4£9. štev. V Ljubljani, nedelja dne 6. aprila 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ Iihaja vsak dan — tud! ob nedeljah In praznikih —• ob 1. uri zjutraj; v poiidcliklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina anaiai t Ljubljani v 'opravnfStvn mesečno K 1*20, t dostavljanjem na •dom K 1*50; a poito celoletno K 20*—, polletno )K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so te pošilja npravnlStvu. «: Telefon Številka 113. , NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna Kevilka 6 vinarjev, fB UrednOtro in uprantfStvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Doplal bo polUIaJo ureteiftru. Nefrankirana pisma ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglaso le pls&a: p*tit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana . ::: Telefon številka 118. Kako je padlo Drinopolje. PISMO IZ BIžLGRADA. Nekoliko reminiscence Izza dobe obleganja. Prve priprave za splošen papad. — Prvi artiljerijsltl spopadi. — Učinek napadov pehote. — Obupna obramba turške posadke. — Bolna ri se morajo umakniti. — Prvi uspehi zaveznikov. — Odlikovanje srbskih častnikov na bojnem polju od bolgarskega kralja. — Na Papas-tepe se prikaže bela zastava. — Turki zažigajo skladišča in municijo. — Sukri paša vjet. — Glavne operacije končane. — Mesto v zavezniških rokah. Belgrad, 20. marca (2. apr.) Ne bo odveč, ako si pobližje ogledamo zanimive operaci]e oblegovalne vojske okrog Drinopolja. Na podlagi vojnih poročil in kar sem slišal od ranjencev, potrudil sem sc, da podam cenj. čitateljem »Dneva« kolikor mogoče točen pregled vseh dogodkov: Da si lažje predočimo pomen in Veličino zavzetia drinopoijske trdnjave, je potrebno, da navedem v kratkih potezah prve operacije srbskega orožja pod Drinopoljem. Drug«, srbska armada, sestavljena iz timoške divizije prvega poziva, prekoračila je — pod poveljstvom generala Stepanoviča — ta-koi po objavi vojne Turčiji srbsko mejo, prestopila na bolgarska tla in od tu prodirala na turško ozemlje s še enim oddelkom bolgarske armade ter tako tvorila bolgarsko desno krilo. Ta armada, ki je operirala okolo Kjustendila, zavzela Kratovo' in prodirala dalje v osrčje Macedo-nije, je imela nalog braniti v najhujšem slučaju bolgarsko prestolnico. Po strašni bitki pri Kumanovem Je bila turška moč v Macedoniji smrtno zadeta, s tem je pa tudi odpadla drugi srbski armadi prvotna naloga in tako je ta armada 25. oktobra (7. nov.) lanskega leta dospela pred Drinopolje. Naloga te armade je bila, da drži mesto oblegano, toda v to je bilo prepičlo število vojaštva, ker bolgarske trupe so morale prodirati proti jugu na Čataldžo. Medtem so srbski sokoli izvršili svojo očistujočo nalogo v polnem obsegu in po ne manj strahoviti bitki pri Bitolju, odšla je dunavska divizija na pomoč pod Drinopolje. s lem ie narastlo število srbske vojske pod drinopljskim zidovjem na C0.000 mož. K tem se je pridružil del razpoložljive bolgarske armade obstoječe iz 16 polkov — okrog 50.000 mož — in se je tako takoj moglo pričeti z obleganjem trdnjave. Toda Bolgarska ni imela niti z daleka dovcljno število topov, še manj pa težkih oblegovalnih topov, posebno šq. ker je glavni del svoje artiljerije porabila za operacije na Čataldži. Cim je Srbija tlobila proste roke, poslala je takoj del svoje težke artiljerije pod Drinopolje, toda kljub temu še ni zadostovalo število za razsežne utrdbe Drinopolja. Zato je Srbija čez nekaj časa poslala ves svoj park topov iz Niša pod Drinopolje in ko je prišla še zadnja poši-Jjatev topov iz Francoske, poslala je tudi te za obleganje. Končno se je vsaj približno izenačilo razmerje med turško arti-ljerijo (okrog 400 topov) in med srsko-bolgarsko (okrog 300 topov). S tem je bilo vse pripravljeno za vspešno in vztrajno obleganje in mesto bi padlo že prej, tfa ni posegla v zavezniške vrste kruta smrt v podobi epidemičnih bolezni. Neznosna zima. neprestano deževje in visok sneg, vse to je zadržalo zavezniške vojske, da so nastopale s prva zelo pasivno. O teh težkih stališčih oblegovalnih armad pripovedovali so mi ranjenci odnosno bolniki — tako grozne stvari, da so se človeku ježili lasje na glavi, še za časa premirja prihajali so skoraj dnevno bolniki izpod Drinopolja. na njih mesto pa so odhajali vedno novi in novi oddelki svežih moči na bojišče. Pod takimi razmerami je prišlo premirje ^ kakor nalašč, ker v tem casu se je moglo obrniti vso pozornost vojaštva na zdravstvene razmere. Po tem takem začelo se je pravo oblegovanje šele po premirju, t. I. komaj pred dvema mesecema. . rekom te dobe pa se je stalno pripravljalo na splošen napad na trdnjave in vojaki so vsak dan pričakovali poyelja za odločilni treno-tek... Pa tako težko pričakovani moment je končno dospel. 2e 8. (21.) marca je bilo častnikom sporočeno, da se začne 11. (24.) marca splošen napad na vse utrdbe naenkrat. V pondeljek 11. (24.) m. m. ob 1- uri popoldne je izšlo povelje za obči napad artiljerije na turške položaje. Ob krasnem pomladanskem popoldnevu zagrmelo je ob 2. uri 15 minut 300 topov proti turškim baterijam, ki so takoj odgovorile z enako energijo proti oblegovalcem. Iz sedemsto topovskih žrel švigal je neprestav) smrtonosen ogenj. Zem-na se je tresla in niti lastnega glasu m bilo slišati v tem strahovitem grmenju težke artiljerije. Med tem grmenjem pa se je pripravljala pehota, razmeščale so se čete, razdeljevala municija itd. Artiljerijski dvoboj je trajal — z malimi presledki — cel popoldan v pondeljek in celo noč do torka zjutraj. Samo dunavska divizija iz- SagLr^Jarri.rxTOll|inMT^i^HMrerriirTl»g~nWW»i streliJa je 12.000 projektilov v vrednosti 800.000 dinarjev na turške utrdbe. Ob 11. uri zvečer (v pondeljek) bila je pehota že popolnoma pripravljena za splošen napad. Z burno utripajočim srcem zrli so vojaki v temno noč izza rovov, v katerih so leže čakali usodnega trenotka za nje In za drlnopoljsko posadko... Prva je nastopila pehota srbske dunavske divizije v torek zjutraj ob pol 3. uri, da pripravi s svojim ognjem splošen napad. Točno ob treh zagrmeli so topovi s še lnijšo silo in puške so pokale, da so ušesa otopela. Pehota je stopila odločno v akcijo in takoj po prvi uri ljutega boja pokapali so se prvi tezultati. Na vzhodnem sektorju so Bolgari zavzeli zunanje turške položaje. Turki so napravili strahovit odpor in v skrajnem obupu pokazali so velikansko energijo. Medtem je pa že tudi timoška srbska divizija na zahodnem sektorju zavzela (20. pešpolk) — pod zaščito svoje artillerije — utrdbe Sin-cutepeja, Kemalska kosa, Mogila in sprednje položaje Juč Tepelerja. Dunavska divizija podvzela je napad na Papas-tepe skupno z 8. tundžij-sko divizijo. Iz dobro zavarovane' utrdbe Pajjas-tepc, visoki gori na betoniranih obkopih, pošiljali so Turki strašne smrtonosne krogle iz svojih mitrajjez na nezavarovano srbsko vojaštvo, ležeče na hladni zemlji. »Nazaj ne smemo, naprej moramo,« pravil mi je neki ranjenec. K sreči je srbska artiljerija pojačila svoj ogenj na apas-tepe in pod zaščito artiljerije napredovali so za rtekaj sto metrov naprej 9. in 4. polk ter 1 bataljon 7. pešpolka dunavske divizije v toliko, da so se utrdili pred strašno utrdbo Papas-tepe. Med tem časom — bilo je okrog 4. ure zjutraj (v torek) — čestital je bolgarski general Ivanov srbskim komandantom na doseženih vspehiii ter jim sporočil, £da so odlikovani z velikim r^dom za hrabrost III. razreda in to po nalogu bolgarskega kralja Ferdinanda. Ostalim srbskim častnikom pa se pprazdele odlikovanja takoj po bitki. Kljub stTašnemu ognju tz turških mitraljez, ppsrečilo se Je 4. srbskemu pešpolku priti na desno krilo Papas-tepeja, medtem oa Je 9. polk, bataljon 7. polka In nekaj čet 8. polka — s pomočjo strahovitega artl-ljerijskega ognja — izvrjil tr! n*-pade na Papas-t£t>e. Med tem je timoška divizija neprestano napredovala in popravljala zavzete turške utrdbe. Bolgarski 55. pešpolk, ki Je operiral proti Juč-Tepelerju, prišel v tako strašen ogenj iz turških utrdb, da se je moral umakniti. Tu pa pritisne en bataijon srbskega 13. pešpolka s tako silo na Turke, da je utrdba padla v roke napadalcem. Dne 12. (25.) marca (v torek) dopoldne so bile že vse borbe pehote končane. Popoldne je skoraj izključno delovala artiljerija še pozno v noč, dokler ni nastala mala tišina. V torek zvečer je bil položaj zavezniških armad sledeči: Bolgari so prišli na 300 m pred mreže iz bodičaste žice in zavzeli trdnjavo Maslak na vzhodnem sek-torjiu Na južnem sektorju je došla tundžijska divizija pred utrdbe Tokat baira in vasi Čorekjoja, Dunavska divizija je zavzela na zahodnem sektorju izborne položaje proti Papas-tepeju. Timoška divizija pa je zavzela Kadikjor, čiflik Ekmečik in Juč Tepeler. Po krajšem odmoru — po polnoči na sredo 13. (26.) marca — začela je ponovno še strašnejša borba, posebno ljuti boji so se vršili na vzhodnem in zahodnem sektorju. Ko so Turki uvideli iz Papas-tepeja, da so obdani od treh strani, začeli so obupen boj iz svojih utrjenih pozicij. Dunavska divizija je strahovito trpela pod ljutini ognjem