s
101. Številko.
Danainja Številka stane Din 1*50*
V Uablltral, ? lototo 3. mola 1924.
leto ivu.
6
Iznafa vsak dan popaldne, isvseaasl nadalje in praznika.
atl: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UnravniStro „3 lov. Naroda*' in „Narodna tiskarna" Knaflova
nllca št 5, pritlično. — Telefon št. 334.
Uredništvo (VSlov.  Naroda'- Snailora ulica ŠL 5, I. nad s tro p i«
Telefon štev. 34.
Dopise aprefe« le podpiaane in zadostno Iranko v ane.
Rokopisov so nm vrata. W
W Posamezne StevHMe:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1«50f 8 in vel 2 O. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 Iti več po 3 O.
PoStnlna ^la^ana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:			V !a«zemstT>o
	V Ljubl<ani              pO pniti		
12 mesecev...... 1 • Pri morebitnem povišanju s	Din 2 40-— . 120*— 60 — . 20--e ima daljš.i	Din 240-— . 120*— 60 — „ 20--naročnina d op	Din S60-— . 180-— 90 — 30-— aeatl.
Novi
naročniki  naj   pošljejo v prvič naročnino vedno   fiaBF" P° nakaznid.
no oismena n-iroctl* brez poslatve ticnar;a se ne moremo ozlratf.
Vprašanje zunanje politike.
Notranjepolitični dogodki zadnjih mesecev so nas tako zaposlili, da smo pozabili na važna mednarodna vpra=» sanja naše zunanje politike. Tako so je n. pr. dogodilo, da smo prezrli velike vežbe angleške mornarice, ki so se vršile v Sredozemskem morju in ki so se zaključile z zasedbo in z osemdnevs nimi vajami na otoku Krfu. Niti z bese* dico ni jugoslovenski tisk opozoril na politično važnost teh pomorskih ma* nevrov, ki si jih jc dovolila Anglija pred nosom vsemogočne Italije in na področju slovitega mare nostrum. — Anglija je šla celo tako daleč, da je zasnovi teh svojih pomorskih manev* rov podložila misel napada na Italijo, odnosno obrambe tretjega zaveznika pred italijansko mornarico. Osemdnev* na zasedba krfskega otoka je hudo ozlovoljila italijansko diplomacijo, še hujše pa je udarila italijanskega voj* nega ministra, ki se je moral na lastne oči prepričati, da se Anglija že v mir* nem času pripravlja na blokado Ja* dranskega morja in da že danes raz* misija o nevtralizaciji italijanske mor* narice napram Jugoslaviji. Taka zuna* njespolitična vprašanja so zelo zanimiva in jim je treba najti pravi smisel. Morajo se nam Angleži že čudno pri* bliževati, ako vprizarjajo vežbe s tako izrazito in jasno začrtanimi podsta? vami?
Pa pustimo to vprašanje in poglej* mo na bistvo naše domače zunanje politike! Mednarodna pozicija poedine države ni plod samo diplomatičnih ko* rakov, marveč je zaključek najrazno* vrstnejših dejanj, s katerimi pridobi* varno javno mnenje, prijateljstvo in naklonjenost okolišnih in tujih naro* dov. Naklonjenost javnega mnenja in naroda je morebiti najbolj dragoceno orožje, ki se ga posluži država, da na mednarodnem polju utrne pot naprej in da si zasigura nemoten razvoj in napredek. V takem pravcu se je že pred vojno gibala diplomatična propa* ganda poedinih držav in podkupovala tuji tisk. Po vojni ni bilo časa, da vzpo* stavi mednarodno propagando, ker so številna mirovna in gospodarska vpra* sanja zatemnevala obzorje in diploma* cijo tako zaposlila, da ni mogla misliti na svojo prvobitno nalogo, šele v zad* njem času stopajo diplomati na stara pota in iščejo znova stikov s tujimi narodi, z njihovimi kulturnimi in jav* nimi predstavniki, s tiskom, s politiko, z gospodarstvom. Tudi naša država se ie odločila na mednarodno propagando. Od časa do časa srečavamo v tujem tisku mednarodne Številke, posvečene
naši državi in našim notranjim vpraša* njem. Zadnjič smo poročali o obsežni številki »Prager Pressc«, ki že nekaj časa pridobiva Jugoslaviji zunanje sim* patije. Tudi pariški »Figaro«, ki spada med najuglednejše francoske dnevnike, je posvetil številko Jugoslaviji ter o nji prinesel prav poučne in simpatične članke. Takšno zunanje*politično udej* stvovanje se mora še poglobiti in raz* širiti. Zlasti gospodarstvo naj išče za* sebnih potov, da se uveljavi na med* narodnem terenu in da zainteresira zunanji poslovni svet za našo državo in za naše gospodarske dobrine. Go* spodarska publicistika je pri nas še zelo zanemarjena. Posebno pomanjklji* va pa je inozemska propaganda, kjer se nihče ne zgane, da o lastni domovini razširja ugodne vesti ter popularizira gospodarsko zveznost z Jugoslavijo.
Še pomanjkljivejši so naši kulturni stiki z inozemstvom. S slovanskimi državami, to se pravi s Poljsko in zlasti s Češkoslovaško še gre. Tu smo v zadnjih letih storili razmeroma veliko. Organizirali smo medsebojne posete kulturnih društev ter ustvarili že jako kulturno vzajemnost, ki že odseva na političnem poTju. Tu podpira kulturna vzajemnost medsebojno zvezno poli* tiko. ki bo odločilne važnosti za bo* dočo usodo obeh držav.
Še najmanj kulturnih zvez sklepamo z zapadom. Tu prihajata Anglija ter Francija v poštev. Vsi vemo, da sta Anglija in Francija, oba na svoj način in na določeni mednarodni sferi, naša najvažnejša, naša neodklonljiva. naša najdragocenejša zaveznika, odnosno, da mora naša država skrbeti za njiju čimprejšnje formalno in nacijonalno zavezništvo! Brez Francije so naše za* padne meje na stežaj odprte. Anglija si po drugi strani tudi premisli, predno dovoli Italiji, da se razmahne na Sredo* zemskem morju na račun premagane Jugoslavije, in s pomočjo italijanske premoči na Jadranskem morju. Kultur* ni stiki z obema zapadnima državama so torej naši zunanji politiki in pre* potrebni javni in narodni naklonjenosti sila dobrodošli. Zlasti s Francijo bi morali navezati najtesnejše kulturne, gospodarske, športne in druge stike. Zunanje ministrstvo naj pomaga agen* turam, da prevzamejo organizacijo in izvedbo turnej francoskih predavate* ljev, kulturnih društev in javnih orga* nizacij po Jugoslaviji. Do danes še nismo slišali v Jugoslaviji" velikega francoskega orkestra in tudi turneja francoskega učenjaka kot je Bergson, ki bi zelo koristila. V to vrsto zunanje*
političnega delovanja spadajo tudi tur* iieje velikih pravnikov in politikov, da jih seznanjamo z našimi nerešenimi manjšinskimi vprašanji. Zakaj ne va* oimo v Jugoslavijo pravnikov iz Dru* štva narodov, iz Pariza, iz Anglije, da poročajo o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter da jim pri tej priliki potožimo svoje gorje, izrekamo želje ter podajamo informacije o naših nere* šenih manjšinjskih vprašanjih na se* verni in zanadni državni granici? Naše univerze se v tem oziru prav lahko izkažejo. Univerzitetni profesorji go* jijo literarne stike z raznimi uglednimi inozemskimi znanstveniki in marsikdo si rad og'eda Jugoslavijo in pri tej priliki predava iz svojega področja, da na ta način obenem reši gmotno stran
svojega potovanja. V svoji sredini pa moramo seveda istočasno pohiteti z ustanovitvijo podružnic mednarodnih organizacij, zlasti onih, ki se tičejo politike, tako Društva narodov, odnos*
socijalnih.
parlamen* meddržav*
no raznih ženskih, moških, gospodarskih, znanstvenih, tarnih. delovnih, mirovnih, nih lig itd.
Če bi vsa ta vprašanja zajeli s sistes matično marljivostjo in vztrajnostjo ter premišljenostjo, bi se mednarodni položaj Jugoslavije v prav kratkem času temeljito izpremenil. Ne pozabi* mo, da jc u^led v inozemstvu, da je nakTonjenost tujega javnega mnenja, da je prijateljstvo tujega naroda naš najboljši zaveznik.
fl*!»!fer! Ra&ievs stnnke Š8 ni bil izdan.
Zborovanje glavnega odbora HRSS.  —  Posredovanje demokratskega poslanca. — Sklepi stranke o nadaljni taktiki.
— Zagreb, 2. maja. (Izv.) Včeraj je bila plenarna seia glavnega odbora HPSS, kateri so prisostvovali skoraj vsi rad^čevski poslanci. Plenarna seja ie razpravljala o nadaT" i takt:ki stranke v razoletu parlament? ne krize. V glavnem je se?a razoravl^'a o postopanju stranke pri boaočih volitvah, koje forsira Stjepan Radić. V vseh taktičnih vprašanMh niso bili sprejeti nikaki definitivni sklepi. Sklenjeno je bilo samo. da stranka uravna svoje postopame po dnevnem razvoju parlamentarne krize. Radićevi poslanci so pripravHeni podpirati tudi poslovno vlado, ki bi upoštevala njihove zahteve.
Na seji je podpredsednik dr. Maček poročal tudi o uspeh'h svoje konference s Stjepanom Radićem na Dunaju. Radič je izdal pismena navadila za nadaljno taMiko stranke. Rad?ć je za skupno sodelovanje vseh opozicijonalnih strank proti naciionslnemu bl^ku. Stran-fr?no vodstvo n? včeraj izdaTo napovedanega man?fes*a FTrvatske repubPkan-ske seljačke stranke.
Seji je prisostvoval tudi poslanec DavidovTceve skupine Gjoka P o p o -vič iz Beograda. Prisoten je bil tudi dr- K o š u t i ć.
— Zagreb, 2. ma^a. ffzv.) Včeraj popoldne je odpotovalo 15 poslancev Ra-dičev ; stranke v Beograd.
— Zagreb, 2. rraia. (Tzv.) O intervenciji poslanca Da vido viceve skupine Gjoke PopovJča v Zagrebu iavl'aio današnje »Novosti«, da je G;nka Popović prisostvoval plcnarri seji Hrvatske republikanske sebačke stranke. Popović je izdavil novinarjem, da je med nnm in parlamentarnim klubom HFSS dosežen popolen sporazum. Popović je na seii
poročal o politični situaciji v Beogradu in predbgal gotove sklepe v svrho rešitve parinmentarne krize- Poročal je tudi o vseh sklepih, ki jih ima opozicijo-nalni blok izvesti proti sedanji Pašićevi vladi. Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da g-avno vodstvo Radićeve stranke še ni izdalo napovedanega manifesta na hrvatski narod.
— Zagreb, 2. maja. (izv.) Na včerajšnji seji glavnega odbora HRSS ie bilo razpravl'ano tudi o nadaljni parlamentarni taktiki stranke. Plenarna seja je nadalje razpravljala o akciji radikalnega poslanca Nastasa Petroviča. Prevladovalo je mišljenje, da Nastas Petrovi nastopa v sporazumu z Nikolo Pa-šičem. Parlamentarni klub je dobil navodna za nadab'no taktiko v parlamentu. Poslanca HRSS Valečić in dr. Kova-čević sta danes odpotovala v Beograd. Radićevci računajo, da bosta danes pozvana na dvor in da podasta lojalno iz-;avo NI Vel. kralju Aleksandru. Radićevci so pripravlieni na podlagi posvetovanj na včerajšnji konferenci podpirati eventualno vlado opozicijonalnega bloka. Odločeni pa so na vsak način vreči Paštčevo vlado.
OPOZTCITONALNI BLOK IN RADIĆEVA STPANKA.
— Beograd, 2. ma:a. (Izv) Včeraj pozno zvečer je prispelo telefonsko pomočilo o plenarni s^ii H^SS iz Zagreba. Ob 18 T) sta bila Davidović in dr. Korošec obveščena o rezultatih plenarne
M">SS. SlecTIa ie konferenca med dr. Korošcem. David^vičem in demokratskim poslancem Pečičem. Slednji ie bil od 19. do 20. sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kraliu Aleksandru.
ODLOČILNI DAN KRIZE,
— Beograd, 2. maja. (Izv.) V pofi-tičnih krogih smatrajo današnji dan kot eden na^odločilnejših dnevov v razpletu politične in parlamentarne krize. Dane« se bodo doznali najbrže glavni rezultati krize. V opoziciionalnih krogih prevladuje še vedno največji optimizem in opozicijonalci upajo, da bo krona poverila sestavo vlade ugledni politični osebi. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander včeraj sproje-mal tudi neparlamentarce. V daljši avdijenci je bil pri kraliu univ. prof. dr. B e-1 i č, član glavnega odbora samostojne demokratske stranke. Za njim ie bil v avdiienci dr. S p a s o j e v ić. ki je pristaš Pribičevićcvc demokratske skupine, toda noče povsem odobravati Pri-bičevičeve politike. Kakor doznava vaš dopisnik, je bila ta avdijenca v zvezi a rešitvijo vladne krize.
NOV FAŠISTOVSKI SKLEP PROTI SLOVENSKI ŠOLI IN UČITELJSTVU.
— Trst, 1. maja. Fašistovskl učitaliskl sindikat je razplasr! svoje sklepe z zborovanjem 26. pr. m. Sklenil je mod drugim:
»Nekateri predmeti, kakor telovadba, ročna dela in vrtnarstvo se morajo t>ove-riri izključno italijanskim irčrteljem. Število učnih ur za italijanski jezik v \išjrh razredih se mora pomnožio, ker je sedaj premajhno, da bi se moglo ž ntfmt dohajati učni načrt slovenskega potrka. To velja do onega Časa, ko se drugorodne šole popolnoma poitalijančijo v smislu sedanjega šolskega zakona.«
INnarprfni boksmat^h na Dunaju.
Carpsntier porazil Townleyja.
