Največja razvojna naloga
Gradnja nove termoelektrarne Šoštanj 4 in povečanje proizvodnje velenjskega lignita na 4.700.000 ton letno
Slovesnost 28. aprila bo naznanila, da je končana gradnja našega največjega termoenergetskega objekta - termoelektrarne Šoštanj 4.
Ko so 1. februarja 1975, v letu, ko je premogarstvo Šaleške doline slavilo 100-letnico, polagali temeljni kamen, so poudarili, da predstavlja gradnja nove termoelektrarne Šoštanj 4 skupaj s povečanjem proizvodnje premoga v rudniku lignita Velenje na 4,700.000 ton letno, največjo razvojno nalogo rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Istočasno pa so ugotovili, da bo šaleški energetski bazen kril nad polovico potreb po električni energiji-
Veliko večino velenjskega premoga bodo zdaj in v prihodnje pokurili v šoštanjskih termoelektrarnah. To kaže na povezanost in soodvisnost temeljnih organizacij združenega dela velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata.
Kot že večkrat doslej nas tudi zdajj, ob zaključku gradnje termoelektrarne Šoštanj 4, navdajajo občutki ponosa in zaupanja delavcem šoštanjskih termoelektrarn, velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata ter tudi slovenskega elektrogospodarstva, posebej pa še investitorjem in izvajalcem, ki so dokazali, da so sposobni v relativno kratkem času rešiti to dokaj zahtevno nalogo.
Za gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj 4 so bila, kot je znano, porabljena tudi združena sredstva porabnikov in proizvajalcev električne energije, s čimer je celotno združeno delo znova dokazalo, da je sposobno rešiti tudi najtežje razvojne probleme in naloge.
Tovariš Edvard Kardelj med pogovorom v sozdu Gorenje
Edvard Kardelj na obisku v Velenju
Pogovori v sozdu Gorenje - Obiskal tovarno prostorskih elementov
Velenje, 24. aprila - Danes se je mudil v središču Šaleške doline član predsedstev Jugoslavije in ZKJ Edvard Kardelj. Spremljala sta ga žena Pepca ter podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan.
Ob prihodu v Gorenje sta visokega gosta pozdravila in mu zaželela dobrodošlico Branka Cvejič in Ljubo Stare.
Med pogovorom v sozdu Gorenje, udeležili so se ga tudi tovariši Janez Zahrastnik, Janez Miklavčič in Franjo Korun ter predstavniki več delovnih organizacij članic sozda, je generalni direktor sozda Ivan Atelšek orisal razvoj ter vlogo Gorenja pri nas in na tujem. Pri tem je še posebej opozoril na pomen načrtovanja in znanstveno raziskovalnega dela, kar je pogoj za hiter razvoj tudi v prihodnje, posebej pa tudi za še večjo uveljavitev Gorenja na tujih tržiščih z lastno tehnologijo.
Tovariš Kardelj je obiskal nato skupaj z drugimi gosti
tozde Štedilniki, Hladilna tehnika in Elektronika TGO Gorenje, ogledal pa si je še servisna skladišča.
S posebnim zanimanjem si je na Selu ogledal eksperimentalno tovarno za prgjz-vodnjo prostorskih elemer.. za katero sta združila delos
i 1. maj na Paškem Kozjaku
Nageljni za udeležence tradicionalne manifestacije
Praznik dela - 1. maj bodo delavci velenjskega rudnika že drugič praznovali na Paškem Kozjaku. Z avtobusi, ki bodo začeli voziti 1. maja iz Šoštanja in Velenja ob pol osmih, se
OBISK IZ VRLNJACKE BANJE
V ponetdeljek, 24. aprila je bilo na obisku v ^Velenju 100 predstavnikov skupščine občine Vrnjačka Banja, ki jih je vfodil predsednik skupščine Slavko Jamkovič.
Gostje iz pobratenega srbskega mesta so p si v Velenju najprej ogledali imuzejske zbirke na velenjskem graadu, nato pa še mesti Šoštanj in Velenje. Ogledali pa so si tudi razsttavo Božidarja Jakca — partizanskia grafika, TGO Gornje in film „Veleenje, sreča v dlaneh."
Iz Veleenja so nadaljevali pot v pobrateni < Ormož.
bodo pripeljali do Savineka, kjer bodo vsakemu udeležencu prvomajske manifestacije pripeli nagelj.
Na Paškem Kozjaku bo rudarje in druge pričakala rudarska godba, okrog 11. ure. Pa se bo začela priložnostna slovesnost. Pozneje bodo tam tudi športna tekmovanja in trim pohod na Špik.
Že tradicionalno prvomajsko slavje na Paškem Kozjaku organizira na pobudo konference OOS rudnika lignita koordinacijski svet ZSMS rudnika lignita Velenje, ki vabi na Paški Kozjak tudi člane kolektivov drugih delovnih organizacij rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in njihove družinske člane.
V	okviru prireditev na čast 37-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in mednarodnega delavskega praznika -1. maja bomo v občini Velenje predali svojemu namenu več novih pridobitev, slavje pa obeležuje tudi začetek novih del.
V	petek, 28. aprila bodo v Šoštanju svečano obeležili zaključek gradnje nove TE
Slavje v Mozirju
Ob odprtju Mozirskega gaja je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta, dr. Avgu-_štin Lah_
V	počastitev 27. aprila in 1. maja se bo zvrstilo tudi v Gornje Savinjski dolini več slovesnosti.
V	četrtek, 27. aprila je bila v Mozirju svečana seja predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS, na kateri so podelili letošnja priznanja OF in srebrne znake sindikatov Slovenije zaslužnim aktivistom z območja občine Mozirje. Ob tej priložnosti so podelili tudi več odlikovanj predsednika Tita.
Pozneje pa so bile slovesnosti od odprtju Mozirskega gaja v okviru manifestacij „lbrtikultura 78". Slavnostni govornik je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta, dr. Avguštin Lah. Kulturni program pa so izvedli člani prosvetnega društva Mozirje, pevci in godbeniki.
Šoštanj 4. Slavje se bo začelo ob 10. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine. Pripravljajo tudi zanimiv priložnostni kulturni program.
V sredo, 26. aprila je slavil pomembno delovno zmago tudi kolektiv gostinskega podjetja Kajuhov dom iz Šoštanja. Svojemu namenu so predali prizidek h „Kajuhovemu domu". V krajevni skupnosti Velenje-Stara vas so 26. aprila popoldne predali svojemu namenu novo otroško igrišče.
Delavci Tiskarne Velenje pa so s položitvijo temeljnega kamna za nove prostore 26. aprila naznanili začetek novega obdobja razvoja njihove delovne organizacije.
OBRAMBNI DAN
Odbor za ljudski odpor na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje je pripravil v soboto obrambni dan. Po znaku za alarm so učenci zapustili zgradbo in odhiteli na mesto za preplah. Ko je nevarnost minila, so se učenci napotili proti Šentilju, kjer je bilo določeno mesto za izvajanje vaje. Obrambni dan so zaključili z mitingom, pripravili so kulturno zabavni program. Organizatorji so bili z izvedbo obrambnega dne zadovoljni, saj so učence seznanili s tem, kako bi bilo potrebno ravnati, če bi našo deželo napadel sovražnik.
Velenje, nedelja, 30. aprila 1978
1&330 - baklada po ulicah Velenja
20.330 - srečanje delovnih ljudi in občanov občine Velenje v
Rdeči dvorani Velenje V kuulturnem delu programa sodelujejo učenci osnovne šole Antdon Aškerc Velenje, rudarska godba Velenje in skupina AVEE.
V zabavnem delu programa, ki bo trajal pozno v noč, pa bodo nastopili: ansambel Pepel in kri, New svving kvartet Oto Pestner, ansambel Šok ter narodnozabavni ansambel hfen-ček.
Vstopnine ni!
VABIJO VELENJSKI SINDIKATI
Zgodovinsko in dolgosežno dejanje
sredstva TGO Gorenje in GIP Vegrad. O načrtih programa DOM 101 pa je spregovoril direktor GIP Vegrad Janez Basle.
Tovariš Edvard Kardelj si je popoldne skupaj z drugimi gosti ogledal Rdečo dvorano, središče mesta ter razstavo del Božidarja Jakca.
Zaključek del, temeljni kamen
Vsako leto s ponosom praznujemo dan ustanovitve OF slovenskega naroda. V tistih težkih dneh začetka strašanske druge svetovne vojne to ni bil le revolucionaren in pogumen dogodek, ampak zgodovinsko in dolgosežno dejanje, ki je in še vpliva na usodo razvoja slovenskega naroda.
Letošnji dan OF praznujemo še posebej slovesno, saj so nam tako slovenski kongres ZK kot končane volitve delegatov ponovno potrdile pomembnost dogodkov in usmeritev ob nastajanju OF.
8. kongres zveze komunistov Slovenije je bil glede na pomen, na način priprav in na vsebino ter usmeritev na njem sprejetih nalog naš skupni kongres. Priprave so imele značaj javnega in demokratičnega poverjanja celotne vsebine družbenih odnosov, ki jih uveljavljamo, ki jih vzpodbujamo in ki jih želimo uveljaviti.
V vse priprave so bili razen čhnov organizacij ZK vključeni vsi organizirani dejavniki družbene zavesti, tako tudi na precej aktiven način organizacije in vodstva socialistične zveze.
Kongres je bil enoten glede ključnih in usodnih vprašanj našega časa, naše družbe, izpričal je popolno idejno, akcijsko in politično enotnost. Pokazal je, kakšna je ustvarjalna moč, po samoupravnih pravicah in odgovornostih povezanih ljudi, kako je mogoče ustvarjati demokratično vzdušje enakopravnega, tvornega iskanja najboljših poti za uresničitev družbenih nalog, za dosego ciljev splošnega družbenega hotenja, za zadovoljitev naših potreb in interesov, za njihovo uskladitev s pritegovanjem vseh ljudi, ki želijo iskreno delati in živeti v družbi socialističnega samoupravljanja, ne glede
na nazorske, nacionalne, verske in druge razlike med njimi.
Ravno v tem so prvine nastajanja in delovanja OF in v tem okviru je tudi kongres posebej naglasil pomen socialistične zveze, pomen uresničevanja njene z ustavo določene družbene vloge. Prav je, da se ob prazniku OF vseh ter stvari ponovno zavedamo z vso odločnostjo, da jih tudi uresničimo v vsakodnevni praksi.
Druga značilnost tega časa pa je zaključek volitev članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Rezultati te najbolj množične akcije so znani, zgovorni so sami po sebi Na eni strani pomenijo izvor izredno velike politične in družbene zrelosti naših ljudi v pogledih na temeljna vprašanja življenja in razvoja naše družbe, pomenijo pa hkrati tudi priznanje našemu delu, priznanje delu naših številnih aktivistov v krajevni skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so bili organizatorji in usmerjevalci tega velikega, obsežnega in politično odgovornega dela.
Volitve so za nami, pred nami vsemi pa ogromno dela pri uveljavljanju in uresničevanju dejanskega demokratičnega delovanja na osnovi delegatskih odnosov.
Ob letošnjem prazniku bomo tako v krajevnih skupnostih kot v občini ponovno podelili priznanja OF najaktivnejšim in najprizadevnejšim.
Podeljevanje priznanj naj bo spodbuda vsem delovnim ljudem in občanom za doseganje še večjih rezultatov našega skupnega dela in hitrejšemu uveljavljanju skupno začrtane poti našega bodočega razvoja.
JOŽE VEBER, predsednik OK SZDL
Z optimistom v naš jutri
Kot da smo šele včeraj ugasnili bakle in kresove, ki smo jih zažgali v čast lanskega 1. maja, zopet je pred nami mednarodni praznik delavskega razreda.
Res je, preteklo je že leto dni, vendar se nam le to zaradi aktivnosti dozdeva tako kratko, saj je bilo to prav gotovo izredno bogato obdobje, polno dogajanj, delovnih uspehov in bistvenih premikov na področju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov.
Medtem, ko se v drugih državah ubadajo z raznimi družbenimi in političnimi težavami, so usmerjena prizadevanja delavskega razreda v naši domovini predvsem v kovanje sreče delavcev, kot to izhaja tako iz ustave kot iz zakona o združenem delu, katerega določbe smo v tem obdobju uresničevali. Zato ni slučaj, da smo parolo za letošnje že tradicionalno prvomajsko slavje povzeli iz študije Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja":
SREČE ČLOVEKU NE MORE DATI NITI DRŽAVA NITI SISTEM NITI POLITIČNA PARTIJA. SREČO SI LAHKO ČLOVEK USTVARI SAMO SAM!
Potvarjanje resnice bi bilo trditi, da smo v tem času že uspeli v celoti dati oblast delavkam in delavcem v Gorenju, velenjskem rudniku, šoštanjskih termoelektrarnah, GIP Vegrad,
šoštanjski usnjarni, rudarskem šolskem centru, združenih zdravstvenih zavodih ter v drugih delovnih kolektivih nad pogoji in rezultati svojega živega in minulega dela, nad celotnim ustvarjenim dohodkom, nad sredstvi, ki jih s svobodno menjavo dela namenjamo skupni in splošni porabi, za šolstvo, zdravstvo, stanovanjsko in komunalno izgradnjo, nad sredstvi, ki jih združujemo za skupne potrebe v republiki, za solidarnost itd.
Vendarle pa lahko v tem trenutku rečemo, da je ustvarjena trdna in široka platforma za dosego zastavljenega svetlega cilja. Minili so časi prakze trde roke. časi, ko so posamezniki odločali v imenu delavcev. Ni več mesta za centralistične, teh-nokratske in druge podobne metode. To vedo tako tisti redki posamezniki, ki se teh metod Se oklepajo, kot delavci, ki takšno prakso onemogočajo. Prav to dejstvo pa nas navdaja z velikim optimizmom, ko gremo v naš jutri. Vemo, da smo zagotovo na pravi poti. Delavci se vse bolj zavedajo svojih pravic in dolin ost L Ni več fraza, da delavci dejansko postajajo samoupravljala', znatno bolj osveščeni kot pred leti.
Želim, da bi sleherni delovni človek v naši občini ob praznovanju 1. maja to tudi občutil in da bi se z isto mislijo, s takšnim prepričanjem, priključil prvomajski povorki ter da bi ognjemet izražal kipenje notranjega zadovoljstva, prvomajsko srečanje v Rdeči dvorani pa vedro razpoloženje slehernega posameznika.
Vsem delovnim ljudem občine Velenje velja iskrena čestitka za 1. maj z željo, da bi si dejansko skovali zaželeno sreča
MARCEL MEDVED, predsednik OS ZSS Velenje
Srebrni znaki sindikatov Slovenije
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje je na petkovi seji razpravljalo o predlogih za podelitev letošnjega srebrnega znaka in sklenilo, da bodo znake prejeli:
franc remic
Rojen je bil 22. novembra
ojen
1935. in je v nazarski lesni industriji zaposlen že 17 let. V obratu stavbnega pohištva se je kot mizarski pomočnik zaposlil leta 1961. Svojo strokovno sposobnost je znal povezati s pravilnim odnosom do svojih sodelavcev, tvorno se je vključil v tokove samoupravljanja in še isto leto postal oddelkovodja-mojster v tem obratu. Takoj po zaposlitvi se je aktivno vključil v delo samoupravnih organov in v vodstvo sindikaalne organizacije. Pri svojem političnem delu je tovariški in samokritičen. Vse njegove vrline pogojujejo večkratno izvolitev v samoupravne in sindikalne organe na vseh ravneh. V sindikalnih odborih dela že več kot 11 let, 8 let je bil predsednik sindikalne organizacije in 7 let član konference v delovni organizaciji. Sedaj je član odbora sindikalne organizacije, član konference sindikata, član odbora za stanovanjska vprašanja, član poslovnega odbora svoje temeljne organizacije, bil pa je delegat zbora združenega dela skupščine občine Mozirje in delegat zbora združenega dela SR Slovenije.
janez Ceplak
Rojen je bil 8. aprila 1938 v Bočni. V delovni organizaciji je zaposlen že 20 let. V mizarski delavnici v Bočni se je kot mizarski pomočnik zaposlil leta 1956. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v gozdnem gospodarstvu, po združitvi tega z lesno industrijo pa je postal skupinovodja na skladišču žaganega lesa. V samoupravne in sindikalne organe se je vključil takoj po vstopu v delovno organizacijo. Njegove vrline na delovnem mestu in pri družbenopolitičnem delu so vzrok, da mu sodelavci vedno znova zaupajo nove funkcije. V sindikalnih odborih dela že 13 let, 6 let je bil predsednik sindikalne organizacije in prav toliko časa član konference, bil je tudi član
delavskega sveta in raznih komisij. Trenutno je član odbora sindikalne organizacije, član poslovnega odbora Lesne industrije in član njenega delavskega sveta, delegat zbora združenega dela skupščine občine Mozirje in podpredsednik sveta krajevne skupnosti Bočna.
marija štiglic
Rojena je bila 23. oktobra 1937 na Rečici ob Savinji. Je dolgoletna sindikalna aktivistka. Bila je članica predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje in predsednica njegovega nadzornega odbora. Sedaj je predsednica nadzornega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev v družbenopolitičnih organizacijah in družbenih dejavnostih, aktivno pa sodeluje tudi na kulturnem in športnem področju. Pri opravljanju opravil in nalog v skupnih službah SIS je vestna in marljiva delavka.
jelka rojten
Rojena je bila 2. aprila 1950 v Celju in živi danes v Gornjem gradu. Zaposlena je v Elkroju kot referent za financiranje. Vseskozi aktivno dela na samoupravnem in političnem področju ter v sindikalni organizaciji. V zadnjih petih letih je bila izvoljena v številne samoupravne in druge organe. Med drugim je bila predsednica poslovnega sveta, članica delavskega sveta in dvakrat zapored predsednica osnovne organizacije sindikata.
Proslava v Savinjskem gaju
V Gornji Savinjski dolini bodo slavili v četrtek 27. aprila. Slavje ob Dnevu OF in Prazniku dela bodo združili z otvoritvijo Savinjskega gaja v Moziiju. S tem bodo tudi uradno stopili v leto hortikulture in pričeli s spletom prireditev, ki se bodo zvrstile do meseca avgusta, ko bo v Moziiju osrednja republiška prireditev „Hqrtikulutra 78", katere pokrovitelj je izvršni svet skupščine SR Slovenije. Prva vrtnarska razstava na prostem, ki je bodo torej otvorili na Dan OF, obsega pet hektarov vrtnarsko in gozdarsko urejenih površin. Te so razdeljene na vrtnarski in gozdarski del, ki ju prepletajo etnografski prikazi bogatega izročila Gornje Savinjske doline. Organizatoiji so namreč v gaj prenesli ali posta-
Večja skrb energetiki
V Velenju je bil, kot smo že poročali, 2. zbor mladih rudarjev in energetikov Jugoslavije,
ki so se ga udeležili delegati iz vse države.
bogomir strašek
Zaposlen je v temeljni organizaciji Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji. Vrsto let je nadvse aktiven član osnovne organizacije sindikata in je tvorno in aktivno sodeloval pri sprejemanju in uresničevanju zakona o združenem delu. Se posebej je veliko naporov vložil v povezovanje z Železarno Ravne. Vsestransko aktivnost in privrženost sindikalni organizaciji potrjuje tudi dejstvo, da je bil dvakrat zapored podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje.
Mladi rudarji in energetiki so med dvodnevnim srečanjem med drugim ugotovili, da na področju energetike še vedno niso uresničena določila zakona o združenem delu, ki določa, da so vsi prihodki in dohodki v pristojnosti temeljnih organizacij združenega dela. Zahtevah so, da morajo v posameznih republikah takoj sistemsko prerazdeliti dohodek v korist rudarstva ter dolgoročnje zastaviti politiko cen in splošni interes širše družbene skupnosti za razvoj in položaj energetike kot celote.
Veliko pozornosti so delegati namenih položaju rudarjev glede na njihove specifične pogoje in posebne delovne napore. Menih so, da rudarskega poklica zaradi družbenega standarda, višine nagrajevanja po delu in rezultatih dela ni moč več primerjati z drugimi dejavnostmi. Zato so sprejeli predlog slovenskih delegatov, da se za delo pod zemljo zagotovi najmanj 30 odstotkov višji osebni dohodek
kot za podobno delo v drugih dejavnostih.
Zvezni odbori sindikata delavcev industrije in rudarstva bodo tudi predlagali naj se loti izdelave strokovne analize o problematiki celovitih dohodkovnih odnosov v rudarstvu, elektrogospodarstvu in industriji nafte in plina. Ob tem je še zlasti treba kar najhitreje rešiti vprašanje delitve čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Nadalje so delegati ugotovili, da stanje racionalizatorstva, inovatorstva in izumiteljstva zaradi premajhne dejavnosti na področju energetike ni zadovoljivo. Eden izmed glavnih razlogov za takšno stanje je po njihovem mnenju neurejen sistem nagrajevanja teh dejavnosti.
Veliko časa so delegati med dvodnevnim zasedanjem namenih tudi varstvu pri delu, uvajanju mehanizacije v rudarstvu,
zavzeli so se, da je treba vprašanje invalidnosti v rudarstvu čimprej samoupravno urediti, spregovorili pa so še o tem, kako vzbuditi med mladimi večje zanimanje za rudarski poklic. Menih so, da bi morali zlasti izboljšati njihove materialne pogoje in preučiti možnost, da bi se šolanje upoštevalo v delovno dobo glede na to, da je mladi rudar v času šole vključen v vse rudarske operacije.
Akcijski program pred referendumom
vili na novo vse objekte, značilne za to področje in vezane na njegovo preteklo delo in življenje. Tako lahko v gaju vidimo značilno kmečko hišo, kovačijo, mlin, kozolec, kaščo, svoj prispevek so dali gozdarji s prikazom nekdanjega načina spravila lesa, ne zaostajajo lovci, ribiči, planinci in drugi.
Vrtnarski del je uredilo 70 vrtnarjev in vrtnarskih organizacij iz domovine in tujine. V gaju lahko, ali pa bomo v kratkem, občudujemo 120.000 ho-landskih tulipanov, 150.000 primerkov letnega cvetja in poleg tega še grmovnice, trajnice in pančičeve smreke.
Osrednja prireditev se bo pričela v četrtek ob 9. uri dopoldne, ko bo v Moziiju najprej slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij, ki jo bodo združili s slavnostno podelitvijo odlikovanj in priznanj. Uro kasneje bo v Moziiju promenadni koncert godbe na pihala iz Rečice, ob pol enajstih pa bo na vrsti osrednja proslava na prostoru ob gaju. Popoldne se bodo slavju pridružili še nogometaši domačega Elkroja, ki bodo odigrali prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo. Tekma bo ob pol petih.
Člani občinske konference SZDL SO SE 17. aprila zbrali na razširjeni seji in pretežni del časa namenili razpravi o pripravi referenduma za podaljšanje samoprispevka. Po tehtni razpravi so sprejeli nekatere pomembne sklepe. Predvsem so si bili udeleženci enotni, daje podaljšanje samoprispevka glede na zastavljene naloge v srednjeročnem družbenem načrtu občine Mozirje nujno, če v občini želijo uresničiti najpomembnejše cilje bodočega razvoja. S podaljšanjem samoprispevka, program je že v javni razpravi, bi v Gornji Savinjski dolini reševali štiri osnovna področja: družbene dejavnosti, sem sodita predvsem izobraževanje in otroško varstvo; komunalne dejavnosti s čistilnimi napravami in kanalizacija; spodbudili bi gospodarski razvoj v nerazvitih krajevnih skupnostih in uresničili prepo-trebne programe krajevnih skupnosti.
Na seji so sprejeli tudi sklep,
da je treba z javno razpravo o programu pričeti takoj v vseh krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Do 26. aprila je nujno treba organizirati zbore delovnih ljudi in občanov, slednje seznaniti z rezultati starega referenduma in se z njimi pogovoriti o nujnosti podaljšanja. Na zborih delovnih ljudi in občanov, na razširjenih sejali vodstev družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, krajevnih konferencah SZDL, na zborih delegatov, na sejah svetov krajevnih skupnosti, na sejah vodstev družbenih organizacij in društev in drugod je potrebno zagotoviti stališča delegatom o referendumskem programu. Tega bo namreč 26. aprila dokončno oblikovala in sprejela skupščina občine Mozirje na skupni seji vseh treh zborov. Skupščina bo sprejela ustrezen sklep na osnovi stališč in pripomb, dobljenih v javni razpravi.
Za politične priprave in vodenje razprave so v vseh samoupravnih sredinah odgovorne družbenopolitične organizacije ter najodgovornejši delavci in funkcionarji. Politične in tehnične priprave, z imenovanjem štabov, volilnih odborov, s pripravo volišč za glasovanje na referendumu in podobno bodo tekle do 3. do 20. maja, dan kasneje bo referendum. Na razširjeni seji občinske konference SZDL so sprejeli še akacijski program z zadolžitvami posameznih članov občinskega štaba.
Letos le lokali štafeta
Mladi v Gornji Savinjski di ni letos ne bodo imeli pril< nosti spremljati zvezne štafi mladosti na njeni poti. Pozd ve in najboljše želje tovarišu ' tu bodo zato prenesli z lokal štafeto 4. maja. Kot običajne bodo z Okrešlja, ali pa če to bo možno vsaj od slapa Rini ponesli mozirski planinci, ki bodo v Logarski dolini izro( vojakom. Pot bo potem nadal vala po vseh krajih mozirs občine do Moziija, kjer se ji priključila še štafeta, ki bo k nila iz Črnivca in bo do Mozi prispela po Zadrečki dolini. ' vsej poti ji bodo sonovnošol mladi in drugi občani ter < lovni ljudje pripravili sveča sprejeme v krajevnih skupnosi in v temeljnih organizacij združenega dela. Mladi Jbo potem štafeto ponesli do Šoš nja, kjer se bo priključila zvej štafeti.
Planinsko
slavje
V sklop številnih prirediti ki se balo v letošnjem le zvrstile v mozirski občini, bodo s svojim slavjem vključ tudi gornjesavinjski planin Letos namreč mineva 85 odkar je bila v Moziiju ustar vljena Savinjska podružnica SI venskega planinskega društva obenem 125-letnica rojst ustanovitelja podružnice Fra Kocbeka. Planinci v mozirs občini se bodo v slavje v kiju ž s številnimi lepimi delovni zmagami. Obnovljen dom Menini, nov bivak na Travnik koča v Savinjskem gaju in c novljena koča na Loki p Raduho sodijo med najlepše d sežke volje in delovne vner planincev. Prva proslava je b v petek zvečer v dvorani kii Dom v Moziiju. Na njej so predstavili planinci iz vseh ta jev Gornje Savinjske doline, i jzaslužnejšim planincem pa podelili planinska priznani Občinsko proslavo dneva pi nincev bodo konec avgus združili z otvoritvijo bivaka i Travniku, osrednja in zaključi proslava pa bo ob otvoritvi k če na Loki, združena z dnevo slovenskih planincev, ki bo 1 septembra.
OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM
Prihodnja, 18. številka Našega časa bo izšla 12. maja.
