• « •Slovenski Narod* T«l|a pm pmšHt za Avjtro-Ogrsko: M Nemajo: «k> lete skupaj Mprei . K 4a - I cdo Icto naprej .... K 45 - pOi lcla m m • m m 20 — I fctn leta w B ,.,10__ I ** a*0****0 *n vx drujjc de?ele: aa mcsec . • • • I 3 50 | ćelo eto naprej .... K 50 - VpraSanjem glede fnseratev se naj priloži u odgovo- dopisnica ali znamka. ffpravBtttvo (spodai, dvorišče levo). EnafloTa cU:a «.'», telofts «. 85. Iaha|a vmh «•■ iv«4*r Urs«a*l *«4«1|« lai praaaUfc*. fnsenti se računa)® po porabljene-n prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 54 mm Hrok prostor :cnkr*t po 12 vfn., d/akrat po II vin., trfkrat po 10 v. •HaUno (enak prostor) 33 vin., r>arte in »hvale (enak prostor) 23 vin. Pri večjlh insereihh t>o dogovoru. IHri aartfiflrf naj »odjela nir>ciu *elii> f J9 aakisaloL ~OT Na sano pisati ne aartćbe nrti poititve deitrja se ac «ifcao •i,a;jr »zirati. „llarolaa tttiarm" t«l«!«3 si. ••. .Slovenski Narod* velja v fc|«M|mI dostavljen na dom ali Ce se hodi ponj: cdo lete naprej . . . . K 36*— I Cetrt leta m . *vi?^ • *— pol leta „ .....18— I na mesec „ - • • • . •*— Pas mazna itevilki veli a 2O vinarjev Dopisi na] se franktrajo. Rokopisi se ne vračajo. Vr*4al4tv»: Koaflova mlloa «L 5 (v L nadstr. levo), taUton M. 99 Zarja svobode. H. VPragi, 15. marca, (Zakas-nelo.) Pred 20 leti, v razmerah, ki so bile omotno bolise kakor so današne, toda mnogo slabše na nadah in upih, marca ' meseca leta 1898. smo odlagali orodje | in oralo, vstajali od dela in ves narod je gledal nazaj v leto 1848, ko je izšla narodom zarja svobode. Takrat smo rre-gledovali đelo, izvršeno v 50 letih. da-nes po 70 letih se ćutimo tišti dobi še boli sorodni, zdi se nam še bližje, ker Je | naše upanje blizje nadam in upom mla- i dih marčnih dni. 2ivo ćutimo danes. da je ravno takrat, 11. marca 1S4S., prićelo za na^e ljudstvo novo politično življenje, kakor prićenja danes nova doba na- ! rodnega življenja. Pod pritiskom zima- | nje sile in v zavesti notranje moči naroda ter v trdni zvezi z brari, ravno tako zatiranimi kakor smo zatirani mi. Vsi češki časopisi so v teh dneh opozarjali narod na spominski dan 11. marca in na one burne tedne, ko je udarila kot strela revolucija v Parizu in na Dunaju in ko je njen mogočni val dvignil tuđi Prago po konci. V tistih dneh, pred 70 leti, je knez Metternich, simbol ozkosrčnega brezdušnega abso-lutizma, koncal svojo vlado in na poli-tičnem horizontu je zažarela zarja svobode. Dobro se spominjamo, kako ie ta- ! krat podpisala vlada narodom in uboge-mu zatiranemu ljudstvu v svojem strahu menico, katera do danes ni poplaćana, ki pa jo baš danes pre- ' zentiramo zopet v plačilo z brez-pogolnim priznanjem pravice naše sa- ! moodločbe. Marčni dnevi leta 1848. so ! ostali narodom v Avstriji v trajnem ! spominu Ie radi odprave robote, ki jo ; je predlagal češki poslanec dr. Brauner, j formuliral v posebni zakon pa nedavno v Ameriki umrli Nemec dr. Kudiich. Vse druge pridobitve onega časa nam je ' Dunaj zopet iztrgal iz rok. Nij se nišo bali nemško - avstrijski državniki, da ostane monarhija do zadnjega konkurent edinemu strebru reakcije v Evropi- j Turčiji. ! Revolucionarno gibanje se je pri-Čelo v Pragi 11. marca. Voditelji so mu bili naši narodni buditelii, pisatelji in tičenjaki. Cehi so postopali složno z Nemci. Med najmlajšimi. ki so stali takrat na čelu naroda, nahajamo poznej-še r.aše slavne politike Havlička, Slad-kovskega. FriČa in druge. Takrat se je priprostemn ljudstvu pridružilo tuđi plemstvo, ki ie navdušeno govorilo in delovalo za ljudske pravice. »Revoluci-jac se je izvršila popclnoma mirno: 11. marca zvečer se je vršil velicasten shod, v »Svatovaclavskvch laznich«, kjer je ljudstvo v velikim navdušenjem sprejelo resolucijo, v kateri ne zahteva m'č več in nič mani, nego zahtevamo da- ntw: pravico samoodločbe, i razume se, da z drugimi besedami pa v ! bistvu vendarle isto. Dne 13. marca se je prićelo na Punaju, burja je narašćab, v Pragi je rriSlo do nesrečnih junijskih ntmirov, vrsiil c;e je s lov a n s k i shod, prišla je jesen in 30. oktobra je zarja zopet usa^nila .. . Nemci so kremli na druga pota. Plemstvo, ki je spoznalo, da se dviga rt ' ma'ega in mlađega češkega naroda duh demokracije in napredka, je zaostajao vedno bolj in ie prićelo roditi — danes smemo reci p.arcdu v sre^o — Czernine in Martinice, vredne in dostojne brate Revent!owov, Barbov, Tiszov — gia-sovito modro internaeijonalo. V Pragi snio hoteli proslaviti sr»o~ min na 11. marec s shodom, na katerem naj bi ne govoril politik, temvcč uče-niak, zgodovinar dr. Kami! K r o f t a ter nam razložil pomen dogoJkov pred 70 kti. Policija je ta shod prepovedala, bo-jeć se, da bi mogli današnji nasledniki Metterrichov trpeti škodo. Prezrla pa je, da je s svojo prepovedjo Ie še bolj obrnila pozornost našega naroda na ta spomliiski dan in da je ljudstvo iz njene prerovedi razvidelo. da današnja vlada se vedno noće plaćati dolara, ki .^a je v prvem strahu pred revolucijo priznala že pred 70 leti... Zi»snje žiležničsirleu. Ljubljana, 20. marca. Za včeraj popolđne ob 3. v Narod- I ni dom sklicani ustanovni občni zbor ' podružnice Ljubljana društva jugoslo-vanskih železnićarjev se ni mogel vršiti, ker je bil v zadnjem trenotku od policije prepovedap. Vzrok je ta, da v!a- ; da, kateri so bila pravila predložena ; že 31. januarja. še do danes ni našla ; časa, da bi jih bila odobrila. Vsled po- * sredovania predsednika zveze jugoslo- j vanskih železničarjev gosp. K e j ž a r - j i a in drža\-nega poslanca dr. Ravni-harja se je nato vršil samo sestnnek » železničarjev. I Pred^ednik gosp. Kej žar je v j svojih uvodnih besedah navedel, da je bilo delovarne bivše podružnice leta j 1914. ustavljeno, da pa podružnica ni bila razp-uščena. vendar pa so bili že-lezničarti mnenja, da dosežejo prej novo društvo, kakor da bi se smelo obnoviti delovanje prejšnjega društva. Ko se bo v Ljubljani v k^atkem vr.-.il izredni občni zbor zveze, se bo ob-enem vršil tuđi ustanovni občni zbor podružnice. Predsednik omenia nato Dreganianja jugoslovanskih železničarjev, ker so se zavedali svofe narodnosti. Stik^li ^o po drnšH'enih knn?:ah, da bi zasledMi kai. knr bi iim d?»lo ODoro za snmrjfčenie vel^^'zdnistv?, kli'ib temu na. da nišo n?š1i ničr^ar, preznTija-nie m Krivice nišo prenehole. Zveza ni dc^ala prav ničessr drugega, kakor de-Irio ne^^ke orgranrzaciie za svnie Čla- | ne, kljub temu zveza ni našla milosti pri vladnih organih, ker je bila pač slovenska. Vsled tega pa je tem bolj potrebno, da se jugoslovanski žclezni-čarji strnejo v enotno falango brez razlike stanu, da si izvojujejo, kar jim gre na lastnih tleh. Ravno z ozirom na Stremljenja Jugoslovanskega kluba po samostojni, neodvisni jugoslovanski državnosti pa je tem većje važnosti, da se tuđi zelezTiićarji strnejo v svoji sta-novski organizaciji in demokratični duh časa zahteva, da naj ne bo v tej organizaciji nobenc raziikee ined stanovi. Pri tem pa bo vendar vsalia kategorija zastopana v osrednjem odboru in v sekcijah. 2elezničarstvo je v tej vojni pridobilo na vse strani veiikansko na ugledu, treba ie. da si ta ugled ohrani tuđi v bodoči neodvisni jugoslovanski državi. Inteligenca je poklicana, da dvigne vse naše železničarstvo do Čim ; najvišje stopnje, da bo moglo svoj čas, ko bo prišel oklic do njega, zasesti vsa mesta v juRoslovanski državnosti, da pa se bo tuđi moglo uspešno bojevati za svoje koristi. Viharno \: :dravljen je izvajal nato državni poslanec dr. Vladimir Ravnih a r to - Ie: Samo par kratkih besed hočem iz-pregovoriti na tem vašem občnem zboru, ki ni občni zbor. Napravili ste račun brez kremarja, to je brez naše policije, ki ?e v tej državi vsemogočna. zato rudi ves svet imenuje našo državo policijsko državo. Nič za to, morda je še boljše tako, imamo vsaj en razlog več, zakaj zahtevamo svojo lastno državnost, v kateri borno sami odločali o svojih željah in zahtevah. Sicer nisem formalno pooblaščen govoriti v imenu Jugoslovacskega kluba, mislim pa in prepričan sem, da govorim popolnoma v so°:Iasju z njim, če vam prinašam pozdrave kluba in zatr-dilo, da bo Jugoslovanski klub podpiral vašo organizacijo kjer in kadar bo mo-gel. Nnš državnozborski klub je tak oj ob svojem početku vzel v roke delova-nje za preganjane in zatirane. Teh ie bilo mnos:o, potov je bilo sila dosti, za-tiralcev nebroj v civilu in v uniformi. Med zatiranimi je bilo razmeroma nai-več železničarjev. Zatirali so nas, ker so se nas bali. To je za nas dobro iz-pričevalo. Dokler se nas bo.ie, stoje stvari za nas dobro, kadar bi bilo slabo za našo stvar, bi se na? ne bali več. Dokler se bodo vršila zborova n j a. kakršno se vrši baš danes v Gradcu proti našim zahteva m, tako doljro vemo. da smo na pravi poti in da moremo in moramo doseći uspeh. Zato pravim, da je kliub vsej krutosti in kljub vsemu trp-lienju za naš narod veselo znamenje, da so vas nreganjali. S svojo bivšo organizacijo ste že pokazali svojemu narodu, kje mora sta-ti. zato so vas .smatrali za veteizdajal-ce. Tn bili ste v resnici vetcizdainiki proti tištim faktori em, ki misfiio. da so rnih interesi identični z interesi Avstri- je, proti vsenemštvu, ki misli, da je i ono Avstrija. Proti tem namenom smo I bili, smo in borno veleizdajalci. j V strokovnem oziru je vaša organi- ] zacija velikega pomena za vašo stvar , in za Jugoslavijo, ker je važno, da je naš narod v vseh svojih slojih krepko organiziran in da mu dado te organizacije trdno oporo. Treba nam je takih organizacij povsod, med učiteljstvom, delavstvom itd. V trenotku, ko dobimo . svojo lastno državnost, pa bi ne imeli takih organizacij, bi se pokazalo, kaj smo zamudili in ne smeli bi se pritože-vati, če bi se nam godila krivica, ker smo se zanemarili sami. S krepkimi or-ganizacijami pa se borno mogli takoj lotiti dela in bo stala tuđi naša državnost krepko kakor zrel mož. Zato pred-vsem visoko cenim organizacije. Železničarstvo se je izkazalo v tej ; vojni kot velikanska opora države že v naši državi, še bolj pa v Nemčiji, sicer bi ti državi ne mogli raayiti vseh svojih sil. Ravno z ozirom na to pa borno tuđi mi v svoji državnosti prav posebno rabili te sile, zato je treba, da vstopijo naši železrtičarji, organiziram in složni, v novo dobo. Potem bo želez-ničarstvo močen steber naše države. Revidirati pa bo treba tuđi vaše razmerje napram socijalni demokraciji, ker se zlasti v zadnjem času kažejo znaku da njih nota ne vodijo vzporedno z na šimi poti. Zna-čtlno je, kar sem v tem oziru izvedel in dozive! na shodu v Rakeku. Po shodu so pristopili k nam nekateri železničar-ji in izjavili, da čutiio, da je vse pravilno, kar smo povedali in da je potrebno, da se ustanovi jugoslovanska državnost, v kateri borno prosti in svobodni. Tođa železničarji si nišo mogli razla-gati, odkod to, da socijalni demokrati ne zavzemajo tega stališča in ne govore in ne pišejo v tem smislu. Na-sprotno sodrug Kopač se ie pripeljal