— Dunaj, 1. maja. (Izv.) V financijel-nem oziru je mednarodni boksmateh doživel popolen fijasko. Prireditelji so računali na velikanski dobiček. Na športnem igrišču Hohewarte je bilo za tekmo določenih 80.000 sedežev. Zasedenih je bilo komaj ena četrtina. Deficit jt ogromen. Ob 15.30 je pričela prva boksarska borba med Francozom Duma-som, težkim 62 kg, proti Dvkasti. težkemu 74.50 kg. Kkljub deževnemu vremenu je nato sledila boksarska tekma med Carpentierom in angleškim boksarskim prvakom Arturjem Townleyem. Carpen-tier tehta 79 kg, Townley pa 90 kg. Ze pri prvem nastopu se je videlo, da bo Carpentier zmagovalec. Carpenrler je dajal nasprotniku kratke, a ostre udarce. Pri drugem nastopu je Carpentier pričel s težkimi udarci v obraz. Town-ley je reagiral z vso brezobzirnostjo. Carpentier pa mu je zadal udarec proti želodcu, na kar je Townley padel na
Afekse* Tolstoj.
31
SPolei na Mlnrs.
Roman.
A elita se je ozrla v modrikasto vodo in tam je zagledala svojo podobo, solnčni žarek ji je padal na život Od neprijetnega občutka se jc zganila njena zgornja ustnica. Aelita je planila v hladno kopel.
Kopanje jo je osvežilo. Misli so se vrnile k vsakdanjim stvarem. Vsako jutro ie govorila z očetom — tako je bilo v navadi. Majhno stojalo z zrcalom je stalo v njeni toaletni sobi.
Aelita je sedla pred toaletno zrcalo, počesala lase in namazala naprej z duhtečo mastjo, potem pa s cvetlično esenco obraz, vrat in roke. Ozrla se je izpod čela nase, obraz se ji je stemnil, potegnila je stojalo z aparatom in spojila številčno desko.
V motnem zrcalu se je pojavil znani očetov kabinet: omare s knjigami, kartogrami in risbe na lesenih stoječih prizmah, miza, polna spisov in načrtov. Vstopil je Tuskub, sedel za mizo, odmaknil s komolcem rokopise ter našel z očmi Aelitine oči. Nasmehnil se je s krajem dolgih tenkih usten:
— Kako si spa^a Aelita?
— Dobro. V hiši je — vse v redu.
— Ka delajo Sinovi Neba?
— Mirna sta in zadovoljna. Oba i« spita.
— Ali nadaljuješ z njima pouk jezika?
Ne. Inženir govori že gladko. Njegovemu spremljevalcu zadostuje znan-'e.
— Ali še ne želita zapustiti mojega doma?
— Ne, ne, o ne!
Aelita ie odgovorila prenaglo. V srepih Tusku-bovil oč^h se je zganilo presenečeme. Pod ni^go-vim pogledom se ie zabela Aelita umiVati. d kler se njen hrbet ni dotanil naslonjača. Oče je spregovoril:
— Ne razumem te.
— Česa ne razumeš? Oče. zakaj mi ne poveš vsega? Kaj nameravaš storiti ž njima? Prosim te...
Aelita ni izgovorila. — Tuskubov obraz se je spačil. kakor da je šinila iskra besnosti po njem. Zrcalo je ugasnilo. Toda Aelita je še vedno napeto gledala v njegovo megleno površino, še vedno ie videla njej in vsem živečim strašno očetovo lice.
— To je grozno — je spregovorila — to bo strašno... Naglo se je dvignila, toda povesila ie roko in spet obsedela. Mučen strah jo je obšel še z večjo silo, Aelita se je oprla na stojalo zrcala in položila lice na dlan. Groza je šumela v krvi in mraz je spreletaval njeno telo. Kako je bilo to mučno, zaman.
Proti volji je vstalo pred njo kot sen te noči obličje Sina Neba — veliko, s snežnobelimi kodri — razburjeno z vrsto nerazumljivih sprememb, z
očmi. zdaj oto-žnimi, zdaj nebnimi, polnimi zemske-ga solnca in vlage — strašnimi kot mračno brez-dno, z burnimi očmi. ki tarejo duha.
Aelita je dvignila g!avo in stresla svoje kodre. Srce H ie utripalo, strašno in zamolklo. Počasi se ie sVlonila nad Številčno deščico in spoiila tok.
V motnem zrcalu se je poJavila sključena postava starčka, ki ie drema! v naslonjaču nad množico blazinic. Svetloba Je padala skozi okence na njegove roke, ki so počivale na kosmati odeu.
Starček je zadrhtel. popravil očala, pogledal nad niimi aparat ter se nasmehnil s svojimi škr-binami.
— Kaj poveš, dete moje?
— Učitelj, groza me je, — je dejala A-Tinji, — jasnost me zapušča. Nočem tega, boji^ se toda nt morem.
— Ali te vznemirja Sin Neba?
— Da. Vznemirja me v njem to, česn ne morem razumeti. Učitelj, pravkar sem govorila z očetom. Bil je besen. Slutim, da je med niimi borba. Bojim se, da Sovjet sklene nekaj strašnega. Pomagaj!
Pravkar si dejala, da te vznemirja Sin Neba. Bolje bo, če ga kar odstranimo.
Ne! — Aelita se je dvignila, rdečica je oblila njeno lice. Starček se je pod njenim pogledom zježiL
— Slabo razumem nit tvojih misli — je spregovoril suhoparno — v tvojih mislih je razdvojenost in protislovje.
— Da. sama to čutim. — Aelita je sedla.
— Vidiš, to je najboljši dokaz, da nimaš prav. Vzvišena misel je — jasna, brezstrastna in brez protislovja. Storim tako. kakor želiš In spregovorim s tvojim očetom. On je tudi strasten človek in to ga lahko spravi do Činov, ki ne odgovarjajo modrosti in pravičnosti.
— Upati hočem.
— Pomiri se. Aelita. in bodi previdna. Ozrl st v svojo dušo. Od kod je tvoj nemir? Z dna tvoje krvi se dviga starodavni osadek — rdeja tema, to je — hrepenenje po nadaljevanju življenja. Tvoja kri je razburkana .. -
— Učitelj, on me vznemirja z aečem drugim,
— Naj bo čustvo, ki te vznemirja, še tako vzvišeno — v tebi se zdrami ženska! In ti pogineš. Samo hladna modrost, Aelita, samo mirno pričakovanje neizbežnega poffina vsega življenja — tega telesa, prepojenega z maščobo in pohotnostjo. samo pričakovanje, kdaj odide tvoj duh. ki je že popolen in ki ne potrebuje več ničeve življenjske izkušnje, za meje zavesti in preneha biti, samo to je — sreča. Hladna otožnost. Ti pa hočeš vrnitve. Boj se te skušnjave, dete moje. Lahko je pasti, hitro se človek vali z gore, toda nazaj se vzpenja počasi in težko. Bodi pametna.
stran 2.
»SLOVENSKI NAROD« dne 3 maja fcggt.
štev. 101.
lemljo. Publika v splošnem z Borbo ni bila zadovoljna in je dala izraza svojim Čustvom z ogorčenimi fuj-klicL Razsodniki so končno izrekli, da je zmagal Carpentier. Splošno mnenje je, da je bila borba med obema mednarodnima boksarjema skrajno surova in robata.
Politična situacija.
— Beograd, 2. maja (Izv.) V parla-amtaniih klubih so bila včeraj povsod važna posvetovanja. V glavnem so raz-aiotrivaii situacijo o poziva Radićevih poslancev na dvor. Tudi predsedstvo kraljevske vlade je Imelo ves dan važna politična posvetovanja. Splošno prevladuje mnenje, da nastopi rešitev krize v najkrajšem času.
Z veliko m mrzlično napetostjo so včeraj politični krogi v Beograda pričakovan Že preje v našem tisku napovedani manifest hrvatske republikanske seljačke stranke. Do danes vsebina tega manifesta al znana in ni bila nikjer objavljena, kakor to sporočajo iz Zagreba. Znano je samo toliko, da je Ljuba Davidović snoči prejel telefonsko poročfk) o nadaljnl taktiki parlamentarnega kluba HRSS.
V radikalnih krogab prevladuje še vedno največja samozavest.
Z ©žirom na politično situacijo splošno domnevajo, da kriza še ne bo takoj rešena fa da bo plenarna seja narodne skupščine dne 3. maja najbrže odgođena.
VTISI PAŠIĆEVEGA GOVORA v BJELINI.
— Beograd, 2. maja (Izv.) Politični krogi še vedno zelo živahno in podrobno razpravljajo o političnem pomenu Pašiče-vega govora na velikem zborovanju na-rodnoradikalne stranke v Bjelini. Govoru pripisujejo za nadaljnl razplet krize izredno velik pomen. Splošno smatrajo ta govor za napoved ogorčene borbe proti opo-sicijonalnemu bloku. Današnja »Pravda«, kot glavni organ opozicijonalnega bloka, zelo ogorčeno piše proti PaSiČu in grozi celo kralja.
ZA PRAVICE NARODNIH MANJŠIN.
_ Rim, 1. maja. Na mednarodnem kongresu sociologov je bfla sprejeta v zaščito narodnih manjšin resolucija, ki za-ftteva
1. ) ustanoviti treba na Dunaju opazovalni urad, Id bo proučava! položaj, v katerem Žive narodne manjšine, raziskoval njihove polftfcne, kulturne in gospodarske razmere ter zbiral pred vsem številke, proti katerim se je najtežje boriti;
2. ) zahteva se, da se mora ugotoviti, kdo ima pravico govoriti v imenu narodne manjšine;
3. ) tlačena manjšina ima pravico, da se radi storjenih jej krivic pritoži. O pri-toftah naj odloči v zadnji instanci mednarodno razsodišče, kjer sede zastopniki najrazličnejših držav kot nepristranski sodniki;
4. ) ako bi se gospodujoča država ne hotela ukloniti mednarodnim sklepom, se jo mora prisiliti k spoštovanju manjšin.
Pravice narodnih manjšin ne morejo bftj več domača zadeva ene države, marveč zadeva vsega kulturnega sveta. Nadzorstvo nad opazovalnim uradom ima prevzeti Društvo narodov.
Vesti iz Italije.
Prometno ministrstvo. — Prestolonaslednik na Triden-tinskem. — Prvi majnik.
_ Rim, 1. maja.   Ministrski  svet je
včeraj sprejel predlog za ustanovitev prometnega ministrstva, kateri prevzame posle dosedanjega poštnega in brzojavnega ministrstva, komisarijata za trgovsko mornarico In uprave državnih želznic.
V svrho pomoči težki vinski krizi se dovolijo olajšave za Izvoz vina in sicer se na dobo od 1. maja do 30. jun. zviša popust na državnih železnicah na 30%.
Ministri De Štefani, Corbmo, Camaf-fa in Ciano so dobil nalog, da prouče vprašanje oddaje telefona zasebni Industriji.
— Trento, 1. maja. Prestolonaslednik je prepotoval Tridentinsko. Prebivalstvo ga je prisrčno pozdravljalo. Na Brennerju je bilo na kolodvoru zelo slovesen sprejem. Posebno veličasten pa je bil v RIvi. Prirejena je bfla velika bakljada v mestu in aa jezeru.
— Rim, 1. maja. Socialistične stranke so Me pozvale svoje pristaše, naj proslave 1. majnik, kolikor dopuščajo okol-ščine. »Avanti« je pozval delavce, naj zbirajo za svoje soc glasilo prispevke. V Slavnih središčih so bili nasvetovani zasebni sestanki. Socijalisti sodijo, da prinese 1. maj za njihovo glasilo 300.000 lir. Tudi republikanska stranka je pozvala k praznovanju majskega delavskega praznika. Vodstvo fašistovske stranke je podpiralo strogo nadzorstvo nad socijalisti, kl bi hoteli proslavljati 1. maj, in dovoljuje fašistom >nastop, kjer je potreben«.
Velikanski vihar v Ameriki.
Številne človeške žrtve- — Deset milijonov dolarjev škode.
— London, 2. maj t. (Izv.) Po poročilih is Newyorka je včeraj nastal vel iranski vikar v Južni Karolim, Ge orgij i m Alabani. Po sedanjih poročilih Je bVo pri tem velikanskem neurju 20 oseb mrtvih in nad 40 težko ranjenih. Pokončano )e tudi velikansko Ste-v6o žtvine. Mnogi kraji so povsem uničeni In porušeni. Pokončani h Je mnogo travnikov. Setev Je povsem uničena. Siloviti vihar Je divjal v razsežnosti več mHJ.
— Newyor%, 2. maja. (IsvJ Vihar fe v nekaterih krajih severne Amerike v Južni KaroUnl. Jenisevn in drugod zavzel včeraj velkanske dimenzije. V Južni Karoiral Je feflo 50 mrtvih In 100 oseb težko ranjenih, »as le arvjal 35 obneca apOO km Sato
Tranklm je popolnoma porušeno. Več oseb le bilo težko poškodovanih. Zanimivo Je, da Je bil vihar tako silen, da je metal ljudi na tla in da je nekega otroka odneslo po zraku 1500 metrov daleč- Po viharju Je sledil silovit dež.
— Atlanta, Z maja (Izv.) V razdalji 3000 km je silovit vihar porušil vsa do-movja In napravil velikansko škodo as polju. Škodo cenijo v splošnem na deset milijonov dolarjev. ,
vojna v snujL
— Carigrad, 1. maja. Situacija aa meji Sirije je vedno težja. Iz Adane poročajo, da je francoska artilerija razbila enajst naselbin. Aretiranih Je nad 50 oseb ta odvedenih v Alepo. V službenih krogih v Angori pravijo, da turške čete niso vpletene v konflikte in da vsa stvar zadeva bolj notranjega kakor pa vojnega ministra. Armence baje podpirajo Francozi.
ODKRITJE MOLTKEJEVEGA SPOMENIKA.
— Berlin, 1. maja. (Izv.) Odkritje Molt-kejevega spomenika v Halle ,ki je bil koncem svetovne vojne podrt z dinamitom, je bilo povsem mirno. Nemški nacijonalisti In narodni socijalisti so porabili to priliko za svoje politične manifestacije. Odkritja spomenika se je udeležilo okoli 200.000 nemških nacijonalcev, med njimi tudi general Luden-dorff in maršal flindenburg. Nad 150 osebnih vlakov je vozi!o udeležence na mesto odkritja spomenika. Komunisti so priredili protidemonstracije.