Razpise, objave in mak oglase za to številko sprejemamo do ponedeljka, 8. maja do 13. ure.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA

„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.a „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR''; kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam še, Boris Žakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Zelena luč za samoupravni sporazum
Prizadevanja za uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov v energetskem kompleksu rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje
stev in pa za modernizacijo tehnološkega dela in skupno programiranje razvoja.
Ob tem, ko je bil doslej storjen pomemben napredek pri zaokroževanju delovnih procesov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah, pa v praksi še zmeraj niso uveljavljene tiste rešitve iz dohodkovnih povezav, ki izvirajo iz primarnega združevanja. Temeljne organizacije združenega dela, ki sodelujejo pri proizvodnji električne energije, pridobivajo svoj dohodek kot delež v skupnem prihodku iz proizvodnje električne energije.
Za realizacijo dohodka morajo temeljne organizacije združenega dela oblikovati merila -normative in cene, ki izhajajo iz teh meril, kar predstavlja tudi osnovo - merila za ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku pri proizvodnji električne energije.
Za realizacijo dohodka morajo temeljne organizacije oblikovati merila — normative in cene, ki izhajajo iz teh meril, kar predstavlja tudi osnovo — merila za ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku.
V rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje so v zadnjem obdobju izgubili veliko časa in sil za dogovarjanje in prepričevanje o koncepciji skupnega prihodka. Pripravili so več različnih pristopov in predlogov, januarja letos pa so se šele sporazumeli o konceptu skupnega prihodka, ne pa še o merilih — normativih oz. cenah. Komite organizacije ZK REK Velenje ob tem ugotavlja, da temeljne organizacije združenega dela, ki stodelujejo pri proizvodnji električne in toplotne energije, pridobivajo dohodek kot delež v skupnem prihodku od prodane energije na pragu termoelektrarne. Vsaka temeljna organizacija združenega dela mora imeti zato merila, na osnovi katerih bodo ugotavljali prispevek vsake posamezne temeljne organizacije združenega dela k realizaciji skupnega proizvoda. Zaradi vzpostavljanja enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi
Spretni kurirji
Za Kurirčkovo pošto so v minulem tednu poskrbeli tudi poniiji v Gornji Savinjski dolini Vključili so se v progo ,,K", ki ima geslo Komunist-Kongres. Torbo s Kurirčkovo pošto so od vrsitnikov občine Ravne na Koroškem sprejeli 18. aprila dopoldne na Slemenu. Prvi nosilci so bili osnovnošolci iz MO-zirja, ki so ob svoji šoli najprej pripravili miting in torbo naslednji dan izročili nazarskim pionirjem. Ti so jo še istega dne prenesli pionirjem iz Rečice, slednji pa so jo 20. aprila predali ljubenskim vrstnikom. Tudi ti so na prostoru ob Savinji pripravili mitting in torbo zatem po kurirskih jpo teh ponesli do Gor-njegrajčaniov, ki so jo iz njihovih rok spjrejeli tega dne popoldne in jo 21. aprila na Črnivcu predali Kaimničanom.
Naj mlaj :ši kurirji so se na vsej joti po Grornji Savinjski dolini ipretno izeogibali vsem zasedam n oviram,, ki so jih na poti ča-cale. Njihhovi vrstniki so jim jovsod prripravili prisrčne spre-eme in jilJi popestrili z vsebinsko pestrirmi mitingi. Kurirčko-ra pošta jqe po štirih dneh nada-jevala svoojo pot po kamniški )bčini.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela rudnika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj se zavedajo, da bodo urejeni dohodkovni odnosi znotraj energetskega kompleksa velenjskega REK, ki daje polovico proizvodnje električne energije v Sloveniji, pospešili tudi uveljavitev dohodkovnih odnosov znotraj celotnega slovenskega elektrogospodarstva. Znano je, da v slovenskem elektrogospodarstvu še zmeraj niso uveljavljeni dohodkovni odnosi, stari sistem pa povzroča številne težave delovnim kolektivom.
V okviru rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so začeli že pred časom akcijo za vzpostavitev dohodkovnih odnosov. Komite Konference organizacij ZK REK Velenje je na svoji zadnji razširjeni seji zahteval od poslovodnih organov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v šoštanjskih termoelektrarnah in velenjskem premogovniku, da odpravijo težave, ki so doslej zavirale sprejem samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka in proizvodnje električne in toplotne energije. Samoupravni sporazum mora biti sprejet na referendumih do konca meseca maja.
Znano je, da se združujejo v sestavljeno organizacijo združenega dela REK Velenje, energetsko organizacijo združenega dela, delovne organizacije s področja proizvodnje termoelek-trične in toplotne energije tudi za optimalno izkoriščanje energetskih virov šaleškega energetskega bazena, enotno in usklajeno načrtovanje razvoja ter skupno vlaganje finančnih sred-
temeljnih organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri proizvodnji skupnega prizvoda, kWh, so se dolžne udeleženke medsebojno dogovoriti in sporazumeti za merila — normative in cene.
Do srede meseca maja bo zdaj v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije skupaj z merili — normativi, do konca meseca maja pa morajo delavci sprejeti samoupravni sporazum na referendumih
Ob tem poudarja komite organizacije ZK REK Velenje, da je treba na podlagi vzajemnosti in enakopravnosti pri ustvarjanju in razporejanju dohodka uresničevati s samoupravnim sporazumom predvidene cilje združevanja v sestavljeno organizacijo združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
V začetku maja bo komite organizacije ZK REK Velenje pregledal uresničevanje sklepov za vzpostavitev dohodkovnih odnosov v okviru te sestavljene organizacije združenega dela, sprejel na nedavni razširjeni seji.
Iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje
Enotna in tvorna prizadevanja
Znano je dejstvo, da smo z oblikovanjem in sprejetjem Zakona o združenem delu začeli novo obdobje razvijanja in utrjevanja samoupravnih odnosov pri nas. Zakon, ki se je pripravljal v izredno široki in tvorni javni razpravi z enakopravno udeležbo vseh struktur naše družbe, pomeni delovnim ljudem izredno pomemben dokument, saj ureja vse odnose, porajajoče se v združenem delu. Zaradi tega so povsod zavzeto in z vso resnostjo pristopili k uresničevanju in izvajanju določil zakona o združenem delu in marsikje členi tega zakona že v polni meri živijo tudi v praksi.
Zanimalo nas je, kako daleč so po poti izvajanja določil Zakona o združenem delu prišli v trgovski in proizvodni organizaciji združenega dela ERA Velenje in kakšne naloge jih v zvezi
Ne prežema jih samozadovoljstvo
Tudi na velenjskem Vegradu so že veliko storili za uresničitev zakona o združenem delu, vendar pa jih ob tem ne obdaja občutek samozadovoljstva z doslej opravljenim delom pri uresničevanju določil zakona. Nasprotno. Zavedajo se, da bo treba še veliko časa in veliko dela, da bodo določila zakona v popolnosti zaživela v vsakdanji praksi.
O uresničevanju zakona smo se na GIP Vegrad pogovarjali z Radom Sivkom, vodjem splošne kadrovske službe in Romanom Zoretom, predsednikom predsedstva konference 00 sindikata.
Lani marca so na Vegradu izdelali program aktivnosti, pri čemer pa so izhajali iz celovite organiziranosti delovne organizacije. Obsežnost programa je terjala veliko prizadevanj, ki so trajala vse do konca lanskega leta, ko so sprejeli nove samoupravne akte.
„V zvezi z novo samoupravno organiziranostjo je treba poudariti," sta dejala naša sogovornika, da smo prevzeli načelo vertikalne organiziranosti. Vsaka temeljna organizacija združenega dela zajema eno dejavnost, tozdi pa si sledijo v proizvodnem procesu eden za drugim. Le tako so lahko med sabo dohodkovno povezani. Organizirali smo sedem temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Temeljne organizacije so naslednje: Gradnja, Vemont, Dom 101, Mehanizacija, Lesna, Kamin Ljubljana, zaključena dela in Proizvodnja ostrešja Ljubno.
Dohodkovni odnosi med posameznimi temeljnimi organizacijami temeljijo na načelu delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov po vloženem delu. V
prvem primeru imamo sprejet samoupravni sporazum o ustvarjanju skupnega prihodka. Konkretno pri vsald zgradbi, ki jo gradimo, sodelujejo s svojim delom vse naše temeljne organizacije, pa tudi nekatere iz drugih delovnih organizacij. Iz tega seveda sledi, da morajo sodelovati pri delitvi celotnega prihodka vsi tozdi po vnaprej postavljenih kriterijih delitve glede na količino vloženega dela.
Čisti dohodek, ki ga ugotavljamo tako po temeljnih organizacijah, razdeljujemo na sredstva za osebne dohodke in sklade. Delitveno razmerje je določeno z letnim planom za vsak tozd posebej, pač glede na naravo dela. V primeru, da je ustvarjeni dohodek večji od planiranega, se delitveno razmerje spremeni v korist skladov in obratno."
Največja novost, ki jo je prinesel zakon pa je - kot omenjajo v Vegradu, ugotavljanje deleža delavca po vloženem delu pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Ne gre več za plačevanje po tarifnih postavkah, ampak delijo toliko, kot so ustvarili.
In kakšna je vloga skupnih služb?
Kot vemo pridobivanjo skupne službe celotni dohodek na podlagi svobodne menjave dela. Izdelan imajo letni plan, v katerem so določene in ovrednotene vse naloge skupnih služb ter določeno število delavcev, ki je potrebno za izvedbo teh nalog. Na podlagi tega pa nato izračunajo delež skupnih služb v delitvi dohodka tozdov. Prek tega sistema so skupne službe in tozdi dohodkovno povezani. Pri večjem dohodku tozd je tudi sredstev za skupne službe več in obratno. Tako, kot sta dejala, spodbujajo obojestransko zainteresiranost, čimboliši.
In kje so danes?
„Najprej moramo ugotoviti, da so sistemi že postavljeni in da jih že pričenjamo postopoma uresničevati. Seveda je do popolnosti še daleč in potrebno bo še veliko dela, da bodo rezultati takšni, kot jih želimo in
seveda pričakujemo. Glede delitev sredstev za osebne dohodke smo že uvedli sistem učinka gospodarnosti za organizatorje proizvodnje. V mesecu maju bomo uvedli sistem ugotavljanja in stimuliranja kvalitete, v juniju pa še sistem ugotavljanja in stimuliranja gospodarnosti z materiali in stroji ter sistem doseganja planov in rokov. Kajti zavedati se moramo, daje v teh novih družbenoekonomskih odnosih planiranje izredno pomembno.
tem še čakajo. O prizadevanjih delavcev ERE na tem področju sta pripovedovala pravni referent Božidarka Kortnik in vodja kadrovsko splošne službe Štefan Dolejši.
Rezultati, ki so jih zabeležili v ERI so najbrž podobni tistim iz drugih delovnih organizacij. Ker pa se ERA v mnogočem razlikuje od ostalih organizacij združenega dela, jo je potrebno najprej v skopih besedah predstaviti, da bi slika o samoupravnih in političnih procesih pri njih bila popolnejša. ERO sestavljajo temeljne organizacije Maloprodaja, Veleprodaja in kooperantov Kmetijstvo Šoštanj ter delovna skupnost skupnih služb. Vse te imajo številne poslovne enote s sedeži tudi izven območja naše občine in celo v drugih republikah. Dejavnosti, ki jih opravljajo, so izredno pestre in raznolike, od trgovine, kmetijstva do proizvodnje v plastiki in gradbeništvu. Zakon o združenem delu je uskladil razmerja med temi dejavnostmi, ki se intenzivno širijo še naprej. Z razmejevanjem na glavne in stranske dejavnosti je bilo v tako pisanem seznamu del potrebno izvesti številne skrbno pripravljene usklajevalne postopke, ki so prinesli spremem be tudi v samoupravnih splošnih aktih. Posebnost delovne organizacije ERA je tudi v tem, da v veliki meri povezujejo individualno delo kmetov in obrtnikov z združenim delom, zato tudi njihov položaj usklajujejo z določili zakona o združenem delu.
Zaposleni v ERI Velenje si prizadevajo, da bi samoupravne procese razvijali v tako veliki ali pa še večji meri, kot tehnološke procese. Zato skušajo zagotoviti kar najtemeljitejše delo vseh samoupravnih organov za celovito uresničevanje zakona o združenem delu
Sledeč zahtevam zakona o združenem delu so v mesecih marcu in aprilu pripravili pet pomembnih samoupravnih aktov, ki so jih v javnih razpra vah na zborih delovnih ljudi temeljito predelali in dopolnili ter sprejeli na referendumu, ki so ga izvedli 16. in 17. tega meseca. Drug pomemben korak k poglabljanju samoupravnih odnosov, na katerega se pripravljajo v tem času pa so volitve različnih novih organov, kajti dosedanjim se v teh dneh izteka mandat. Vse te akcije izvajajo po urniku, ki so ga zapisali v načrt uresničevanja zakona o združenem delu. In ena prvih nalog, ki jih nadalje narekuje ta program je izdelava pravilnikov o delovnih razmerjih, ki se jo bodo prav kmalu lotili. Vmes pa se v tako veliki in pestri delovni organizaciji kot je ERA pojavlja še cela vrsta aktualnih vprašanj, ki terjajo sprotno razrešitev, zato je dela še toliko več. Da bi o spremembah in novostih, ki jih prinaša zakon o združenem delu razpravljali čimširše in čimbolj kvalitetno, so pripravljali te pogovore v poslovnih enotah, ki le redko štejejo več kot trideset članov in jih povezovali z razpravami o izhodiščih plana delovne organizacije ERA kot celote do leta 1985. V dobro pripravljenih javnih razpravah so se izoblikovale mnoge pripombe in spremembe, s katerimi so nato dopolnili samoupravne akte. Pri vsem tem pa so veliko in pomembno vlogo odigrale osnovne organizacije sindikata, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine, ki so v skupnih in posamičnih razgovorih prišli do zanimivih pobud, s katerimi nedvomno prispevajo velik delež k doslednemu spoštovanju in uresničevanju določil, razpisanih v zakonu o združenem delu.
J. KRANJC
da so rezultati
V teh dneh, ko znova ocenjujemo prehojeno pot in dosežke ter se dogovarjamo za nove naloge
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 27. april - obletnico ustanovitve O F ter 1. maj - delavski praznik
s prepričanjem, da bomo dosegli nove, še večje uspehe pri izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti!
Skupščina občine Velenje Izvršni svet SO Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje
Čestitkam se pridružuje
Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvoma Našega časa in Radia Velenje
VELIKE MANIFESTACIJE PARTIZANSKE MOČI V ŠALEŠKI DOLINI
Odlomek iz osmega poglavja knjige dr. Milana Ževarta ,,Narodnoosvobodilni boj v šaleški dolini" o narodnoosvobodilni vojni od konca aprila do začetka decembra 1944, ki govori o akcijah XIV. divizije od 26. aprila do 1. maja 1944 v Šaleški dolini.
Velike partizanske akcije v Šaleški dolini konec aprila in v noči na t. maj 1944 lahko štejemo za mejnik med obdobjem, v katerem je bil v glavnem zaključen prehod osvobodilnega gibanja iz okvirov zaupniškega sistema, in med obdobjem največjega razmaha narodnoosvobodilne borbe. Partizanske akcije konec aprila in v začetku maja so zelo odmevale med ljudmi in so močno pospešile že tako velik polet osvobodilnega gibanja, kar je bil med drugim tudi njihov namen
26. aprila 1944 je bila Sercer-jeva brigada na Graški gori in v Plešivcu, Bračičeva, pri kateri je bil štab XIV. divizije, pa v Ravnah. Štab XIV. divizije je 16. aprila ukazal Šercerjevi brigadi, naj del enega svojih bataljonov pošlje v zasedo ob cesti Velenje—Šoštanj, drugi del bataljona pa naj bi v noči na 27. april napadel Velenje. Bračičeva brigada je dobila ukaz, naj 26. . aprila, ko se bo zmračilo, vdre v Šoštanj in rekvirira material, ki ga partizani potrebujejo. Po opravljenih akcijah v noči na 27. april naj bi obe brigadi ves dan vznemirjali sovražnika v Šaleški dolini Štab divizije je naročil, da morata štaba Šercer-jeve in Bračičeve brigade vzeti akcije, ki jih morata izvesti, za povsem resne, ker bo divizija z njimi proslavila 3. obletnico ustanovitve OF in napravila „globok političen vtis na prebivalstvo".
Nemci so napad na Šoštanj že nekaj časa pričakovali. Šoš-tanjska orožniška postaja je konec marca 1944 poročala, da so partizani v Topolšici napovedali napad na Šoštanj. Partizani so res že večkrat napovedovali šoštanjsko akcijo. Neposredno pred napadom so po poročilu šoštanjske orožniške postaje partizani v šoštanjski okolici javno izjavili, da bodo v noči na 27. april vdrli v Šoštanj. Okupator je 26. aprila tudi zvedel, da so partizani v Ravnah. Okupator je partizanske izjave o napadu na Šoštanj jemal resno in se je na napad pripravljal ter po napadu upravičeno poročal „o pričakovanem napadu". Omeniti moramo še, da so partizani v Družmiiju, torej v neposredni bližini šoštanjske postojanke, pred napadom na Šoštanj mobilizirali šest oseb.
Dne 26. aprila zvečer, ko so v čast tretje obletnice OF po okoliških hribih zagoreli številni kresovi, ki so tudi opozarjali Nemce na nevarnost, so enote Šercerjeve in Bračičeve brigade že bile v dolini Vendar Bračičeva brigada z napadom na Šoštanj ni pričela ob prvem mraku, kot je ukazal štab XIV. divizije, ampak šele 27. aprila ob 0,30. Pred napadom so bile postavljene partizanske zasede ob cesti proti Šmartnem ob Paki in proti Moziiju ter Velenju, in sicer v Družmitju in proti Topolšici. Ko so borci Bračičeve brigade pričeli napadati, jih je šo-štanjska posadka že pričakala, pripravljena na svojih položajih. Vse šoštanjsko območje so Nemci razsvetlili, kar je zelo poslabšalo položaj napadalcev. Partizani so se postavili po robu: sto mož druge čete policijskega bataljona Cholm, ver-mani, pripadniki deželne straže ter člani nacionalnosocialistič-nega motoriziranega korpusa. Po poročilu orožniške postaje je bilo v boju triinpetdeset pripadnikov deželne straže oziroma vermanov. Policisti so se vrnili v svojo postojanko prav pred napadom 26. aprila zvečer.
S partizani se je najprej spopadla skupina orožnikov in vermanov, kmalu nato pa so partizani napadli policijsko postojanko in jo za dalj časa blokira-
li. Napadalci so izvedli napad z glavnimi silami z Goric (s severovzhoda), neka skupina pa je napadla tudi z južne strani.
Paritzansko poveljstvo je kmalu spoznalo, da brez težjega orožja, ki ga ni bilo na voljo, ne bo mogoče uničiti nemške postojanke. Zato so partizanske skupine, ki so vdrle v mesto, pričele preiskovati stanovanja okupatorjevih funkcionarjev, Nemcev in gestapovcev. Našli pa niso nikogar od navedenih; nekateri so se pravočasno poskrili, nekateri pa so se zaradi vesti o partizanskem napadu že pred 27. aprilom umaknili iz Šoštanja, nekateri pa že nekaj časa niso prenočevali v svojih stanovanjih. Pri preiskavi stanovanj so partizani zaplenili 5 pušk, 4 pištole, 40 ročnih bomb in več uniform. Partizani so hoteli vdreti tudi v tovarno usnja, a so jih Nemci zavrnili; zaplenili pa so nekaj usnja v šoštanjski trgovini z usnjem. V ordinaciji nemškega zdravnika so zaplenili dosti sanitetnega materiala. Pri Woschnaggovi graščini so zaplenili 4 konje, pisalni in šivalni stroj ter precej živil in oblek. Po nemškem poročilu so partizani potem, ko so vdrli v Šoštanj, trikrat napadli orožniško postajo. Obstreljevali so jo z minometom; ena od min je stavbo orožniške postaje precej poškodovala. Partizani so tudi zanetili požar v poslopju osnovne šole, kjer je bila pred tem nemška postojanka; dva razreda je ogenj uničil. Pri požigu šole je ogenj zajel partizana Alojza Juvana, ki je zaradi hudih opeklin obležal in ga je nato ubil vodja šoštanjskega gesta-povskega oporišča. Komandant 2. bataljona Bračičeve brigade Lojze Majetič pa je bil pri požigu šole hudo ranjen in je kmalu nato ranam podlegel. Dne 28. aprila so ga partizani pokopali na Abidnikovem vrhu v Ravnah. V grob so dali steklenico z listkom, na katerega so napisali: „Tukaj počiva velik junak, komandant Lojze Majetič, vzoren in hraber partizan, ki je žrtvoval svoje življenje za Domovino ..." Pri napadu na Šoštanj sta bila ranjena še dva druga partizana, na nemški strani pa ni bilo izgub. Bračičeva brigada se je po šoštanjski akciji, ki je trajala do 4,30, vrnila v Ravne. Nemci je niso zasledovali.
Šoštanjska orožniška postaja je po napadu poročala, da je partizanska akcija Šoštanjčane in okoličane močno vznemirila in da partizani razen Šoštanja obvladujejo vse šoštanjsko območje. Stab XIV. divizije pa je navedel, da je napad na Šoštanj povzročil velik preplah med policijo in gestapovci ter med nemškimi hlapci in „visoko dvignil moralo vsega civilnega prebivalstva". Tudi štab cone je poudaril, da je bil vdor v Šoštanj velik politični uspeh.
V noči na 27. april, ko je Bračičeva brigada napadla Šoštanj, je Šercerjeva brigada ob 2. uri zjutraj napadla železniško postajo Velenje. Hotela je uničiti postajo in vlaka na postaji. Tudi tu partizani Nemcev niso presenetili, ker je že pokalo v Šoštanju. Na postaji sta bila oklopni vlak in vod železniške policije. Ko so se partizani približali kolodvoru, so Nemci pričeli takoj streljati Partizani so zasedli primerne položaje okoli postaje, jo obstreljevali, a svojih načrtov niso mogli izvesti. Iz velenjske postojanke je prihitela na pomoč skupina dvanajstih orožnikov in desetih pripadnikov deželne straže z dvema jurišnima topovoma. Tej skupini je poveljeval kapetan Feh-leisen. Zaradi tega so se partizani ob štirih zjutraj umaknili. V času spopada sta padla posta-
jenačelnik nacist Johann Krem-pl in železniški policist Konrad Trummer, trije železniški policisti so bili ranjeni. Partizani niso imeli izgub. Po ne povsem uspeli akciji, ki pa je močno odmevala m ed prebivalstvom, se je Šercerjeva brigada vrnila na območje Plešivca in Graške gore. Borci Šercerjeve brigade so 27. aprila zgodaj zjutraj izvedli tudi veliko rekvizicijo na žup nijskem posestvu v Škalah, ki ga je upravljalo višje oskrbništvo pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Zaplenili so tri konje, 3 krave, 7 svinj in velike količine živil. Zaplenjeno blago so naložili na voz in ga odpeljali.
V noči na 28. april 1944 so partizani zopet izvedli rekvizicijo na Woschnaggovem posestvu pri Šoštanju. Zaplenili so 6 svinj, dosti živil, obleke in obuvala. V graščini so se zadrževali dve url V istem času so partizani rekviiirali tudi živila v Belih vodah. To so bili borci Tomšičeve brigade.
Dne 28. aprila so Nemci le krenili proti Graški gori, kjer je bila Šercerjeva brigada. Štab Šercerjeve brigade je proti nemški koloni poslal dve četi. Ko so Nemci zagledali partizane, so se takoj umaknili. Zvečer pa je ena četa 2. bataljona Šercerjeve brigade znova odšla proti Velenju ter je v neposredni bližini nemške postojanke pri velenjskem premogovniku blizu rudarskega doma m obilizirala 17 rudarjev ter izpraznila trgovino in trafiko. Okupator, ki je imel pri rudniku kar močno posadko, partizanov ni niti poskušal zavrniti
Po akcijah v noči na 27. april sta Bračičeva in Šercerjeva brigada proslavili 3. obletnico ustanovitve OF s političnimi urami, zvečer pa sta priredili mitinge. V štab XIV. divizije, ki je bil pri Bračičevi brigadi, je prispel komandant IV. operativne cone Mile Kilibrda. Na šaleško območje je zatem prispela še Tomšičeva brigada, ki je do tega časa sodelovala s Šlan-drovo brigado. Tomšičeva brigada je v noči na 28. april krenila izpod Raduhe in nato prek Belih vod in Zavodenj v Pleši-vec. Začele so se priprave za partizansko proslavljanje 1. maja oziroma na veliko akcijo XIV. divizije v Šaleški dolini.
Dne 30. aprila 1944 je štab XIV. divizije izdal povelje, katerega . odstavek se glasi: „1 . maj, praznik vsega delovnega ljudstva, bomo najbolje in najuspešnejše proslavili z akcijo večjega značaja, in to z akcijo na postojanko, na rudnik Velenje."
Dne 30. aprila so bile vse tri brigade XIV. divizije zbrane na območju Plešivca in Graške gore. Zvečer so krenile v dolino ter ob 23. uri pričele napadati velenjski premogovnik in elektrarno, Velenje in Šoštanj. Divi-zijski štab se je namestil v Skalah, kjer je bilo tudi divizijsko previjališče za ranjence. Pri štabu divizije je bila tudi rezerva: 2. bataljon Šercerjeve brigade.
Najtežjo nalogo je morala opraviti Bračičeva brigada, ki ji je štab divizije ukazal, da mora zavzeti nemško postojanko pri rudniku in pri elektrarni, uni-' čiti rudniške naprave in elektrarno in si pri tem pomagati z razstrelivom, ki ga bo zaplenila v rudniku. Tomšičeva in Šercerjeva brigada sta morali z zasedami ob cestah in z blokado velenjske posadke ter z demonstrativnim napadom na Šoštanj zavarovati akcijo Bračičeve brigade.