iz mitraljez, medtem pa so Turki poskusili močan izpad ‘Lz utrdbe. V tem prihiti leteča brigada srbske timoške divizije in potisne sovražnika z vso silo nazaj. Nato je začela turška artiljerija boljinbolj pešati, pehota se je oglašala redkeje, zdaj slabše, zdaj sil-nejše, dokler ni nastopila agonija.. Timoška divizija je med tem že dospela celo na linijo glavnih utrdb. V »redo zjutraj Je b#a situacija sledeča: Dunavska divizja je bila pod PapM-tepejom, tunizijska jc zavzela Tok^t-bsir i" vas Čorck-loju, timoSka pod Karačoz-tabiio. bolgarski vojska pa je b'la na Ajdži-jolu in Taž-tabfji. Okrog sedme ure zj.itraj so začele padati glavne t-trdbe. Na severozahodnem sektorju so Turki zopet poskusili napraviti močan izpad. a so se morali takoj umakniti pred silnim ognjem. Ob pol deveti uri začeli so se Turki pripravljati na predajo. Na vzhodnem in severo-zahodnem sektorju dvignili so se v ozračje dolgi krvavo rdeči jeziki uničujočega plamena. začele so se ponavljati eksplozije. Turki so že zažigali skladišča in municijo. _ Okrog devete ure začeli so Bolgari energičneje nastopati, timoška srbska divizja je zavzela Karačoz-tabijo, dunavska divizija pa Belo Mogilo, južni del utrdbe Papas-tepe, odkoder so začutili Turki hud pritisk. čim je padla Bela Mogila, iztaknili so Turki belo zastavo ter so začeli odstopati. Na srbski strani se je tedaj najprej pokazala bela zastava. Pehota jc to pozdavila z uriie-besnim »ura« in je ženim samim napadom zavzela vse glavne utrdbe. Sukri paša nahajal se jc tedaj v utrdbi Hadrluk. Videč, da se ne. more več vzdržati, poslal je svojega adjutanta k 20. pešpolku dunavske divizije, da izrazi komandantu polka željo, da se posadka preda. Poveljnik ga pošlje k generalu Stepanoviču in ta zopet k generalu Ivanovu. Zavezniške čete so medtem., neprestano napredovale. Po kratkih borbah z umikajočimi se Turki, vpadel jc 20. pešpolk ob pol drugi uri popoldne v utrdbo Hadrluk in vzel Sukri pašo z dvema generaloma. Ko je dospel od-' govor od generala Ivanova, izročil je 20. pešpolk visoke vjetnike Bolgarom. Po daljših operacijah z razoro-ževanjem vjetnikov, katerih je samo srbska armada dobila 17.000, vstopila je srbska konjiča in srbski 13. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. V Lfllbljtlfli Ustanovljena leta 1881. obrest ue hranilne : J g j Q / brez odbitka rentnega '4 vloge po čistih 0 davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. »No!« jc zakričal. »Česa še čakaš, bedak, da ne poizkusiš, ali vrv drži ali ne!« Presenečeni hlapec •je naglo ubogal svojega mojstra. Prijel je za vrv ter potegnil na-Klo jn silno. . Zaslišalo se je, kakor da bi ne« počilo. vešala so sc porušila!... Krvnik je strahovito zaklel. Petje menihov je prenehalo... Yrce je utripalo Lantnčju, kakor da bi mu hotelo počiti. »Vsa ta prokleta vešala v Parizu so trhla!« je preklinjal krvnik. . Loiola ie stopil bliže ter se sklo-n,l k podrtim vešalam, da vidi, kako se je mogel tram prelomiti. In vzravnal se je, rekoč: »Ta vešala niso bila trhla, nekdo jih je izpodžagal...« »Ali je mogoče!« je vzkliknil krvnik in pogledal, delaje se čisto nevednega. Toda že je vzkliknil Lojola, ob-J^aje se k množici, kakor da išče med nio neznanih sovražnikov: Obsojenec bo obešen kljub temu. 'saka sila Je zaman zoper avtoriteto syete Cerkve in kralia francoskega!« To rekši se je obrnil k mojstru Leduju; »Krvnik, odvedite obsojenca k drugim najbližnjim vešalom.« »1 o ni mogoče, prečastiti.« »Ni mogoče?« je dejal Lojola in nagubal obrvi. »Kako to?« »Zato, ker mi je ukazano, obesiti jetnika pri Trahoarskem križu 111 ne drugje. Sicer pa, prečastiti — nezgoda bo kmalu popravljena.« »Naj bo! Koliko časa je treba?« »Oh, kvečjemu bo trajalo do večera. In še nocoj bom lahko nadaljeval svoj ^ razgovor s tem vrlini mladim možem, ki ga zamuda tako nejevolji.« »Krvnik,« je povzel Lojola, »ali ste me pripravljeni ubogati? Poglejte tole...« Menih je pokazal krvniku per-gamen s pečatom velikega profosa. »Dobro, prečastiti,« je dejal Ledu, »pripravljen sem vas ubogati. 1’kazujte.« »Pravite, da ne morete obesiti jetnika drugje kakor tukaj?« »Tako je, prečastiti. Zakaj tako se glasi povelje mojega neposrednega predstojnika. »Naj bo. Vrnite se domov in čakajte tam mojih ukazov. Kmalu pride nekdo, ki vam pokaže ta papir. Ali ga boste ubogali?« »Primoran bom, prečastiti —. ker je volja gospoda velikega profosa takšna.« »Dobro. Čez eno uro izveste nadaljnje. Glejte cotem. da boste toč- no na mestu. Ali pa, še boljše — počakajte tu.« »Počakal bom, prečastiti,« je rekel začudeni krvnik. »Stražniki,« je velel Lojola, pazite skrbno na jetnika, dokler se ne vrnem, in streljajte na vsakogar, kdor bi se mu hotel približati!« "Bodite brez skrbi, prečastiti oče!« je odgovoril desetnik. Nato je odhitel Lojola proti dvorcu velikega profosa. Njegov načrt je bil kaj enostaven. Motel je dati podpisati Monklar. ju, da naj obesijo Lantneja kjerkoli, ne samo pri Trahoarskem križu. Bil je prepričan, da podpiše veliki pro-fos v svojem sedanjem duševnem stanju vse, karkoli mu predloži. — Nato je hotel Lojola poslati ukaz, ali bolje, nesti ga osebno krvniku — in Lantne je bil obešen. Vse to je pomenilo kvečjemu dobro uro zamude. Tako je premišljal Ignacij De Lojola, ko je stopal z največjo naglico proti dvorcu velikega profosa. široko je korakal po tesni in vijugasti ulici Sv. Antona, ki je bila takrat malo da ne zapuščena, zakaj ves narod je bil tekel gledat k Tra-hoarskemu križu, ne toliko zaradi obešenja — saj to je bilo v tačasnem Parizu kaj navadna reč — pač pa zaradi tega. ker Je bit obsojenec obče znana oseba. Lantn6 je veljal za enega izmed najstrašnejših rokovnjačev. Ko pa je šel Lojola mimo neke nizke hiše z odprtimi vrati, je začutil nenadoma, kako so ga pograbile krepke roke. Hotel je zakričati. Toda zmanjkalo mu je časa. Močno zvita rutica mu je zaprla usta. Obenem je začutil menih, kako ga vlečejo skozi zaprta vrata. Izginil je s svojimi napadalci v notranjosti hiše. vrata pa so se zaprla. Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico. Samo dva ali trije sosedje so opazili to drzno in nasilno ugrablje-nje. Toda slični dogodki niso bili tiste čase nič redkega. Sleherni se je brigal za svoje lastne reči; mešati se v tuje zadeve, pa le bilo jako negotovo in opasno podjetje. In dasi je par ljudi prisostvovalo Lojolovemu ugrabljenju, vendar ni nihče niti mislil na to, da bi se začudil, razburil se ali celo branil meniha. Kakor hitro so potegnili popa v hišo, so se zaprla vrata nemudoma. Lojola se Je znašel v skoraj temnem prostoru. Rinili so ga proti stopnicam, ki so morale voditi v kako klet; tema je postajala vedno gostejša; pod stopnjicami so pririnili Lojolo v klet; nje vrata, ki so se odprla za kratek hip, so se zaprla. Tre-notek nato se je klet nenadoma napolnila z lučjo: m-kdo j£ bil stopil v klet s plamenico v roki. Lojola je zagledal pred seboj četvero ljudi. Eden izmed njih mu je potegnil mašilo iz ust ter dejal: »Kričati ni vredno, gospod, saj vas nihče ne sliši... Sicer vam pa nočemo storiti zlega.« »Česa želite od mene?« je vpra-. šal menih z mirnim glasom. Trije izmed te čctvorice so bili Manfred, Fanfar in Kokardcr. Ko so odšli ponoči iz krvnikove hiše, so se bili vrnili v Dvor Čudežev. Dvoje je bilo pridobljeno.. Prvič je vedel Manfred, kje Je Lantnč in h katerim vešalom ga po peljejo — torej tudi, po katerih ulicah pojde izprevod: pot od profosije k Trahoarskemu križu je vodila naravnost po ulici Sv. Antona tja do ulice Sen-Deni. Vrhu tega je vedel Manfred, da se zakasni izvršitev smrtne obsodbe za par ur, morebiti do večera, kakor je bil obljubil krvnik. Dvomil pa ni o besedi tega moža. ki ga Je bil videl tako ganjenega. Pridobitev par ur pa je pomenila morebiti Lantn6vo življenje. Na Dvoru Čudežev sc je tru« dila trojica vso noč s tem, da bi pridobila pomočnikov za jutrišnjo nasilno osvoboditev ubogega Lantnčja. Toda Dvor Čudežev Je bil poln žalosti (Dalje.) pešpolk z razvitimi zastavami v — Drinopolje. S padcem te trdnjave začel se ije zadnji prizor krvave tragedije turškega propadanja., kot države v Evropi. Stambul gori... in — uermant-ja... zadeta... vzdiha... stoka! Slovanstvo se klanja s ponosom pred svojimi junaki... Mars. Balkanska vprašanja. Dogodki pred Skadrom. — Padec neizogiben. — Demonstracija velesil; grožnje Avstrije; mir v nevarnosti. — Mirovna pogajanja; zavezniki med seboj. DOSEDANJE OPERACIJE PRED SKADROM. Vše vesti, ki prihajajo izpred Skadra, so silno negotove. Veliki boji so se vršili za eno glavnih zaslomb Skadra, za Tara-boš. Po poročilih, ki so prišla s črnogorske strani, so bili boji za Ta-raboš zelo krvavi in zavzemanje utrdb je zahtevalo popolne požrtvovalnosti. Črnogorsko prodiranje je bilo poplačano z zmago in zavzetjem Taraboša. O tem dejstvu so poročali berlinski in londonski listi. Dunajski vladni listi pa vedo poročati, da sq se Črnogorci naposled morali zopet umakniti s Taraboša. Današnje vesti zopet trdijo, da so Črnogorci in Srbi zavzeli važne utrdbe na Tara-bošu in da je