Julijska Krajina.
— Nov Oglej hoče zgraditi fašistovski >U Popolo di Trieste«. V Ogleju je danes velik muze: z raznovrstnimi dragocenimi izkopninami in ogromna cerkev stoji tam nad oglejskim grobiščem. Oglej je bil nekoč velik, drugi Rim. Fašistovski politiki bi imel služiti Oglej na cerkvenem polju. Njihovo glasilo hoče postaviti v Oglej centralno semenišče in druge učne zavode ter mu dati nekako duhovsko središče za vso Furlanijo z Julijsko Krajino vred. Iz Centralnega semenišča v Ogleju bi morali prihajati duhovniki, prežeti čiste italijanske obmejne politike, m sier bi morali biti duhovniki najbolje furlanske in italijanske narodnosti, namenjeni za službovanje med slovenskim prebivalstvom. Prof. Ugo Pellis priporoča, kakor znano, da se ima strogo paziti na slov. duhovščino kako uči slovensko ljudstvo, ki bi se moralo v najkrajšem času popolnoma udati asimilaciji« v katero svrho je treba tudi s cerkvene strani krepke pomoči. Nadškof ne sme biti Slovenec, marveč Italijan in tudi vsi višji duhovniki morajo biti Italijani. Sploh mislijo menda, da bi se pustilo v semenišče le še kakega pol Slovenca, čistega Slovenca pa nobenega več. Med Slovence bi prihajali v bodoče ali iz Gonce ali iz Ogleja furlanski in italijanski duhovniki, ki bi takole za silo znali slovensko. Fašlstovska Želja po novem Ogleju pa mora naleteti v Gorici na odpor, ker ji je sedaj po eni strani že mnogo vzel Videm, po drugi strani pa naj bi sedaj prišel še Oglej ter ji zadal nov udarec. Fašistovske želje so za sedaj sicer le pobožne, ali kažejo, kaj vse namerava fašistovska politika s Slovenci. Vzeli so jim slovenščino iz Sole in uradov, sedaj hočejo vzeti slovenščino tudi iz cerkve, ker naj bi v bodoče mesto slovenskih duhovnikov delovali tujerodci, malo ali nič vešči slovenskega jezika.
— Prvačlna je bila pred vojno zvesta slovenska trdnjava. Prvaška godba je bila znana po celi deželi in ko se je vršil nekoliko let pred vojno sokolski zlet v Št Petru pri Gorici, je korakala na čelu ponosne sokolske povorke skozi goriško mesto. V Pr-vačini si je Sokol postavil svoj dom. Ni bilo to baš kako impozantno poslopje aH vendar smo s ponosom lahko pokazali na Sokolski dom v Prvačini. V prvaškem dobrem ljudstvu še tli globoka narodna zavest in sokolska misel ni izumrla, ali nekateri ljudje, ki hočejo biti voditelji Prvačine, so se odtujili ljudstvu rn tavajo v tujčevi megli. Te dni je odhajal Iz Prvačine fašist Nodus. Ob tej priliki so odstranili s pročelja Sokolskega doma znak In ga razbili. Zvečer so ta čin proslavljali pri Nodusovi odhodnlci. Odlikovala sta se pr! tem rudi učitelja Zorn in Tušar! Žalostna jima majka!
Politične vesti.
— »Doli z dinastijo!« Ti klici so se včeraj razlegali na Turjaškem trgu pri zborovanju komunistov. Vprašamo, kje so bili vladni organi, zakaj so mimo trpeli, da so posamni hujskači svobodno ščuvali množico na revolucijo In proti vladajoči narodni dinastiji? AH ne obstoja več zakon v zaščito države? Zakaj se ne izvaja? Sploh opažamo, da je naša pokrajinska vlada naravnost neverjetno popustljiva napram prevratnim komunističnim elementom, saj jim pušča v nasprotju z zakonom v zaščito države popolnoma svobodne roke na mestnem magistratu, kjer ob asistenci svojih klerikalnih zaveznikov žarijo in palijo po mili volji. Ali se je vspričo taki popustljivosti vladnih organov čuditi, da so komunisti med mestnim delavstvom osnovali že svoje — sovjete? Kaj pravi k temu centralna vlada? Prlčakajema, da ne bo niti trenotka več trpela, da bo ljubljanski magistrat še nadalje gnezdo elementov, ki odkrito propagiralo rev volucijo In lavno kriče »doH s dinastijo«!
esa Nemci ogrožajo Poljake. Poljsko časopisje živo komentira zadnji govor nemškega državnega kancelarja drja Manca, ki je rekel, da Nerad nikdar mm morejo privoliti   v   odcepitev Gornje
do trpali, da M potiski koridor razdvo-Jeval  dva  «01111111 pokrajini »Kurver
Warszawski« le pozdravlja, da je situacija tako jasno označena. Samo aOa more primorati Nemce, da bi respektirali svoj podpis na mirovni konferenci. Upravičen je dvom, da se bo s volitvami na Nemškem izpremenilo duševno stanje ali politična smer. »Rzesz-pospolita« toži, da je protipoljski teror v nemškem delu Gornje Slezije od dne do dne bujši; nemške tolpe napadajo z orožjem poljske volilne shode. V Bo-breku sta bila poljska govornika Bac-zewski in Jankowski dejanski napadena in pretepena, ne da bi se policija genila,
=  Dr. Benešev delovni program«
Čsl. zunanji minister dr. Beneš je sestavil program svojega dela tekom prihodnjih mesecev. V prvi polovici maja odpotuje v Italijo, kjer ostane 14 dni. V tem času poseti na Siciliji prezidenta Masarvka. Začetkom junija odpotuje dr. Beneš v Ženovo. 13. junija se prične tu konferenca sveta Društva narodov, ki bo trajala en teden. Iz Ženeve se napoti dr. Beneš bržkone v Pariz. Sredi junija odpotuje v Ameriko, kjer bo imel na univerzah več predavanj. Turneja s predavanji je določena za 14 dni, nakar poseti dr. Beneš glavne češkoslovaške kolonije v Ameriki. V Ameriki ostane 6 tednov. Po povratku se udeleži zasedanja Društva narodov, ki bo trajalo do konca septembra.
= Rusija za revizijo mirovnih pogodb. Šef sovjetske delegacije v Londonu Rakovskij je izjavil: Sovjetska vlada je že opetovano izjavila, da je po njenem globokem prepričanju prvi pogoj za trajen mir revizija versalske in drugih mirovnih pogodb. Te pogodbe ne samo nasprotujejo elementarnim interesom vseh narodov, nego pospešujejo borbo med vsemi narodi in dušijo 00-spodarsko osnovo vsega sveta. One so omejile trgovino, uničile kredite in denarni promet ter zakrivile gospodarsko krizo in brezposelnost. Restavracija Evrope ne bo trajna, če ne bo njena podlaga volja narodov in če ne bo upoštevala težnje posamnih narodov za naci-jonalno neodvisnostjo. Sovjetska vlada je torej pripravljena podpirati in voditi politiko revizije granic na etnografski podlagi s tem, da se dovoli vsakemu narodu plebiscit.
= Čigav bo Trstenik? Majhen otočić južno pri Cresu je Trstenik. Prisojen je nam, zasedli pa so ga Italijani in ga tudi drže v svoji oblasti. Fašistovski »II Popolo di Trieste« pravi, da se Italijani z otoka ne. umaknejo ter da se mora »to važno vprašanje, ki zadeva varnost skrajne vzhodne meje«, rešiti tako, kakor hoče fašistovska vlada, to je, da se Trstenik priklopi Italiji. Faši-stovsko glasilo kar diktira, kaj se mora zgoditi s Trst en ikom, misleč, da mora iti prav vse po italijanski volji v spornih vprašanjih med Italijo in Jugoslavijo, tudi ako oni kak teritorij pritegnejo med sporne stvari, dasi ne spada tja, kakor je slučaj s Trstenikom. Smešna je trditev, da pomeni Trstenik varnost za italijansko vzhodno mejo. Jugoslovenska popustljivost napram italijanskim neupravičenim zahtevam je bila doslej prevelika, zato pa mislijo, da mora biti povsodi vse urejeno baš tako, kakor oni žele, in njihova volja se ima izpolniti tudi s Trstenikom koncem Cresa. »Mangiando vien T appetito.« Zadnji čas, da se italijanski apetit temeljito ustavi!
Proslava 1. maja.
Proslava L majnika se je vršila v Ljubljani mirno in brez vsakih incidentov. Ob 6. zjutraj je priredila godba Zveze jugoslov. železničrjev budnico po mestu. Krasno majsko jutro je privabilo na tisoče ljudi. Večina je odšla na Rožnik in pri Čadu, kakor tudi vrh Rožnika kmalu ni bilo dobiti prostora. Na Rožniku je vladalo Živahno življene in vrvenje. Ob 9. so priredili klerikalci pred cerkvico zborovanje, ki je končalo zelo klavemo. Glavni govornik Fran Smo-d e j je naglasa!, da je edina rešitev delavstva pod okriljem SLS in mu je tistih 50 mladičev vneto pritrjevalo.
Drugo sliko je nudil Turjaški, sedaj baje Marxov trg. Tu so se zbirali komunisti, ki so imeli rdeče zastave z napisi: »Živela delavska intemacijonala« in »Dol z zakonom za zaščito države!« Okoli 9. Je tja prispela domžalska godba in z rdečimi zastavami na čelu gruča komunistov. Bilo je jih je jedva okrog 300. Na zborovanju, ki je bilo zelo klavrno, so govorili vodja komunistov dr. Leme ž, Ojsterc in v imenu delavske mladine neki Gor j anc Prvi govornik je poveličeval Ljenina v deveta nebesa, drugi pa je udrihal po buržujcih. Potem so priredili povorko po mestu, ki je bila silno klavrna, nakar so se zopet vrnili pred Delavski dom, kjer je še enkrat govoril dr. Lemež. Privoščil si je to pol zlasti pristaše II. internacijonale. Fuj klicev in »Dol z izdajicami!« ni manjkalo. Opažati je bilo v splošnem, da je delavstvo pokazalo komunistom hrbet Tudi nismo opazili med njimi niti enega ieieanlčarja. TI ao vfiasJb tvorili jedro
komunistov. Socijalni demokrat je so imeli popoldne shod v hotelu Tivoli. Govorila sta župan dr. Peric in Svete k. Udeležba neznatna — kakih 300 ljudi. V splošnem je pokazala majnikova proslava, da so delavci jeli obračati hrbet tako komunistom, kakor tudi socijalistom.
1. MAJ V MARIBORU.
Praznovanje 1. maja je poteklo docela mirno .Delo v industrijskih obratih je počivalo, trgovine so bile popoldne zaprte. Edino javno proslavo je priredila soc demokratska stranka s sprevodom in prapori po ulicah. Udeležba: kakih 700 oseb. Srevod se je ustavil na Rotov-škem trgu, kjer je pevsko društvo »Svoboda« zapelo delavsko himno in kjer so se iz balkona vršili tudi govori. Ta del manifestacije je otvoril urednik »Volks-I stimme« Eržen ter po kratkem po-\ zdravu dal besedo Č obalu, ki je po-i jasnil pomen in namen manifestacije ter zaključil s pozivom na skupno delo jugoslov. soc. demokracije. Za njim je go-I voril dr. Korun v nemščini. Burno I odobravanje je našel njegov poziv na I skupen nastop pri občinskih volitvah, j kjer bo treba napram dvema nacijonal-I nima blokoma čuvati obstoj socijalistič-i ne zastave na mestnem magistratu. Komaj je »Svoboda« zopet odpela, se je vlil dež in izvršil se je razhod. — Na Gambrinovem vrtu so manifestirali »neodvisni« socijalisti, reete komunisti, ki so odklonili skupno manifestacijo z večinskimi socijarsti. Tu je bilo zbranih okrog 150 oseb. Govorila sta med drugim Razboršek in Žorga Oz Ljubljane). Na zborovanju jim je policija zaplenila zastavo z emblemi ruskih bolj-ševikov. — V Narodnem domu so manifestirali narodni socijalisti v manjšem številu kot prva leta (pošta, železnica in razni uradi, iz katerih se največ rekru-tira NSS, so uradovali). Govorila sta obč'nski svetnik R o g 1 i č in bivši poslanec Brandner. — Krščanski socijalisti so manifestirali v novi palači Zadružne banke. Govoril je posl. Ž e -b o t. Ju gos lov en ski železničarji (Zveza) so proslavljali majniško manifestacijo popoldne v Sokolskem domu v Studencih. Za popoldne so bili določeni razni izleti v okolico: socijalisti na Tezno, komunisti v Rodvanje, kršč socijalisti na goro nad Sv. Petrom. Vreme je tudi popoldne nagajalo. Na predvečer se je vršila v Narodnem gledališču delavska predstava opera »Travijata«. Čeprav so bile namenoma znižane cene Je bil obisk onih, katerim je bila predstava namenjena, zelo skromna. Predstavi sta prisostvovala veliki župan dr. Ploj in župan Grčar.
PO DRUGIH KRAJIH NAŠE DRŽAVE IN V INOZEMSTVU.
— Zagreb, 2. maja. (Izv.) Proslava 1. majnika je potekla mirno in brez večjih incidentov. Komunistična prireditev je bila zelo klavrna. Udeležba je bila minimalna. Priredili so nekak sprevod po ulicah, vzklikajoč: »Živel Ljenin!« ter zahtevali, da se takoj morajo zapreti ta dan odprte trgovine .Bilo je več aretacij. Zanimiva je okolnost, da se je včerajšnje komunistične majniške proslave udeležilo celo pičlo število tramvajskih uslužbencev, ki so bili popreje po veČini organizirani pri komunistih.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Včerajšnji prvi maj je beogradsko delavstvo praznovalo na miren način. Nikjer ni bilo nikake-ga incidenta. Komunisti so dopoldne priredili v Topčiderju majniško zborovanje, k! pa je bilo zelo maloštevilno obiskano. Danes zjutraj ni v Beogradu izšel noben jutranji Hst.