Premogovnik in elektrarna sta bila močno utrjena z bunkerji in z žičnimi ovirami; v okolici rudnika so bile na nekaj mestih položene mine. Elektrar-
no in rudnik je branilo dvajset obratnih zaščitnikov in štirideset vermanov 1. alarmne čete Celje - zahocj. Partizani so napadli s severne strani, kjer je bila nemška obramba najmočnejša. Notranjosti rudnika so se približevali z območja rudniškega kolodvora; vagoni, natovorjeni s premogom, so jim služili za kritje. Branilci ki so opazili približevanje partizanov, so pričeli močno streljati. Najpomembnejša ovira za napadalce je bila glavni obrambni bun ker, iz katerega so obstreljevali 1. četo 1. bataljona tako močno, da ta četa ni mogla naprej. Zato je 2. četa 1. bataljona dobila ukaz, da mora streti odpor glavnega bunkerja. Borci 2. čete so se priplazili v neposredno bližino bunkerja in ga po enournem boju zavzeli ter v njem zaplenili 2 težki strojnici, protitankovski top in še drugo orožje. V času, ko je druga četa lomila odpor glavnega bunkerja, si je 1. četa pripravila prehod prek žičnih ovir, vdrla v notranjost rudnika ter pričela uničevati rudniške naprave. Del vermanov se je umaknil proti bližnjemu rudarskemu domu. Tu jih je napadla 2. četa 2. bataljona Bračičeve brigade, ki je bila v rezervi. Vermani so se umaknili proti Šmartnemu pri Velenju, 2. četa 2. bataljona pa je zavzela položaje pri rudarskem domu. Borci 1. bataljona so nadaljevali z uničevanjem rudniških naprav in pričeli napadati elektrarno ki so jo branili obratni zaščitniki Partizani niso imeli dovolj težkega oro žja, da bi obvladali odpor zaščitnikov — zaplenjeni top se je pokvaril — vendar so se prebili do elektrarniške stavbe in so jo poskušali zažgati, a ogenj se močne železnobetonske stavbe ni prijel Eksploziva, s katerim bi lahko poškodovali elektrarno, pa partizani niso našli
Pri napadu na rudnik niso sodelovale vse enote Bračičeve brigade. 1. četa 2. bataljona je rušila progo Velenje-Slovenj gradeč, prekopati pa bi morala tudi cesto ob tej progi Tomšičeva brigada je svojo nalogo izvedla tako, daje s pol bataljona postavila zasedo ob cesti rudnik-trg Velenje, in sicer v Stari vasi, in zasedi ob cestah Velenje-Aija vas in Velenje-Polzela ter je blokirala orožniško postojanko v Velenju, ki jo je branilo devet orožnikov, dvajset vermanov in dva podoficirja nemške vojske.
V trgu Velenje sta bili 1. alarmna četa Ljutomer in 1. alarmna četa Ptuj — jug. Tema dvema je bilo kasneje priznano, da sta v noči na 1. maj 1944 sodelovali v bojih v Velenju. Dvajset vermanov, ki jih omenja poročilo orožniške postaje, je torej pomagalo braniti orožniško postajo, ostali vermani pa so bili angažirani drugje. Enota Tomšičeve brigade, ki je blokirala orožniško postajo, jo je skušala tudi zavzeti, a ji to ni uspelo. Zasedi ob cestah proti Celju sta ostali brez dela, ker je okupator poslal pomoč iz Celja šele potem, ko je bila partizanska akcija že končana. Zasedo v Stari vasi so Nemci napadli z dveh strani in se je morala zaradi nemškega pritiska umakniti na nov položaj, malo stran od ceste. V spopadu je zaseda uničila en osebni avtomobil, v Stari vasi pa sta se vnela dva skednja. V Velenju so borci Tomšičeve brigade za plenih 2 pištoli, 1 puško, 4 vermanske uniforme ter odgnali 3 goveda. Izpraznili so tudi trgovino v Stari vasi.
Šoštanj je napadel 1. bataljon Šercerjeve brigade. Glavna naloga te enote je bila: onemogočiti šoštanjski posadki, da bi krenila na pomoč branilcem rudnika in elektrarne. Že pred napadom na Šoštanj je 1. četa 1. bataljo na Šercerjeve brigade postavila zasedo ob cesti Šoštanj - Paška vas, ki je tam rušila cesto in progo. Tako je bila akcija XIV.
divizije v Šaleški dolini zavarovana tudi pred morebitnim prihodom nemških sil iz Savinjske doline po cesti skozi Penk. Partizani, ki so napadli Šoštanj, so v Družmirju zadeli na močno nemško zasedo, ki so jo pregnali v postojanko. Nato so partizani zavzeli položaje pred n-emškimi postojankami ter z vseh strani vznemirjali Nemce in zavrnili njihov protinapad. Preiskali so nekaj hiš, zaplenili nekaj orožja, v središče mesta pa niso prodrli. Partizanom se je postavilo po robu v Šoštanju in Družmiiju osemdeset policistov, šest orožnikov in stopet-deset vermanov. Druga alarmna četa Ptuj — jug, kije bila v noči na 1. maj v Topolšici, se ni vmešavala v dogajanje.
Patrizani so bili v noči na 1. maj tudi v Pesju in v Prelogah. V Pesju bi morala ena četa 2. bataljona Šercerjeve brigade mobilizirati moške v rudarski koloniji na Lilijskem griču, kar pa ji ni povsem uspelo. V Prelogah so borci Šercerjeve brigade izvedli rekvizicijo pri Nemcih, ki so se naselili na posestvih ustreljenih in izgnanih domačinov. Pobrali so jim vso živino.
Dne 1. maja ob 5. uri zjutraj je nemškim postojankam v Šaleški dolini prispela na pomoč policija iz Celja. Štirinajsta se je v tem času že umikala iz doline. Šerceijeva brigada se je razvrstila v Ravnah, Bračičeva na Graški gori, Tomšičeva pa v Zgornjih Završah. Nemci niso sledili partizanskim brigadam.
Okupator je računal, da bo po 1. maju povečal izkop premoga v velenjskem premogovniku. Partizanski napad je to preprečil. V prvi polovici maja je premogovnik povsem miroval in zaradi tega od 1 dol 9. maja ni bilo izkopanih 10.659 ton premoga. Ko so Nemci za silo popravili rudniške naprave, so znova začeli z izkopom, ki pa je bil manjši kot pred partizan skim napadom. Proizvodnja lignita je do konca junija 1944 upadla za 40 odstotkov. Ta upad proizvodnje pa ni bil le posledica škode, ki jo je velenjskemu premogovniku prizadela Bračičeva brigada, ampak tudi posledica partizanske mobilizacije radarjev in sploh nemirnih razmer, ki jih je ustvarilo osvobodilno gibanje.
Tudi velenjska elektrarna se je ustavila za nekaj ur. Ker je bila v tem času v popravilu trboveljska termoelektrarna, je grozila nevarnost, da bo voda zalila jame trboveljskega premogovnika. Iz poročila komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 12. maja 1944 je razvidno, da bi partizani z uničenjem velenjske termoelektrarne zadali izredno hud udarec okupatoijevi oborožitveni industriji in celotnemu gospodarstvu na Spodnjem Štajerskem. Zaradi akcije Bračičeve brigade je bila večina Spodnje Štajerske nekaj časa brez elektrike.
Bračičeva brigada je pri napadu na rudnik zaplenila kar dosti orožja: protitankovski top, 2 težki strojnici s tisoč naboji, lahko strojnico, 10 pušk, brzostrelko in pištolo. Pri napadu na rudnik so borci Bračičeve brigade pokazali veliko borbenost Štab XIV. divizije je v svo -jem poročilu o prvomajski akciji še posebej pohvalil 1. bataljona Bračičeve brigade Dušana Remiha — Duška, komisaija 1. bataljona Jožeta Jakoša — Škol-skega ter mitraljezca Jakliča in Kranjca iz 1. bataljona
V času prvomajske akcije v Šalesški dolini sta padla dva partizana, trije so bili hudo ranjeni Franc Križevnik iz 1. bataljona Bračičeve brigade je ranam podlegel. Lažje ranjeni so bili štirje partizani Na nemški strani sta pri rudniku padla dva vermana 1. alarmne čete Celje - zahod (vermani te čete so bih iz Celja), pri elektrarni pa je padel obratni zaščitnik
Martin Gerstemayer, Nemec iz Bosne. En verman je bil ranjen, dva pa so partizani zajeli. Vodja alarmne čete Celje — zahod je predlagal trinajst svojih vermanov za odlikovanje.
Zaradi številnih partizanskih akcij v Šaleški dolini pred 30. aprilom in tudi zaradi datuma akcije (za 1. maj so Nemci pričakovali partizanske akcije) enote XIV. divizije niso mogle računati, da bi presenetile sovražnika Okupator je neposredno pred prvomajsko akcijo okrepil svoje sile v Šaleški dolini Divizijski štab je vsekakor premalo sil usmeril v napad na rudnik in elektrarno, ki sta bila glavna cilja prvomajske akcije. Dejansko je navedena objekta napadel le en bataljon Bračičeve brigade. Vsekakor je bil to osnovni vzrok, da partizani niso mogli zavzeti elektrarne. Tudi partizanska obveščevalna služba pred napadom ni zbrala dovolj točnih podatkov. Kljub tem pomanjkljivostim pa je XIV. divizija dosegla lep uspeh in je prizadela okupatorju, predvsem pri rudniku, veliko škodo. Po prvih izračunih je požar v rudniku povzročil za 399.553,88 RM škode. Tako veliko škodo je ogenj lahko povzročil, ker so partizani preprečili gašenje rudniškim gasilcem, gasilci iz Velenja, tudi če bi hoteli, niso mogli priti na pomoč zaradi zased Tomšičeve brigade. Šoštanjske gasilce je okupator obdolžil, da kljub nujnim pozivom niso krenili na pomoč. Vse to je močno razburilo deželnega svetnika Dorfmeistra, ki je 1. maja pri-hitel v Šaleško dolino.
Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je v svojem poročilu z dne 5. maja 1944 temeljito opisal škodo, ki jo je utrpel velenjski rudnik ob partizanskem napadu. Vsi važnejši zunanji objekti rudnika so bili uničeni, in sicer izvozni jašek, celotna separacija, skladišča, mizarska delavnica in žaga, peč za predelavo lignita v koks, izvozni stolp in vezni mostovi. Izvozna vlečna vrv je bila pretrgana, izvozne košare so ležale v jami. Rezervna vlečna vrv, ki je bila v skladišču, se je stalila. Stroji v posameznih objektih so zogleneli. Na rudniški postaji je zgorelo 12 vagonov. Pri rudniloi je bilo deponiranih 19.000 ton lignita, kije pričel goreti Ognja ni bilo mogoče pogasiti in uskladiščeni premog je gorel več dni Zgorelo je 6.000 ton premoga in 20 ton koksa.
Poleg škode, ki jo je XIV. divizija prizadela okupatorju pa je bila njena prvomajska akcija, ki je bila prva divizijski akcija v Šaleški dolini, pomeni bna še zlasti zaradi velikegi odmeva med prebivalstvom Lahko trdimo, daje zadala oku patoiju izredno hud udarec ni politično propagandnem podio čju. K temu je pripomogla tud dejavnost aktivistov v noči ni 1. maj. Ta noč je bila v Šaleški dolini veličastna. Po okoliških hribih so goreli številni kresovi dolino je osvetljeval požar pri rudniku, po vsej dolini se je razlegal bojni trušč. Od cerkva se je razlegalo zvonenje, aktivisti in partizani XIV. divizije so izvedli številne trosilne in napisne akcije. Komisija za agitacijo in propagando pri okrožnem ko miteju KPS za šaleško — miši-njsko okrožje je za prvomajsko akcijo pripravila 5.000 pota nih lističev s parolami in 4011 letakov; nekaj propagandnegi gradiva pa so pripravili tudi po posameznik okrajih. V Št. Iljii pri Velenju so aktivisti priredi miting. Na hribih okoli doline so visele slovenske zastave. Najbolj je Nemce bodla v oči zastava na gradišču v Podkraju pri Velenju. Nad dolino je vihrali pet dni Nemci so jo najprej obstreljevali, skušali so jo uničiti tudi z avionom, končno pa jo je snel oddelek, ki je štel petinosemdeset mož.
Nacisti niso imeli s čim zmanjšati odmeva in vpliva velike manifestacije partizanske moči v Šaleški dolini.
Srebrna priznanja OF
Velenje
ERNO RAHTEN
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in skupščinskem sistemu.
Tovariš Erno Rahten je vseskozi izredno družbeno-politič-no zavzet. Opravljal je in opravlja številne družbenopolitične dolžnosti, tako v okviru delovne organizacije, krajevne skupnosti, občine. Tovariš Erno spada med tiste družbenopolitične delavce, ki se ne znajo upreti naloženi nalogi. Z neizmernim elanom in življenjskimi izkušnjami je v svoji družbeni aktivnosti premagoval mnoge težave pri ustvarjanju lepših pogojev za življenje ljudi. Kljub zahtevnemu delu in angažiranosti v občini kot predsednik zbora združenega dela je vseskozi aktivno deloval v krajevni skupnosti. Bil je med nosilci akcije uveljavljanja nove ustavne vloge krajevne skupnosti ter povezovanja TOZD s krajevno skupnostjo. Sodeloval je tudi v [drugih akcijah, ki so prispevale k družbenopolitični in samoupravni uvelljavitvi krajevne skup-[nosti.
Kot -izkušen družbenopolitičen delavec je znal v vsaki akciji; 'kjer je sodeloval, dati dober nasvet, znal je povezovati ljudi in jih usmerjati. Prav zaradi tega mu ljudje zaupajo in ga cenijo.
KAREL STROPNIK
prejema priznanje OF slovenskega naroda za aktivno družbenopolitično delo v KS Konovo.
Tovariš Stropnik Karel že vrsto let dela v družbenopolitičnih organizacijah. Bil je tvoren soustvarjalec in soustanovitelj KS Kono'vo. Kot predsednik KK SZDIL je pripomogel k nspešnemui delu vseh organov v krajevni skuipnosti, s svojimi nasveti pa je pomagal tudi slehernemu občSanu, ki je iskal pomoč in nassvete.
V KS 1 Konovo je bil med glavnimi pcobudniki za izgradnjo komunalniih objektov, kakor tudi za : izgradnjo otroškega vrtca in dcoma družbenopolitičnih organizzacij.
Osnovnco spodbudo za nenehno aktivmost mu predstavlja dcrb za ljucdi, urejeno in privlačno okolje.. S svojo neposrednostjo in odkkritostjo je priljubljen in cenjen (povsod kjer se vključuje in ddela. Je nosilec več odgovomihh funkcij v SZDL in ZK
ALBIN A\MON
prejema snrebmo priznanje OF ta aktivnoo dolgoletno delo v iružbenih in družbenopolitičnih orgranhizacijah.
Št 17 (42271 - 28. april 1978
>>Jk ga*
m.
Že kot mlad aktivist je sodeloval v izgradnji novega Velenja kjer se je udeleževal raznih akcij in udarniškega dela pa do dela v športnih organizacijah in v družbenopolitičnih organizacijah. Veliko je pripomogel pri razvijanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in za uresničevanje zakona o združenem delu. Vključen je v razne organizacije v krajevni skupnosti. Zaradi svojega marljivega in vestnega opravljanja zaupanih nalog mu ljudje zaupajo in ga spoštujejo.
EDO CENTRIH
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivno družbenopolitično delo in prizadevnost pri društvenem organiziranju invalidov.
To priznanje je spremljano s temeljno ugotovitvijo, da je društvo invalidov po veliki zaslugi tovariša Centriha napredovalo in daje hkrati s tem napredovala tudi dolgo časa zanemarjena skrb za naše invalide kot sestavni del humanih socialističnih prizadevanj.
Pod njegovim vodstvom je društvo razširilo dejavnost, še več, vključilo se je v prizadevanje socialistične zveze in tako dalo svoji aktivnosti tudi širši družbeni pomen.
Njegov način dela je izražen v številnih priznanjih, ki jih je društvo bilo deležno doma in na tujem. Dosedanji način dela društva je zagotovilo, da tudi v prihodnje ne bodo prepuščeni sami sebi, ter da bodo tudi po tej poti ostali ustvarjalni dejavnik naše družbe.
MILICA PODVRATNIK
prejema srebrno priznanje za dolgoletno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah.
Že vrsto let aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti. Njene dolgoletne izkušnje in poznavanje poti razvoja je vedno prispevalo k ustvarjalnosti teh organizacij. Njeno poznavanje ljudi, temelječe na dolgoletnem praktičnem delu, je b3o ravno tako eden izmed dejavnikov oblikovanje kadrovske politike. Njeni nasveti so bih dobrodošla opora v marsikateri akciji, če se
je že sama ni mogla udeležiti. V krajevni skupnosti skoraj ni politične aktivnosti, kjer ne bi bila prisotna.
Priznanje, ki ga prejema, je zahvala za dologletno neumorno aktivistično in družbenopolitično delo na najrazličnejših področjih družbenega življenja.
JOŽE DERMOL
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivno delo v KS Lokovica.
ž**

Tovariš Dermol že vrsto let aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti Lokovica. Bil je v krajevni skupnosti. Kot odbornik OF je oral ledino pri ustanavljanju krajevne skupnosti in razvijanju notranje povezave med krajani v duhu sodobne samoupravne in medsebojne povezanosti. Kot predsednik krajevne skupnosti je skrbel in skrbi za razvoj krajevne skupnosti na vseh področjih družbenega življenja in razreševanja problemov v krajevni samoupravi Ves se je predal sodelovanju pri reševanju nalog in povsod je čutiti njegovo prisotnost, ker nedvomno prispeva h krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti.
FRANC KLANČNIK prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za dolgoletno in požrtvovalno delo na kulturno prosvetnem področju v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki.
Tovarišica Anica Šuligoj spada med tiste vrste aktivistov, ki se ne znajo upreti naloženim nalogam. Z neizmernim elanom in življenjskimi izkušnjami, ki si jih je pridobila že med NOB, je vnesla v delo prosvetno kulturnega društva in delo družbenopolitičnih organizacij novo kvaliteto.
S svojim neumornim delom je prispevala velik delež h kulturnemu in političnemu napredku svojega kraja.
MILAN ŠTIMAC
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivno družbenopolitično delovanje v občini Velenje.
Tovariš Klančnik Franc se je že takoj po vojni aktivno vključil v kulturno prosvetno društvo kraja. Je dolgoletni pevov-odja pevskega zbora in vodja ansambla. Kot kulturno prosvetni delavec aktivno sodeluje pri kulturnih manifestacijah. Bil je vedno pripravljen prevzeti in izvesti določene naloge. Kljub zavzetosti na prosvetno kulturnem področju aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah. Plodovi njegovega dela so vgrajeni v uspehih, kijih dosega prosvetno kulturno društvo.
VLADO VIDEMSEK
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za vsestransko prizadevnost in aktivnost v krajevni skupnosti Družmirje — Gaberke.
Tovariš Videmšek vseskozi aktivno deluje v krajevni skupnosti. Vse naloge je izredno prizadevno opravljal in ima nemalo zaslug za preporod mladinske dejavnosti v kraju ter za uspešnost vseh političnih akcij, kijih je izvajala SZDL. S svojo priza-
Vse od prihoda v našo občino je vključen v delo družbenopolitičnih organizacij. Aktiven je bil kot aktivist na terenu in dolgoletni sindikalni funkcionar, v zadnjem času pa uspešno vodi občinsko organizacijo ZRVS. Tovariš Štimac je aktivist, ki ne zna odreči sodelovanja in pomagati v številnih akcijah. Zaradi tovariškega nesebičnega odiiosa do ljudi je med njimi zelo spoštovan in priljubljen.
STANKOBRIC
Prejema priznanje OF za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih in društvenih oiga-nizacijah.
Rojen je bil 7. maja 1923 v Šmartnem ob Dreti. Od oktobra 1943. je bil borec Šlandrove brigade in februaija 1944. v bojih pri Moravčah ranjen. V četo se je vrnil aprila tega leta in postal njen komandir. Po vojni je ostal v JLA kot aktiven oficir do leta 1952. Od takrat pa vse do leta 1972, ko je bil upokojen kot srčni bolnik, je bil voznik avtobusa. Vsa leta je bil in je še aktiven družbeno-po-litični delavec v različnih krajevnih in občinskih organizacijah. Danes je predsednik
devnostjo je bistveno doprinesel kot organizator k akcijam za zgraditev vodovoda, ceste in doma družbenopolitičnih organizacij.
Kot izkušen aktivist, družbenopolitičen delavec je znal v vsaki akciji, kjer je sodeloval, dati dober nasvet, znal je povezovati interese občanov in jih usmerjati.
Ostal je zvezst prizadevanju za čim hitrejšo preobrazbo krajevne skupnosti in za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
ANICA ŠULIGOJ
prejema srebrno priznanje OF slovenskega naroda za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in družbenih organizacijah v krajevni skupnosti Topo-lšica.
krajevnega združenja borcev in član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, predsednik krajevne organizacije ZRVS in član predsedstva občinske konference ZRVS ter delegat v SIS invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Poleg tega je član IO SZDL in član komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij, zgodovinsko dejavnost in spomeniško varstvo pri občinskem odboru ZZB NOV. Nadvse prizadevno in uspešno torej dela v kraju kjer živi in na ravni občine.
ERNEST ŠPEH
prejema priznanje OF za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah
Dolgoletni družbenopolitični delavec iz Moziija. Vrsto let je opravljal naloge v krajevni organizaciji SZDL in bil tudi sicer zelo aktiven na vseh področjih dela in življenja mozirske krajevne skupnosti. Na delovnem mestu načelnika davčne uprave je bil vesten in marljiv delavec in je vrsto let vodil sindikalno organizacijo v upravi skupščine občine.
VIKA VENIŠNIK
prejema priznanje za uspešno delo na kulturnoprosvetnem področju,
Učiteljica iz Gornjega grada, rojena 16. marca 1934. V vseh letih svojega bivanja v tem kraju je bila nosilka in pobudnica kulturnega življenja. V okviru prosvetnega društva Gornji grad je aktivna igralka vse od leta 1953, zadnji dve leti pa je predsednica društva in ga uspešno vodi Poleg tega je članica ZKPO in delegatka v kulturni skupnosti. Po njeni zaslugi leži na knjižnih policah prenekatere hiše v Gornjem gradu in njegovi okolici bogata zbirka knjig Prešernove družbe, katere poveije-nica je. Pomemben delež je prispevala k ureditvi gomjegrajske knjižnice in je velikokrat prevzela nase tudi knjižničarske posle. Njeno življenje in delo sta nepogrešljivo vtkana v vse
niti družbenopolitičnega življenja v kraju in v občini. Sodelavci jo na delovnem mestu srečujejo kot dobro kolegico in vzorno prosvetno delavko, ki v duhu samoupravne socialistične družbe vzgaja mladi rod.
ALOJZ SELIŠNIK
prejema priznanje OF za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah v krajevni skupnosti,
Rojen je bil 10. aprila 1923 v Podveži pri Lučah. V partizane je odšel spomladi 1944. Avgusta tega leta je bil pri bojih za Moziije težko ranjen v roko. S težko in nezaceljeno rano je dočakal osvoboditev. Kljub temu je ostal vojaški vojni invalid. Vsa leta po vojni je aktivno delal in še sodeluje v različnih organizacijah in društvih. Veliko je delal v socialistični zvezi in v invalidski organizaciji, kjer je tudi delegat v skupnosti invalid-skopokojninskega zavarovanja. Vseskozi pa je nepogrešljiv v
krajevnem združenju borcev NOV in je bil večkrat tudi njegov predsednik.
PETER PODBREŽNIK
prejema priznanje OF za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah,
Od maja leta 1931 do okupacije je bil tajnik takratne občine Solčava Na željo krajanov je ostal občinski nameščenec tudi poslej in je tako izkoristil vse možnosti, ki mu jih je nudilo delovno mesto, da je v takšni ali drugačni obliki zaščitil krajane in jim pomagal. Ve liko je bilo primerov, ko je lju-
dem pomagal prebroditi stiske, mnogim pa je rešil tudi življenje. Zaradi tega je bil oktobra 1944. na volitvah izvoljen za tajnika krajevnega odbora OF, na volitvah v avgustu 1945. pa v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru, kjer je ostal do oktobra leta 1947. Tudi po vojni je aktivno delal v različnih organizacijah in društvih. Dolga leta je bil odbornik in obenem tajnik krajevnega združenja borcev NOV. Kljub starosti 74 let še vedno po svojih močeh sodeluje v vseh krajevnih organizacijah. Tako je že štiri leta tajnik osnovne strelske organizacije in kar 15 let tajnik društva upokojencev.
GASILSKO DRUŠTVO PO BREŽJE
prejema priznanje OF za dosežene uspehe na področju požarnovarnostne preventive,
KRAJEVNA SKUPNOST NOVA ŠTIFTA
prejema priznanje OF za dosežene uspehe na področju krepitve krajevne samouprave.
Večkrat pravimo, da je naše mlado mesto Jugoslavija v malem. Ta trditev ni kar tako navržena, kar tako iz trte zvita, saj ljudje iz cele Jugoslavije iščejo tu svoj življenjski in delovni prostor, ne tako redko tudi ostanejo, poženejo korenine in se vživijo v novo okolje. K temu, da si je mesto Velenje pridobilo ta naziv je veliko prispeval tudi Rudarski šolski center. V njegovih srednjih šolah so namreč zbrani mladi iz različnih krajev naše domovine, ki jih je želja po znanju ali kakšni drugi razlogi napotila v naše mesto.
Rudarski šolski center Velenje je bil ustanovljen leta 1958 kot industrijska rudarska šola. Letos torej slavi dvajsetletnico uspešnega nepretrganega razvoja, dvajsetletnico trdega dela številnih pedagogov in še številnejših učencev mnogih generacij.
Prvotni cilj šole in ustanovitelj je bil Rudnik lignita Velenje, je bil vzgajati kvalificirane delavce za rudarstvo. Ta cilj pa se je naglo razširil še na druge poklice za potrebe rudarstva, elektro in kovinarske industrije. Zaradi potreb gospodarstva so tako poleg poklicne nastajale tudi srednje in višje šole. Število učencev in dijakov je tako iz leta v leto rastlo. V šolskem letu 1958/59 so imeh na šoh vpisana 102 učenca, v šolskem letu 1977/78 pa kar 2177 učencev. Pred dvajsetimi leti so imeh le tri usmeritve na stopnji poklicne šole, danes pa deluje šest triletnih poklicnih šol, štiri tehniške šole, tri šole za izobraževanje ob delu in pet oddelkov višjih šol, kijih vodita mariborska in ljubljanska univerza. . V -svojem dosedanjem obstoju je Rudarski šolski center dal združenemu delu več kot 4000 absolventov različnih smeri in stopenj. Na šoh, ki daje poleg vzgojno izobraževalnih dejavnosti tudi proizvodno in praktično izobraževanje, se šola predvsem mladina iz delavskih vrst iz okoli sto jugoslovanskih občin. Do leta 1969 je Rudarski šolski center izobraževal kvalificirane delavce in rudarske tehnike skoraj izključno za potrebe Rudnika lignita Velenje. Po tem letu pa je z ustanovitvijo tehniške elektro šole in povečanem obsegu dela v poklicni kovinarski in elektro šoh začel vse bolj izpolnjevati svoje vzgojno izobraževalno poslanstvo za potrebe gospodarskega in družbenega razvoja Šaleške, Mislinjske in v veliki meri tudi Savinjske doline.