iz Trsta ter prepovedal sodru-S o m udeležiti se sestanka na Rakeku. Oni torej ne žele, da bi se železničarji podučili tuđi z druge strani, ker se boje, da bi jih to zavedlo v nasprotni tabor. To je naravno, ker so voditelji socijalnih de-mokratov danes popolnoma odvisni od Dunaj a, ker dobiva-jo od tam podpore in ker jih drži Ie še Dunaj na površju in pri življenju; zato pa morajo plesati, kakor oni zgoraj go-dejo. Kakšno stališče pa zavzema du-najsko vodstvo socijalno - demokratične stranke, razvidimo iz izrekov vodi-teljev samih. Oni prizanavajo, da se nam godi krivica, da je treba odpomo-či, ćelo nekako avtonomijo bi nam pustili, toda Ie v okviru višje državnosti, tako da bi bili zopet odvisni od sedanje skupnosti. o kateri predobro vemo, kakŠna je. To bi nam bilo morda zado-stovalo pred 15. leti, danes nam ne za-dostu je več. Tok časa je ta, da mora zahtevati vsak narod svojo samostojnost in neodvisnost, da si uredi razme-re, kakor sam hoče in kakor se mu pri- I kladajo. Ta misel je danes navdala ves ' jug, na tej misli gradi Jugoslovanski klub vse svoje delovanje. V tem smislu tuđi pozdravljam današnje zboro-valce z zagotovilom, da Jugoslovanski klub ne bo zapustil te poti in da bo podpiral v tem smislu tuđi vas. Z vso neizprosnostjo bo vztrajal naš klub na tem svojem opozicijonalnem staliŠču in ne bo odnehal niti za ped, dokler ne doseže priznanja naših zahtev po last-ni državnosti na lastnem ozemlju. In Če bo prišla vlada s svojimi predlogi in krparijami, jo borno vprašali samo, ali nam prizna vse naše zahteve. Če ne, je izključeno vsako posvetovanje in poga-janje s tako vlado. (Živahno dolgotraj-no in navdušeno pritrjevanje in odobravanje.) Pripravi jalni odbor je nato podat porocilo o svojem delovanju in o svojih načelih ter se je razvila daljša debata, v katero so posegli člani z raznih postaj. Iz vseh izvajanj je bila posneti krepka volja po trdni skupni organizaciji brez razlike stanu in po osamosvo-jitvi. Iz teh poročil. kakor tuđi iz nad vse zanimivih izvajanj predsednika g. K e j ž a r j a o delovanju osrednjega odbora zveze posnamemo za danes Ie najpoglavitnejše točke. Podružnici se ie do danes pri glasilo že do 500 Članov. Osrednjemu odboru je bilo do določe-nejara roka prijavljenih 52 slučajev in-ternacij in konfinacij. Osrednji odbor je prišel do zaključka, da se mora za vsako ceno izda jati rudi sedaj lastni strokovni list »Jugoslovanski železni-čar«, ter je upati, da bo prva številka izšla že aprila. Tislc je za eno leto ra-gotovljen. Izdelana so tuđi že izpreme-njena pravila, dokler pa bo mogoče fe-hajati z dosedanjirni pravili, se pravila ne bodo izpremenila. Ustanavljanje po-družnic v vojnem ozemljn bo prevzela zaradi težkoč y prometu tržaška podružnica, kateri se bodo v to svrho in za ta čas prepustili tuđi dohodki iz teh podružnic. ostale podružnice pa se bodo podredile zvezi, ki preloži svoj se-dež v Ljubljano. Kakor hitro bo osrednji odbor moge! in bo dobil gradivo od podobnih organizacij, zlasti čeških, ter od članov, se bo bavil tuđi z materijalnim! in stanovskimi zafitevami po vojni. Tuđi tarifarične določbe za čas, ko dobim osvojo jugoslovansko državnost, bo treba vzeti v pretres. Zlasti perece je vprašanje revizije stališča železni-čarstva napram socijalni demokraciii. Osrednji odbor je nadalje sklenfl, pre-trgati vse stike z nemškimi organizaci-jami. Vedno so bile slovanske organizacije odločilne in so odločevale, koristi pa so imeli skoro edinole Nemci. Osrednji odbor pa stremi nadalje tuđi t>o popolni gospodarski osamosvojitvi jugoslovanske železničarske organizacije ter so tozadevna dela že v teku, pri Čemer se bo morala organizacija vsaj izpočetka opirati na Čehe. Glede nemskega službenega jezika na državnih železnicah je bila izdana naredba', da ne gre siliti uslnžbenstva, da mora govoriti samo nemško, zadostuie, da zna toliko nemško, da razume službene LISTEK. Preradovićev Jralpi M:f. Program Prerado viceve proslave v Zagrebu se je pričel krhati z njegovo dramo »Kraljević Marko«, ki so jo mislili predstavljati v gledališču. To predstavo je namreč policija naiprej prepo-vedala. Seveda za balkanske vojne so srbski vojaki videli kraljevića Marka jahati šarca nad Prilipom gradom; ali se hrvatsko - srbska policija boji, da bi ga zagledali zdaj še mi tu v Zagrebu in Ljubljani? Odgovarjamo ii: Cim bolj nam ga skriva, tem bolj ga vidimo. In gledamo ga danes v sliki, ki nam jo je naslikal Peter Preradović.* Spal je Marko, junak jugoslovanski, dolgo, dolgo na Urvini planini. Kdaj se zbudi? Kdo ga zbudi? O tem se je vršil na gori Velebitu, ki gleda iz Hrvatske proti sinji Adriji. »razgovor in dogovor«. (I. del drame.) Na gori Velebitu se svetijo dvori ViL Solnce vzhaja. >Duh slovansKic se • Drama Ie izSla ▼ ulomkih 1852, a Je ostala nedovršena. * prikaže in z moćnim glasom pozove pred sebe vse Vile, ki jih je tufa sila iz-tirala iz belih dvorov. Pa upre se mu Pekel sam. Duh nesloare in Duh tuist-va, gladek in postrižen, a vsa narava, gore. polja, šume, morja, reke. njive, vetri, oblaki, cvetovi in Ptice, vsi so Duhu slovanskemu na pomoč. Treba dati življenja kraljeviću Marku, ki o njem sania vsako dete, ki o niem poie vsak guslar. Zbudil ga bo tišti sin naroda, ki združi v sebi vse njegove vrline in vse sile posveti njegovi sreći. Katere matere sin bo to? Vila planinki-nja je pred dvajsetimi leti z lastnim mlekom zadojila moško dete, ki je nato odraščalo na selu. Mladenič je sedaj in Vile ga zopet pozovejo v svoje bele dvore, da si ga vzgoje za svete slovanske svrhe. »Pevaj, oi. kraljević Marko, oi!« Samo duh more dvigniti in osvobo-diti narod. Samo duh more pripraviti svobodo. Slovanski duh, ki se je na Velebitu razgovarjal in dogovarjal z Vi-lami, je v narodu pripravil »slutnjo i n i z p o 1 n i t e v«. (II. del drame.) Pozorišče: jugoslovansko. Selo v Bosni. V njem ie vzrastel mladi §tefan. ki mn nihče ne ve ne prave matere ne prave^a oćeta. Del na- roda je že pokvarjen: dokler ni bilo trgovca Zverića v vaši. je bilo vse dobro. Zverie se je klatil Bog ve* kje po svetu, se navzel vse.tra tujega zla in ga siplje sedaj med ljudstvo kakor kaca j<»jc3; odtujil je ljudstvu tuđi krčmarja Vaša. ki sedaj istotako prezira staro narodno nošo, ter ie poslal svojega sina študirat v tu je Lipsko. Zverić in Vaso imata v turškem paši, gospodarju Bosne, svojega zaščitnika. Proščenje pri cerkvi sv. Bogorodnice. Pred cerkvijo poje slepec na gusle pesem o Marku, narod pa igra kolo. Le lepe Anke ni med ljudstvom; ona piše belo pismo svojem« dragemu Stefanu, ki je že tri leta z doma in ki ji po njem hrepeni srce. Gozd. Noć. Priđe trgovec Zverić v lovski opravi in kakor prestrašen obstrmi; zakaj od vseh strani čuje isto pesem: »Pevaj, oj, kraljević Marko, o|!« Kaj §e! Marko da bo vstajal? Da bi gledal to siromaško drhal? Nagnati Jo je treba v tujino, da se česa nauči, ali pa jo poklati ter nje zemljo izročiti drugim narodom. Utica ob poti v gozd«. V uti je sod vina. Ljudje pijeio. Krčmar Vaso, opravljen po mestno, je naslonjen ob sod. Narod se spominja pesm! o Marku in ngiblje. ali ie se na svetu oni Štetan, mladi junak. Pri vira v Banskem logu ga je pred tremi leti zmanjkalo, ko je govoril z belo ženo. Ni li morda z njo odšel med Vile. da se tam izuči vilinskih umetnosti in potem izkoplje silne zaklade, skrite v zemlji Banskega loga? Kar priđe Zverić z lova; vse ljudstvo hipoma vstane, plača in odide. »S tem narodom ni nič začeti,« pravi Zverić krčmarju, »le zemljo obdeluje in ne mara trgovine in ne umetnosti; rajši poje v zlu nego v dobrem. Zato ga le guli, Vaso, kar ga moreš; vse bo-gastvo teče na svetu iz tujega znoja. Pri paši te že operem.« Ankin dom. Noč. Anka tuguje za štefanom. Nekdo potrka na okno. Štefan je, v krasni narodni nosi. Prihafo iz vilinskih dvorov. Bitje njegovega srca, hrepenečega po veličini in lepoti, je bila stišala Vila planinkinja in ga je iz bajnega Banskega loga pozvala s seboj v svoje dvore na Velebitski gori. Dve leti so ga tu učile Vile vsega, kar ume-jo, a tretje leto so ga izprevajale širom naroda, ki se zove »slovinski ali juna-Ski« ter biva od enega morja do druge-ga — lep in dober, ali še v gluhem spa-nju, ne marajoč za svojo narodnost plen, tulstva in izdajstva. »Pojdi sedaj, Stefan.« mu je konćno rekla Vila — majka, »pojdi in zbudi kraljevića Marka U Tak ie stopil pred Anko. Njegov rodoljubni ogenj prevzame tuđi njo, vendar ji srce brani umeti njegovo ver liko misel, iti na apostolsko pot med narod, da bi mu bil Ivan Krstnik in predhodnik Markov; roti ga, naj ostane pri njej — saj Marko sploh ne bo vstal — toda nazadnje Anka začuti važnost njegove namere in ga odpusti... Zverićevi dvori. Opravljeni so po najnovejšem evropskem okusu. Zverićev sluga Franjo je za svojega Gospoda s silo ugrabil vaško devojko Ružo, ki pa se je rajši ubila nego da bi bila žrtva njegove pohotnosti. Sedaj nagovarja Zverić se nekega pijanega vaščana, da mu za denar spravi na dvor Se lepo Anko, Štefanovo nevesto. Banska livada. Štefan je narodu obljubil, da poišce ono travo, ki se z njo otvorijo vrata do zakladov v Ban-skem logu. Ves svet hiti danes. v nede-ljo, tja. Štefan res odpre pećino in ven pade — plug, motika in lopata.. Narod, željan suhega zlata, je razočaran, a Štefan ga pouči, naj ne hlasta za novci, ki so konec prave sreće in raz-vajajo v greh; edino poljedelstvo daje enakomerno blaženstvo brez plime in oseke. Starih svojih šeg in noš naj se narod drži, naj čvrsto razvije vse, kar je naše, naj ne bo pomoček *tujemu zlatu« in — vstal bo kraljević Marko. Toda većina naroda ali Štefana izstnehuSe ali molče odhaja; le nekaj mak> ih le **"" 5 -SLOVENSKI NAftODv đnt 20. marca 1918. 