vsled tega padec Skadra neizogiben, Bombardiranje Skadra je bilo za nekaj časa ustavljeno: vzrok je bil — baje — ker še niso bile srbske sile na mestu in še niso bili razvrščeni srbski topovi. V tem času se je pozvalo Essad pašo. da se vda, nakar sploh ni bilo odgovora. Belgrad, Vse vesti, ki §o govorile o generalnem naskoku na Ska-der, so bile prenagljene. Poslednji transport srbskih čet s havbicami, ki so namenjene za oblego utrdb, je dospel v Sv. Ivana Meduanskega luko v pondeljek in pred Skader je dospel transport v torek, od minule nedelje se Skader samo bombardira 'in kolona generala Martinoviča je zavzela tudi tiste prednje pozicije. V sredo opoldne je general Bojovič odredil, da se mora vsaka nadaljna akcija ustaviti in je pozval poveljnika posadke v Skadru, Essad pašo, da se do prihodnjega dne uda. V četrtek je bombardiranje trajalo celi dan. toda tudi infanterija je nadaljevala z bojetn. Včerajšnja pavza je bila uporabljena za premeno srbskih čet. Nove čete so bile poslane na pozicije. a stare v rezervo. Včeraj so bile z ogromnim naporom in s pomočjo vseh bataljonov prenešene baterije preko močvirnatega sveta in postavljene na pozicije. Sinoči je bilo razpostavljenje baterij končano in četam so bile izdane natančnejše odredbe. Črnogorska kolona generala Martinoviča je-bila ojačena z velikim številom srbskih čet. Poveljnik oblegovalne armade je sinoči pozval Essad pašo, da naj se uda, ker ni bilo odgovora, začelo se je danes zjutraj sistematično bombardiranje sovražnikovih pozicij. Vsa artilerija je namerjena na Brdico in Taraboš. Kakor hitro se opazi rezultat teških topov, katerih 'delovanje iznenada, začne se generalni naskok. Glavni naskok se pričakuje za danes popoldne ali za zve-** čer. Vhod srbsko-črnogorske vojske v Skader se pričakuje za nedeljo. Francoski vojni ataše, ki se mudi v črnogorskem taboru je izjavil, da je padec Skadra vprašanje le ne- kolikih ur. Kakor hitro se začne generalni naskok — pade Skader. Kralj Nikola je dal svojo jahto na razpolago, da pomore izkrcavati srbske čete; pomoč njena je bila precejšna. Resnost položaja. Vsi upi, ki so se nahajali ob poročilu, da se Črni Oori ponujajo kompenzacije za Skader so šli po vodi. Na Dunaju se z veliko bojaželjnostjo in pogumom povdarja, da je Skader-sko vprašanje točka, v kateri se ne umaknejo niti za korak, in da če ne bo drugače, če se Črna gora ne uda, posežejo po najskrajnejših sredstvih. Generalni štab je že predložil svoje račune. Črna Gora je izmučena,ni se treba dosti bati, dva armadna zbora zadostujeta, da se ji vsili rešpekt. Pa ne samo proti Črni Gori kaže Dunaj svoje zobe, temveč tudi Srbiji, ki ji Dunaj močno zameri njeno zavezniško zvestobo, češ, če ne bi Srbija pošiljala svojih čet, bila bi Črna Gora ponižnejša. Grška pomaga Srbiji, ker ji prevaža vojaštvo, tudi ona je padla v nemilost. Najhujše nasprotje pa vlada proti Rusiji, ker ona baje podpihuje Črno Goro. Zato je razmerje med obema državama zopet zelo napeto. O vlogi Rusije v vprašanju demonstracije ni mogoče reči nič točnega — le eno: v Srbiji so začeli spregledavati in najbrže se zgodi tisto tudi v Črni Gori. Kar se demonstracije same tiče še ni dodobra izvedena imenoma še niso vse države navzoče. Francija je kot Rusija proti temu, da bi se vporabila kakšna prisilna sredstva proti Črni Gori, za kateri slučaj si pridržuje svobodo akcije. MIR MED ZAVEZNIKI IN TURČIJO Z bojišča ni nobenih novih poročil, in baie Je Porta že ukazala, da naj se vse sovražnosti napram Bolgarom ustavijo. Porta, kakor je znano je sprejela tudi vse mirovne pogoje. pod katerimi so velesile voljne posredovati. Zavezniki pa še niso odgovorili na tozadevno noto velesil. London, 5. aprila. V londonskih diplomutičnih krogih se smatra kot vzrok, da odgovor balkanske zveze na mirovne pogoje velevlasti še do-sedaj ni prišel, nesporazumljenje med balkanskimi državami. Balkanske države se sicer strinjajo v tem, da naj bo vzhodna bolgarsko - turška meja črta Midija-Enos, glede drugih vprašanj pa se zahteve balkanskih držav zelo razlikujejo. Tako zahtevajo Srbi in Črnogorci, da se morajo vse turške trdnjave za-padno od linije Enos-Midija takoj udati. Grška pa stoji na stališču, da mora Turčija Egejske otoke neposredno izročiti Grški, ne da bi o tem vprašanju odločevale velevlasti. Vrh tega zahteva Grška, da mora biti v odgovoru precizirana tudi zahteva glede južne albanske meje in sicer mora Grška dobiti pristanišče S. (Juaranta. Glede vojno-odškodnin-ske zahteve so edine vse balkanske države. Vsled tega se zastopniki velesil še enkrat obrnejo na vlade Zaveznikov, da predajo ti čimpreje svoje odgovore. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Gotovi činitelji, ki jim ni ljubo, da ostane Balkanska Zveza trdna si močno prizadevajo, da bi vsejali med Zaveznike razpor in sovraštvo. Zavzetje Drinopolja jim je dobrodošlo v ta namen; na eni strani, v poročilih iz Sofije niso listi teh nravnih individujev niti z besedico omenjali srbskih zaslug za zavzetje Drinopo-lja, na drugi' strani, v poročilih iz Belgrada so pa srbske zasluge, ki so bile res velike, pretiravali na škodo bolgarske armade. Dobrodošli so jim ozkosrčni nacionalno šovinistični listi in lističi ene kot druge kraljevine, Srbije kot Bolgarije, ker ozkosrčnih ljudi nikjer ne primanjkuje. In še eno okoliščino skušajo sovražniki Balkanske zveze in Jugoslovanstva uporabiti za sebe: prepire in praske med srbskim in bolgarskim elementom v Macedoniji. kjer je bil do zadnjega časa boj vsakdanji kruh. Upati je, da pride brez vseh težkoč do gladkega obračuna in do delitve osvobojenega ozemlja. Solun je bil vedno oreh, na katerem sta glodala Grška in Bolgarija. Mesto postane grško. Solan, 4. marca. V poučenih krogih mislijo, da se Bolgarska ne ob upirala zahtevi Grške, da se prepusti Solun njej. O prvotni ideji, da bi se Solun internacionaliziral, se nič več ne govori. Bolgarski je na tem ležeče, da se po sklepu miru s Turčijo čimprej urede vsa balkanska vprašanja, in da se kolikor mogoče prepreči vsaka kriza, ki bi mogla postati nevarna za obstanek balkanske zveze. BOLGARSKO - RUMUNSKI SPOR Bukarešt. Včerajšnji jutranji rumunski listi so poročali, da je petro-grajska veleposlaniška reunija že priznala Silistrijo Rumuniji. Vest s_e sedaj dementira kot prenagljena. Rumunski politični krogi zatrjujejo, da stoji trozveza odločno na strani Rumunije, dočim tripelententa zavzema bolj evropsko politično stališče in skuša rešiti spor na ta način, da bosta obe državi zadovoljni. Štajersko. Samomor s strojno puško. V Gradcu se je ustrelil v četrtek zjutraj poddesetnik I. Kopeinig s pomočjo strojne puške. Prišel j.e zjutraj ob 6. uri v vojašnico, šel v skladišče za streljivo, postavil strojno puško ki jo je ostro nabil, privezal za petelin, oz. bat vrvico, in sprožil na se. Strel mu je razmesaril skoro celo oprsje. Prihiteli vojaki mu niso bili več v stanu pomagati. V luži utonila. V Ljutomeru je šla v sredo 62 let stara Frančiška Šumak iz Vudišovc k luži tik pred hišo, da bi neke malenkosti oprala. Naenkrat ji zmanjka ravnotežje in padla je v vodo. Mlajši Hofmann in sosedje so jo sicer potegnili še živo iz vode, a Šumakova je umrla še pre-dno so ji mogli dati kakšno drugo pomoč. K polomu v Laškem, govore ljudje razne stvari. Prav posebno zanimivo je, kako si predstavljajo konec te afere. Naši »Volksratovci« hočejo — in pri naših razmerah to najbrže tudi dosežejo — da plača država v po- lomljeno kaso 200.000 K, 100.000 K se vzame iz rezerv in Drolčevega premoženja, Siidmarka naj da 70.000 K, 150.000 K pa naj prispeva štajerska dežela. Nekateri tudi govore, da hočejo Volksratovci napumpati mariborsko in celjsko »Sparkasso«. Pri prvi se bo težko kaj dobilo, ker že dela par let sem z velikimi in zelo občutnimi čistimi izgubami, celjska kassa pa še celjskim nemčurjem noče več kreditirati. Mariborski nemčurji bi že še kaj dali, saj kadar gre priskočiti kakšni renegatski stvari imajo v Sparkassi vedno denarja, a boje se javnosti. »Volksrat« hoče, da se opomore tako. da bo tudi še mogoč — nadaljni obstanek kasse v Laškem. No, pri naših razmerah bi tudi kaj tacega ne bilo nič novega. Siidmarkovci v skrbeh. Graški Siidmarkovci so radi poloma v Laškem v velikih skrbeh, ker bo »Siidmarka« najbrže primorana, da poseže globoko v svojo blagajno. Tudi »Heimstatt« naj pomaga in Volksrat zahteva, da prav izdatno. Vprašnje je potem seveda, kje jemati stotisoče za boj proti Slovencem? Nekateri vedo celo povedati, da bo Siidmarka začela beračiti po Nemčiji za marke. Pravijo, da tako lepe priložnosti za izdaten »pump« že dolgo ni bilo in tudi v bodoče ne vedo, lcedaj bo spet kakšna polomija. Skrbeti pa je treba že sedaj... Mariborska podružnica »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« priredi dne 1. majnika letos velik izlet v Slivnico pri Mariboru. Tozadevne predpriprave so že v polnem teku. Z izletom bo zvezana pravcata ljudska veselica v gostilniških prostorih slivniškega župana, Slovenca g. Lesjaka. Igrala bo tudi pekerska godba, ki bo