— Trst, 2. mala. (Izv.) Prvi maj je bil v Italiji popolnoma miren. Nikjer ni prlš'o do nikakih incidentov in so vsa podjetja po večini normalno obratovala. V Milanu je 150/o delavstva praznovalo prvi maj kot socialističen praznik. Drugi delavci so de'ali po delovnem redu.
— Atene. 1. maja (Izv.) Komunisti so hoteli praznovati 1. maj na mestu, ki je bilo prepovedano od strani vlade. Zborovanje je imelo političen značaj. Nastopila je požarna bramba, ki je pozdravila de-
i lavske vrste s hladno vodo, kar pa ni pomagalo, kajti pri spopadih med množico in vojaštvom je bil 1 vojak težko ranjen.
— Atene, 1. maja (Havas) Politična demonstracija komunistične stranke nI uspela. Bflo fe več oseb aretiranih.
— Berlin, 2. maja (Wolff) Praznova-| nje prvega maja je bilo mirno. Navzlic veliki agitaciji je bila udeležba Pri komunistični proslavi zelo maloštevilna. Policija je razpršila okoli tisoč oseb broječo množico demonstrantov, ki so se zopet na drugem kraju zbrali. Pri spopadih je bil eden
t težko in eden lahko ranjen. Na deželi ni bilo nikakih nemirov.
— Pariz, 1. maja (Izv.) Prvi maj so proslavili v Parizu in na deželi popolnoma mirno.
— Berila, 1. maja (Izv.) Po poročilih iz Porurja ie prišlo v Oelsenkirchenu do spopadov med komunisti !n okupacijskimi varnostnimi organi. Komunisti organizirajo povsod sabotažo Javnega prometa in sabotažo dela. Pri spopadih je bfla ena oseba mrtva, 3 pa težko ranjene.
Podpirajte obupane slepe In darujte »Podpornemu druži v u slepih«, Ljubljana, Kolfova ulica št, 12.
Presveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek 2. maja: »Dom«. Red F. Sobota 3. maja: »Hamlet*  Red B. Nedelja 4. maja: »Kamela skozi uho šivan« ke«. Izven
Ponedeljek 5. maja: »Ana Karenina«. Red C. OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Petek 2. maja   »Manon Lcscaut«. Red A Sobota 3. maja: »Možiček« in plesni večer.
Mladinska predstava ob 4. popoldne. Izv. Nedelja 4. maja. »Carjeva nevesta«. Izven Ponedeljek 5. maja: Zaprto.
*    ★ *
— Šentjakobski gled. oder v Ljubljani.
V četrtek, dne S. maja 1924: »Lokalna železnica«.
— Šentjakobski gled. oder v LJubljani.
Premijera komedi.e »Lokalna železnica* se bo vršila v četrtek, dne 8. maja in ne kakor je bilo pomotoma objavljeno v soboto dne 3 maja.
— Mladinska predstava. Starše opozarjamo na mladinsko predstavo, ki se vrši v soboto, dne 3. majnika popoldne rb 4. v opernem gledališču. Ta dan izvaja baletni zbor ljubko IpavČevo baletno pan-tomino »Možiček«. Poleg teca se izvajajo tudi razni plesi kakor so bfli isti izvajani na plesnem večeru. Predstava se vrši pri znižanih cenah in je za mladino primerna. Pripominjamo le. da je to zadnja popoldanska predstava v tej sezoni.
G!a?heni vestnik.
— Opera. G. Tomlč (LenskO v Onje-ginu. Moja sodba o g. Tomiču se pač po Onjeginu ni mogla bistveno izpremenitL G. TomiČ je sicer simpatična osebnost, je mlad, prijazen in publiki ugaja. Vendar kot pevec za velike, dramatične partije ne more priti v poštev. Lirika njegovega precej ozkega tenorja zadostuje za vloge družabnega značaja, a ne za pretresljive, tragične, še celo pa ne junaške partije. In takega tenorja nam je ravno sedaj na'boli treba. Občinstvo pa mu je spočitih rok prirejalo ovacije celo pri odprti sceni, po pravici, saj begve kako izvrstnih Leskih itak d nismo navajeni. Predstava Onjegine preko
mej srednje mere ni segla. Pred vsem je bila dobro razpoložena gdč. Zikova. ne menj g. Zathej in rudi g. dr. Rigo je prišel z svojim nekoliko šablonskim igranjem fn petjem na svoj račun. Kakor čujem, se nam obeta kot gost In reflektant na vakantno tenorsko mesto še en tenorist. Upajmo, da se nam za odhajajočo moč posreči pridobiti pevca enake, če na >e boljše kvalitete. — t
— Opera »Corskrn nevestam. Doživeli smo letos že drugega Rimskega*KorsakoTa. Za Mozartom in Salierijem pomeni »Carska nevesta« vsaj zunanje velikanski dvig. Ta elementarna, po velikem duhu oplemenitena ruska glasba, bujno cvetoča, po široki stepi in nepreglednih gozdovih dišeča, v stoletjih napojena z bolestjo in grenko, divjo radost« jo nam je sorodna in uho jo željno vsrkava. Duša se ti koplje v nji, kakor v živi vodi. Brez nepotrebnih neresničnih fraz, je polna srca, jasna, lapidarna, umljiva, na videz ta» ko rafinirana in vendar preprosta. Orkester zveni kot zamore zveneti le, ako je izšel izpod rok Slovana*umetnika. Resnična je beseda zavidnih Nemcev, ki pravijo, da jo bujnost in nedosežna barvitost instrumen* tacije lastna v prvi vrsti Slovanom. Rimski. Korsakov je to v vseh svojih številnih veli« kih delih temeljito dokazal. Tako tudi v »Carski nevesti«. — Včeraisnja predstava »Carske neveste* šteje med najlepše gl«s« hene operne dogodke letošnje sezone. Ker si obširnejše poročilo pridrž'iiem za reprizo, podajam danes samo nekoliko opazk. Za* igra: močna, silna, a bi vplivala še krepkeiše, če bi bil zbor godal Številneiši. Izgube se v begotnih pa«a?ah. G. Matačic io je tempe« rametno, bravurno odtaktiral. Gosp. Popov (Grjaznoj> odličen, glasovno za naše male razmere dokaj brezobziren pevec, močan v igri in dosleden do konca zadniega dejanla. Njegov Grjaznoj je umetniška kreactia. Bo« melij (g. Banovec) svoje vloge ne razume. Ta varljivi, kretensko pohotni, zavratni Ne. mec zahteva tehtnega igralca in tudi pevca, ki razume vsestransko ubranost svoje par* tije. Kriva sta tako malo resničnega B^ne« lija koncem drugega dejanja oba: režiser in pevec. Lvkov (g. Buria) bi glasovno, ko bo širši in močnejši, zadoščal nelahki stav. Ijeni nalogi: igralsko je hladan in ne od. tehta ljubezni svoje neveste Marfe. Ob koncu tretjega dejanja, ki bi ga re?išer lahko ustvaril dokaj efektnejše, mora Lvkov po« kazati ves svoj obup, ves brezumni st-ah ob izgubi Marfe. Narejeno^t. neresnica naj izgine. G. Betetto je na višku v četrtem de. janju v prekrasni tožni ariji, glasbenem bi* seru prvega reda. Glasovno in igralsko mf* nucijozno premišljen. Lepa in umetniška kre« acija Sobakina. G. Pugelj CSkuratov) je gla* sovno grob. Čemu to? Sicer je dostojan* stven in ve, kaj se njegovi partiji prilega. Gdč. Rozumova je odlična pevka. Izguba, ki naa je doletela, je ž njo Čez in čez r>o* pravljena. Nadejam ae, da smo i njo pri dr« bili redko umetniško moč. T'stvariTa je sko« roda nedoaežno Marfo. Drugo in četrto de* janja je za Marfo pevsko in igralsko silno težko a gdč. Rozumova jima je bila v polni m§ri kos. Samo eno je, kar nas boli: ne razumemo je. Ona ni Rozumova, ampak Nerozumova! Ako hoče pa tudi to hibo odpravi in nosili jo bomo na rokah. Ljuba* šina vloga ni nič manj težavna, pevald in igralski, kot Marfina. Ga. Rewiczeva jo je pogumno izvedla. Ved še spregovorim o nji pozneje. Celo gdč. Kattnerjeva (Saburova) se je povspela do resnično lepih tonov. Zla« sti v tretjem dejanju je dosegla našo po« hvalo. Križati pa se mora s pravoslavnim križem. Gdč. Saksova (Dunja) in gdč. Ro. pasova (Petrovna) sta bili v občem na svo»
/
ttev. 101.
»SSLuVCNSKI   NAROD««   dne 3 maja 1924.
Stran 3.
jem mesto. Ansambli so bfli skrbno naJta* dirasi in igralako prirejeni Prekrasni so tercetj. kvartet (IL dej.) sekstet itd. Zbor je nekoliko plaval, a ni mu v očigled težav* nih stvari zameriti. Prepričan sem, da se pri reprizi razmahne in oživi. Balet okoren, a bi bil sicer prav lep. Oprema opere sijaj, na, Vsa časti Igra luči nezadostna. Več po* sornosti! Orkester % M a tačice m nad vsako grajo res izvrsten, ognjen kadar treba skromen, kadar treba kot grom. Predstava tedaj malodane prvovrstna. Bo pa po dveh, treh ponovitvah vzorna. Navdušenja dovolj. Pu# blika je bila, kakor malokdaj zadovoljna. »Carska nevesta« je prodrla na celi črti. —
— 40 letnica »Slavca«. Začetek slavnostnega koncerta v soboto v Unlonskl dvorani je točno ob osmi uri zvečer. Prosimo to blagohotno vpoštevati, da se spored nemoteno vrSt Vstopnice v Matični knjigarni ta zvečer pri blagajni.
— »Slavčevac razstava, se otvori v nedeljo 4. trn. po slavnostnem zborovanju ▼ Nar. domu. Začetek zborovanja ob 10. dopoldan. Razstava bode odprta v nedeljo 4. tm. od otvoritve do 17. ure, ob delavnikih vsak dan od 13. do 16. ure ter v nedeljo 11. tm. od 9. do 12. % in od 14.—17.
— Vzpored koncerta »Državnega ženskega ačiteUlšča« v Maribora v Gfl t zov! dvorani dne 3. maja 1924. 1.) A. Dvorak: »Vezlle«, dvoglasen ženski zbor s klavirjem. 2.) K. Bendel: »Gozd miruje«, dvoglasen Ženski zbor. 3.) A. Dvorak: »Prstan srečnih dni«, dvoglasen ženski zbor. 4.) E. Ropasova: »Tam na vrtni gredi«, četvero-glasen ženski zbor.   5.) E. Adamič: »Ne maram za te!«, četveroglaseu ženski zbor. 6.) O. Dev: »Kaži pravo!«, belokranjska narodna, četveroglaseu ženski zbor. 7J C Adamič: »Sem s! vzela«, medjtmurska narodna, četveroglasen ženski zbor.   8.) J. Psvčič: >2abe«, kantata za četveroglasen lenskl zbor s spremljevanjem klavirja In harmonija. Odmor.    9.) LIszt-Verdi: Koncertna parafraza te opere »Rigoletto«, igra na klavirju gospodična Marija Finžgarje-va, profesorica na Glasbeni Matici v Mariboru. 10.) Meverbeer:   Arija Iz opere »Prerok«, poje gospodična Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani.   11.) Jos. Pav-čič: »Zenjica«, poje gospodična Zora Ropasova. 12.) A. Dvorak: »Na begu«, dvoglasen Ženski zbor s klavirjem. 13.) O. Dev: »Zar je morala doć?«,   srbska narodna, Četveroglasen ženski zbor. 14.) E. Ropasova: »Ptičice, vprašam vas«..«« četvero glasen ženski zbor. 15.) O Dev: »Zajček teče«, Sesteroglasen ženski zbor.   16.) C. Ropasova:    »Kdo je ta?«, četveroglasen ženski zbor s harmonijem.   17.) E. Grleg: »Pred samostanskimi vrati«, četveroglasen ženski zbor, sopran- In alt-solo, orkester. Sopran-solo poje gospodična Mar. Radova, profesorica Glasbene Matice v Mariboru, alt-solo pa gospodična Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani. Pevske zbore spremljata gospodični Finžgar m Za-cherl.
Pevsko društvo „Slavec"
v Ljubljani«
m.
Važnejši dogokdj Iz življenja m delovanja •Slavčevega«.
Vsestransko je začel »Slavec« razvijati svoje delovanje. Osnoval si je pevsko šolo. Prvi pevovodja Je b!] Ivan Justin, kateri pa Žal ni dolgo ostal društvu. Ze meseca marca 1885 leta se Je preselil v Celovec, kjer le umrl dne 4. febr. 1886 leta. »Slavec« ga Je dal ob svojih in nekaterih pokojnikovih prtjateljev troškth pripeljati v LJubljano ta ga Je častno pokopal dne 7. febr. na pokopališču sv. Krištofa.
Društveni pevovodje so bili; Ivan Justin, SrČko StegnaT, Ohm vlter Janusovskv (dvakrat), Ivan Pljanecld, Vekoslav Sachs, Pavel Gorjup. Bajde In Hilarfj Benišek, P. Lajovic, L. Pahor, Anton Ravnik (2-krat), SvetelJ in sedanji prof. Jos. BrnobIČ.
Prvj druStveni lokal je bil v Vlrantovi hlS v Zvezdarskih ulicah v prostorih »Glasbene Matice«.
Leta 1896 se Je »Slavec« prese*!! v »Na-onfni dom«, kjer ima krasne prostore Se danes.
Tetom štJrldesetth let ukristalile so se
nekatere navade, ki so postale društvena tradicija, pred vsem znana »Slavčeva maska rada«. Zgodovina slov. opere v LJubljani se tesno spojeno s zgodovino »Sav-čevo«. Ko se je ustvarjala naša slovenska opera za novo deželno gledališče,.je uvidelo »Dramatično društvo«, da se dober operni zbor more sestaviti le iz izvežbanih Slavcev. Z dobro vestjo se je storil ta korak in to tem lažje, ker je »Slavec« že poprej v nekaterih komadih nastopil. Leta 1891 pristopil je oddelek »Slavca« k dramatičnemu društvu kot stalen operni zbor. In kake uspehe dosega tu »Slavec« s svojim sodelovanjem pri vseh opernih predstavah, to so vide'! vsi obiskovalci slovenskega gledališča, tako da nam tega ni treba Se posebej pov-d a rja ti To delovanje »Stavčevo* Je prevažno in eminentno kulturno.