63f štev# iredptse. Južna Seleznica, dasi zaveza- | ta izdati cnak predpis, tega še ni sto- jila. Tuđi glede dopustov konfini ranim pe južna Zeleznica nič ne aneni za predpise. Končno je izreklo fborovanje predsedniku zveze gosp. Kejžarjti za njegov neumorni trud v prospeh organizacije vse priznanje in zahvalo. (> ne-katerih relo fanimivih vprašanjih. zla-tti o organizacijskih vprašanjih, spre-govorimo ie pozneje, 0 straha pred Jagosloulli. Ljubljana, 20. marca. V Gradcu 00 včerai zborova li Vse-tšemri. Strah Pred jugoslovanskim (ribanjem ie združil nezn&ke liberalce in kle-rikalce na shodu. ki 1e sta4 pod duševnim vodstvom eloverpkih reneeašev-Maiiboreki dr. Mrawlae in celiski dr. 4mbrositach sta imela glavno besedo. Značilno je. da ni le >knajfal« pripravljeni govomit knez Auersporg. ki te zborovalcem pisal. da se bo >v primer-n.em času« ze postavil gredi nemškeea iindstva. temveč da «0 radi posl. Hof-oann* Stalner. Markhl in Kraft ostali iepo dom? in da ee niti mariborskemu driu Schmidererju ni hotelo v družbo •vojesra (rražkesra tovarila z. F i z i a. Govorilo se je v Gradc^jilno mnoso in sila velikopotezno. Gra|Ki župan Fizia, ki je bil uhodu predsednik ie izpovedaL da so Nemci koneeno ie spoznali, da ie deklarnciisko jribanie >verteufelt 6TD8K (vražje resno). gmatra na. da rvprašanje 3 u pos10vangke riave rsenemdko vpraša-Hl©, in zato se bod> štaierski "Nemri. ki 86 čutijo eksponente velike Oerrna-nije borili proti Ju^o^ovanom, č* treba % naJskrajn^jSImi sređstvi. Mariborski advokat dr. Mraw!a? Je klical policije in rabHe proti Ju ero* •lovanoro. katerih etrenih'enia po njesro-vera mneniu ni mnsroče drucače uničiti. kakor da pe >veleizdaial^e< pobesi, ju-jrosiovarc&e liste zatre, in iufiroslovan-«ki narod spravi pod oblast neraškega đržavnetra lezika. Kot prvi žrtvi zahte-va dr. Mra^la* ministra Zoteeria in «rofa TocfirenbDrea. Prveca menda za to, ker je rojen Slovener. dniffegra pa za to. ker >ne zna nastonati proti irre-deatic. Proti pravici ffamoodločbe za Tu*oslovane je klicai rir. Mraw1aar >Đurschen herausc (giromak). istočasno pa je pravico samoodločbe reklami ral ia Nemce. Neki Schriftleiter Z e i ć 1 e r % Du-uaja je opozarjfal dinast!io. da Pe ima lit vo zahvaliti Nemcem. Bojazen Vsenemcev pred iu?o?lovanskim vpra-ianjem je formuliral « zahtevo. da s« aemški poelanci v zadevi ineo^Iovan-*ke države sploh ce emejo z nikomur pogaiati, češ, če se začneino poeaiati §mo že izdubljeni! G. Zeidler ie zak'lju-Ćil s pozivom na smrtno sovraštvo proti vsem. ki ee dvi^ajlo proti Nemcem. Za Zeidlerjem ie covoril Ti<»ki dr. M i 1 -tehlnskv 12 Trsta, ki ie zborovalcem elika! kako Iepo bi bilo. če bi Tr«t bil ie daues copolnoma nem§ki. Hvalil )• lokalne oblasti v Trstu, (slava Vam, *. namestaik baron Fries!) ki pa ne tnorejo vsei?a storiti. ker iim bale cen-rralna vlada te^a ne dovoli. Gospodom Jlrawlaf?u ee je pridružila na^» ?tara ljubljanska znanka a:a. Lina K r e n-ter - Galle, kafere izvaianja n*ra bodo ostala najbrže z^. redno prikrila, ker nemški lipti o niib le poročaio, da so bila zelo >ver9tadnissinni|?<. Z velikim oduševljenjem ie bil bale po-»dravljen neki prof. M a v e r , ki ie v imenu veleDatriiotičnih Tlroleev zboro-▼alcem zaklical. da jp n & r o d v e c k o t d 1 n a■ s t i i a in da si lindstvo naj samo rjomaea, ^e mn druei nočeio. Ko-roški deželnozborski r>o«lanek o r i K i; | rati< in slovensko ozfmlie % Neniri \ kolonizirati, t kar ie poklicana »lasti 1 »irori^ka botra« — mesto Berlin. Jugo- j »lovanfkim in italiianskim veleiadaifil-cem pe mera prepovedati povratek iz inozemstva in vlada mora vel^izdai**!-sko, subverzivno wbanie sa jueoslo-vansko driavo tak oj z vsemi sred-t vi ralreti. Resolucija zaiiteva konečno za Nemce pravico samoodločba. Graški župan F i z 1 a ie ie enkrat poudarjal da Jueoslovani ne smejo dobiti nobenih pravic. Nemri r»a da za-htevaio flvoie državno pravo, ter ie za-kliučil zborovanjp z irrožnio: A y s t r i-ia boali nen^ka. ali ie pa snloh nal>o. ZborovaM po tei ero?.-nii navđu^no pritrievali, ter zapeli >Wacht am Rhein.< Zve<^er ceir:iitlirher Abendc. na katerem so skleniH ustanoviti po«=eben >Volksrat< za 6kW-____________________________1_______ felilsfai Eiiiiifclai!« za đeHIaracilo ? oomji Rls!if!jsi(i dslici. Iz St Iljt nam i>oročajo: Od vseh Krafcv od Dobr.iske župnije, St. Horjana, St. Uja. Mislmja, St Vida, SnukiavZa in Smartna so prihiteli v nedeljo možje in žene v St. Hj na shod. ki se je moral vršiti radi množine ljudstva na prostem. Bilo je za te kraie iznenađeno velika množica liudi. To ni bilo navadno rborovanje, temveč mal tabor. Veselje s! gledal na obrazih Ijudij. kl so poln: navdušenja spremljali vsako pt>-Slavitni misel rasnih govornilcov. Sp!o«;no ^e je trdilo, da take^a shoda $e ni videla Mzsiinjska dolina. Shod je otvuril velepo-sestnik IrSič in predlagal %. župnika Ro5 karja «a predsednika in z. fuDana Putnika za !?ođ?redsedm*ka. Prcd^ednik Roškar je p^rđravil navroče. rlastl pn^anca g. dr. Ka-!a VerstoviSka. Posl. dr. Verstov5ek. bumo pozdravljen. Je govoril z njemu primjeno od-ločnof!arjca d*. VerstovSkri. rađal'e r>rftr-Jujc shoć navd'-Serro fnsosJovansVi đeVla-raciJi. O. ka^!an Toplak ir.r^z pn5;Tar»cu !2!9 podpisov. kate'-e «0 rahral' za dekla-raciio v dveh žironfjah- Govorili so Se z. Krušič, g. ?a!arioTi fn neVai Vrnetov. Pr>c?a-nec se v Imenu klnba zahvali zboroval^Tn ?a zaurnfco fn ffh navd*Tš*iie 7a prTi*ič^i hoi. Vateretra nra narod izvesti do Vorca, da t5riđs da «a?^!iene J:jeos!aviVe. Siin za-kl'i'či žunnftc Po£Var 1«^° n^^el^ z*»^ro-'-an?e, kf jf traiaTo cd 1. ćn o^T 5. ure. Pfv-ci so zapeli rte^rrrf *rT"j ST^vin?* !n *T.eoa mestu ff! r^"^^ o^ n~t"e Vmečkih d^Vfet ?n na\'di?35^rr» £o«nMryv. >hođ fe h1] T9 **:«!lni*t*"o đ^Tf^i velf^tri Domena. Mett T-:Tffnsfav»> ^^^đfrt tndi v teh kraćih do zadnfe gorske hife. ifemfSf đrž. M% o im i Mm Beroiiiu 18. marca. (Koresp. urad.) V soji poslanske zbornice povodom pr-vega branja predloge o zasilnih potre-bah je govoril tuđi nemški drža\*ni kaneler grof von Hertling. Izvaja! je: Znan je potek pogajanj v Brestu Litovskem z neskončnimi govori, ki nišo bili namenjeni toliko tam zbranim delegatom, kakor naiširši javnosti ter so potiskali neprestano elavni cilj sporazuma v ozadie. Znano je, kolikokrat so ?.e morala pngajanfa prekiniti, da so ćelo prenc^ala in se pozneje zopet pri-Če!a. Prišli smo do točke, ko ie bilo voljnih, iti z novim evangelilem v iu^o-slovanski svet; eden pode v Dalmacijo, drug! v Srbijo fn Boigariio, ^tefan sam pojde na Hrvatsko. Popova hiša. Cista *oba; knii-'ge, kipi. Kfc je molitev, ki bi pognala iz dežele nečistega duha? Krčmarjev student Mile ie prišel k popu. tanek in bled, kakor se baje spodobi za izobra-ženega ćl-*>veka. Ko bi ne potrebova! denarja, bi sploh ne pn^el med to pro-staško, ?torasto ljudstvo; v izobraže-ueir: svetu se deca rano emancipirajo od Ijubezni staršev. Fn ffake krasne Je-2e ima omikana tujina! Trpljenje, ki iz nfih izvira, je malenkost spričo ve!ikih cfljev civilizacije, posebe tuđi znanosti, wmetnosti in tehnike. »Ves ta napredek služi 3e begatinu In trgovcu«, zavrača pop mladeniča, »vse zlo se pa strese na tiromaka. Naš narod naj se razviia na svoj posebni način; !e najboliše cepike Jt treba cepiti na doma tla — tedaj bo ▼sta! Marko.c ^ P a s i n i dvori in Jeca. PaSa !e rrgel Stefana v iečo. češ, da je v Ban-skem logu puntal narod zoper carja tur-^kega in grdil svetca Mohameda. Za-man zatrjuje Stefan, da ni govoril proti carju, da so njegove besede bile !e tih ogenj, zapaljen pred narodom, da iz-pregleda... V Ječi pa se mu prikaže Vila planinkinja. »Svoboden si,« mu reče, »poleti na Urvino planino, tam naideš KivetiŠČc.« U r v f n a planina. 5tefan priđe ^1 foii, da s« narod i% vedoo za deoar I prodaja... Kar ugleda sabljo, ki gleda iz javorovega grma. To je grob kraljevića .Marka. Pa Turki so Štefanu za petrrni in navale nanj. tedaj iztrga Štetan Markovo sabljo in Marko skoči iz groba. Obala Jadranskega morja. Jutro. Pibiča §imo in Bo?o raznrosti-rata mrtže na obali. Lep lov! Pa še nna krasna permaifati dusmana... Prikaže se četa Bosnia-kov. peš in na konjih; vodi jih pop Rade... * • • Dvoien je Marko: oni, ki krije v zemlli plug. motiko in lopato, in oni, ki skoči s sabljo na dan. Eden je sa sc-danjost, za vojno, drogi za botiocoost, sa Bile treba iareči besedo »afi to aU oao«. Dne f 3. marca je bil mar v Brestu Litovskem j sklenjea. Dne 16. marca ga je pristojni zbor v Moskvi ratificiral. Ni moj na* men razmišljati o tem, kako sodi en-tenta o miru 2 R u šijo, Ententa si je na-pravila za drugo svojo naravo hinav-ščino ia lai, njena brutalnost je dosegla svoj vrhunce in v istem trenotku, ko polagajo svojo težko roko na nevtral- ! no državo, govore o popolni nesebič- ; nosti svoje politike, Ob tem se mora ' razbiti vsak poskus mirnega razgovora. In če je mislila brzojavka iz \Va-shingtona, da naj izreče v Moskvi zbra-nemu kongresu simpatije Zedinjenih držav v trenotku, ko se je, kakor pravi ta brzojavka, nemška sila vsiiila, da doseže boj za armatio in uspeh, pola- i gam to mirno v staro šaro med uruge stvari. Niti trenotka nisrno mislili na to in ne mislimo stopiti proti opravičenim ieljam in stremljenjem od carizma osvobodene Rusije. Kakor sem že dne 29. novembra 1917 povedal, želimo de-žeu\ ki je prestala teike preizkušnje, povratek mirnih in urejenih razmer ter obžalujemo, da se zdi, da je oni čas še dalcč in da so nastopili v mnosnh krajih strahovite razmere. Sednj 0 pogodbi sami. Ona ne ob-sejs:a nobenih za Rusijo nečastnih po-gojev, nobenih more^ih vojnih odškod- j nin, nobenih nasilnih prisvojitev ruskih ' pokrajin. Če se izloči ćela vrsta obmej- , I nih dežel iz ruske državne zveze, se zgodi to po lastni, od Rusije priznani volji teh dežcl. Njim nasnroti stojimo na stališču. katero sem označil že Drej, da nai si dajo pod mo^očno zaščito Nemčije ono državno obliko, ki odc:o-j varja njih razmerju, nfih smeri v kulturi, seveda pod varstvom naših inte-resov. Na Kuronskem je šel razvoj najdlie. Kakor znano, je prispelo pred par dnevi sem od kuronskejja deželne-jra «veta kot pristojne korporacije od-po^la^io odposlarsrvo. Izjavilo je, da se izloči iz dosedanje državne zveze ter je izreklo želio no ozk! ^osnodar-ski. vopški ?n politični zvezi z NemČi-io. V odgovoru, ki mi ^a je poveril ce-sar knt mednarodno - pravnemu za-stopniku države, sem prizna! samostojnost Kuronske ter s hvaležnostjo jn veseljem vzel na znanje željo po na-slonihi na Nemčijo. ki od^ovarja starim, f.e pred stoletji obstojcčim kulturnim odnošajem. Zadnjo odločitev c:lede polHičnesra razvoja pa sem si pri-rlržal za tsko dolaro, da se bođo tamošnje razmere nadalje utrdife m da bodo pristojni ustavni '^ktorji na vse strani označili svote stslišče. Kar se tiče L i t e v s k e, Je bil storien sklep srlede ozke priklopitve Nemčiji v srospodarski in voja^ki zvezi Že Jr.rsko leto. V teh dneh pričakniem ođr)oslar'st\ro t^mo^nfe^a deželnetra sveta, ki bo zonet fzrekel ta sklen. na-kar bi se izrekla ravnotako naslonit^v Lftevske kot samo^tojne đr??.ve. Na daTin?i raz^-o* rjo!itične smeri lahko po-čakr^o ronolnnma mirno. Nekoliko drujsače leže stvari v Livlandiji in Estonski. Ti dve deželi ležita vzhodno od meie, do-locene v mirovni poredbi. Kakor pravi člen 6. pogodbe z Rusijo. pa jo bo upravljala nemška policija tako dol?:o, da bo zajamčena vamost potom lastnih deželnih naprav in da bo obnovlien državni red. Takrat bo prišel tuđi za te derele trenotek, da 5e politično nanovo orijentirajo. Upamo in želimo, da se bosta tuđi ti dve deželi postavili v IozVo prijateljsko razmerje nanr-nm Nemčiji in sicer tako, da to ne bo iz-ključevalo mirnih in prijateljskih odno-sajev naprnm Rusiji. Samo še kratko besedo o Poljski, ki v mirovni pogodbi ni izrečno navedena. Kakor znano, je proklamacija obeh cesarjev z dne 5. novembra 1916 pred vsem svetom razsctasila samostojnost dežele. Iz tega sledi, da se more razvoj nove države izvršiti samo na podlaci skupnih pogajanj med Nemčijo in obdonavsko monarhijo na eni strani ter Poljsko na drugi strani. V zadnjem času smo slišali iz poljskih kromov želje glede bodočega razmeria napram vlad?m centralnih držav. Radi se homo bavili s tem. v kolikor se daio te želje spraviti v sklad s cilji, ki iih zasleduieta obe vladi. Ta cilj obsto;a v tem, da hočemo živeti z novo državo v dnbrih sosednih odnošajih, a hočemo varova ti tndi svoje interese. Vse druso bo sporočfl državni podtajnik eksce-lencn Busche. KonČam. Če boste, o čemer ne dvo-mim. potrdili predložene poemdbe H Če bo Dotcm rudi Irmalti nrir»rav!jen m^r z Romnrjifo. se je zerodilo to, kar «em m->-nl dne 24. februar ja r^^elarfji kot v b';^r*ii bodnčno^ti pričf»Vova"o. Po-*r^n fm-irro rnir na vsei vzhođn? fronti. Toda motUi se ne smrmo. Svetov^e^a mini ^e nim^mo. V držsvah entente ?e ni vi deri nobene^a znaka, da bi bili nr1nrnv1ier»i kopčati strašnn vnino delo. 7.r*\ se. da ie ?e vedno r*iih c\\\. boie-vatf se tako dMeo. da borno uni~^i. Ne borno iziarubilf po^ma. PrforavHeni smo n« vse. twđf na £e težje frtve. Bosr, kf fe hfl z nami, nam bo pomaers! na-pref. Zannamo v svojo pravično stv^r, v svnlo brezrjrfmerno vo?sVo, v Jiitis»*Tce vo^ttelfe fn ?ete fn v svofe stanm'ff^o Ifndstvo. Od^ovnrrwst r,n fcrvr»T>r*»t?tfe na bo n**ii) ?ia M^ve v**b «^fh. k' fc*>-^eto T»«r!