Rudarski šolski center Velenje pa s svojim razvojem izpolnjuje še dva osnovna cilja in sicer z vzgojo kvalificiranih in strokovno usposobljenih kadrov vzpodbujati gospodarski in družbeni razvoj regije ter omogočiti mladim srednješolske starosti, da pridobijo svojim sposobnostim primerno izobrazbo. Za učence in dijake, ki se trenutno šolajo na Rudarskem šolskem centru sta na razpolago dva doma, ki imata skupno na razpolago 2.400 kvadratnih metrov namenjenih za spalnice in bivalne prostore.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
S preusmeritvijo celotnega šolskega sistema v SR Sloveniji na usmerjeno izobraževanje so tudi v celjski regiji in še posebej na Rudarskem šolskem centru pripravili analizo kadrovskih potreb združenega dela na tem področju. Analiza je pokazala, da potrebuje združeno delo občine Velti. obdobju 1976 do 1980 l';x. povpr: ;no po 1340 novih l ravcev m sicer S40 strokovr usposobljenih
kadrov in 500 priučenih delavcev z ali brez končane izobrazbe. Da bi zadostili tem potrebam združenega dela naše občine po strokovno usposobljenih delavcih bi morali na stopnji višjega in visokega usmerjenega izobraževanja usposobiti letno 840 učencev oziroma študentov. Podatki o številu učencev v osnovnih šolah pa kažejo, da bo število absolventov prihodnja leta približno konstantno, in sicer okoli 520. Ta primanjkljaj v številu učencev bomo morali v tem srednjeročnem obdobju usmerjenega izobraževanja dopolniti, tako da bomo omogočili nadaljne izobraževanje skoraj vsem učencem, ki uspešno končajo osnovno šolo, poleg tega pa letno vključiti še tristo učencev iz drugih republik in občin. Za tako veliko število učencev bi morali povečati kapacitete gimnazije in Rudarskega šolskega centra. Od vpisanih šeststo učencev v šolskem letu 1976/77 na osemsto do devetsto učencev. Seveda bo tem zahtevam možno zadostiti le z gradnjo novih šolskih prostorov. Analiza je pokazala, da bi morali v tem obdobju in v skladu z izkazanimi potrebami povečati število učencev na poklicni stopnji v rudarski, kovinarski in elektro smeri jakega toka. Zmanjšati pa bo potrebno število učencev na stopnji tehnika, v strojni in obeh elektro šolah, namesto tehniških risarjev pa organizirati izobraževanje tehniških administratorjev. Na poklicni stopnji bo potrebno poskrbeti za šolanje gradbincev, na stopnji tehnika za ekonomske in finančne kadre ter pedagoške delavce ~ (namesto sedanjih gimnazijskih maturantov), na stopnji inženirja za kadre tehniške, strojne in elektro smeri in pedagoške delavce za potrebe vse SR Slovenije pa še rudarske smeri.
Vse usmeritve bodo segle do stopnje inženirja in po oceni bo skupno število oddelkov po petih letih od začetka reforme, torej najkasneje do leta 1984 zraslo na 98. To pa je le nekaj podatkov, ki smo vzeli iz že prej omenjene analize, ki jo je pripravil pomočnik direktorja Rudarskega šolskega centra Jože Miklavc. ,
Naj ob koncu omenimo še, da koncept reforme srednjega in višjega usmerjenega izobraževanja narekuje ustanovitev enovitega šolskega centra v Velenju. Najnaravnejša rešitev tega problema je združitev Rudarskega šolskega centra, Gimnazije in Delavske univerze v novo delovno organizacijo. Ker je zadnji rok za začetek reforme izobraževanja šolsko leto 1979/80, se bo potrebno za združitev ah kakšno drugo rešitev odločiti v razmeroma kratkem času.
Toliko smo hoteli na kratko spregovoriti o Rudarskem šolskem centru o njegovem dosedanjem delu in načrtih za prihodnost, naša želja pa je bila spregovoriti o mladih iz drugih repubhk, ki jih je pot privedla v naše mesto, kjer se v šolskih klopeh bolj ali manj uspešno pripravljajo na bodoči poklic.
NOV DOM - VELIKA PRIDOBITEV RŠC
Kljub dopoldanskim uram je bilo v Domu II Rudarskega šolskega centra na Jenkovi 6 živahno. Dijaki in stanovalci so hiteli po različnih opravkih. Znotraj nekoliko prezgodaj ostarela stolpnica je kljub temu utripu življenja delovala hladno.
Na vrhu, v prostorih, kjer lahko preživljajo učenci Doma II prosti čas so pravkar zaklju-
čili razgovor na temo Slovenija med VII. in VIII. kongresom Zveze komunistov.
Okoli 120 kvadratnih metrov prostora, ki je namenjen za sestanke in učenje, včasih pa postane tudi zbornica, prav gotovo ne more zadovoljivo opraviti svoje osnovne naloge. Drugih prostorov žal ni. Ob otvoritvi pred 13. leti sodoben dom, ne ustreza več. Z rastjo standarda, z naglim kulturnim, predvsem pa gospodarskim razvojem naše domovine, se spreminjajo tudi potrebe in zahteve učencev, dijakov, študentov po domovih. Na Rudarskem šolskem centru so že pred leti prisluhnili tem željam, vendar pa je bila za realizacijo denarnica vedno premajhna. Sedaj se je delno uredilo tudi to. V gradnji je nov sodoben dom v katerem bo prostora za 460 dijakov, urejeni pa bodo tudi primerni prostori za pošolsko dejavnost. To je velika investicija Rudarskega šolskega centra, velika pridobitev naše občine.
VELENJE SPREJELI ZA SVOJ KRAJ
Slovenski fantje se že nekaj let le neradi odločajo za poklic rudarja. Črno zlato, ki je nekoč rezalo debelejši kos kruha številnim domačinom postaja vedno bolj domena fantov iz Bosne. Največ jih je iz okolice Tuzle. Kljub temu, da je tudi tam podobna šola in Titovi rudniki v Tuzli, je Slovenija za mlade teh krajev še vedno mamljiva. Večinoma so iz delavskih ali kmečkih družin, zato ugodni pogoji, ki jih nudi Rudarski šolski center dosti- -kratno prevladajo pri odločitvi.
Nekaj miz in stolov, televizor, to je vse kar dopolnjuje prostor. Prisedemo k manjši skupini dijakov, ki se je zadržala v učilnici po predavanju. Takole so nam pripovedovali:
DŽEVAD BIJEDIČ: „Doma sem iz okolice Foče. Ob koncu 8. razreda sem dobil v roke razpis za poklicno rudarsko
OSMAN TUPKOVIČ: Obiskoval sem osnovno šolo v kraju Suho polje v bližini Tuzle. Po končani osemletki sem odšel na Zavod za zaposlovanje v
Osman Tupkovič
Tuzlo in tu sem se odločil, da odidem v rudarsko šolo v Velenje. V Velenju smo imeli najprej zdravniške preglede, takrat se jih je veliko vrnilo nazaj.
Zdravniške preglede smo sicer imeh že v Tuzh, a so bih le površni, pregledi v Velenju pa so bih dosti bolj podrobni in tako je mnogo kandidatov odpadlo. Nekateri so se zaradi tega znašli v prav neprijetnem položaju, saj se v tem letu niso mogli vpisati na nobeno srednjo šolo več, ker je bilo za vpis že prepozno. No, danes ugotavljam, da so bili tudi pregledi v Velenju še premalo natančni, saj so sedaj po drugem letniku še pri nekaterih - tudi pri meni — ugotovili nesposobnost za delo v jamL Sedaj sem se znašel v precej neprijetnem položaju, saj poklica za katerega se usposabljam ne bom mogel opravljati. Upam, da bo uresničena obljuba, ki jo je dala šola, da bomo tisti, ki smo za delo v jami nesposobni, v najkrajšem času prekvalificirani."
SELIM ALIČ: „Sem referent za kulturo in izobraževanje pri
■HHMMH
Džead Biedič
šolo v Velenju. Pravzaprav sem se nameraval vpisati na tehniško šolo, vendar nisem dobil štipendije. Na mojo odločitev so vplivali tudi prijatelji, ki so že obiskovali šolo v Velenju. Sedaj sem tukaj tretje leto. V tem času sem spoznal poklic rudarja. Delo ni takšno kot sem si ga predstavljal v 8. razredu, precej težje je, mnogo bolj naporno. Ko sem prišel v Velenje, nisem pričakoval, da bo tukaj toliko fantov iz južnih repubhk. To me je zelo presenetilo. Sicer pa sem se kar hitro vživel v novo okolje, mesto Velenje pa je postalo moje mesto. Čeprav ni veliko prostega časa, sem se vendar vključil v Šaleško folklorno skupino. Vsa leta od kar sem tu me čudi, da ni primernega prostora, ki bi bil namenjen mladim, kakšnega mladinskega kluba ali kaj podobnega.
zanimamo za delo mladinske organizacije. Tudi udeležba na današnjem razgovoru je bila bolj slaba. Ne vem kje so razlogi za to. Morda v tem, da sklepi, ki jih sprejmemo največkrat niso uresničeni, ker niso odvisni le od nas, ali pa to, da so fantje po praksi izmučeni, da ne vidijo povezave med mladinsko organizacijo in poklicem za katerega se šolajo, da to ni naš rodni kraj in je mnogim bolj malo mar kaj se dogaja v tem okolju. Jaz sem prišel v Velenje iz vasi v bližini Tuzle, tako kot tudi velika večina ostalih, ki se šolamo na rudarski šoh. Za šolo v Velenju sem zvedel preko razpisa, potem pa sem se oglasil na Zavodu za zaposlovanje v Tuzli, kjer so me seznanili s šolanjem in z bodočim poklicem. Kljub temu sem si delo predstavljal popolnoma drugače. Če bi vedel, kako je, nebi prišel. Sedaj sem tu in letos se mi šolanje izteče. Če bo možno, bom študiral dalje, kaj pa, se še nisem odločil.
Naj omenim še to, da imamo učenci iz drugih repubhk precej težav, saj se v kulturno življenje Velenja težko vključimo, z matično kulturo pa nimamo nobene povezave. V naš dom prihaja en sam srbohrvatski časopis, to je lokalni časopis Tuzle - Front"
AZIS VEHABOVIČ: „Ker so bih tukaj zelo dobri pogoji za

Selim Alič
Osnovni organizaciji ZSMS Dom II. Prav malo nas je, ki se
jemo v tesnih sobicah, ki niso ustrezne za primerno dijaško življenje. Poleg tega smo v veliki meri odvisni od družin pri katerih stanujemo, od njihoveg: odnosa do nas, pa tudi od odnosa nas do njih. Saj ne, d -bi bih ljudje slabi, prav gotovi pa bi si tako oni, kot mi želel živeti zase. Sicer pa bo tel težav kmalu konec, saj bo že z prihodnje šolsko leto dograjen nov dom, in fantje, ki bodo prišli za nami, še vedeli ne bodi v kakšnih pogojih smo živel mi."
AZIS NURIKIČ: Rojen sen pri Gračanici. Po končani osnovni šoh pa sem imel ka nekaj problemov. Poizkusil sem na dveh šolah, potem pa sen prišel v Velenje. V Tuzh so nam na Zavodu za zaposlovanje sicei nekohko drugače opisoval šolanje in delo v Velenju Najprej sem bil vpisan m rudarsko strojno šolo, vendai pa so jo prav med mojin šolanjem ukinili. Tako sem sedaj na rudarski poklicni šoli
Ko sem prišel v Velenje nisem vedel, da je to Jugoslaviji v malem, tudi nisem pričakoval tako prijateljskega, toplegi sprejema. V začetku je bilo malo težko, počasi pa mi je ti začelo ugajati.
Ko končam šolo in izpolnil pogodbo se bom vpisal napn Sredstva zame, na srečo nisi problem. Verjetno pa bom osi v Sloveniji, saj me je sem vo " pot s trebuhom za kruhom."
Toliko so nam povedal nekateri mladi, ki so se dopoldne zbrali v učil Doma II. Vsi so pohvalili d odnose z okoljem, ki je daleč od njihovih rojstn^ krajev. Prav nič težko se jimi bilo znajti v našem mesti ponosni smo, da živijo in de\a
Azis Vehabovid
šolanje in ker nisem imel druge možnosti, kot poiskati takšno šolo, sem se odločil, da pridem v Velenje. Delo ni lahko, to ugotavljam sedaj, prehudo pa tudi ni. Problem pa se je zame pojavil v drugem letniku, ko sem bil na ponovnem zdravniškem pregledu. Takrat je bilo ugotovljeno, da slabo vidim na eno oko. Tako sem se znašel v skupini tistih, ki so nesposobni za delo v jami. Sedaj čakam na prekvalifikacijo.
Rad bi povedal tudi to, da smo bih v Velenju dobro sprejeti in da v vsem času od kar sem tu nisem imel nikakršnih problemov. Ljudje so prijazni in me prav nič ne moti, da študiram tukaj.
Vse pa le ni tako kot bi si mi mladi želeli. V Domu stanu-

Azis Nurkič
zadnji
v kraju, ki je dosegel v : letih tako uspešen gospoda in družbeni razvoj, ki je oti socialistične revolucije, svojim delom bodo prav prispevali k nadaljnemu razvoj združenega dela doline, upravljanja, in socialistih zavesti.
M. T^ B. ZAKOS
Trgovska
in proizvodna organizacija združenega dela
:
Velenje
organizirana v treh temeljnih organizacijah združenega dela
MALOPRODAJA VELEPRODAJA KMETIJSTVO skupaj z
DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB
čestita
ob obletnici ustanovitve OF — 27. aprilu ter delavskem prazniku — 1. maju vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej pa še poslovnim partnerjem.
Kolektiv ERA VELENJE
,INOVATOR 77' občine Velenje
Na svečani seji občinskega sveta zveze sindikatov Velenje so 25. aprila podelili priznanja najuspešnejšim racionalizatorjem iz Šaleške doline. Priznanje JNOVATOR 77 OBČINE
VELENJE" bodo prejeli:
Avtorja: Matija Strožič, lesni tehnik in Anton Lesjak, VK mizar
Zaposlena: Gorenje - TGO - DSSS
Anton Lesjak
stroje. Poi uspešnih preizkusih se je izdelal 10 vretenski stroj za rezkanije dekorativnih uto-rov.
Navedena izboljšava je omogočila konstrukcijsko spremembo vrat, ki jih izdelujejo iz enega krasa. Povečala se je proizvodnjja, število obdelo-vancev se je zmanjšalo za 2/3. Delovnih operacij je za polovico manj. Poškodovana vrata je mogoče popraviti, kar pri starem posstopku ni bilo možno.
Tehničma izboljšava se uporablja od 1. 1. 1975 leta in je omogočilai naslednje ekonomske pnihranke:
1975	leto
1976	leto
1977	leto Jkupaj
5.904.693,42 din 7.742.225,12 din 4.300.008,69 din
17.946.927,13 din
Pri ideji i in realizaciji sta bila ivtorja uddeležena: Matija Stro-Sič 50%, Anton Lesjak 50%.
Avtor: SStane Toporiš, strojni tehnik
Zaposlern: Gorenje —
rco-Dssss
Koristenn predlog: Razrez nateriala 0,3 do 0,5 mm na itroju SACCMA
Stroj S ACM A je namenjen za vzdolžni razrez pločevine debeline od 0,6 do 2,5 m. Zaradi tega je pločevino 0,3 in 0,4 mm rezal proizvajalec pločevine v inozemstvu ali kooperant v Jugoslaviji. Stroški razreza so bili zelo visoki. Pojavljali so se stalni problemi, tako glede kvalitete, kakor tudi kvantitete rezanja pločevine.
Avtor inovacije je problem razreza pločevine 0,3 in 0,4

i
RH
Matija Strožič
Tehnična	izboljšava:
: Konstrukcijska sprememba vrat PEA—hrast s tem, da se bistveno spremeni tehnologija dela vsled spremenjenega načina rezkanja dekorativnih utorov.
Vrata za kuhinjo PEA-hrast so pred tem izdelovali iz treh kosov. Navedeno konstrukcijo je pogojevala tehnologija izdelave vrat. Dekorativni utori jedra so se rezkali s kronskimi rezkaiji. Sledil je postopek -pritrditev krajnih letev na jedro. Letve so pritrjevali pravokotno na dekorativne utore.
Avtorja predloga sta prišla na idejo, da bi dekorativne utore : rezkali z vertikalno na ploskev postavljeniimi konicami svedrov, ki so vpetii v pnevmatske vrtalne fiif >•■ :
HLl Hk	■ *
Marjan Kladnik
primeru nepredvidenih ovir, ko nosilec obeskov ne doseže spodnjega položaja.
Avtorja sta montirala zaščito, ki je idejno in praktično zelo uspešno izvedena. Ta dodatna in tudi funkcionalno ločena zaščita od pogonske grupe transporterja, preprečuje okvare, ki so se pojavljale povprečno 6-krat mesečno. Stroški ea!'ratne okvare so znašali 8.600,00 din. ,
Tehnična izboljšava je bila realizirana 27. 6. 1977 in znaša ekonomski prihranek do konca leta 1977 309.600,00 din.
Pri ideji in realizaciji inovacije sta bila avtorja udeležena: Martin Brložnik 70 %, Marjan Kladnik 30 %.
Avtor: Rudolf Rat, KV ključavničar
Zaposlen: Gorenje -TGO—TOZD kuhalni aparati
li
Stane Toporiš
mm rešil na način, da je spremenil sistem montaže nožev in distančnikov. Gumi distančnik je zamenjal z lesom, katerega je obložil s klobučevino. S tem je omogočil strojniku kontrolo zračnosti med noži, kar vpliva na izboljšanje kvalitete razreza vseh debelin pločevine. Zmanjšal se je škart, ker les ne povzroča vtiskov na pločevini.
Izboljšava se uporablja v proizvodnji od 8. 8. 1977 in znaša ekonomski prihranek do konca leta 1977 2.220.000,00 din.
Avtorja: Martin Brložnik, KV elektrikar in Marjan Kladnik, KV ključavničar
Zaposlena: Gorenje -TGO—TOZD Vzdrževanje
Tehnična izboljšava: Varovanje pogonov na transportnih linijah Galvanike
V Galvaniki je na avtomatskih transportnih linijah prihajalo do večjih okvar, ker transporterji niso bih varovani v
Rudolf Rat
Tehnična izboljšava: Priprava za omakanje gorilcev plinske pečice.
Gorilci za plinske pečice so se brizgah v kabini z ročno briz-galno pištolo. Grafitni lak se je razprševal po obratu in se usedal na emajlirane polizdelke kljub temu, da je bilo urejeno odsesovanje laka iz kabine. Čas brizganja je bil zelo dolg in tudi izmeta je bilo precej.
Avtor je omenjene probleme rešil zelo izvirno, s pripravo za omakanje gorilcev. Z inovacijo se je povečala produktivnost za 30 %. Izmeta ob pravilnem delu praktično ni. Poraba laka se je zmanjšala za 40 %, od tega se ga je po starem postopku 20% odsesalo v zrak. S tem je pomembnost tehnične izboljšave še toliko večja, ker je prispevala k varstvu okolja.
Tehnična izboljšava se uporablja od 8. 7. 1977 leta in znaša ekonomski prihranek do konca leta 1977 150.000,00 din.
Avtor izboljšave: Jože Pet-kovnik,
Zaposlen: Industrija usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanj.
Naziv predloga; tehnična izboljšava na mezdrilnem stroju BMD2100
Opis izboljšave: Kompre-sorski sistem, ki je služil za polnjenje gumi-valja z zrakom na mezdrilnem stroju BMD 2100, je bg zameapa z gumi-valjem polnjenim * delavnici in namesto priključka na cev kompresorskega sistema je na valj montiran enostranski zračni avtomobilski ventil. Pritisk v pnevmatiki je pred izboljšavo nihal, pojavljale so se pogoste napake v kompre-sorskem sistemu, bilo je vehko zastojev v proizvodnji, kvaliteta mezdrilnih kož ni bila konstantna. Po izboljšavi kvaliteta ne niha. S stališča varstva pri delu je sprememba polnitve pnevmatike zelo dobra, saj odpade nevarnost seganja delavca v omobčje vrtljivih delov stroja
med mazanjem kompresorja. S, tehnične plati je izboljšava uspešna: izvedba je enostavna in razen menjave gumi-plaščev ne zahteva vzdrževalnih del in ne povzroča zastojev zaradi okvar. Pri tem odpade ves kompresorski sistem, za katerega smo dele uvažali. Ekonomski prihranek zaradi tehnične izboljšave znaša pri tem stroju 47.586,00 din. V tovarni so še trije stroji, pri katerih bo prišla v poštev ta tehnična izboljšava, pa tudi drugi tozdi v OZD jo bodo lahko uporabili, ker imajo tudi ostali mezdrilne stroje s komp-resorskim polnjenjem gumi-valja.
Avtor: Franc Brezovnik, strojni delovodja
Zaposlen: REK Velenje, DO Rudnik lignita
PREDLOG „SOM" STROJ-ČEK ZA ODVIJANJE MATIC"
Predlog se je začel poskusno uporabljati 21. 8. 1973 v jami Zahod rudnika lignita Velenje.
Opis predloga: Stanje pred uvedbo predloga: Ločno podporje v jami se je demontiralo z ročnim odvijanjem matic M 24 in drugih. Ta posel je bil zelo naporen in tudi nevaren, ker dostikrat zarjavele matice niso odstopile in je vijak počil. Glede na velike količine pod-porja, ki ga ima rudnik lignita v jami in s katerim se je vsakodnevno manipuliralo, je bil to resen problem.
Nov predlog: Izdelala se je priprava, ki jo poganja Victor vrtalni strojček (ki je v jami na razpolago v zadostnih koli-
Jože Petkovnik
Franc Brezovnik
činah), s katero dosežemo zadosti velik vrtilni moment, da se odvije vsaka matica. Poleg tega pa je priprava tako grajena, da je v primeru utrganja vijaka posluže valeč zaščiten! Z menjavo ustnika se naprave lahko prilagodi za različne veličine matic. Tudi teža priprave je tako majhna, da ne ovira manipulacije. S. to pripravo je bilo doseženo:
a)	skrajšanje delovnega časa
b)	znatno olajšanje dela
c)	večja varnost
OPOMBA: Priprava pa ni
primerna za privijanje matic, ker se vrtalni moment ne da regulirati. Pri privijanju namreč vrtilni moment ne sme presegati za posamezne velikosti matic predpisane iznose, ker sicer pride do trajne deformacije materiala tako vijaka kot matice.
Pri odvijanju pa lahko vrtilni moment prekorači vse meje, ker mora v skrajnem primeru vijak tudi utrgati.
Ekonomski učinek: Na osnovi meijenj študijskega oddelka TOZD rudnik lignita Velenje je bilo ugotovljeno, da znaša prihranek časa med ročnim odvijanjem s pomočjo TH ključa in strojnim odvijanjem s pomočjo SOM naprave v kombinaciji z vrtalnim stroj-čkom Victor za odvijanje ene matice - 6,7 minut - 2,3 minute — 4,4 minut
Po statističnih podatkih je bilo v letu 1974 strojno odvitih 171.418 matic. 1978 116.430 in 1976 261.774 matic.
Ekonomski prihranek v letu
1974	je znašal 483.690 din,
1975	380.830 din in 1976
903.617 din, v treh letih skupaj 1.768.137 din.
Nagrade v ustreznem obdobju pa so bile izplačane v višini 68.319 din oz. 3,9% prihranka.
Avtor: Jože Uranjek, VK ključavničar
Zaposlen: REK Velenje, DO Elektrostrojna oprema
HM
Jože Uranjek
Jože Uranjek, zaposkn na delovnem mestu skupinovodja remonta, je v zadnjih letih pokazal izredno iniciativo pri izboljševanju proizvodnje in racionalizaciji tehnologije. Samo v letih 1975 - 1977 je sam ah sodelavci ustvaril pet pomembnejših racionalizacij.
Naprava za demontažo in montažo hidravhčnega pod-porja URHO—1; (1. 1975)
Orodje za ravnanje MHW zamikalnih in potisnih cilindrov, batnic teh. cilindrov in zaščitnih cilindrov; (1. 1975)
Stroj za ravnanje TH vijakov (L 1976)
Namenska hidravlična stiskalnica 50 Mp (1. 1977)
Stiskalnica 40 Mp s hidravličnim	pomičnim
mostom.
Poleg tega je sodeloval tudi pri drugih izboljšavah in s svojim vplivom vzpodbujal raciona-lizatorsko delo pri ostalih sodelavcih. Tudi pri rednem delu je vselej kazal vehko mero inventivnosti.
Avtor: Albin Lojen Zaposlen: REK, rudnik lignita Velenje
Predlog „Matični obroč" Predlog ,»Matični obroč" je občutno zboljšal montažo visečih prog v progah z jeklenim ločnim podporjem.
Pred uvedbo predloga so se nosilci tračnih prog obešali na podporje z verigo, ki jo je bilo
Albin Lojen
treba oviti okrog zgornjega dela ločnega podpoija in je bilo zato potrebno izrezati potrebno režo v premog nad ločnim podporjem kar je bilo zamudno in težavno delo.
Po predlogu Lojena se obešanje vrši s pomočjo verige z matičnim obročem, ki se privije na navoj objemke ločnega podpoija, prilagoditev višine pa se izvede s spono posebne konstrukcije na enostaven način. S tem odpade zamudno in težavno delo izsekavanja premoga in ovijanje verige.
Ker dolžina prog, ki se vsako leto montira in demontira, znaša preko 10 km, se je z enostavnejšo in lažjo montažo
in demontažo omogočilo znatno hitrejše delo in s tem prihranek na času in stroških. Predlog se je začel uporabljati septembra 1973 v jami Zahod in je v letih 1974 - 1976 omogočil ekonomski prihranek 613.000 din; obstaja perspektiva povečane uporabe.
Avtorja: Stjepan Jelenski in Jože Kegel
Zaposlena: GIP Vegrad — TOZD Vemont
Stepan Jelenski
Tehnične izboljšave:
1.	Transporter betona v obratu „VEMONT"
2.	Transport betona v obratu betonske galanterije za stroje ZENITH in KRAPINGER
3.	Proizvodnja outinord distančnikov
4.	Izboljšave pri izdelavi armature
5.	Izboljšave pri proizvodnji bet. cevi
6.	Proizvodnja uteži za TGO Velenje
7.	Sistem nakladanja tlakovcev in travnih plošč Navedene izboljšave so mnogo prispevale k boljšemu odvi-
Jože Kegl
janju delovnega procesa, saj je bilo odpravljeno precej zastojev, neredna proizvodnja v obratu „VEMONT" pa je imela še naprej negativne posledice na delo po raznih gradbiščih.
Občutno se je na nekaterih mestih zmanjšal tudi fizični na-P9r in povečala produktivnost dela, ki je bila osnova znatnega ekonomskega prihranka.
Avtoija sta v izboljšave vložila mnogo prizadevanj, rešitve so domiselne, večino izboljšav sta skonstruirala in izvedla sama.
8
NAS ČAS
Št. 17 (427) - 28. april 19:
Vsem delovnim ljudem in občanom širom po domovini iskreno čestitamo v
JUBILEJNEM LETU ZVESTOBE za mednarodni delavski praznik — 1. maj!
