za nabrežin-sko godbo, 100.000 lir za Fante izpod Grmade in 100.000 lir za nabrežin-sko cerkev.
V	spomin na Livia V6-rusa (Micio) darujeta sin Willy z družino 50.000 lir in svakinja Laura 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
V	spomin na pokojno Angelo Košuta daruje Rožina Semec 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	spomin na plemenitega prof. Go j mira Budala daruje družina Lapaine-OmladiC 100.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico.
V	spomin na Luigija Coceanija darujeta Danilo in Sonja Sardoč 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob prof. Gojmira Budala daruje Olga Ban 20.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Po kratki bolezni nas je-zapustil naš dragi oče in nono
Angelo Milic
Jutri, 15. t. m. ob 12. uri, bomo po pogrebnem obredu, ki bo v kapelici mrtvašnice v ul. Costa-lunga, pokojnika pospremili na proseško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sinova Norma in Oskar, snaha Nadia, vnuka Sabrina in Roberto in drugo sorodstvo
Trst, Prosek,
14. februarja 1997
14. 2. 1977	14. 2. 1997
Ob dvajsetletnici smrti
Dorčeta Terčona
se ga s hvaležnostjo spominjajo
vsi njegovi
Nabrežina, Sesljan 14. februarja 1997
Kolegici Darinki izrekamo ob težki izgubi drage mame občuteno sožalje
kolektiv dolinskega didaktičnega ravnateljstva
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
KNJIGA / PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI IZŠLO NOVO DELO ČASNIKARJA SASE RUDOLFA
Xolotl, ali o večnem boju med resnico in domišljijo
V zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 1997 je vredna posebne pozornosti knjiga Xo-lotl (izg. holotl) časnikarja Saše Rudolfa. Podnaslov Med resnico in domišljijo morda celo nekoliko zavaja, kot bomo kasneje videli, saj knjiga nagovarja bralca k odgovornemu odnosu do zgodovinske in še kakšne druge resnice. Xolo-tl je bog večnega boja med resnico in domišljijo, kot piše avtor v uvodnem zapisu, s katerim nas z odmikom v staro-mehiški kozmogoniCni mit pripravi na drugačen pristop k pisanju, kot smo ga bili pri njem doslej navajeni.
Saša Rudolf je avtor dveh odličnih knjig s športno vsebino (Olimpijski ogenj in dim, 1984; Mundial, 1986), v katerih nam je znal športne dogodke na velikih svetovnih prireditvah prikazati prav tako skozi dvojno optiko, zelo jasno že iz naslovov: poleg (olimpijskega) ognja tudi dim; za bleščečimi dosežki na svetovnih nogometnih prvenstvih pa je raziskoval tudi »stvarnost« (družbene, zgodovinske in kulturne zanimivosti v krajih samih), torej tudi spet »resnico« v njej. Gre za izrazito raziskovalni tip novinarskega pisanja, ki avtor v poročanje, obogateno z različnimi informacijami, vpleta tudi svoje znanje in voljo, Ce ne že kar nujo, da pri tem odkrije,
kaj je »zadaj« za bliščem ponujenega, pod površino turističnega ali potrošniškega videza. Ni torej Čudno, da sta ga že na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki pritegnili arheologija in mitologija staro-mehiških ljudstev (teotihu-cansko sveto mesto z znamenitimi piramidami, njihove kultne »športne« igre, predvsem pa njihova mistična filozofija z napovedjo katastrofalnega konca dobe 5. sonca, to je zdajšnje).
Zahtevnejši bralec lahko z zadoščenjem opazi v Xolotlu na delu isto misel, ki se z veliko umetniško močjo sprehaja v Čudovitem romanu The Plumed Serpent (Pernata kaCa) D. H. Lavvrencea. »Zdaj in samo zdaj ter za zmeraj zdaj,« nam pravi ta misel v mogočnem ritmu nasprotij v dihu skozi Cas (ki pa pravzaprav ni Cas, ampak večnost).
Rudolfov pristop k trem na prvi pogled nezdružljivim tematskim sklopom, o katerih piše v knjigi (»prisca filozofija« staromehiških ljudstev; življenjska zgodba njegovega očeta na stranskem, še danes ne dovolj jasno osmišljenem tiru zgodovine; balkanska vojska in njene žrtve) je v bistvu filozofski. Njegovo pisanje osmišljajo in povezujejo vprašanja, kje smo kot Človeštvo, ali se nam sploh dogaja kak razvoj, kaj je v našem bi-
vanju pomembno, kaj je za nas resnica, kako jo vidimo, Ce jo vzporejamo z davnim ali s polpreteklim in s komaj preteklim dogajanjem.
Zanimiv je pripovedni prijem; knjiga je napisana v obliki (domišljijskega) pogovora, ki poteka v mehiški točilnici med učenim pivskim bratcem in avtorjem. Medtem ko z enim napol odprtim očesom škilita v svoje (zavidanja vredne) pivske zvarke, z drugim trezno presojata smisel in pomen preteklosti, brez katere »ne moreš razumeti sedanjosti, še manj pa razpravljati o prihodnosti«.
V prvem delu pogovorov nas avtor najprej seznani z davno mehiško kozmogonijo (žal ne preveč izčrpno), predvsem pa z zapletenimi koledarji predkolumbijskih ljudstev (Zapotekov, Ol-mekov, Majev in Aztekov), ki so imela sila razvito matematiko, podobno mističnemu Crkovno-številCnemu sistemu židovske kabale. Azteki so na osnovi svojih številcno-crkov-nih permutacij napovedali tudi konec naše dobe, ki da jo bo uničil vesoljni - potres. (A to pravzaprav ni nobena katastrofa, saj bo za to dobo nastopila nova doba 6. sonca). Nato nas avtor seznani (preveč bežno) z zapoteškim kodeksom in z obrednim srednjeameriškim turnirjem v peloti (igri z žogo).
Pomenski višek (ne ravno zgledno jasno zapletene in dovolj obširno razpletene) pripovedi je pac v uporu mladega Benexooja (Orla), ki se kot priljubljeni zmagovalec upre principu nasilja (vojskovanju in krvavemu žrtvovanju vojnih ujetnikov), tako da svoje Zapoteke prepriča v skupinski samomor, ker paC niso sposobni spremeniti »svoje življenjske navade« in se ne znajo »povzpeti na višjo etično in moralno raven«. Prepriča pa jih lahko le zato, ker jim vera obljublja novo življenje po smrti.
V drugem delu pogovorov se nam odkrije etično niC manj herojska zgodba Rudolfovega očeta Ivana, profesorja, Časnikarja in politika (1898 - 1962). Njen prikaz je kar se da stvaren in zgleden primer usode primorskega Človeka, ki je v sebi toCno vedel, za kaj se bori in deluje, in ki mu zmagovita (velika) politika - zaradi svojih računov -nikakor (vsaj za življenja) ni dala prav. Ivan Rudolf je bil na neki naCin kljub uporniški in častni drži v življenju poraženec; sam s tovariši proti velikim sistemom. Kot dijak se je zaradi »verbalnega delikta« proti Avstriji znašel v ljubljanskem zaporu, nato je bil na ruski fronti, potem Maistrov borec, nato tigrovec in begunec v Ljubljani. Kot do-
sleden protifašistični borec je ob začetku 2. svetovne vojne zbezal v Kairo, kjer je v dogovoru z zavezniki zbiral in reševal slovenske ujetnike v angleških taboriščih po Afriki, ki so jih kasneje kot prostovoljce in padalce Angleži poslali Titovim partizanom v po-moC. Njihovo usodo je ponazoril (spet premalo obširno) z usodo Pepija Dolenca z Opčin. Saša Rudolf temeljito dokumentira zapleteni politični položaj svojega očeta in njegovih somišljenikov, posebno razviden iz korespondence z dr. Ivanom Marijo Čokom, tako da manj znane strani velikih političnih premikov dobivajo manj pristransko osvetljavo. Prikaže tudi očetovo novinarsko delo v Jugoslaviji in nato v Egiptu (list Bazovica) in nazadnje - po koncu vojne - zagatno srečanje z Josipom Vidmarjem v Egiptu in politično nelahko vrnitev v nemirni Trst. Kot prepričanega demokrata in sodelavca zaveznikov so ga v Ljubljani v odsotnosti obsodili zaradi vohunstva.
Bolj ko se pogovor v gostilni nadaljuje (pa naj bo to kratek pomenek o športu, o kanadskem Divjem zahodu, daljši in sila zanimiv o vojni v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni), jasnejša in grenkejša postaja Rudolfova ocena dobe, v kateri živimo. Sogovornik (zdaj se
nam posveti, da je namišljen in da gre v bistvu za pogovor s samim seboj) ga sprašuje, zakaj toliko pesimizma,'ko pa vendar obstajajo plemeniti ljudje, kot je bil mitični Be-nexoo, ali pa pravi športnik, kot je Jure Franko. (Sinovski ponos in avtorska skromnost mu ne dopuščata, da bi v vrsto teh ljudi uvrstil svojega očeta). In avtor nima drugega odgovora kot: »Ker jih nihče ne posluša, ker so le glas vpijočega v puščavi.« Vzrok za vse to ponavljajoče se zlo najde lahko samo v človeškem egoizmu in njegovi nesposobnosti, da bi se Česa naučil iz zgodovinskih in osebnih katastrof (podobno idejam Alojza Rebule ali novinarja Rumiza). Realistična knjiga, ni kaj!
Kakor je edina avtorjeva pomanjkljivost ta, da se ni dovolj zavedal, kakšno imenitno zamisel ima pod peresom, da bi jo sproščeno in bolj obširno izpeljal mladim rodovom in zanamcem v prid, tako je napaka založbe ta, da se ji ni zdelo važno, da bi knjigo (vsaj na zavihkih!) opremila s podatki o avtorju. Morda ja značilnost dobe petega sonca tudi ta, da se v njej množijo avtorji, ki nimajo kaj povedati, Čedalje manj zgovorni pa v tem morju peres postajajo tisti, ki imajo dar modrosti. Kar je še huje: za le-te nihče ne dela propagande!
Ivanka Hergold
ZANIMIVA BIOGRAFIJA GIULIA GUAGLIA, KI JE POSLIKAL TUDI GORIŠKO STOLNICO
Slikar takratne Mitfeleurope
Gorica je imela to nesrečo, da se je na začetku stoletja znašla v prvi bojni Črti v spopadu med Italijani in Avstrijci. Bila je tarča italijanskih topov, ki so s Kalvarije kot tudi z Vrha streljali na mesto, kasneje, po umiku Avstrijcev, pa je kakšna njihova granata dokončala to, kar so italijanske že prej poškodovale. Med prizadetimi stavbami je bila tudi go-riska stolnica. Poškodovane so bile tudi freske na oboku in slavoloku stolnice. Naslikal jih je Giulio Quaglio na začetku 18. stoletja, ko je iz Vidma prišel v Gorico. Takoj po vojni poškodovanih fresk ne le da niso obnovili, nasprotno: odstranili so še to, kar je bilo ostalo. Zaradi tega v zajetni knjigi o tem slikarju, ki jo je napisal sedanji ravnatelj videmskih občinskih muzejev prof. Giuseppe Bergamini, kar mrgoli barvnih slik, so goriške freske objavljene le v Cmobe-lem. Avtor jih je takšne povzel po neki knjigi, ki je pred 1. vojno izšla na Dunaju.
Prof. Giuseppe Bergamini se je pred leti lotil iskanja kompleksne Quaglieve osebnosti. Giulio Quaglio je bil rojen L 1668 v kraju Laino ob Comskem jezeru. Delal je najprej doma, potem je delal in se tudi Šolal v raznih italijanskih mestih, še zlasti tam, kjer so mu bogati plemiči naročali poslikavo njihovih dvorcev. Prišel je v Furlanijo in tam uspeSno delal celih deset let, od 1692 do 1702. Meje med Beneško
republiko in posestmi Habsburžanov niso bile zaprte. Zaradi tega je Quaglio vzbudil tudi zanimanje Goričanov, ki so ga leta 1702 povabili v Gorico, da bi poslikal, kot že omenjeno, goriško stolnico. To pa ni bilo vse, saj je poslikal tudi glavno cerkev v Gradišču ob Soči.
Pot iz Gorice v Ljubljano je bila kratka. Ze leta 1703 so ga povabili v Ljubljano, kjer je poslikal ravnokar dograjeno stolnico. To je bilo Qua-glijevo najpomembnejše delo, pa Čeprav je že prej, kot tudi kasneje, s freskami opremil Se vrsto drugih cerkva in palaC. Kot marsikateri
nadarjeni slikar takratne dobe (očitna primera sta tista Antonia Parolija in bratov Lichtenreiterjev, ki so slikali na Goriškem, v Ljubljani, v StiCni, v Pragi in v celi vrsti drugih manjših krajev Se zlasti na Goriškem). Po Ljubljani je Quaglio poslikal še graščinsko kapelo v Puštalu pri Škofji Loki, kapelo sv. Jožefa v tržaški stolnici, cerkev v Cerknem, kapele in plemiške palaCe na Štajerskem in Salzburgu. Po tem potepanju po svetu se je vrnil v domaCo Lombardijo, kjer je s slikami opremil vrsto cerkvic v krajih ob Comskem jezeru. Sredi dvajsetih
let se je vrnil v Ljubljano, kjer je poslikal stranske kapele v stolnici in strop knjižnice. Ponovno je prišel tudi v Gorico in našel Cas, da je s slikami opremil tudi Marij-no cerkev v Obšljanu pri Komnu.