^Vevafi?» krvonrefiH^.« (Pr]~ triev?~it, samo na skrajttt levfci si- n^^ir>H1 fe *»to if^*»vnf rafnflr vnn I ^o tef se sTvmfnf* n^^j»i«f»l v Bre^fn 1 Utpvtkf«, Opmriefl.l« i»B*o DTodh ' nnje v Rusijo, ker se je kmalu poka- ( žalo, tfa Trockemu ni bilo nić na skle-pu miru, marveč da je hotel Nemćijo r.aščuvati in vzbuniti. Pravil je, da ni tqs% da bi bila Rusija prisiljena sprejeti ; nemike mirovne pogoje. Naglašal je, I da je šio za stare zahteve, o katerih se je govorilo že v decemberskih pogajanjih. Izraza svoje pričakovanje, da se bo tuđi z Roinunijo sklenil v par dneh mir, nakar bi nastopii na vzhodni * fronti principijalni mir. Govoril je socijalni demokrat Da-v i d. (Iz nje^Livega govora korespon-denčnl urad ne prinaša niti stavka. Op^urad.) T^oslanec Naumann (napredna ljudska stranka) od sova r ja poslancu Davidu ter pravi, da kritika Ie prelah-ko pozablja, kaj poniep.i mir z Rusijo | za Nemćijo, ker vsebuje ta mir konCa- | nje vojne na vzhodu. Sponiinja se Av-stro-Ogroke, ki je zadržavala prvi 11a-val Rusije «Uer pomoći Turci je. Gotovo bi bila potekla pegajanja v i:resta Li-tov-skem drugače, čc bi neniiki diplomati imeli kaj smisla za ideje clistrcm-ne.^a socijalizma. Zato pa še ne gre reci, da imamo pred seboj nasi'cn mir. Ali se bo ruski imperij cbrscvil, nobe-den ne ve. To ra vidimo sedaj povsod: ' kjer se zruši centrum energije, nastane I praznota. Jpponska priglaša svoje za-' hteve, Anjrlija Čuti že danes, da ima I napram tcj prazneti srotove naloge ii mi Nemci naj bi ne občutili teh svetov-noz^odovin^kih pojavov. Zato si moramo vzeti, kar nam je v s 0 s c d s t v u. To ni aneksija, nemški narnd razume klice ^bmejrili rus'rih narodov. Kar se *iče Finske, je treba preticnriti, ali kaže podnir?ti kako viadno nbJiVo, drus:i vladri obl'ki nasproti. Bol'?a bi bila me^a^a vlada. Nobene«ra povoda nima Nemčija, da bi opravfiala na Finskem po^ci^Vo službo. Vse besede o samoodJ^ČM nimaio smisla, če obsto^a s^moodločha samo v e^Vratni vol^fvi, ki se mordq niti ne irvrši b^ez vplivanta. Dr^-'.vr'i ka^cler ie iziavil. d^ je samortojnost BHsiie moroč". Z^klical je r?rcko vode, d^ fe "r'r»ravlron za rvodna noc^iania. Pri-*e1 rf n^beden. 7nto naj se !cnravo ro-kode'-t\'o nada!ju?ef mi pa se borno bra":li. V?to se ie nad^ljna razprava od-ffođHa na jutri. ratificira! inirovno DunaJ, 18. marca. (Kor. urad.) Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je poslal zunanjim uradom na Dunaiu in Bcrolin nastopno brezžično brzojavko: Dne 16. marca 1918 je izredni vse-ruski kongres sovjetov deiavskih, voja-ških, kmečkih in koza^kih odposlar.cev v Moskvi ratificiral mirovno pogodbo, kaitero je sklenila Rusija 2. marca v Brestu Litovskem z državami četvero z v e 2 e. P c t r o g r a d, 17. marca. (K. a.) Reu-ter. Bivši predsednik ruske mirovne delegacije v Brestu Litovskem, Jcffe, je imenovan za veleposlanika v Berclinu. Rdeča garda je razorožila I^reobra-ženskij polk, ki je na sumu protirevolucijo-narnega zibanja. Vojaki so zaprti. Petrograd, 17. marca. (K. u.) Reu-ter. Mirovna pogodba bila 15. t m. opolnoči ratificirana. Justični komisar Stelnberg le sporočil, da odklanjajo socijalni revolucijonarji levice odgovornost In si pridržujejo pravico preprečiti z vs em i sredstv! izvedbo mirovnih po-B o J e v. Berolin, 19. marca. Kakor izve »Magdeburgische Zeituns*, se bodo dne 15. aprila obnovili diplomatični in kon-zularični stiki med Nemčijo in Rusijo. Berolin, 19. marca. Iz Petrograda poročajo. da ie odredit ljudski komisar za notranje zadeve z dekretom ustanovi tev državne milice po'vsej Rusiji. Milica naj se sestavi iz delivcev. Petrograd, 19. marca. (Kor. urad.) Dognalo se ie, da so skušali Rusi, pred-no so zapustili Odeso, mesto zažg:ati. Vsled hitrega prodiranja zaveznikov pa nišo dosegli svojega namena. Vse petrogradske čete, ki nišo hotele pre-stopiti v Rdečo gardo, so bile raz-orožene. BeroHn, 19. marca. Kakor do-ročajo 12 Petrograd a, priča-kujejo tam vsak dan izbruh prottrevolucij e. Baje se je pred kratkim oosrečilo meščanskim ??tran-kam podkuniti ves polk voiakov, ki so dobro nreskrbljeni z orožjem in municijo. Temu pnlkii se Je v zadnjem tednu prfdrufi'o ?5e več drugih polkov. Povsod v Petrn^radu te čutiti. da se pnčenia novo gibariie. Bnl^eviška vlada ie dala postaviti, ko se je izse*i!^ iz Petrogra-ća. po vseh cestah do kolodvora strojne pusice. Berolin, T* marca. ITa^or ooroča *Pravd*«r je od^ek sovjetov potrd^T fmeno-^•JMife Čičerina za Vuđ^ke^a. pnoMaščenca. Cičerln je po nreoričarifn anarhist Nemcl fn Finska. Berofln, 18. marca- Glasom nekecra P«tro2rai$ke!?t Ha vas - poročila. so Nemci t>o1 nre obstrc'jevaH mesto Abo, ker se Pdeča jrarda ni hot?fa vdatT. Nato se fe Rdeča sarda umalo'ila. Nemd so vpIeniTi v oristanl^ču tri ruske torpedo\*ke !n enej^a iskalca min. Belorus! fn Mlnsk. Berlin. 18. marca. Beloruski \]uđs\a ođsek v MinsVn Je izda! nklfc, Vier protestira proti r»d«:topltvi Minska Poljski. Zavzctte NikolaTera. Dan a I, 1« marca. Nemd so včeraj 1 pri tvojih operacijah uvzdi Nfkolajev, drugo naj več je vojno pristaniiče v Crnem morju. Operacije v tej smeri so potrebne, ker so hotele boljševičke posadke ruskih vojnih ladij motiii trgovski promet v Črnem morju. Na vsak način je treba doseći, da se ne bo dalo črnomorsko vojno brodovje, v slučaju, da se sistem v Rusiji lzpremeni, zlorabiti proti na^i izineni blaga z Ukrajino. Centralne države so zato prisiljene, da si ustvarijo zadostr.e vojaške garancije, ki iz-ključujejo, da bi nam prevrat v Rusiji iztr-gal sadove naših zmas. KDO JE BIL PRVI V ODESI? Iz vojnega poroćevalnega stana poročajo o za na^e prodiranje v Ukrajino tako odločtlno važnem vkorakanju v Odeso siedeče: Kakor je naše vojno poročilo že 14. marca r.aznanilo, je bila Odesa obkolje-na. od dveii sirani, na zahodu od dveh ncmških bataljonov, s scvera pa od predstraž avsiro - ogrske divizije feld-maršallaltnanta pl. J c s s e r a, ki jih je vodil ^encralmajor Alfred pl. Zeidler. Nemški balaljoni so dospeli, od Tiraspola pre-peljani na avtcmobilih, pozno dopoidne na 2; ah odao mestno st"an. V predmestju Mol-d a v a n k 1 so zadeli na boljševičke tni-mc in se zapietli z njimi v večurne, čez pcldne trajajoče bcje. •Medtem je dospel v improviziranem oklopnem vlaku na železnici, prihajajoči od Razdiclnaje, napadalni bataljen št 30 kot prvi oddc!!:f Zeidlerjsve lnvske brigade. Že do V23. popcldne so si naše čete utrle pot cio sredine mesta. Zasedle so mogočne. raz-tejnjene kolodvorske naprave. Nezamudnl ^o vdrli rži bataljoni k pristaniščem, kle» *i tepalo še I;ratt:o prej 15 težkih vojnih l*idij rr^Vc^a ornomorske^a brodovi a. Kma-It! Je bilo tndi pristani^fe v na^ih rokah, tako da smo si proti večeru zasigurali vse važne tožke Odese. Ko je bila dosežena zve"*a t Tiern^kimi četami, orodirajočimi iz pred"."!Pctja Moldavanke. Generalni major ol. Ze;dler je prevzel pristani5ko povelj-stvo. Vamostna s!t!?ba v tem pred zavzet-jem od dfvie anarhije obvladanem krafti. Je bila tirejena skupno z mestno Rado in ki-jevsko vlado. Diviziia fml. pl. J e s s e r a Je pričela svoje prrdfranje iz Podwoloczvske. Njene, iz Tia-adalrrfh in prcskušenih lovskih bata-Honov se*;tavl*ene pred^traže so ood soret-nim \v odličnim vodstvom ?rencralmaiorja ni. Zeid?eria prestale pri Bal ti !n tud! prt R o t d i e 1 n i i i številne boje z rnočnef-širri trumnmi, kl sn "o?ku?ate vse. da vzd»-?e raš^ čete od Ode«;e. Kl^ob tem za-nr<»V?m in mrr^^nVrat razdrt! Železnici Je bHa razdalja Podwnlcc7:vska - Odesa. čez 590 km, obvladana v 12. dneh. Kal zahteva Avstro-Ogrska od Romanske. Bukarešta, 19. marca. (oKr. urađ.) Sem dospela poročila iz Jassvja pravi-jo, da je romunski kabinet pod predsedstvom Marghi-lomana sestavijen. Clani nove romunske vlade so vsi prijatelji centralnih držav. Berolin, 18. marca. »Tagliche Rundschau« poroča 0 avstro-ogrskih zahte-vah napram Romunski: Okrai Hotin v se-verni Besarabiji se bo združil z Bukovino. Avstriji naj pripadejo tuđi strategično važne visine in gorski prelazi na Romunsko. Meja za Predealom se preloži na Busteni. Kos, ki pripada Avstro-Ogrski. ne bo nik-jer širši, kakor 20 km in }e pičlo obljuden v gozdnatih pokrajinah. Večja poprava meje se zahteva samo na crti od Verestoronv szorosa do Donave. V zavarovanje tam ležečih važnih prelazov se zahteva zapadni del Male Vlaške s Tura Severinom. i To se godi zlasti v varstvo proste plovbe j na Dona vi ter dobi Avstro-Ogrska na ta J način ozemlje ob dolenji Donavi. Ko!n, 18. marca. Kakor poroča »K0I-nisehe Zeitan?