p liti p roje man: za t.«lo feto naprej 26 K — h •>ol leta , 13 , — » V.rt , , ti , 60 „ >«6ioc , 2 s 20, '' !ipravnlitvu (irgjenaa: za l*to nnprej 20 K —• b 3>ol teta , 10 , —- „ fotrt . , 6,-» Ti*3KC , 1 70 . i« pusiljanje na dom ?0 1) -j* mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inoeratt sprejemu uprtvnlštvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi »e ue vračajo, nefrniikovaua pisma na »sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, i., 17. Uh&iav8fikdan.izvzem3i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. ■H' icS sv« 247, V Ljubljani, v ponedeljek, 27. oktobra 1902. Letnik Zmešnjava za zmešnjavo. Z Mursko ga polja, 26. okt. Niti štirinajst dni ni več d) dneva, ko si bodo kmetake skupina na Štajarskem vo lile poslance za deželni zbor, a mi v ljuto mersko ormožkem okraju ša nimamo kandidata. OJkar pomnimo, še ri bilo tako zmešnjave ined nami kakor sedaj. Sa predno je bil deželni zbor razpuSčen, naznanjal je naš bivši deželni poslanec dr. F r. Rosina, da ne prevzame več kandidaturo. Komaj pa je bil deželni zbor razpuščen, že so mu naša politična društva ponudila kandidaturo, katero je tudi prevzel. Potem je zaradi napadov v slovenskih listih, kakor sam pravi, zopet odklonil vsako izvolitev. Kukor srno izvedoli iz Vašega lista, so mu v »Slov. Narodu« v nepodpisanih telegramih na novo ponudili kandidaturo. S kakim uspehom, ne vemo. Ko je dr. Rosina drugič odklonil mandat, prinesla je »Domovina« izjavo za njega in za novega kandidata g. Ivana Hočevarja iz Središča. O tem kandidatu pri nas nič ni znano in zato tudi nobenega posebnega navdušenja ni. Sicer pa čujemo od Ljutomeržanov, da so bo ta kandidat tudi odpovedal, ker rnu ni za deželni zbor. Ako bi g. dr. Rosina kandidiral, imeli bo nekateri nezadovoljni kmetje pripravljenega proti njemu posebnega kandidata v osebi g. M u r s e , tovarnarja s cementom. Toda kakor vidimo iz včerajšnjo »Domovine« in današnje »Siidsteirische Presse«, odklanja sedaj, ko dr. Rosina več ne kandidira. tudi g. Mursa kandidaturo za deželni zbor. Naš okraj je torej sedaj brez kandidata a deželne volitve so pred durmi. Kje naj sedaj najdemo kandidata? Naši kmetje so pač žo vedeli imenovati še enega kandidata in žo sadaj povprašujejo, zakaj ne kandidira v svojem rojstnem kraju. Njegovo ime sicer v nekater.h krogih ni priljubljeno, a pri naših kmetih in pri priprostem ljud stvu je izmed vseh kandidatov najbolj znano. To je g A n t. K o r o š e c , urednik v Mariboru. Kaj je ž njim, ne vem, kajti ravno njegov »Siov. Gospodar« in »Naš Dom« najbolj molčita o ljutomerskem - ormožkem okraju. Treba bo, da se g. Korošec določno izjavi, da vemo, ako njega ne dobimo, iti zopet dalje po kandidata. Skrajni čas je, da pridemo v našem okraju s kandidatom na svetlo. Sicer bo nazadnje zmešnjava ros postala tako velika, da še prodre kandidat nemškutarjev, gospod B r a č k o. To pa so mora na vsak način zabraniti in se bo zabranilo, ako postavimo popularnega kandidata 1 Qaliciana. Dunaj, 25. okt. Dne 16. t. m. so radikalni rusinski posl. Romanczuk in tovariši nujno predlagali : Poslanska zbornica naj ekiono, da vlada preišče vzroke letošnje stavke poljskih delavcev v vzhodni Galiciji ter o tem poroča zbornici; nadalje naj vlada po posebni komisiji preiskuje postopanje galiških uradov, krivce kaznuje in potrebno ukrene, da se tako zlorabe uradne oblasti ne ponavljajo. V pismenem utemeljevanju predloga ri3glaša Romanczuk, da so gospodarski in politični vzroki provzročili delavsko stavko v 22 političnih okrajih. Oblaatva so baje branila močnejše proti slabejšim, poljske grajščake proti rusinskim kmetom in delavcem. Včeraj je Romanczuk ustno v zbornici utemeljeval svoj predlog. Rekel jo mej drugim: Dr. pl. Korber jo svoj čas razposlal znano okrožnico na politično urade, ki je mej prebivalstvom vzbudila mnego upanja. Tcda v Galiciji je ostalo vse pri starem. Oblastva podpirajo veleposestnike, in to je prvi vzrok, da so poljski delavci ustavili delo v 500 občinah vzhodne Gilic je. Poljski listi so, kakor trdi govornik, brezozirno pisali preti rusinekim kmetom in delavcem. Zahtevali ao, da se stavka s silo zatre, agitatorji zapro, shodi prepovedo. Deputacija veleposestnikov je baje od ces. namestnika in min. predsednika zahtevala, naj se proglasi izjemno stanje in nagli sod. Ko je bila žetev končana, je tudi stavka nehala, a pričela so delovati sodišča. Zagovarjati so je moralo 521 kmetov, ki bo v preiskovalnem zaporu preeeieli 660 mesecev. Obsojenih je bilo 73 kmetov na 19ž mesecev ječe, 325 na 189 mesecev zapora in 113 je bilo oproščenih. Dela\ci so ustavili delo na polju, ker jih graSčaki zatirajo in siabo plačujejo. V žločovskem okraju imajo pašnike samo gra-ščaki. Najemnik teh pašnikov pa jo od kmetov zahteval za maj in junij 400 kron najemnine. V neki občini morajo kmetje plačevati po 4 krajcarje cd snopa lanu, ako ga hočejo položiti v vodo. Kmetje v sili i abi-rajo gobe v gozdih veleposestnikov. Ako gozdni čuvaj grofa Lanckorc\vakega zasači žensko pri nabiranju gob, ukaže jo sleči in tako gnati v vas. Govornik opisuje, kako orožniki in sodišča postopajo s kmeti. V husijetinskem okraju so baje v eni vasi prijeli 138 kmetov. Ker niso imeli dovolj verig in vrvij, obkolili so jih konjeniki ter podili k sodišču, akoravno jo bilo več nedolžnih mej njimi. Vojaki so baje bili nastavljeni samo pri kmetih in ne pri graščakih. Naj-grše so postopali mažarski huzarji. Vse so pokradli, kar so dobili. Konečno govornik opozarja vlado na mogoče posledice, ako ljudstvo pritirajo do skrajnosti. Ako vlada ne odpravi teh neznosnih razmer, hočejo rusinski poslanci apelovati na javno mnenje Evrope. Romanczuk, kateremu so pritrjevali posebno sociaini demokrati, je napravil utis, da iie pretirava mnogo in da so v iatini v Galiciji Je turške razmere, posebno pa mej rusinskim narodom. Malo več domišljije pa je razvijal dr. Breiter, ki v marsičom prekaša socialne demokrate. On trdi, da nemirov niso vzrok politični ali narodni nagibi, marveč ie go-gospodaraka beda mej rusinskim prebivalstvom. Govornik je navajal stvari, ki so skoraj neverojetne. Tako so delali turški paše in age po Bosni in Hercegovini. Kmetje morajo baje calo vedo v potoku plačevati za perilo. Breiter tudi prav živo opisuje gališke ječo. Govornik konča: Vsa Evropa se je zanimala za Bure. Imejte torej usmiljenje in sočutje do sužnjev v Galiciji. Gospod Breiter naa ni prepričal, da jo v Galiciji tako, kakor jo on opiaaval tamoš-nje rezmere. Gotovo pa v nobeni avstrijski kronovini omika ni tako zaostala, kakor ravno v Galiciji, koder so graščaki se oblastni, kakor pri nas pred letom 1848. Rusinski poslanec, član našega kluba, opisuje gališke razmere, oziroma vzroke zadnjih nemirov tako: Kmečki delavec ima v Galiciji tako nizko plačo, da