počakala slovenske goste na postaji in jih spremila na veselični prostor. — S tem izletom pa je dana tudi slov. delavstvu lepa prilika, se pozabavati med sorojaki. Saj je ravno 1. majnik delavski praznik. Železniške zveze so zelo ugodne. Dva popoldanska vlaka proti Pragerskem za tja, trije vlaki — večerni — pa za nazaj in sicer ob 6, tričetrt na 7 in ob polu 8, tako, da bo udeležencem tudi lahko, prisostvovati isti večer predstavi, ki jo prirede v Mariboru ljubljanski igralci. Nemško hujskanje po graških dnevnikih, že presega vse meje. »Ta-gespošta« in »Tagblatt« delata neprestano proti Jugoslov. ščuvanje. Kar pa ne zmoreta ta dva, doda pa še klerikalni »Volksblatt«, kojega dete — »Kleine Zeitung« — bere naravnost strastno, tudi slovensko občinstvo. Hujskanje posebno tega jezuitskega lista proti Jugoslovanom in Balkanski zvezi, daleč prekaša še celo pisanje v »Tagblattu«. Slovenci! Proč s takimi cunjami! Dnevni pregled. Delavci in dr. Rostohar. Pod naslovom »Prej Slovani — potem Slovenci,« priobčuje tržaška »Edinost« iz delavskih krogov sledeče: Poznate me, in veste, da se družim največ z delavstvom. Tako se nas je tudi predvčerajšnjem zbrala večja družba, da se pogovorimo o pred-stoječih volitvah. Navzoči smo bili sami delavci. Niti enega ni bilo med nami. ki bi prihajal v poštev, le pri kandidaturah, pač pa smo bili vsi, ki prihajamo v poštev tam, kjer nas kliče narodna dolžnost na narodno delo. Med drugim smo se razgovar-jali tudi o nastopu veleučenega g. dr. Rostoharja in o njegovih nazorih o Slovenstvu in Slovanstvu. Nam čisto preprostim delavcem ne gre v Spomini sultana Abdula Hamida. (Konec.) Bolgarska ln balkanska aiianca 1913. Kako ceno naj imajo vse obljube kneza Ferdinanda? Poskusi bolgarske vlade za umirjenje? Dvajset tisoč četašev je zbranih ln obkoljujejo naše meje in velesile so začudene, ko mobiliziramo in ko hočemo končno tudi vojno z Bolgarijo, da si zagotovimo mir. Rusija se je že dogovorila z Avstrijo, da pošljeti proti nam mešan zbor in francosko ladjevje je na željo Rusije priplulo v naše vode. Ruski časopisi priporočajo idejo zveze balkanskih narodov: Srbije, Bolgarske, Rumunske in Grške. Vsi skupaj s kristjani v Macedoniji, Bosni in Hercegovini naj tvorijo zvezo, ki bi spajala po poročilih ruskih časopisov, 18 milijonov ljudi. Razdeljevanje in vzajemni spori so vzrok, da balkanski narodi ničesar ne pomenijo, da so stroj v rokah tretjega. Resnica ie: naša nadvlada v Evropi ]e ustanovljena na sporih balkanskega ljudstva. Kako si ruski časnikarji predstavljajo združenje balkanskih zemelj? Srbi se ne morejo j, Bolgari. Bolgari ne z Rumuni, Grki in Bolgari so smrtni sovražniki. Bolgari trdijo, da ima v Macedoniji večino bolgarsko ljudstvo, Grki odgovarjajo, da ima Macedonija grško prebivalstvo in je bilo pobolgarjeno le z nasiljem. Verski boj (1870) je razdelil Grke in Bolgare na veke. Bolgarska in panslavizem. Kai naj hoče Rusija druzega, kot zanesti panslavizem k Bosporu? Bolgari so predstraža tega ruskega gibanja. So in ostanejo gibčen stroj ruskega carja. Edino Grška in helenizem morejo tvoriti Turčiji okop proti panslavizmu. Hvala Allahu, Bolgari in Grki se tako sovražijo, kot ogenj in voda. Bolgarska ni le agent Rusije, ampak tudi Anglije. Ni-li dokazano, da izdaja balkanski odbor v Londonu velikanske svote za vzdrževanje bolgarskih čet, ki prehajajo čez naše meje in že leta ne dajo niti trenotka miru našim obmejnim stražam? Ce bi ne bila Bolgarska na robu finančnega propada, bi že davno napovedala vojno. Še pred sedmimi leti smo morali uravnavati račune s tem slabim sodrugom. Ali Rusija in Anglija se vržeti vedno na nas, kadar hočemo dati udarec tem balkanskim telovajem. Anglija in Rusija podkupujeta naše domovanje kot podgane. Pre-. je je bila Francija naš podganar. do katerega smo imeli zaupanje in katerega smo lahko spustili v potrebnem slučaju proti tem nesramnim glodavcem; toda Francija je čimdalje tem bolj negativna. Hvala Allahu, v Nemčiji smo našli tega. ki jo lahko nadomesti. Da obdržimo vse v šahu, moremo upotrebiti našega »častnega dvorjana.« Rusija In Vztok. Uspeh Japonske nad Rusijo nas more napolniti z radostjo. Japonska zmaga je tudi naša zmaga. Za nas je sreča, da je Rusija zaposlena s pretežno večino svojih sil na Daljnem Vzhodu, kajti s tem je napadalna sila na Črnem morju oslabljena. Kakor hitro si Rusi opomorejo, se poprimejo z nova akcije proti nam. Ako že ne morejo napraviti z Vzhodnega morja Rusko morje, bodo hoteli pridobiti vsaj črno morje. To je razumljivo in naravno. Velike ruske reke Volga in Dnje-per se izlivajo v Črno morje (tukaj se sultan moti: Volga se izliva v Kaspično morje) in ruska sila se žene vedno naprej skozi morske^ ožine do Sredozemskega morja. Možno je, da je razdrobljenje dardanelskih verig za Rusijo zelo važno, ampak za nas le življensko vprašanje, da imamo ožine y_ svojih rokah. Ako bi ne imeli radi tega z Rusijo neizmerno sovraštvo, bi bili lahko najboljši prijatelji na svetu. V občnem položaju držav med carovim cesarstvom in mojim so znaki podobnosti in sorodnosti prav tako, kakor v značaju narodov .Vse te podobnosti določajo, se mi zdi, da bi obe državi bili boljši zaveznici, kot dedni neprijateljici. Turki in Nemci. Moj prijatelj, nemški cesar, hvali uspehe naših častnikov, ki študirajo v Nemčiji. Bojim se, da se cesar moti, kajti po posebnih poročilih moiega poslanika, so študije mladih gospodov zelo pičle. Njih predstojniki, pruski učitelji, jim dajejo izborna spričevala, toda zdi se mi, da se v Nemčiji zatisne eno oko, ko se sodi o naših mladih ljudeh — včasih pa menda sploh — zamiže. Ta pouk naših častniških sinov v pruski bojni umetosti nas stane ogromne svote — to dela dober utis v tujini in ugaja našim nemškim prijateljem — toda naši mladi ljudje, ki (hodijo v Nemčijo, pozabljajo tam na stare otomanske čednosti, na pripro-stost in treznost. Nauče se piti šampanjca in druge stvari. Vračajo se zelo domišljavi in gledajo z zasmehom na naše stare, skušene generale. Osman paša se nj nikoli učil od Prusov bojne umetnosti —* pa Je bil glavo, kako more učenjak širiti slične nazore! Mi vsi se čutimo Slovana na prvem mestu in šele potem pri-! hajajo Slovenci, Hrvati, Srbi. Čehi; Rusi itd. Mi nismo učeni in torej no moremo polemizirati proti učenjaku. Vemo pa, da Lahi in Nemci, ki imajo' v svoji domovini polno raznovrst-i nih narečij, nikdar ne govore, da so Furlani, Napolitani, Romanjoli, Sici-lijani, oziroma Kočevarji itd., pač pa je njih odgovor na stavljena jim; vprašanja glede narodnosti, kateri' pripadajo, vedno le: Lah ali Nemec!1 Zakaj bi torej mi vpoštevali le veje in potajevali deblo?! Toliko v svoji skromnosti v odgovor g. docentu. Delavec. Sramota! Dr. Rostohar kliče v najvažnejših narodnih vprašanjih na pomoč policaje in sodišča! Na vse strani preti s tožbami... Med Slovenci je doigral. Vsaka polemika z njim se prenehaj! Naj čita sam, kar piše! Iskren Slovenec! Praški »Čas« je začel prinašati članke pod naslovom »Jugoslovansko združevalno gibanje med Slovenci. V prvem članku podaja nazore dr. Rostoharja. V naslednjih člankih pride menda pregled zadnjega boja. Značilna je pri tem opomba, da trializem niso iznašli Hrvati — ki ga deloma odklanjajo, ampak slovenski in dunajski klerikalci. V prvem članku nismo našli še nič važnega za nas. Avtor popisuje naš položaj, češ da smo začutili da smo preslabi, da bi se sami rešili — zato iščemo rešitve. Ako bomo v naslednjem našli važnih misli —- bomo opozorili nanje. K sedanjemu sporu za jugoslovanstvo imamo še par lepih člankov, ki jih prinesemo v najkrajšem času. Osebne vesti. Pisarniški oficial Martin Gomsi pri dež. sodišču v Ljubljani je bil imenovan za pisarniškega nadoficiala ad personam. Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega nadučitelja Josipa Jegliča je imenovana provizorična učiteljica v Naklem Marija Piškur za supletinjo na ljudski šoli v Selcih. Osebne vesti s pošte. Za poštne asistente v področju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva so imenovani poštni praktikantje: Oton Mayer in Lino Pavletič v Trstu. Ivan Bačič in Anton Ievsas v Pulju, Frančišek Koprivec v Trstu. Frančišek Lapajne in Ludovik Dit-triech v Gorici. Ludovik Mikuš v Trstu. Božo Rimanič v Pulju in Srečko Črne v Trstu. Nesreča na Vrhniki. Včeraj smo poročali o veliki 'nesreči na Vrhniki, pri kateri so bili trije fantje pri streljanju težko poškodovani. O ranjenih se še poroča: 271etni Franc Grom se v bolnišnici bolje počuti, ima sicer težke opekline, vendar njegovo stanje ni opasno. Huje se godi lJlctnemu Franc Grom. ki je bil po celem životu opečen, ker se mu je obleka vnela in je goreč begtjl okolu. Tudi Alojz Oblak je težko poškodovan. K sreči nimajo oči poškodovancev težje poškodbe in ni sedaj nevarnosti, da bi vid izgubili. Danes se primerno bolje počutijo, a vsa nevarnost še ni odstranjena. Prepoved glede cigaret. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje zasebno izdelovanje cigaret za prodajo. To velja v vsakem slučaju, naj je tobak za cigarete kupljen v domačih državnih zalogah ali pa pravilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Kaz-njivo je tudi prodajanje in kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi v bodoče delati cigarete. Dalje v prilogi. dober in hraber general. Čemu so vse teorije in papirnato taktično znanje? Za vojno je treba predvsem zdravega smisla, odločnosti in vztrajnosti. Proti ^birokratom in luksusu. - Salnatne (državna knjiga) za 1. 1313. je izšla. Koliko je v nji državnih služb. Moral bi imeti posebna navodila, da bi se v njih spoznal. Isto velja za vojaške uniforme, ki so vse preprežene z raznimi znaki in vrvicami. — Vselej sem vesel, kadar vidim, kakega ministra ob najbolj svečani priliki v enostavni rdeči stambulski obleki (redingote). V naši državi, kjer vera zapoveduje enakost, bi bilo treba, da se v hrani in obleki držimo na enakost. V tem jaz sam dajem zgled, no, zdi se mi, da nimam mnogo posnemovalcev. Moji paše splošno ne ljubijo enostavnosti. Nečem dregati v sršenovo gnezdo ampak nezaslišno je, kake plače imajo, moji ministri (Veliki ye-zir 330.000 frankov, pomorski minister 414.000 fr. in drugi ministri po; 120.000—330.000 frankov.) Brussa — glavno mesto Turčije. Veliki vezir — Kučuk-Said J© prinesel poseben in čuden predlog, da Brusso naredimo za turško pre-stolico. Zdi se mi. da bi bilo to iz-firejtnembo težko izvršiti, Na .Carl- Priloga J)nevi)“ štev. 459, dne 6. aprila 1913. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. Rado Murnik 10 K, darilo g. Mata Štrkovica za albanski rebus »Božedal!« O. dr. Dereani je nakazal 198 K 80 v, volilo pok. g. Ivana Korošca v Gorici po odbitku stroškov, izplačanih pri sodišču. Nabiralniki v Trbovljah so pridelali meseca marca 41 K 67 v. Lepa vsota. V Trbovljah delujejo nabiralniki tako vspešno, da zavzemajo relativno prvo mesto med našimi pokrajinami. Zahvaljujemo se zavednim rodoljubom in marljivemu oskrbniku podruž. blagajnice g. Fr. Osetu, ponovno in toplo se zahvaljujemo vzornim pospeševalkam naše 'družbe gdč Gizeli Ocepkovi, Volkar-jevim in Mollovim, posebno priznanje tudi gostilni Počivavšekovi. Posavska podružnica je poslala družbi 5 K, katere je daroval g. dr. Viktor Breskvar mesto cvetk na krsto vratarja deželne umobolnice. G. Janko Florjančič, poštar na Bledu, se je dne 3. t. m. poročil z gdč. Franjo Peter-nelovo in ob tej priliki podaril Družbi sv. C. in M. krasen dar 20 K. S srčno zahvalo sporočamo rodoljubnima poročencema iskreno častitko. Bivši cesarjev namestnik v Galiciji kot ogleduh. Kakor se iz Tar-nopola poroča, je šel dne 3. aprila t. 1. bivši cesarjev namestnik v Galiciji groi Pininski, ki ie strasten fotograf, v okolico mesta, da bi dobil več pokrajinskih slik. Neki stražnik je mislil, da ima pred seboj ruskega ogleduha in je grofa aretiral. Ko pa ie izvedel, kdo je aretiranec, je grofa zopet izpustil. Velik požar v lesnem skladišču. Na posestvu Belicse bar. Gutman-na v Oseku je izbruhnil dne 3. t. m. velik požar, ki se je nenavadno hitro razširil in uničil velikansko množino jelkinega lesa. Ogeiij so šele drugi dan nato pogasili. Skoda znaša 300.000 kron, vendar je krita z zavarovalnino. Zastrupljenje s slabim konjskim mesom. Kakor je že »Dan« poročal, je obolelo te dni v Solingenu več oseb, ki so jedle slabo konjsko meso. Ktfftor se poroča, je doseglo število obolelih 500. Dvajset oseb je tako obolelo, da je njih stanje brezupno. Drugim obolelim osebam se je zdravje obrnilo na bolje. Turška jadernica se potopita. Kakor se iz Konstance poroča, je podlegla v Črnem morju turška jadernica »Skutari«, ki je bila obložena s 30.000 zabojev petroleja in 100 sodi bencina, velikemu viharju. Bencinjc pri tem eksplodiral, tako da le bila ladija naenkrat vsa v plamenih, na kar se je potopila. Sest mornarjev je pri tem izgubilo živ- * ljenje. Angleški parnik napad# morski roparji in ga oropali. Kapitan angleškega parnika »Tajon«, ki je dospel te dni v Hongkong in ki pluje na Hsikiangu (zahodna reka) poroča, da so parnik napadli morski roparji. Roparji so prišli, s samokresi oboroženi na ladijin krov kot potniki. Pri vhodu v delto Kantonske reke so roparji usmrtili nekega kitaj-sega krmarja in s tem obdržali la-dijo na enem mestu. Nato so zvezali kapitana, prvega pomorskega častnika in nekega inženirja usmrtili so enega in težko ranili štiri kitajske potnike, oropali so kabino neke misijonarke kakor tudi kabine pomor-sih častnikov. Potem ko so morski roparji razrušili vso mašinarijo na parniku, so pobegnili z obilnim ple- nom na enem izmed čolnov na široko morje. Rodbinska drama. 501etni prevoznik pohištva Franc Kraft z Dunaja je dne 4. aprila t. 1. izprožil več strelov na svojo 441etno ženo in jo smrtnonevarno poškodoval. Nato sl je v samomorilnem namenu pognal še sam kroglo v glavo, ki ga pa je le težko ranila. Kot vzrok te žalostne rodbinske drame se navaja neozdravljiva bolezen. V 70. letu se mu življenje pri-strudilo. 701etni dvorni nadkomisar Maks vitez pl. Eltz se je predvčerajšnjem z doslej neznanega vzroka na Dunaju vstrelil. Menice ponaredil in jo popihal v tujino. 321etni praški konjski kupec Kuhar je pobegnil dne 4. aprila t. 1. z neko 221etno telefonistko v tujino Prej pa je še ponaredil menice za 250.000 K. Kakor se sodi, je Kuhar s svojo ljubico in z 250.000 kronami odrinil v Ameriko. Pohoten cerkovnik. Iz Šumber-ka se poroča, da je tamošnja policija te dni aretirala cerkovnika katoliške cerkve Alojzija Neumanna, ki se je v več slučajih pregrešil proti nravnosti na deklicah od 1J. do 13. let starih. Ko je prišlo njegovo blatno dejanje na dan, je Neumann pobegnil. vendar so ga v Šumbergu še pravočasno prijeli, Med stariši one-čaščenih deklet vlada velikansko razburjenje, ker se je baje nanje od vplivnih strani delalo, da bi o slučajih molčali. Zopet en lep klerikalen šakndal. Samomor stotnika. Z doslej neznanega vzroka se je predvčerajšnjem vstrelil v Metzu v svojem stanovanju stotnik Uhl, ki ie bil pride-ljen 4. bavarskemu infanterijskemu polku. Odločilen vpliv na kakovst kave ima kavni pridatek. Dober kavni pridatek napravi kavo okusnejšo, slab ji pa okus popolnoma pokvari. Zato pa kupuiejo naše gospodinje samo najboljši kavni pridatek, to je Kolinsko kavno primes, ker vedo, da je tista kava najboljša, kateri je pridejana ta kavna primes. Kolinsko kavno primes pa imajo naše gospodinje rade tudi zategadelj, ker je pristno domače blago, edino te vrste na celem slovanskem jugu. — Kupujte torej samo pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes, pri nakupovanju pa strogo pazite na varstveno znamko »Sokol«! V varstvo ptic. V mehikanskem zalivu, nasproti obali Louisiane. leži otok Marsh Island, na katerem gnezdijo ali vsaj počivajo ogromne jate ptic selivk. Zlasti priljubljeno prezimovališče je bil ta otok dolgo let divjim racam in gosem. To so izvohali agentje kupčevalcev s ptičjim perjem ter pobili na milijone ptic. Da se napravi konec temu uničevalnemu lovu na ptice, je ameriška milijonarka Russel Sag, ki sploh veliko deluje za varstvo ptic, kupila cel otok za 700.000 K in ga izročila v državno varstvo Louissiani; na otoku šo nastavljeni državni čuvaji, ki skrbno pazijo, da nihče ne vznemirja ptičic. Ista dobrotnica je v splošne dobrodelne namene darovala doslej že nad 110 milijon, mark. RAZNE ZANIMIVOSTI. * Koliko je zaslužil nekdaj rabelj v Ljubljani. Dandanes v Ljubljani nimamo rablja, ker le redkokdaj koga obesimo. Smrtna kazen je danes dolo- čena le za najhujše zločine m smrtni obsodbi sledi skoraj navadno — po-miloščenje. Včasih pa je bila smrtna kazen nekaj prav navadnega. Ako te je kdo naznanil, da si čarovnik, ali kaj takega, je bila smrtna kazen gotova. Ta smrtna kazen pa je bila združena z raznimi mukami, ki jih je moral prestati obsojenec. Tudi za uboj ali umor je bila smrtna kazen neizogibna — če ni ubijalec utekel, kar je bilo v onih časih lažje nego danes. V onih časih je imel rabelj lep zaslužek. Rabelj je bil sploh imeniten gospod. Starejši ljudje se še spominjajo »Freimana«, ki je stanoval v Ljubljani za Gradom. Rabelj je imel nekaj svojih pomagačev, ki so mu pomagali pri delu. Rabelj je imel dvojen zaslužek: ob času spraševanja od natezalnice — in ob času ko je izvršil obsodbo. Pa tudi po obsodbi je imel svoj postranski zaslužek, ki ga je dobil od sorodnikov obsojenca. Za rablja so bile posebne cene in sicer: Za vsako strogo vprašanje 40 krajcarjev, zato da je nategnil obdolženca na natezalnici — za obglavljenje 1 goldinar, za obešenje 1 goldinar, za to, da je zvezal obsojenca 30 krajcarjev, da je pripravil stol, (na katerega so postavili čarovnika) 1 goldinar, — da je posadil čarovnika na sto! (natezalnico) 1 goldinar -- za obžiganje srca in smolni obliž 40 krajcarjev — da je odrezal eno uho 30 krajcarjev — da je odrezal en prst 20 krajcarjev — da je odsekal roko ali Iahet 30 krajcarjev — da je glavo ali roko pribil na vislice 1 goldinar — da je sežgal osebo 1 goldinar — ako je s kleščami trgal ali ščipal 1 goldinar (za sežiganje živali je dobil 2 goldinarja). — Ta tarifa je bila v veljavi še 1. 