«, bi Marghiloman zaeno z mirovnim sklepom rad rešil dinastijo. — Carp in njegovi prijatelji in pa skupina, ki jo vodi B e I d i m a n, so pa edinl v tem, da je prenovitev Romunije na zdravi, trdni podlaci možna Ie z najo?fo oslonfrvijo na osrednje velesile, kar Je p3 z dana§njo kraljevsko hiSo nemo^oče, ker je ta v preozki zvezi s povzročiteljl romunske katastrofe. l€i£osemska se vklonila ententi. Haas, 18. marca. (Koresp. urad.) Kakor poroča Korespondenčni urad, je izjavil minister Loudon v poslanski zbornici, da se čuti nizozemska vlada prisiljeno sprejeti zahtevo zavezniskih vlad, da pripusti nizozemske lad-je skozi ogroženi morski okoliš, ker je storila ententa od tega odvisno, ali dobavi do 15. aprila 100.000 ton pšenice. Nemčija je namreč na to-zadevno vprašanje izjavila, da ji je po-polnoma nemogoče tekom dveh mese-cev dobaviti 100.000 ton pšenice. Nizozemska vlada pa je storila svojo vklo-nitev odvisno od teh - le pogojev: Nizozemski mora biti mogoče računati na razdelitev nizozemskega ladijskega prostora in na preskrbo dežele po me-rilu, ki ga je določil The London basis af aj?rement. Dati se mora za vožnjo v nizozemska pristanišča in za nizozemske ladje premog, ki je potreben za te ladje. Kar se tiče voženi nizozemskih ladij skozi ogroženi okoliš, morajo za-vezniške vlade skrbeti, da ladje ne bodo prevažale nobenih čet in nobenega vojnega materijala in da ne bodo ob-orožene, da bo posadkam dano na prosto voljo, ali se udeleže voženj ali ne in da se takoj po končani vojni nado-meste morda izgubljene ladje. Vlada ne more in ne srne iti delj. Minister je Se dostavi!, da bo, kakor hitro bo dobil odgovor zavezniskih vlad, sporočil tuđi ta odgovor zbornici. Amsterdam, 18. marca. (Kor. urJ Kakor izve do iz Ha a ga, so vodilni parlamentarni krogi na nejasnem, ali ob-Ilublia London ententi vso nizozemsko torsa*n. ali samo v Amerikl se mudeči de!. Zadntf stavek govora, v katerem oDozana Loudon na to. da si Nizozemska na ta način za?otavlia velik del svofftflra brorTovia, bi dal skl^natf, dn ^re le ra del fizo-rpmejtr"** brodovfp V^p večerno časopisie močno napada vlada — b5' Stcv-_____________________ .SLOVENSK/ NAROO-, dne 20 msrca Itflft. Stra i 3 Berolio, 19. marca. Kakor poroča Nordaeutscac AUgemeine Zcitiingc U haaga, so izjave nizozemskega zuna-ojega ministra zelo malo zadovoljile člaae druge zbornice. Berotin, 19. marca. Glasom rotter-damsKega. poroćila je bil za danes do-poldne pod predseđstvom kraljice skli-can ministrski svet. Zatrjuje se, da so poslaniki entente v nedeljo izročili nove zahteve. Amsterdam, 1S. marca. (Kor. ur.) »Time.-* porocajo iz VVasfaingtona: Predsednik Wilson je sprejel v avdi-jenci nizozemskega poslanika, ki je za-govarjal izpremembo sklepa o uporabi nizozemskih ladij. Predsednik se je branil pod sedanjimi okolnostmi spre-meniti svoje stališče. Za transatlantski promet je na razpolago 460.000 ton. Nizozemski parnik »Neuwe Amsterdam* se bo odpeljal na Nizozemsko, ker je bil prišel v Ameriko pod pogojem pro-stega povratka. Haas« 19. marca. Nizozemski polje-delski minister je odredil, da morajo vsa plovstvena podvzetia odpoklicati iz NemČije vse ladje, ki plovejo na Renu. Kola, 19. marca. »Kolnische Zeitg.« pravi: Nizozemska ni pomolila ententi samo malena prsta, marveč najmanj eno roko. Upoštevati se mora težavni položaj Nizozemske. Nemška vlada pa bo odgovorila Nizozemski i n ententi tako, kakor se ji zdi primerno. Naši podmorski Čolni bodo tuđi ta prirastek na tonaži primerno skrčili. Amsterdam, 18. marca. (K. a.) Nizozemska brzojavna agentura izve iz Haaga: Zunanji minister bo danes ob 1. pop. v poslanski zbornici podal izjavo o stališču nizozemske vlade glede zahtev zavezniških vlad. London. 18. ma-ca. (K. u.> Reuter: i ^Dailv Mafl« Izve iz Haaga. da je nizozemska vlada iz stvarnih raz-logov sprc'cla pogole zavezniških vlad glede uporabe nizo-zemsklli 1 a dij v izmenn za I i v f 1 a. 2cneva, 18. marca. Iz Pariza: P n a-ka pogafanja. kakor z Nizozemsko, se vrše zaradi ladij tuđi s Spansko. H a a g. 18. marca. Zahteva. da na! fzroče raroolož Ijlvi I a d i !• skiprostor, ni bila stavljena samo do Nizozemske, marveč 1o vseh evroosVlh n c v t r a ! n i li d r-* a v. N'amen ie. d^eči med Vemči -o fn Vi-zozemsko voino *tarve. kar hi pote?rnlo iz zapadne fronte 40n!$*i\ vtf^-fitt prerrrr>^ fn s*» nđ"»HJati. NaJVže bodo vse te ladje rekvirirane. Intervencija Japonske. Đeroiin* 19. marca. (Koresp. urađJ Glasom nevvyorških brzojavk pariških listov je, kakor poroča »Vossische Zei-tung«, VVilsonova nota kongresu izde-iana. Nota iz javlja svečano, da Zedinje-ne države ne rnorejo pripustiti japonske akcije v Sitiriji. Tokijo, 19. marca. (Koresp. urad.) Reuter. Vojni minister je konstatira!, da se nahaja v Sibiriji vzhodno od Baj-kalskega jezera, 94.000, zapadno od Bajkalskega jezera pa 6000 nemških vjetnikov. Vzhodno od jezera se mude-či Nemci so brez straže ter se trudijo, dobiti v roke orožje. Boljseviki jim po-magajo. Nekaj tisoč zmernih pod ?e-menovom se upira boljševikom v Vla-divostoku in Blagoveščenskem. Kljub temu se moč boljševikov vedno širi. Če bi prišli nemški vjetniki do orožja in bi maksimaliste podpirali, bi se ustvaril resen položaj. Več tisoč nemških vjetnikov, preskrbljenih z vojnimi potreb-ščinami, bi položaj silno ogrožali. Haag, 19. marca. Iz Tokija porocajo: Današniega kronskega sveta se bo najbrže udeležil tuđi cesar osebno. Vlada bo najbrže prešla k voj^kim akciiam in sicer še predrto se odgodi parlament. Opozicijonalni list »Asa^tc pravi, da bo ministrski pređsednik Mo-tono najbrže odstonli, ker ne more dobiti privoljenja svojih kolecrov za na-stoo Japonske. ki *a je zahteval že me-seca novembra, ko je notei zz*est* Har-bin Jn VlarlivostoV. Ko je bil sklernen med Nemč^o \n Rusito se^aratn* mir, ie smatra! Motono za mimemo. da Ta-ponsk* tiasfor)?. Po5rvefnvM f o^i'M. ^^ Zcdfnfene d~*ave ne r^ot-pio pritrditf Ja-ponsk^Tfit po«ivzetfu v SMrfH. Cfirih. 1«. marca. JaTvisVa ^ nn*W* fH^TcH Do^lnnfco t na^v^t^m. rat *e v«» Dri?f?»n| spori pozabijo z ozfrom na revnost rj^l^?aia. _____________________ . Ententa o Rušili in nje-nem miru. London 19. marca. CFeuter.) Znna-m*I urad objavlia sledeče obvestilo: Premierni in znnanii ententni ministri, ki po bili zbranf v LondontL smatralo ▼ svoio dolžnost. vzeti na znanie politični zločin, ki ie bil izvršen proti ruskemu rnrodu pod imenom nem^Veara njirn. Rusija ie bila brez brambe. Ruska vlada ie noznbila, da ee ie Nem^.iia štiH leta boievala proti nPodvisnosH narodov in nroti Dravicam ^lorcčnoMi in v stanra brezprirnerne larikovemosti te pricaKo-vala, da s nriprovarianieTn doseže de-mokrntični mir, ki ^a z vojno ni mogla doser-i. Pocleđiee so pe kmsln pokazale. M *o po+e^;lo premirie ko ie nemška voia-?ka uprava nrelož^la mase na zahoano fronto. Četudi se ie obvezala, da ^ns« razdelitev 6et neizpremenienoi in Kubi- • la }• biU tako slaba, da m mi dnaila protestirati uroti tei preloraitvi od Nemeev dane besede. Kar ie nato sledilo, je bilo slično. Ko ie bil aem&ki mir v Tehnici dosežen, ie postalo iasno, da vsebiije invazijo v rusko ozemlie. uni-cenje ali ođvzetie vseh ruskih obramb-ain sredstev in orfiraniiariio ruskih po-krajin v prid Nemčije. početie, ki se od aneksij ni locilo, dasi so se te besede skrbno oribali Medtem so snoznali ti Rusi, ki so onemocrocili voiaške operacije, da je diplomacija hrez njoči Njih za»tODniki ->o bili prisilioni izjaviti da iim ni pre-ostajal nobep drua iz hod, kakor i>odpi-sati predloženo iim mirovno posrodbo, ki so se ie že prebrati upirali. Podpidali so ie brez vednoMi. če ooerodha v svojem pravem pomenu znaci mir ali vo.ino in ne da bi zved^li v koliko ie z ozirom nanio potisnjeno rusko narodno življenie v eksisienc> sence Za nas, ententine vlade, ni bilo dvoma, kako | bedo sodili svobodni narodi sveta to no- ! čotie. Čemu izgnbliaii časa z ohliuhami Nemčiie ki ee ni se v nobeni periodi zsrodovine svojih zavoievani — niti ko ie zbila šlezijo ob tla, niti ko ie delila i Poljsko — nokazala 8 takim cinizmoin ' kot razdiralka narodne neodvi^nosti in kot neizpro^na sovražnica ćlovp.-kih pravic9 Poliaki. katere iunaski duh te preživel naistra=neiio narodno traredi-io. preti čeirta tlelifev in da se m>nn i ^>ol še novera. so unićili zadnje sledi i knke noodvisno.^ii ki se opira na varljive ob'iube rrosto«ii Kpt ve!ia za Cusiiio in PoH^ko velja nič mnpi tuli za I.omunijo. ki ie ■ bila prem svnu od teVov neusmiliene ! želie po vladanju. Pod plnsčeni hc-ed I Dreži surova resnienost voine in ne- ; zmanišani že'u vladanii sile, ki ne | r>ozna zrkona. Mirovne noeodbe1 kakor je tr». ne homo in ne more m o priznati. NrSi lnsini ci hi -^o ze!o ra'Jir-ni. Mi se borimo in se boiro naprei b< ;evr.!i dn enkrr»t za v«el^i napravimo konof tci polit !i ronnnii in Ha ie ne-ta vi mo na mesto rairnes;a vla-danja organizirane pravičnosti. Dorarfiđ na feo"iš?i\ NASP LTMDNO POROCril O. D:»?ir>^ 1? m?.rji. (!'or. ura 1.) Nikakih ros-bnlh dcgoi!kov. — $ef p:cn. šfahi. Dun^I 19. mirci. HC T?pon urd.) Noben/i r-ntciFbnth dosodkoT* — §ef gcnerr.!nc.Ta štnba. nfms\o LP\n\o poroc»?o. ncroiin, 1% rnarca. r ur.cU Zaradno bon?če. A r m a d n a skupina prestolonasiednika Pu-prehta Bavars^esra. V Fun-dr'ji, severno Ar^rcnf?crcsa. ft?kor tuđi v zvezi z anr!"sk'mi sink? na ohofo ?tr?n fi k^nsla La B^s^'e. ie bilo art!-ijcri'sko ^elova^je večkrat mnčn-. *5e. \a ostal? fronti je ostafo ▼ zmc-rnifi m^-jaTi. — Armadna skupina nem-š k e ? a prestol^ni^lednika in' v. G a 11 w i t z a. Med Oi?o in A'sno, i severno f?c!n?sa. in r?a poscraczn'h od-se!:i*i v Chamnp^r.t ?e o'ive! ar*i!,?crij- f sk! ogenl. Mo^n-'Šj Je bil čez dan na I obeh strsneh 'Vs'*. — Armadna skupina vojvode Albrehta \V U r t e m b e r š l: e ^ a. f'a fotrr*nT|d fronti In v er^dn:!!' Vo^azih od časa do časa delovanje art:r;erli. Na vse? fronti jako živahno dkovanje. Fn>n?oski Ict^ld so vr^H na !a-zarets!\e nnprave. katere se \c d?\o o^lt-no spoznat! kot tz!ve. v l.e Touni bombe. Včrraj smo sestrcUI? 22 sovra7"!li letal fn dva privozna zra^onlova. Po-ročnik Kroll ]e dosegel svojo 21. zmago v zraku. V februvarju Je zr^šala !zsr»fha so-vra?n?h zrnčn'h bajnih sil na nemr?i!i frontah 18 pri veznih zrakoplovov In 138 letaf, 1zm?d katerih f>h Je padlo 59 za našim} črtami. ostala on^tran ?ovražn;h pozfcij. Izdubili srfo v boju 61 letal in 3 pri vezne zrakoplove. Vznod. V »u^ni pokra^n? ?mo za-sedU Mkofafev. (Ob izUvu Bu^a v Crno morje pribif/no 70 km severozapadno mestR Kcr^ona.) Z drugih boj'šč nič novega, — v. Ludenćorff. Bcrolin, 19. marca. (Kor. urnd ) Zapadno bojište. Skupina gfm. Puprehta. Napađafne čzie prusliih, bavarskih in scf?sons!:ih divfzij so izvršile na Ffandrskem uspe^na podvzetja ter so pri tem vjele nad 300 Bch'^ev. Od obal? do kanala La Bassee ;c bil o!?enj zvečer s*opnjevan. N^ ostal? fronti je ostaj v zmernih mejah. — Skupina nemškega prestolonasiednika in v. Qallwitza. Pri Jouvincourtti so pripeljale baden-ske napadalne čete po trdem boju 20 Vjttih iz sovražnih rarkov. Včasih je o?:enj artiljerije na obeb straneh Reimsa in v Champagni oživel. Na scverni ver-dunski fronti se ie stopojeval. Nadalje* valt smo svoje izvide. Saksonski od-delki so na vzfaodnem bregn Mose vjeli 56 mož. — Skupina vojvode A 1 b r e ht a. Na mnogih točkah totarhi-ške fronte, t Vogezih hi t Sund^av« ži. vahno delovanje Francotov. Vćeraj sna zbili v boja v zraku in s tal 23 sovmžirih letal in 2 privezna balona. Z ostalih boli^ Bičesar aoTega. — v. Ludendorff. Z ZAPADNE FRONTE. Berolin, 19. marca, (Koresp. urad.) Dež je omejil na zapadni fronti bojno delovanje. Na severni verdunski fronti in v gozdu Paroy je postal artiljerijski ogenj živahen. Z ostalih bojteč nlčesar novega. D u n 11, 18. marca. Na npido tipajo Asgleti la Fraocosi aaprattaao «• acmOI fraofi, iap0t pa Je dvonljlvo, aM bodo pri- Celi x vcćjim napadom. London. 