Po vsej Širni Sloveniji, kjer se vrS kaka velika slavnost, vidiš »Slavca« z zastavo. Pridružil se je velikim koncertom, ki jih le daja'o »Slovensko pevsko druStvo v Ptuju«, kumoval je ob ustanovitvi celjskega Sokola. Pohitel je tudi v zlato Prago.
Odlični rodoljubi uvaževali so to delovanje. Simon Gregorčič Je posvetil druStvu svojo krasno pesem »Naša zastava«, katero Je uglasbH Anton FoersteT. PrevzviSeni vladika Josip Juraj Strossmaver Je Izrazil druStvu pismeno svoje simpatije, želeč mu napredka in blagoslovivSi mu delo. Slovenski sk'adatclji: Foerster Anton, dr. Tpavec Benjamin, Medved Anton, Stgnar Srečko, Vil-har V. S., Viktor Parma so !z posebne naklonjenosti posvetili druStvu svoje krasne skladbe.
Neveni Ji vih zaslug si ie pridobil za druStvo že umrli Ivan Meden. G. Ivan Meden je slove! kot izborni tenorist Mnogo let je sodeloval na Slavčevih koncertih in veselicah kot solist.
Bi! Je častni član »Slavca«.
Leta 1895 je umr! v Litiji prvi predsednik društva Anton Jeločnik, a leta 1904 v Gorici kumi ca zastave baronica VVinklerje-va.
Na tem mestu se nam je posebno spominjati narodnih dam ljubljanskih, ki so pri vsaki važni priliki »Slavcu« radevolje sodelovaje. Na čelu jim przaslužna In požrtvovalna rodoljubkinja gospa Frania dr. Tavčarjeva.
Marljivi pevec »Slavca« je bil narodni mučenik Rudolf Lunder, žrtev sept^mberskih dogodkov leta 1908.
IV.
Predsedniki »Slavca«.
Krepka podpora le bil druStvu prvi predsednik Anton Je!očnflc skozi dve leti (1884—1886) In prvi podpredsednik J. Pet-rič, kakor tudi neutrudni tajnik Janko Pajk Jn prvi pevovodja Ivan Justin. Josip Vidmar le predsedoval druStvu le kratko časa, namreč od 17. avgusta 1886 do konca tistega leta. Mnogo zaslug si Je pridobil po vrsti tretji predsednik Franc Sakser, ki Je kot tak deloval od 16 .Januarja 1887 do konca 1888. Fran Sakser. čigar rod Je iz Švice doma, Izselil se Je pozneje v Newyork v Ameriki in je sedaj ug'edni bankir. Za nJim je prl-Sel Ignacij Valentinčič, ki ie društvo spretno vodil od leta 1889 do konca leta 1891. Leta 1892 Je nastopil predsedniStvo Ivan Dražil In Je po vrsti peti društveni predsednik. Usojena mu Je torej bila najdaljša doba trudapo'nega delovanja, kajti on služi društvu kot predsednik že 32 let.
Ko je bil Ivan Dražil leta 1892 izvoljen za predsednika, ni bil novinec v društvu. Udeležil se je Že prvega shoda pri »Lozar-ju« kot 19-Ietni nVadenič leta 1884., torej le bil tega leta društvenik ie 25 let L. 1886. ie stopil v odbor.
Da se predsednik Dražil nI utrudil In da toliko let žilavo vztraja pri društvu, to Je dokaz njegove železne vo'le. s katero ie dosegel postavljeni smoter. In to ni lahka naloga. Z jekleno voljo je stopal dalje po začrtani poti in ker Je bil takten, ljubezniv, delaven, nesebičen, požrtvovalen delavec, Je Šla za njim pevska četa kot za svojim očetom V nobenem društvu ne izteka se vse gladko in mirno. V prostore, posvečene plemeniti pesmi, zaletaval se Je tudi vihar, ki le prinaša! prepir in sovraštvo med brate, toda previdni In blagi čuvar sloge Je zopet z mirno besedo utiSal vihar tn razprSil temne oblake. Danes nam je priznati, da vlada v »Slavcu« disciplina, ki Je vsega priznanja
vredna. Le s tako discip'Jao dajejo se doseči uspehi. »Slavec« jih je dosegel, a da jih je dosegel v vel Ud meri. to Je zasluga predsednika Dražila.
Pevski zbor »Slavca« le hvaležea svojemu predsedniku, za to ara Je priredil Častne večere ob raznih njegovih jubilejih! Vse te prireditve so pričale kako v Oslih imajo člana »Slavca« svojega voditelja.
Zato ga Je društvo leta 1922. tudi izvolilo za častnega člana.
Sokolstvo.
— Zgradba Doma Sokola I na Tabora je napredovala do prvega nadstropja. V prihodnjih dneh se prične s polaganjem betonskega zidu v prvem nadstropju. Ostrešje je že dovršeno in čaka, da bo dokončano zidovje do strehe, da se potem takoj postavi. Te dni začne Sokol I s Širšimi sestanki v svrho priprave proslave o blnkoštih. Sokolski delavci so vabljeni, da posvete vse moči pomoči Sokolu I za veliko binkošrno prireditev, ki na uspe v vsakem oziru kar nabolje.
— Sokol S tepa ni a vas priredi v nedeljo 4. maja za vse članstvo In naraščaj obvezen peS-izlet čez Golovec na Orle-Podmolnik-Sostro-Bizovik -Stepanja vas. Članstvo v kroju. Zbirališče pred društveno sobo. Odhod točno ob 13. uri. Povratek do 20. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi k udeležbi. Zdravo! Odbor.
Turistika in sport.
PRVENSTVENA TEKMA ILIRIJA : JADRAN 3 : 3 (1 : 1.
Interesantna borba. — Žilav odpor Jadrana.
Včeraj je Jadran morda tekom vsega svojega obstoja odigral najbolj So igro, kar smo jih videi od njega. Rezultat tekme sicer ne odgovarja njenemu poteku, ker je imela Ilirija dve tretjini igre v svoji roki, vendar je Jadran predvedel v drugem polčasu tako sijajno defenzivno Igro, da je ni mogel zmagati najhujši naval ilirijanskega napadalnega kvinteta. In zato zasluži Jad-ranova obramba s kri'sko vrsto vred vso pohvalo. Omenimo naj predvsem srednjega krila Brcarja, ki Je reSil nebroj kritičnih situacij, dalje branilca Pečnika in krilca Pokoma. V napadalni vrsti Je bila dobra leva stran, osobito je ugaja! Martinak. Novi vratar Jadrana Vidmar Je pokazal lepe zmožnosti in Je upati, da le z njim Jadran pridobil spretnega goalmana. Prvi goal pa gre na njegov račun.
Pri Iliriji Je ugajala včeraj napadalna vrsta, kf je nastopila v neko'fko spremnjenl postavi ter z dvema rezervama. Napad Je predvedel prav lepo kombinacijo, samo pred goalom Jadrana niso sJrfšIi Igralci do strela. Slabša Je bila topot krimska vrsta še slabša pa obramba, ki Je delala radilne pogreške, iz česar tudi rezultiralo vse tri diktirane enajstmetrovke. Vratar Miklavčič Je bil dober. Potek Igre Je bil ze'o napet in je bila tekma prava borba za točke. V prvem polčasu je dominirata Ilirija, ki Je dosegla po lepi kombinaciji Grilc - Oman - Učak prvi goaL Par minut kasneje je sodnik diktiral proti H rij i enajstmetrovka, s katero Je Martinak izenačil. Polčas Je potekel v razmerju
1 : 1.
Vodstvo Igre v drugem polčasu si je kmalu zopet priborila Ilirija Učak Je streljal na goa'. od prečke odbito žogo Je poslal Oman neubranljivo v mrežo. Par minut kasneje je sodnik diktiral in sicer topot potopoma neupravičeno drugo enajstmetrovko« s katero Je Martinak zopet Izenačil. Sličen slučaj se je ponovil v tretje, ko "Je Oman pre-igra! dva igralca ter z razantnim strelom ponovno dosegel vodstvo za Ilirijo, Martinak pa Je zabil tretjo enajstmetrovko. Vsi napori obeh klubov, spremeniti rezultat so ostali brezuspešni. O sodniku g. Hanuša nimamo najboljšega mnenja. SkuSal Je biti strogo objektiven, kar se je le de'oma posrečilo. Od treh diktiranih enajstmetrovk Je bila druga povsem neupravičena. Napravil je tudi nekaj napačnih odločb, tako Je n. pr.
V borbi proti Avstriji.
(Iz dr. LJ. Pivkove knjige »Vulkanska tis.«)
(Konec)
Vprašanja so tipična, vedno Ista: v katerem položaju je bataljon, kako se mu sodi ali so ljudje zadovoljni itd. Vsak hvali, da se bataljonu izborno godi, in cesar izraža svoje zadovoljstvo, da je tako.
»Pozdravite mi svoj bataljon!«
Tretji oficir je v nervoznostl pozabil, kaj je hotel povedati. Cesar mo pomaga smehljaje iz zadrege. Hčtzendorf zadaj se mrači, generalmajor Vidale tudi čitam mu misli z obraza: »Dva stavka, ki ju imaš ziniti pred cesarjem, bi si oficir že lahko zapomnil, da ne osramotiš mene, divizijonerja.«
Vrsta je na meni Javljam Ime ln bataljon.
Cesar se je ozrl na ađjutanta.
»Jawohl, Majesttt,« pravi adjutanl
Hotzendorfove oči mi pravijo, da on tudi nekaj ve.
»Odkod ste?« vprašuje cesar.
»Tz Maribora.«
»Kaj pa ste v dvHu?«
»Profesor.«
»Imate družino.«
»Imam, ženo in 5 drobnih.c
Cesar se je ozrl po svojih in vsi se na povelje smehljajo. Mislijo si: »Ta je marljiv kakor cesar.«
»In kaj tradirate?« Cesar le uprl oči vame, Molom. Gledam ga v oči. kaj ne*
I ki znači ta nenavadni obrat. »VVas tra-dleren Sle?« . . . Mislil sem v prvem trenotku na italijansko besedo »tradi-mento«, izdajstvo. Vprašuje me menda: »Zakaj si me izdal? čemu nas izdajaš?« Nimam odgovora. Vsi upirajo resno oči vame.
Ako bi ne bil star vojak in cesar mladič napram meni bi bili opazili veliko mojo zadrego. Toda moji živci so dobri in vem, da nisem niti prebledel niti zardel.
Cesar si je domislil, da ml je morebiti tuja beseda neznana in da nisem razumel vprašanja. Nasmehnil se je in ponovil vprašanje:
»Kaj tradirate?« ter dostavil: »Hotel sem slišati, kaj predavate v svojem zavodu?«
Cesar se ozira po gospodi In vsi se smehljajo.
Odleglo mi je.
»Pedagogiko, slovenski in nemški jezik.«
»Slovenski m nemsTcl?« Poudaril je prvo besedo, kakor bi se bil začudil, da nisem imenoval na prvem mesta nemščine. »AH ste Slovenec?«
»Da, Veličanstvo.«
»Kako se godi vaši družini doma?«
»Žena ima skrbi mnogo je živahnih otrok toda poročila o njihovem stanju so dobra.«
Slede vprašanja glede moje službe pri bosenskem bataljonu, glede vojnih poslov bataljona na frontah psi Tolmi-
nu, na Siefu, Pasubiju in v Suganskj dolini; nato vprašanja glede mojih odlikovanj, kje in zakaj sem jih prejei
Moj odgovor je bil splošen:
»Veličanstvo, vselej sem vršil svojo dolžnost.«
Gospodje v ozadju so zadovoljni z odgovorom, Pošepetavaio in si kimajo z glavami komandant divizije mi je na-mežiknil. Cesar me že petič potrepava po rami tn suita se zopet smehlja.
»Koliko let imate?«
»37.«
»Drago mi je. da sem vas spoznal. Vaš bataljon se odlično drži oficirji ln moštvo. — Slišal sem večkrat o vas in bilo mi je žal, da so vrgli senco na vas. (Und es hat mir leid getan, als auf sie ein Schatten geworfen wurde.)«
»Hvala, Veličanstvo.«
Cesar se obrača k adjutantu-zapis-nikarju in mu šepeče nekaj, česar ne nmevam, razen zadnjih glasnejših besed . . . »heute auszufflhren«. Odredba je, s kojo je cesar sam najbolj zadovoljen, kar priča njegov pogled. Vsi se smehljajo. Iznova ml podaja roko in pričenja raport z mojim sosedom. Dovršivši kratek raport s sosedom, mi naročuje dodatno, kar je preje pozabil:
»Pozdravite mi bosenski batalion!«
Suita se pomika polagoma dalje. Gospodi ki je nekoliko dalje od cesarja, je raport očividno predolg. Ponujajo si cigarete, obračajo se in se zabavajo polglasno na desno in levo med seboj.
diktiral prosti strel proti Jadranu, dočim bi ga moral proti Iliriji. V bodoče se naj pri enajstmetrovkah neko'tko omejil — Vsekakor pa je včerajšnji dan za SK Jadran naj-častnejSi in ms k njegovemu častnemu uspehu česti tarna Predigra Ilirija rezerva : Jadran rezerva S : 1 (2 : 0).
DUNAJSKI »SLOVAN« V GRADCU.
— Gradec, 2. maja. Rezultat včerajšnje nogometne tekme dunajski Slovan: graSki Sturm 3:2 (0:1).
— Slovenskega planiskega društva občni zbor se vrši v četrtek dne 8. mata zvečer ob 8. ari v dvorani Mestnega doma, Krekov trg. — Na dnevnem redu so vo'itve načelnika In odbora, eventualno zaključek proračuna za leto 10?4 ter slučajnosti.
— Tarlstovskl klub »Skala« poživlja svoje člane, da se v nedelio polnoštevilno udeleže skupnega Izleta skozi divjeroman-tično sotesko Pekel na Cerknico. Odhod z vlakom ob 5.40 do Borovnice.