Delavke in delavci TOVARNE
GOSPODINJSKE OPREME
GORENJE
Velenje
TOZD Štedilniki TOZD Kuhalni aparati TOZD Pralna tehnika i TOZD Hladilna tehnika TOZD Pohištvo TOZD Zamrzovalniki TOZD Elektronika TOZD Gradbeni elementi TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje TOZD Kondenzatorji Rogatec TOZD Galvana TOZD Plastika TOZD Orodjarna TOZD Vzdrževanje TOZD Embalažnica TOZD Avtopark TOZD Gostinska enota Delovna skupnost skupnih služb
Z novo delovno organizacijo
GORENJE, PROMET - SERVIS
še korak bliže k potrošniku
Z združitvijo komercialnih poslov pri prometu blaga in storitev so delovne organizacije v okviru sozda Gorenje ustvarile nove možnosti za
sodelovanje s partnerji
Ko so delavci delovnih organizacij v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje združevali svoje delo so se dogovorili, da bodo zastavili vse sile tudi za dosego večjih ekonomskih učinkov. Med pomembne naloge, ki naj zagotovijo uresničitev tega cilja, nedvomno sodi tudi promet blaga in storitev.
Samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela med drugim predvideva, da bodo največji del nalog na področju prometa blaga in storitev opravljali na ravni sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Tako je dobila družina Gorenje zraven proizvodnih delovnih organizacij še novo delovno organizacijo s posebnimi nalogami — GORENJE, PROMET — SERVIS.
Delo, ki ga opravlja nova delovna organizacija GORENJE, PROMET — SERVIS za članice sestavljene organizacije združenega dela, je naslednje:
—	uvozni in izvozni posli ter druge zunanjetrgovinske naloge (zastopanje, posredovanje, devizni obračuni),
—	prodajni posli in posli nabave na domačem trgu,
—	servisna dejavnost in prodaja na drobno,
—	raziskovanje trga, planiranje in analiza,
—	skladiščenje in transport,
—	inženiring prodaje itd.
Zraven družbenoekonomskega interesa delavcev, da omogočijo s specializacijo smotrnejše in učinkovitejše opravljanje teh funkcij, so na odločitev o ustanovitvi nove delovne organizacije* Gorenje, Promet — Servis pomembno vplivale tudi družbenopolitične razmere v naši družbeni skupnosti, posebej še vsebina zakona o združenem delu.
Z ustanovitvijo delovne organizacije Gorenje, Promet — Servis je opravljena tudi reorganizacija prometnih dejavnosti, ki jih opravljajo v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Na oblikovanje nove delovne organizacije Gorenje, Promet — Servis so pomembno vplivali skupni proizvodni programi in skupno planiranje, kar pogojuje tudi skupni nastop na trgu in skupno nabavo, pa analizo cen, propagando, skupne uvozno-izvozne posle, sodelovanje s partnerji iz trgovske mreže, skupen servis itd.
Nova delovna organizacija Gorenje, Promet — Servis je v prvih treh mesecih uresničila naloge, ki so ji bile določene ob ustanovitvi. Na domačem tržišču je prodala za 2 milijardi 20 milijonov dinarjev izdelkov, na tuje pa je izvozila za 430 milijonov dinarjev izdelkov. Skupaj so torej prodali za 2 milijardi 450 milijonov dinarjev izdelkov delovnih organizacij Gorenje
Delavci
delovne organizacije GORENJE, PROMET - SERVIS Velenje
čestitajo vsem delovnim ljudem, posebej poslovnim partnerjem za praznik dela — 1. maj! Pridružujejo pa se tudi čestitkam za 27. april — obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda!
1977:745 MW
Prva termoelektrarna v Šaleški dolini, v Velenju, je začela obratovati 1928. leta, torej pred pol stoletja, njena moč pa je bila 7,5 MW. Priprave na gradnjo prve termoelektrarne v Šoštanju so se začele 1948. leta, da bi začela osem let pozneje obratovati prva faza termoelektrarne Šoštanj, moči
2	x 20 MW. Leta 1960 se ji je pridružil nov blok, moči 75 MW, leta 1972 je bila zgrajena termoelektrarna Šoštanj 3, moči 275 MW, da bi se vsem tem zmogljivostim pridružila lani, v rekordnem času, zgrajena še četrta faza, moči 335 MW.
V Šoštanju, kjer je instaliranih 745 MW, so lani proizvedli 2 milijardi 200 milijonov kWh električne energije, za letos pa je z elektroenergetsko bilanco predvidena proizvodnja
3	milijarde 400 milijonov kWh električne energije, se pravi, da bo prišlo iz šaleškega energetskega sistema oziroma iz termoelektrarn Šoštanj skoraj polovica vse v Sloveniji potrebne električne energije, saj računamo v letu 1978 v socialistični republiki Sloveniji na porabo okrog 7 milijard 200 milijonov kWh električne energije.
Termoelektrarna Šoštanj 3 dosegla v letu 1976 najboljše tehnične rezultate v Jugoslaviji
Ko že pišemo o tem slovenskem in jugoslovanskem elektroenergetskem velikanu ni mogoče mimo ugotovitve, da je dosegla npr. termoelektrarna Šoštanj 3, moči 275 MW, v letu 1976 najboljše rezultate v Jugoslaviji kar zadeva sigurnost obratovanja in specifično porabo.
Zadnja, četrta faza termoelektrarne Šoštanj 4, moči 335 MW, pa je eden od redkih elektroenergetskih objektov pri nas, zgrajenih v predvidenem roku, pa čeprav so prav pri gradnji te zadnje, četrte faze šoštanjskih termoelektrarn dosegli najvišji odstotek udeležbe domače industrije, in sicer kar 42 %.
Vsak mesec zamude bi podražil investicijo za 1,5%
Zaključna vrednost nove termoelektrarne Šoštanj 4 je 3 milijarde 400 milijonov dinarjev, oziroma manj, kot so računali. Na vrednost je vplival zlasti še zaključek del v predvidenem roku. saj bi vsak mesec
podaljšanja začetka obratovanja podražil investicijo za najmanj 1,5 %.
Sicer pa si 620 delavcev termoelektrarn Šoštanj, ki so lani ustanovili 4 temeljne organizacije združenega dela, ki so se združile v delovno organizacijo termoelektrarne Šoštanj prizadeva, da bi zagotovili kar najvišjo obratovalno pripravljenost tega elektroenergetskega velikana, istočasno pa vlaga velike napore in sredstva za zaščito okolja, pri čemer želijo že doseženim uspehom dodati še nove.
Resnično veliki uspehi graditeljev nove TE Šoštanj 4
Čeprav smo v „Našem času" sproti spremljali gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj 4 ter o resnično enkratnih uspehih graditeljev, pa smo se odločili, da v posebni izdaji oziroma prilogi „Našega časa", ki je pred vami, še enkrat opozorimo na najpomembnejše uspehe graditeljev tega našega največjega elektroenergetskega objekta pri nas oziroma na pomen šoštanjskih termoelektrarn.
TE Šoštanj 4 — najsodobnejša in najbolj avtomatizirana v Jugoslaviji
Nova	termoelektrarna
Šoštanj 4 je s svojimi 335 MW največji proizvodni agregat v državi, skupaj z nuklearno elektrarno v Krškem pa predstavlja največji elektroenergetski objekt, ki bo zgrajen v okviru programa izgradnje tovrstnih objektov za obdobje 1976 -1980.
Nova, četrta faza šoštanjskih termoelektrarn je po opremljenosti najsodobnejša in tudi najbolj avtomatizirana v Jugoslaviji, sodi pa tudi med najsodobnejše termoelektrarne na lignit v Evropi in na svetu. Takšna opremljenost zlasti še omogoča oziroma povečuje zanesljivost njenega obratovanja ter prilagodljivost zahtevam elektroenergetskega sistema.
Šoštanjske termoelektrarne — druga največja jugoslovanska termoelektrarna
Z izgradnjo 335 MW bloka so šoštanjske termoelektrarne s skupno instalirano močjo 745 MW druga največja jugoslovanska termoelektrarna, in sicer za termoelektrarno Kosovo z instalirano močjo 800 MW. Do začetka obratovanja nove nuklearne elektrarne v Krškem
bodo šoštanjske termoelektrarne dajale do polovico vse slovenske proizvodnje električne energije, nov 335 MW blok pa nekaj več kot petino.
42 % delež jugoslovanske industrije
Zapisali smo že^ da sodi nova termoelektrarna Šoštanj 4, za njeno postavitev so morali izkopati 117.000 m3 zemlje, vgraditi 45.000 m3 betona ter 2.300 ton jeklenih konstrukcij, skupna teža opreme pa znaša okrog 23.000 ton, po udeležbi jugoslovanske industrije, ta znaša 42 %, med tovrstnimi objekti na prvo mesto.
Prvo m o je bilo predvideno celo, da bi bil odstotek udeležbe jugoslovanske industrije še večji, znašal naj bi kar okrog 48%, kar bi bil - upoštevaje tehnologijo in zmogljivosti — maksimum, vendar se je zaradi prezasedenosti zmogljivosti zmanjšal.
Udeležbo domače industrije bi bilo mogoče še povečati
Zaradi pomanjkanja kapacitet in reprodukcijskih mate-vrialov se je investitor srečeval s številnimi težavami, kar je vplivalo na kasnitev dobav. V primerjavi z nekaterimi drugimi težavami, s katerimi so se v Šoštanju srečevali med gradnjo, te niso bile največje, saj so bile še večje težave z montažo, pa tudi inozemske dobave in storitve niso potekale brez težav oziroma niso bile neproblematične.
V Šoštanju menijo, da bi bilo mogoče povečati udeležbo jugoslovanske industrije tudi na predvideni maksimum 48 %, vendar ob predhodni odpravi nekaterih težav na področju jeklarstva. Manjkajo namreč najosnovnejši	proizvodi
(betonsko železo in jekleni profili), da ne omenjamo pomanjkanje visokozahtevnih proizvodov (legirane cevi, armature in podobno), kar dejansko onemogoča, da bi bila domača industrija v še večji meri udeležena pri gradnji elektroenergetskih objektov. Ob tem pa v Šoštanju opozarjajo na dokaj hitro gibanje podražitev na domačem tržišču, saj so se gradbena dela podražila za okrog 45 %, oprema z montažo vred pa za okrog 52 %. Le dejstvu, da so bila vsa dela in dobave za novo termoelektrarno Šoštanj 4 opravljena praktično v predvidenih rokih gre pripisati, da je investicija končana z nižjimi viri sredstev financiranja, kot so bili sprva predvideni.
Za 1,8 milijarde kWh električne energije 2 milijona ton velenjskega lignita
V	novi termoelektrarni Šoštanj 4 bodo na leto proizvedli 1 milijardo 800 milijonov kWh električne energije, za to pa pokurili 2 milijona ton lignita.
V	tem 335 MW bloku so lani, med poskusnim obratovanjem, že proizvedli 162,5 milijonov kWh električne energije. Proizvodnjo prvega leta, predvideno z elektroenergetsko bilanco, so tako presegli za več kot 30%.
Z elektroenergetsko bilanco za leto 1978 pa je določeno, da bo ta novi 335 MW blok šoštanjskih termoelektrarn letos proizvedel 1 milijardo 485 milijonov kWh električne energije.
In še nekaj podatkov:
Četrta faza termoelektrarne Šoštanj je bila vključena v plan izgradnje 1971. leta, junija 1973 je bil objavljen razpis opreme in del, leto pozneje je bila odobrena gradnja, novembra istega leta je začela veljati pogodba z glavnim dobaviteljem, 1. februarja 1975 pa so s položitvijo temeljnega kamna obeležili začetek gradbenih del.
Konstrukcijo so začeli montirati avgusta 1975, zatem pa strojno in elektroopremo. Z zagonskimi preizkusi so začeli ob koncu 1976. leta, prvi tlačni preizkus so opravili marca 1977, kotel pa so prvič zakurili avgusta lani.
25. septembra 1977 so novo termoelektrarno Šoštanj 4 prvikrat priključili na omrežje 380 kV, 23. novembra je začela s poskusnim obratovanjem, 26. januarja letos pa je bilo preizkusno obratovanje uspešno končano.
Po metodologiji JUGEL bo nov 335 MW blok šoštanjskih termoelektrarn maja povsem pripravljen za obratovanje s polno močjo.
Prizadevanja za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela rudnika lignita Velenje ter termoelektrarn Šoštanj
Svečan zaključek izgradnje našega največjega termoelek-troenergetskega objekta, nove termoelektrarne Šoštanj 4, spremlja akcija za uveljavitev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela rudnika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj, ki se vključujejo v energetski kompleks nove sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, ki je nastala kot energetska organizacija združenega dela iz interesov združevanja dela in sredstev delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki proizvajajo energijo.
OB ZAKLJUČKU IZGRADNJE TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ 4
2& IV. 1978
r	\
TERMOELEKTRARNE	
ŠOŠTANJ	
Faza Instalirana Kotel	Leto
moč	izgradnje
TEŠI 60 MW (2x30) 2x125 t/h	1956
TEŠ II 75 MW 2x140 t/h	1960
TEŠ III 275 MW 860t/h	1972
TEŠ IV 335 MW 1005 t/h	1977
v	J
V	dneh, ko slavimo praznik dela sporočamo:
V	rekordnem času smo zgradili novo, četrto fazo termoelektrarne, moči 335 MW. Temeljni kamen zanjo smo položili 1. 2. 1975, na električno omrežje je bila prvič priključena 25. 9. 1977, sinhronizacija je povsem uspela, preizkusno pa je začela obratovati 23. 11. 1977. Pogodbeni in družbeno dogovorjeni rok za dokončanje izgradnje pa je bil oktober 1977.
Ko slavimo pomembno delovno zmago iskreno čestitamo delavcem sestavljenih organizacij združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in združena elektrogospodarska podjetja, graditeljem nove termoelektrarne Šoštanj 4 ter vsem našim delovnim ljudem in občanom!
Delavci
TERMOELEKTRARN ŠOŠTANJ
TITOVO ODLIKOVANJE
Za rekordno proizvodnjo in obratovalno pripravljenost je kolektiv termoelektrarn Šoštanj odlikoval predsednik Tito z redom dela z rdečo zastavo
FRANC POTOČNIK, vodja investicijske skupine
Slovenija je s 4. fazo Termoelektrarne Šoštanj dobila svoj največji objekt za proizvodnjo električne energije. S 335 MW inštalirane moči bo objekt v prvih letih svojega obratovanja proizvajal več kot četrtino vse slovenske električne energije.
Odločitev o gradnji objekta je bila* sprejeta leta 1971. Gradnja sama pa je bila odobrena šele leta 1974. Z gradbenimi deli smo pričeli v februarju leta 1975, istega leta tudi montažo opreme,
ki se je nadaljevala potem še celo leto >1976, septembra lani pa smo že proizvedli prve kilovatne ure električne energije.
Gradnja objekta je bila po svoji naravi zelo zahtevna, saj je vanj vgrajeno več kot 23.000 ton opreme. Karak-terizira ga visok odstotek udeležbe domače industrije, ki je z 42 odstotki dosegla najvišjo raven v tovrstnih objektih doslej v naši državi. Kljub tej visoki udeležbi je bil zgrajen objekt v roku, tako kot je bilo s sprejetjem njegove izgradnje leta 1974 predvideno.
To je dokaz, da lahko izpolnijo tudi naši izvajalci in projektanti ter naša industrija s pametno družbeno prioriteto naloge, kijih pred njih postavlja družba.
IVAN GAŠPERIC, vodja finančno komercialne službe
Na začetku smo predvidevali, da bo gradnja TEŠ 4 veljala .3 milijarde_690 milijonov dinaijev. Čeprav še končni račun ni znan pa že lahko ugotavljamo, da bodo znašali stroški gradnje približno 3 milijarde 400 milijonov dinaijev. Torej smo nekaj prihranili. Prihranek je nastal predvsem, zato, ker je
gradnja potekala po predvidenih rokih in ker ni prišlo do zamud po krivdi naše investicijske skupine, ki je vodila gradnjo. Podaljšanje gradnje pa bi seveda pomenilo, kot so nam pokazale dosedanje izkušnje, podražitev za 1,5 odstotkov.
Delo našega sektorja se je začelo praktično že v letu 1972. Tedaj je bilo treba zagotoviti za vsa ta sredstva vire financiranja. Poleg lastne udeležbe, ki pa je bila majhna, smo najeli deset kreditov zunanjih kreditov, poleg kredita iz energetskih sredstev. Ob težavah pri najemanju kreditov, saj imamo kredite iz različnih držav, smo imeli tudi velike težave, preden smo dobili soglasje za uvoz opreme od združenja jugoslovanske predelovalne industrije— Jugel.
Prvotni odstotek udeležbe domače industrije je bil predviden še višji od 42 odstotkov, vendar pa se je v času gradnje pokazalo, da naša industrija ne more dobaviti določene opreme zaradi tehnologije ali pa zaradi časovnih vzrokov. Zato smo morali naknadno uvoziti za 100 milijonov dinaijev opreme.
nad 2 tisoč ton konstrukcijskega jekla. Važnost gradbenih del pa ne izhaja iz teh številk, ampak je v tem, da so gradbena dela tista, ki naj s svojim hitrim potekom omogočajo pravočasno
Kljub vsemu temu nam je uspelo ob izdatnih izkušnjah, ki smo si jih pridobili pri gradnji prvih treh elektrarn, zgraditi in sofinancirati objekt v roku.
JANEZ CRNIVEC, vodja gradbenega nadzora
Če ocenjujemo gradbena dela skozi njihovo vrednost, potem lahko rečemo, da so pri gradnji tako velikega objekta nekako podrejena, saj njihova vrednost znaša pod 20 % celotne vrednosti objekta. Še vedno pa to pomeni nad 100.000 kub. m vgrajenega betona nad 15 tisoč ton armaturnega jekla,
montažo ostale opreme, ki jo v takšen objekt vgrajujemo. Če še pomislimo na to, da je v okvir gradbenih del praktično spadal tudi upravni postopek, projektiranje celotnega gradbenega dela in potem še pravočasna izvedba, se kažejo gradbena dela kot izredno važna. Znano je, da se pri nas često prav pri gradbenih delih pojavljajo zamude pri izgradnji investicijskih objektov. Seveda je v takšnih razmerah potem težko doseči pravočasno izvedbo celote. Mislim, da je eden od ključev h končnemu uspehu tega objekta prav v tem, da nismo imeli z upravnim postopkom praktično nobenih težav in daje projektiranje gradbenega dela bilo povsod vedno pravočasno. Organizacije, ki so se pri nas ukvarjale s tem, so praktično vse slovenske. Za gradbeni del lahko trdimo, da je v celoti narejen doma. Elektroprojekt Ljubljana je projektiral gradbeni del narave in Gradiš je vsa ta dela izvajal. Za obe organizaciji lahko rečemo, da so dela. ki so bila potrebna, izvajala zares ekspeditivno. Pri projektiranju kot pri izvajanju so se pojavile majhne težave, vendar so vsa dela potekala tako, da nikoli niso bila gradbena dela razlog za zamudo pri začetkih montiranja opreme. Mislim, da je ravno uspešnost izvedenega upravnega postopka, uspešnost projektiranja in uspešnost izvedbe same gradbene izvedbe, tisto kar nam je omogočilo pravočasno zagotovitev objekta.
BORUT PERHAVC, vodja turbinskega nadzora:
Delež jugoslovanske industrije pri gradnji TEŠ je izredno velik. Praktično je bil ESO največji dobavitelj firm Sulzer in KWU, ki sta napravo prodala na ključ. Če upoštevamo še dejstvo, da je kolektiv Elektrostrojne opreme Velenje izvedel s svojimi projektanti tako transport premoga kot nekatera druga dela, potem je to vsekakor pomemben podatek, ki ga ne gre zanemariti. Prav tako sta tudi Metalna in Litostroj izdelala in dobavila na osnovi lastnih projektov opremo, ki zelo dobro funkcionira.
Povedati je treba, da je imel investitor v začetku težave z dobaviteljem, ko je zahteval visok odstotek udeležbe domače industrije. Prav ta zahteva investitorja nam je nalagala moralno obvezo, da še bolj kot sicer kontroliramo tako izdelavo kot projektiranje pri dobaviteljih. Mislim, da je to rodilo določene rezultate, saj dobava jugoslovanske opreme praktično ni predstavljala večjih terminskih problemov, če izvzamemo začetne težave Metalne pri konstrukciji kotla.
Omeniti pa je treba tudi izredne napore Hidroinon-taže Maribor in Brače Kavurič Zagreb, saj sta zaradi velikih izkušenj, ki jih imata kot montažerja, veliko doprinesla temu, da je bil objekt praktično v roku zgrajen.
Naj neskromno dodam še to, da je in\esticijska skupina, ki je bila zadolžena za izgradnjo objekta, imela precejšnje izkušnje že iz prejšnjih faz. Prav bi bilo, da bi v elektrogospodarstvu pokazali več zanimanja, da bi takšne izkušene skupine, ki že imajo precejšnje izkušnje še naprej zadržali in da jih ne bi pustili ob koncu gradnje z nejasnimi perspektivami. Skratka, sedaj, ko je objekt končan, ne bi smele biti prepuščene same sebi.
(Nadaljevanje s 6. strani)
23. NOVEMBER 1977
Danes je začela poskusno pogodbeno obratovanje nova termoelektrarna Šoštanj 4, moči 335 MW.
Od 1. januarja 1977 do 22. novembra 1977 so v vseh petih blokih šoštanjske termoelektrarne proizvedli skupaj 1 milijardo 753 milijonov kWh električne energije, to je toliko, kot jo je od kolektiva zahtevalo gospodarstvo.
26. JANUAR 1978
Danes ob 8. uri in 42 minut je bilo zaključeno poskusno obratovanje nove termoelektrarne Šoštanj 4, našega največjega termoenergetskega objekta. Sporočilo je pravzaprav pričakovano, saj je potekala gradnja tega 335 MW bloka spričo stalnega spremljanja del in sprejemanja potrebnih ukrepov, takorekoč po planu. Od položitve temeljnega kamna, 1. februarja 1975, pa do današnjega zaključka poskusnega obratovanja, niso potekla niti tri polna leta.
V novi ternoelektrarni Šoštanj 4 so lani, med poskusnim obratovanjem, proizvedli 162,5 milijonov kWh električne energije, proizvodnjo prvega leta, predvideno z elektroenergetsko bilanco, pa so presegli za nad 30 %. Do včeraj pa so v termoelektrarni Šoštanj 4 proizvedli nad 165 milijonov kWh električne eneigije, sicer pa elektroenergetska bilanca predvideva, da bo novi 335 MW blok termoelektrarne
Šoštanj letos proizvedel 1 milijardo 485 milijonov kWh električne energije-
Ko poročamo o tem uspehu delovnega kolektiva šoštanjske termoelektrarne ne moremo mimo prizadevanj za uveljavljanje vsebine zakona o združenem delu. Akcija je zastavljena tako, da bi proizvodnim dosežkom ter uspehom pri investicijski izgradnji čimprej dodali še dosežke pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu. To odločenost bo ta nekaj nad 600 članski delovni kolektiv znova izpričeval, kot vsi zatrjujejo, v prihodnjih dneh, ko se bo odločal med drugim za sprejem statuta nove delovne organizacije ter samoupravnega sporazuma o združevanju delovne organizacije v novo sestavljeno organizacijo združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
31. JANUAR 1978
Nova termoelektrarna Šoštanj 4 od 26. januarja naprej že redno obratuje. Po metodologiji JUGEL bo ta novi 335 MW blok maja letos povsem pripravljen za obratovanje s polno močjo.
Pomembno je, da je bila ta velika investicija končana v predvidenem roku in z istimi finančnimi sredstvi, ki so bili določeni ob njeni odobritvi, dela pa so veljala celo manj, kot je znašala predračunska vrednost. Ti in drugi podatki kažejo na resnično veliko zavzetost in odgovornost investitorjev tega našega največjega termoenergetskega objekta.
Važnejši graditelji
Firma KWU iz Erlangena v ZRN, v konzorciju s firmo Sulzer iz VVinterthura7 v Švici — glavni udeleženec in dobavitelj celotnega objekta ,,na ključ" ATM Zagreb — regulacijske naprave Brača Kavurič Zagreb - montaža kotlovske opreme Dalekovod Zagreb - kompleten DV 380 kV Šoštanj - Podlog DEM Maribor — investitorski inženiring za DV 380 kV Šoštanj -Podlog
Djuro Djakovič Slavonski Brod - tlačni sistem kotla in del predgrel-nikov zraka
Energoinvest Sarajevo-Doboj - NT predgrelniki ter oprema 400 kV in 110 kV
El ,,Milan Vidmar" Ljubljana - kontrola kvalitete Elektroopskrba Zagreb — olja in masti Gorenje — Sever Subotica — motorji 0,4 kV Gradiš - Celje/Ljubljana - gradbena dela
Hidromontaža Maribor — dobava dela jeklene konstrukcije in
montaža elektrostrojne opreme IB Elektroprojekt Ljubljana — gredbeni projekt in del tehnoloških projektov
IMP Ljubljana - oprema 10 kV in 0,4 kV ter toplotna postaja, klima
in prezračevanje Industrija peska Puconci — filtrirni pesek Iskra Ljubljana — telekomunikacijska oprema Jugotehnika Zagreb - kabli
Juvent Zagreb — E filtri ter kanali zraka in dimnih plinov na kotlu Kovinotehna Celje — uvoz celotne opreme in dobava serijske opreme KOC Velenje — preskrba z dodatno tehnološko vodo Litostroj Ljubljana — kondenzator turbine, črpalke Metalna Maribor — jeklene konstrukcije, rezervoarji, dvigala in cevo vodi
Minel Beograd — premogovna kurjava kotla in notranje odpepelj-evanje
Mlinostroj Domžale — del odpepeljevanja Pastor Zagreb — protipožarne naprave
Projektivni biro Velenje — del projektov za transport premoga Pleskar Ptuj — premazi in antikorozivna zaščita
Rade Končar Zagreb — transformatorji, motorji 10 kV in 0,4 kV ter usmerniki
REK - ESO Velenje — cevovodi, projektiranje, gradbena dela in
naprave za transport premoga ter del elektromontaže Strojna tovarna Trbovlje — del naprav za transport premoga in del
jeklenih konstrukcij Šamot Arandjelovac — obzidni, za ogenj odporni materiali z montažo „14. oktobar" Kruševac - buldožerji „14. oktobar" Kruševac - buldožerji Tekol Maribor — premazi — antikorozivna zaščita TPK Zagreb — del tlačnega sistema Vegrad Velenje — del gradbenih del , Zavarovalnica Sava — vsa zavarovanja
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROSTROJNA OPREMA VELENJE-PRELOGE
je bila po vrednosti dobav (okrog 150 milijonov din) največji jugoslovanski dobavitelj opreme za termoelektrarno Šoštanj, pomembno pa je, da so dela izvajali „na ključ". Delavci ELEKTROSTROJNE OPREME so urejali transport za novo termoelektrarno Šoštanj 4 ter rekonstruirali transport premoga za termoelektrarno Šoštanj 3, opravili pa so tudi vso elektromontažo in druga dela. Projektirali in montirali so vso razsvetljavo, telefonijo in protipožarne naprave na tem našem največjem elektroenergetskem objektu.