Iz Časa njegovega življenja v Vidmu so slike v znamenitih palačah v tem mestu. Najbolj znane in tudi tiste, ki so najbolj dostopne, so freske v palači Antonini ter v palači Strassoldo. Slikal pa je tudi v Čedadu, PuSji vasi in drugod v Furlaniji. O njem je pisal tudi Ivan Trinko, o ljubljanskih delih pa Izidor Cankar, ter seveda še veliko drugih. Prof. Bergamini, ki je s predavanjem o Quagliu v Gorici otvoril letošnje delovanje inštituta za versko in družbeno zgodovino, je pred dvema letoma napisal zajetno delo o tem slikarju. Bogato ilustrirana knjiga je izšla Vidmu s podporo tamkajšnje hranilnice. Doslej je bilo o Quagliu veliko napisanega, vendar poglavja zase so bila njegova dela v Lombardiji, v Furlaniji, na Slovenskem in v Avstriji. Prof. Bergamini je preučil vsa ta dela, bil v krajih, kjer je Quaglio ustvarjal. Nastala je zajetna knjiga o tem umetniku, ki je predčasno bil Mittelevro-pejec.
Marko VValtritsch
Na sliki: slavnostna dvorana v palači Antonini v Vidmu s freskami Giulia Quaglia
JUTRI PREDSTAVITEV V BRUSLJU
Francoski prevodi slovenske sodobne književnosti
Revija Litterae Sloveni-cae, namenjena predstavljanju slovenske književnosti v tujini, pa tokrat z naslovom Nouvel-les slovenes ponuja v fran-. coSCino prevedeno kratko prozo devetih slovenskih avtorjev (Boris Pahor, Vladimir Kavčič, Andrej Capuder, Berta Bojetu, Drago JanCar, Feri LainSCek, Jani Virk, Lela B. Njatin in Andrej Virk). Prihodnja številka omenjene revije naj bi prinesla v angleščino prevedenih šest slovenskih dram, predstavljenih v okviru Evropskega meseca kulture Ljubljana '97 maja in junija letos.
V prihodnjih dneh se bo slovenska književnost v francoskem prevodu predstavila tudi "v živo". Pet sodobnih pesnikov in prozaistov (Jure Potokar in Brane Mozetič ter Drago JanCar, Lela B. Njatin in Andrej Blatnik) bo namreC pripravilo literarna nastopa v Bruslju in Parizu. Jutri bodo svoja dela brali v le Theatre poeme v belgijski prestolnici, prihodnji Četrtek, 20. februarja, pa v pariškem Institut national de la langue et culture orientales. Prireditev, denarno podprtih s strani Sklada Vladimirja Bartola in ministrstva RS za kulturo, naj bi se udeležila tudi slovenska veleposlanika v Belgiji in Franciji, Jaša Zlobec oziroma Andrej Capuder. (STA)
Nedavno je v francoskem prevodu izšlo kar nekaj del sodobne slovenske književnosti. Pri francoski založbi Maison de la Poesie so izdali dvojezično zbirko, ki ponuja izbor pesmi Borisa A. Novaka v prevodu Viktorja Jesenika, založba Au-tre Temps iz Marseilla je natisnila kratka prozna dela petih slovenskih avtorjev s skupnim naslovom Nouvel-les slovenes, v reviji Litterae Slovenicae, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, pa je izšla kratka proza devetih sodobnih slovenskih piscev.
V omenjenem francoskem prevodu pesmi Borisa A. Novaka je avtor predstavljen z izborom iz vseh dosedanjih ustvarjalnih obdobjih, od zgodnjih kratkih, miniaturnih, predvsem himničnih pesmi, pa do baladnih, pretežno elegičnih pesmi iz zadnjega obdobja. Spremno besedo k Novakovi poeziji je napisal belgijski pesnik kanadskega rodu Pierre Yves Soucy. Omenjene prevode je B.A. Novak lani jeseni že predstavil v okviru pesniškega bienala v Lillu in okolici.
Po antologiji sodobne slovenske poezije leta 1994 se marseillska založba Autres Temps predstavlja še z antologijo sodobne slovenske kratke proze. Izbor avtorjev (Lojze Kovačič, Drago JanCar, Jani Virk, Andrej Blatnik in Lela B. Njatin) in spremna študija sta delo Toma Virka.
ALBANIJA
KITAJSKA / KITAJSKE OBLASTI POZIVAJO K STRPNOSTI
Na jugu države vlada zmeda
Prva »osebna« obračunavanja
TIRANA - Meksijeva vlada je za sedaj preživela katastrofo parafinančnih družb, ki so Albance opeharile za milijardne zneske. Državni svet vladajoče Demokratske stranke predsinočnjim ni zahteval nobenega odstopa, poudaril je le nujo po skupnem nastopu in enotnosti. Položaj pa je vse prej kot enostaven. Varnostnim silam je v zadnjih dneh uspelo preprečiti proteste v Tirani in v osrednji Albaniji, na jugu pa so oblasti popolnoma nemočne. V Vloro so se vrnile policijske enote, ki pa ne motijo protestov opeharjenih varčevalcev. Na jugu vlada torej popolna zmeda, ki omogoča »osebne poravnave«. Tako so prejšnjo noč v Vlori ubili nekega policista, baje zaradi osebnostnih sporov, proti poslopju drugega policista pa so pognali peklenski stroj.
Italijansko zunanje ministrstvo je zato že pozvalo svoje državljane v Albaniji, naj omejijo gibanje.
Zagata zaradi bega Hvvanga Jang-yopa
Severnokorejski sekretar je zaprosil za politični azil
PEKING - Zapleta se incident v zvezi s predvčerajšnjim begom 72-letnega Hvvanga Jang-yopa, severnokorejskega partijskega sekretarja in glavnega komunističnega ideologa, ki se je z nekim svojim sodelavcem zatekel na južnoko-rejsko predstavništvo v Pekingu in tu zaprosil za politično zatočišče. Kitajske oblasti včeraj niso sprejele seulskega odposlanca Kirn Ha-junga, ki bi moral doseči privoljenje Kitajske, da Hvvang Jang-yop nemoteno zapusti kitajsko ozemlje in odpotuje v Južno Korejo.
Peking je kot kaže besen, ker je Seul dal vsej zadevi izreden medijski poudarek. Znašel se je namreč v nezavidljivem položaju, ker ga na Severno Korejo veže »zgodovinsko prijateljstvo«, z Južno Korejo pa uspešno trguje in sodeluje. Prav zato poskuša Peking pridobiti na času in obe strani poziva na strpnost in potrpljenje. Severna Koreja je namreč obtožila Južno, da je Hvvanga Jang-yo-pa kratkomalo ugrabila.
Taki verziji pa ne verjame nihče, vključno s Kitajsko, ki je že predvčerajšnjim s pobcijskimi enotami obkolila južnokorejsko predstavništvo (na sliki AP). Kitajska previdnost je bila kot kaže pravilna, saj so kitajski policisti predsinoči prestregli dva severnokorejska diplomatska avtomobila, ki sta se skušala
prebiti do južnokorejskega predstavništva.
Južnokorejski zunanji minister Yoo Chong-ha je včeraj odpotoval v Singapur na konferenco zunanjih ministrov azijskega jugovzhoda, kjer se bo sestal s šefom kitajske diplomacije Qianom Qichenom. Z njim bo poskušal rešiti zaplet v zvezi s Hvvangom
Jang-yopom, tako da ne bodo prizadeti kitajski interesi. Med LR Kitajsko in Severno Korejo je namreč v veljavi sporazum o izročiti dezerterjev. Seveda 72-let-ni severnokorejski ideolog in sekretar ni vojak, a za Severno Korejo najhujši izdajalec in dezerter, tako da bo skoraj gotovo zahtevala njegovo izročitev.
Češki parlament o spravi
PRAGA - Češki parlament danes nadaljuje razpravo o izjavi o češko-nemški spravi. Razpravo, ki se je začela v torek, so od vsega začetka zavlačevali skrajno desno usmerjeni Republikanci, ki prav tako kot komunisti nasprotujejo omenjeni spravni izjavi med Nemčijo in Češko. Ce predstavnic štirih demokratičnih strank v češkem parlamentu ne bodo našli sredstva proti omenjenemu zavlačevanju, se zna zgoditi, da se bo glasovanje zavleklo. (STA/dpa)
Slovaške demokratične obveze
BRATISLAVA - Slovaška mora, po mnenju predsednice nemškega parlamenta Rite Sussmuth, pri prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo (EU) nujno odpraviti vrsto pomanjkljivosti v svoji demokraciji. Sussmuthova je včeraj novinarjem v Bratislavi povedala, da vidi pomanjkljivosti predvsem v nezadostnih pravicah opozicije v parlamentarnih odborih in v nadzoru parlamenta nad slovaško tajno službo. Sussmuthova, ki se je včeraj, drugi in zadnji dan obiska na Slovaškem, srečala s slovaškim predsednikom Kovačem in premie-rom Mečiarjem, je poudarila, da je za Slovaško nujno, da si utre pot v Evropo. »Nemčija si ne želi izolirane Slovaške, Nemčija pa tudi ni za razlike izhodiščnih točk držav ob začetku pogajanj za članstvo v uniji,« je še povedala Sussmuthova. Sussmuthova, doslej najvišja politična predstavnica Nemčije, ki je obiskala Slovaško, je tudi opozorila na potrebo po okrepitvi formalnih in neformalnih stikov med državama za dosego cilja integrirane Evrope. (STA/dpa)
Prva žrtev stavke v Španiji
MADRID - Španski radio je včeraj poročal, da je stavka španskih voznikov tovornjakov zahtevala prvo človeško žrtev. V bližini Burgosa na severu Španije je zgodaj zjutraj pri neki cestni zapori umrl 28 letni voznik, ki je poskušal ustaviti neki tovornjak, ki se je prebijal mimo zapore. Francoski tovornjak je kasneje ustavila policija in voznika aretirala. Stavkajoči vozniki nameravajo stavko s severa države razširiti na vso Španijo. Zahtevajo pa predvsem možnost predčasne upokojitve in nižjo ceno dieselskega goriva.(STA)
PREDNAROCNINE 1997 - PRED NAROČNINE 1997 - PREDN AROČNINE 1997
pUohi dnevnik
■■■ ®
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:


Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence vlelu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 7997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)


ilii
KAKO PLAČATE

^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
k na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika
NOVICE
OB NEDELJSKI KOMEMORACIJI
V KULTURNEM DOMU
Bencinski boni - jutri zadnji dan za prevzem
Avtomobilisti in drugi upravičenci, ki še niso prev- gg zeli nakaznic za bencin proste cone, imajo samo še danes in jutri Cas, da se zglasijo v uradih avtomobilskega kluba v Gorici, v drugih krajih pa v pooblaščenih pisarnah in nakaznice dvignejo. Jutri se tudi zaključi prvo obdobje sprejemanja prošenj za bencin, ki ga bomo morda prejeli v smislu dež. '■§ zakona 47/96.
Prošnje (skupaj s potrdilom o vplačanem prispevku 10 tisoč lir) je mogoče vložiti v uradih avtomobilskega kluba in tudi v posebnem začasnem uradu v ulici della Barca (na sejmišču), pa tudi v 8 Tržiču (stavba pristaniške uprave) in Gradišču (županstvo). Prošnje za izstavitev magnetne kartice, bo mogoCe vložiti tudi kasneje in prosilci ne bodo izgubili nobene pravice.
Prireditev ob Dnevu slovenske kulture v Podgori
KD Andrej Paglavec prireja jutri, ob 20.30, pevski j in recitacijski večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopil bo združeni moški pevski zbor A. Paglavec - Briški grič, recitacije bodo izvajali elani KD Briški grič, priložnostni nagovor pa bo imel Aldo Rupel. Prireditev bo v kulturnem domu v Podgori, ul. 4. novembra.
Razpis za dodeljevanje ljudskih stanovanj
Zavod za ljudske hiše IACP je te dni objavil razpisa za dodehtev ljudskih stanovanj v občinah Šempeter ob Soči in Foljan-Sredipolje. Razpisa sta na vpogled na tajništvu IACP v Gorici, Korzo Italia 116, kjer nudijo vse podrobnejše informacije. Rok za predložitev prošenj zapade 14. aprila.
Brazilski pust v Perii
V novogoriški Perii še do nedelje nastopa (ob 22.30 in 00.15) brazilska plesna skupina Tico, Tico Bra-sil. Skupina prikazuje tudi plese brazilskega karnevala. Nocoj ob 21.30 pa bo prireditev ” Noč mode”
. Vodila bo Jo Squillo. V Park hotelu pa bo nocoj ob 22.30 pel Amedeo Minghi.
Koncert skupine "Latin - jazz group”
Združenje glasbene mladine (AGIMUS) vabi jutri ob 18. uri na tretji koncert v pomladni sezoni. V dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo nastopila skupina ” Tribaltone - Latin jazz group”. Skupino sestavljajo Giancarlo Canali, Sergio Candotti, Roberto Marzari, Giorgio Codiglia. Štiri glasbeni poustvarjalci prihajajo iz različnih okolij in z različnimi izkušnjami. Imajo pa za sabo dokaj bogato koncertno dejavnost.