17. marca. (1C a.) V po-slansid zbornici |e bila predložena peticija narodne stranke s 100.U00 podpisi, ki izraia sitrb glede koncentracije nemikib Čet na zapadni fronti in pozivlja zbornico, da naj ne* m udom a razsiri vojaški zakon tuđi aa Irsko, da na u način prepreci nevarnoat Z ITALJJANSK« Fft^NTB. G arlba I dinskef » zbora ne bo. ltaUjausti listi porocajo, da je vojni minister na neko vpiašanje odgovoril, da tezkoce, bistveno vuja^Kega značaja, pre-precajcjo u^tvantev garioaldinsKc^a zbora. Letahho delovanje. Dne 16. marca je uAo izvršenih več uspežnlh iz-vid.iih poletov Nadporoćnik pl. riala je premagal svojega 12. nasprotni^a. Na juž-nutirols.vj fronti so obstreljevali s strojnim! puškami naši letalci z nezname vibine so-! vražne jarke in zavetja. Tuđi na tirolsld ! zapadni fronti ie vlaaalo živahno letalsko dčrlovanje Prejšnji dan je strmoglavi! Ćeto-vodja Mayrbeuerl en nieuportski aparat in dosege I s tem svojo tretjo zračno zmago. I O zračnem napadu na Nea- ! P e I j porocajo preko Lusana, da se je iz-vrsi! iz najveće visine in je traja! koma) par minut Rombe so zadele neko hiso v mestnem delu Sv Erazma. Pet oseb je bilo ubitih. 15 ranjenih. Isto je bilo v ne' ih hi« i §ah v ulici Roma in v ostalem središču. Za-I deti «ta bili tuđi cerkvl Sv. Brinite in Sv. Nikrlaja: mrtvih 11, ranjenih 24. Italljani zapuste \lbani-I o? »Secolru p^roča iz SHnna, da se v A|-■ banifi koncentriralo av^trijs':e !n nemS'e ! čete. Ver s^di'o arr^dna vodstva central-I nih dr*av, da ie itali'ans1 a fronta ram naj-! šili' e'^.a. Dnvozne potl so redke in trans-I portne tcVnče ocrrorpne ^alii^nsko vrhovno povofinf^tvn •#■ odredMo odhod Italijan-s!-:in čet iz Albnnfje. ITM.!.!\NSKO UPADNO POPOCFLO. Ifl. marca. 2ivahen artifierfKki boj v LaTarlns' i d lini, v pokrajini Montella in Jf'no Ze^s na. V ravrsini Piive so bili sova^i odJ°IW z ognjem naih st-ojnih wr\ ra''"ml!^nf. Na*e pntnlie so ra"->T-ši!'* snvra'rp ^d !^!'e v .fi'ir'iriM, a!i^*"!-ral° sr/ra^ni'a v T-oMini LaT*if In vHerMe r""«*-'^r!'»ia nr> oh-ež\u Dne 17. marca ie coc-fel1! e<^n ra*;h 1et^!?fv ne!;o r.ovra^^o 1 "♦Mo ri d^cn«m b-^^t! r^}ave Vjerni so b-tT r^-ita ?t«-j rn^n^!r!a ]nf"*^ ra"1-^ vli^dr*o hriSg Ora^e. v Seren^ki d^P^i, ju'ro acian^a nre*!flra fn vzhodno Conci. PR^n NOVT'A! R^»n NA BALKANU. Rizel. 18. marža. ^Ba^. Nachrichtcn« porc?i!n, da nri^aktTtcJo itali:3n^Vf Vro^i nt-»ad rn B"V *^n. H sfcer v albanskem n d < e '■ u. V^^'a^f^'o r.'madno v^d^tvo ie b?f? ^đ-cd H **» vse D°trebno za možno iz-prar^ffcv ozerrl'n Iz Pa!cet!ne. CaWffrad, 17. rra-ca Ma nai^stfn^d frnrtti - !n'a v celoti mir. Pri Tafilu s^o oclv/c'i v^^rrV'^rr) en tp"> in 5t?ri strojnice. Vrh.-■■d-'o I*i severo - vzhcdno FTrzeruma smo zascdTi Keprlkej in Tortom. Londonska konferenca. Pariš. 18. marca. (K. u.) CTemen-ceau, Orlando in dru^i franeoski in Itali-janski min:. = Dtntajski »Abendc ostavljen. Du-nair,ka policija je za nedoio&n čas ustavila većernik »Der Abend«. ki ie zasto-pal v zunanji politiki pacifistićno sia-lisče. = Tirolski »Deutschfreibeitllche« proti Avstriii, Iz Inomosta: Vodstvo stranke »Deutschfreiheitliche« na Ti-rolskem je sprejelo resolucijo, ki se glasi: »Mora se smatrati, da ni nobe-nega upanja, da bi si nemštvo v Avstri-i't priborilo kedaj pozicijo, ki mu pri-tiče. Nemci torej nimajo vzroka, da bi se se nadalje zavzemaii za državo, ki iih zanemarja in zapostavlja, morejo torej mirno gledati, kako krmilarji Av-strije trajno izpodkopinejo temelje te države in ogrožajo njen nadalnji o'j-stof. Tuđi mi Nerfcci borno mislili, kakor Nenemci Avstr»e*v bodoče ne briga- j joč* se za njeno\isodo, samo Se na svoj lastni bbgor.« % ^ i = Razsovor z avstro - o^rsklm Tojnl:n m:nlstrom. Budimpešta, 18. j marca. Vojni minister von SHger- j Stciner je ime! razgovor z berlinskim i sotnid: ikrm »Az Esta« ter je med dru- i gim izjavil, da ie zelo zadovoljen z uspehom svojih berlinskih pogajanj. Vojcsiri položaj je izboren. Upa, da bo j na vsej vzhodni fronti v kratkem za- | vladal mir. Glede prodiranja naših Cet v Ulzrajino 5e izfavil. da bo pričel kma-lu čas, ko bo mogoče Čete poklicati z yzhod**e fronte in ojačiti s temi četa-ini it-ilisnsko fronto. Na vprađanje, ali bo Avstro - Ogrska poslala na zapadno i fronto Čete, fe odgovoril minister. da to ne loži v njez vi kompetend, da pa rvhtna uro ni rnogoče vedeti, kaj prinese prihodnia rra, ker se položaj ne-^K«t:no iznrerr:-»ia. Oni ljudje, kl no* y, če^> verjf-tl v velike pošiltatve žita Iz ; •Ukrr»ne, so v veliki zrno«. Prav gotovo je, da popolnoma saoprnjo na oapafc m sapad-i netn bojliča. N«nd ao r%% tameUito pripravili. Gleda tplafaafa arir« ja ta-t iavil, da >• to najtaila vpraianjc. NI dobro prorokovati, misli pa, da nismo r več daleč od takega miru. Naš vojaški - položaj se ne more poalabSatt, to nvt-' deva tuđi ententa. Boji položaja oa - bodo spremenilL Vtled leca moramo ; priti do mini. i = Ocrska votftaia reforna. Bo- • dimpeSta, 18. marca. V odseku za > razpravo o predlogi volilne reforme je Krof Tisza govoril o zvestobi Slovakov 1 in Rusinov. Obenem se je zavzel za ' Šest, a ne za Stiri ijudskoSolske razrede, ki bi bili predpogoj volilne pravice, 1 dočim je justični minister dr. Va-s z o n y i zagovarjal v vladni predlogi navedeni nižji šolski cenzus. Naučni minister grrof A p p o n y i Je izjavil, da mora ttmeliiti varstvo narodne enote in bodočnosti o^rske narodne države na razširjenju pravice. Nato je bila 2. pred-io?a v celoti soglasno sprejeta; prihod-nja seja, kjer pricne podrobna debata, bo doloćena sporazumno z vlado. = Jngoslovanskl dnevnik v Dalma-ctJL OsjeSki »Jus:« poroča, da skoraj prične v Splitu izhajatl dnevnik, ki bo zastoja! politiko narodne o^amosvoiit-ve. Kakor smo izvedell, se bo ta dnevnik imenova! »Novo Vre^ec in b"* z> I čel iz^aj"!t! ^a^etVrm rr»r«;rc!i rraji. I Olavr.i ure'ni!; mu bo znani hrvat~':\ publicist VinV > K i s i X ^cJaj jrcCn k za'Jr5!;eri »N*»ro^n^«ra L!«*i«. = Prcradovlt'^va pr>5*ava twV ▼ Osjetu prer-oveđi^a. Po zasrebikem \ z"»ru je tuđi policija v Osjeku prepo\e-dala vprizoritev Preradovićeve drame »Kraljevih Marko« v tamkaišnjem na-rodnem g'edališ^u. Slavnostni odbor je * znak protesta ćela Prerndoviće^o prosb.vo odpovedal. V Zagrebu Je bi'o ra predvečer Preradovićeve sto!etn:ce narodno gledališče zaprto, ker je roli-ciia zabranila vprizoritev »Kraljevica A'arka«. ^-11.000 Cehov obPo\]tnlb pri Onh-maČu? »Pra^er Ta^Matt« parola, da so Nemci v Bahrnaču obkolili 11.000 Će-Iiov. Med r^irri fe. knkor znano, ti:di I urednik Bogdan Paviu. I = Koznltč za čc^ko-slovansko nc-odTlsiiost v Italiji. Iz Luona poroCajo, da se je ustanovit sekcija krmiteja zn če?ko-s!ovans.ko reoiv'^nost. Dr. Melzi te zahteval, da se takoi napravi prosto-voljna če§ka legija pod italiTans^lm ar-madnim vodstvom. Irredentist Bren:ari je predhj?al rrizna'no brzojavko Franu fllavačku in Stepaniku, ki sta češka strerrlienia v Itilifi uspelo rropi^'.ra-la. Konćno so pozvali v!ado, da naj po-spešuju O"O- ; ben za hujskau.ie nroti Slovenocm. in si ! morajo izposodiLi maril»or8keKa dr. i Mravta.^a, k-iieresra oč> niti neniški ni I j znal. ki pa kot pristen Nemec na vseh i s!iodJh na.stopa z erožrno, da se bo 'o ' Mpodnje^tajerL-ki nem.ž'« oHoro- ženo silo« ustavljali ustanovitvi Jutro* ! slavile. Mi celjskim nosilineincem nit-ino prav nič oevoščliivi. te si tuintam na naše strožke prirede kak^no zabavl-! co in na« tuđi Mrav I a? ovo hujukanje i dnn 7. aprila ne bo spravilo is ravno-1 tc^ja. Nam je tuđi popolnoma vseeno. čm jih hujska proti nam kad. Javomik, Ambrožič. Mravljak, Cankar, Sorin-iek. Skoberne, kl 00 seveđa sami prisft* ni Neroci, katerih 4*dje ao m 6m moHU t teuiobur^kih coidovih. Tndi tim m$ lamerimo, če si aknšajo »edaj. mm Uh \ ) cesar ni hotel sprejeti pr«d seb«. «volo ■ l?7\co hladili na troiih konrentikrHh. | Nam je to Ie snamenje. da ]aha*o, te 4a im njih strah! ^ Manlfaataelfa ▼ M i • II ■ i-sk i đ o 1 i n i. Isti dan, ko U SaTinUka dolina na veličastnem tabora t žalcu mani Testirala na ftlore#«n na^ln sa rje- l dinjenie S. H. S 00 a« sbrato ■mofiea naroda tuđi i* MUUnjsk* doUna ▼ 0t . Ura pri Mulinii na sbororani« poalan-ca dr. V erstovžka. Nad 1000 ljudi Je na- , rdušeno manifestirala sa iato mahtero ^^v^aB">Vv ▼ WMWmwWKBKM SlMPsm. ▼ OIV* ▼eniicraikem okrai« rason posMnciirj«-na«a 8lavanf«radea ni obdiae, t kateri bi a« bilo tm Ijndaivo akoro bre* isje-bo sa naio deklaracilake politiko. (Po-ročilo o itiltskem ahodn obi a v ljamo na dnurem B«tu. On. or.) Dtitt TliirjtT sa oodvii pla£«|« bala duhoTsttna pri Sv. Duhu na Ostrem vrbo ▼•akomar. ki podnice iu^osloTaoako deklaracijo. To Tnebo-vpijočo oalarijo ie porodila tadnia gnx-ska >Monta«8zeitunff€. ki Ie euloh list boljSeca kalibra. Castitljivim nemškim bralcem čeaUtamo na taki hrani, ob kateri i'i pri na« fte svinje pocrkale. OdJuineŽeleznfce Za no-stajenačelnika r Bre2if-fth ie imenovan jf. Juri J u % Č i C , doslei višii revident na Dunnju. Bil j« že svoi ćas posta d* vod]^ istotam. ('tH^H Raku« ima mren tr~ fovinft t ^e'r^om tu»Ii ftn€»«f^iiflko trico- I vino (1r?a c«o«-*»d?\1 š«? nisi^-i vo-1p!M. v Icatori po sploh vne »iobi. Nir.ffov vodia trcovine Jo^t i« kmetom t T^o^arski dolini ponuial* kavo ular'Vor. riz cvirn, rooko perro]f»1 sve^ft toUak. podpla^e, oMcko. platno «p'oh v^e. k?»r n^vn^nl 5-o.n'jftrii koin->i za kn rte doHe a &<* ipte-C:\ ie 70io iha'o [-iubio.% k« i ^* hof-e.5 veČ! Mro dr«».iva tnn-.J^ P^kiiS to stvnri na M?*ri^ poum hi hi'o zc-lo nmo^no »'e bi s:«-ivni rar»ffistr;>t napravi! ma'o pro-isk^v«, kftkšne zrJorn \m^ Rak uš Kaj rec© k trnu ATnhroschitsrh? Na?r«de 1a popis s e t▼e -ne pa stanja ir.vrš^no-'n m^.-^n. \\\-nija 1917., fo se v pornieTr-i^kom o';ra-.iu ('-fj o?em m e p e r e v konačno iz-plnčale. Doloc^na Ie bila na dan bera-žka plača 10 K. k?»1ti delo ie bilo te-žavno. A kej se zerodi? Skorai vsem se i> nekai odtepnl Io. nekaterim do 2tK) K. čamo c. Maizenowitprhu v Rnd-icir.iu pa je nagrada z v i š a 1 a za 80 K. Zdaj se razum^mo e. nadffeometer Fritx, kaj ne? Nemee zviša nasrrndo ncmakuti:r»u. Slovencem pa io zniža. Tako torei ravnalo nem.^ki uradniki 3 Slovenci! Zopet dokaz, kako potrebna je >.Juffoslavi]*a« Vodio politiCne ekspoziture v M o z i r \ u io zadnjiČ nekdo. ki ie do'>ro znan. zasovarin.1, če$. da on eočustvuje z na^:m prebiv?lptvorn. '""a rnožiceli nm* pogleda- za kake mr.-enVo-sti kasnuje Mihel strnnke « velikimi sr'obami. In to nai bo sočustvovaniel Za poft! L i u b n o. Na zadnjem nradnem dneVII polhi^ne ekspoziture dne 12. t. m. ie priš'o na stotine mož. žensk in otrok probit Mibelna za krtih in dovo-lienie, dn se zadnii voli oddsio voiaštvu sele potem ko bodo kmpfie polja pose-iali. Ako pe bode zadnja živina po-prei pobrala, potem nostaneio polia ne-obdelana in neizogibna nosledica bode lakota. NaS kmet ie ponižen in ubof?