1773. Ako pomislimo, da je imel denar takrat drugačno vrednost nego dandanes lahko spoznamo, da je bil rabelj precej bogat in poleg tega ugleden meščan. Opravka jc imel mnogo, ker so se takrat zasliševali obdolženci z natezalnico in sc je ljudi mučilo toliko časa, da so priznali, da so krivi. Da bi imel rabelj več poguma, jc bilo odločeno, da dobi rabelj zjutraj en velik požirek žganja — in sicer pol kozarca. (Prepovedano pa je bilo rablju — napiti se.) Če danes čitamo rabeljske tarife spoznamo iz njih, kako so v onih časih sodili in morili in smo lahko veseli. da živimo ob času. ko ni v Ljubljani več rablja in mu ni treba več plačevati krvavega dela. Aprilova navada pri nas in drugod. Navada »obhajati« prvi april z raznimi šalami je precej Čudna. Prvega ap.rila je dovoljeno po nekaki historični pravici, da sc ljudje delajo drug iz drugega norca. Oni. ki je bil »potegnjen« ne najde pri drugih niti sočutja, niti varstva, ne sme nikomur potožiti, ker bi se mu vsak posmehoval. Tudi pri nas je teh apri-lovih navad, da je kar strah, cela enciklopedija bi se lahko sestavila z njih. Vendar vsako aprilovo »poteg-njenje« ni vedno duhovito in nekatere aprilove šale so tako bedaste, kakor stare anekdote in vsak, ki si tako šalo dovoli, bi mora[ biti kaznovan vsaj s tridnevno ječo. kjer bi moral živeti samo ob kruhu in vodi. Aprilov humor se večkrat^ tudi potvarja. Ne moremo natančno označiti, kdaj se ie to aprilovo »poteg- njenje« narodilo, najbrže se je to zgodilo na Francoskem. Tam je bilo že za Ludovika XII. aprilovo »po-tegnjenje« stalna navada, kar dokazuje naslednja dogodbg: Kralj je vjel vojvodo Lotrinškega in je ukazal, naj ga strogo stražijo v ječi. Vojvoda pa je pobegnil, preoblečen za kmeta. To se je zgodilo ravno 1. aprila. Beg pa so opazili in za vojvodo so poslali stražo, da bi ga prijela in pripeljala nazaj. Toda straža je menila, da gre tu za aprilovo šalo. pustila je preganjanje in je šla v krčmo. In temu »aprilu« se je vojvoda lahko zahvalil, da je prišel na svobodo. Druga šala pripoveduje o burgundskem vojvodi Filipu II. Dobrem. Ta je obljubil v predvečer 1. aprila 1466 svojemu norcu, da mu bo dal polno čepico dukatov, ako ga bo drugi dan »potegnil«. Ako pa se mu to ne posreči, ga bo dal obglaviti. Kajneda, kako lepo? Ko se je stava končala, se je veselo jedlo in pilo; zjutraj je kralj ukazal, naj norca zbudijo; povedalo se mu je, da je prespal celi dan in da je stavo izgubil. Po ljubega norca je prišel rabelj, odvlekli so ga na morišče, rabelj mu je zavezal oči in ga ie udaril — z mokro cunjo, Norec pa se jc zavalil kakor mrtev na tla. Kralj je groze okamenel, ker je menil, da je zadel norca vsled strahu mrtvoud. Imel je norca rad in je zato sam hitel na mesto, kjer je »obglavljeni« ležal. Toda »mrtvec« je nenadoma dvignil glavo, nastavil čepico in je rekel: »Siplji, dukate, vojvoda!« In Filip je sipal dukate, norec pa ga je res potegnil.« — Tudi na Angleškem je aprilovo »potegnjenje« precej stara stvar. Na Ruskem je imel Peter Veliki dne 1. aprila preljube Petrograjčane za norce. Ponoči je ukazal zažgati za mestom velik kup lesa, nastal j£ hrup. ljudje so hiteli obupani na ulico. ker so menili, da gori mesto. Ko so prišli, oziroma prihiteli k ognju, jim ie vojaška straža, ki je stala okrog ognja, povedala, da je to samo carjev 1. april! — V Ameriki si je že leta 1835. na dan 1. aprila izmislil časopis »Sun« novico o novem daljnogledu, skozi katerega se lahko razloči na mesecu vsaka žival, vsako drevo. Nekateri ameriški listi so to novico ponatisnili kot resno. grad nas vežejo veliki spomini, tu so svete mošeje in druge naše dragocenosti. Preseljevanje bi nas stalo mnogo milijonov. Na drugi strani je treba pomisliti, da v Carigradu sedimo takorekoč kakor na sodu polnem strelnega prahu. Kaj bodemo naredili, ako Rusi zopet pridejo pred zidove Carigrada? — Ako pade Carigrad — je padel kalifat. (Op. ured. Brussa je bilo prvo glavno turško mesto v Evropi do leta 1363. — potem je postal glavno mesto Odrin do leta 1453. — nato Carigrad.) Sultanovo premoženje. Da dam svojim ministrom dober zgled, sem se odločil, da zmanjšam svojo civilno listo za 50.000 funtov (funt = 23 kron), (Sultanova civilna lista znaša 627.000 funtov.) Vem, da so evropski listi pogosto pisali o moji veliki civilni listi, pa ne pomislijo na to, d| moram s tem denarjem takorekoč vzdrževati celo mesto. Alah ve, kgko malo potrebujem zase. Ako imam veliko premoženje — so to samo dohodki mojih posesti. šum in poljan. Poleg tega »nam izvrstnega upravitelja svojih posestev, Agas-pašo, ki je tako pomignil dohodke mojih posestev, , . 011 dajejo letno 500.000 stalnega aohodka. Nadalje sem znatno povečal svoje premoženje s prodajanjem koncesije za razna društva — moj priv. tajnik Ragib-beg, je špekuliral zelo srečno s papirji južno-afriških zlatih rudnikov. Moje celo premoženje presega osem miljonov funtov. Kristjani in vojna služba. Vojna služba nemohamedancev je prava utopija. Bil bi pravi samomor, ako bi kot vladajoči narod dovolili v vojski versko ravnoprav-nost. Druge vere bi nas pritisnile ob zid. Kaj bi na to rekli patrijarhi. Formiranje posebnih krščanskih polkov, smatram za pravo glupost. To bi po menilo za nas — velik političen pogin. E im uhi. Ne morem razumeti, kako se najdejo Evropejci, ki se pripravljajo za etmuhe v Harem. Nedavno sem dobil tri take ponudbe in sicer: od nekega pariškega glasbenika, od nekega nemškega lekarnarja in od nekega trgovca. Saksa. Res težka usoda goni te ljudi do tega obupnega koraka, da se ne samo odrečejo svoje vere. ampak se tudi puste kastrirati. Gotovo ne vedo, kaka jc usoda eunuha. Njih življenje ni življenje ampak počasno umiranje. Mavroge-no (sultanov zdravnik) mi je rekel, da sedemdeset odstotkov eunuhov umije prerane smrti. I reba bi bilo eunuhe odpraviti in v harem postaviti — stare ljudi. yprašanje ustave. Delo Anglije je uspelo. Moja vojska se je razdelila v dva tabora. Ne preostaja nam drugega, nego da uničimo angleške intrige. Jaz se moram postaviti na čelo reformnega gibanja in proglasiti ustavo. To je zadnja šahovska poteza, ki jo morem narediti. Pozneje bodo morebiti sami pripadniki reformne stranke izprevideli, da vodi pot, po kateri so krenili v propast. Morebiti bodo v zadnjem trenotku spoznali, da Turčija more rešiti samo to, ako vsi Osmani zvesto in složno stoje na podlagi svetega korana. — Drugače bomo postali plen krščanskih držav, ki vse gredo za tem. da nas pokvarijo in uničijo. (Kako je stari sultan dobro slutil, kaj se bliža.) * To so torej nekateri nazori bivšega starega sultana Abdula Hamida. Niso biez zanimivosti — posebno v sedanjih časih. Stari Abdul Hamid je prebil s Turčijo vse težke krize od 1. 1876 — zato je poznal glavna vprašanja — okoli katerih se je gibala evropska polaga v zadnjih 50 letfn. Iurcija je bila pogosto središče teh vprašanj. Sultan je vkljub temu, da ni enako z drugimi vladarji potoval po Evropi — dobro poznal evropske razmere in različne nazore. Imel pa je pri vsem tdi svojo sodbo; marsikaj si je predstavljal tako, kakor so o tem mislili v Carigradu. Zato se jc v marsičem tudi motil. Toda izpremi-njati ni mogel ničesar. Bilo je prepozno. Turčija se je bližala svojemu koncu in stari sultan je doživel nje sedanji propad. Ljubljana. — Razstava vajenskih del v Ljubljani. Kakor znano se ima razstava vajenskih del v Ljubljani otvo-riti dne 4. maja v prostorih državne obrtne šole. Zanimanje za razstavo je jako veliko, dokaj mojstrov in vajencev sc je že priglasilo do-tičnemu povabilu razstavnega odbora. Oni mojstri, kateri tega še niso storili, naj v interesu obrtnega napredka čim hitreje prijavijo svoje vajence, ki se udeleže razstave, razstavnemu odboru (na naslov državne obrtne šole). Pripomnimo še enkrat, da spadajo v razstavo samo priprosti predmeti, katere lahko izvrši vajenec brez posebnih stroškov zase in za mojstra. Dopuščena so tudi naročila za stranke, ako jih je vajenec sam izvršil. — Nogometna tekma se danes ne vrši. Ker je včeraj kazalo slabo vreme, se jc nogometna tekma pre-tožila. — Z mestnega magistrata. Prihodnji pondeljek in torek se bodo snažili uradni prostori mestne blagajne. mestnega knjigovodstva in mestnega gospodarskega urada. O-menjeni prostori bodo vsled tega v pondeljek in torek za promet s strankami zaprti. — Slovenska Filharmonija priredi danes v restavraciji na južnem kolodvoru (J. Schrey) koncert pod vodstvom g. kapelnika C. Mv rlraz-dira. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 vin. . — Umrli so v Ljubljani: Sestra Klotilda Božič, usmiljenka, 31 let. — Ivan Dovč. rejenec, 3 mesece. — Franc Tominec, dninar, 32 let. _ Za črnogorski rdeči križ ie daroval po našem uredništvu J. Pukl, ravnatelj Kolinske tovarne 10 K, ker se Nikita tako moško drži. Živio! * — IzgubH se je včeraj šop ključev na poti od Zalaznika do Rakovnika. Pošten najditelj naj odda ključe proti nagradi v Križcvniški ulici st. 8./II. nadstr. ali pa v našem uredništvu. , , . ... — Danes ob polu dvanajstih v Zvezdi vojaška godba. Davka prosto 4 k/o kralj. ogrsko državno rentno posojilo iz I. 1913 v zlatu. Kakor razvidno iz prospekta, izdaja kralj, ogrska vlada 4^2% davka prosto državno rento posojilo v nominalnem iznosu 150 milijonov kron s kuponsko zapadlost dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Na to pojasnilo se vrši v četrtek, dne 10. aprila t. I. javna subskribcija po kurzu 90.60'/o. Na poSlagi tega kurza se obrestuje tat renta po čistih 6% in t\[ori vsled tega prvovrstno priliko za nalaganje glavnice. Kot zglaševalnica za Ljubljano in alpske dežele fungira Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Prešernova ulica' 50), katera sprejema priglase in daje vsa zahtevana pojasnila. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v ponedeljek 7. t. m. ob polu 9. zvečer v gostilni pri Perlesu, Prešernova ulica javen društven shod z dnevnim redom: »Deželni odbor proti ljubljanskemu prebivalstvu«. Na shodu govori g. deželni poslanec dr. Fran Novak. Vabimo vse, ki jim je pri srcu blagor mestne občine in ljubljanskega prebivalstva, da se tega shoda udeleže. — Društvo »Khib slov. ainater-fotografov« v Ljubljani je imelo 30. marca v Prešernovi sobi restavracije Novi svet svoj tretji redni občni zbor pod predsedstvom društvenega predsednika g. Frana Vesela. Predsednik pozdravi navzoče, posebnega navzočega zastopnika SPI), g. dr. Fr. Tominška, zahvali se vsem listom, ki so priobčevali društvene vesti ter na kratko očrta plodonosno delovanje mladega, lepo sc razvijajočega se društva. Spominja se ponesrečenega delavnega društvenega člana in bivšega predsednikovega namestnika t g. prof. dr. Cerka, pri katerih besedah so navzoči vstali. Iz poročila društvenega tajnika g. Fr. Krašovica posnamemo, da je imelo društvo v tekočem letu 8 rednih in dve izredni odborovi seji. Prejelo in rešilo je v tem času 852 vlog; članom je med letom odbor dajal vedno rade volje raznih nasvetov in informacij. Odbor sc je obrnil s prošnjami za podpore na slav. deželni odbor in ljubljanski občinski sve ter pričakuje, da bodo te tako ugledne korporacije znale prav upoštevati ter ceniti pomen in delovanje tega pomembnega društva, ter mu tudi naklonile zadostno in nujno potrebno podporo. Započeto delo: zbiranje katastra slovenske zemlje, se ne more tako uspešno nadaljevati, kakor to želi društveni odbor, to pa zato. ker je za to delo nujno potrebno zadostnih denarnih sredstev, katerih pa društvo dose-daj žalibog , še nima na razpolago. Izpopolnjevanje in sistematično nadaljevanje tako viižnega katastra je mogoče le tedaj, če dobi društvo zadostno vsestransko denarno podporo. Iz istih vzrokov tudi odboru ni mogoče še preskrbeti svojim članom nujno potrebnih lokalov, ki bi vsaj za silo odgovarjali svojemu namenu; skupen laboratorij bi bil tudi velika privlačna sila za pristop novih članov-sodelovalcev pri tako važnem delu. Članarina pa za kritje najmanjših stroškov komaj zadošča. Društvo je v pretečenem letu založilo serijo umet, fotogr. razglednic, kot prave brom.-srebr. kopije in sicer: Triglav I. Špik, Brana, Rjavina. Jalovec. Triglav II. in Kredarica. V najširših krogih so vzbudile te krasne razglednice največje zanimanje in pozornost na društvo. Opazili smo, da zna javnost prav ceniti umetniških razglednic ter smo uver-jfni, da be društvo z zalaganjem takšnih razglednic mnogo pripomoglo k povzdigi tujskega prometa na slovenski zemlji ter vzbudilo tudi ljubezen in zanimanje do naših pokrajinskih krasot daleč čez domače meje. V kratkem izda društvo več sličnih razglednic, katerim slede še nadaljne serije v prepričanju, da bo javnost tudi te istotako navdušeno in pohvalno sprejela. Rednim članom se je tudi letos brezplačno pošiljalo bogato ilustrovani in zelo zanimivi strokovni list, kar je bilo v zvezi s precejšnjimi stroški. List se bo tudi v bodočem društvenem letu rednim članom brezplačno pošiljal. Da bo bodoči društveni odbor mogel vršiti vse svoje naloge, je odvisno v prvi vrsti od društvenih članov, od katerih se pričakuje, da bodo vršili svoje društvene dolžnosti ter skušali pridobiti čimveč novih elanov in od vseh merodajnih javnih zastopstev, da priskočijo društvu z gmotnimi podporami na pomoč, ker od tega je odvisna usoda in procvit društva. Iz® blagajniškega poročila Jos. Kramarja posnamemo, da je imelo društvo (inkl. saldo prejšnjega leta) K 632.67 dohodkov in K 415 26 v izdatkov. Društvena imovina z inventarjem vred znaša K 487.28. V imenu društvenih preglednikov poroča g. Jos. Malenšek, da sta s sopreglednikom g. ing. D. Gustinčičem društveno delovanje, oz. blagajno pregledala, našla vse v najlepšem redu. Predlaga abso!utorij*s pohvalo. Redna članarina rednim članom se določi letno K 12.—. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: Vesel Fr., Brinšek B., Krašovic Fr., Kramar Jos., Kunaver Jos., Tavčar Ivo, Ba- Zdravnik želodca zadrugo, ali na K meni, da mu Dokažem, učno izpričevalo, in videl bo da sem se učil v boljših In večjih restavracijah, kakor se ie on. Doti 5-nega gospoda menda zelo bode. ker smo mu povedali naše mnenje v obraz in tako napeljali luč na njegovo zahrbtno delovanje. Vzrok slabe-bega išče ta gospod v tem, da so se pošiljala samoslovenska vabila. Seveda »Wir sind deutsche Burschenl Wie kommen wir dazu...« Kaj ne g. A. R., saj so Vam znane te besede. Radi par natakarjev pa, ki so res Nemci, (vmes je seveda tudi nekai Slovencev, ki se prištevajo k Nemcem), se pa nemore zahtevati, da bi si delala blagajna dvojne stroške. Sicer pa obstoja sklep ljubljanske gostilničarske zadruge, da se razpošiljajo v takih slučajih samo slovenska vabila. Ali ima mogoče dotični gospod kake zahrbtne namene. in se boji. da bi mu jih jaz preprečil, ker se tako spodtika nad tem, da sem v odboru?! Da, da, g. A. R. »to se mora izpremeniti«! Ven s takimi odborniki, ki hujskajo člane, da naj se ne udeleže občnega zbora, ker se jim je poslalo samo slovenska vabila! Radoveden sem, kaj bi se zgodilo slovenskemu natakarju, če bi v kakem nemškem mestu zahteval slovenska vabila. Ne bodite smešni! M. T. Črni Gori se ne ugodi. Drugim Zaveznikom se bo še nekako ugodilo Crni Gori se pa Skadra ne izroči. Napetost med Zavezniki. Kar se tiče spora med Srbijo In Bolgarijo radi meja, niso izključena presenečenja. Razvoj vojnih operacij je zapeljal Srbe več na jug, kakor je to dovoljevala zavezniška pogodba. Do danes se temu dejstvu ni še pripisovalo preveč važnosti, ker se je upalo, da bo prevzel ruski car nalogo najvišjega razsodišča. V zadnjem času pa se Srbija ogiba te rešitve. Dardanelsko vprašanje za razrešitev še ni zrelo. Poslanci so izrekli, 'da so prepričani, da je ruska politika varovala upravičene ruske in slovanske interese. Progresisti so izjavili, da je politika Sazonova pravilna toda slabotna. MIROVNA POGAJANJA. — ODGOVOR ZAVEZNIKOV. Sofija, 5. aprila. Zavezniki so izročili odgovor na mirovno posredovanje velesil z dne 22. marca. Odgovor naglaša hvaležnost balkanskih držav za trud evropskih velekabi-netov, ter sprejema v principu posredovanje, toda le s sledečimi pridržki: 1. Meja v Traciji naj bo črta Enos-Midija, toda določitev te meje ne pomenja obmejltve, marveč je ta črta le podlaga za natančno obmeji-tev. 2. Balkanska zveza zahteva, da naj Turčija odstopi Egejske otoke direktno Balkanski Zvezi. 3. Balkanska Zveza želi spoznati predvsem meje prihodnje Albanije, ter upa, da bodo te odgovarjale svo-ječasno v Londonu podanim predlogom Balkanske Zveze. 4. Balkanska Zveza vzdržuje zahtevo po vojni odškodnini, prepušča pa natančno določitev tinančni komisiji, katere se hočejo zavezniki udeležiti. 5. Balkanska Zveza je pripravljena, ustaviti sovražnosti, toda šele v trenotku, ko bodo pogoji zaveznikov sprejeti lu odobreni. BOLGARSKO-RUMUNSKI SPOR. Petrograd, 5. aprila. Včeraj se je vršila druga konferenca veleposlanikov v bolgarsko-rumunskem sporu, kateri je predsedoval Sazonov. Oficijozno se razglaša, da je dogovor med veleposlaniki dosegel skupni temelj za rešitev konflikta. Spor se bo rešil definitivno in se bo rešitev publicirala, ko se zopet prično mirovna pogajanja s Turčijo. PRED ČATALDŽO. Carigrad, 5. aprila. V mestu se vrsti panika za paniko. Premožni Turki se izseljujejo. V mestu so razširjene vesti, da bodo Bolgari udarili na Carigrad. Bolgari imajo pri Čataldži koncentriranih 210.000 mož. Turške čete so popolnoma demoralizirane; desno krilo in centrum Turkov sta se umaknila za več kakor 4 kilometre od sovražnika. djura Rud., Vrtovec fil., kot namestniki: gdč. Domianovič, A. Debeljak,, Zupančič J., kot preglednika: gg.' ing. Drago Gustinčič in Jos. Malenšek. V slučajnostih sc je razmotri-valo o društveni razstavi, ki bi se priredila v juliju ali v avgustu, ter pokazala došlim gostom lepoto naše zemlje. Kar se tiče razglednic, se opozarja razpečevalce, da vpošljejo pravočasno naročila, da se preskrbi zadostna zaloga. Občni zbor se zaključi, ko se predsednik udeležencem zalivali. — Kinematograf »Ideal«. Slika »Obleganje Odrina« iz srbskega Tabora pred Odrinom katera se je posnela 