ao ž njo ne more preživiti, ako nima vsak košček Bvoje zemlje, cikoraj vsi gozdi, pašniki in travniki so last poljskih graščakov, da rusinski kmet v obče nima no naatila, ne drv, ne paša. S čim naj se preživlja? Zato se jih na tisoče izseli vsako leto v Ameriko in druge kraje. V mnogih krajih so se tudi poljski kmetjo pridružili rusinskim preti poljskim veleposestnike m. V zadnjem času pa je to gospodarsko gibanje dobilo tudi političen značaj. Rusinski kmet ao je začel zavedati svoje narodnosti in čuti, da ga prezira poljska večina v galiskem deželnem zboru. Tudi ruainske kmete je jako razkačilo, ker so letos Poljaki v deželnem zboru odklonili rueinsko zahtevo, da se v Stanislavu uatdnovi rusinski gimnazij. Sicer pa se je stavka mirno končala in le po nekaterih krajih so bili večji izgredi, koder bo agitatorji hujskali ljudstvo. V torek bodo odgovarjali poljski poslanci. Seja bodo gotovo živahna, ker pride do besede tudi socialni demokrat Daszyn-ski, ki ima velik srd do graščakov, v govoru pa mnogo žolča. Morda šo v torek ta razprava o »galiških razmerah« ne bode končana. Takoj nato se prične politična razprava, ki bode svetu odkrivala »avstrijsko razmere«. Ako bode v sredo in četrtek ta razprava končana, bode prihodnja seja šele 6. novembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand odpovedal prestolonasledstvn ? Sonzačno vest objavlja v svoji sobotni številki „N. Budap. Abendblatl" o prestolonasledniku Franu Ferdinandu. Ta liat, ki jo prvi javil vest o zepetni poroki prestoiona- Nazori „ današnjih" eman-cipirank. „0 današnji ženi« je predavala Binoči v »Mestnem domu« znana slovenska pisataljica gdč. 'zjofkj. Kvedrova na povabilo »Splošnega slovenskega ženskega društva«. Predvsem moramo omeniti, da predavanje ni bilo »o današnji ženi", kakor so je glasil tema, temveč bila je navadna polemika, ka-koršnih čitamo mnogo v „Slov. Narodu", na katerega stališče se je postavila sinoči tudi gdč. Zofka. Gdč. Zofka, se li ne spominjate več, kako so sprejeli liberalni krogi, katerih ženam sto predavala včeraj, vašo prvo knjigo »Misterij žene" ? — Podajmo tu nekaj miali iz njenega predavanja, da vidijo naši čita-telji, kake cvetke rodi liberalizem že v ženskih glavah. Pričakovali smo, da se postavi gospodična predavateljica na višje stališče. Pričakovali smo, da nam pove gdč. Zofrta nekaj z duševnega in praktičnega stališča moderno ione. Toda dobra tretjina celega njonega včerajšnjega predavanja ni bilo druzega, ka- kor neresnične trditve o samostanski vzgoji deklic in, nota beno ! brce nekonsokvenci liberalnih očetov. Predavateljica nam je pripovedovala neresnične, v liberalnih listih dan na dan se ponavljajoče trditve o vzgoj', katero vživajo deklice v samostanih. Kedo naših čitateljev se ne spominja, kaj vse je pisal in lagal „Slov. Narod" o uršulinkah v Škofji Loki ? In prav te »Narodove" trditve je ponavljala včeraj gdč5, Zofka točko za točko in pri tem vedno in vedno ponavljala »liberalni očetje, ne dajajte svojih hčera v samostane!« Gdč. Zolka, živ dokaz, da vse, kar je pisal .Narod" o tej vzgoji, in vse, kar ste Vi ponavljali včeraj na svojem predavanju, ni resnično, je to, da liberalci še vedno pošiljajo svojo decj v 83mostane v vzgojo, kjer se goji sistematično „tercijalstvo", kakor ste trdila Vi, in kjer se gojenke samo jeden-krat na leto kopljejo (!). Iz trga moramo torej Bklepati, kakor žo prej rečeno, da v samostanih ni tako strašno, kakor sto nam pripovedovala včeraj — ali pa, da liberalni očetje tako malo ljubijo in skrbe za svoje hčero, da jih puste, da ^inejo duševno in telesno („Narodova" in Zolkina trditev) v „zaduhlih" sobanah samostana. Boj proti samostanom na Francoskem ne temelji v principu proti „hinavščini" samostanske vzgoje, temveč njega cilj je, da dobi država v roke vzgojo mladine in da naredi s tem sebi pokorne in svojim namenom godne državljane. Ker šola je v res niči vzgojevališče značajev, ljudi. Ako pa ne plešejo li ljudje tako kot se jim gode od zgoraj, proč s tako vzgojo ; dobimo šolo v naše roke, da naredimo iz nje vgo-jevališče naših prepokornih sužnjev. To pot je nastopila prva toliko hvalisana »svobodna« Francija in sedaj vpijejo vsi naši liberalni časopisi: »Avstrija, sledi ji 1« Dalje je trdila gdč. Kvedrova, da so deklice, ki so uživalo samostansko vzgojo, navadno slabe gospodinje, ki ae ne brigajo za druzega, kot za cerkev, ter uplivajo na svoje soprogo (o groza!) da naj volijo in delajo v prid klerikalizma. Ako bi bila to reanica, bi bilo na Kranjakem še manj liberalcev kot jih jo dosodaj. Ako bi bila ta trditev resnična, bi izgubila liberalna stranka še tisto malo zaslombo, kot je ima dosedaj v trgovskih krogih v meatu in na deželi. Kajti aaj ste ravno Vi gdč. Kvedrova trdila, da pošilja pretežna večina liberalcev (zlasti pa trgovci po deželi) svojo hčere v samostane v vzgojo. In to jo tudi resnica, kakor tudi dejstvo, da jo mnogo Vaših včerajšnjih poslušalk in mnogo Vaših čitateljie, ki bodo čitale Vaše včerajšnje predavanje (objavite ga žo kjerkoli, ako ga sploh objavite) vži-valo prav tisto vzgojo, kot. ste jo Vi in proti kateri ste včeraj tako odločno — uspešno, smo za trdno prepričani, da ne — nastopila. Ako bode katera izmed njih protestirala, dvomimo. Dalje leže gdč. predavateljici posebno na srcu uspešno procvifajoče Marijine bratovščine, katero ao bo začelo vstanavljati po deželi med žensko in moško mladino. — »Proti tem so mora žo jedonkrat odločno nastopiti«, zahteva gdč. Zofka. Ona priporoča celo, da se naj sestavi statistika teh bratovščin kakor tudi statistika o ljudeh, ki so — versko poblazneli. Statistika o slednjih, mislimo, bode izkazovala zelo neznatno število, o prvih pa, hvala Bogu, toliko, da bode pogum izgubila gdč. Zofua naatopiti proti njim. — Gdč. Kvedrova, zakaj se tako zelo bojite teh bratovščin? Proučujte jih in spoznali bodete, da se v njih ne »obešajo samo svetinjice krog vratu«, tomveč da so vzgaja v njih mladina ne samo mo-ralično, temveč tudi praktično in udje se navajajo k varčevanju. In kaj je žo storilo praktičnega društvo, v katorem sto včeraj predavali ! ? Malo! L, slednika vdove Štefanije ter potem o poroki prestolonaslednikovi-pripoveduje strmečemu ■vetu, d a s e je njMT^ j v o d a F r a« Ferdinand odpovedal pre-atolonaaledatvu v korist svojemu nečaku nadvojvodi Karolu Francu Jožefu. Nadvojvoda Fran Ferdinand je glasom tega lista že davno sklenil odpoved, a je o tem obvestil cesarja še le pred nekaj dnevi. V zvezi s tem sklepom je neki tudi to, da se nadvojvoda vedno bolj umika nazaj v rodbinsko življenje. — Koliko je resnice na tej vesti, za katere odgovornost moramo že prepustiti imenovanemu budimpeštanskemu listu, seveda nihče ne ve. Bržkone je to samo vroča želja gotovih židovsko-liberalnih krogov, ki jih silno boli naklonjenost