-liiv ali sedai bode nieerove DotrpežHl-vosti konec. Ce vidi v naprei lakoto in s tem nocin svoie družine, potem ne bode nič cudnejra, ako v RvoieTn obupu zrtsrrnbi vile. K«r se rrodi v liu^enski obč!ni, to ce bode zjroniiO tuđi v drurih. Zeto n.ij Mihel Dravo?:i?no posv«ri Cla-rvja, naj ne tira ubo^e^a liudptva v obui) in neprpm i sijeno na^toonnje. Bije zadnfa ura. Vsaka do vremena. Drobne novice. V 1 o m 1 j e n o j e b i 1 o te dni t trgovini Goričar - Le-skovšek v CeHu in odne^ene^a blaea za prilično 20fX) K. — Konzum iniaio v Celju državni nastavljen ci. Med no^t-nim uradnižt\Tom in u^Iužbenstvom vlr-da vedno večie razburienie. ker §e n\^o t^otJi do^e^i printopa v to oraran'znoM'o. drsi ie p^žba pri no^*l bre^dvomno težia in or'ffovorneiša neco r-ri m.irei-kflknkem druepm uradu. — Odlikovani «0 8 Čaplnim znakom 2. razreda Rde*Varn križa z voino d^koraciio: župnik Fridenlf Kukovi^ nn Dobrni. naduritelj Krnst f?l»nr v Petrov^ah ravnpteli in žunar. Gustav Vodnik v Tr7 ovliah. učiteli Fmil Volr v Tr-bovljah-Vod^b, dadu^iteli Fr. Farč-n i k na Pol7*»li. ravnate^i Franc Jurkovl^ v ftmnriu pri Jelčnh. — Požar ie dne 14 t. ra ob 3. uri popoI-^ne izbnihnii v flros*nod*trp»:eni po^lo^iu Frar^a I rdnika v Tmovliah pri Ce-^u PoŽrrTvkoTt Pc ie po^^o^ilo no^nr n-% n^ vodeno nr -'o^»» oir^iitl. — ^ina u r1 o r i 1 ie ^ocp^Hk Purort Sotlar !>n S«vnlci Sovrr.žfl P'a ie fe del1 čn*\. Zad^ie dni i> bfi f'T JoSeT. ki ie voi*>k. na c'o-iustu. Pr'STo ie nekeca dne zonet ^o nrcnira. v k^terem ie o*e *~f*rr*h\) ^u^'o in pfn?! n^trpiu v nrni. Sin te fo rr,,.' 'n"'-r, r-n-j ^t fe zhp*«l k ma+ori v 1-i'hmio O-v-e r»^ ie rrrrahii nož. pln- nj] za njim in tra ;**? trikrat t^ko rn^il. Sin ie v par n^:ou*ib nmrl. Zivin^Veira očeta po raprli. — Kot snažilec č e v lf e v ne ie te dni potuHU v np'-^m rr>Ti<5V«T^ ho*f»Tu r^o^ do«!**! npmanp^a imena Kr mu ie M*o i^^o^nnih v pna-že^i** 7 nnrov cc*\i;ev. Vh ie nob^^al v nebrbfnik fn tr'nrri ^r»*rt ore ie bil *ez hri^e In doline pa bi bil *« boti točen. «1 ie od natak«r;ee Se iJBPosodil nro in tuđi i nio ii^irtil. Doslei Se navihanca nišo dobil! — Umrla ie dne 12. t. m. ▼ Col tu rosna Jofefa HaselbOhel rojena BTfink. «or»ro!ta vTJO^o^enejra d?»v5-neca npraviteMa. ptara 65 let. — Po-r o čl 1 • e i e dne 16. t m. treorec Franc KOnlff t Celiu Ie i 1 mareem t L onu-Castnlftko zdraviliiče na Do-prni pri Celju je • 1. marcern t. 1. or>xt-*«eno. — Začastnetakanonika ie bfl dne 15. t n. t Mariboru Instaliran hveftttki deka* & «. Jote Meiićek. — U m r 1 i«» 14. t m ▼ Brefleah po dold boleznl Maka Ceri«, klapar iuine ie-tenio*. mm 1 Mm »mr fesfl i inimUt m NadvofvoJa Fra« Salvator ▼ Gori- ci. V nedelio se ie mudil v Gorici nad-vojvoda Fr*n Salvator. viče patron Rde-če^a križa. V seli dežeinejza društva Hdečega križa se ie ekieniio ustanoviti ljudske kuhinje y nekaienh krauh de-ieie. ki >o do vojni n.iii o i nrizadeti. Trz« i*i namestnik v l>idih. Trža-ški naiuostnik baron Fries * Skene je obiskai v 60oo:o briski o!>č;m Stever'u^n in Koiska ter se živo za.nima 1 za razine* re v iJrdib O-rrdaji odbvr na Dan in. V l^d odđtopa bivovjjt^ ure i^uthuk.. po-;)Oua Kir*vnf"?-a o«ive!nika Ivan/. Okretioti ie ^Osrednji ou--oi*€ iz^olil pred^p-jnikoiD drž.vviKbi^a poslanca Josinn Fona. njegovim namestnikom min podtajnika dr. Frana V o d o p i v c a. Odhnro-ve tele eo vs;:ko sredo ob 6. uri z večer v prostorih >Junosiovan«ike2ra klubac. Med dobrom;ke ste.iemo ludi na v»em jutru široko znnno tvrdko Igrnic Fuchs. Dunai VII. Neu^aueras^e 23 (matična tvrdkr je v Prapi, V«irlAvsk6 ( l.ame^tf). ki ie darovala po 1000 pol štinh vrst papii ia in dvoje vrst ovit-kov. trgovske knjii>e itd. Iskrena hvala, Ob tej priliki sr ominiamo slovensko javnost, da Bloni delovanje >O.-redniepa odbora« edinole na radodarnih doneskih rodoljubov in zavodov. Delovanje p?.^e je zeio opširno Po'csr np.^tetiti ronic^-dnvanjf v no^ami^nih elu^ajih (besunehe »od pore vojaške podporo. inval''lTie j r komine in odskodnine. votn^ki doru- - i in odf*ui^n vse nanope o''n>vitvrrie akt.iie%i ie veliku vpra&ani načelne važnost i. ki jih je rnotroče re.-Iti eđino le z rAzprav;inai na merodainih me^'ih ln v parlamentu — Ako p& r:c«'e >O^rednii - H.or« /r.ccoviii pi de.Ov'Anif* za vos c:■.:-. ko ho to potrošno. n!ora imeti dovoljno gmoino podporo Prc.-imo! T>opnsti roi^Uom iz dt'že'a. kl no liile sv*>ie^a*no za«edc»ie po povražnika ali nuskod >v?»ne po voini. Kakor ie znano ib voino ministretvo znuk;izalo. da se mora podelili večiedcriaki dopust v.rrn voialvO'i ki ko i7 ?rori o/np»'er.Jh l.r^jcv. Izvooeii «rrso da mar^ikateri se z:':."\3i nr» nj* « Ooi dopusta. Pozivlia-mo vse tak&ne. da se zprlasi.io pri pod-pisanem odboru in da pri tem naznani-jo krrleJo, kjer sedai služijo. — Osrednii odbor za vrnitev besoincev m obnovitev Goričke. Dunni I. Bankeass > 2. O S Ž. Bratje župni in društveni funkrijonarii vseh poriških sokolskih dmštev naj naznaniio takoj svoje naslove tajniliu Avjj. Kozmanu, Gorica, Kaštelj 27 Gre za u^otovitcv društvenoga premoženja in škode. Na zdar! Oč.y rtnik dr. Dratrotin Treo iz Gorice, sedaj v Li ubijan i. je naznanil kran.i5?ki odvetniški zbornici, da se v treh meserih preseli s svojo pisarno v Gorico. ^unanAtvo PofTsrora raznania svojim občinarjem da se ne rrore še vrniti ćemov. ker ro razmere v občini še take. da teora ne dopušča;lo ni n^kake aprovi-zaciie in odstranjene še nišo nevamo-Rti. Žuo.instvo bo ura^ovn]o še nadalje pri Devici Ma vi ci v Polju pri Ljub-lian:. Umrla fe v Trstu srospa Amalija vdova K e r ž e. V Lupo?rlavi go poko-nuli eospoda Rudolf.i Arčona. i>o-^trine^a mojstra, rodom Renčana. Star je bil "2 let. Vr^rl ie 11. t. m. v fiTvrT>ini pri Kom-nu 62 let R+n.ri Martin F a k i n , r>osest-nik St. 6 Družina ge ie ravno vrnila z Doleniskecra domu kjer ie bivala od evakuacije leta 1916 Por dni nato je ffosnodar prerainul vsled pliučne bolez-ni. Bil ie vzsr'eden ffo«nodar; po^teniak in dalpč na okro? enlošno priljubljen mož. Zapušča ženo in o?cm otrok. Smrt mrd hecruncf V Mariboru je umrla eospa Katarina Rebula. mati tržiškeen žunana in zdravnika dr. ArtiiT-ia Rebnle Slovanslca Čitalnira v Tr»tn otvori bralno sobo in knjižnico 8 1. aprilom te^a leta. Poar-\iinia ^ y-Csnti«»re navale«. Poirri^nje rned vlado »n »Cantiere navale Trie^tJnoc fo pe r^rbila. kMror poroci jo z Dun?in .Akoiie so T>ađle radi teera za o^oli 1G0 K. V finarfnih kro-firih pp po^i. d* 9e bodo nri dovolienju posolila dale dMeko^e^ne usrodnosti za vspo.^tnvitev l*»dier]»!nV*». General Grba t V Opatiji ie umri IS. t. m. zTi.^ni hrvatski sreneral Grba. Bolan na pliučih in srcu si ie iskal zdravi*> ob morin kier pa r*-\ ie ralotila smrt Truplo prepeljejo ▼ Zacreb. n^rosfneniu ženstvu! V nedeljo ob 11. dopoldne se vrši v veliki dvorani Ijubljanskega hotela »Unionc slovesna izročitev ženskih podpisov za deklaracijo. Podpise bo prevzel načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Anton Korošec. Ta dan naj bo praznik slovenskega žen-stva. Narodne žene in dekleta, pridite ter izpričajte tuđi s svojo navzočnostjo, kako globoko korenini v Vaših dušah i ideja ujedinjenja in narodne svobode. *j Sosebno Ve, požrtvovalne nabiralke ] podpisov, organizatorice ženskega ple- I biscita, se udeležite slavnesti, ki bo ] kronala Vaše neutrudno delo! Vsaka j izmed Vas zaslufi častno mesto v dvo- \ rani, v kateri bodo izročale Vaše za- i stopnlce zgodovinske pole voditelju I naroda. j Vabila na to priprosto, pa tem po- I membnejšo slavnost se ne razpošiljafo. I Kdor priđe. Je dobrodošel. Dvakrat do- I brodošle pa Ve, zbfralke podpisov. 1 Z nedeljsko slavnostjo stopa s!o- »1 ▼cnska žena javno in slovesno v vrste I bofevnficov za našo osvobodltev. Po- I zdravljene 2ene in cfekfeta. kl se ude- I ležfte te manifestacije slovenskeza na- | rodnega ženstva- \ Dnevne vesti. — Odlikovanja. Poročnlk Stavko Cr- i ■ Iffol Je dobli nalviSJe pohvalno priznanje ? t mefl na !a*H fronti. — Proaiocna. Juc. Av?i!§tln Rclt- * min, odvet. koncipijent ▼ Slovenski BI- , f itrid Je U dat 14, smics ▼ sUvaostat 4vo» « rani c kr. češke Karlo-Pcrdlnandove onf-verze v f rasi promoviran xa doktor ja pi*-va. GestitanioJ —tk»j za kruta kr&^kesa ućKeljstva se oadaijuij. ...*.ojavr.a>ii rv.ai.is! ih i^ćitclh Sivih dru. c^v i,a ^u^oblovansKi Klub in vlado se je priviru/.iij tuđi učiteljsko diuštvo lilij— s:.e^a okraća s silJečim telegrainom: Uci-teijotvo stuji na roou maicrljalnega propada. Obupani se za te kamo tem potom po pomoć. Na^e oblasti nimajo srca za nas.Pri-silite Jih, naj naia neniudoma dajo, kar nam gre po zakonu in pravici. Državi dajemo, kar od nas zahteva, vzgojili smo JI bojev-ni!:e, dali svoje tovarise, brate, sinove. Za platilo pa poRin lrr.no. Protestujemo proti ia .emu ur.ičevanju kulturnih delavcev. Apeliramo v imenu človečnosti na hitro pomoć in v nje imenu zahtevamo neizprosno stroge remedure na;> stan morečih razmer! — Za učiteljsko društvo litijskesa okraja: Ivan Bezcljak. predsednik. — AH morajo tuđi invalidi k prebiranju? Invalid z dežele nam piše: Glasom sedaj izJanega raz^lasa morajo v letih 1894.— IS99. rojenl na nabor. Besedilo tega razglasa pa je nejasno, da ni mogoče raz-videti, ali so tuđi v ten letih rojeni invalidi obvezani prit! k prebiranju. — Ker Je to vprašanje va/no tuđi za š"irše kroge, odgo-varjamo rani ?avn > v listu: Tuđi Invalidi so " ivr^eni pregledavanju. Izvzeti so \+ Invalidi, ki sa v invalidnlcah ali pa če so prcjcli pav^al nimesto bivan'a v lnvalid-nlci Tzv^pti so tt^di ml, kl vlećcjo začasno Invalidno pristojbino in moralo po preteku dobe odnn!tl k vojakom, odnosno k zopetni s"perarnltracIIL Merodaien Je 30. novembar J0!7 — Pritožha proti pošrnemu orada ▼ Rihembergu, Pet na"Jh naroćnikov v Rl-hembergu na Oori^kem se pritožuje, da ne đ.->!va!o redno l!?*a In dolže poStnl urad tn^-" aj, di neredno dostavlja list. Tako na prf-'-er od \3 do tft. marca zopet Se nišo dobili list*, dasi vhM redno prlhalajo. Iz nn$e uprave se po?Mi!j list seveda redno v:?'- dan Ako Je krivda na strani poStnega rrra^a v Rihembercru. zahtevamo, da se ta-ko] urc^T rfđnn dostavljanje našega lista, t-akor trđi moramo ponovno zahtevatl, da se v 7>?rzn!^em orometu fstotako hitro od^raviir*1^ rax.