20. nagradni natečaj "Evropa in mladi”
Deželni zavod ”IRSE” je ob sponzorizaciji ljudskih bank iz Furlanije Julijske krajine ter Fundacije videmske in pordenonske hranilnice razpisal 20. nagradni natečaj "Evropa in mladi”. Sodelujejo lahko univerzitetni študentje, dijaki višjih in nižjih srednjih šol ter osnovnih šol iz dežel Alpe-Adria, " otroci italijanskih izseljencev v državah Evropske unije. Razpis predvideva različne stopnje oziroma oblike prispevkov, ki jih je treba vsekakor dostaviti do 5. aprila letos. Nagrajevanje bo 25. maja v Pordenonu. Najboljše uvrščenim bodo omogočili študij, oziroma obisk jezikovnih ah strokovnih tečajev na univerzah v raznih evropskih državah. Predvidene so tudi denarne in praktične nagrade. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo IRSE v Pordenonu ul. Concordia 7 tel. 0434/35326/35387 -telefaks 0434/34584.
Danes predvidoma glasovanje o občinskem proračunu
S posegi Zappalaja, Zanettija in Crocettija se je na sinočni seji občinskega sveta začela razprava o proračunu Občine. Prvi je v razpravo posegel Zappala, ki je ugotovil, da je pri načrtovanju prihodnosti nujno treba preseči konflikte preteklosti. Tudi kar zadeva sodelovanje s slovensko narodnostno skupnostjo pa tudi s sosedi preko meje. V drugem delu je govoril o zdravstvu in poskusih, da se s postopnim krčenjem zdravstvenih struktur in drugih javnih storitev spodkopa tudi samostojnost goriške pokrajine. Danes naj bi se razprava predvidoma zaključila in naj bi o finančnem načrtu tudi glasovali.
sm/B*© sm« ®hi®m<§i
Gostovanje PDG - Nova Gorica
V ponedeljek,17. (Red A) in torek, 18. (Red B) februarja 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
VOZNI RED AVTOBUSA: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 famlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež.
Obletnica smrti Lojzeta Bratuža
Pobudo PD Podgoro in ZSKP Pristop goriške VZPI-ANPI
”Hobsonovo izbiro” bodo igrali v angleščini
Izvaja "English Drama"
Pred šestedesetimi leti je za posledicami fašističnega nasilja umrl Lojze Bratuž. V nedeljo, 16. t.m., bodo njegov spomin počastili v podgorski cerkvi na pobudo Prosvetnega društva Podgora in Zveze slovenske katoliške prosvete. Prav tu je bil namreč, 27. decembra 1936 žrtev napada fašistične škvadre. Niti dva meseca zatem je ugasilo njegovo mlado življenje. Bil je umorjen, ker je kljub prepovedi širil in gojil slovensko pesem, ker je ljubil svoj jezik in svojo kulturo, ker je bil drugačen in ker je bil znan in priljubljen med ljudmi.
Bilo je v letu, ko se je Italija proglasila za "imperij”, za cesarstvo, a so se naši ljudje še bolj krčevito in odločno upirali kulturni in militaristični osvajalski politiki, ki je državo v naslednjih letih pripeljala v katastrofo.
Pred desetimi leti, ob jietdesetletnici tragičnega dogodka, se je na slovesnosti v Podgori, takrat na pobudo rajonskega sveta, zbralo nad tisoč ljudi, iz vseh krajev zamejstva in iz Slovenije. Goriško občino je zastopal podžupan Del Ben. Govorila sta prof. Albin Sirk in Silvino Poletto, v cerkvi je lik pokojnika prikazal Oskar Simčič.
K nedeljski pobudi -spominski slovesnosti pristopa tudi goriški ANPI-VZPI. Tako kakor pred desetimi leti, poudarja pomen ohranjanja zgodovinskega spomi-
na in zavesti o dogodkih, ki so, mogoče časovno že odmaknjeni, vendar pa hočeš nočeš vpleteni v današnji Cas in v ta prostor. In velja se ob tem zamisliti, osvežiti spomin in zavest.Prav te dni lahko spet beremo grožnje o novih grmadah! O požigih knjig ! Mar nismo v teh krajih vse to doživljali in doživeli zaCenši od leta 1919 ? Nedeljska spominska slovesnost v Podgori bo ob 11. mi z verskim obredom in priložnostnim kulturnim sporedom ob 11.45, ki ga bodo oblikovali mešani zbor Podgora, skupina Akord in recitatorji. Pri orglah bo Daha Vodice.
Jutri 15. t.m. ob 20.30, bo v goriškem Kulturnem domu - in to prvič -gledališka predstava v angleškem jeziku. Doslej so na odru Kulturnega doma, poleg del v slovenskem in italijanskem jeziku, igrali že v srbohrvaščini, nemščini, fur-lanšCini, češčini, ruščini, tokrat pa je na vrsti angleščina. Naj ob tem spomnimo na zelo odmevno predstavo, pred letom dni, v furlanšCini, v izvedbi skupine iz Podturna in ki je v Kulturni dom privabila zares neverjetno veliko občinstva. Skupina “English Drama” se bo namreč predstavila s tipično angleško komedijo “Hobson’s choice” (Hob-sonova izbira), Harolda Brighousa. Gledališki
večer prireja Zavod združenega sveta iz Devina v sodelovanju z upravnim odborom Kulturnega doma iz Gorice.
Komedija je svojevrsten prikaz življenja v Angliji v času kraljice Viktorije. Prvič so komedijo uprizorili leta 1915 v Združenih državah Amerike, leto kasneje pa v Angliji, kjer je doživela nadvse spodbuden uspeh in to prav sredi prve svetovne vojne. Poleg tega, da je predstava prijeten in sproščen kulturni dogodek, bo seveda tudi priložnost za vajo, za tiste, ki obvladajo ali se šele učijo angleškega jezika. Zato ogled predstave priporočamo posebej študentom angleškega jezika. Vstopnine ne bo.
NA OGLED BO DO 6. APRILA
Bogata razstava v Pokrajinskem muzeju Razstavljena dela sedemnajstih slikark
V Pokrajinskem muzeju na gradu so v sredo odprli bogato skupinsko razstavo (obsega preko 140 del) slikark, ki so živele ali ustvarjale na Goriškem in v naši deželi v drugi polovici prejšnjega in v začetku 20. stoletja. Predstavljena so dela sedemnajstih slikark (dve, Cecilia Seghizzi in Elda Casasola, še nista odložili čopiča) in dveh mojstrov, ki sta bila za mnoge od njih učitelja.
Razstava bo odprta do 6. aprila, vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. (foto Bumbaca z otvoritve razstava).
Igor Komel: Občina naj uradno pristopi k pobudi ob obletnici smrti L Bratuža
Občinski svetovalec Igor Komel (progresi-sti) je goriškemu županu pisno predlagal, naj bi Občina uradno pristopila k nedeljski spominski slovesnosti ob 60-letnici smrti Lojzeta Bratuža v Podgori, kakor tudi k pobudi, ki jo 19. februarja v Kulturnem domu prirejajo borčevske in antifašistične organizacije ob 50-letnici podpisa Pariške mirovne pogodbe. Komel je županu tudi predlagal, naj bi Občina ob obeh obletnicah tudi sama poskrbela za primerno obeležitev.
Selektivno zbiranje starih oblačil in izdelkov iz usnja v korist ustanove Caritas
Nadškofijska Caritas sporoča, da so v sodelovanju z občinskimi upravami namestili posebne zbiralnike za izdelke iz kože in tekstila na območju nekaterih občin na Goriškem. Zbiralnike so namestili v Gorici (na štirinajstih različnih mestih) ter v občinah na desnem bregu Soče. Podobne zbiralnike bodo v kratkem namestili tudi v drugih krajih v pokrajini. Točna navodila kako naj občani ravnajo, (oblačila in izdelke iz kože je treba spraviti v najlonske vrečke) so navedena na zbiralnikih. Pobudo je s posebnim sporočilom za javnost podprla tudi Goriška občina, ki je namestila sedem zabojnikov.
Kosovo:
miroljubno
reševanje
Kosovo je v zadnjih tednih spet v ospredju pozornosti. Umetno se zaostruje napetost med tu živečima skupnosti-ma, v poskusu, da bi se omilil spopad med vlado in opozicijskimi silami v ožji Srbiji. 0 Kosovu ter o možnostih miroljubne rešitve konflikta bo govor danes na srečanju, ki bo v pokrajinski sejni dvorani ob 17.30. Srečanje prireja Mednarodno študentsko gibanje, skupina oporečnikov, ki deluje v sklopu Caritasa ter svetovalska skupina zelenih. Poleg senatorja Bratine, ki opravlja pomembno nalogo v okviru parlamentarne komisije za zunanjo politiko in načelnika Caritasa Ruggera Dipiazze, ki ima vpogled na dogojanje s čisto drugačnega zornega kota, udeležil tudi profesor Alberto l’Abate z univerze v Firencah.
Začenja se praznovanje všfmavru
V Stmavru začenjajo nocoj niz prireditev ob tradicionalnem vaškem prazniku sv. Valentinu. Na pobudo KD Sabotin ter v sodelovanju z go-riškim centrom za arheološke in zgodovinske raziskave ter župnijo Stmaver, Pevma, Oslavje so priredili razstavo "Naša preteklost”. Odprli jo bodo noocj ob 20. uri v prostorih nekdanje osnovne šole. O preteklosti Stmavra bo spregovoril Matjaž Pintar, nastopil bo moški pevski zbor Mirko Filej. Jutri ob 20. uri bodo s pevskim večerom obeležili Dan slovenske kulture, medtem ko bo v nedeljo tradicionalno slavje. Ob 14.30 bo slovesna maša, že dopoldne pa bodo odprli kioske, kjer bodo, poleg drugih dobrot, ponujali znane štmavrske štruklje. Vse dni bo na ogled razstava "Naša preteklost”.
[H OBVESTILA
' SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za operno predstavo Gorenjski slavček, ki bo na sporedu jutri, 15. (abonma), in v nedeljo, 16. februarja, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice lahko rezervirate telefonsko (532163).
NA ŽUPANSTVU v Doberdobu je razgrnjen regulacijski naCrt občine. Na vpogled je občanom in vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore je do 21. februarja.
a PRIREDITVE
"SKUPINA 75” prireja v marcu tečaj fotografiranja za začetnike. Potekal bo v večernem času v Sovodnjah, obsega pa tri srečanja (prvo bo 4. marca), fotografsko ekskurzijo in zaključni večer s prikazom izdelkov. Podrobnejše informacije in prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226 v večernem Času).
g	IZLETI
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križa-renje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Doslej se je prijavilo že nad 30 članov. Organizator je rok za prijave podaljšal še za nekaj tednov. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Ferle-tič (Poljane), Michele De Lorenze (Doberdob) in Aldo Jarc (Doberdob).
DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portogmaro s kosilom v Pra di Pozzo.
SPD GORICA vabi elane in prijatelje, da se v nedeljo, 16. t.m. udeležijo srečanja in družabnosti v Stmavru, ob vaškem slavju in si (v prostorih šole) ogledajo zanimivo razstavo o preteklosti kraja.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.05 »Seduzione del male«. Daniel D}' Levvis.
VITTORIA 3 18.30-20.30-22.15»Michael«. John Tra-volta in Andie MacDovvell.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Nirvana«. Rež. G. Sal-vatores.
TRžIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 ”La tregua”. Franco Rossi. Igrajo John Tuturro, Stefano Dionisi, Roberto Citran.
[J LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALUORSO BIANCO (Ta-vasani), Korzo Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. Primo Maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
dr. Marko Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 10.30, Carlo Mu-ciacia iz Trsta (prihod žare s pepelom) na glavno pokopališče; 13.00, Albin Škorjanc iz splošne bolnišnice v Steverjan; 13.15, Ameba Clemente iz kapele glavnega pokopališča v Šempeter ob SoCi
ITALIJA / NESPODBUDNI PODATKI 1STAT
Občutno nazadovanje industrijske proizvodnje
Decembra kar -3,1%, letno (1996) pa -1,7%
RIM - ISTAT je včeraj objavil nespodbudne podatke o industrijski proizvodnji, iz katerih izhaja, da je leta 1996 industrijska proizvodnja nazadovala za 1,7% v primerjavi z letom prej, decembrska pa je nazadovala kar za 3,1%. Seveda pa so decembra nekatere industrijske panoge zabeležile tudi rast proizvodnje. Tako je bilo v papirni industriji +9,6%, v kemični industriji in v proizvodnji umetnih vlaken +6,1%, v fini mehaniki +4,4% in v uradniški opremi in računalnikih +4,1%. Za nameček so v kovinski industriji zabeležili kar -20,2%, v avtomobilski industriji -14,1%, v obdelavi gume in plastičnih mas -13,6% in v lesni industriji -7,3%. Na področju potrošniških dobrin so zabeležili +1,7%, nazdovale pa so investicijske dobrine in kratkoročne investicijske dobrine, in si-
cer za 10 in 2,8 odstotka.