pre-stolonaslednikova katoliškim društvom in za-vcdom. Gosposka zbornica nesklepčna. V soboto popoldne, kot smo omenili, se je vršila prvotno na 12. uro določena prva seja gosposke zbornico v tem zasedanju. Na dnevnem redu je bila edina točka: razprava o premenjenih določbah zakona o terminski kupčiji na borzi. Po rešitvi nekaterih formalnosti je podal princ Ferdinand Lobkovic poročilo o premembah zakona, ki jih je izvršila posebna komisija v zadnjem zasedanju. Govornik je izražal nado, da bo z novim zakonom ustreženo že davni želji avstrijskih agrarnih strank. Za njim je približno enake misli izražal poljedelski minister, baron Mauthner je pa želel zagotovila, da se terminska kupčija odpravi tudi na budimpeštanski borzi, ker dotlej poljedelstvu ni mnogo pomagano. V Bedanjih razmerah se bo osredotočila vsled zakona vsa kupčija v Budimpešti. Vlada naj bi pri nagodbenih pogajanjih v tem oziru storila svojo dolžnost. Grof Karol Auersperg ugovarja mnenju, češ da sa bodo vsled prepovedi terminske kupčije zvišale cene žitu. V ostalem želi govornik, naj bi načrt obveljal v smislu, kakor ga je odobrila poslanska zbornica. Po sklepnih besedah poročevalčevih, ki jo zagovarjal upremembe v komisiji ter rekel, da bodo po uveljavljanju zakona za tostransko polovico tudi Ogri prej ali Blej sklenili enak zakon. Pri glasovanju je bilo prvih enajst paragrafov sprejetih v smi-bIu predloga komisije, istotako tudi ostali paragrafi do 25. razun 12., 17. in 18., pri katerih so obveljale izpremembe prcf. Lam-mascha, vsled katerih se načrt bolj prilaga-duje sklepu posl. zbornica. Pri glasovanju o § 25 pa se je pokazalo nekaj doslej v gosposki zbornici nenavadnega. Ta paragraf je prvotno določal, da stopi zakon v veljavo dva meseca po objav-ljenju; komisija gosposke zbornice je pa raztegnila to dobo na tri mesece. Grof Kottulinskj' jo z ozirom na to, da ne kaže zamuditi pomladanskega termina, predlagal zopet dvamesečno dobo. Pri glasovanju o tem predlogu ss je pa pokazalo, da je zbornica — nesklepčna. Pri drugem imenskem glasovanju — redka prikazen v gosposki zbornici — se je nam- Kar se tiče višje dekliške šole v Ljubljani, nam je povedala gdč. Kvedrova, da je namenjena ista samo hčeram iz premožnejših rodbin. Res je in tudi žalostno 1 Skratka gdč. Zofka Kvedrova je bila sinoči zelo praktična in tudi zelo, zelo liberalna po »Narodovem« receptu. Mi želimo, da naj bode današnja žena omikana žena, vrla gospodinja in predvsem dobra mati, ki naj vzgaja svojo doco ne samo telesno temveč tudi dušavno, predvsem pa Bogu, narodu in značajnemu življenju in b tem sebi v ponos! Tega pa ne bode dosegla s tem, da bode manj »klerikalna«, temveč, da se bode zavedala, da je žena, soproga in mali; da se bode zavedala, da ni njeno življenje brez cilja, da ne živi samo svojim toaletam, temveč da ima sveto dolžnosti — dolžnosti proti Bogu in narodu! Umorite v ženi religijozni čut; omamite ga, ker umoriti se ne da, in videli bodete, da ste vzeli ženi najsvetejše, da ste ustavili živi vir, iz katerega je prilivala in krepčala cvetke v vrtu, v katerega je poklicana kot mati; cvetke, ki so srca njene dece. Vzemite to ženi in dobili bote ženo z moralo — Zofke Kvedrove. I reč pokazalo, da je bilo mesto potrebnih 40 prisotnih le 34 članov. Predsednik je moral četrt 8. uri zaključiti sejo ter je oMH^nihodnjo na 5. novembra, v kateri se reši ostali paragraf. Ker bo tu sprejeti načrt v marsičem različen od načrta, kakoršnega je sklenila poslanska zbornica, bo moral seveda zopet romati nazaj. Stvar se bo torej še nekaj časa zavlekla, čemur so pa seveda v prvi vrsti krivi gotovi pri jatelji ljudstva. Že odložitev seje na 3 uro je bila usodna; gotovi krogi so pač računali na odsotnost potrebnega števila članov. Deželnozborske volitve na Ni?je-avstrijskem. Jutri se vrši na NižjeavBtrijskem prvi veliki volivni boj za dež. zbor. Volitve so direktne. Volili bodo jutri volivci kmečke skupine 21 poslancev, ki so bili doslej razun šestih sami kršč. socialci. Kršč.-scc. stranka je seve postavila kandidate v vseh okrajih in ima obilno nade, da si pribori v tej skupini še več novih mandatov. Zanimiv bo predvBem boj v okraju Amstetten, kjer kandidirajo kršč. soc. Stocklerja proti bivšemu poslancu lastne stranke Sengstbratlu, ki so ga pa cdalovili in kandidira sedaj kot divjak. Nemški nacionalci so postavili protikandidate v okrajih Baden, Feldsberg, Fiorisdorf, Horn, Mistelbacb, Neunkirchen, Pogstall, St. Hi-polit, Waidhofen, Dunajsko Novomesto in Zvvettl, torej 11 ; vsenemci nastopajo z lastnimi kandidati v Korneuburgu, Kremsu in Waidhofnu ob T., torej s tremi, liberalci z enim v Herzogenburgu, v treh nastopajo divjaki, v dveh kršč. soc. stranka nima protikandidata, v Modlingu pa poskuša svojo srečo zopet soc. demokrat Pernerstorfer, ki je zadnjič podlegel sedanjemu kandidatu Kernu. Tudi v drugih treh okrajih so soc. demokrati postavili svoje kandidate, ki pa seveda niti ne pridejo v poštev. Značilno je, da kandidirajo nem. nacionalci v Pogstallu nekega Lumpa. — O j vseh 74 mandatov v deželnem zboru bo jih imeli kršč. soc. 34, namreč 15 kmečkih, 13 dunajskih in 6 v ostali mestni skupini. Nov angleški poraz v Afriki. Kramarski Angleži v Afriki nimajo sreče. V deželi Somalijev bo bili nedavno zopet poraženi. Polkovnik Swayne je imel okoli 2000 vojakov domačinov, katere so vodili angleški častniki. S tem je hotel iz-nova poskusiti lani ponesrečeni naskok na »blaznega Mullaha«, kakor nazivljejo naslednika Mahdija. Lord Landsdowne je dosegel pri italijanski vladi, da je Brnela mala vojska polkovnika Swayneja skozi ital. ozemlje proti Mallahu. Koncem maja je zapustil Swayne z 2000 možmi, nekaterimi topovi in kamelami Berbero in marširal proti Bu-rau in Bohotlu, proti jugovshodu. Nato je korakal dalje proti Mudugu, kjer se je vršil 6. oktobra pravilen boj z Mahdijevci Angleži so izgubili 4 častnike, 150 mož, par topov in več kamel. Swayne je bežal z ostanki nazaj proti Bohotlu in Borau. Trpel je veliko lakoto in žejo. V puščavi mu je poginilo že mnogo vojakov. Vrnil ee ni v Berbero, a že danes je gotovo, da se reši le z majhnim delom vojakov. Angleška vlada je poslala Swaynu afričanskih in indijskih čet na pomoč, ki pa pridejo prekasno. Bržčas bodo otvorili 3. ekspedicijo proti Mallahu. V Afriki torej Anglija nima nikjer posebne sreče. Boj proti Mullahu traja že 2 leti, a niti pomoč neguša abesinskega ni pomagala Angležem. Kriza v Franciji. Poročali emo že o navstalem nesporaz-umju mej štirimi francoskimi ministri radi odprave nekaterih privilegijev kmečkih proizvajalcev žganih pijač. Če se izvede načrt finančnega ministra Rouviera, pravijo ostali trije ministri, izgubimo vso naklonjenost pri svojih kmečkih volivcih in s tem tudi po-slaniški mandat Razpor je torej hud, ker finančni minister