| Vst\ faVor nemški. — Za naše oslepele vojake. Iz Gradca nam pišejo: Dolga vojska pobrala nam je mnogo dragih, zahtevala je hudih žrtcv. Toda najhujše zahtevala Je od onih, kl so Izgubili svoje naj draž je, svoj vid. Zavest, da so nekoč gledali v naravo, v njene pe-stre lepote, videli njeno prerojenje, videli svojce, videli življenje svoje okolice, ote-žuje jim še to bol. Razni zavodi za slepce trudijo se olajšati jim to bol s poukom, vsa-kovr§tniml napravami, nadomestiti njihov najdražji, izgubljeni čut z drugim! čuti. Tuđi v Gradcu Je zavod (Odillen-BHndenlnstl-tut), ki ima v svojem okrilju čez 20 naših slepcev. Za te naše fante nabral Je nadpo-ročnik Rudolf Est na mali Silvestrovi zabavi v Radečah pri Zid. mostu svoto 233 K 76 vinM h kateri svoti sta s znatnim znes-kom po 50 K pripomogla %%. Anton Polanc In Franc Kukec Iz Radeč, ter naknadno zbirko v slov. graški družbi 206 K 24 v, h kateri so znatno pripomogli: ga. Ing. Smer-ću, Inomost 100 K. zbirka c Rud. Juvana Iz Ljnbl'ane 40 K (darovali slov. vojaki), gt. nadučlt. Benedikova, ga. Renl Dolenčeva, gdč. Ang. Dolenčeva, gg. stot. Vavpotlč, nadživinozdravnlk Pirnat Fr„ nadpor. Ska-za Jos. po 10 K. Po Inicijativi darovalcev oriredila sta se na pustno nedeljo dne 10. februarja t. 1. mala Izleta z oslepellm! vo* Jaki, katerih so se udeleJHH slov. dame In gospodje graške družbe. Utis, kl ga Je napravila ta mala zabava, za katero se Je po-trudil tuđi pevski kvartet. Je neizbrisljlv. Solze veselja so zalesketale v očeh onih, ki so videl! naše oslepele vojake v prav do-mači zabavi, v prav humorlstičnem razpo* loženju, prepevajoče naše domače pesml. Ob povratku v zavod zahvalila se Je ▼ imenu siromakov sestra Klara, pravo slovensko srce, ki z materinsko IJubeznIJo skrbi za svoje varovance, ki jim nadomestule vse svojce v domovini in jim lajša njfh bridko bol Mati naših revčkov, kl Jo tuđi tako nazivljajo, v pravem pomenu besede. V Imenu domovine zahvalll se Je za njeno nožrtvovalno delovanje nadpor. Est s pro-^nfo, da tud! v naprej vrši svoje Magodejno deln z nto pož>tvovalnost!o Jn lJiibeTniJo ćo raših trninov. Na tem mestrt zasluži tud* g. ravnatelj navoda, kl Je sprejel naše revffke v svole okrflfe ln lim «rre ob vsaki prilikf na roko, narim ostalo drugega kot to. kar so imeli na sebi Zanetila sta dva štiriletna otro ka, 2e sploh revna vas se nahaia zdai v nopopisni revšči-ni. Ako bi kdo zamojrel podariti hednim posrorelcem stare obleke ali perilo. nai si bo še tako slabo, se bo sprejelo z iskreno hvaležnostio. Prosi se postati na naslov Solsko vodstvo v Zapotokti nad I som. Iz Posvojne nam poročaio: Zaročil se ie dne 15. t. m. crosr>od Janko Plau-steiner, pošrni uradnik iz St. Juri a ob južni železnici. sedaf na botnem poliu z erdč. Hanieo Paternostovo iz Postotne. Mlacima zaro^enreTna vse nniholi%e! Tat vine. Mariii Svoljšakovi v Go-de?if"h ie neznan \v,\ odnesel denamiro s 1200 K. £e--t velikih kokosi so odneali tatovi Mariti Gostinčičevi v Gor. Vre-du. Z srodile so se tam ludi še druere tat-vine. V 2r\berlah so odTi^M pnspctniH Mihevčevi bika in sra z kiali v bli/ntem grozdu. V Kokrici ie pobasol tat pri Ivanu Strašu nekai mesa. želodcev. masti in moke v vrednosti 100 K. Dru siv« »Diiaš!-'i tlom v Mariho-me-tek. dne 5. aprila 1918 ob 6. uri zvef-er v Narodnorn domu v Man^orii s slede-čim sooredom: porobilo orlborovo. poroci lo računskih pre^iedovalcev. volitev novela odbora. shi'Tino^ti. — Orlbor. Mesnn V»rta v Colnvpn. Pne !? aprila nvetieio v Celovcn in Belinkn t, okoli^VJ-mi vrtpTTii ^TPfl ippcnn kFtrto za ffoveje. telečie in arinlsko meso; kolići- na na dan snada 15 dek. 2i^riaa ba Kore»k«m. T^ani fo bilo na Eoroškem Uvi ne 238 000 komadov. lotos ie tivioe Ie i© 190.000. KvaliteU je znatno padla. Iz Klo«*en»«nbnrea ori Danain nam pisejo: Dne 15. t. m. ie umri v Klo-sterneubursn v naileoši moški dobi po večmesečni bolezni ^ospod Janko Ma-cak, vižii finan^ni evemik v finančn^m mini8trst\Ti. Pokoinika, kateri ie zapusti 1 vdovo in dve nedorasli hčerki. se oač sporni ni aio vsi še živeći tov? riži iz-za ča.-ov trimnazii^kib in vp^iP'iliftfnih studij. Svoieera primu«a bo z/s nieero-vecra odkrirejra in veseleica znaf^ia Či-slali vsi sodiiaki brez izieme. Odkrit in vesel je ostal tuđi po^neie. ko p-a te poV^e zane^el nreko Trsta in Krasa na Dunai. Sin ^eškerra oreta in slovenske matere se ie odlikoval z vsemi vr-linami na rodo v svoieira DokoMeniT. Do-ber nevec. navdu^en za erlasbo in — vkljub pvoii skromno-ti — druž^bnik par ek3elence si ie pridobil novsod pri-intoliev kier i** Mv'l. V slm-^^-^-co^-, v . strijskem uradništvu dunaisldb eentral ie urovzroeila smrt te^a v vsakem oziiu vzorne«Ta iro'h obru^no vr^^l Jrn'.o spavai mirno! Nad tri mifUone je velfala urrlzoritev največ'esa dosedanjesa filma »Jtillj Cne-sar«, katere^a «.e danes in jutri predstavlja »Kino Centra! v deželnem gl dali^ču. \'zorni film prescea vse, Kar se ie doslej v filmu vidclo siiaia in velikih množic ter je v re«nici ^izants'co filmsko de!o. Tc:ra so-dclnloćih ie na umetnf^'d visini. Predstave Se danes in jutri ob *43.f 4., Vt6.f 7. in %0. zvečer 1278 Prodam lznaTdbo. V inserat pod tem nasltvom se ie vrinila nana^a. Z iznaldbo se da 7a-1n:T''t: vcli'^r ^e^zscialna novost! hm I LURION IKREM^VOSAK ZA CIPELE ZA 5 ĆASAKA može svaki od Jednog komada Lurion kreni-voska za cipele retvrt kilu najboljeg krema /a gipele skuhati. Ciena je 2 krone. ti Dobiva se svagdje! i Montanwachs-Werkc A.*G» I Wien^ix. JVussdorterslrasso SO. a Adolf Anton Mlolrai« trgovec, brat, sedaj ▼ Logu na Primorskem, gospa Ma rt! a Brandvla roj. Mlebai, sestra in Herman Branđnla, c. kr. adj nkt, svak, žalostnim srcem naznanjajo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je gosp. Karei Mlekuž o. kr. trnov, stotalk, rafinnskt revident c- kr« naamosini&iva ▼ Trsta po đotgem trpljenju, previđen z zakramenti sv. vere v sredo, 13. marca 1918, ob 4. uri zjutraj umri na Dunaju v 45. letu svoje starosti, vsled na bojnem polju nakopane bolezni. DUNAJ, 14. marca 1918. 1200 I đa je naš nad vse ljubljeni oče, oziroma stari oče, brat, svak, I stric in tast, gospod 1284 I železnilk: moj'ster južne železnice v pok. I danes zjufraj ob tričetrt na tretjo uro po dolgl, zelo rait&il I bolezni, previđen s sv. zakrarnenti za umirajoče v 59. letu svoje I starosti, mirno v Gospodu zaspal. I Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, dne 21. t m., ob I polšestih popoldne iz hiie Žalosti Rožna dolina 87 na viško I pokopališče. I Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Antona na Viču. I VRožni dolini pri Ljubljani, 20. sušca 1918. I rri4«riai Pirat, revident južne Železnice, tč. nadporoČnik I v rez., Maksiaalla JasfAko, roj. Permay BtarJia, Bosa* I aalla, Viktorija, otr aahtia u taka tati aaatap. Wtmmi m aao Uof m *▼ fm« pr* atavo, *#lj*« vrst* la p aalal str«:. Naslov pod 414 1S771* na upravni^tvo »Slovenskega Nar >da«. 1177 T-SOBA-* I iMM hraM ff Mffioi vojašntct » Siiki I M Bit m MOtatM* prvstovoljci iz ■ odntac tMtaQL Plaća se dobro - ■ Samo ponudbe iz boljih krog >v ■ zvolijo naj se poslati ▼ Abbaiia B „ltra»«»otal." »oba štv 34. ^^ 0BJjrKdor si ŽeJi nabaviti po ^B ■ I i»arnl canl in dober £P9 I 11 I kavni nadomestet I In. Mm, taj. ■ tcr ostalo špecerirsko in ko- ■ lonijalno blae >, nai *ahteva I cenik od BaiaoUđaefie ter ■ slovensKt frdke 1!4'* I ADRIA-IIDELHI, lAGrEB LASNE KITE najbolfie ftcakovostl po 10, 14,18, 20 In 24 kroti; lasne podloge in mrežice, lasne masti, puder itd. Kupujem zmedene ženske lase. Štetan Strmoli Liubljana, Pod Trančo St 1. Pozor! larađi mokllc^nfa * voiaAko alvifeovaBfa Je lokal o*prt nbo uprodafo blaga In alcar Tsakl dan samo »đ 9 do ' ? 1 !■ w aa4al|o od 9 do 11 aro do* poltaa. Adrija foromaflofaktora droierija Ljubljana, Seleolivrgova «lfca ftt 9. prlporoea vollko atalogo desinfekrijskih preparatov kl\Or Ljrsol, Lysoform, Kreolin, For-malin, Formaiinove pastilje, karbolovo kislino. karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga fotografskih petrekUia la aparato*. JttiBftštajersko hii6l]arftko irmštFd ŽAMBC, ffjBfT tfna 19. 3. 1919. fM Vabilo UMIII. glavni ftgfrai. ki se bo vTšiia ▼ aedal o dao 24 3 1918. ofc 3. mri po po dno v oaćio akl pUaral w talea po sledeiem redu: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo pregledovalcev letnega računa. 3. Razgovor o položaju hmeljarstva v obče 4. Slučajnosti 1287 Za drnStveno vodstvo: preds*dnfk: ta*nik fn blagajnik: fr. H« »lek 1. r. JL Pstritek 1. r. ! kostanjevegVlesa i ma| aja potiatafl tako! tvrditi J. Pogažnit, Ljut Hana, Maife Tcrezije certa 13, C. k:r. {& priv, Gite»a druitiro (Giseu-Vemn) zavod za marama!« na žirfenie in doto, pod protektoratom Nj. c. ia kr. risokosti nrcsv. g^s nadvhrod^e (Tzele na Donau p*nlnf?n:ca za Štajersko, Korc&o in Kr:n;s :o, Gralec. Mjrolatz Stev. 9. Daicrio Vam na 2nanje, da s«to odda < znstopsrvo svom ga /avod-tza Kan s ;c s sedežem v L uM'am, c -spodu Iv. Au»rh«fM~**r|u, LJtibffsna. StrattSka 4. 22. er se dobe tiskovine o naših zavarov^lnh odde'k n in » jf se ć )ei'» tud poja n la e ede nov h zavarova n h rosodb — Od ob-tija naStga zavoda đo ktfl 19:6, -e ie i'.rlača'o zavarovancern1-' l»?,o^9. ' > v eotovtnt. Picmi-ske reie ve in prenosi so /.našlt koncem 1°16 K 1^0°37 • '. ^ tovini zavr» ova j 270, 19( X> ( ist d-Mfek za I to 1^16 eh K 1 07 0*»0, divt-dt-rda ..avaf-va ce ■* 7'o I* tne premhr — G z> la - frir*v e n?(vcMi v/'- ■ i»^ n r \-i ov ""\r •'1 v t ■*' ; Na občnem zbaro delnl^ar ev , i n:-5 ga z - oHant, Ml B »tesla i. Domaz- ! 1 licach, Hodoninu, v Hradc K^a'ove, O? Gidisti, na K»:idnu, Kutni j Hori, Louneh N hodu, Pieiovu, Pri^ram , Riko iku, Roudnic, Te- I Sinu, Vy-kovu, in e prost« rok« a« proda ob ajlamri casH tik kolodvora leieča pa^ hiša v katari to 4 obrti i 25 prottori* Ponudbe p< d „prosta volja 1231" na upravo »S ovenskega Naroaa«. Kislo vodo :-: „SILVA VBELEC" :-i VINO in žganie razpoifl]a A. OSET, posta Gnttaiif, Koroško. Stanovanje oziroma prostori za pišamo v blizini sodnije se išče eventuclno se lamenfa stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tuđi se z«meaža hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovanje ia samena 840*. Prodam iznajdbo s katero ^e zasluži velikansko premo-ženje poštnim potom. Iznajdoo prodam iahko tujcem, a na razpoiago ie do-mačinu. Treba pa je precej kapitala. Da je stvar resna, osobito v tem voj-nem Času, garantiram z globo 5000 K. Resne ponudbe na u^ravniStvo »Slov. Naroda« pod „Izaa]db& 1253". == lite ae = učiteljica kot vsgoUtallica otrok. Zahteva se znanje slovenSčine, nem§čine in godbe Plača po dogovoru s prostim stanovanjem in hrano. — NastoD takoj — Vpraša se pri g Josipu Bargmannu na Pollaaakl c at 87 ▼ L-ubiJanL Dr. Dere zopet ordinira od 2—3 popoldne, Bethovnova ulica 15, Ljubljana. K asne 2652 ni u ir *■•**•> joPio«f III II f L krila, kostume, ni u 11 no*n«ha|i«fp«- III Hl I rilo. modne pred-II li II li M mete, *portne klobuka ia fteznlka. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ltnblfana, Itari trg 9. Lastna hlaa. Fine otroške oblekce is in krstne oprave- bi Jtadomestilno loaltlii mili parfumirano v •tagaatalh karlonlh fino opremljeno ducent 14*40 kron. rrtovci ugčJI popust f Dobiva se pri tvrdki Milai Mm Uubllono !v. Petra cesta ft. ZB. 'o poJtJ pošHia se I« od 5 duceirtov naprej Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I ■ p«i"i*fc« »i«—i«« i»f—••— *>—• ■ • StHtarjeva ulica fttev. 2. B««»r.m t,w« ofcro,i« 1,500.000 i.ron. I Poslovalnica c kr. avstrijske dr2avne razredne loterije. I I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajewuf Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. I : l " _I,|lr"'"T" I TI Z I ■•* * **** ••• »«*• W»*W«l»ili papiri«*, flaudra erarična dobavt in dovoljuie I i «1.,« n. 11»,111«. 1. t.i.,ti ,.!■, aprovisaolislce kredite. ^M *ta*n««!^^^o^^*^^^^^^^^^^^^^p> ^^p^v^e^^PV ^lp^^^^»^^a^^e^p^a^p^^^w^^ v^Pv^p^B^^^^m^pBa ^a^i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^i^a^i^UP^Pj ■ ■