Ti decembrski podatki so v glavnem odražali tudi letne podatke. Uradniška in računalniška proizvodnja +4,4%, kemična industrija in proizvodja umetnih vlaken +2,1%, proizvodnja
elektromotorjev +4% in proizvodnja prevoznih sredstev brez avtomobilov +4,7%. Livarstvo -7,7%, kovinska industrija -7,3%, proizvodnja gume in plastičnih mas -6% in lesna industrija -5,7%.
Obvestilo SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča člane sekcije trgovine na drobno, zunanje trgovine in gostinske sekcije, ki so včlanjeni v Konzorcij za jamstvo posojil CONGAFI, da bo občni zbor tega konzorcija v ponedeljek, 17. februarja, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicu, na Pomorski postaji v Trstu.
Na dnevnem redu bosta poslovni obračun in poročilo presednika CONGAFI Beniamina Nobileja o poslovanju tega važnega organa v zadnjem letu. Konzorcij za jamstvo posojil, tako pri trgovini kot drugih panogah, predstavlja veliko pomoč podjetjem, ki imajo likvidnostne težave in onim, ki gredo v nove pobude in naložbe. Ne gre prezreti dejstva, da je CONGAFI med prvimi priskočil na pomoč podjetjem v težavah po zaprtju računov TKB.
SDGZ poziva torej vse zainteresirane člane k udeležbi in vabi tiste, ki se ne morejo udeležiti občnega zbora, naj dostavijo poverilnice na sedež Združenja v Trstu do ponedeljka (do 14.30).
KMETIJSTVO / OBJAVA V URADNEM LISTU
Izredni ukrepi na področju mlekarskodrarskega sektorja
GOSPODARSKE NOVICE
Rast industrijske proizvodnje v naši deželi
TRST - Zveza industrijcev Furlanije-Julijske krajine je objavila podatke o industrijski proizvodnji v zadnjih treh mesecih lanskega leta, iz katerih je razvidno, da je proizvodnja rahlo narasla v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. prirastek znaša 3,1 odstotka.
Nižja poraba petrolejskih proizvodov
RIM - Po podatkih zveze industrijcev je poraba petrolejskih proizvodov v zadnjih šestih mesecih upadla za 7,1 odstotka v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. To je verjetno delno tudi posledica podražitve surovin.
Finančna pomoč Ukrajini
KIJEV - Ukrajina je doslej od mednarodnih Cnanč-nih organizacij prejela za 3,5 milijarde dolarjev posojil. Pri tem je z največjim deležem v višini 2,2 milijarde dolarjev sodeloval Mednarodni denarni sklad (IMF), so sporočih s finančnega ministrstva v Kijevu. Posojila IMF so namenjena stabilizaciji ukrajinske nacionalne valute grivne ter izravnavi plačilne bilance. (STA/dpa)
Izkop lignita v Velenju
VELENJE - V Rudniku lignita Velenje so januarja izkopali 217.700 ton rude, s čimer so letni načrt izkopa presegli za 15 odstotkov, so sporočili iz omenjenega rudnika. V prvem letošnjem mesecu so v dvajsetih delovnih dneh izkopali v povprečju 10.885 ton rude na dan. (STA)
Na Češkem več brezposelnih
PRAGA - Januarja se je stopnja brezposelnosti na Češkem prvič po petih letih povzpela na štiri odstotke. Kot so sporočih z ministrstva za delo in socialo v Pragi, je prejšnji mesec zaposlitev iskalo 205.185 oseb, kar je skoraj 19.000 več kot decembra. Najvišjo stopnjo brezposelnosti je z 10,6 odstotka zabeležilo industrijsko območje Most na severa Češke. Decembra lani je Češka zabeležila 3, 5-odstotno stopnjo brezposelnosti. (STA/dpa)
Turizem v Španiji
MADRID - Španija namerava do leta 2000 postati najpomembnejši turistični cilj na svetu. Tako predvideva načrt, ki ga je v Madridu predstavil minister za gospodarstvo in finance Rodrigo Rato. Španija trenutno po številu turistov zaseda za Francijo in ZDA tretje mesto, po višini turističnega zaslužka pa drugo mesto za ZDA. Načrt med drugim predvideva boljše trženje španskih turističnih krajev, izboljšanje storitev ter uvedbo kvahtetnih znamk. Poleg tega naj bi posvetih večjo pozornost izobraževanju v hotelskih in gostinskih obratih, varstvu okolja ter popestritvi ponudbe počitniških ciljev. Po vladnih podatkih turizem trenutno neposredno zaposluje 670.000 Spancev, posredno pa še 476.000. S tem v turistični panogi dela 9,5 odstotka vseh zaposlenih Spancev. Delež sektorja v bruto domačem proizvodu je desetodstoten. (STA/dpa)
Slovaška: rekordni primanjkljaj
BRATISLAVA - Slovaška je leta 1996 zabeležila za 2, 15 milijarde ameriških dolarjev primanjkljaja v zunanji trgovini, kar je za 56,7 milijona dolarjev več kot leta 1995 in kar za 109 milijonov dolarjev več kot leta 1994. Po zadnjih podatkih nacionalnega statističnega urada je Slovaška lani izvozila za 9,02 milijarde dolarjev blaga, kar je bilo šest odstotkov več kot leto poprej, medtem ko se je vrednost uvoza povečala za 28,5 odstotka na 11,17 milijarde dolarjev. (STA/Xinhua)
31. januarja letos je bil objavljen vladni zakonski odlok, ki vsebuje nekatere izredne ukrepe v korist rejcev. Ukrep, ki ga mora parlament še spremeniti v zakon, ki pa je že v veljavi, si postavlja dva cilja. Prvi želi olajšati izgubo dohodka zaradi pojava »norih krav«, drugi pa je namenjen zmanjšanju proizvodnje mleka v meje, ki jih je določila Evropska unija. Predvideni posegi so naslednji:
Posojila s prispevki na kapital
Rejci lahko dobijo finančna posojila za dobo petih let, katera krije država z nepovratnim posojilom v višini 15, 40%, kar je isto kot če bi država posodila denar z obrestno mero 2, 80%. Ta prispevek ne sme preseči višine škode, ki jo je imel rejec zaradi pojava »norih krav«. Ta škoda bo izračunana na podlagi kriterijev, ki jih bo določila AMA. Prošnje morajo biti naslovljene na Deželo do 28. februarja t.l.
Nagrada za izgubo dohodka
Drugi ukrep, ki je alternativen prvemu, predstavlja nagrado za izgubo dohodka, katerega višina se določi glede na število odobrenih prošenj. Prošnje je treba vložiti na
Deželo in na AIMA do 31. marca t.l.
Spodbuda za opustitev proizvodnje
Prispevek 800 tisoč lir na glavo do največ 100 krav se podeli tistim rejcem, ki bodo popolnoma in dokončno opustili proizvodnjo mleka do 31. marca 1997. Prošnjo je treba predložiti do 28. februarja t.l.
Dodehtev kvot mladim rejcem
Kvote, ki se bodo sprostile na podlagi ukrepa iz prejšnjega poglavja, bodo dodeljene brezplačno rejcem izpod 40 let starosti, ki že imajo kvote, ki pa ne smejo presegati 500 tisoč kg mleka. Ta dodelitev ne more presegati 20% kvote že v posesti. Poleg tega se mora rejec obvezati, da nakupi kvote tudi v okviru programa za prostovoljno opustitev proizvodnje, ki jo določa zakon 642 od lanskega 20. decembra. Ta program predvideva popolno ali delno opustitev proizvodnje proti odškodnini, ki jo določi AIMA za odstopitev kvot, ki so namenjene državnemu skladu kvot.
Prošnje je treba predložiti do 30. aprila letos. Za vse informacije se lahko obrnete na urade Kmečke zveze.
Vaš
bančni
aartner
največja slovenska banka
kompletne bančne storitve doma in v tujini
največji delež v mednarodnih poslih Slovenije
korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu
Sedež:
Nova Ljubljanska banka d.d.
Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386 - 61/125 0155 Faks: 00386-61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si
Nova Ljubljanska banka d.d. Filiale di Milano
Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Nova Ljubljanska banka d.d. Predstavništvo Trst
Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093
Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Nova Gorica
UL Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel.: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386 - 65/29 731
Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Koper
Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386 - 66/38 116 Faks: 00386 - 66/33 140
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
		13. FEBRUAR 1997	v Ul	IAH
Sd		valuta	nakupni	prodajni
2E <		ameriški dolar	1628,00	1673,00
m	M	nemška marka	970,00	990,00
<	m	funt šterling	2659,00	2714,00
	0	švicarski frank	1126,00	1156,00
26* <r	N h « w	belgijski frank	46,55	48,558
		francoski frank	285,00	295,00
K		danska krona	252,00	262,00
*£ <	D) g* 3 j-	nonreška krona švedska krona	244.00 217.00	254.00 227.00
		kanadski dolar	1196,00	1236,00
SE 4M	<0 N	portugalski eskudo	9,25	10,15
		nizozemski gulden	859,00	884,00
5		avstrjski šiling	136,80	141,30
		španska pezeta	11,08	12,18
<		grška drahma	5,97	6,77
IM		irski šterling	2570,00	2650,00
I jr	ir\ '	japonski jen	12,78	13,68
	|	avstralski dolar	1214,00	1284,00
m	nm	madžarski florint	8,75	11,50
%	m W	hrvaška kuna	230,00	280,00
X	“ J	slovenski tolar	10,60	11,10
	
	
13. FEBRUAR 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1653,410
EKU	1913,000
nemška marka	982,830
francoski frank	291,220
funt šterling	2699,360
nizozemski gulden	875,750
belgijski frank	47,632
španska pezeta	11,604
danska krona	257,860
irski funt	2625,120
grška drahma	6,294
portugalski eskudo	9,774
kanadski dolar	1221,310
japonski jen	13,318
švicarski frank	1143,360
avstrijski šiling	139,670
norveška krona	249,100
švedska krona	224,290
finska marka	332.640
|										
					
13. FEBRUAR 1997		INDEKS MIB-30:+1,07%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	13.269	+0,95	Mediolanum	16.057	-2,34
Bca di Roma	1.339	-3,18	Montedison	1.281	-1,30
Bca Fideuram	4.632	+0,06	Olivetti	640	-1,14
Benetton	20.169	-0,29	Parmalat	2.459	-3,60
Comit	3.421	-3,57	Pirelli Spa	3.558	-1,38
Credit	2.345	-4,05	Ras	16.144	-1,37
Edison	9.620	-0,66	Rolo	17.697	-1,43
Fiat	5.287	+0,55	Saipem	7.866	-0,49
Gemina	958	-1,41	San Paolo To	11.441	-1,43
Generali	32.922	-0,65	Sirti	10.969	+0,80
Imi	15.632	-2,48	Štet	8.242	+0,54
Ina	2.333	-0,59	TIM	4.720	-1,11
Italgas	6.461	-1,92	Telecom Ita	4.490	-0,94
La Fondiaria	7.101	-2,17			
Mediaset	7.287	+0,26			
Mediobanca	11.963	-0,83			
		
		
13. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1633.00 972.00 285.00 858.00 46,66 2637.00 2560.00 253.00 6,08 1195.00 1125.00 136,98 10,60	1663.00 990.00 295.00 883.00 48,46 2717.00 2655.00 263.00 6,68 1230.00 1150.00 141,48 11,00
NOVICE
Slovenski skakalci mladinski svetovni prvaki
CALGARV - Slovenski skakalci so na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju, ki se je sinoči začelo v Kanadi, osvojili zlato medaljo.
Miha Rihtar, Grega Lang, Blaž Vrhovnik in Peter Zonta so na olimpijski skakalnici v Calgaryu zbrali 820 točk, s Čemer so prepričljivo premagali Finsko in Avstrijo, Četrta pa je bila Norveška. Italija je osvojila 10. mesto med 16 reprezentancami
Svetovni rekord Maročana el Guerrouja, Bilačeva 4.
GENT - MaroCan Hicham el Guerrouj je že drugič v desetih dneh postavil nov svetovni dvoranski rekord. SinoCi je mitingu za veliko nagrado v Gentu v teku na eno miljo potolkel 14 let star rekord Irca Eamonna Coghlana s Časom 3 minute, 48 sekund in 45 stotink. Na mitingu v Gentu je nastopila tudi slovenska rekorderka v skoku v višino Britta BilaC in zasedla 4. mesto. Preskočila je 192 centimetrov.
Kluivert in Bogarde pri Milanu
MILAN - Nizozemca Patrick Kluivert in VVinston Bogarde sta od včeraj uradno Calan Milana, s katerim sta podpisala štiriletni dogovor, ki bo začel veljati s 1. julijem 1997. Kluivert naj bi na sezono dobil 3, Bogarde pa 1,8 milijarde lir.
Smelt Olimpija izgubila
ORTHEZ - Na gostovanju pri Pau Orthezu je Smel Olimpija s porazom zapravila zadnje upe za osvojitev 2. mesta v skupini.
IZIDA 15. KOLA: Pau-Orthez (Fra) - Smelt Olimpija (Slo) 77:71, Sevilla (Spa) - Panathinaikos (Grč)
78:87; vrstni red: 1. Panathinaikos 24, 2. Villeur-banne 20, 3. Smelt Olimpija 18, 4. Sevilla 14, 5. Pau-Orthez 12, 6. Dinamo Moskva 6.