ne odneha prej od svoje zahteve, dokler ne dobi drugega vira dohodkov. Nekateri naeionalistiški krogi se že vesele tega razdora in pričakujejo od njega najboljšega. Toda ta up je bržkone prezgoden. Bratci se bodo takoj zopet objeli, ko se škofje oglaBe, da se ne strašijo nikake obsodbe ter da bodo v zadevi znane okrožnice apelirali na državni svet. Iz brzojavk. Vojna predloga oreservni-kih in nemški nacionaloi. V Št Hipolitu je v soboto izjavil poslanec Volkl, da bo nemška ljudska stranka brezpogojno odklonila nove zahteve vojne uprave. — Jezikovni okvirni zakon. Konservativno veleposestvo ter Poljaki se trudijo, da predloži vlada okvirni zakon za rešitev narodnostnega vprašanja, čegar podrobnosti naj bi določili deželni zbori. — Angleška kraljeva dvojica je imela v soboto opoldne slavnostni obhod po Londonu, ki je izostal radi kraljeve bolezni povodom kronanja. Burski generali so bili prisotni. Slavnosti bo je udeležilo večinoma le naročeno vojaštvo. — Buri se prostovoljno vračajo v koncentracijske tabore. Iz Johannesburga javljajo, da vlada mej Buri • velika nezadovoljnost, ker Angleži niso ostali mož beseda. Mnogi se vračajo nazaj v ujetniška taborišča, ker bi sicer baje morali umreti lakote. — Avstrijskim poslanikom v Bruslju bo imenovan dosedanji poslanik v Draždanih grof Clary. — Afera poslanca Dyka. Izvršilni odbor mladočeškega kluba je naročil poslancu Dyku, naj toži urednika na Dunaju izhajajočega »Slovana« in tako izkuša oprati madež. — Kallay zopet odstopa. Zadarski »Narodni list« javlja, da odstopi minister Kallay. Nasledoval mu bo bivši minister in sedanji poslanec H i e r o n y m i. — Prihodnji grški ministerskipred s e d n i k bo bržkone iz Carigrada došli bivši poslanik princ Maurocordato, ki je nastopil sedaj kot kandidat in je občo priljubljen. — Novo zahteve francoskih framasonov. Francoski framasoni so zahtevali v avdienci od Combesa, naj predloži načrte o odpravi prisege pred sodiščem ter o monopoli-ziranju pogrebov. Deželnozborske volitve na Štajerskem. Kandidat za ljutomerski- ormoški-gor-njeradgonski okraj. Iz ormoškega okraja. Volivni boj se je žo začel. Kakor nam poroča »Slov. Gospodar«, prodirajo pri volitvi volivnih mož^skoro na vsej črti katol.-narodni možje. »Štajercu« in njegovim pri stašem, ki so si že postavili za vse kmetske skupine svoje »kmetske« kandidate, bo ta veseli pojav gotovo izsilil marsikatero bridko solzo in pomilovanja vreden zdihljaj, češ, na$ trud je zastonj, veselo upanje nam že plava po vodi. A tudi naša katoliško - narodna stranka v našem ljutomerskem ormoškem-gornjerad-gonskem okraju se ne moro zmago pri volitvi volivnih mož posebno veseliti. Volivne može že sicer ima in si jih bo še pridobila, a kje je kandidat? Gospod dr. Rosina sa je odpovedal. Zadnji čas prihajajo na površje imena drugih kandidatov, kakor gosp. Ivan Kočevar v središču in Josip Mursa v Ljutomeru. Toda, kakor je videti, delajo tisti, ki Bpravljajo ta dva kandidata v javnost, zopet račun brez krčmarja. Ii zasebnih poročil nam je namreč znano, da oba odklanjata kandidaturo. Zakaj ravno, sicer ne vemo, pa to vemo, da sta prepričana, kakšna velika odgovornost čaka v današnjih razmerah ljudskega zastopnika. Mi slovenski Štajerci itak imamo le malo poslancev, pa vsaj ti naj bodo pravi korenjaki od pote do glave, da ne bodo Nemcem v zaemeh, kadar se pokažejo v deželni zbornici. Ubogega kmeta že itak povsod radi prezirajo, ali naj torej take kmete, kakor so Poter Zadravc, Kresnik itd. v Gradec pošiljamo. Ne, nikdar! Zato pa, dragi rojaki iz ormoškega, ljutomerskega in gor njeradgonskega okraja, odločimo se za drugega kandidata. In ta kandidat za naš volivni okraj naj bo g. Anton Korošec, bivši učni prefekt v semenišču v Mariboru. Prepričani smo, da se ta gospod ne bo branil prevzeti mandat; saj je do zdaj vedno zastopal z besedo in pereBom naše kmetake koristi; kot našemu poslancu pa se mu nudi še lepša prilika, delati za narod. Morda se kdo najde, ki bo izražal pomisleke zoper to kandidaturo, češ, duhovnik je itd. Da, res je duhovnik, a tudi kot tak more najvspeš-neje delovati za nas in nas zastopati. Saj je naše gore list, izšel je iz kmetske hiše; živi takorekoč tudi mod nami kmeti tor pozna naše gorje in naše potrebe. Potem je tudi neodvisen, tako da bo mogel svoje volivce krepko zastopati, ne da bi se mu bilo treba ozirati na levo ali na desno. Gospoda Ant. Pad. Korošca postavimo torej za kandidata t za naš volivni okraj, odločimo se, njemu dati svoje glasove, ako je pripravljen sprejeti volitev. Gospoda Antona Korošca pa pozivljajmo, naj se kar najhitreje odzove, ali je pripravljen sprejeti mandat ali ne, sicer bomo mo. rali še dalje tirati politiko slepih miši v posmeh in škodoželjno veselje naših nasprotnikov. Volivec ormoškega okraja. V mariborskem volivnem okraja. IzJarenine Be nam piše: V petek dne 24 oktobra vršile so se pri nas volitve, katere so zelo ugodno izpadle za Slovence. Mirnim potom izvolili smo značajne narodnjake. ki bodo neustrašeno dali glasove za gg. Robiča in Roškarja. V dveh občinah smo propadli, dasi so »naši« prišli v lepem številu na volišče. Mislili smo, da je nemogoče zmagati nasprotnika v občinah Kaniža in Poličko, in res, le dva glasa sta nam prevzela izvolitev naših dveh vrlo nam ljubljenih mož Živi dokaz na črnogorski skali, da v prihodnje i tu zmagonosno pozdravimo naše poslance. Le oprezno in modro, in zmaga jo naša! V treh občinah — Jarenina, Pesnica in Vukovsko — smo brez nekdanjega vpitja prodrli čiBto mirno in izvolili gg.: Anton Šparl, Franc Stancar, Josip Po-lančič, Alojzij Ilerič in Leopold Zupančič. Vsi peteri so pravi Slovenci, zanesljivi ro-jaki-korenjaki. Volitve volivnih mož v Šentilj ski župniji so izpalo za Slovence ugodno. V vseh petih občinah te občine so izvoljeni slovenski volivni možje. Nemškutarji so pogoreli. Slava ! Od bohinjskega predora. Iz Boh. Bistrice, 24. okt. Pri gradnji predora so nastavljeni skoraj samo italijanski dtlavci, le mal oddelek je Macedoncev, domačinov se pa tam ne najde dvajsttina. Podjetnik je iz Italije in že samo ob sebi je umavno, da protežira svoj narod. Vsa najbolja in najlepša dela imajo v rokah Italijani. Vendar bi se dalo to morda nekoliko predrugačiti, ako bi se domačini skupaj vzeli in stvar na pravem mestu objavili. Železnico bode vendar plačala Avstrija in seveda mora zraven prispevati tudi Kranjska. To pač ni v smislu domačinov, da tuj narod, kateri ne da obrtnikom prav nič zaslužiti, ali samo toliko, bar rabi za vsakdanjo polento, ves denar v Italijo razpošlje. Italijani pa v Bohinju tudi vse dražijo. Ker je toliko tujcev, je tudi zmanjkalo stanovanj, katera so postala zelo draga. Tu se ne najde privatno stanovanje z eno samo posteljo za manj kakor mesečno za 20 K, taka draginja je komaj po velikih mestih. Umestno bi bilo vendar, da bi bili v prvi vrati domačini v delu in ako teh primanjkuje, potem naj bi se nastavili tujci. Ravno tako jo pri oddaji vožnje. Domači vozniki niso dobili prevažanja kamenja za isto ceno, kakor ga je oddal podjetnik Židom iz Ogrske, in zdaj vozi domačin, ali židje imajo procente. Domačini žele, tla bi vlada nekoliko posegla med razmere, kajti, ako bi se v Italiji tako delo gradilo, gotovo ne bi nas Avstrijcev tam toliko protežirali, kakor so pri nas Italijani. Želeti je, da bi vlada za to poskrbela, da imajo domačini v svojem kraji prednost pri delu. Kakor nam je znano, je bilo to pri oddaji del že določeno, ali podjetniki se tega ne držijo. O tem se je sicer govorilo že v državnem zboru, a kakor se vidi, je treba zopet pov-darjati. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. oktobra. Osebne vesti. Pravni praktik^nt pri dež. sodišču v Ljubljani, g. Mih. V e h o v a r je imenovan avskultantom. — Deželnovladni konceptni praktikant g. R Svetekv Radovljici je prideljen okr. glavarstvu v Litiji. — Kot začasna učiteljica jo na Kor. Beli nameščena absolv. učit. kandidatka gdčn. Antonija Rakovec. — V stalni pokoj je stopil stotnik I. razr. gosp. Mih. S k o č i r. Promocija. Jutri, kot smo že omenili, bo promoviran gospod Janko Debelak, c. kr. poštni oficijal in konceptni uradnik v Gradcu, doktorjem prava na graškem vseučilišču. Debelak je služboval pred šestimi ali sedmimi leti tudi v Ljubljani kot poštni uradnik, napravil kot tak maturo in se vpisal kot jurist na dunajskem vseučilišču. Odlikoval so je vedno po izvanrednej pridnosti in kremeniti, vzorni značajnosti. Novi doktor je vrl Slovenec. Poročil se bo v četrtek g. Fr. W o-k a č, veletržec v Novemmestu, z gdčno Marico O g r i n c v Grahovem. Umrl je v Gorici hišni poseBtnik in lastnik tiskarne g. dr. Edvard Seitz •v 72 lotu Bvoje dobe. — V Studenoih pri Mariboru je umrl poštar in trgoveo g. Ivan Kandoiin. — V Renčah je umrl sin bivšega župana g. Viktor Ž n i d a r č i č. — V Brumi je umrl g. Italo Venuti, medi-cinec, sin goriškega župana. Liberalna »farba«. »Naša stranka ne napravi nobenega shoda, saj nas naše delo priporoča«, klicala je še pred kratkim idrijska »Jednakopravnost«, ki je s tem larbala zunanji svet, kako priljubljena da je. Za nedeljo 26. oktobra so pa liberalci v Idriji po § 2. sklicali shod volivcev, najbrže v namen, da po domače nekoliko »pofarbajo«. Seveda »Jednakopravnost« tega shoda ni naznanila. Pomanjkanje učiteljev. Za razpisano učiteljsko službo na enorazrednici na Vojskem se ni oglasil noben prosilec. S Triglava. DunajČan g. Petermichel je plezal s svojo gospo na Triglav. Prekoračil je žo sedlo med Malim in Velikim Triglavom ter že stopal više proti vrhu. Tu 89 mu odtrga nahrbtnik ter se valja proti Bohinjski strani po navpični strmini, a obstane na globokem snežišču. V nahrbtniku je imel ves provijant in 200 K denarja. Ža-lesten so vrne v kočo na Kredarico, kjer so sa ravno mudili nekateri člani Slov. plan. društva in vodnik Fr. Urbas. Vrli vodnik se takoj ponudi, da gre iskat nahrbtnik. Odpravi so na Mali Triglav in dospe brzo po nevarni steni na snežišče ter se povrne v dveh urah nazaj v kočo z nahrbtnikom. Dunajski turist takoj pogleda za denarnico ter najde vse v redu. Razbile so se seveda nekatere stvari, a denar je bil rešen. Gosp. Petermichel je radostno nagradil vrlega vodnika ter ni mogel prehvaliti poštenosti naših vodnikov. Pripovedovali so mu, da to ni nič izrednega, ker poštenost je pri nas doma. Da bi ostalo tako tudi v bodoče ! Taki slučaji so v čast našim pogumnim in poštenim vodnikom. Javnega predavanja v Vodmatu, ki je je priredilo včeraj »Bralno društvo v Vodmatu«, udeležilo se je obilno občinstva. Predaval je gospod dr. Josip J e r š e. Zanimivo je bilo njegovo predavanje, samo ž*l, da je imel gospod predavatelj malo časa na razpčlago ter da je moral radi pozne ure nadaljevanje prekiniti za prihodnjič. Nadaljeval bode gospod predavatelj zanimivo predavanje v nedeljo dno 9. novembra. Predsednik društva g. Klun se zahvaljuje g. predavatelju za blagonaklonjenost do društva z željo, naj bi g. predavatelj rada volje večkrat prihitel v to društvo s svojimi zanimivimi predavanji, katera bo navzoče ljudstvo rada voljo poslušalo. Konečno naznanja g. predsednik društva navzočim veselo vest, da dne 1. novembra, na praznik vseh svetnikov poseti z obiskom prevzvišeni vladika knezoškof ljubljanski in da bode istodobno blagoslovil nove hiše, katere je zgradilo »Slov. delavsko stavbeno društvo« svojim članom. Čehi za slovenske planine. C.ška podružnica je zgradila lotos pot na Vernikov Grintovec in na novo pot z Jezerskega skozi Zgornjo Kočno k češki koči, razen tega od češke koče stezo na Mala Vratca. Končno je pričela graditi pot od Turškega žleba v Mrzli dol, s katero se skrajša pot za celo uro, ne da bi hodil kaj niže. Na Ormadi so včeraj odprli zavetišče „Slov. planin, društva" ob navzočnosti nad 70 oseb. 50 gostov je bilo iz Ljubljane. Govorila sta profesor Orožen in dr. Tomi n S e k. Slovenske pesmi so poveličevale slavnost. Iz marenberškega okraja se nam piše : V štev. 21. se ptujski »Štajero" zaletava v marenberško posojilnico, ki je bila izključena iz »zaveze slov. posojilnic s sedežem v Celju«. To pa za marenberško poso-jilnioo ni nikaka škoda, ker je zdaj sprejeta v »Gospodarsko zvezo" na Kranjskem, ki se jej bo gotovo izkazala, kakor skrbna mati. Duhovniki marenberškega okraja, ki imajo po sporočilu »Štajerca", posojilnico v rokah, niso ljudi opeharili, kakor si domišljuje „Štajerc", ampak so se le potruddi, da Slovencem v marenberškem okraju ohranijo edino trgovino, ki je v rokah kršč. Slovenca, da ne bodo prebivalci tega okraja prisiljeni svoje potrebščine si naročavati pri nasprotnikih. Stavka Lloydovih kurjačev v Trstu končana. V soboto popoldne ob 2. uri so imeli stavkujoči kurjači in mi-trozi shod, na katerem so sprejeli izdano razsodbo predsednika pomorskega oblastva in sklenili, da gredo takoj na delo. V Barkovljah je bil včeraj shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Sklenilo se je odpreti slovenski otroški vrtec na Greti. Rascovicheva domišlja je bila komedija. Na županovo prošnjo je izjavil, da se povrne na mesto druzega podpredsednika v trž. obč. svetu. Ogenj v Prvačini. V noči od četrtka na petek nastal jo v Prvačini ogenj. Gorela je hiša g. Zorna štev. 115. Prihiteli so na pomoč tudi ognjegasci iz Girice. Hiša in senik pogorela sta popolnoma. Z ■.