Pomemben uspeh delavcev ELEKTROSTROJNE OPREME je osvojitev proizvodnje togega kompleksnega oporja, izdelanega izključno iz jugoslovanskih materialov, tudi hidravlike. Na zagrebškem velesejmu pa razstavljajo Velenjčani nov dosežek - težki odkopni transporter, katerega proizvodnjo so osvojili v ELEKTROSTROJNI OPREMI s sodelovanjem železarn Ravne in Store, strojnimi tovarnami Trbovlje ter drugimi.
Vsem poslovnim partnerjem, vsem delovnim ljudem in občanom čestitajo
za 27. april in 1. maj — praznik dela
delavci delovne organizacije ELEKTROSTROJNA OPREMA VELENJE - PRELOGE
sestavljene organizacije združenega deia Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
V___J
(Nadaljevanje s 5. strani)
Stanje na gradbišču je naslednje:
ITT 'J H Kiin 1 / iii i ■!	» i 1-
gradbena dela so tik pred zaključkom. Zdaj opravljajo le še obrtniško - instalacijska dela, urejajo pa tudi že okolico objekta. Sicer so doslej zmontirali že 19.000 ton opreme. V teku so zaključne faze montaže na večini naprav. Aktivni del kotla je zmontiran in že preizkušen, prav tako turboagregat s pomožnimi pogoni, končane pa so tudi naprave za pripravo vode. Opravljeni so tudi zagonski preizkusi dela naprav več sistemov.
Pomembno pa je ob vsem tem dejstvo, da predračunska vrednost tega novega energetskega objekta ne bo presežena. Računajo, da bo investicija uresničena celo z nekaj manj denarja, kot znaša predračunska vrednost.
6. AVGUST 1977
25. marca letos so na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 opravili prvi hladni tlačni preizkus kotla. Ta teden pa so v Šoštanju prvič zakurili v kotlu in začeli s prvo fazo izpihovanja kotla in bodo z njim nadaljevali še prihodnji teden. Gradnja nove, četrte faze termoelektrarne Šoštanj je torej resnično že v zaključni fazi.
Oprema za novo termoelektrarno je že v Šoštanju in montirana do takšne mere, da ne more več ogrožati roka izgradnje. Na kritični poti so zdaj zagonski preizkusi naprav upravljalskega sistema kotla ter vžigni preizkusi in zagonski preizkusi celotnega bloka. S prvo fazo izpihovanja kotla so začeli celo nekaj dni preje, kot je določal program. Sicer končujejo s preizkusi posameznih komponent in prehajajo na preizkuse sklppov.
Za mesec september je predvidena prva sinhronizacija nove Šoštanjske termoelektrarne, to je priključitev na omrežje.
Za novo, četrto fazo šoštanjske termoelektrarne, je na deponiji že otoog 400.000 ton velenjskega
lignita.
8. AVGUST 1977
Rekordno proizvodnjo električne energije v letu 1976 je zraven zadovoljive oskrbe s premogom omogočila tudi visoka obratovalna pripravljenost, ki je znašala kar 93,5 %, se pravi, da je bila za 8,5 % nad zahodnoevropskim poprečjem.
Ker pa so letos hidrološke razmere nadvse ugodne in tolikšnih potreb po električni energiji iz termoelektrarn kot zadnja leta. To pa je tudi poglavitni razlog, da proizvodnja električne energije iz termoelektrarne Šoštanj zaostaja za planom. V prvih sedmih mesecih letos so v Šoštanju proizvedli skupaj 959 milijonov kWh električne ener-
gije.
V prvem polletju so v Šoštanju uspešno končali remont tretje faze ternoelektrarne, s čimer so ostvar-jeni pogoji, da obseg proizvodnje električne energije, določen z elektroenergetsko bilanco za letos, dosežejo in po potrebi preseženo. Redni večji remont tretje faze termoelektrarne Šoštanj je bil za 14 dni daljši, kot so sprva računali, saj so morali posamezne dele turbine prepeljati v Muelheim k tvrdki KWU, kjer so jih kvalitetno obnovili. Uspešno opravljen remont se že odraža v nemotenem obratovanju te faze in bo pripomogel, da bo Šoštanj zadržal lanskoletno visoko, rekordno obratovalno pripravljenost.
25. SEPTEMBER 1977
Danes, ob 11 uri in 56 minut, so novo termoelektrarno Šoštanj 4 prvikrat priključili na omrežje. Sinhronizacija je uspela in nova, četrta faza šoštanjske termoelek-
trarne je bila približno 1 uro z močjo 20 MW vključena v omrežje. S preizkusnim vključevanjem termoelektrarne Šoštanj 4 v omrežje bodo nadaljevali v petek.
Po uspeli sinhronizaciji je vodja investicijske skupine, Franc Potočnik, ki je pred tem s pritiskom na gumb vključil avtomatsko sinhronizacijo povedal, da je mogoče z gotovostjo pričakovati, da bo začela nova termoelektrarna šoštanj 4 v novembru preizkusno obratovati.
Ob novi delovni zmagi delavcev termoelektrarne Šoštanj in rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje velja poudariti, da je bila nova termoelektrarna Šoštanj 4, kljub temu, da je to naš največji termoenergetski objekt in tudi najbolj avtomatiziran, zgrajena v rekordnem času.
Na deponijah je pripravljenih za nov termoenergetski objekt že okrog 600.000 ton velenjskega lignita tako, da bo lahko termoelektrarna Šoštanj 4 nemoteno obratovala.
27. SEPTEMBER 1977
Dopoldne je bila v termoelektrarni Šoštanj časnikarska konferenca. Predstavniki rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, sozda elektrogospodarstvo Slovenije, interesne skupnosti elektrogospodarstva ter republiškega komiteja za energetiko so govorili o velikem delovnem uspehu graditeljev nove termoelektrarne Šoštanj 4 ob njeni prvi poskusni vključitvi v jugoslovansko omrežje.
Predsednik republiškega komiteja za energetiko, Dragan Petrovič je med drugim opozoril, da nas ob uspešno opravljeni poskusni vključitvi 335 MW bloka šoštanjske termoelektrarne v omrežje navdajajo občutki ponosa in zaupanja vsem delavcem elektrogospodarstva in vsem izvajalcem, saj so dokazali, da so sposobni v relativno kratkem času rešiti zahtevne naloge. Od začetka gradnje do nedeljske poskusne vključitve v jugoslovansko omrežje ni preteklo niti 32 mesecev.
27. OKTOBER 1977
Po prvi uspešni sinhronizaciji nove termoelektrarne Šoštanj 4 z omrežjem 25. septembra 1977 opravljajo v Šoštanju še potrebne druge preizkuse in dela, da bi bilo vse nared za začetek pogodbenega poskusnega obratovanja, ki ga napovedujejo za sredino prihodnjega meseca.
Med preizkusi, od 25. septembra do danes so v novi termoelektrarni Šoštanj 4 proizvedli okrog 12,720.000 kWh električne energije.
Ker je kolektiv termoelektrarne Šoštanj z uspehom opravil vse dosedanje naloge je mogoče zagotovo pričakovati, da bo tudi to, pri čemer velja dodati, da je na deponijah pripravljenega dovolj lignita iz velenjskega rudnika tudi za ta novi elektroenergetski objekt.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana
TOZD
Gradbena enota Celje, n. sol. o.
Poslovnim sodelavcem v občini Velenje ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april in 1. maj ter jim želimo tudi v prihodnje veliko novih delovnih zmag!
Naša temeljna organizacija združenega dela je bila glavni izvajalec gradbenih del na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4, našega največjega termoenergetskega objekta.
A i-
v*
I,": __
i f ■ r I jf*>
t - %
|iMMf

Kronika 75 - 78
1. FEBRUAR 1975
Danes je bila v Šoštanju priložnostna slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za največjo proizvodno enoto v jugoslovanskem elektrogospodarstvu, četrto fazo termoelektrarne Šoštanj, moči 335 MW. Slovesnosti, ki sodi tudi v okvir praznovanja 100-letnice premogarstva v Šaleški dolini, so se med številnimi gosti udeležili član predsedstva SR Slovenije, Tone Bole, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS, Rudi Čačinovič in predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, Janez Barborič.
Goste in člane delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je pozdravil predsednik delavskega sveta termoelektrarne Šoštanj, Zvone Vidic, pozdravne besede pa sta izrekla še Ciril Marinček v imenu izvršnega odbora interesne skupnosti elektrogospodarstva ter Franjo Kljun v imenu izvršnega sveta skupščme občine Velenje.
Predsednik delavskega sveta rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, Jože Aljaž pa je spregovoril o pomembnosti novega elektroenergetskega objekta. Poudaril je, da mora biti nova termoelektrarna Šoštanj 4 zgrajena najpozneje do konca leta 1977, dela bodo veljala nad 3 milijarde dinaijev, na leto pa bodo v njej proizvedli 1 milijardo 800 milijonov kWh električne energije tako, da bo po letu 1977 šaleški energetski bazen kril nad polovico vseh slovenskih potreb po električni energiji. Nova termoelektrarna Šoštanj 4 predstavlja skupaj s povečanjem proizvodnje lignita v rudniku lignita Velenje na najmanj 4,7 milijone ton letno največjo razvojno nalogo rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Strojni ključavničar Alojz Špegel iz termoelektrarne Šoštanj ter (zdaj že pokojni) vodja čela v jami vzhod rudnika lignita Velenje, Ivan Črep pa sta s položitvijo temeljnega kamna simbolično obeležila začetek gradnje nove termoelektrarne Šoštanj 4.
6. DECEMBER 1975:
Februarja letos smo začeli graditi naš največji termoenergetski objekt, novo četrto fazo termoelektrarne Šoštanj, moči 335 MW. Po zadnjih izračunih bo ta investicija veljala nad 4 milijarde dinarjev, se pravi dobro milijardo dinarjev več, kot so sprva računali. Zaradi podražitvenih del je predračunska cena višja za 569 mjfiinnov din zaradi tečainih
tikk . k JI
razlik pa za nad 500 milijonov dinarjev.
Na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 so opravili doslej okrog 40 % gradbenih del. Sredi decembra bo končana montaža glavne jeklene konstrukcije kotla, za leto 1976 pa načrtujejo glavna montažna dela, ki naj bi bila v prihodnjem letu tudi končana tako, da bi lahko v začetku 1977. leta začeli s prvim preizkušanjem. Po programu del je na kritični poti 6 tedenska zamuda, kot posledica zamud pri izdelavi in dobavi
TE ŠOŠTANJ IV 335 MW
I

REK WUŠJM »» TE SOfTANJ
Kr»ttwerk Union A® MU.NMtf
«00» no***; orna ntuac«. *» c	m m
Krafftvcr* Union »MM
VOOJA	: i *»mt
mBatm atmimem *l________
•Mam* ' imn» wi»<ttKi»u«
W EMKT»0«tOjrKT ,,) .» SEIFFERT HUN a«ADJS	'
MtTAtMA HMR1BO« MK MUH« TOZD eso OUR0 GAKOvič SLAV BROO Tt>K ŽAGRES
(juauama e«*CA KAVU^SČ iAOREB MWCi. BEOGf AO
A ... rf*.
-tal
CVT STUTTGAKT KAM HfiDCLBtRG KKK F»AN*S«ITHAt CHRlSt AfSCH
nn ZURICH
ASB PflMKEKTMAl
glavne nosilne konstrukcije kotla iz mariborske ..Metalne". Delavci zagrebškega montažnega podjetja „Brača Kavurič" so uspeli zamudo skrajšati, računajo pa v Šoštanju, da bodo zamudo zaradi kasnitev pri izdelavi in dobavi glavne nosilne konstrukcije kotla odpravili do srede 1976. leta.
Prva zamuda je bila še en razlog več, da so začeli v Šoštanjski termoelektrarni z obsežnim nadzorom nad izdelavo opreme za ta naš elektroenergetski objekt pri domačih dobaviteljih opreme, Id morajo izdelati nad 40 % vse opreme za termoelektrarno Šoštanj 4. Po zadnjih preverjanjih prihaja znova do zamud. V tovarni Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu in v tovarni parnih kotlov v Zagrebu kasni izdelava tlačnega dela kotla, mariborska Metalna zdaj zamuja pri izdelavi mostnega žerjava za strojnico, z deli pa zamujajo še nekateri drugi dobavitelji opreme, icot Juvent, Minel in Litostroj. Kot vse kaže bodo potrebni novi, dodatni napori delovnih kolektivov, ki izdelujejo opremo za termoelektrarno Šoštanj 4, ker prepočasi uresničujejo projekte. Ob tem se poraja nehote vprašanje, ali imajo dela za ta naš največji termoenergetski objekt pri vs<ih domačih dobaviteljih opreme resnično dogovorjeno prednost. Sicer pa v termoelektrarni Šoštanj poudarjajo, da je mogoče zamude, kolikor so jih bih ugotovili doslej, odpraviti, posebej še, če bodo v delovnih kolektivih odpravili predvsem organizacijske slabosti, ki jih je mogoče še vedno zaslediti.
3. JANUAR 1976
Delavci termoelektrarne Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, so dosegli v letu 1975 rekordno proizvodnjo, s čimer so obeležili tudi 20-letnico začetkov proizvodnje električne energije v Šoštanju.
Proizvedli so 2 milijardi 360 milijonov kWh električne energije, kar je za dobrih 5 % več, kot so jo proizvedli leto dni poprej. Na doseženo proizvodnjo v termoelektrarni Šoštanj v letu 1975 so vplivale tako potrebe po električni energiji iz termoelektrarn kot dosežena visoka obratovalna pripravljenost naprav v šoštanjski termoelektrarni, posebej še največjega 275 MW bloka, v katerem proizvedejo blizu 30 % vse električne energije v Sloveniji. Z vrsto ukrepov, posebej še z izboljšanjem organizacije vzdrževanja ter z okrepljenim preventivnim delom, so v zadnjem letu dni povečali obratovalno pripravljenost z 82 % in 93 %. Izboljšanje obratovalne pripravljenosti je bila ena od poglavitnih nalog iz stabilizacijskega programa šoštanjske termoelektrarne, ki so jo tudi uspešno uresničili. 93 % obratovalna pripravljenost največjega bloka šoštanjske termoelektrarne pa predstavlja tudi v svetovnem merilu visoko pripravljenost za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah.
V let« 1976 bodo v termoelek-
KOVINOTEHNA !
ti*PO*? -	j
imm UVO^IK OPREME LEKTRARNE
ni IV.
trarni Šoštanj, kot načrtujejo, proizvedli 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije, to je 3 % več, kot so jo bili v letu 1975. Pri tem nai bi 275 MW blok obratoval kar 6.000 ur, kar je precej več, kot znašajo norme za tovrstne elektroenergetske objekte.
2. FEBRUAR 1976
Pred letom dni smo začeli v Šoštanju graditi naš največji termoenergetski objekt - novo, četrto fazo tamkajšnje termoelektrarne. Doslej je bilo že opravljenih polovico vseh gradbenih del, nameščenih pa je tudi prvih 3.000 ton opreme.
Republiški izvršni svet je te dni ob ugotovitvi, da potekajo dela pri gradnji termoelektrarne Šoštanj 4 v skladu s prejetimi roki v letu 1973, izrekel priznanje investitorjem šoštanjske termoelektrarne.
Gradbena dela potekajo v glavnem po planu, na posameznih objektih sicer nastajajo manjše zamude, ki pa ne ovirajo drugih de L Drugače pa je pri dobavah in montaži opreme. % od vsega začetka opravljajo redne preglede, pri čemer ugotavljajo potek konstrukcijskih del, nabavo reprodukcijskih materialov, samo izdelavo opreme ter nadzirajo kvaliteto del. Pri tem ugotavljajo zlasti še težave okrog oskrbe z reprodukcijskimi materiali, najbolj kritične pa so dobave izdelkov črne metalurgije ter nezadostne zmogljivosti posameznih izvajalcev.
Montažna dela so se začela z 2 mesečno zamudo, ki so jo pozneje s pospešenimi dobavami iz mariborske Metalne ter pri montaži skrčili. Te dni ugotavljajo, da dela spet ka-snijo, in sicer v pripravah na montažo tlačnega dela kotla, ki ga dobavlja tovarna Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda ter tovarna parnih kotlov Zagreb, kritična pa je zlasti dobava nosilnih cevi iz zagrebške tovarne, ki zamuja že za 2 meseca ... Približno tri mesece trenutno zamujajo v mariborski Metalni z dobavo drugega dela jeklene nosilne konstrukcije kotla. Dvomesečna zamuda je tudi v zagrebškem Rade Kon-čarju, kjer izdelujejo glavni transformator ter visokonapetostne motorje. V Šoštanju opozarjajo, da bodo morali v tej zagrebški tovarni sprejeti in dosledno izvajati izjemne ukrepe, da ne bi kasnili z dobavo glavnega transformatorja, saj bi morebitna zamuda premaknila začetek obratovanja nove, četrte faze šoštanjske termoelektrarne.
17. JUNIJ 1976
Na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 so opravili doslej okrog dve tretjine gradbenih del, nameščeno pa je tudi nekaj nad petino opreme. Z izjemo hladilnega stolpa so že opravljena vsa gradbena dela tako, da so ostale le še dograditve gradbenih objektov, obrtniška dela in annanie nrpurnrlitvo v
Kljub prizadevanjem, da bi gradnja potekala v dogovorjenih rokih, znaša trenutno zamuda na kritični poti 6 tednov. Zdaj imajo največ težav zaradi kasnitev uvoznih dovoljenj. nekaj mesecev čakajo na dovoljenje za uvoz opreme v vrednosti 27 milijonov dinarjev, ki bi morala biti že zdavnaj v Šoštanju. In če ne prispe ta oprema do konca meseca junija v Šoštanj, bo ogrožen nadaljnji normalni potek gradnje. Težave pa povzroča tudi zamuda pri izdelavi opreme, tako tlačnega dela kotla v tovarni Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu in v tovarni parnih kotlov Zagreb, transformatorja v zagrebškem Rade Koncarju ter cevovodov in jeklenih konstrukcij v mariborski Metalni. Ta dela zamujajo tudi do 3 mesecev, zaradi česar se znova postavlja pred izvajalce montažnih del dodatna naloga, pri čemer pa se pojavlja vprašanje, če bo zmogla vsa dela v pravem času tudi opraviti.
V	prihodnjih mesecih bodo skušali pospešeno nameščati opremo. Vedo, da je treba predvsem varilska dela in montažna dela, ki jih bodo izvajali na prostem, opraviti pred nastopom zime. To pa je tudi pogoj, da bi spomladi 1977 že začeti s preizkušanjem naprav in preizkuse končali pred začetkom druge zime in tako novo termoelektrarno Šoštanj 4 zgradili v pogodbeno dogovorjenem roku.
22. AVGUST 1976
V	termoelektrarni Šoštanj so v prvih sedmih mesecih proizvedli 1 milijardo 509 milijonov kWh električne energije, ali 13,3 % več, kot je znašala energetska bilanca. Tudi avgustovska proizvodnja bo predvidoma za okrog 15 % nad planom.
Rekordno proizvodnjo električne energije so pogojile tako velike potrebe po energiji iz termoelektrarn, visoka obratovalna pripravljenost največjega 275 MW bloka ter, ne nazadnje, tudi zadovoljiva oskrba z velenjskim lignitom. Pomembno je, da namenjajo v termoelektrarni Šoštanj že nekaj časa posebno pozornost sprotnemu preventivnemu vzdrževanju naprav, kar skrajšuje tudi čas rednih letnih remontov, ki so jih v Šoštanju že opravili.
Letos bodo pokurili v termoelektrarni Šoštanj okrog 3 milijone ton lignita, prihodnje leto pa ga bodo pokurili okrog pol milijona ton več, saj bo treba opraviti zagonske preizkuse na novi termoelektrarni Šoštanj 4, ki naj bi začela ob koncu leta 1977 tudi že poskusno obratovati.
20. SEPTEMBER 1976
Graditelji nove termoelektrarne Šoštanj 4, našega največjega tovrstnega energetskega objekta, so dosegli novo delovno zmago. Pred rokom so delavci celjske temeljne
fNarfalievanie na 5. Stranj)
MIROSLAV JENKO, vodja kotlovskega nadzora
Kotel s pomožnimi kot-lovskimi napravami in naprave za pripravo hladilne in kotlovske vode je v konzorciju dobavila švicarska firma Sulzer, ki je na osnovi našega razpisa in posvetov z nami izdelala tudi projekt za ta del opreme.
Izredno pomembna posebnost tega dela opreme je, da je bilo od skupno okrog 1500 ton, dve tretjini te opreme izdelane v Jugoslaviji, kar je resnično rekordni delež domače industrije na tako zahtevnem objektu. Za ilustracijo naj omenim, da je samo tlačni del kotla izdelan iz okrog 360 km cevi, ki so med obratovanjem izpostavljene temperaturam do 560° C in pritiskom do 230 atmosfer. Pri izdelavi tega dela je bilo v tovarni izdelanih 45000 zvarov na montaži sami pa 30.000 zvarov. Zaradi zelo visokih obremenitev v obratovanju je bila tudi tehnologija varjenja izredno zahtevna (cevi so bile varjene pod zaščitno atmosfero argona, zvarni spoji pa toplotno obdelani). Vsi zvari so bili stoodstotno pregledani z ultrazvokom oziroma rentgenskimi žarki. Če k temu dodam, da je potekala montaža na veliki višini, na mrazu, vetru in dežju, potem si že lahko predstavljamo, kako zahtevne so bile naloge graditeljev elektrarne, tako neposrednih izvajalcev kot investitoija, ki je moral pravočasno poskrbeti za ustrezne ukrepe za zagotovitev kvalitete dela in roka izgradnje.
Domača industrija je imela pri tej gradnji zelo pestre oblike sodelovanja. Metalna je izdelala nosilno konstrukcijo s podesti za posluževanje popolnoma samostojno. Rade Končar je dobavil svoje visokonapetostne motorje, Litostroj črpalke, Samot iz Arandje-lovca toplotno obzidavo itd.
Drugi so dobavljali opremo, ki jo izdelujejo po tujih licencah, kot npr. Minel iz Beograda mline za premog in Juvent iz Zagreba elektro-filtre.
Precej opreme je bilo izdelane iz domačega repro-materiala, vendar po tuji dokumentaciji, nekaj opreme pa je bilo izdelano pri nas, vendar pa iz uvoženega repromateriala, kar velja predvsem za tlačni del kotla,
ker domača industrija še ne _
izdeluje visokokvalitetnih kotlovskih cevi. Montažo strojne opreme je prevzela zagrebška firma Brača Kavu-rič, ki je opravila resnično odgovorno in tudi za evropske razmere zahtevno nalogo z ozirom na kratek rok, elektro opremo na kotlov-skem delu pa je odlično montiral ESO iz Velenja.
Tako množična in pestra vključitev domače industrije, ki je bila posledica naših zahtev tujim dobaviteljem, pa je nam kot investitorju nalagala še posebne obveze, saj smo morali tujim partnerjem dokazati, da naša industrija zna delati kvalitetno in kar nam predvsem radi očitajo v roku.

Tako smo od podpisa pogodbe stalno nadzirali pravočasnost prispetja projektne dokumentacije domačim dobaviteljem, preverjali smo pravočasnost naročanja in rokov dobav domačega repromateriala, kontrolirali smo medfazne termine izdelave in kvaliteto izdelave. Na osnovi analiz stanj in primeijave s predvidenim planom izgradnje smo na vseh kritičnih poteh uvajali pospešitvene ukrepe kot npr. izmensko delo, intervencije v železarnah, nadurno delo z našo udeležbo pri nagrajevanju, nameščanje
tujih specialistov pri tolmačenju zahtevnejših postopkov izdelave in kontrole kvalitete ter slično. Domačim dobaviteljem smo pomagali tudi pri pridobivanju uvoznih dovoljenj za opremo, ki je bila nujna za proizvodnjo naše oprerpe in posredovali za skrajšanje rokov pri njihovih poddobaviteljih. Sproti smo preverjali uspešnost teh ukrepov in jih po potrebi še dopolnjevali. Na tem mestu naj omenim izjavo vodilnih predstavnikov tovarne Djuro Djakovič, da še niso imeh naročnika, ki bi izvajal tako celovit nadzor nad fabri-kacijo in bil po drugi strani
tako zelo v pomoč pri reševanju problemov, ki se pri takšnem delu pojavljajo.
Posebno zahtevna naloga je bila nadzor terminov in kvalitete montaže, sai mohtažni plan na kritični poti praktično ni imel nobenih časovnih rezerv. Tu smo podkrepljeni z računalniško obdelavo predvidenih in doseženih rokov še pravočasno dosegli uvedbo dodatne mehanizacije, ustreznejšega montažnega orodja, povečanje števila monterjev in specialistov itd. Na posebno kritičnih delih, kot je bila npr. montaža tlačnega dela, smo s pomočjo „mini" terminskega plana uvedli tedensko obdelavo problematike z dnevno kontrolo napredovanja del in dnevno analizo zastojev. Na osnovi tega smo potem zahtevali od tujega dobavitelja, da je opremil z dodatnimi napravami za varjenje in angažiral dodamo število monterjev-speciali-stov in varilcev.
FRANC ZAKERŠNIK, vodja elektronadzora
Graditev takega objekta kot je Termoelektrarna Šoštanj je za vsakega udeleženca veliko doživetje. Za električarja pa je že kar nagradaj^ saj Termoelektrarna Šoštanj IV s svojim sistemom za upravljanje in stopnjo avtomatizacije sodi med najsodobnejše termoelektrarne na prašno kurjavo v svetu. Pri delu smo združili izkušnje obstoječih blokov z novostmi sodobne industrijske elektronike od idejnih zasnov, investicijskega programa pa do realizacije nadzorovanja procesa s pomočjo računalnika. Dosedanje, resda še kratko obdobje obratovanja novega bloka kaže, da so naši obra-tovalci in vzdrževalci kos nalogam nove tehnologije.
Pri elektro opremi smo izbrali precej novosti. V sistemu za vodenje je uporabljen elektronski sistem krmiljenja, razvit za potrebe v jedrskih elektrarnah. Izbrali smo elektronsko zaščito generatorja. Kot vrh sistema za upravljanje pa lahko imenujemo procesni računalnik in napravo za vodenje bloka.
Termoelektrarna Šoštanj je prva elektrarna vključena v zapadni del 380 kv jugoslovanskega sistema. Graditev 380 kv daljnovoda do Podloga je bila ena izmed aktivnosti, ki smo jo kot investitor bih dolžni pravo-
časno izvesti, da bi dobaviteljem pustili dovolj časa za številna potrebna zagonska preizkušanja. S pomočjo DEM, predvsem pa izvajalca
podjetja DALEKOVOD smo uspeh. Srečujemo se s prvimi KonCarjevimi 10 kw motorji in največjim blokovnim transformatorjem domače proizvodnje. 380 kw odcepno polje je dobava Energo-investa. Večja domača dobavitelja elektro opreme sta ljubljanski podjetji IMP in ISKRA.