— Ljubljanski akademski športni klub (L. A. S. K.) obhaja jutri 3. tm. ob 21. v »Kazini« proslavo štiriletnice obstoja kluba. Vabljeni vsi zastopniki ljubljanskih športnih klubov, kakor tudi oni, ki so bili pomotoma Izpuščeni za pismeno vabljenje. Centralni upravni odbor.
— SK Slovan (Dunaj) : Ilirija. Ilirija nastopi v soboto in nede!:o 3. fn 4. tm. proti enemu če!nih nogom, mcStev I. razreda na Dunaju SK Slovanu. Slovan je prvi reprezentant Češkega sporta na Dunaju. V Ljubljani nastopi s kompletno prvo garnituro, ki mu je fzvojevaia nebroj zmag v prvenstveni konkurenci Dunaja kakor tudi v inozemstvu. Znano je. da se je nahajal celo dalj časa na čelu prvenstvene tnbele pred Rapidom, Amateurji. Viermo in Sportklubom. Lani je nastopil tudi v Zagrebu ter dvakTat premagal takrat v izvrstni formi se nahajajoči Gradjanski 5K. V Slo-vanovem moštvu je cela vrsta v športnem svetu znamenitih imen: Desno krilo Ek1 ie nasto?fl 11 krat v raznih reprezentativnih tekmah Avstrije m Dunaja, centerha'f Baar Škrat za Avstrijo in Prago, po večkrat tudi d. in I. zveza Hanel in Bulla, katerih slednji je Se pred tedni nastopal v praški Sparti. Pojar L je fizično najmočnejši branilec na Dunaju. V tej sestavi predstavita Slovan najmočnejše mcStvo, ki je zadnja teta posetilo Ljubljano. Ilirija bo imela napram temu moStvu seveda težko stališče, vendar se more upravičeno upati, da bo tudi v tem slučaju dosegla časten izid. V igri t dunajsko Ostmark se je pokazala v polju enakovrednega protivnika ter Je podlegla le vsled negotove in neodločne igre pred golom. V soboto se prične tekma ob 17.45. v nedeljo ob 15 30. Predprodaja vstopnic je prevzela td. J. Goreč, znižane karte za d-fjake, vojake In redno članstvo se dobe samo v predprodajf.
— Avtomobilska dirka Targa m Coppa riotro. V Siciliji se Je vrSila dne 27. aprila ti. najznamenitejša svetovna avtomobilna dirka Targa in Coppa-Fiorlo. Proga za to dirko Je določena po gorski cesti do 800 m visinske razlike In z nad 1500 ovinki ter Je znana na celem svetu kot najtežja preizkušnja za motorje m pa radi granitnega terena zlasti za pnevmatike. Zmagovalec pri tel dirki Je bfl W e r n e r na avtomobilu Mercedes z gumijevimi plašči Conttnental-Cord. Rabil le pri Targa-Flo-rio za daljavo 432 km 6:32:37 in pri Coppa Florijo za daljavo 540 km 8:17:3. Rutzler je rabil z avtomobilom Stever, ki je imel tudi Contl-Cord pnevmatike, 18 minut več. Leta 1923. ie vozil zmagovalec v tej dirki Minoia avtomobil tvornice Stever oprem-Ues s Continental-Cord pnevmatiki.
— Mednarodna organizacijska dela tn njeno poslovanje. — Mednarodni urad dela Beograd 1*23. Ta broSura, ki obsega 15 strani In je bila izdana od Mednarodnega urada dela v slovenskem jeziku, nam na kratek, a jasen in točen način razlaga postanek delavske zakonodaje, nje načela hi organizacije, in preide na to na mednarodni urad dela. čigar zakonodajo In obveščevalno delovanje natančneje opiše. Vsem onim, ki se zanimajo za mednarodne zadeve dela, bo ta brošura prav priSla.
— Medjunarodne stadenske utakmice n Pragu. Od 14. do 21. maja 1924. Priredju se u Pragit medjunarodne studentske utakmice na Igralištu VIsokoSolskog Sporta u Strakovoj Akademij!. Na programu Jest single gospode za prvenstvo visokih škola u ČSR, za prvenstvo univerze I tehnike u Pragu itd. Double gospode, single handi-cap, double handicap, single oper a handi-cap dama, m!xte double. U'oSci za sve igre Iznose 50 kruna čeških. Učesnici Imat če 50% popusta za TT. i JU. razred osebnih in brzih vlakova na čsl. drž. železnicama I popust za stanovanje. Vizum bezplatan. Detaljna obavestenja daje Sportske Sekcija Ustredniho Svazu čsl. Studentstva (Praha ITT:, Akademiclcv Dum). Poželjeno bi bilo, da I naS visokošolski Sport bude reprezen-tovan na tlm medjunarodnfm stud. utakmicama, pogotovo kad so uslovi tako ugodni.
Čustvene vesti.
— Cvetlični dan »Akademskega dru« Štra j«JgosIovenskih tehnikov v Ljubljani«. Akad. druStvo jugoslovenskih tehnikov v Ljubljani« priredi v nedeljo dne 11. maja t. L cvetlični dan v prid izpopolnitve stro* kovne knjižnice. Ker, je to edina knjižnica te vrste na univerzi ▼ Ljubljani, ter jo mora omenjeno druStvo vzdrževati brez vsako državne podpore, prosimo cenjeno občin* atvo, da pripomore k dobremu uspehu te akcije v kar največji meri. Istočasno pro* širno vsa društva, da se ozirajo na na$ cvet* lični dan in ne prirejajo istodobno sličnih prireditev. — Odbor.
— DnritTO za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju krškem ima svoj občni zbor v četrtek dne 22. maja t i ob 10. dopoldne v razpravni dvorani okrajnega sodišča v Krškem. Dnevni red: 1.) Poročilo o delovanju društva. 2.) Poročilo o delovanju krajevne državne zaSčite dece in m'adine v Krškem. 3.) Volitev novega odbora ln sicer 14 odbornikov, 2 namestnikov
in 2 preglednikov računov za dobo treh let Odbor bode izvoli izmed sebe načelnika, za-pfsnikarja in blagajnika, kakor tudi vsakemu izmed teh namestnika. A.) Volitev članov na-čelstva v odsek državne krajevne zaščite dece In m'adine. 5.) Nasveti in slučajnosti. 6.) Ako sklicani društveni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenlkov.
Izročitev češkoslovaških odlikovanj našim dobrovoljcem.
Danes dopoldne ob 11. se Je vršila v vojašnici Kralja Petra na Poljanski cesti svečana izročitev odlikovanj, ki Jih je podelil prezident Češkoslovaške republike dr. Masarvk osmerim našim dobrovoljcem, ki so se borili na solunski oziroma na sibirski fronti za osvobo-| ditev slovanskih narodov. Na prostor-I nem dvorišču je bil zbran 40. polk s svo-j jimi častniki in z godbo dravske divizij-■ ske oblasti. Točno ob 11. se je pripeljal ! generalni konzul Češkoslovaške repu-! blike g. dr. Otakar B e n e Š v sprem-j stvu komandanta Dravske divizijske < oblasti g. generala Stojanoviča. i Vojaštvo je prezentiralo. Nato je g. ge-j neralnl konzul nastopil pred četo dobro-I voljcev, ki so stali na sredi dvorišča, obdani od številnega narodnega občinstva, ter imel nanje nastopen nagovor: »Vlada češkoslovaške republike Ja sklenila odlikovati s češkoslovaškim vojnim križem vrsto dobrovoljcev, državljanov kraljevine Srbov. Hrvatov ln Slovencev, ki so se udeležili svetovno vojne na zavezniških bojiščih ter s svojo udeležbo izkazali izreden pogum in j hrabrost. Češkoslovaški vojni križ Je simbol ujedinjenja Štirih osvobojenih dežel Češke, Moravske, Šlezije in Slovaške; je izraz ideala svobode našega naroda, za katerega je bila postavljena armada, je izraz vdanosti češkoslovaškega naroda svojim bojevnikom, ki so v težkih dobah boja dokazali osebno junaštvo, inteligenco in energijo, nravno silo, disciplino in hrepenenje k splošnemu idealu svobode.
Zasluge za to odlikovanje so si stekli sledeči Jugoslovenski dobrovoljci v Sloveniji:
rez. kapetan Ljudevit Vagaja, na solunski fronti,
rez. kapetan Stane Vidmar, na Italijanski fronti,
rez. poručnik Janko Bukovec, na solunski fronti,
rez. poručnik Gošper Pekle, na sibirski fronti,
rez. poručnik Franjo Peric, na solunski fronti,
rez. narednik Blaž Logar, na solim* ski fronti,
rez. narednik Josip Gerča, na solunski fronti.
rez. narednik Ljudevit Puce!], na solunski fronti,
rez podnarednik Valentin Starman, na solunski fronti.
Češkoslovaški narod, gospod prezident ter vlada češkoslovaške republika se Vam, dragi bratje, zahvaljuje za vsa, kar ste storili na bojnem polju za našo in Vašo svobodo. Vaših imen se bode vedno, dokler bo živel češkoslovaški narod, hvaležno spominjal.
Dovolite mi, da Vam sedaj kot viden znak vdanosti češkoslovaškega naroda oddam vojni križ. S tem sem izvršil ukaz, ki mi ga je izdala vlada češko-! slovaške republike ter se z ginjenostjo j in odkritosrčno vdanostjo« spominjam onih Vaših in naših bratov dobrovolj-cev, ki so položili svoje življenje na oltar domovine in ki niso doživeli uresničenja idealov, za katere so se borilL Toda oni niso mrtvi za nas, temveč žive* med nami v vdanih. Iz srca neizbris-ljivih spominih. Kri, ki so jo prelili, jo blagoslovila zvezo obeh naših bratskih narodov na veke. Njihov in Vaš primer naj bo nam in našim potomcem zvezda-voditeljica ter nas naj ukrepi v prepričanju, da ostanemo, kakor smo bili bratje v trpljenju, tudi bratje v svobodnih državah. Samo s stvarnim sodelovanjem ter vzajemnim zaupanjem in ljubeznijo si bodo Slovani, med njimi Čehoslovaki in Jugosloveni, priborili mesto, ki nam po Številu in sposobnosti pripada. S skupno prelito krvjo Je zveza med Jugosloveni in Čehoslovaki postala nezdružljiva in češkoslovaški narod želi tudi vnaprej verno stati Vam Jugoslovenom ob boku ter bratsko prenašati z Vami dobro in zlo. — Sem prepričan, da bo hrabri narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, prepojen z istim duhom, tudi v bodoče verno stal ob strani češkoslovaškega naroda.
To lepo češkoslovaško - jugoslovansko slavnost proslavljamo sredi junaške jugoslovenske armade. Gotova govorim iz srca Vas vseh, ako Vas prosim, da na čast najvišjega komandanta junaške jugoslovenske armade skupno zakličemo: Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander L: Živio, živio, živio!«
Pozivu g. generalnega konzula se Je odzvalo vse vojaštvo in mnogobrojna množica, ki ie prisostvovala svečanosti. Godba je zasvirala državno himno, na kar je g. dr. BeneS izročil odlikovanja, čestitajoč osebno vsakemu odlikovanem Ko so izzveneli svečani akordi himne »Bože pravde«, ie stopil pred dobro*
,itan 4
»SLOVENSKI   NAKUP«     dne 3 maja tM*d
štev. 101.
▼oljce general Stojanovtc" ter imel na vojake in dobrovoljce krasen nagovor, ki je napravil globok vtis na vse navzoče. Svoj govor je začel z vsklikom »Junaki in dobrovoljci!« Predstavil je dobrovoljce zbranemu polku kot vzor hrabrih in požrtvovalnih boriteljev za osvoboditev slovanskih narodov, predvsem pa za osvoboditev lastnega tro-fenenskega naroda. Orisal )e nihovo delovanje, njihove zasluge za domovino In jih stavil za svetel posnemanja vreden vzgled vojakom. Poudarjal je ne-razruSno bratstvo In zvezo med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom ter njiju državama. Svoj temperamentni govor je zaključil s pozivom, naj vsi z navdušenjem zakličejo predstavi-telju bratske Češkoslovaške republike dr. Masarvku trikratni »2lviof«. Zaoril Je trikratni navdušen klic: »Predsednik dr. Masarvk naj živi!«. Oodba je zaigrala češkoslovaško državno himno. Nato Je general odredil defiliranje celokupnega polka pred odlikovanimi dobrovoljci. Z godbo na čelu je korakalo vojaštvo mimo dobrovoljcev, da tako izkaže čast borcem, ki so se odlikovali s svojim ju-
naltvom v borbi za domovino. Dcfflira-jočemu vojaštvu se Je pridružila četa Sokola pod vodstvom staroste Jugo-slovenskega Sokolskega Saveza Engel-berta G a n g 1 a in četa Orjuce. Z defiliranjem Je bila slavnost končana. Svečanosti so se med dr. udeležili: celokupni častniški zbor s generalom 2iv-k o v i 6 e m na čelu ter zastopniki vseh civilnih oblasti. Med drugimi smo opazili velikega župana dr. Teodorja sporna, bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, bivšega velikega župana dr. Vilka B a 111 č a, šefa oddelka za trgovino in industrijo dr. Rudolfa Marna, inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. K a t i č i Ć a, zastopnika mestne občine mag. ravnatelja dr. Miljutin Zamika, zastopnika Jugo-slovensko - češkoslovaške Lige dr. Gustava Gregorina in flanuša Krof-to, zastopnika Ccškosl. Obce v. nadz. R u ž 1 č k o, zastopnice narodnega žen-stva pod vodstvom gospa* dr. 2 e r j a -v o v e in dr. B a 11 i č e v e in zastopnike raznih narodnih organizacij ln društev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dru 2. maja 1924.