(■ elo je goreti tudi na sosednji hiši žt. 116. Ta slednja hiša je zavarovana. Ni pa bila zavarovana hiša g. Zorna. Pri gašenju bila sta dva goriška ognjegasca poškodovana. V graškem občinskem svetu so soc. demokratje predložili predlog o volivni reformi. Napad na učitelja Z Goriškega se poroča, da so na ce3ti neznani lopovi napadli učitelja g. B r i c a pri Dol. Lokovem. Oropali so mu 16 kron, na to pa pobegnili. Ljubljanske novice. Konj mej urami Anton Humer, hlapec v Kolodvorskih ulicah št. 22, jo danes do-poludne na dvorišču nakladal prazne sode. Naenkrat se jo konj splašil in je ušel z vozom na ulico ter dirjal proti sv. Petra cesti, kjer se je zaletel z vozom v razstavno okno urarja Ivana Somnitza in je ubil. Ure, ki so bile v oknu, so popadale nz, ker je prodajal po meatu ukradene jerebice. Tepež mej vojaki. V Jelenčevi gostilni na Stan poti ho se danes ponoči vojaki 17 pešpolka in 27. brambovskega pešpolka med seboj sprli, se stepli in je bil desetnik Ivan Kavčič na glavi ranjen. Prepeljali so ga v vojaško bolnico. Na južnem kolodvoru so bile v teku zadnjega tedna najdene sledeče reči: 1 dežnik, 1 kolesarska svetilka, 1 kronca in več ovratnikov. — V Littermanovem drevoredu je zgubila neka gospodična rujavo boo. — V mestu je bil zgubljen zlat prstan. — Od gledališča do Dunajske ceste je zgubila neka igralka srebrno zapestnico. Veseli pomočniki. Anton Jabovec, Ivan Lunko in Franc Glasič, vsi peki na Dunajski cesti št. 52, vkradli so v soboto okoli 60 litrov mošta gostilničarici Ivani Podobnikovi v isti hiši in ga deloma popili deloma v pi janosti razlili. Podobnikova je bila sode z moštom pustila do večera na dvorišču. Na prigovarjanje pomočnikov je Jabovec šel in natočil vso posode, kolikor jih je mogel do biti, mošta, katerega so potem Bkupaj pili, da so so vsi opijanili. Lunko in Glasič sta bila aretirana. Hud kadilec Anton Glavič, delavec na Radeckega cesti št. 9, je prišel včeraj zjutraj v hlev hlapca Franca Zakrajška v Bj-horiJevih ulicah št. 27 in je hotel od hlapca imeti cigareto. Ker je ni dobil in zabavljal, ga je Zakrajšek z vilami udaril po glavi. Oproščen je bil danes pred tukajšnjim sodiščem gostilničar g. Koma n, o katerem smo poročali, da je v Lattermannovem drevoredu streljal na nekega hudega psa, a pri tem obstrelil dva hlapca. Sodišče ga je oprostilo, ker je ravnal v silobranu. Vlak povozil. Mdšanec, ki prihaja ob pol 10. po noči v Ljubljano, je včeraj na litijski postaji povozil nekega Alojzija Kepo iz Save. Mož je imel vozni listek do aave in jo menda zaspal ali pa pozabil izstopiti na Savi. Pred kolodvorom v L'tiji je skočil z vlaka tako neumno, da je prišel pod vlak, kateri mu je odtrgal obe nogi pod kolenoma. S sekundarnim vlakom so ga pripeljali v deželno bolnico, kjer pa je ponoči umrl. V bolnico pripeljali. Helena Kristan, branjevka na Mestnem trgu, je bila v soboto popoldne z rešilnim vozom pripeljana v bolnico. Na trgu, kjer je prodajala sadje in zelenj tvo, so jo napadle tako hude bo-lečine v nogah, da se ni mogla ganiti z mesta in bo jo morali odpeljati. Krojaška zadruga. Včeraj dopoludne se je vršil občni zbor te zadrugo v mali dvorani Mestnega doma. Sklenilo se je, da se kaznujejo oni mojstri, ki ne bodo spolno-vali dolžnosti pravil in ne bodo naznanili pravočasno v osmih dneh svojih delavčevi in vajencev načelstvu. Pri volitvi delegatov k obrtni zvezi kranjskih zadrug so bili izvoljeni gg. F. Sturm, F. Kraigher, A. Krejči, Fr. Jeločnik, Ivan Okorn in Josip Rojina. Zanimivi točki bili ste po ročilo gospoda Kraigherja o odgovoru trgovske in obrtne zbornice v zadevi jemanja mere ljudem, ki niso krojaštva izučeni, in pa tretja točka o ustanovitvi krojaškega sirovinskega društva. Vpisalo se je v t) društvo takoj 15 gospodov krojaških mojstrov. Pri raznoterostih ee je marsikaj pojasnilo in bo gospodje člani lahko hvaležni gospodu Sešeku za pojasnila, k»r se tiče o pravici, iti mero je-mat na deželo itd. Zadruga je včeraj imela lep vspeh, a še lepšega bode zadruga imela, ako vsi člani in članice storijo svojo dolžnost in v mnogobrojnem številu prihajajo k občnemu zboru, kadar j h načelnik vabi. Čevljarsko strokovno društvo je imelo včeraj dopoludne v gostilni Franceta Pocka v &v. Florijana ulicah shod, na katerem je predaval o organizaciji visokošolec Kristan z Gline. Gospod Breskvar je poročal o po gajanju mej mojstri in pomočniki v zadevi uvedbe mezdne tarife in delavskega reda. Z elektrone železnice. Ivan Skerjanc, hlapec na Karlovski cesti št. 1, je pustil danes dopoludne na Poljanski cesti konja brez varstva. Ko je pripeljal električni voz mimo, se je konj splašil, jo odskočil na stran in zadel z ojem v električni voz. Oje se je zlomilo. Druga nesreča se ni zgodila. Ogenj. Danes dopoludne je nastal v ma-gacinu branjovca Antona Bučka v Linger-jevih ulicah ogenj, katerega je bil zanetil štiriletni Anton Bucek. Ogenj so pravočasno opazili in pogasili. Napad. Na poti za deželno bolnico je danos po noči neznan brambovec napadel godca in vpokojen^ga železničarja Viktorja Kušarja, ga oklefutal in slednjič je še potegnil bajonet in zamahnil proti njemu. Kušar sa je pravočasno umaknil, da ni dobil udarca po glavi, zadel pa ga je ob trd klobuk in mu ga prerezal. Vojak je na to zbežal. Pomožni uradniki. Občni zbor tukajšnje podružnice drž. društva državnih pisarniških pomožnih uradnikov bo 2 nov. ob pol 3 uri popoludne v »Mestnem Domu". Na dnovnom redu bo peticija, da se uvrsti Ljub!|ana v II, ostala mesta in trgi na Kranjskem pa v III. r.izred aktivitetnih doklad. Zglaševanje črnovojnikov. O.ie čmovoj-nike, kateri se doslej še niso zglasili za le tošnje leto, opozarjamo, da je j u t r i dopoludne pri magistratu naknadna kontrola. Kdor sa še ni zglasil, naj se torej zglasi jutri, da se izogne kazni, katera čaka one, katari so zglasitev opustili. Nepoštena deklica. Frančiška Berg,mt iz Pšate št. 8, je ukradla v soboto popoludne branjevki Frančiški Ahčanovi nj Pogačar-jevem trgu petak. Ko je Frančiška Ahčan tatvino opazila, je tekla za deklico in jo vjela na sv. Petra cesti. Gnala jo je na policijsko stražnico, kjer jo je preiskala in jej odvzela denar, kolikor ga jo šo imela. Nepošteno deklico je policaj odpeljal narotovž. Knjižemost la ninetnoNt. Slovensko gledališče. S )botna predstava Bjornsonove dramo »Bankerot« se je primeroma prav dobro posrečila. Drama Bama na sobi nikakor ni lahka, kljub temu pa smo z ozirom na naše gledališke razmere z vprizoritvijo lahko popolnoma zadovoljni. Gilotni vtis predstavo sicer še ni popoln, manjka še igravcam tistega, kar druži predstavljavca v enoton ensemble; pomisliti pa moramo, da je nastopilo več novih moči, ki bo šo ne čutijo popolnoma domače na slovenskem odru. Glavno vlogo veletržca Tjiildeja je igral g. Dobrovolny. Vloga je v vsakem oziru težavna, ker so tudi zahteve, ki se stavijo na igravčov spomin, jako velike. Igral je v z.ičetku precoj diskretno, razvnel se je šele polagoma, tako da veliki prizor z advokatom Berentom, kakor se nam zdi, šo ni prišel do popolne veljave. Pravi tragični izraz pa je pokazal v prizoru, ko odkrije svoji ženi in otrokom svoj