Le z naštevanjem pa se ne da dovolj poudariti opravljenih montažnih aktivnosti montažeijev Hidromontaže, Brače Končar in našega ESO. Ne glede na delo pri zasnovah, projektiranju, vodenju graditve, nadzoru nad delom, na vložene ure truda vseh vrst strokovnjakov, so montažeiji tisti, ki postavijo objekt
Nekje v časopisu sem prebral o „Gradbišču izkušenj". Sprašujem, če bomo
fradbišče Termoelektrarne oštanj IV, gradbišče že uporabljenih	izkušenj
projekta Termoelektrarne Šoštanj IV, uporabili še pri novih termoenergetskih projektih. Pri tem ne mislim le izkušenj za organizacijo in vodenje projekta, temveč tudi znanja pridobljenega pri zagonskih preskušanjih posameznih komponent in bloka v celoti. Zakaj to poudarjam?	Začetek
življenja postavljenemu objektu omogočijo namreč preizkuševalci. Pri teh aktivnostih pa so naša montažna podjetja malo šepala.
Pred nami so še prevzemne meritve. Z njimi želimo primerjati dosežene tehnološke parametre s projektno in pogodbeno predvidenimi parametri. Pozitivni rezultati teh primerjanj bi bih eden izmed dokazov, da smo udeleženci graditve objekta Termoeoelektrarne ' Šoštanj IV naše delo v roku opravili.
(Nadaljevanje s 3. strani) organizacije združenega dela Gradiš zgradili hladilni stolp.
Z dograditvijo gladilnega stolpa so na gradbišču termoelektrarne Šoštanj 4 končana glavna gradbena dela.
25. SEPTEMBER 1976
Delovni kolektiv termoelektrarne Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata je danes dopoldne s priložnostno slovesnostjo obeležil 20—letnico začetka obratovanja prvih dveh agregatov moči po 30 MW, to je prve faze te termoelektrarne.
Pred dvema desetletjema, na dan republike, so delavci šoštanjske termoelektrarne sporočili slovenski javnosti, da je zgrajena prva in največja termoelektrarna po osvoboditvi v elektrogospodarski skupnosti Slovenije. Ta energetski objekt je nov, velik prispevek za našo socialistično graditev.
Gradnja termoelektrarne Šoštanj 4 pa predstavlja vrh razvoja osnovne dejavnosti velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata. V šoštanjski termoelektrarni bo ob koncu prihodnjega leta instalirana moč 745 MW; kar 80 % vsega izkopanega velenjskega lignita pa bodo pokurili v Šoštanju.
Ta podatek zgovorno opozarja na povezanost in soodvisnost vseh temeljnih organizacij združenega dela velenjskega kombinata na področju energetskega kompleksa, ob tem pa ne gre prezreti težav, ki se odražajo v še neprimernih dohodkovnih odnosih oziroma soodvisnosti, tako med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela znotraj kombinata kot med delovnimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije združenega dela EGS.
8. OKTOBER 1976
Na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 je bila ob zaključku gradbenih del priložnostna slovesnost. Številni gostje, med katerimi so bili tudi član predsedstva SR Slovenije, Tone Bole, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Rudi Čačinovič in predsednik republiškega komiteja za energetiko, Dragan Petrovič so skupaj z delavci oeljske temeljne organizacije združenega dela Gradiš, drugimi graditelji tega novega objekta ter predstavniki rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje proslavili pomembno delovno zmago.
Direktor velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata, Mirko Bizjak je izrekel Gradisovcem vse priznanje, saj so dela končali pred rokom, njihovo delo pa naj bi bilo za zgled tudi vsem drugim izvajalcem del. Mirko Bizjak je ob tem napovedal, da bodo na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje storili vse, da bo nova termoelektrarna Šoštanj 4 dograjena v predvidenem roku, se pravi, da bo čez leto dni dala prve k\Vh električne energije.
Z enominutnim molkom pa so počastili spomin šestih žrtev, kolikor jih je doslej terjala gradnja nove termoelektrarne Šoštanj 4.
25. NOVEMBER 1976
Delavci zagrebškega montažnega podjetja „Braca Kavurič", ki opravlja na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 montažo kotlovske opreme, izdelane v mariborski Metalni, do dosegli danes opoldne pomembno delovno zmago. S pomočjo drugega najmočnejšega avtožerja-va v Evropi, ki so si ga izposodili pri zahodnonemški tvrdki Rosenkranz Ricter so namestili na višini 95 metrov še drugi, 54 ton težki podolžni nosilec nosilne konstrukcije kotla. V Šoštan' nraviio, da ie bil s tem do-
sežen jugoslovanski rekord pri dviganju tako težkega bremena z avtodvi-galom.
Z namestitvijo podolžr.ih nosilcev končuje zagrebško podjetje „Brača Kavurič" najbolj zahtevno fazo montaže nosilne konstrukcije kotla, najpozneje do 10. decembra pa bodo nameščali še prečne nosilce, ki bodo tvorili nosilno rešetko. Montaža glavne nosilne konstrukcije kotla bo tako opravljena v 3 mesecih; zamudo mariborske Metalne, ki je nastala zaradi zakasnitve izdelave in dobave nosilne konstrukcije kotla, bodo - kot računajo — skrajšali za najmanj 20 dni.
50 delavcev zagrebškega podjetja „Brača Kavurič" je v 3 mesecih namestilo okrog 2.600 ton nosilne konstrukcije; na uro je vsak delavec v poprečju zmontiral okrog 80 kg opreme, kar je rekord za delavce te; ga zagrebškega podjetja.
6.	JANUAR 1977
Termoelektrarna Šoštanj je dosegla v letu 1976 rekordno proizvodnjo, saj so proizvedli skoraj 2 milijardi 586 milijonov kWh električne energije, kar je 7,7 % več, kot je bilo določeno z energetsko bilanco. Letni proizvodni načrt pa so dosegli že
7.	decembra.
Rekordno proizvodnjo so pogoji-le velike potrebe po električni energiji iz termoelektrarn, zadostne dobave premoga iz velenjskega premogovnika ter velika izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, s katerimi se Šoštanjčani, od koder dobivamo 40 % vse v Sloveniji proizvedene električne energije, uvrščajo v vrh evropskih elektrarn.
Letos bodo v termoelektrarni Šoštanj proizvedli 2 milijardi 400 milijonov k\Vh električne energije. Letošnja proizvodnja bo nekoliko manjša, ker načrtujejo generalni remont naprav termoelektrarne Šoštanj 3, pričakujejo pa, da bo dala prve icVVh električne energije tudi nova termoelektrarna Šoštanj 4, moči 335 MW, s čimer si bo termoelektrarna Šoštanj oziroma rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje še bolj utrdil položaj enega od največjih proizvajalci v električne energije pri nas.
12. JANUAR 1977
Po 14 dnevnem potovanju so danes opoldne prepeljali po železnici v Šoštanj dokaj nenavaden tovor — 218 ton težki generator za novo, četrto fazo termoelektrarne Šoštanj. Tovor, največji, ki ga še lahko prevažajo po železnici, so naložili v Muelheimu v Zvezni republiki Nemčiji in je izdelek zahod-nonemške tvrdke Kraftwerke Union. Mariborska poslovnica Feršpeda, ki je organizirala prevoz, je začela s pripravami zanj že pred meseci. Le s težavo so našli potrebni
vagon, dolg 40 metrov in z 20 osmi, ki sam tehta 123 ton. Prevoz je bil izredno zahteven, zato je bila potovalna hitrost izredno majhna, v predorih oziroma na večjih ovinkih pa so na vagonu, ki ima vgrajeno hidravliko, prilagojevali tovor razmeram na progi.
Sprva so računali, da bodo generator, moči 370.000 KVA, takoj po prevozu raztovorili in namestili v naš največji termoenergetski objekt. Ker pa se je v sosednji Avstriji pokvaril eden od železniških vagonov, s katerimi prevažajo posebno dvigalo za raztovarjanje, bodo generator za novo termoelektrarno Šoštanj 4 razložili lahko šele v drugi polovici tedna, montažna dela pa bodo, kot načrtujejo, opravili v enem dnevu.
1. FEBRUAR 1977
Na današnji dan leta 1975 so v Šoštanju položili temeljni kamen za novo, četrto fazo tamkajšnje termoelektrarne. Odločitev za gradnjo tega objekta je pogojilo spoznanje, da brez termoelektrarne Šoštanj 4 na noben način ne bo mogoče zadovoljivo reševati preskrbe z električno energijo v naši republiki.
V dveh letih so na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 opravili okrog 90 % gradbenih del, glavna so bila končana že oktobra lani, nameščeno pa je 13.000 ton opreme, ali nad 70 %. Čeprav poteka gradnja, če jo primeijamo z gradnjo drugih tovrstnih objektov dobro, pa v Šoštanju kljub temu ne izpolnjujejo vseh dogovorjenih rokov. Trenutno zamuja gradnja termoelektrarne Šoštanj 4 dva meseca in pol, zamudo pa so povzročile zlasti še. kasnitve dobav opreme in pa kadrovske in organizacijske težave montažnih podjetij. Znano je, da je pri gradnji četrte faze termoelektrarne Šoštanj dosežena doslej največja stopnja udeležbe naše industrije pri gradnji termoelektrarn. Naši kooperanti pa pošiljajo opremo z zamudami, ki so posledica težav zaradi pomanjkanja določenih vrst reprodukcijskih materialov, premajhnih proizvodnih zmogljivosti ter tudi prepočasnega osvajanja nove tehnologije. Največ težav pa je pri montažnih delih. Investitor in glavni dobavitelj sta bila prisiljena sprejeti več ukrepov, da bi v prihodnje montažna dela potekala hitreje. Sem sodi angažiranje dodatnih delavcev ter pritegnitev novih izvajalcev.
25. MAREC 1977
Graditelji našega največjega termoenergetskega objekta, nove termoelektrarne Šoštanj 4 so dosegli danes novo delovno zmago. Okrog poldruge ure so uspešno končali tlačni preizkus kotla, s čimer so dosegli izvajalci del, montažno podjetje „Brača Kavurič" iz Zagre-
ba, pomemben uspeh. Danes so končali hladen preizkus kotla, sledili pa bodo še vžigni preizkusi ter nazadnje poizkusno obratovanje novega kotla, pri čemer je mogoče pričakovati, da bodo tudi naslednji preizkusi prav tako uspešno opravljeni kot je bil prvi.
Vodja izgradnje nove termoelektrarne Šoštanj 4, Franc Potočnik je povedal, da je moral zagrebško podjetje „Brača Kavurič' do začetka prvega tlačnega preizkusa zmontirati okrog 350 km cevi, ki sestavlja parni in vodnopregrevalni del kotla. Zraven drugega je bilo treba na gradbišču v Šoštanju opraviti okrog 30.000 montažnih zvarov, predtem pa je bilo opravljenih 45.000 tovarniških zvarov. Dela so bila dobro opravljena, saj investitor med pregledom ni ugotovil na celotnem tlačnem delu kotla niti enega samega napačno opravljenega zvara. Dosežena je bila dobra kvaliteta del, žal pa so dela končali z zamudo, ki jo v nadaljevanju gradnje v celoti ne bo mogoče nadoknaditi.
Kljub tej in nekaterim drugim zamudam pa je mogoče spričo dobre kvalitete doslej opravljenih del pričakovati, da bo nova termoelektrarna Šoštanj 4 decembra letos že začela poskusno obratovati.
9. JULIJ 1977
V Šoštanjski termoelektrarni že začenjajo z akcijo, v konkretni praksi, uresničevati vsebino zakona o združenem delu. Ugotavljati je mogoče, da so v slovenskem elektrogospodarstvu, kar zadeva uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, doslej prišli najdlje prav v šoštanjski termoelektrarni. Zato bo ta nad 600 članski delovnih kolektiv v prihodnjih dneh in tednih dejansko na zrelostnem izpitu.
Od delavcev šoštanjske termoelektrarne pričakuje slovenska in širša javnost, da tudi pri uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu dosežejo takšne rezultate, kot jih na področju proizvodnje in investicijske izgradnje, da bodo torej lahko za vzor drugim tudi na tem področju.
Delavski svet termoelektrarne Šoštanj je na svojem zadnjem zasedanju soglasno sprejel predlog o organiziranju 4 temeljnih organizacij združenega dela. Ugotovil je namreč, da so v sedanjem obdobju, ko termoelektrarna Šoštanj 4 še ni dograjena, pogoji za delovanje 4 temeljnih organizacij združenega dela, in sicer:
-	pogon I in II faze izgradnje, vključno s transportom premoga,
-	pogon III. faze izgradnje, vključno s pripravo vode,
-	vzdrževanje,
-	investicije.
Predlog za novo samoupravno organiziranost so obravnavali zbori delavcev, pripombe in predloge iz javne razprave pa je delavski svet upošteval ob sprejemanju sklepa, da delavci termoelektrarne Šoštanj na referendumu 15. julija odločamo o novi samoupravni organiziranosti, to je o ustanovitvi 4 temeljnih organizacij združenega dela.
Tudi v termoelektrarni Šoštanj je organiziranje temeljnih organizacij združenega dela pogoj za uresničitev ustavnega položaja delavcev.
29. JULIJ 1977
Dosedanji potek gradnje kaže, da so se vseskozi tako v Šoštanjski termoelektrarni kot na velenjskem rudarsko	elektroenergetskem
kombinatu zavedali velike odgovornosti in teže nalog, ki so jih prevzeli z gradnjo tega objekta, ki ni samo perspektivni interes šaleškega energetskega bazena, pač pa skupna potreba vsega združenega dela.
(Nad?»lievanie na 6. strani!
V prizadevanjih, da bi nakopali kar največ lignita in tako zadostili potrebam naše skupnosti po tem energetskem viru, dosegamo tudi letos rekordne proizvodne dosežke!
Vsem delovnim ljudem v občini Velenje čestitamo za praznik dela — 1. maj in obletnico ustanovitve OF — 27. april.
SOZD REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA RUDNIK LIGNITA VELENJE TOZD Jama Preloge TOZD Jama Pesje TOZD Jama Škale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Priprave TOZD Jamske gradnje TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Gradbena dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb

ENERGIJA - TEMELJ NAŠEGA GOSPODARSTVA! KRIJEMO VEČ KOT POLOVICO SLOVENSKIH ENERGETSKIH POTREB!
rudarsko elektroenergetski
velenje
sestavljena organizacija združenega dela
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA VELENJE - PRELOGE
DO PLASTIKA VELENJE
DO AVTOPARK VELENJE
DO TISKARNA VELENJE
DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI ŠOŠTANJ
Delovna skupnost Družbeni standard
Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov
Delovna skupnost Zavarovanje
Delovna skupnost skupnih služb
ČESTITAMO ZA 27. APRIL - OBLETNICO USTANOVITVE OF IN DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ!
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Delovna organizacija
PLASTIKA
Velenje
TOZD PLASTIČNI IZDELKI
TOZD KOVINSKI IZDELKI
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Čestitamo vsem našim delovnim ljudem in občanom za 27. april in 1. maj ter jim želimo kar največ delovnih uspehov!
Praznik dela - rojstni dan Zarje
Delavska godba Zarja iz Šoštanja slavi vsako leto ob prazniku dela tudi obletnico svoje ustanovitve — Na najrazličnejših prireditvah nastopajo že triinpetdeset let
Prav gotovo bi zelo hitro lahko prešteli tiste naše občane, ki še niso imeli priložnosti prisluhniti ubranim tonom iz glasbil članov delavske godbe Zarja Šoštanj. Če še niste bili na njihovem koncertu, če vam z udarno budnico še nikoli niso naznanili jutra, potem ste jih slišali na kateri izmed številnih prireditev, kjer skoraj redno nastopajo. In to že od leta 1925 dalje, ko so godbo ustanovili. Prav 1. maj je zapisan kot rojstni dan šoštanjske godbe na pihala, v kateri ljubezen do glasbe in mnoge druge ideje že polnih triinpetdeset let združujejo delavce vseh starosti in različnih poklicev.
Ozrimo se malo nazaj in poglejmo, kaj vse se je v teh letih dogajalo s šoštanjsko Zarjo in označimo nekatere zanimivosti iz njene bogate zgodovine. Pri tem nam bo pomagal Aleksander Samobor, predsednik upravnega odbora godbe Zarja.
„Naša godba praznuje vsako leto ob delavskem prazniku kar dva jubileja: obletnico ustanovitve in obletnico sodelovanja v povorki na znamenitem zletu Svobod leta 1935 v Celju. Zarja je že takrat-dokazala svojo solidarnost z delavskim razredom, ko je nastopala na številnih manifestacijah proti kapitalističnemu izkoriščanju. Sicer pa sega zgodovina šoštanjske godbe daleč nazaj do leta 1905, ko so se sestali nekateri naprednjaki iz Šoštanja in ustanovili takoime-novano narodno godbo. To godbo je skoraj dvajset let vodil Jože Mazej, ki je bil pozneje tudi kapelnik novo ustanovljene delavske godbe Zarja v Tovarni usnja Šoštanj. Takratni člani šoštanjske godbe so že od leta 1906 dalje nastopali v raznih krajih po celi Sloveniji. V njej je bilo od petindvajset do trideset glasbenikov, kar dokazuje, da je bila godba mestu Šoštanju in njegovi okolici resnično potrebna.
Kako zelo so se delavci zavedali pomembnosti proslavljanja svojega delavskega praznika,
je razvidno iz tega, da je ravno na proslavi 1. maja 1925 vznik-nila misel o ustanovitvi nove delavske godbe. V šoštanjski Tovarni usnja je takrat delovala močna delavska strokovna organizacija, katere zaupniki so kot začetniki zastavili vse svoje sile za pridobitev čimvečjega števila somišljenikov med delavci. Sleherni izmed 516 takrat zaposlenih je postal podporni član godbe.
To pa še ni bilo vse. Za nabavo instrumentov je vsak prispeval tudi celoten enodnevni zaslužek, sprejeli pa so tudi pravila za godbenike, ki se jih je že na začatku prijavilo preko šestdeset. In v pičlih petih mesecih so se že pripravili za prvi javni nastop v raznih krajih Jugoslavije in tudi v tujini. Poleg številnih udeležb na javnih delavskih in drugih manifestacijah, smo dosegali lepe uspehe na različnih tekmovanjih godb na pihala oziroma pihalnih orkestrov. O tem pričajo številna odlikovanja
in priznanja, ki jih hranimo na stenah naše sobe v Tovarni usnja Šoštanj. V njej se glasbeniki na rednih vajah sestajajo dvakrat tedensko, če se pokaže potreba pa tudi večkrat. V vseh teh letih smo večkrat preživljali tudi krizna obdobja, saj je bilo sredstev za nakup potrebne opreme mnogokrat premalo, pogosto pa so se menjavali tudi dirigenti. Prvi kapelnik godbe Zarja je bil Anton Irgolič, najmlajši vodja po vojni pa Zdrav-ko Zupančič, ki ga je zamenjal Ivan Leskošek. Prvi povojni koncert so imeli leta 1946 v Šoštanju pod vodstvom dirigenta Ivana Marina, ki jih je vodil enajst let. Zadnjih nekaj let pa godbeniki Zarje igrajo pod taktirko profesorja Silva Tamšeta, ki si nenehno prizadeva izboljšati kvaliteto igranja, kar je čutiti tudi na številnih javnih nastopih.
Danes sodelujejo v 55-članski sestavi godbe delavci iz vseh panog industrije ožjega in širšega
šoštanjskega območja. Zlasti spodbudno pa je to, da nam mnoge delovne organizacije in različne ustanove radi priskočijo na pomoč. Svoj sedež pa imamo že od vsega začetka v Tovarni usnja. Potrebno je poudariti še to, da smo naraščaj dolga leta vzgajali sami, v lastni glasbeni šoli. Sedaj pa naši člani kalijo svoje glasbeno znanje v redni glasbeni šoli. Tako mladi neprestano zamenjujejo starejše člane, od katerih so nekateri igrali tudi več kot tri desetletja.
Vsako leto prispevamo svoj delež k praznovanju obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ter delavskega praznika in tako bo tudi letos. S številnimi nastopi želimo po najboljših močeh doprinesti k opravljanju poslanstva delavske kulture", je malo kroniko delavske- zgodbe Zarja iz Šoštanja zaključil Aleksander Samobor.
Nam pa ostane le še to, da jim ob prazniku dela krepko stisnemo roko in iskreno čestitamo tudi za njihov delovni jubilej, za vse tisto, kar so naredili v triinpetdesetih letih plodnega in pestrega delovanja. S čestitko pa tudi najlepše želje za uresničitev vseh želja in načrtov, ki jih imajo.
J. KRAJNC
15 let Šaleškega oktet
Godbeniki Zage iz Šoštanja na enem številnih nastopov.
Premalo mladih pevcev
Mnogo prispevali h kulturnemu življenju naše občine — Obsežen program za letošnje leto - Zbor bi radi razširili, k sodelovanju želijo pritegniti tudi mlade
Moški pevski zbor Kajuh ima 30 članov. Kljub precejšnjim težavam so dosegali v zadnjem času lepe uspehe, in kar je najvažnejše, prispevali so k hitrejšemu razvoju kulturnega življenja naše občine. Vse do sredine lanskega leta so se srečevali s precejšnjimi finančnimi težavami, potem pa je pokroviteljstvo prevzel Rudnik lignita Velenje in finančni položaj je boljši. V delovnih organizacijah so torej spoznali, da je nujno da namenijo del sredstev tudi za kulturo. Vendar pa člani Kajuhovega zbora menijo, da so tako majh-
ne kulturne skupine kot je njihova še vedno v preveliki meri ptepuščene same sebi, tako da ne morejo nuditi delovnemu človeku tistega razvedrila, ki bi ga lahko, če bi bili bolj povezani. Poleg tega pa menijo, da v takšnih skupinah deluje premalo mladih, ki bi vsekakor lahko precej izboljšali kulturno življenje v Velenju. To je tudi eden izmed problemov moškega pevskega zbora Kajuh, v katerem prevladujejo predvsem starejši pevci. Nujno bi bilo, da bi pritegnili tudi mlajše fante, saj bo zbor le tako lahko nastopal tudi v prihodnje.
Člani Kajuhovega zbora si prizadevajo, da narodne, partizanske in umetne pesmi ne bi bile pozabljene, zato sodelujejo na vseh večjih prireditvah v občini. Sodelujejo tudi na srečanjih pevskih zborov, lansko leto pa so posneli nekaj skladb za Radio Ljubljana in Radio Celje.
Tudi program, ki si ga je moški pevski zbor Kajuh zastavil za letos je zelo obsežen in potrebno bo mnogo trdega dela, da ga bodo lahko realizirali. Večina pevcev je zaposlenih na Rudniku lignita Velenje in delajo v treh izmenah in imajo torej le redko skupne vaje. V letošnjem letu se bodo naučili nekaj precej zahtevnih pesmi, seveda pa bodo ponavljali tudi vse tiste, ki jih že znajo. Svoj reper-
V delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj je vključen tudi Šaleški oktet. Oktet letos praznuje petnajstletnico delovanja. Nekaj fantov iz Šoštanja, ki so čutili željo po petju, se je odločilo, da ustanovi manjšo pevsko skupino. Tako je nastal Šaleški oktet. V teh letih so dosegli veliko lepih uspehov. V naši občini pa so se njihovih pesmi tako privadili, da jih želijo poslušati skoraj na vsaki prireditvi. Imajo bogat, obširen repertoar, pojejo pa narodne, renesančne, umetne in partizanske pesmi.
S programom so nastopali že v številnih krajih širom naše domovine, večkrat so obiskali po-
bratena mesta, lansko leto navezali tudi prijateljske ve klapo Kaštela iz Splita. Pos; so tudi nekaj pesmi za Ra Celje in Radio Maribor.
Že nekaj let želijo pride nove člane, saj jih je trenutn toliko kot je za oktet potreb Oktet bi radi tudi pomladih, pa med mladimi za to ni pr; ga zanimanja. Tare pa jih še problem; to so finančne teži Ker nimajo mecena, so njih sredstva zelo skopo odmerje
Petnajstletnico delovanja Šaleški oktet počastil s kom tom, na katerega so_ povabili di Ljutomerski in Šentjerne oktet. Koncert bo 6. maja.
(lds™
mi a/ Sestavljena organizacija združenega dela
OLIK stik
m
Združena podjetja gozdarstva, lesne industrije in trgovine
MOZIRJE
ozd lesna industrija glin nazarje ozd gozdno gospodarstvo nazarje ozd mizarstvo
in tesarstvo smreka gornji grad delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ljudem in občanom v občini Mozir je, vsem poslovnim sodelavcem iskreno
čestitamo
za 27. april — obletnico ustanovitve O F ter mednarodni delavski praznik — 1. maj!
Moški pevski zbor Kajuh
toar bodo popestrili s pesmimi: O more duboko, Nabucco, Ve-černij zvon, Dečle to mi povej, Mat zakliče, Kaj bi te vprašal, Moj očka ima, Nocoj tovariši v napad, En starček je živel, Ka-linka, Puobč, Libertas Amini, Ura, Spavaj sladko, Spavaj umorno in Žalost polni duše.
V letošnjem letu bodo nastopih na enem izmed petkovih kulturnih večerov, nekaj pesmi bodo posneli za Radio Velenje, nekaj žalostink za Komunalno obrtni center Velenje, nastopih bodo na medobčinskem srečanju v Zreč ah, pripravili bodo celovečerne koncerte v Velenju, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki, posneli bodo nekaj pesmi za Rudnik lignita Velenje, pripravili pa bodo tudi kakšen koncert za rudarje v Prelogah. Seveda bodo kot prejšnja leta nastopili na vseh prireditvah, ki jih prireja kulturna skupnost, skupščina občine Velenje, Zveza kulturnih organizacij in delovne organizacije naše občine.
Za uresničitev tega programa bi potrebovali 90.000 dinarjev, nabaviti pa bi morali tudi nove pevske obleke, za kar pa bi potrebovali prav tako 90.000 dinarjev.
Toliko o programu moškega pevskega zbora Kajuh za letošnje leto. In kakšne so še njihove želje? Predvsem želijo, da bi še bolje peli, da bi razširli članstvo in pojačali glasove.
Posebej naj omenim še to, da je moški pevski zbor Kajuh prejel pred leti za svoje delo občinsko priznanje — Kajuhovo nagrado.
M. TAM ŠE
Trgovsko podjetje
»VINO«
ŠMARTNO OB PAKI
Ob obletnici ustanovitve OF — 27. aprilu in delavskem prazniku — 1. maju
čestitamo
vsem članom delovnega kolektiva ter vsem delovnim ljudem in občanom velenjske in mozirske občine.
Priporočamo se z bogatim izborom alkoholnih in brezalkoholnih pijač!
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
čestita
svojim kooperantom in poslovnim sodelavcem zi praznik dela — 1. maj ter se priporoča za nadaljnji plodno sodelovanje!
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE
Komunalne storitve Nizke gradnje Urejanje okolja
Storitve z gradbeno mehanizacijo
Prevozništvo
Obrtne storitve
Gostinstvo
Delovnim in drugim organizacijam ter delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo za 21 april in praznik dela — 7. maj!
14!
nas čas
S'i -'J'-- '■ 1 > y
Št. 17 (427) - 28. april IS
Podjetje
za PTT promet Celje TOZD za PTT promet Velenje
Za obletnico ustanovitve OF - 27. april ter delavski praznik — 1. maj
čestitamo delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje, posebej še koristnikom PTT storitev!