Uboga državna oblasti
Po vseh državah, kjer je začelo ljudstvo v težki borbi za obstanek drveti za demagoškim! voditelji in pričakovati od blagozvenečih revolucionarnih gesel rešitve iz obupnega gmotnega položaja, se je udomačilo čudno nazlra-»jet da je država kot pravna organizacija nekaka poklicna molzna krava, ki mora skrbeti prav za vse ljudske potrebe. Kjerkoli se pripeti kakšna nesreča ln vedno, kadar je kdo v stiski, čujemo ogorčene klice: Država naj pomaga, ,ona je poklicana skrbeti za vse državljane, državna oblast naj priskoči na pomoč, država daj temu, država daj onemu! Nihče pa ne pomisli, da državna oblast ne zna delati čudežev, da ne pobira finančnih sredstev na cesti in da Je za »datU prvi pogoj »imeti«. Idealna bi bila taka država, ki bi samo gmotno podpirala in skrbela za splošno blagostanje ljudstva, od njega pa bi ne zahtevala ničesar. Ker je pa vsaka država v tem slučaju v bistvu le večje gospodarsko podjetje, ki lahko troši denar le tedaj, če ima dovoli dohodkov, morajo njeni državljani računati s tem dejstvom in usmeriti svoje zahteve tako, da ne nasprotujejo finančnemu ravnovesju, ki je glavni pogoj produktivnega gospodarstva. Nerazsodnost ljudskih mas z ene strani in demagoštvo gotovih političnih koristolovcev z druge pa operira pogosto z zahtevami, ki so odločno pretirane. Čim spregovori država o davkih, je takoj ogenj v strehi, nasprotno zaženejo razni kričači velik krik in vik, če državna oblast ne ustreže takoj in v celoti vsem ljudskim željam. Tako pojmovanje obveznosti države napram državljanom je seveda napačno, ker temelji na usodni zmoti, da so Izdatki mogoči tudi brez sorazmernih dohodkov.
Te dni smo čitali v »Slovencu« več notic o življenju v Prekmurju- Med temi noticami nahajamo zanimiv dokaz, kako napačno je ljudstvo informirano o državnem gospodarstvu in kako brezvestno izrabljajo gotovi politični krogi ljudsko nerazsodnost. Ena notica govori o rjavih hroščih, ki so se vsuli na poganjajoče drevje in cvetje v Prekmurju, kakor nekdaj egiptovske kobilice, in pravi, da oblast ni ukrenila nobenih mer. Iz tega bi se dalo sklepati, da je naše prekmursko ljudstvo v veliki gmotni Stiski in res nujno potrebno državne podpore. Toda že nekaj vrstic dalje čitamo o novih zvonovih, ki si jih počasi nabavljajo vse cerkve in kapele v Prekmurju. Na velikonočni ponedeljek so svečano blagoslovili pri sv. Sebastijanu dva velika zvona, isti dan tudi v Ba-kračah enega za tamošnjo kapelo. Posebno svečano pa se je izvršila slovesnost blagoslovljenja treh novih zvonov za črensovsko cerkev. Ti zvonovi tehtajo čez 30 meterskih stotov. Take svečanosti govore za to, da Prekmurd niso baš posebno siromašni. Rjavi hrošči in apel na državno oblast potrjuje domnevo, da vlada v Prekmurju beda, novi zvonovi pa to domnevo izpodbijajo- Kje je torej resnica?
Vemo, da tudi prekmurskemu ljudstvu pot življenja ni postlana z rožicami, toda ne moremo se načuditi njegovi naivnosti in zaslepljenosti, ki je razvidna iz omenjenih notic. Rjave hrošče naj pobira in zatira državna oblast, morda bi celo kazalo, da se začno pečati s tem poslom ministri in narodni poslanci, ker ljudstvo nima potrebnega časa in denarja. Novi, 30 meterskih stotov težki zvonovi pa se počasi nabavljajo ln zanje imajo Prekmurci dovolj denarja. Nastane vprašanje: Kaj je v danem slučaju v interesu ljudstva in kaj je potrebnejše — novi zvonovi ali zatiranje rjavih hrošče v? Novi zvonovi lahko po jo še tako lepo, če hrošči uničijo setev in sadno drevje, bo kmet vse eno težko pri-gadet. Brezvestni hujskači so seveda mnenja, da mora kebre pobirati državna oblast, zvonove pa lahko plača ljudstvo,
— Kongres trgovskih in obrtniških zbornic v Skoplju. Trgovska zbornica v Ljubljani prosi interesente in zastopnike trgovskih, industrijskih in obrtniških organizacij, ki se nameravajo udeležiti kongresa zbornic, ki se vrši v soboto dne 10. in v nedeljo dne 11. maja v Skoplju, da prijavijo zbornici najpozneje do 3. maja svoj točen naslov, kakor tudi organizacijo, katero nameravajo na kongresu zastopati. Zbornica mora pravočasno prijaviti vse udeležnike trgov-sko-industrijski zbornici v Skoplju zaradi preskrbe prenočišča in tudi glede prireditve skupnega izleta v Solun.
— Vsem demagogom v preudarek. Včeraj je bil praznik dela. Kakor poročamo na drugem mestu, ie priredilo ljubljansko in okoliško delavstvo obhod po mestu in več javnih shodov, ki naj bi služili proslavi 1. maja. Kdor si je ogledal obhod in poslušal govornike na shodih, kdor je prečita! vse napise na rdečih zastavah in slišal vse klice na račun državne oblasti, nacijonalnih organizacij in takozvane buržuazije. se ni mogel načuditi, kako je mogoče, da se pri nas na eni strani toliko piše ln govori o nasilju, reakciji in terorju, ki ga baje izvaja oblast napram delavskim slojem, na drugi strani pa se nemoteno agitira in hujska proti državi. Nismo nasprotniki delavskih interesov, ker zagovarjamo načelo — vsakemu svoje, in daleč smo od misli, da bi se vmešavali v praznovanje 1. maja, toda so stvari, preko katerih ne more nobeno objektivno in nepristransko oko. Na rdečih zastavah, ki jih je nosilo delavstvo po mestu, smo videli različna revolucljo-narna gesla, med njimi: »doli zakon o zaščiti države! živela sovjetska Rusija! živela III. intemacijonala!« itd. Udeleženci obhoda so kričali: Doli sovražn&i in tlačiteljj delavstva, doli oblast buržuazije! živel (!) Ljenin, živela kmet-sko-delavska vlada! živeli sovjeti! doli z dinastijo! in še marsikaj, kar je če tudi samo skromna želja nahujskane množice, naperjeno proti obstoječemu družabnemu redu, proti državi ln njeni avtoriteti. To ugotavljamo kot kronisti z namenom, da predočimo našemu delavstvu nekaj drugega. V Rusiji in pod isto sovjetsko vlado, ki je bila včeraj deležna tolike slave, je svoboda nekoliko drugačna. Kdor je bil tam in pozna bolj-ševiškl režim, mora priznati, da je v Rusiji absolutno izključena vsaka beseda, kaj šele demonstracija, ki bi bila količkaj naperjena proti diktaturi proletarijata, če bi priredila katerakoli stranka, izvzemši komunistično, obhod po mestu in če bi padla le ena beseda proti sovjetom, bi tisti hip zapele strojnice bi množ; j bi se temeljito seznanile s sovjetskim zakonom o zaščiti države. Vlada bi brezobzirno zatrla tak odpor proti njenemu sistemu. Tekla bi kri, padale bi žrtve, kakor se je zgodilo Že neštetokrat. In vendar so pri nas še hujskači, kl kriče o nasilju, terorju ln zatiranju delavstva v Jugoslaviji, obenem pa proslavljalo sovjetsko vlado, češ da Je samo ona prava zaščitnica delavskih interesov. Tistim, ki so včeraj demonstrirali proti državi, se nI skrivil niti las na glavi, rusko delavstvo pa je že opetovano plačalo slične poizkuse z življenjem. Kje je torej več nasilja in kako naj tolmačimo slavospeve sovjetskemu režimu? Ali se naše delavstvo zaveda, da taka logika šepa?
— Družabni večer dobro voli-e v. Včeraj zvečer so proslavili naši dobrovoljci spomin na skupno borbo s Češkoslovaškimi legijonarji za osvobijenje podiarmljenih slovanskih narodov. Prireditev, dasi v znamenju češkoslovaško-jugoslovenskega pobratimstva, žal ni našla med ljubljanskim občinstvom pravega razumevanja. Obisk le bil z ozirom na vzvišeni namen prireditve precej pičel. Ljubljansko občinstvo menda nima pravega smisla za take prireditve, ki so bolj oficijelnega značaja. Med reprezentancami so bili navzoči:  gen. konzul
dr. Otakar Bene 5, konzul franc. republike de Flache, komandant drav. divizijske oblasti gen. S t o j a n o v i č, veliki župan dr. Šporn, starosta JSS G a n g I E. in bivši vel. župan dr. Vilko B a 11 i č. Številna je bila udeležba »Or-june«, ki jI gre glavna zasluga, da je prireditev vsaj moralno dobro uspela. Večer je otvoril dobrovoljec strokovni učitelj Josip J e r a s z oduševljenim nagovorom, v katerem je predočil navzočim kratko zgodovino dobrovoljskega pokreta in kooperacije naših dobrovoljcev s češkoslovaškimi, ki tvori v zgodovini obeh bratskih narodov najvažnejši moment. Naglašal je potrebo intimnih bratskih stikov med Jugosloveni In Čehoslovaki, kajti Če smo skupno prelivali kri za skupne cilje, si moramo ostati zvesti tudi po dosegi teh ciljev. Kdino v popolni solidarnosti s češkoslovaškim narodom je garancija za lepšo bodočnost in splošni napredek Jugoslavije. Po tem, z aklamacijami sprejetem nagovoru je zaigrala godba dravske divizije našo in češkoslovaško himno, nakar je sledil ze\o zanimiv spored, člani opernega baleta so z uspehom izpolnili več baletnih točk. Zelo posrečen je bil nastop Članov Narodnega gledališča, ki so v sarkastičnem dialogu predstavljali mentaliteto gotovih slovenskih krogov, živečih še vedno pod vplivom nedavne prošlosti. Komur se toži po Avstriji, je lahko čul v tem dialogu svoje skrivne želje. Tudi g. Danilo je bil s svojo satiro o ilirskem pokretu na vrhuncu. G. § u b e 1 j je žel s svojim simpatičnim tenorjem obilo pohvale. Šentjakobski pevski zbor je zapel več narodnih pesmi, ki so vzbudile splošno odobravanje. Sploh je bil spored bogat m le škoda, da so prve vrste pogrešale več poslušalcev. Po oficijelnem delu se je razvila prav Živahna, proti koncu celo preveč živahna zabava, ki je trajala med plesom do ranega jutra. Omeniti moramo, da je sodelovala poleg orjunašev rudi ženska sekcija »Orjune«. ki je s svojo agilnost-nostjo in požrtvovalnim, neumornim delom največ pripomogla k uspehu. Nastop »Orjune« je vzbudil občudovanje celo med njenimi nasprotniki.
— Kongres slovanskih geografov In etnografov v Pragi se otvori na svečan način 4. junija. Pred otvoritvijo se vrši na čast delegatom iz drugih držav svečan banket. Protektorat je prevzel pre-zident Masarvk, ki hoče s tem dokumentirati važnost kongresa za ves slovanski svet. Za Člane predsedstva so izvoljeni med drugimi čsl. minister zunanjih del, vojni minister in minister pro-svete. Za častnega predsednika je soglasno izvoljen dr. Jovan C v i j l ć, kl ga smatralo za najboljšega slovanskega geografa. Kongres bo trajal do 8. junija. V tem času prirede češkoslovaški geografi prvo razstavo zemljevidov ČSR. Pred kongresom obiščejo udeleženci Šumavo in Severo-vzhodno češko. Vse priprave so že končane.
— Slovenski lavnoStL Slovenski klub v Sarajevu, ki že nad 25 let goji družabnost in vez med bosanskimi Slovenci ln svojimi rojaki v ožji domovini, se obrača do svojih' rolakov t veliko prošnjo: Kakor Je marsikomu v S'oveniji poznano, prireja Slovenski klub v Sarajeva zabave, predavanja, deklamacije Itd., vzdržuje čitalnico s skoro vsemi slovenskimi časopisi in revijami. Prt prireditvah pojemo naše lepe slovenske pesmi
—a za vefbanje perja potrebu!emo glasovir, oziroma zbog male društvene sobe planino. Hoteli smo ga k upi d sami ,— ali naše društveno denarno stanje Je bi'« vedno tako mizerno, da «1 tega nismo mogli privoščiti. Obračamo se tem potom do naSih rojakov s prošnjo, če bi Imel kdo kakšen planino, ki bi ga nam hotel po nlzld ceni odstopit! ali celo pokloniti. Sarajevski Slovenci bi bili temu dobrotniku lz srca hvaležni.
— 25 letnico svojega službovanja pri predsedstvu deželnih vlad, oziroma pokrajinske uprave za Slovenijo je praznoval včeraj g. Mihael Kosmač, poduradnlk pr! predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo. O. Kosmač Je bil 1. maja 1809 dodeljen pod prejšnjo vlado takratnemu predsedstvu deželne vlade v Ljubljani ter je ostal na tem mestu do danes. Vodja pokrajinske uprave v likvidaciji dvomi svetnik Kremenšek Je včeraj jubilantu čestital k 25 letnici vzornega službovanja ter mu Izreke! posebno priznanje w zahvalo z željo, da bi še nadalje s isto vnemo posvetil svoje moči poverjeni službi. Tudi mi se Pridružujemo tem čestitkam.
— Odbor za Magajev spomenik ▼ Gu-Itanfn prosi p. p. društva, korporacije in osebe, da do 10. maja javijo svojo udeležbo pri odkritju Malgajevega spomenika. Zadeva je zeio nujna In to radi polovične vožnje, posebnih vlakov, prehrane ia za spopolnttev slavnostnega programa.
— Uvedba služba C za brzojav In telefon pri poštah Dolnja Lendava. Murska Sobota Ia Ptuj. Pri poštah Dolnja Lendava In Murska Sobota se Je dne 6. aprila 1924, pri pošti Ptuj pa dne 17. aprila 1924 ukinila nočna služba (N) sa telegraf In telefon Is se istočasno uvedla celodnevna služba (C).