H KOŠARKA / V D LIGI h
Domovce in borovce čakata tokrat zelo neugodna tekmeca
Igrata z Interjem 1904 oz. Infoterjem Kontovel v gosteh. Cicibana doma
Jutri in v nedeljo bodo igrah tekme drugega povratnega kola košarkarske D lige. Prejšnje kolo je bilo za naše ekipe še posebno uspešno, saj so, razen Cicibone, vse ostale naše ekipe zmagale. O jutrišnjem in nedeljskem kolu smo tokrat malce pokramljali z Borovim trenerjem Juretom Krečičem (na sliki).
Infoter - Bor Radenska
»To je zelo težak nasprotnik in naše letošnje prvo gostovanje na Goriškem. V prvem delu smo zanesljivo zmagali.
Od svojih fantov pričakujem, da bomo tudi v Gorici igrali zelo zbrano in odločno, kot smo igrali v soboto proti Santosu. Barini in Susa-ni sta sicer poškodovana in njun nastop je zato vprašljiv. Našo ekipo pa sestavlja deset enakovrednih igralcev in upam, da bomo vsi skupaj dali še veC od sebe.
Sicer pa gremo v Gorico, da zmagamo.«
V prvem delu so borovci slavili s 74:58.
Cidbona Preff. Marsi-ch-Arte
»Seveda si želim, da bi naši "bratranci" zmagali. Toda zato se bodo morah gotovo bolj potruditi kot na zadnji tekmi proti Interju 1904. Goriški Arte je lani igral z nami v C2 ligi in skupno z nami tudi izpadel iz lige. Nekateri igralci so zato izkušeni, precej pa je tudi mladih, ki so zelo perspektivni. Cicibono je, sedaj okrepil Robi Smo-tlak, ki je odličen košarkar. Trener Furlan ima tako "karto" veC na razpolago in nova zmaga bi bila zanje zelo dobrodošla, saj še niso povsem na varnem.«
Na prvem srečanju v Gorici so cicibonaši izgubili le s točko razlike, 68:69.
Dom Agorest Rob Roy - Mer 1904
»Domovci so prvi na lestvici in doma še nepremagani. Ekipa trenerja Semoliča je zelo uigrana in ima dobro "pokrita" vsa igralna mesta, hiter 1904 pa je zadnje Čase v odlični formi in je že precej kol nepremagan. Ima šest zelo dobrih košarkarjev, ki lahko v tej ligi premagajo vsakogar, Pričakujem zelo izenačen boj, Čeprav so domovci favorih.«
Domovci so v prvem delu zmagah v gosteh z 69:65.
Adi Ronchi - Kontovel
»Acli je Čvrsta ekipa, ki na vseh tekmah da vse od sebe in so telesno zares dobro pripravljeni. Ge Kontovel žeh zmagati v Ronkah, morajo dati vsi igralci svoj doprinos in ne pričakovati, da bo eden od posameznikov, to je bil na zadnjih tekmah Civardi, sam dobil tekmo.«
Kontovelci so v prvem delu doma izgubih z 62:71.	(bi)
SMUČANJE
NOGOMET / PO ZMAGI NAD ANGLIJO
»Zastarel nogomet? Edini star sem jaz!«
Maldini zavrnil kritike, ki mu očitajo, da je njegova igra zastarela - Važen je rezultat
Paul Inče in strelec Gianfranco Zola v boju za žogo (AP)
Na
SP
nagaja
vreme
Kombinacijski smuk danes
SESTRIERE Močan veter in sneg so včeraj prisilili žirijo, na svetovnem prvenstvu	v
smučanju, da je kombinacijski smuk za ženske preložila na danes, ko bo torej padla odločitev o kolajnah. Slalom so kljub sneženju izvedli po programu.
Zaradi sneženja so vCeraj odpovedali tudi tretji kronome-trirani trening za jutrišnji ženski smuk, v katerem bo Isolde Kostner poskušala osvojiti še drugo zlato kolajno na tem prvenstvu in se tako izenačiti z reprezentančno kolegico Deborah Compagnoni.
Po spodbudnem začetku proti bocen-skemu Eppanu bodo Mahničevi varovanci v soboto gostovali pri ekipi Mori iz Ro-vereta. Sobotni nasprotnik je zaključil prvi del prvenstva v južnotirolski skupini na drugem mestu: v prvem kolu drugega dela so Tridentin-ci klonili pred Cus-om iz Vidma, tako da bodo skušali pridobiti prvi par točk prav proti ZgoniCa-nom. Po mnenju Krasovega tabora na-
MILAN - »Kakšen star nogomet neki? Edini, ki sem star, sem jaz!« S to kratko izjavo je nadvse zadovoljni Cesare Maldini odpravil kritike, ki mu očitajo, da igra njegova Italija zastarel nogomet. Pri tem ni pozabil dodati, da je sicer spektakularna igra nekaj res lepega, toda zmage so nekaj povsem drugega.
Zato si Maldini bolj uspešnega začetka svojega »sedenja« na klopi A reprezentance, kot je bila sredina zmaga nad Anglijo, ni mogel Zeleh. Italijani so zaigrali odločno in z golom Gian-franca Zole, ki je odigral izreden prvi polčas, napravih najbrž odločilni korak k neposredni uvrstitvi na svetovno nogometno prvenstvo prihodnje leto v Franciji. Angleži so imeh v sre-
sprotnika ni za podcenjevati, saj so dosedanji rezultati Morija povsem zasluženi. Zato krasovci le z borbeno obrambo, kot so jo pokazali pred tednom dni, lahko upajo na pozitiven rezultat.
Lestvica po 1. kolu drugega dela: Cus Videm 5, Kras 3, Mori Rovereto 2, Ep-pan 1.
(glede na uvrstitev v prvem delu prvenstva je Cus pridobil 3 točke. Mori 2, Kras 1 in Eppan 0).
do sicer veC od igre, toda njihovi napadi so bili stihijski, brez pravih idej in proti zelo solidni obrambi »az-zurrov« niso mogh prinesti konkretnih sadov.
Za mnoge je bil najveCji poraženec v sredo bivši selektor Arrigo Sacchi. Toda prav tisti, ki ga zdaj napadajo, so prej hvalili njegov model igre, kot najbolj revolucionarnega. Dejstvo je, da je Sacchi dosegel velike rezultate z Milanom, ta mo-
del pa se v reprezentanci ni najbolje obnesel.
Nedvomno se je Maldi-nijeva tardicionalna taktika »alVitaliana« proti Angliji obnesla. Toda že na naslednji tekmi 29. marca prod Moldaviji v Trstu bo treba igrah drugače. Treba bo napadah, kar bo potrebno tudi proti drugim nasprotnikom. Zato je treba za bolj toCno oceno, kašna je in bo Maldinijeva Italija, še nekaj časa pocakah.
Anglija - Italija 0:1 (0:0)
Strelec: Zola v 19. min.
Anglija: Seaman, G. Neville, Campbell, Pearce, Beckham, Batty (od 89. VVright), Inče, McManaman (od 76. Merson), Le Saux, Le Tissier (od 61. Ferdinand), Shearer.
Italija: Peruzzi, Ferrara, Maldini, Costacurta, Cannava-ro, Di Livio, Albertini, D. Baggio, Di Matteo, Casiraghi (od 76. Ravanelh), Zola (od 90. Fuser).
Sodnik S. Puhi (Madž), gledalcev 75.055.
LESTVICA SKUPINE 2
1.	Anglija	4	3	0	1	7:2	9
2.	Italija	3	3	0	0	5:1	9
3.	Poljska	2	10	1	.3:3	3
4.	Gruzija	2	0	0	2	0:3	0
5.	Moldavija	3	0	0	3	2:8	0
Naslednje tekme: 29. marec: Italija - Moldavija; 2. april: Poljska - Italija; 30. april: Anglija - Gruzija in Italija -Poljska.
ROKOMET / JUTRI V MOŠKI C LIGI
Kras z boitienostjo po uspeh v Rovereto
r SREČANJE
Obisk
ZSŠDI
na
Pokrajini
Pogovori o sodelovanju
Podpredsednik tržaške pokrajine in odbornik za šport Lippi je skupaj z odgovorno pri uradu za kulturo, šport, turizem in mladinsko problematiko ter prosti čas Gabriello Zani-ni pred dnevi sprejel predstavništvo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, v katerem sta bila pokrajinski predsednik Livio Valencie in elan izvršnega odbora Mario Šušteršič.
Novega pokrajinskega odbornika sta Člana slovenske športne organizacije seznanila s slovenskim športom v Italiji in delovanjem društev, ki ob tekmovalni dejavnosti skrbijo tudi za vzgojo mladine v zdravem duhu. Med pogovorom je prišlo na dan veC možnih pobud za pomoč zaslužnim športnikom, ki naj bi bili tako deležni priznanja, ki jim glede na vloženi trud in uspehe tudi pripada.
Odbornik Lippi je pozorno sledil predstavitvi in predlagal zamejski krovni športni organizaciji, da sodeluje pri novi pobudi, ki jo pripravlja pokrajinska uprava s ciljem, da bi k športu pritegnili Cim veC mladine.
(Marij)
NAMIZNI TENIS / DE2ELNE LIGE
SMUČANJE / V ORGANIZACIJI SK DEVIN
Mlade Krasove ekipe s spremenljivo srečo
Gre predvsem za nabiranje tekmovalnih izkušenj
Na pokrajinski fazi trofeje dežel nad 400 smučarjev iz 3 pokrajin
V deželnih ligah (ženska C2 in moška D) so tri Krasove ekipe nabirale svoje začetne tekmovalne izkušnje z večjimi in manjšimi uspehi.
Zenska C2 liga
Kras A - CUS Udine 1:4
Blasone - Engrassi 2:0 (21:16, 21:6), Sardo - Sturma 0:2 (13:21, 16:21), Blaso-ne/Doglia - Engrasi/Sturma 0:2 (20:22, 14:21), Blasone - Sturma 0:2 (17:21, 12:21), Sardo - Engrasi 0:2 (15:21,11:21).
Kras A sestavljajo tri igralke, ki so doslej dosegle pet prvenstvenih zmag. Proti izkušenejšim nasprotnicam iz Vidma so krasovke nudile dober odpor, vendar so bile Videmcanke le boljše od njih. Edino točko je dosegla Nadja Blasone. To je bila njena deveta individualna zmaga (9:5), dosedanji obračun Nataše Doglia je 7:1, Sare Sardo pa 6:8.
Kras B - Selena 4:1
Vidoni - Pesamosca 2:0 (21:13, 21:13), Jerebizza - Cottardo 2:1 (18:21, 21:17, 21:19), Tretjak/Ciuffarin Pesamosca/Gottardo 2:0 (22:20, 21:15), Vidoni - Gottardo 0:2 (16:21, 14:21), Jerebizza - Pesamosca 2:0 (21:16, 21:9).
Za Kras B igrajo štiri igralke, ki so v 11. krogu slavile svojo tretjo prvenstve-
no zmago. S samozavestnejšo igro je Alessia Jerebizza dosegla dve točki, Gia-da Vidoni 1, par v sestavi Martina Tretjak in Sara Ciuffarin pa je bil prav tako uspešen.
Moška D liga
Azzurra Gorica - Kras 5:2
Sellan - Vere 2:0 (21:7, 21:8), Fonta-nin - Fabiani 0:2 (16:21,11:21), Marega -Ciuffarin 2:0j21:5, 21:7), Sellan - Fabiani 2:0 (21:4, 21:11), Marega - Vere 2:0 (21:7, 21:10), Fontanin - Ciuffarin 1:2 (21:17, 13:21, 17:21), Marega - Fabiani 2:0 (21:18, 21:12).
V moški D ligi je v konkurenci B skupine ostalo le pet ekip, ker je bil novinec Roianese izključen. To dejstvo pa ne bo bistveno vplivalo na nadaljnji potek prvenstva in položaj Krasove ekipe, ki se je morala srečevati z ekipami veteranov. Taksno je bilo tudi srečanje predzadnjega kroga z Azzurro, proh kateri so dosegli dve točki (Uroš Fabiani in Igor Ciuffarin). Za Kras je bila to zadnja tekma rednega dela prvenstva, ker bi se v prihodnjem krogu morali srečati z Roia-nesejem. Za dokončno mesto se bodo mladi krasovci še pomerili v play outu z nasprotniki iz skupine A.	J.J.
V organizaciji Smučarskega kluba Devin in ob sodelovanju kluba iz Ravascleha je bilo v nedeljo na Zoncola-nu tekmovanje v veleslalomu, ki je veljalo za Trofejo dežel, na sporedu pa je bila pokrajinska faza za Trst, Gorico in Videm. Prvenstvo tržaške pokrajine je veljalo tudi za 1. trofejo bančnega zavoda Crtrieste banca, goriško pa za hofejo Zadružne kreditne banke Doberdob. V zelo lepem vremenu se je skupno pomerilo preko 400 smučark in smučarjev v članskih kategorijah. Od zamejskih društev so na pokrajinskem prvenstvu za Trst nastopili le tekmovalci SK Devin, na pokrajinski fazi za Gorico pa tudi elana SZ 01ympia Simon Terpin in Marjan Vogrič. DevinCani so v precej zahtevni konkurenci dosegli nekaj dobrih uvrstitev, na nagrajevanju pa je sodelovala tudi podžupan in odbornica za šport pri devinsko-nabrežinsld občini Vera Tuta Ban.