Podjetje za PTT promet Celje TOZD ZA PTT PROMET VELENJE
r
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE
p. o.
»TOPLOVOD« VELENJE
koroška cesta 3*
Za 1. maj — praznik dela
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Velenja
r
MLADINSKA KNJIGA
TOZD TRGOVINA
Knjigarna, papirnica in gaierija Velenje
Cenjenim kupcem se priporočamo z veliko izbiro poslovnih m strokovnih knjig ter gramofonskih plošč in resne glasbe.
Delovnim ljudem in občanom velenjske občine, posebej tudi poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo za 27. april in 1. maj!
RDEČA DVORANA
Velenje
Organizacija za izvedbo sejmov gospodarskih razstav športnih in kulturnih prireditev TURISTIČNA AGENCIJA
telefon: (063)852-600, (063)851-195, (063)850-835
Vsem poslovnim sodelavcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april in 1. maj!
Organizacija združenega dela
BRIVNICE IN CESALNICE VELENJE
VELENJE, Cankarjeva 1
se pridružuje čestitkam za 27. april in 1. maj - delavski praznik!
Priporočamo se za obisk salonov NADA, MAJA in NA RTA v Velenju ter VESNA v Šoštanju ter za storitve v obratu pralnice.
gostinsko
POOJETJt
#
SOBANI
čestita vsem občanom in delovnim ljudem za obletnico ustanovitve OF — 27. april in delavski praznik — 1. maj.
Priporočamo se za obisk_ naših obratov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
r		\
avto celje		
	*7\ SiP	Trgovsko podjetje na veliko in malo
		s servisi AVTO CELJE Celje PRODAJALNA VELENJE PARTIZANSKA CESTA 3
\ Ob obletnici ustanovitve OF — 27. aprilu ter delavskem prazniku - 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter jim želimo novih delovnih uspehov!		
V		J

Delovna organizacija KOMUNALNI CENTER Velenje
Vsem koristnikom komunalnih uslug, istočasno pa tudi vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 27. april in 1. maj!
V «		____ J
		
r	L V^ J pro jek t i v n i biro ve1e n j e	
Prešernova 3a - telefon 850051
Vsem poslovnim partnerjem in občanom ter delovnim ljudem čestita za 27. april in 1. maj kolektiv Projektivnega biroja Velenje
a r
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ,
Ustanovljena leta 1788
Čestitamo za 27. april in 1. maj vsem našim delovnim ljudem in občanom ter jim želimo novih delovnih zmag!
Priporočamo: gornje kromovo usnje, goveje vegetabilno usnje, usnjeno konfekcijo ter zaščitna sredstva.
Vsem cenjenim obiskovalcem
KINA VELENJE, ŠOŠTANJ, TOPOLŠICA
IN ŠMARTNO OB PAKI
čestitamo za 27. april in 1. maj - praznik
dela!
r
(Mm
VELENJE
Delovna organizacija^ za vzdržavanje stanovanjskih hiš Velenje, Šaleška 19a
čestita vsem občanom in delovnim ljudem v občini Velenje za 27. april in 1. maj z željo, da bi bili rezultati skupnega dela v prihodnje še večji!
M
nama
VELEBLAGOVNICA Velenje
s poslovno enoto PRESKRBA
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem za 27. april - obletnico ustanovitve OF in 1. maj - praznik dela.
zavarovalna skupnost triglav
Območna skupnost Celje
S SVOJIMI PREDSTAVNIŠTVI
Velenje Mozirje Žalec
Slovenske Konjice Šmarje pri Jelšah Šentjur pri Celju Laško
čestita za obletnico ustanovitve OF — 27 april in mednarodni delavski praznik - 1. maj!
tozd Integral n. sub. o. 63320 velenje celjska cesta " telefon (063) 850 138. 850 410
tozd Galip n sub.o. 63325 šoštanj cesta talcev 3 " telefon (063) 881 011. 881 023
1.IEPUB
Proizvodni program
TOZD INTEGRAL
—	čelade za motoriste
—	navijaIci za rolete
—	natron in perforirani papir
—	kovinska in plastična galanterija
—	storitve sitotiska in ekonomska propaganda
velenjska plastika
n.sub.o. 63230 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex
33570 veplas velenje
TOZD GALIP
—	izdelava vseh vrst gumbov in zaponk
—	izdelki iz armiranega poliestra
—	kadi in drugi pripomočki za podvodno masažo
Vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo za 27. a pri! in delavski praznik 1. maj!
J V

ljubljanska banka
TEMELJNA
BANKA
VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom v občinah Velenje in Mozirje za obletnico ustanovitve O F — 27. april in delavski praznik — 1. maj!
KDOR VARČUJE, SI SREČO KUJE!
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAJO ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA SAMOSTOJNI OBRTNIKI IN SE PRIPOROČAJO:
ANDREJC ANICA, gostišče; ACMAN EDO, izd. živil; BRITOVŠEK ANTON, mizarstvo; BURKELC VINKO, kovaštvo; VRGLEZ FRANC, frizerstvo; CEHNER EDI, tapetništvo; CAS ALBERT, prevozništvo; DRUKS IVAN, kovaštvo; DOLEJŠI ŠTEFAN, plastika; DOBNIK JANKO, plastika; DOBNIK KRISTINA, frizerstvo; DOBNIK AVGUST, sliko-pleskarstvo; DELOPST JOŽICA, plastika; FELICIJAN ŠTEFAN, krojaštvo; FAJDIGA ANTON, prevozništvo; GRMIČ FERDO, prevozništvo; GRUBELNIK ZORA, frizerstvo; GRUDNIK STANE, gostišče; GORŠEK MILAN, gostišče; GLOJEK VERA, cinkanje; GLAZAR ANA, kem. čistilnica; GORŠEK STANE, mizarstvo; HUDOVERNIK SLAVA, le. embalaža; HUDOVERNIK MIRO, tesarstvo; HUBER STANE, prevozništvo; HREN ALOJZ, avtomehanika; IRMAN ANTON, čevljarstvo; JERIČ MARIJA, gostišče; JEV-SNIK VALENTIN, sodarstvo; JOŽOVNIK PETER, prevozništvo; KUPREŠAK ILIJA, zidarstvo; KOTNIK ZDRAVKO, kem. čistilnica; KRAJNC VLADISLAV, zlatarstvo; KNEZ STANE, avtomehanika; KASESTNIK VERA, plastika; KOPER MILENA, frizerstvo; KOTNIK JANEZ, gostišče; KOLAR MARIJA, kem. čistilnica; KUMER OTO, vodov, inst.; KOTNIK SLAVICA, gostišče; KOMPAN IVAN, prec. meh. LENKIČ MILAN, izd. kov. predmetov; LETONJA JANEZ, mizarstvo; MELANŠEK MARIJA, gostišče; LIPNIK STANISLAVA, frizerstvo; LIHTINEGER JOŽICA, kopiranje; MATOŠA ANTON, krojaštvo; MEH JANKO-EMA, gradb. mehanizacija; MEH JOŽE, avtomehanika; MURSIČ JOŽE, avtokleparstvo; MEDVED EDO-SILVA; železostrugarstvo; MAZEJ MARIJA, gostišče; MRAVLJAK MARGARETA, izd. lesenih predmetov; MRAV-UAK JOŽE, mizarstvo; MOVH IVAN, slaščičarstvo; MEDVED IVAN, steklarstvo; MUS-TAFI DZAVIT, slaščičarstvo; MEŠIČ RUDOLF MARIJA, žaganje; MALUS IVANKA, gostišče; NOVINSEK IVAN, mizarstvo; NARALOČNtK MIHA, urarstvo; NAHTIGAL IVAN, zidarstvo; NUNČIČ JOŽE, kolarstvo; POLANEC ZOFIJA, gostišče; POLANEC ALOJZ, avtoličarstvo; PIRH JOŽE, gostišče; PIREČNIK MARTIN urarstvo in zlatarstvo; PRAPROTNIK VLADO, mazanje vozil; POCAJT DANILO, plastika; PILIH ZDENKO, zidarstvo; POTOČNIK ANTON, gostišče; POTOČNIK BRIGITA, izd. kov. predmetov; PIREČNIK ALOJZ ROZALIJA, lesostrugarstvo; PIREČNIK RUDI, izd. les. predmetov; POTOČNIK RUDI, žaganje; POLAK JOŽE-ŠTEFKA, cementnine; PERŠIČ TOMO, kov. galanterija; POVSE TOMO, kov. galanterija; POVŠE ANICA, plastika; RADŠEL RADOVAN, izd. kov. predmetov; ROTOVNIK ANICA, izd. kov. predmetov; REMŠE JANEZ, avtomehanika; RŽEN EVA, gostišče; ROGELSEK IVAN, mizarstvo; SAGMA ISTER MARIJA, plastika- STROZAK MARICA-BENO, plastika; SALMIČ EMIL, izd kov. predmetov; SKORNŠEK JOŽICA, plastika; SKORNSEK STANE, zidarstvo; STA KNE HINKO, gradb. mehanizacija; SEVČNIKAR JURIJ, izd. kov. predmetov; SEV ČNIKAR MARIJA, gostišče; STROPNIK IVAN, slikopleskarstvo; STEBLOVNIK MA RIJA, gostišče; ŠMON SLAVKO, krojaštvo; ŠPEH BLAŽ, prevozništvo; TAMŠE ERIH urarstvo; TROBINA MARIJA, izd. tekstilnih predmetov; TROBINA FRANC, krojaštvo UNTERLEHNER KONRAD, slikopleskarstvo; URBANC FRANC, gostišče; VERDEV CIRIL, gostišče; VOVSEK ALOJZIJA, kem. čistilnica; VOVŠEK FRANC, krojaštvo VENISNIK VALENTIN, slikopleskarstvo; VELER FRANC, krojaštvo; ZDOLŠEK IVAN vodovod inst.; ZUPANC FRANC, parketarstvo; ZBIČAJNIK IGOR, kleparstvo; ŽIV KOVIC VIKTOR, prevozništvo.
16
NAŠ ČAS
Št. 17 (427) - 28. a pri! K
vas
obveščevalec
koledar
ik, 28. aprila: Pavel >ta, 29. aprila: Robert ilja, 30. aprila: Katarina ideljek, 1. maja: PRAZNIK
»k, 2. maja: Boris la, 3. maja: Aleksander rtek, 4. maja: Cvetko ik, 5. maja: Miran ota, 6. maja: Janez Vlja, 7. maja: Stanko ledeljek, 8. maja: Viktor ek, 9. maja: DAN ZMAGE ida, 10. maja: Izidor rtek, 11. maja: Pankracij
dežurstva
»NA AMBULANTA LEN JE:
d 8. do 12. ure dežurstvo v i ambulanti SŠZD, sicer v ivljenosti doma: f. 4. 1978 - višji dentist a Grasselli, Velenje, Split-
I.	V soboto 29. 4., v nede-30. 4. in ponedeljek 1. 5. '8 (do 6. ure zjutraj) — dr. ne Grasselli, Velenje, Split-
II,	1. 5. (od 6. ure), 2. 5. in 5. 1978 (do 6. ure) - dr. dor Gorogranc, Velenje, lova 4
mali oglasi
IODAM posestvo 4,50 ha, ega je 2,50 ha gozda, precej ega dravja, novejša hiša, bika, voda v hiši. V bližini vtobusna postaja. Vseljivo >j. Primerno za kmečki turi-l Marija Kotnik, Topolšica Hi Šoštanju.
RODAM parcelo za vikend t- Savinje. Voda in elektrika Sini. Primerno tudi za vino-L Šifra: „Lepalega".
RODAM dobro sladko se-Korun, Šalek 43.
PREJMEM kakršno koli ho-irno delo. Naslov v uredni-
GODNO prodam kotno se-10 garnituro zaradi selitve, site se v popoldanskem ča-Oarinka Djapa, Velenje, Ki-eva 55 — stanovanje 6.
kino
»I KINO VELENJE 5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 »MRAK BOGOV - italijanska
I
5.	5. - petek ob 17.30 in 19.30
-	SOMRAK BOGOV - italijanska drama
6.	5. - sobota ob 17.30 in 19.30
-	NOČNO ŽIVLJENJE DANES -italijanski barvni
7.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30
-	NOČNO ŽIVLJENJE DANES -italijanski barvni
KINO ŠOŠšANJ
4. 5. - četrtek ob 19.30 - NORI ORLI - ameriški avanturistični
6.	5. - sobota ob 19.30 -METEŽ - jugoslovanska drama
7.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30
-	DVAKRAT ZAŽIVETI - francoski barvni
KINO TOPOLŠČICA
6.	5. - sobota ob 16 uri — DVAKRAT ZAŽIVETI - francoski barvni
REDNI KINO VELENJE
7.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30
-	NOČNO ŽIVLJENJE DANES -italijanski barvni
8.	5. - ponedeljek ob 17.30 in -19.30 - DVAKRAT ZAŽIVETI -francoski barvni
9.	5. - torek ob 17.30 in 19.30 -IZSILJEVANJE - angleški
10.	5. - sreda ob 17.30 in 19.30
-	IZSILJEVANJE - angleški
11.	5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 HARMAGEDON - francoska srhljivka
KINO DOM KULTURE
8. 5. - ponedeljek ob 20 uri METEŽ ) jugoslovanska drama FILMSKO GLEDALIŠČE
KINO ŠOŠTANJ
7.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30
-	DVAKRAT ZAŽIVETI -francoski barvni
8.	5. - ponedeljek ob 19.30 -NOČNO ŽIVLJENJE DANES -italijanski barvni
10. 5. - sreda ob 19.30 -HARMAGEDON - francoska srhljivka
11.5. - četrtek ob 19.30 -IZSILJEVANJE - angleški
KINO ŠM ARTNO OB PAKI
9. 5. - torek ob 19 uri -HARMAGEDON - francoska srhljivka
REDNI KINO VELENJE
27.	4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - IZPOD TE UČKE GORE -jugoslovanski vojni film
28.	4. - petek ob 17.30 in 19.30
-	ZOBAR V POSTELJI - dramska seksi komedija
29.	4. - sobota ob 17.30 in 19.30 - MALO MESTECE V TEKSASU - ameriški avanturistični
30.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - MALO MESTECE V TEKSASU - ameriški avanturistični
KINO DOM KULTURE
28.	4. - sobota ob 16 uri — IZPOD TE UČKE GORE - jugoslovanski vojni - vstopnine ni
29.	4. - sobota ob 18. in 20 uri
-	NE NAGIBAJ SE VEN - jugoslovanski delavski
KINO ŠOŠTANJ
27.	4. - četrtek ob 19.30 -ARTISTI IN MODELI - ameriška komedija
28.	4. - petek ob 19.30 - NE NAGIBAJ SE VEN - jugoslovanski delavski vstopnine ni
29.	4. - sobota ob 19.30 -IZPOD TE UKČE GORE - jugoslovanski vojni film
30.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - ZOBAR V POSTELJI -danska seksi komedija
KINO TOPOLŠČICA
29. 4. - sobota ob 16 uri -IZPOD TE UČKE GORE - jugoslovanski vojni vstopnine ni
r
v E L E N J E
Delovna organizacija za vzdržavanje stanovanjskih hiš Velenje, Šaleška 19a
OBVESTILO
Obveščamo stanovalce, ki stanujejo v družbenih stanovanjih v občini Velenje, da bo v času od 27. aprila do 3. maja 1978 organizirana dežurna služba.
Za vse okvare, predvsem na vodoinstalacijah sporočite na telefon 850-607, ali pa pustite sporočilo v nabiralniku naših delavnic na Celjski 9 a.
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš „DOM" Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
ANTONA HUDOBREZNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazih so-žalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu TUS za organizacijo pogreba in častno stražo, godbi Zaija, Šaleškemu oktetu, govornikom, praporščakom gasilskih društev, ZZB, zvezi invalidov in društvu upokojencev.
Posebna zahvala dr. Menihu iz Šoštanja ter zdravstvenemu osebju kliničnega centra bolnice Ljubljana za vso nego, trud in skrb v času njegove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo tudi dobrim sosedom za njihovo nesebično pomoč ter duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težko boleči izgubi dragega moža in očeta
ALOJZA GREBENŠKA
s Konovega,
se iskreno zahvaljujemo za vso skrb in nego osebju bolnišnice Topolšica in osebju zdravstvenega doma Velenje.
Iskretna hvala za izraženo sožalje, za vso pomoč, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti: sosedom, sorodnikom, rudniku lignita Velenje, RLV TOZ1D Klasimica, hotelu PAKA Velenje, krajevni skupnosti Konovo, mladincem s Konoovega, društvu upokojencev, 2.a razredu OŠVV, učencem 1. C razreda MŠC Celje; ter ostalim znancem in prijateljem.
Iskretna hvala tudi govornikom za izrečene besede, rudarski godbi, pevcem, kakor tudi cduhovnikom za opravljeni obred.
Žaluj joči: žena, sin Zlatko, hčerki Darinka in Cvetka, bratje in sestre z družinami.
• NOGOMET
ŽE ŠTIRI TEKME NEPORA2ENI
Nogometaši velenjskega Rudarja so dosegli v nedeljskem 26. prvenstvenem kolu druge lige — zahod svojstven rekord. Že štiri kola je namreč preteklo, odkar je njihovo mrežo nasprotnik zadnjikrat zatresel. Če bodo tudi v naslednjih igrah pokazali takšno igro, se jim gotovo ni treba bati morebitnega izpada iz lige. Nedeljska zmaga proti trenutno vodečem na lestvici pa je še toliko pomembnejša, ker so morali tudi v tem srečanju igrati brez Gašiča in Vugrinca, ki sta še vedno poškodovana, v igri pa tudi ni bilo Raukoviča, ki je moral med tednom na vojaške vaje.
V nedeljskem srečanju so se igralci odlikovali zlasti s kolektivno igro in veliko borbenostjo, zato ni čudno, da so si ustvarili vrsto izrazitih priložnosti za zadetek. Gostje se lahko zahvalijo samo veliki sreči in dobrim obrambam vratarja Čuljaka, da so se vrnili domov samo z minimalnim porazom.
Vse do vodstva Rudarja je bilo srečanje izredno športno. Igralci Rudarja so že v 10. minuti imeh priložnost za zadetek, vendar je Mujičev strel z glavo s kakšnih sedem metrov le za las zgrešil gol. Minuto za tem je imel podobno priložnost Jovičevič. V 19. minuti pa je sledilo veliko veselje za okrog 7000 gledalcev. Domačini so izvajali aut, žogo je Rusmir poslal do Kikiča. Vratar Železničarja Čuljak mu je stekel naproti in Kikič je s strelom prek njega dosegel edini zadetek srečanja. Po prejetem golu so gostje poskušali vse, da bi izenačili. V 35. minuti se je žoga sicer znašla v mreži vratarja Vugdaliča vendar je sodnik Markovič iz Rume povsem upravičeno razveljavil ta zadetek, saj sta bila dva igralca gostov v nedovoljenem položaju. Ta sodnikova odločitev je povzročila precej hude krvi med igralci /Mjezničarja, ki so stekli do stranskega sodnika in ga, ne samo z besedami, poskušali prisiliti naj spremeni odločitev. Po nekaj minutah so se le sprijaznili z njegovo odločitvijo, vendar so od tedaj dalje začeli igrati ostro, včasih tudi grobo in nešportno, tako da je sodnik moral dvema njihovima igralcema pokazati rumeni karton, lahko pa bi še nekajkrat segel po njem. Tudi v drugem polčasu so gostje poskušali vse, da bi izenačili. Edino zrelejšo priložnost so imeli v 56 minuti, vendar se je takrat izredno izkazal vratar Rudarja Vugladič, ki se je hrabro vrgel pod noge enemu izmed njihovih napadalcev ter rešil zanesljivi gol.
Prve kilometre so Ukič, Šamu in Vujasin tekli še skupaj
Vendar je bila pobuda vseskozi na strani nogometašev Rudarja, ki so si tudi v delu igre ustvarili vrsto priložnosti za zadetek. V obdobju od 70 do 75 minute so izvedli tri izredno nevarne napade za povrstjo, obramb Željezničarja pa je le s skrajnimi napori rešila svoj gol.
Po 26. kolu imajo nogometaši Rudarja 25 točk in so trenutno na dvanajstem mestu. Danes gostujejo v Bugojnem, kjer se bodo srečali s tamkašnjo Iskro, v nedeljo pa bodo spet igrah na domačem terenu. Njihov nasprotnik bo Vrbas.
S. V.
ZMAGA SELEKCIJE V CELJU
V lokalnem derbiju selekcij Celja i Šmartnega so minimalno toda
povsem zasluženo zmago slavili Smarčani. Na celjski Glaziji so prikazali dokaj dober nogomet in borbene domačine premagali z rezultatom 0:2. Že takoj na začetku so nogometaši Šmartnega dokazali, da se niso prišli braniti in z odprto igro so si priigrali nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Tudi domačini so nekajkrat nevarno ogrozili vratarja I. Podgorška, vendar pa sta mreži do konca prvega dela igre ostali nedotaknjeni. Že v prvi minuti nadaljevanja pa so Šmar-čani prišli v vodstvo z zadetkom, ki ga je s spretnim udarcem dosegel Hien. Igralci Celja so na vso moč poskušaii rezultat vsaj izenačiti, vendar pa je obramba Šmartnega bila vselej na mestu. V nasprotnih napadih pa so tudi napadalci selekcije Šmartnega zamudili nekaj priložnosti, da bi rezultat povišali.
Za selekcije je z uspehom nastopil tudi igralec velenjskega Rudarja Islamovič.
ŠMARTNO: I. Podgoršek, Pod-vratnik, A. Podgoršek, Klanfer, G. Omladič, Žalig, Železnik (Hren), Benetek, Islamovič, A. Omladič (Ermenc), Golob.
J. K.
VELENJČANKE V SUPER LIGI
V soboto se je končalo prvenstvo v slovenski rokometni ligi za ženske. Vse do zadnjega kola ni bilo znano, katera od ekip bo nastopila v super ligi štirih najboljših v republiki. Oba predstavnika naše doline sta pred zadnjim kolom imela možnosti za osvojitev drugega mesta, ki še daje možnost igranja v super ligi, izkoristile pa so jo Velenjčanke. V Polani so premagale tamkajšnjo selekcijo z rezultatom 12: 20 (4 : 10) in s to zmago zasedle drugo mesto. Zadetke so dosegle Pocajt 7, Bolha 2, Jan 3, Špoljar 5, in Podbre-gar 3. Rokometašice Šmartnega, ki ta jim za uvrstitev v super ligo zadostovalo le točka pa so v Ptuju izgubile srečanje s prvouvrščeno Dravo z rezultatom 15 : 12 (6 : 8). Za Šmartno so bile uspešne Kolenc 5, Šmerc 2, Urankar 5.
Končni vrstni red prvouvrščenih v republiški ženski rokometni ligi -vzhod je tako naslednji: 1. Drava (24 točk), 2. Velenje (20), 3. Šmartno (20). Velenjčanke so osvojile drugo mesto zaradi boljše razlike v zadetkih.
V 75. minuti so se gledalci že veselili, da bo Rudar dosegel drugi zadetek. Žoga se je kotalila proti golu, vendar jo je vratar gostov ustavil na sami črti. (Posnetek S. VOVK).
•	ATLETIKA
ZMAGAL UKIČ
V nedeljo je bilo v Velenju 4. republiško prvenstvo v malem maratonu, za člane in veterane nad 35 let, ki ga je dobro r>n»a-niziral domači atletski ldub. b lepem sončnem vremenu se je zbralo na startu na atletski stezi v Velenju 17 članov in 11 veteranov, iz osmih slovenskih klubov, od tega največ iz ljubljanske Olimpije. Od domačinov pa sta nastopila Josip Šamu, ki je bil na koncu drugi ter Jakob Grošelj, ki je na cilj pritekel deseti.
Tekmovalci so morah preteči progo od Velenja do Zgornjega Dohča in nazaj v dolžini 25 km. Že nekaj sto metrov po startu se je od glavne skupine odvojila trojica Numan Ukič (AD Kladi-var Celje), Josip Šamu (Velenje) in Svetlan Vujasin (Olimpija). V takšnem vrstnem redu so pritekli tudi na cilj, le s to razliko, da je bila razdalja med njimi kar precejšnja.
Numan Ukič, ki je tokrat prvič nastopil na malem maratonu, je po zmagi dejal, da je bila proga odlična in da zmaga ni bila težka Izredno zadovoljen je bil tudi Rudi Vivod iz Maribora, ki je med veterani zmagal že drugič zapored.
Rezultati: člani: 1. Numan Ukič 1:22,39; 2. Josip Samu 1:25,40 3. Svetlan Vujasin (Olimpija) 1:28,06, 4. Alojz Lebar TVD Partizan Ptuj 1:32,39; 5. Janez Faleš (Olimpija) 2:34,36... 10. Jakob Grošelj AK Velenje 1:44,23.
Veterani: 1. Rudi Vivod (AD Maribor) 1:34,36; 2. Franc Beras (Olimpija) 1:46,15; 3. Janez Aljančič (Olimpija).
•	KOŠARKA
ELEKTRA TRETJA
V	soboto se je končalo prvenstvo tudi v slovenski košarkarski ligi. Prvo mesto je osvojil mariborski Branik s 36 točkami, enako število točk ima Ježica na drugem mestu, tretji pa so košarkarji Elektre s 34 točkami.
V	zadnjem kolu je Elektra premagala v gosteh Vrhniko z rezultatom 78 : 72 (38 : 33). Koše so dosegli S. Breznik 14, P. Breznik 15, Jerič 12. Polov-šak 10, Bukovič 2, Kokolj 4, S. Jošt 2, Udrih in Hlišpo štiri.
ŠOŠTANJCANI ČETRTI
V zadnjem nastopu letošnjega prvenstva so rokometaši Šoštanja gostovali v Slovenj Gradcu, kjer jih je domača ekipa premagala z rezultatom 23 : 17 (10 : 8). Obe ekipi sta prikazali borbeno in požrtvovalno igro ter bili v prvem delu igre popolnoma enakovredni V nadaljevanju pa so domačini zaigrali odločno v obrambi in preko spretnega strelca Potuška povedli za pet zadetkov, kar je zadostovalo za končno zmago. Omeniti velja, da so Šoštanj-čani zastreljali kar štiri sedem-metrovke. S to zmago se je Slovenj Gradec uvrstil v super hgo, rokometaši Šoštanja pa so pristali na 4. mestu prvenstvene lestvice, ki jim daje pravico nastopa v enotni slovenski rokometni ligi.
Zadetke za Šoštanj so dosegli: Melanšek 6, Kompan 4, Stvarnik 3, Lesjak 2 ter Skornšek in Jambrovič po 1.
B. VOHAR
19
7 1427)) - 28. april 1978 _ ________NAŠ ČAS
Praznovanje delavskega praznika - 1. maja spremljajo napori za uresničevanje novih oblik in vsebine socialističnega samoupravljanja, prelomnici na poti osvobajanja dela in človeka