bankerot; pretresljivo je izražal tu bolestni obup v mimiki in govoru. Pripomniti je lo fie, da ga je maska v prvem delu pač kazala premla doga. Vlogo gospe Tadejeve, ki je precej pasivna, je igrala jako simpatično, tako v igri, kakor v maski, gospa Dobrovo I n 1 Poleg g. Dobrovolnega je imenovati na prvem mestu g. L i e r a. S svojo vlogo advokata B -renta je vstvaril karakterističen tip strogega, resnega, a tudi ljudomilega moža-poštenjaka, kakor ga je narisal pesnik. Tudi v mimiki je bil izvrsten; kako mirno je zadeval s svojo resno, tuintam bridko ironično besedo propalega trgovca v srce. G. Lier je vodil tudi režijo; dasi moramo priznati, da je bila oprava ukusna, scenerija zlasti v zadnjem dejanju popolnoma primerna, vendtr moramo grajati to, da je iz-premena v 2. dejanju trajala predolgo. To je treba pri reprizi popraviti; potem bo šele čutil gledavec veliki kontrast med obema prizoroma. Vgajal je tudi g. II a š 1 e r kot Sannils, zlasti ker se je svojo vlogo dobro naučil. Gosp. Lovšin kot poročnik Hamar ni kazal dovolj vojaške gibčnosti. Veseli pa nas, da nastopa mladi slovenski naraščaj. Gosp. Verovšek, vajen komičnim vlogam, je smatral svojo vlogo za komično in je zate precej pretiraval. Tragična scena, v kateri vrže T;iildeju v obraz psovko »slepar", je vzbudila v delu občinstva smeh, kar bi ne smelo biti. Manjše vloge so po-voljno rešili gg. Danilo, P r a m in Dragutinovč. VValburg je igrala gospica R it c k o v a mojstersko. Krasnemu njenemu izgovoru se je pridružila dovršena igra; brezdvomno je to ena njenih najboljših vlog. Z'asti je vga-jala v 4. dejanju v veliki sceni b Saniiusons. Velik del navdušenega odobravanja je veljal njej. Gospica Kreissova je še začetnica na odru; rešila pa je svojo nalogo častno, le v izgovarjavi naj bi bila natančnejša. Celotni vtis predstave je bil torej ugoden; občinstvo je navdušeno ploskalo in igravce večkrat priklicalo. Gledališče jo bilo polno. E. J. Ročna izdaja zakonov. V založbi g. A Kleina je izšla knjiga »Red o požarnej policiji in o gasilnih stražah, oskrbovanje ubožcev, uravnava domovinskih razmer in zakona iz leta 1863 in 1896 o uravnavi domovinstva. Co povemo, da jo ta tretji zvezek ročne izdaje zakonov in ukazov za vojvodinjo kranjsko uredil dežel, tajnik g. Jožef Pfeifer, smo povedali, da je knjiga praktično urejena in da bo dobro došla prizadetim krogom. Cena knjigi je samo 1 K. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Z 1 a k o t j o so je umorila. Na Dunaju je umrla šivilja Ana Zjumbaum Osem dni ni hotela ničesar vžiti. — Krtačice za zobe se vpeljejo v angleški armadi. Vsik vojak dobi od vojne uprave eno tako krtačico. — Varnostno obleko zoper elektriko je sestavil profesor Artemieff. — Nesreča radi oponašanja. Nikolaj Gjuršič i z vasi Radovčič je oponašal skrit v grmu poleg hišo Nikolaja Koprivice sovo. Koprivica je zagrabil puško in ustrelil v grm. Gjuršič je v srce zadet izdihnil v hipu duto. — Nova moda. Bogatim Američankam nič več ne zadoščajo dragoceni prstani. Prevrtati si dajo nohte in v luknjico jim v nohto zlatarji vstavijo drage dijaroante. — Škropljenje cest z oljom mosto z vodo izvršujejo na cesti med Lindonom in Southamptonom. Pravijo, da tako škropljena cesta silno dolgo prepreči prah. Kadar pridrvi avtomobil po tiki cesti, ne vzdiguje se nič prahu. Sadaj bodo napravili ceneno sestavino za tako škropljenje. — M 1 a d i p a r. V Dubrovniku se je te dni izvršila zanimiva poroka. Ž min jo bil star 17, nevesta pa 16 let. — Najdebelejše krompirje na svetu ima neki francoski kolonist v Kaliforniji. Ima 12 krompirjev, katerih vsak tehta 4 kg. — Shod srbskih časnikarjev se vrši te dni v Balem gradu —■ Podzomsko namakanje rastlin izvedli so na Angleškem. Voda je po coveh speljana v zemljo ter se v primernem času s posebnimi pripravami odpro cavi na raznih krajih v zemlji. To namakanje ima večji vspeh, kakor pa dosedanje namakanje. — Udobnost na ženitovanjskera potovanju bo skoro gotovo sedaj največja na Ruskem. Na ondotnih železnicah bodo za one, ki so mude na ženitovanjskem potovanju, vedno pripravljeni posebni vozovi, ki so zgrajeni po načrtih inženirja Kreg-landa. — Stavka v Diinkirchnu končana. Delavci v luki bo sklenili s 1711 proti 481, da zopet gredo na delo. — Anglikanski duhovnik napadalec. Povodom sobotnega slavnostnega obhoda kralja Elvarda v Londonu je hotel neki anglikanski duhovnik razpršiti v zrak neki oder. Našli so pri njem večjo množino smodnika. — Orožnik petkratni morilec. V Weendamu pri Lipskem so prijeli orožnika Jaskyja, ki je zakrivil pot roparskih umorov. Tri so mu 2e dokazali. Lmdstvo ga je na potu v ječo hotelo lin-čsti. — Obsodba radi uporaproti *atvarjanju kongregaoijskih š o I. Sodifiče v Brestu je obsodilo v tri- in štirimesečno ječo vse osebe, ki so hotelo braniti redovnice ; mej temi je tudi duhovnik Sil&un, ki je dobil 4 mesece. — Po -neverjonje. cvetni mag. pharm. Emil Vlcek, ki j« imel službo v lekarni usmiljenih bratov na Dunaju, je poneveril 26.000 Kron. — Pri sibirski železnici so prišli na sled velikim poneverjenjem. Finančni mi nisttr pl. Witte je odpotoval tja. — Karol M a y se preseli v Ameriko. — Z a n i m i v a i z n a j d b a so je posr-. čila m-kernu laškemu postajonačelniku Salvatoriu V tile. Sestavil je električni stroj, o katerim more železniški uradnik, ne da bi zapusti pisarno, korisUfrati, ako s> signali in premeno v redu. — Na rudarski akademiji v Ljubnem na Štajerskem sta kajo dijaki, ki zahtevajo boljčih prostorov. — Strašen orkan je, kakor se poroda iz Buenos Aires, v mestu Diamante po rušil 100 poslopij. 15 oseb je mrtvih. Defravdacije v Pragi. Sanačna komisija razpošilja žo garancijske liste, na ka tfre se podpisujejo oni. ki prispevajo k garancijskemu fondu. Cenili realitete va-clavske založite, ki imajo rftu n velikega doma vrednost 1,290 000 K, ksr i»?i cenjeno minimalno. Kohout. Drozcl in Ort eo v zastavljalnici goiiulali na jako feivolen način. Jemali so denar kar na izmišljena imena : »Poldl«, »mama« itd. Pričakujejo se novo aretacije. — Garancijski zaklad znese žo č?z 1 milijon. poročila. Ljutomer, 27. oktobra. Tukajšnje politično društvo naznanja oficielno svojim zaupnikom, da se je gospod Ivan Hočevar iz Središča odpovedal kandidaturi za deželni zbor. Bržkone se bo sedaj gospod Korošec proglasil kandidatom. Središče, 27. oktobra. Gosp. Ivan Hočevar se je odpovedal kandidaturi v ormoško-ljutomerskem okraju. Naš kandidat je g. Anton Korošec v Maribor u. Križevci, 27. oktob. Kakor vazvi-dimo iz „Slov. Gospodarja", je g. dr. Eosina od kandidature za dež. zbor odstopil, a tudi g. Kočevar je odstopil, kakor smo zvedeli od druge strani. Murski p o 1 j a n c i pa nismo vajeni koga dvakrat prositi, zato ponudimo kandidaturo gospodu Antonu Korošcu, uredniku „Slov. Gospodarja" s prošnjo, da