REZULTATI
TRST
Članice: 1. Alessandra neri (XXX oh) 49.45;...4. Gabrielin Pieri (Devin) 1:02.60; dame C2:1. Barbara Fomasir (SAJ) 54.37; 2. Erika Humar (Devin) 1:06.74;
Člani: 1. Isaia Clemente (S. Club 70) 1:01.38;...6. David Sossi (Devin) 1:11.93; 8. Maurizio Peric (Devin) 1:17.65; 10. Claudio Peric (Devin) 1:19.09; veterani Al: 1. Paolo Altadonna (S. Club 70) 1:05.79;...6. Marco Sibilla (Devin) 1:27.71; 7. Dario Štolfa (Devin) 1:32.84; veterani A2: 1. Lucio Saddoh (XXX Oh.) 1:06.77,...7. David Paulina (Devin) 1:32.24; veterani A3: 1. Gianfranco La Fata (S, Club 70) 1:12.50; 2. Stojan Sossi (Devin) 1:15.06; starejši veterani: 1. Vito Braico (S. Club 70) 55.42;...6. Giordano Purich (Devin) 1:08.37;
ODBOJKA / DEŽELNI POKAL
ODBOJKA / PRED DRUGIM DELOM V ZENSKI 01 LIGI
Olympia CDR je premagala Bor Fortrade tudi v Trstu in se uvrstila v finale
Nasprotnik Goričanov Roiolese
Pri Kmečki banki K2 šport in La Goriziani Zadružni kreditni banki zadovoljni
Olynnpia izpolnila, Val presegel napovedi
Bor Fortrade - 01ympia CDR 2:3 (13:15,14:16, 15:4, 15:13,13:15)
BOR FORTRADE: Taberni 4+12, Pavlica 0+0, D. Furlani C 9+10, Coloni 4+1, Marega 4+5, Cutuli 5+0, I. Furlanič 11+9, Ruttar 2+2, Cella 7+4, Šušteršič 0+0, Danieli 4+5, Cuk 3+0.
OLVMPIA CDR: S. Terpin 10+11, Maraš 2+2, J. Ter-pin 5+8, Seni 2+2, Hlede 1+1, Domi 4+6, Bensa 5+2, Sfiligoj 14+10, Pintar 1+3, A. Terpin 0+0.
Servis(točke/napake) Bor 8:21, 01ympia 6/22
Tudi v povratnem derbiju deželnega pokala je slavila 01ympija ter se uvrstila v finale, kjer se bo maja meseca po končanem prvenstvu spopadla z Roianesejem. Pravo srečanje se je odvijalo v prvih dveh setih, kajti osvojen niz borovcev v Gorici 01ympiji ni dovoljeval sladkega sna. Borovci so začeli srečanje bolj odločno od goriske Sesterke in vodili so vse do izida 12:8, nato pa se ustavili, doživeli svoj klasičen black out, grešili predvsem na servisu, pa tudi sprejem ni bil brezhiben, tako da so niz podarili 01ympiji. Naloga domačinov je bila tedaj skoraj brezupna. Toda vdali se niso. Vodili so do rezultata 10:8, tedaj pa je čudna sodniška odločitev borovce zmedla. Z delnim izidim 4:0 je 01ympija povedla, izničila tudi set žogo borvcev, svojo pa izkoristila ter tako zapečatila usodo gostiteljev.
Od tedaj naprej so v obeh taborih dobili priložnost rezervni igralci. Prav vsi razporožljivi odbojkarji obeh ekip so stopili na igrišče. 01ympija je popustila, borovci so si želeli čimboj častno slovo, srečanje se je tako zavleklo do 5. niza, domačini bi lahko celo zmagali, saj so vodili v tie breaku 8:3 in 12:9, toda v končnici je bila 01ympija ponovno spretnejša in se zasluženo uvrstila v finale.	(Dejan)
Mlade valovke se na play off pripravljajo z vrstnicami iz Slovenije
Valove naraščajnice so premor v prvenstvu izkoristile za dve prijateljski srečanji z vrstnicami s slovenskega dela Goriške. Tako je pred dnevi v So-vodnjah gostovala pionirska vrsta Solkana, ki je bila izredno koristen nasprotnik za valovke, ki so si v prvenstvu praktično že zagotovile nastop v play offu. Proti Solkanu so zaigrale dokaj dobro, kar velja tudi za srečanje proti osnovnošolski ekipi Dobrova, ki je v poprečju leto do dve starejša.
Trener Jerončič srečanja z močnejšimi nasprotniki izkorišča predvsem kot pripravo za boje za pokrajinski naslov, zato ima v programu tudi že tekmo z vrstnicami iz Nove Gorice.
IZIDA
Val-Solkan 2:3 (15:5,10:15,11:15,15:11, 5:15)
OS Dobrovo - Val 3:1 (12:15,15:6,15:6,16:14)
VAL: Uršič, Cej, Sošol, Simčič, Jakin, Plesničar, Del Fabbro, Bresciani, Figelj, Vižintin, Cemic, Cian, Kuštrin.
Konec tedna se bo tudi v ženski odbojkarski Cl ligi pričel povratni del prvenstva. Po prvem delu je od naših dveh šesterk Kmečka banka K2 šport zasedla 8. mesto z 12 točkami, La Gori-ziana Zadružna kreditna banka pa 9. mesto z 10 točkami. Kako dosedanjo pot ocenjujeta oba trenerja? Kaj pa pričakujeta od povratnega dela?
Marko Kalc (Kmečka banka K2 šport, na sliki): »Nezadovoljen sem pravzaprav samo z nastopom proti Bmetersu. Glede poteka prvega dela in rezultatov na ostalih tekmah moram biti zadovoljen. Naš cilj je bil, da
premagamo enakovredne in slabše nasprotnike in to nam je tudi uspelo, moram pa tudi reči, da nas nihče od
K. banka K2 šport	
Brisco	82+131
Zotti	61+98
H. Corsi	51+68
V. Cemic	44+62
Princi	43+43
Trapuzzano	23+34
Pitacco	20+32
Bulfoni	16+7
M. Cemic	10+9
Braini	1+4
Pascolat	1+0
boljših nikoli ni nadigral. Ce upoštevamo, da smo ligo odkupili, torej, da prvenstva v nižji ligi nismo osvojili, da se ekipa ni bistveno okrepila in da smo s pripravami zaceli pozno, je dosedanji obračun pozitiven. Sedaj je treba nadaljevati po začrtani poti, za kar bo potrebno še trdo in požrtvovalno delati. Mislim, da se forma ekipe vzpenja in da smo v zadnjem poldrugem mesecu tudi dosegli določeno ravnotežje, kajti na začetku je bilo treba tudi nekaj časa, da so se dekleta prilagodila večji količini vadbe. Za napredek pa so potrebni predvsem konstantna vadba, stalno ponavljanja vaj in potrpljenje. Dekleta se na treningih trudijo in ta trud bo gotovo obrodil še boljše sadove. Ce bo vse šlo po načrtih in če ne bo novih poškodb (Trapuzzanova bo predvidoma spet lahko igrala že maja, ker poškodba kolena ne zahteva operacije, op. ur.), bi lahko v povratnem delu tudi dosegli eno ali več zmag proti ekipam, ki so benutno na lestvici pred nami. Pobebna pa bo velika zagrizenost.«
Zoran Jerončič (La Gori-ziana Zadružna kreditna banka, na sliki) : »Dosegli smo sigurno več, kot so od nas vsi pričakovali, toda še imamo rezerve! Z dosedanjim potekom res ne morem biti nezadovoljen. Pomisliti je treba, da v ekipi ni več Lare Vižintin, ki je bila za nas še do lani nenadomestljiva, letos pa v začetni postavi z uspehom igrata štiri-najstietna Aleksija Ambrosi in petnajstletna Barbara Uršič, glavna podajačica Ma-nuela Tomšič (letnik 1979) pa je lani igrala v 1. diviziji. Podlago za dober izkupiček smo postavili že v drugem kolu, ko smo v tekmi proti sicer takrat oslabljenemu
____ODBOJKA / PO PRVEM DELU V MOŠKI Cl LIGI_
Ponesrečena sezona Soče Sobema
Bmetersu spoznali, da vendarle nismo tako slabi. Zdi se mi, da smo se že takrat obesli črnogledih napovedi, ki so prihajale z vseh sbani, da je konkurenca za nas prehuda in da nas čaka kata-sbofalna sezona. Kljub temu smo proti boljšim ekipam še vedno pokazali preveč »rešpekta«. Razen proti 01ympii in Bmetersu smo proti vsem tem ekipam zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Zelo pa je pozitivno, da nam je v tem prvem delu uspelo sestaviti zelo homogeno celoto med mlajšimi igralkami in sestrama Tomasin in Orlovo (ostale članice standardne Sesterke, op. ur.). Posebej bi poudaril, da je udeležba na treningih med 90 in 100 od-
stotki. Omenil bi še dve objektivni težavi: trenirali in igrali smo v različnih telovadnicah, kar nas je v določeni meri pogojevalo; drugič, Maša Braini zaradi službenih obveznosti manj beni-ra, tako da smo brez berdra-nega rezervnega podajača.
Glede povratnega dela bi izpostavil tri točke: prvič, taktično in predvsem tehnično se moramo pripraviti za nastope v sezoni 1997/1998; drugič, ne smemo počivati na lovorikah in pohvalah. V povratnem delu moramo skušati premagati vsaj enega od prvih šestih moštev na lestvici. In tretjič, proti vsakemu nasprotniku mora biti cilj vsake igralke, da se izboljša v primerjavi s tekmo prvega dela.
Cilj je bil play off za napredovanje, toda po porazih je motivacija hitro padla
V moški odbojkarski Cl ligi je sodba, žal, padla že po prvem delu: Soči Sobema se je sezona povsem ponesrečila. V trinajstih nastopih je moštvo doseglo samo tri zmage, kar je daleč manj od pričakovanega. Trenerja Vojka Jakopiča (na sliki) smo vprašali, kateri so razlogi za tako slabe rezultate.
»Naš cilj pred prvenstvom je bil, da iz-
Soča Sobema	
Diego Petejan 73+156	
Klede	60+119
Feri	54+162
Battisti	35+46
Braini	19+45
Brisco	21+29
R. Petejan	14+36
Tomšič	16+20
Mučič	13+18
Uršič	8+20
Sot)an	0+4
Cotič	0+2
Makuc	0+2
boljšamo lansko 6. mesto (to v bistvu pomeni uvrstitev v play off za napredovanje, op. ur.). To je bil za igralce primeren motiv, ker pa se je takoj pokazalo, da je cilj-neuresničljiv, je motivacija kmalu pošla in temu primerni so bili tudi kasnejši rezultati. Vse skupaj se je zataknilo že pred samim
začetkom priprav, ko je prišlo do nesporazuma z Valom. Takrat smo trdno računali, da bo z nami igral tudi Buzzinelli, ki pa je nato ostal v B2 ligi. Ko bi Buzzinelli prišel, bi Lutmana mogoče prepričali, da ne preneha z igranjem. Tako pa smo praktično ostali brez obeh in torej brez pravih centrov. Prav na tem mestu smo najbolj ranljivi.
Včasih nam še uspe osvojiti kak prvi set, ko pa nasprotnik spozna, da napadamo praktično samo preko kril, se organizira in nas premaga. Potem je treba tu še omeniti, da Aleš Klede na prvih štirih tekmah ni igral in da Mitja Feri ni tako učinkovit kot lani. Čeprav trenira letos več, ga stalno pestijo poškodbe in težave, tako da je v trinajstih nastopih sa-
mo nekajkrat igral odlično, kot pač zmore. Najnovejša vest pa je ta, da Livio Mučič letos ne bo več igral, ker se je pokazalo, da je poškodba hrbta tako huda, da absolutno ne sme trenirati. Iz vseh teh razlogov se nam je sezona ponesrečila in zdaj lahko govorimo samo o prehodnem prvenstvu, v katerem je naš edini cilj, da dosežemo še nekaj zmag, da ne bi pristali prav na dnu. Vodstvo društva pa sem že pozval, naj se z Valom in 01ym-pio čimprej dogovori, kako naprej, da se ne bi ponavljala stara pesem, da se vse stvari improvizira zadnji trenutek. Stare zamere in rivalstvo - kljub pobudam o sodelovanju - še vedno preveč pogojujejo odnose med našimi društvi.«
4d'
Nekaj o naši dosedanji poti povejo tudi številke. Zelo sem zadovoljen z napredkom v bloku. S tem elementom smo v prvem delu dosegli 109 točk, natančneje 78 točk in 31 menjav. Michela Tomasin je sama prispevala 66 točk. Dobro nam gre tudi v sprejemu, saj »odleti« povprečno na vsaki tekmi samo 7, 2 žoge. Ce ta podatek primerjam s preteklimi sezonami, je napredek očitek. Najbolj pa se preskok v višjo ligo pozna pri serviranju. Za ceno 134 napak smo dosegli samo 74 točk. Tu se moramo še izboljšati, (ak)
La Goriziana	
Mo. Tomasin	121+155
Mi. Tomasin	104+73
Uršič	55+43
Orel	51+51
Tomšič	25+19
Ambrosi	24+35
Cemic	10+19
Tosoratti	2+3
Zuccarino	0+1
Braini	0+0
Humar	0+0
NOVICE
Radiogol odslej ob 14.30
Nedeljska dvojezična športna oddaja Radiogol na Radiu Opčine se bo s tem tednom, z novim urnikom nogometnih tekem, začela ob 14.30 in bo trajala do 17.30.