21. in 23. marca t. 1. je res vredna, da si jo vsakdo ogleda. Veliko senzacijo vzbuja kolorirana francoska drama »Lomilka src«; tudi ostale slike so prve vrste. V torek »Kapitan Scott na južni tečaj«. V soboto »Življenje Jezusa«, naj-yečja senzacija tega leta. skoraj nov se ceno proda. Kupca se nauči tudi plesti. Natančneje v „Prvi anončni pisarni". Ure, verižice, uhani prstani, obeski, zapestnice itd. itd. j Edina zaloga nr / z lastno z n a m k o / 2^ = „TUP“ /&/ Govor, ki ga je slišal Figi Lipe na slavnostni gostiji v hotelu Bellevue ob priliki odkritja spominske plošče klerikalnemu šolskemu svetu na šoli v Spod. Šiški. Gospoda moja! Zakaj smo se zbrali? Ali ne zato, da proslavimo ta dan, da damo izraza svojim čustvom, da dostojno praznujemo ta veliki dogodek. Gospoda moja! Redki so v današnjih časih veliki trenotki — malo imamo zgodovinskih dni — zato pa je treba one, kolikor jih imamo primerno proslaviti. Gospoda moja! Zakaj so šole? Ali ne zato, da se vanje vzidujejo plošče z imeni zaslužnih mož. Ali ni šola naša last? Gospoda moja — na šoli se sveti plošča in na plošči se svetijo imena. To so imena mož, ki so čast in ponos Spodnje Šiške. Še pozni vnuk bo čital ta imena in se bo spominjal zaslužnih mož, še pozna vnukinja bo s spoštovanjem izrekovala ta imena, ki bodo na večne čase pričala, da smo mi razdelili šolo na dva dela, na deško in dekliško (klici: Tako je!). — In na prvem mestu se sveti ime, ki je kot gerent stal na čelu naše slavne občine, kakor je to odredil naš slavni dež. odbor. Ime tega moža — gospoda moja, vsi dobro poznate — to je g. Zajc. (Zivio-klici.) Njegovih zaslug ne bom ponavljal, omenjam le, da je zaslužil, da se njegovo ime sveti nam na čelu. Gospoda moja, njemu na čast smo prišli sem. On je bil mož, ki je znal ceniti avtoriteto. Prišli smo tako daleč, da si občina upa kljubovati slavnemu dež. odboru (klici: To je upor.) Da, to je upor in vsap upor moramo z našega katoliškega stališča obsojati. Mi se zavedamo svojih zaslug in si jih ne damo kratiti: Gospoda moja — že pred 14. dnevi je pripravil g. Zajc vse za pojedino. 2e pred 14. dnevi so bile pripravljene piške, klobase, šunke, salame in tudi pijača. Gospoda moja, kdo je bil kriv, da se ni moglo odkritje pravočasno vršiti. Ali ne sedanji naš občinski odbor? (Klici: Proč z njim.) Ta odbor se je upal upirati proti dež. odboru, ki je najvišja inštanca v deželi! Ali more ta odbor nas zastopati, ki smo udani pristaši S. L. S.? ... Gospoda moja —že pred 14. dnevi, pravim, je pripravil g. Zajc pojedino. Morali smo jo odložiti. Ali ni to škoda? In kdo jo poravna? (Klici: Tako je!) Gospoda moja — zmagali smo. Naš slavni deželni odbor ne pozna šale. Zmagali smo in danes smo se zbrali, da proslavimo ta dogodek. Nam na čelu je g. Zajc. Zaveden, odločen in za narod zaslužen mož... Kdo more reči, da je v nas zajčja natura? (Klici: Tako je!) — Plahosti ne poznamo, gospoda moja, ako nismo jedli pred 14. dnevi, bomo jedli danes. Nihče več nam tega ne zabrani. Ni je moči pod solncem, ki bi nam mogla to preprečiti. Naš slavni dež. odbor je vnet za vzgojo šolske mladine in zna ceniti naše zasluge, zato napijam in pravim: živel deželni odbor. (Dolgotrajno ploskanje!) V drugo ime pa dvigam čašo na g. Zajca, katerega ime je nerazdružlji-vo zvezano z dobo regentstva v Spodnji šiški. Kličem: Slava, slava, slava. (Zivio-klici.) G. Zajc se ni bal dvojnih stroškov, da dostojno proslavimo ta dan, ki je proslava nas vseh. Zato predlagam, da sebi na slavo dvignemo čaše. (Klici: Živio, bivši šolski svet!) (Kozarci zvene in začne se splošna pojedina, pri kateri se slišijo posamezni klici n. pr. Pej no...) O peklenskih razmerah, v katerih živi delavstvo skedenjskih plavžev, ki so last »Kranjske industrijske družbe«, bomo prinesli v »Dnevu« obširno poročilo. Delavstvo j.e namreč grozovito izkoriščano v tej tovarni. Pri tem ima seveda veliko zaslug c. kr. obrtna oblast, ki dopušča, da se kršijo obrtni zakoni v škodo delavstvu. Tako n. pr. glede urnika in varnostnih odredb. Kakor čujemo, je Narodna delavska organizacija že napravila ovadbo proti ravnateljstvu. Obrtna oblast pa bo dobila pošteno lekcijo iz Dunaja, ako ne bo ukrenila, kar je njena dolžnost. Omeniti nam je treba, da so delavci, ki delajo v tej »mesnici«, skoraj vsi Slovani. Plavže so povečali in prihajajo vedno novi delavci — seveda Slovzmi, kajti Slovani so bili že od nekdaj najbolj vajeni hlapčevanja. Kakor rečeno, bo »Dan« o tem pisal, kajti potrebno je, da javnost o teh škandaloznih, v nebo vpijočih razmerah seznanimo. Iz Jesenic je prišlo v škedenjske plavže nekaj delavcev klerikalnega mišljenja. In ti ustanavljajo že precej časa klerikalno »Jugoslovansko strokovno zvezo«. Za glavnega agitatorja so dobili nekega T., ki že vnaprej vidi, da »Jugoslovanska strokovna zveza« poleg Nar. del. organizacije v plavžih nima prostora. Za tako klerikalno društvece je danes prostor samo na Kranjskem, kjer je klerikalizem v cvetju, ne pa tukaj v Trstu. To tudi priznajo, zato si ne upajo sklicati nobenega slioda. — Ta klerikalni agi-tor T. je zelo čuden človek. Vsa njegova zgodovina je taka: Najpoprej je bil retiegat. Precej dolgo časa je trajalo in postal je narodnjak. Nekaj časa na to liberalec. Liberalce je zapustil in šel je k socialnim demokratom, postal je internacionalec. Tudi tam ni bilo zanj. Kam pa sedaj, ko je bil že povsod? Za take ljudi imajo dovolj prostora klerikalci. Prišel je bržkone fajmošter k njemu, in ko je videl, da se tega moža lahko pridobi za vse, ga je povabil. In šel je. Kajti take ljudi, ki se skesajo, ki svojo zgodovino objokavajo in sklenejo začeti novo življenje pod okriljem jezuitske stranke, ta »črni« radi sprejemajo. Vlečejo jih naokrog za reklamo in vpijejo: poglejte, ljudje božji, skesali so Ste in povrnili na pravo pot celo ti, ki so bili nekdaj tako »strašni«. Take kapacitete imajo. Privoščimo jim jih iz srca. Toda s klerikalno propagando med slov. delavstvom v Trstu ne bo nič, kajti Trst ni kranjska dežela. Občinske volitve v Trstu. Za danes, v nedeljo, sklicuje politično društvo »Edinost« dva volilna shoda. Prvi se bo vršil ob 10. predpoldne v dvorani »Narodnega doma« v Trstu, drugi pa ob 4. popoldne v prostorih g. Furlana na Greti št. 380. — Vabimo narodne volilce, da se udeleže obeh shodov v častnem številu. Slovensko gledališče v Trstu. Danes. v nedeljo, ob 8.15 zvečer bene-fična predstava g. Dragutinoviča in njegove soproge. Uprizori se igro-kaz »V znamenju križa«, zgodovinska igra iz dobe preganjanja kristjanov pod cesarjem Neronom. Svetoivansko pevsko društvo priredi danes, v nedeljo, izlet v Ko-lonjo, kjer se udeleži zabavnega večera. ki ga priredi C. M. podružnica. N. D. O. — Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev v Trstu sklicuje za danes v nedeljo ob 2. popoldne javen shod v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (blizu »Jadrana«). Dnevni red: »Razmere lesnih težakov v Trstu in organizacija«. N. D. O. — Skupina delavcev škedenjsklh plavžev vabi na javen shod, ki se bo vršil danes v nedeljo ob 3. popoldne na vrtu »Gospodarskega društva« v Škednju. Dnevni red: Delavstvo v plavžih in Narodna delavska organizacija«. N. D. 0.‘— Ženska organizacija priredi danes v nedeljo cvetlični plesni venček v veliki dvorani N. D. O ul. sv. Frančiška št. 2. Začetek točno ob 4. popoldne. Svira orkester »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Naznanilo. V Laški kuhinji je od danes naprej zopet nova ravnateljica, katera bo skrbela za izborno laško in dunajsko kuhinjo in dobro pijačo. Se priporoča Zofi Božičnik. Edna posebnosti 99 likerja je S je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti' slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. M. P. v R.: Hvala lepa. Pride v torek. Pozdrav! Nas veseji, da smo o tem eno in to je najlepše znamenje naše skupne zmage. Radi prevelike zaloge blaga dajem Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last In tisk »Učiteljske Tiskarne«, vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene piiznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — P*1! malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji iflserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6* U|-l zvečer. Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Llub-l]ana-Glince 92. ______________________ Mesečna soba elegantno meblo-vana s posebnim vhodom z vporabo kopelji in hrano se takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov v »Prvi anončni pisarni«:________ 264—3 Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove »Prva anonena pisarna«. 265—3 Poslano.* V odgovor dotičnemu gospodu, ki se je v »Dnevovi« notici »Pomočniški zbor gostilničarske zadruge ljubljanske« obdregnil ob mene, mu svetujem, da naj se v vsaki stvari, ki jo piše, prej dobro informira, da se ne bo v prihodnje zopet blamiral. Na njegovo trditev pa, da nisem izučen natakarjem, mu svetujem, da naj se potrudi v gostilničarsko * Za vsebino je uredništvo odgovorno le. x toliko, kolikor, zahteva zakon.