se z vsemi močmi, z besedo in peresom poteguje za blagor kmečkega ljudstva, iz katerega je on sam. Vse zavedne volilne može ljutomerskega, gornjeradgonskega in ormoškega okraja, ki tudi niso vajeni prosjačiti koga, da v s p r e j m e kako čast, pa vabimo, tla se nam pridružijo in volijo g. Antona Korošca, domačina in prijatelja kmečkega ljudstva. — Št. Križ na Murskem polju dne 26. oktobra 1902. Lastnoročno podpisani volilni možje: Matija Š a n t i, Alojz J u r e š , Franc Novak. Franc Stuhec loga-rovški, Franc Stuhec, Josip E o z rn a n , Franc S k n e t i č , Marko Belec, Franc V a u -p o t i č , Josip W e i x 1. Sevnica, 27. oktobra. Shod kandidata za mestno skupino Celje dr. Karlovska se je tu dobro obnesel. Kandidat je odobraval abstinenco in dejal, da je obstrukcija v štajerskem deželnem zboru nemogoča. Vlada bo prisiljena posredovati. Od tukajšnjih 70 glasov jih dobi 50. Več jutri. Brežice, 27. oktobra. Na shodu slovenskega kandidata dr. Karlovška so bili zbrani volivci vseh stanov. Dr. Karlovšek je govoril, da ne kaže dru-zega, kakor od vlade zahtevati samoupravo Južnega Stajerja. Slovenci naj se do zadnjega moža udeleže volitev. Njegovo kandidaturo priporočal je tudi Rebek iz Oelja. Shod jo je soglasno sprejel; gledč vstopa v deželni zbor je shod prepustil poslancem proste reke. Maribor, 27. oktobra. V Studencih pri Mariboru po hudi borbi zmagali štirje slovenski volivni možje. Nemšku-tarji so za trdno pričakovali svojo zmago. Navdušenje na slovenski strani nepopisno. Krško, 27. oktobra. Krško sodišče je zaprlo 21 let staro Marijo Božič iz Mladih vin. Dekle je na sumu že drugega detomora, Dunaj, 27. okt. Iz raznih krajev na deželi se poroča o siloviti agitaciji za jutrišnji volivni dan. Združeni nasprotniki delajo z nečuvenimi sredstvi po vseh kmečkih volivnih okrajih proti kršč. socijalcem, ki so postavili kandidate v vseh 21 volivnib okrajih. Kršč. socijalci so volivne oklice v soboto poslali svojim zaupnikom, da so jih včeraj razdelili. Nasprotniki so brzojavili kršč. socijaluitn volivnim možem s ponarejenim Gessmanovirn podpisom, da so v oklicih pomote in da naj jih ne raz-dele. 0 pravem času so prišli na sled tej liberalni slepariji. Dunaj, 27. oktobra. Na volivnem shodu v Marcheggu je izjavil dr. Lu-eger o dosedanjem zastopniku tega okraja prof. Riehterju, da ta ne bo več deželni odbornik, naj si bo izvoljen ali ne in če tudi krščansko - soc. stranka ne dobi večine. Budimpešta, 25. oktobra. Predlog.) vojne oprave o rezervistih je v ogrskem državnem zboru vlada umaknila. Minister je sam izjaviil, da predloga potrebuje poprav. Lvov, 27. okt Po posredovanju vodje pravosodnega ministerstva je bila razveljavljena suspenzaoija rusinskega dež. sod. svetnika B o c i u r k o w a ter aretacija rusinskega župnika Tani-aczkiewcza, ki sta sodelovala v prilog agrarni stavki. Jutri ob pol 8. uri zvečer javno predavanje v veliki dvorani „Kntoliškega doma". Heteoralogidno poročilo. Vi5ina sad morjem 506-2 m, *r«dnji zračni Uak 736*0 nm g čas opa-q Kovanja Stanje barometra t mm. Tompc-ratura po Colsiju Votrori Nebo -■9 -SSg ^ > 25j 9 aveč | 745 0 | 6-4 | sl. svzh. | ohlačuo. 0-0 2fi| 7 zjulr-|2 bodo!. 712 4 39 8 6-9 88 sl. svzh. sl. svzh. oblačno » 26| 9. zve« | 738 1 | 6'8 sr. svzh. oblačno 0, „,| 7. zjuti. ]2. popol. 7:16 4 735-1 60 10 4 sl. sever sl. jug oblačno del. obl. srednja temperatura nedelje V 5°, normale: 8-5°. -v Z i t u. e ve3 ia jesen......., 6 40 , > pomlad......6-50 6-66 6'70 6'42 661 Na budimpeštanski berati: 1«iica 7-n oktobev .....„ 7-52 „ 7'63 PSenica za april.......7-39 , 7-40 R.i ra oktober.........6-37 , 6 38 Rž za april.........6-4 > „ 6 66 Jvea za oktober..........6 23 „ 6-29 „ „ april .........6-24 „ 6.25 Vorue. rn mai (1903) . . . , 5-76 „ 5 77 = o Jlouejti v I^enfd^eiji zet dame najncuejše parile berolin^e medele priporočata pc najnižji ceni S V e Ljubljana, ^relerncue ulicc 9 Dajejo zalega deel^e ©trei^e iij oblačilni^ predmeten, llustrouani ceniki zastonj in franke i 6 i! Absolutno zajamčeno n a masno vino. J. Skolij.ski list je 1. 1898. priporočal v č. jf»% gs. {upnikom masno vino, katero razpošilja i tj J ..Kmetijsko društvo v Vipavi" kot za- I jamoano pristno. B jIo vino posebGo dobrega okusa od-IUJ daja se p , 35 K in. višje, iu rudeoe na-1 ini7.no hribovsko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. Lj| N jmanjSa množina je 56 litrov. Na- 0* ročbam čez 500 litrov se cena primerno zniža. Zadrugo nadzoruje strogo v C. g dekan 0 Vipavski, izkl učena je vsaka prevara. Na «nhtevanje ne pošljejo vzorci. 0 Kmetijsko društvo v Vipavi. 799 (9) Gospodarsko društvo v Baderni- 1209 3-3 Istra iir>a na predaj 1000 hekto lastnega vina. Vino jo belo in črno, oboje dobro in močno. Cena: 14 do 16 gld. hekto postavljeno na postajo St. Peter in Solve. Velikanska klet za 5000 hekto je pod vestnim nadzorstvom. dnč 27. oktobra. lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (50-43) Ljuhljanei. ^ IDunajska ©ostri Pieeoli- ja v Ljubljani. Dobiva sevleltaraah matokrvne, nervozne k slatotoe osebe Polliierska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. fčn TkifirJ JB izvrstno sredstvo sa llčenla J.llljJtlliJb sobnih tal. Isto odstrauja la prepre6nje lepljivost lioenih dask Edma prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA SSSBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 1 12-5 Vnanja naročila proti povzetju. i»apiii drtavni dolg v notah..... ■Skupni drlavni dolf» v srfbru . , . . ^/atrijska zlata renta ...... Vrstrijska kronska renta ..... '.»sorska zlata renta 41....... !|terska i.ronska renta . . . Xvstro-o;ierske bančne de'nic?j, 600 gM- - Xreditne delnice, 160 gld. ..... l.andoi vista .... , ... • ItmSki dri. bankovci za 100 m. nsia dri.velj. 30 mark....... .... :.'D frankov (napoleondor)..... '.ialijanski bankovci ..'■•••• X kr. cekini . . • • ... 100-70 100 55 120-56 100-20 120 10 97 65 15 70 670--23910 116 871/, 23-40 19C6 95-t'6 11-33 ------- nabavna aSkaiStk-gS) ki^8ssia j« najboljši »ii s zna 1» osvežu-v. joca pijača, 17 a katera je p r o s k u S e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in frank o. V LJubJant se dobiva v vseh lekarnah, večjih spceerijskih prodajulnicah ia trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v LJubljani. :-■•^ammummamam«mmmmuKamBmmmmmm ZVakcp in prodaja "ojz* '•s?.* o vrstni h državnih papirjev, arc6k, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pti izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje. Kulautna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba M M HK C U I., Wollz8ilel0inl3, Dunal, I., Strobelgasse 2 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursuih vrednostih vsoh spokuljioljakih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ualoženth glavnlo. 134 117