Oddaja, ki je že zelo priljubljena med našimi športniki in ki jo vodijo mladi, vsako nedeljo v prvem delu (od 14.30 do 15.00) posreduje vse sobotne in nedeljske dopoldanske rezultate v vseh športih naših ekip, ob 15. uri pa sledijo neposredni prenosi z vseh igrišč, kjer igrajo naša nogometna moštva. Radiogol sproti obvešča tudi o dogajanjih in spremembah rezultatov v italijanski nogometni A ligi, o tekmi Triestine in o drugih mednarodnih dogodkih.
Danes igra za vas Totocalcio
Borut
Bogatez
Atalonto - Vicenza	X2
Juventus - Perugia	1
Lazio - Inter	1X2
Milan ■ Bologna	1
Piacenza - Napol!	2
Reggiana - Parma	2
Sampdoria - Roma	12
Udinese - Cagliari	IX
Verona - Fiorenfina	X
Bari - Torino	X2
Cosenza - Genoa	2
Carpi - Treviso	X
Trapani - Acireale	1X2
Borut Bogatez (letnik 1982) se je začel ukvarjati s športom pri šestih letih, ko je igral minibasket pri Poletu. Pri enajstih letih je začel z odbojko pri Slogi, pri tem društvu še sedaj nastopa v mladinskih ligah. Tudi smučanja se je lotil od mladih nog pri SD Mladina. V naši združeni smučarski ekipi je nato nastopal štiri leta. Večkrat je bil tudi zamejski smučarski prvak v raznih kategorijah.
Prejšnji teden je Loris Mania pravilno napovedal 5 rezultatov.
Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Bologna): Paolo D’ Assia (1) ima dober startni položaj in je zato obvezen favorit. V formi je Rokerduk (X), pozornost pa zasluži Se Razar (2);
2.	dirka (Firence): možnost baze s Summer d’arc (2), opozarjamo pa Se na Pool Cata (X) in Dikosa (1);
3.	dirka (Padova): Olaf Om (X) je nedvomno najboljši, toda paziti bo moral na Ronchi-gnio (1) in Stukas Jeta (2);
.	4. dirka (Trst): Rara Merce
(X) je na podobni dirki pred kratkim že zmagal, v boju za zmago pa bosta tudi Sibilla Gas (1) in Midven Mo (2);
5.	dirka (Rim): Honvod (1) je resen kandidat za zmago v tem galopu, toda ob ustreznem dirkališču lahko presenetita Roy (X) in Circeo (2);
6.	dirka (Piša): Escorpion (X) je po našem mnenju glavni favorit, v vse boljši formi pa sta tudi Arti Domine (1) in Pi-
per Wirmy (2).
Dirka tris Bologna ob 17.30
Naši favoriti: 17. Piu di ca-sei, 23. Keiston Lula, 20. Na-stursio; dodatek za sistemiste: 21. Fomvver Kemp, 4. Reo Čast, 9. Sherif Stra.
1. — prvi	1
drugi	X2
2,— prvi	2
drugi	XI
3,— prvi	X
drugi	12
4. — prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	X
drugi	12
Obvestila
TPK SIRENA
vabi člane, da se udeležijo 20. Rednega občnega zbora, ki bo DANES, 14. februarja v Pomorskem sedežu ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so poročila in volitve novega odbora.
ZSSDI
obvešča, da bo seja odbojkarske komisije danes, 14. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu.
ZSSDI
obvešča, da bo goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
SK DEVIN
Priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
PKBOR
obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrasle v bazenu na Alturi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
SZ BOR
obvešča vse zainteresirane, da poteka vpisovanje v tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Petek, 14. februarja 1997
PRIREDITVE
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red A in F) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. Ponovitve jutri, 15. t. m., ob 20.30 (red B). v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 19. t. m., in v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E).
SSG gostuje danes, 14. t. m., ob 20. uri v Sežani in jutri, 15. t. m., ob 18.30 v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Jutri. 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santic-chi; dirigent Tiziano Severini.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - umik: 9-12,16-19.
Gledališče Rossetti - Gledališka sezona 1996/97 Danes, 14. t. m., ob 20:30. uri (red prost) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3 - rdeči.
Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek št. 15 - modri.
Gledališče Cristallo
Danes, 14., t.m., ob 20.30 PREMIERA Molierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini.
Gledališče Cristallo - Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Tea-tralmente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. St. 390613/365119
V	petek, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: Lisa Deiuri, Mary Tolusso, Roberto »Rumple« Russo, Tomi VreCar, Giovanni Fierro in Francesco Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregori-ga. Vstop prost.
Gledališče UGG
OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 16. t.m.,ob 17. uri se bo gledališka skupina La Contrada predstavila z delom »TisoC in ena noC.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. in v torek, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatro - Luigi Pirandello »Questa sera si recita a soggetto«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Alida Valli, Sebastiano Lo Monaco, Giustino Durano.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
Jutri, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sodelovaju z gledališčem S. Giovanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Benedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ainzare. Nastopajo: Michele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar.
ŠPETER
Dan slovenske kulture: jutri, 15. t. m.: ob 19. uri bodo v prostorih Beneške galerije odprli razstavo Lojzeta Spacala, ob 20. uri pa bo v špetrski občinski dvorani koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje natečaja »Naš domači jezik«.
GORICA
Kulturni dom
V ponedeljek, 17. t. m. (red A) in v torek, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 14. t.m., ob 20.30 in 22.30 igrano-risani film »Space Jam«. Režija Joe Pytka. Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 18. uri.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec (predstave se vršijo v hali 7 VVbrther See Halle): danes, 14. t.m., ob
10.30	in ob 19.30 musical »Peter Pan«. Ponovitev jutri, 15. t.m., ob 10.30 in 19.30.
Pri Joklnu (Badgasse 7): v torek, 18. t.m., ob
19.30	Posthumna knjižna predstavitev pesniške zbirke P. Zidarja.
ROŽEK
Na Muti pri Woschitzu: KD »Peter Markovič«: jutri, 15. t.m., ob 20. uri, Moliere : George Dan-din; gostujejo igralci SPD »Srce« iz Dobrle vasi.
BISTRICA NA ZIUI
Pri družini Druml (Uniceva stava); jutri, 15.
t.m., ob 19. uri Urban Jarnik - narodopisec - predava dr. VVilhelm Baum.
TINJE
V	domu - Katoliški dom Prosvete Sodalitas: jutri, 15. t.m., ob 12.30 bo dipl. inž. Ernst Draga-schnig predaval o obrezovanju sadnega drevja.
SENTPRIMOŽ
V	kulturnem domu - SPD Danica: v nedeljo, 16. t.m., ob 14.30 ponovitev komedije »Sem pa tja«.
OBIRSKO
Po Sobrovi cesti - SPD Valentin PolanSek: v
nedeljo, 16. t.m., ob 12.00 sankarska tekma; po tekmi podelitev nagrad pri Kovaču.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	Knjigarna Minerva: Danes, 14. t.m., ob 18. uri,
Gledališče Miela: Danes, 14. t. m., ob 18.30 pred-	Valerio Fiandra predstavil roman Giorgia
stavitev knjige Maria Fux; ob 21. uri film »Si gira a	Pressburgerja »I due gemelli«.
Manhattan«. Jutri, 15. t.m., ob 21. uri gledališka
predstava »II valzer del caso«.	Vabila lahko dvignete pri blagajni knjigarne.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 koncert kvarteta Alban Berg. Na sporedu bodo Shubertove skladbe.
Gledališča Rossetti
V	soboto , 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri bo nastopil kan-tavtor Francesco De Gregori.
MILJE
Gledališče G. Verdi Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. t. m„ ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK.
GORICA
Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel
Koncertna sezona 1996/97
Jutri, 15. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 16. t. m.,
ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v
izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Gledališče Miela: do 20. t.. m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in človekov prostor«.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti:
do 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisil.
Jutri, 15. t.m., ob 10. uri voden obisk razstave z dr. Patrizio Fasolato.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. marca je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivia.Umik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
Konjušnica Miramarskega gradu: jutri 15. t.m. ob 11. uri otvoritrev razstave-laboratorija Bruna Munarija »L’arte di tutti«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: v Četrtek, 20. t.m, ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Livia Comissa. Razstava bo odprta do 20. marca.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - do 3. marca.si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki«
Do ponedeljka, 24.t .m. je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Gel d« - Oliver in Marčeto in Niko Sturm.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Roke in K. Kollerja.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benette j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogruaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D).	Portogruaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be-	(9.13)	(R)	Portogruaro (7.52), Tržič (8.44).
		netke (10.59).	(10.05	(E)	iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55'	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13,57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do-	(11.55)	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49),
		datkom).			Tržič (11.32).
12.39 13.00	(R) (D)	Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be-	(13.55;	(IR)	Benetke ji 1.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49),
14.01	(IR)	netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be-	(14.55	(IR)	Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49),
		netke (15.59).	(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z	(16.23	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17),
		dodatkom).			Tržič (16.00).
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be-	(16.56	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič
		netke (17.15).			(16.33).
16.01	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(17.55	(IR)	Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49),
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48	(R)	Benetke 0 6.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26),
17.29	(R)	Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17).	(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
			(19.11	(R)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44).
18.01	(IR)	Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be-			
		netke (19.59).	(19.55	(IR)	Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44	(D)	Benetke j18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24),
19.31	(R)	Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja.	(20.55	(IR)	Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič
20.04	(IR)	Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(21.24	(IC)	
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03	(IC)	(21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03),
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00	(R)	Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35).
			(23.55	(E)	Benette (21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49),
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržk: (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).	(17.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), TržČ (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržč (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23)	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14)	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-I	ntercit’	/ E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-Bn	'ovlak	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.35
11.15
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.30 18.00 18.10
18.45
19.35
20.30
20.35
20.45
20.50
22.35
22.50
0.50
1.05
1.30
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Livia Azzariti), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Tempi duri per i vampiri (kom., It. ’59, r. Steno, i. Sylva Koscina, Renato Rascel)
Aktualna odd. o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik
Dnevnik in vreme Nan.: Gospa iz Westa -Narava in njen tempo (i. Jane Seymour, Joe Lan-do)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Ricominciare ad amarsi ancora (kom., ZDA '83, i. Elliott Gould, Susannah York)
Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro se-rio), vmes risanke Char-lotte in Gargovles Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La Zingara (vodi Cloris BroscaJ Dokumenti: SuperQuark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: Caccia alle farfalle (kom., Fr. ’92)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura News Nočni pogovori
I RAI 2
7.00
8.45
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15 18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
23.00
23.45
0.10
0.20
0.40
1.50
Variete za najmlajse Nan.: Schvvarzvvaldska klinika, 9.35 nad. Quan-do si ama, 10.00 Santa Barbara
Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2
Variete: 1 fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti)
17.15 dnevnik Aktualno: Kronika v živo (vodi David Sassoli) Dnevnik in Šport Rubrika o izletih in pto-vanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: Anima mia (vodita Fabio Fazio, Claudio Baglioni)
Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni Šport
Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina)
Doc Musič Club
^ RAI 3
6.00
8.30
10.30 11.00
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50
15.30
17.00
18.25
19.00
20.00
20.15 20.45
22.30
22.55
0.00
1.10
Dnevnik, vreme Videosapere: Cammin leggendo, Cinemalia, itd. Vstop prost, Firence, Potovanje po Italiji, itd. Govor predsednika ustavnega sodišča Dnevnik 3 Rubrika: Telesogni Dok.: Paradiso 2000 Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne, vmes vaterpolo in Beli cirkus Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: Terminator (fant., ZDA ’84, i. A. Scvvarze-negger, L. Hamilton) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Perdenti Glasb, odd.: Festa per Augusto - I Nomadi, vmes vreme Variete: Fuori oraio
§2 RETE 4
ITALIA 1	^T" Slovenija 1	Slovenija 2
6.00
6.20
8.50
12.30
13.30 14.00 14.15
15.30
17.45
18.55
19.25
20.40
22.30
0.45
Nad.: Claudia
TV film: Un grido d’ aiu-
to (dram., ZDA ’69)
Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de-stino, 11.00 Aroma de cafč, 11.45 Milagros, vmes (11.30) dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik
Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Un amore splendi-do (kom., ZDA ’57, i. Cary Grant, D. Kerr)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Nad.: I due volti deli’ amore (i. L. Kuliok)
Film: Il magnate greco (dram., ZDA ’78, i. A. Quinn, J. Bisset)
Ciak, 1.15 Pregled tiska
@ CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.30 16.00
17.30 18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
22.30
23.08
23.15
1.45
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualno: Moški in žen: ske (vodi Maria De Filip-Pi)
Nan.: Blondinka za očeta Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi)
Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
Nan.: Quei due sopra il varano (i. Lello Arena, Enzo lacchetti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.I., 11.30 Mc Gyver
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Nan.: Helen in njeni prijatelji
Variete za njamlajše: Risanke in Ciao Ciao Mix Variete: Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Baywatch
Variete: Planet
Nan.: Bayside School,
17.00	I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days Film: Beverly Hills Cop 2 (krim., ZDA ’87, i. Eddie Murphy, B. Nielsen) Variete: 8 mm Glasba: Jammin’, 23.30 Free Pass: Eros Ramaz-zotti
Aktualno: Fatti e misfatti Zanimivosti o filmu «Space Jam»
Italija 1 šport
0 TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle gffi In diretta - V živo M Aktualno: Zoom J Osebe in mnenja Glasba: Ramble Tamble I forti di Fort e Coraggio Presente innovativo

MONTECARLO
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Aerobika (4. oddaja) Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti Nan.: Denver, poslednji dinozaver (ZDA, 4. epiz.) tedenski izbor: nan. Podeželski utrip (VB, i. Nick Berry, 2.)
Film: Lov na zajce Poročila
TV igrica - Kolo sreče (ponovitev)
Omizje (ponovitev) Slovenski komorni zbor: Missa papae Marcelli (Palestrina)
Francoska nanizanka: Palete (Fr., ponovitev) Videostrani Obzornik Otroški program Po Sloveniji Aerobika (pon. 4. odd.) Včeraj, danes, jutri Podarim dobim Risanka
TV Dnevnik 2, vreme
Šport
Planet In
Dokumentarna serija: Raziskovalci National Geo-graphica (ZDA, 6. del) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Humoristčna nanizanka: Murphy Brovvn (ZDA, i. Candice Bergen, Pat Cor-ley, Faith Ford, Robert Pastorelli, 6. epizoda) Film: Napačna roka zakona (VB)
Oddaja o računalništvu: Resnična resničnost Videoring
TV jutri, videostrani
EU Koper
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Kratki dokumentarni film: Elvis
Oddaja o računalništvu Realna resničnost Koproducijski balet: Romeo in Julija (S. Prokofjev, Ansambel SNG Opera in balet Ljubljana)
Forum
Zgodbe iz školjke Tedenski izbor - Film: Reka brez vrnitve (ZDA) Nanizanka: Pokončni policaji (VB, 6. epizoda) Avstralska nanizanka: Echo Point (4. epizoda) Nadaljevanka: Italijanska restavracija (Italija, i. Gi-gi Proietti, Nancy Brilli, Adriano Pappalardo.Ti-berio Murgia,. George Hil-ton, 6. epizoda)
Otroški program Tehnika in znanost Avstralska nanizanka: Echo Point (5. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Sestriere ’97 Film: Klavnica 5 (ZDA) Napovedniki Včeraj, danes, jutri 10000 obratov Dokumentarna oddaja: Ljubezen
Slovenski jazz v klubu Gajo: Kranjski DMeland Band
-4.30 Košarka NBA: Chicago - Atlanta
	19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Ironside	
		
	Film: Primo peccato	
	(kom., ZDA ’52, i. C.	
	Webb, Ginger Rogers)	
	Variete: Tappeto volante	
	Variete: Zap zap	
	Aktualno: Check Point	
	Film: Nikita (dram., ZDA	
	’88, i. S. Poitier)	
M	Film: Asso (kom., It. ’81,	
I Euronevvs
Cehtkova športna oddaja (pon.)
Aktualna tema: Meridiani
Peter Pan Club- otroška oddaja (vodi Edda Viler)
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
Gost tedna, 18.45 Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Huckleberry Fimi - risanke
Globusov Tik Tak, 20.10 Vsedanes - Aktualno
Doku. oddaja: Potovanje po Nemčiji, 21.30 Sredozemlje
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Rhythm & News (vodi Andrea F.)
TV nad.: Mačka i. C. Spaak, N. Castelnuovo), nato Vsedanes TV Dnevnik
i. A. Celentano)
r
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni serevis; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živol; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve;
10.00	Avtomobilistične minute; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Cma kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Šanson; 15.30 DIO; 16,05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Ivan IV. (G. Bizet); 19.30 Koncerti orkestra Slov. filharm.; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23,50 Napoved sporeda; 23.55 Liriični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00,
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Servisne inform.; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
18.00	Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr. Zdenka Tomulič; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. in M. Zaletel,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13,55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč, 18. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; pianist Bojan Gorišek; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Postni govor; 18.45 Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
X
r _ „ SRED
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.48 najvisje 30 cm, ob 9.10 najnižje -19 cm, ob 15.00 najvisje -1 cm, ob 19.33 najnižje -9 cm.
Tutri: ob 3.02 najvisje 24 cm, ob 11.17 najnižje -23 cm, ob 18.41 najvisje 4 cm, ob 22.05 najnižje 1 cm.
	°C		°C
500 m			5	2000 m			-5
1000 m			2	2500 m 			-8
1500 m			-2	2864 m			-10
		
				
m
BRUSELJ - V Belgiji je bilo lani po podatkih Centra za raziskave in informiranje potrošnikov (Crioc) 30 odstotkov prebivalcev, starejših od 18 let, aktivnih kadilcev, torej skoraj vsak tretji. Medtem ko se je v osemdesetih letih število kadilcev vztrajno zmanjševalo, se je število kadilcev po letu 1993 znova povečalo. Med kadilci še vedno prevladujejo moški, ki jih je 34 odstotkov, toda med ženskami se kadilska navada širi hitreje in sedaj v Belgiji redno kadi 27 odstotkov žensk, starejših od 18 let, medtem ko jih je bilo leta 1993 samo 8 odstotkov. Pri moških se je število kadilcev v istem obdobju povečalo z 31 na 34 odstotkov. Pri najstnikih v starosti od 17 do 18 let pa se je število kadilcev od leta 1994 do 1996 povečalo z 18 na 28 odstotkov pri dekletih in s 33 na 35 odstotkov pri fantih. Raziskava je pokazala, da je po socialnih skupinah največ kadilcev med brezposelnimi (46 odstotkov), sledijo jim zaposleni (30 odstotkov), najmanj pa je kadilcev med upokojenci (17 odstotkov). Center je objavil tudi podatke, po katerih je zaradi bolezni, ki jih je povzročil tobak, leta 1995 v Belgiji umrlo 15.100 ljudi. (STA)
Frizerka se je š!a ^zdravnika

BRUSELJ - Trije lažni zobozdravniki so se znašli pred sodiščem v belgijskem Anderlehtu, ker so paciente zdravili, jim pulili zobe in jih zamenjavali s protezami za zelo visoke cene. Na Čelu trojice prevarantov je bila Viviane Sonjeau, po poklicu frizerka, sicer pa vdova zobnega prote-tika, ki je po moževi smrti prevzela njegovo stomatološko kliniko v Anderlehtu. Pomagal ji je njen ljubimec, ki je drugače voznik avtobusa, in nek splošni zdravnik, ki je bil zadolžen za anestezijo pacientov. Nekdanja frizerka je sama tudi operirala. Daniele, ena od prevaranih pacientov je za belgijsko televizijo povedala, da je na kliniko prišla, da bi ji namesto dveh poškodovanih zob vstavili mostiček. "Dali so mi totalno anestezijo in izpulih vse zobe, nekje so celo pustili korenine. Ko sem prišla s klinike sem imela namesto svojih zob protezo, " je povedala Daniele, ki je morala za protezo plačati 120.000 belgijskih frankov (približno 4.000 dolarjev). Dve leti po operaciji še vedno ne more normalno jesti, poleg tega pa trpi za omotico. Sicer pa se je do sedaj ; oglasilo 13 prevaranih pacientov. (STA/AFP)
Je Jacksonova žena Debbie res zvezdnikupovila sina?
BSSMBHHMMEHaiaaMa
VVASHINGTON Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson naj bi postal oče. To vsaj trdi losangeleška televizijska mreža KNBC, ki je sporočila, da je 37-letna Debbie Rowe predsi-noCnjim povila brhkega fantka. Losangeleška bolnišnica Cedars-Sinai ni potrdila vesti, njen predstavnik za tisk je le sporočil, da so gospo Jackson sprejeli na porodniški oddelek. Neki zdravnik pa je navedel, da bi morala Jacksonova roditi šele danes na Valentinovo.
Televizijska mreža KNBC pa kljub demantijem trdi, da je vest resnična, ker naj bi jim po porodu Jacksonova osebno sporočila po telefonu veselo vest. V porod je prepričan tudi ameriški bulvarski tisk. New York Post in Daily News pa sta celo navedla ime novorojenca, in sicer Michael Jackson Jr. Ne glede na resničnost te vesti, pa so vsi prepričani, da sta zakonca Jackson dosegla svoj cilj, vzbuditi izredno medijsko pozornost. Že od presinoCnjim bivakirajo pred bolnišnico Cedars-Sinai televizijske ekipe, ki pa jim varnostniki niso pustili preblizu.
Michael Jackson in Debbie Rowe sta se poročila lanskega novembra v Avstraliji. Poznala sta se že dalj Časa, ker je Rowe bila zaposlena pri Jacksonovem dermatologu. Pred časom je svetovni bulvarski tisk z ve-
likim poudarkom posredoval vest, da je Jacksonova zanosila z umetno oploditvijo, kar je seveda Michael Jackson najodločneje demantiral, ker bi to prizadelo njegov umetniški ugled. Zlobni jeziki so celo navajali, da je po razporoki z Liso Marie Presley, hčerko rock zveznika Elvisa Pre-sleyja, sklenil novo zakonsko zvezo, šele ko je bil matematično gotov, da je njegova bodoča žena res noseCa.
Pred dnevi je ameriški tisk navajal, da bo Jacksonova žena rodila v
neki eskluzivni švicarski kliniki. Kot kaže, se to ni zgodilo, Jacksonova se je raje odločila za prav tako eskluzivno losangeleško bolnišnico Cedars-Sinai, kjer se zdravijo hol-lywoodski zvezdniki. Po trditvah televizijske mreže KNBC, ki je kot prva najprej posredovala vest o sprejemu Jacksonove v bolnišnico in kasneje tudi vest o porodu, bosta zakonca Jackson v prihodnjih urah zapustila Kalifornijo, da bi v zasebnosti in daleč od nepoklicanih oci uživala v teh sreCnih trenutkih.
»Incognito« po dansko
K0BENmWN - Danski prestolonasldnik Frederik si je lase pobarval na svetlo, da bi lahko neopazno obiskoval diskoteke v Koebenhavnu, je poročal popularni danski Časnik Billed Bladet. Osemindvajsetletnega princa, ki je Se samski in se rad s prijatelji zvečer odpravi v mesto, skoraj nihče ni mogel prepoznati, ko je nedavno obiskal znano diskoteko Le Kitch v danskem glavnem mestu. Princa Frederika, sina kraljice Margarete in princa Henrika, je v disku spremljala njegova najnovejša prijateljica, danska rok pevka Maria Montell. (STA/AFP)
Rusi ne marajo monarhije
MOSKVA - Kljub nedavnim govoricam, da naj bi Rusija obnovila monarhijo, je v zadnji javnomnenjski raziskavi 91 odstotkov vprašanih nasprotovalo omenjenemu predlogu. Predlog o oživitvi monarhije odobrava le 8 odstotkov anketiranih, en odstotek pa jih je bilo neodločenih, poroča agencija Interfax. Raziskava tudi ugotavlja, da večina vprašanih, ki so podprli zamisel o ponovni uvedbi monarhične oblasti, podpira ultranacionalista Vladimirja Žirinovske-ga. Boljševiki so zadnjega ruskega carja Nikolaja H. usmrtili 17. julija leta 1918 in tako koncah tri stoletja vladavine dinastije Romanov. (STA/AP)
Indijanci 1.300 let »starejši«
DALLAS - Novi dokazi o življenju ljudi na območju južnega Čila 12.500 let pred Kristusom, kar je vec kot 1.300 let prej kot po dosedanjih domnevah, bi utegni-li radikalno spremeniti teorijo o selitvi ljudi na območju Severne Amerike. »To je najverjetneje najvecje odkritje glede sehtev V Severni Ameriki v zadnjih 50 letih,« meni Alex Baker, kustos naravoslovnega muzeja v Dallasu. Baker je prejšnji mesec vodil ekspedicijo desetih arheologov na Mont Verde, 800 kilometrov južno od Santiago de Chilea. Ekspedicija je želela ugotoviti, v katero obdobje datirajo ostanki človeških naselbin na ameriškem kontinentu, ki so jih našli na tem območju. Drugi najstarejši ostanki človeških naselbin so iz obdoja 11.200 let pred našim štetjem. Večina arheologov meni, da so ljudje po naravnem mostu iz Azije na Aljasko prišli pred 12.000 leti in da so se v naslednjih nekaj sto letih spuSCah proti jugu. Dokaz, da so ljudje živeli v Čilu še pred 12.500 leti, bi lahko to teorijo ovrgel.(STA/Hina)
Pommes frites brez olja
KOBENHAVN - Neko dansko podjetje je izdelalo napravo za pripravo hrustljavega ocvrtega krompirčka -pommes fritesa brez olja in tudi brez neprijetnega vonja po maščobi. Naprava se imenuje "Mom‘s", izdelali pa so ga v sto primerkih, ki so jih med drugim kupile tudi Shellovve bencinske Črpalke na Danskem. (ST A/Hina)