— Novi imenik tefefeasklfc aaročntkov cele države. Telefonskim naročnikom In drugim Interesentom naznanjamo, da ie Izšel »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih central v kraljevini SHS«. V tej knjigi, ki le prva te vrste kar obstoja naša država so natisnjena Imena telefonskih naročnikov osem poštnih direkcij In oglasi tvrdk m podjetij. Cena knjigi ie ? dinarjev Dobiva se pr! teTefonskem računskem oddelku poštne direkefe v Ljubljani, Sv. Jakoba trg, n nadstropje pri Javnih govoril-
nicah glavne kolodvorske pošte v Ljuljani in pri poštah v Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, Bledu in v Rogaški Slatini. V drugih krajih se ta imenik lahko naroči pr! imenovanemu tels. rač. oddelku direkcije naravnost £.11 pa s posredovanjem pošte tistega kraja.
— Iz poštne službe. Razpisano je mesto poštnega odpravnika v Bizellsefcm (III'3). Prošnjo Je vložiti pri poštnem in brzojavnem ravnteljstvu v Ljubrani v teku dveh tednov.
— Idealni mariborski maturanti. Letošnji maturanti državne gimnazije v Mariboru se Pripravljajo ped protektoratom g. ravnatelja dr. Josipa TominSka, da se napotijo po maturi pod vodstvom gg. profesorjev na poučno potovanje po naši državi. To potovanje pa ne bo zgolj zabavna ekskurzija, ampak zamišljeno je tako, da bo velikega kulturnega pomena za vse kraje kamor bodo prišli, pred vsem pa bodo posvetili največjo pažnjo industriji, obrti in trgovini v Sloveniji in vsestranskemu zbližanju Jugoslavenov. Predavati hočejo namreč na svejem potovanju v brezplačnih, vsemu občinstvu dostopnih predavanjih o razmerah o Sloveniji, tako prosvetnih kakor obrtnih, industrijskih, trgovskih in sploh gospodarskih. Predavanja bodo po možnosti tudi ilustrirali s ski-optfčnlmi slikami, za katere se bodo kakor tudi za podatke o obratu, obrnili na večja podjetja v Sloveniji. Smatramo to zamisel mariborskih maturantov za zelo lepo In hvalevredno ter priporočamo našim pridobitnim krogom, da Jim z vsestransko podporo gredo na roko. Njihovo potovanje bo pravzaprav nekaka propaganda za Slovenijo, za njeno industrijo, obrt in tr-govino. Zato naj ti krogi uvažujejo pomen tega podjetja ter jim naklonijo tud! denarno podporo. Mariborski gtmnazljl pa, kt daje naši domovini tako Idealne in za napredek našega narodnega gospodarstva tako navdušene maturante, častltamo.
— Prlčetek šolskega leta na šolah v Sloveniji. Ministrstvo prosvete je glede pričetka šolskega leta na srednjih, meščanskih m ljudskih šolah ter učiteljiščih odredilo: Šolsko leto se prične na vseh šolah dne 1. septembra z vpisovanjem učencev; 2. sept. se vrši *kt*pna služba božja, na to otvoritvena konferenca; dne 3. sept. se prične redni šolski pouk. Sprejemni izpiti za I. razred srednjih šol, 1. letnik učiteljišče In za 1. razred meščanskih Sol se vrše v poletnem roku 30. junija aH 1. julija, v Jesenskem roku pa 30. ali 31. avgusta. Razredni (ponavljalni) dopolnilni fn sprejemni izpiti v ostale razrede (razun v L), se opravijo v času od 25. do 31. avgusta. Prvo polletje se zaključi zadnio soboto pred 25. Januarjem ob 12.; redni pouk v II. semestru se nadaljuje naslednjo sredo ob 8. zjutraj. Ti roki se uveljavijo že ob sklepu tekočega šolskega leta. Redni šolski pouk se konča 27. junija. Na Vidov dan, 28. Junija pa se šol. leto zaključi s cerkveno ln šolsko slovesnostjo, na kar se učencem razdele letna izpričevala.
— Celjske vesti. Prvi maj se Je praznoval pri nas mirno. Socijalisti so priredili dopoldne obhod z zastavami po mestu in zborovanje pred Narodnim domom, na katerem Je govoril P e t e j a n iz Maribora. Udeležba je bila slaba. Na predvečer so imeli v veliki dvorani Nar. doma kulturno prireditev. »Klerikalni socijalistu pa so imeli svojo proslavo 1. maja na Bab-nem pri Janlču, kamor so skupno odkorakali ob 8. zjutraj Iz hotela »Bel! vol«. 2e-leznlčarska godba je zjutraj priredila budnico po mestu. — Razstava obrtno* nadaljevalne šole v Celju, se Je i-T$TTn ob zaključku Šolskega leta v meščanski šoli. Iz razstavljenih predmetov se Je dalo sklepati, da ta šola vzorno deluje za povzdigo Izobrazbe obrtniškega naraščaja. Videti Je bilo marljivo napredovanje naših vajencev pod veščo roko narodnega učiteljstva. — Preda va nje. Na ljudskem vseučilišču Je v ponedeljek predaval višji sodni svetnik g. dr. V. F 1 e r I n »o testamentih«. Razpravljal Je o oporokah v splošnem kakor tudi o kodfcllfh ter opozarjal na momente, ki lahko oporoko pred zakonom storijo deloma aH pa tudi popolnoma neveljavno. Predavanje je bilo zanimivo. — Olepševalno društvo v Celju Je razposlalo na urade, zavode rs večja podjetja pole za nabiranje Članarine od njihovih nameščencev za leto 1924. Malenkostno članarino letno 12 Din lahko vsakdo utrpi in s tem podpre društvo pri njega marljivem delovanju. — Kolo j u-goslov. sester v Celju priredi dne 10. maja družabni večer v mali dvorani Narodnega doma. — Ustavljeno obratovanje. Kakor čujemo, je oblast končno vendar ustavila obratovanje gostilne »Zur Sorme«, pri kateri je mestni občlnslri svet že davno Izrekel, da ni krajevne potrebe! Prostori so porabijo za stanovanja,
— Mariborske vestL Izmenjava srbskih in slovenskih obrtnih vajencev. Gospod veliki župan dr. Poj Je od svojega poseta v Beogradu med drugim prfnesel tudi želj o merodajnfh krogov, naj bi se poskusila akcija izmenjave srbskih In sloven-skh! obrtnih vajencev: naši v Srbijo, srbski k nam. V obojestranskem Interesu ze'o pametna Ideja! Ampak za Maribor za enkrat neizvedljiva. Z njo se Je resno pečalo že društvo slovenskih obrtnikov. Ob prnki po-klonitve razstavnega odbora g. velikemu županu, ki Je prevzel predseetetvo razstave, je g. Kenda kot tajnik omenjenega društva g. velikega župana opozoril na edino, toda najbolj odločujočo oviro — pomanjkanje stanovanj. Javnost nima nobenega pojma, kako Strašno Je prizadeto slovensko obrtništvo ▼ Mariboru vs'ed stanovanjske bede. V največ slučajih je nemogoče vzdržavati vajence v mojstrovi hiši, ker sami nimajo niti za svoje otroke prostora. Vajenci se potikalo aH po zatohlih delavnicah ali pa stanujejo doma m so brez prave kontrole ln vzgoje. To socijalno nevzdržljlvo stanje ne moremo nuditi srbski mladini. Naši m'adini bi šlo v •?m rwjfni gotovo bolje v srbskih mestih. — VI     " ^ za zgradbo skupnega Društve- j
\ Omejenost neprimernih prostornem domu najbolj občuti So- i tekom zadnjih let lepo razvlL i
Zato se je društvo odločilo kma'u po prevratu za zgradbo lastnega Sokolskega doma. Imamo pa še lepo število drugih večjih narodnokul turnih društev, ki absolutno nimajo prostora  v  Narodnem  domu.  Tudi se bridko občuti pomanjkanje večje dvorane za narodno - kulturne insiceršnje prireditve. V tem oziru so vse večje prireditve navezane na  Gotzovo dvorana  Lastništvo oziroma upravni svet Nurr*lnega doma se je že ponovna baviio z idtio temeljite preureditve tega posdopja. Pa so baje prišli do zaključka, da bi taka prezidava veljala razmeroma več kot praktično urejena nova stavba. Iz omenjenih razlogov se je od več strani sprožila misel za velikoptezno akcijo, ki bi omo-goČTa večjo lično stavbo skupnega Društvenega doma v sredi z veliko dvorano, ki j bi bila na razpolago tudi za druge večje prireditve. — Lesen most Čez Drava Ne-' kateri listi so znali poročati, da se !e med j Rušami in Selnico že zgradil velik, sicer j res potreben most.     Od merodajne stran-! smo poučeni, da bo še mnogo Drave poteklr od Ruš proti Mariboru, predno se zgradi — ■ leseni most. — Žrtev stanovanjske j bede. V sredo popoldne so po Koroški ce» sti peljali v ma'em vozičku 221etno dninarlco Marijo R o b i č, ki se le vsled slabosu, povzročene od skrajnega pomanjkanja, zgrudila na cesti in je izgledala že kot umirajoča. ReŠinl oddelek Jo Je odpeljal v javno bolnico.
— Ptujske vesti. - Vlom. Dne 27. tm. popolnočJ so neznani zlikovci s ponarejenimi ključi odprli Izložbo trgovine z us-njatiml Izdelki Skaza in dru. v Spodnji Dravski u!!d, ter oropali in pokrad'i predmete v znesku nad 3500 Din. Tukajšnja policija je prav pridno na delu, da izsledi krivce. — Izlet Sokola. Dne 4. maja napravi prednjački zbor Sokolskega društva Ptuj pešizlet v Sfrrrišče a telovadnim nastopom. Zbirališče ob 14. pri dravskem mostu. — Okraden podžupan. Prešli četrtek je bro ukradeno tuk. podžupanu g šeguli v kavarni »Korže« skoraj nova zimska suknja In klobuk. O tatu ni nobenega sledu.
— Iz Rogaške Slatine nam poročajo Tu je v noči 30. aprila umrl v 78. letu starosti g. Fran Pušnik, podpolkovnik v p Pokojnik je bH obče priljubljen pri doma čemu občinstvu kakor tudi pri sezijskih gostih. Njegova vedno vesela narava, ki H nI zatajil niti v svoji dolgotrajni bolezni, je bila združena tudi z dobrosrčnostjo, ki Jo bodo jako pogrešali tukajšnji reveži, ker Izgubijo s pokojnikom svojega velikega dobrotnika. Pokjnik je začel vojaško karijero kot prostak hi Je le zaradi sv (.jih Izrednih zmožnosti dosegel visoki častniški čin. Čeprav je služil ves čas v najrazličnejših garnizljah med drugimi narodi bivše Avstrije, je ostal vendar vedno zaveden Slovenec V svoji poslednji volji se je spomnil tudi siromašne šolske mladine tukajšnjih šol In pa požarne brambe. Naj ran bo domaČa zemljica lahka!
— Kako so mučili Principa?   Te dn je bivši poveljnik straie v terezljanskl trd njavl priobčil v »Prager Tagblattu« Članek o Principovih mukah v Ječi. Princip Je le žal v temnici,   kjer Je bil prej zaprt nek zločinec z zvezanimi rokami ln nogami Tla so bila kamenita In dan na dan so jih polivali z mrzlo vodo, da bi se bolehnj n izčrpani jetnik čim prej  Izmučil  ln umrl Ko je Princip slednjič podlegel nečloveškim mukam, so ga skrivaj pokopali blizo trdnjave, odkoder je bil po prevratu kot narodni mučenik svečano prepeljan v Jugoslavijo.
— Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada sporoča prosilcem za razna mesta pri dohodarstvenem uradu, da se bode reševale prošnje le po službeni potrebi. Priloge prošenj so na razpolago pri navedenem ravnate'jstvu, Gosposvetska cesta 17.
— Toča. Z Vinice nam poročajo r: Dne 30. aprila popoldne smo imeli na Vinici točo Padala je par minut suha. dalj časa pa mer dežjem. Bog zna, kake škode ni napravila koristila pa gotovo ni. Zgodaj Je pričela. — Na Hrastu blizu Vinice je udarila strela Ogenj Je uničil hišo in gospodarska poslopjr blizu nje. Na pomoč sta prihiteli požarni bramba z Vinice In Dragatuša in se je nilmr zahvaliti, da se ni požar razširil na drug? poslopja.
— Smrtna kosa V Ljubljani je umrt po kratki bolezni Melhijor Pire. Pogreb sc vrši v soboto ob 15. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — V Domžalah jr umrl  včeraj   dolgoletni  marljivi sotrudniJ-znane tvrdke Bratje Kurzthaler Peter Vei d e r, ki ga polože k večnemu počitku v so boto ob 9. dopoldne na tamkajšnjem poko pališču. — V Babnem vrtu pri Trsteniku je umrl včeraj umirovljeni davčni slurta Frar Čelik v starosti 72 let. Služboval je dolrj« let pri davčnem uradu v Kranju, kjer g polože v soboto k  zadnjemu počitku. — Bodi jim lahko zemlja!
— Policijska kronika. Ovadbe: Kaljeni-, nočnega miru 4, ccsrnopoliciiskl red 8, prekoračenje policijske ure I, pasji kontumac 1 pretep 1, telesne poškodba 1, zglaševaln predasi 1. Izguba 1. — Raflniranakme-tlca. Zasebnlca Ana Rot iz Toplic pri Grosupljem Je og'edovala pred trgovino Mlk-lavc Izložbo. Baš le .bila namenjena stopi? v trgovino, ko se Ji Je nanadoma pridruž I neka kmetica, rekoč, da Ima pri Miklavcv bratranca In da lahko dobi blago ceneje. Ro-tova Je neznanki nasedla in JI izročTa 200 dinarjev. Neznanka Je vstopila v LInhardtovi ulici v trgovino, v Medenovi ulici pa jo je popihala iz nje. Rotova Je zaman čakala na prebrisano   sleparka — DobrovoIJČeK Ciril.    Na policijski stražnici se Je javi! včeraj CirH P., ki Je bil izredno »v rožcaru ter Je zatrjeval, da mu Je nekdo ukradel kovčeg, last neke natakarice 4n v katerem so bili različni predmeti. Navajal Je imena raz'ičnih prijateljev, ld so mu ukradli kovčeg In vsak hip Je vedel povedati drug kraj. kjer mu je baje prijatelj pobegnil. Danes se je kovčeg našel na vozu nekega gostilničarja" kamor ga Je Ciril v pijanosti položil In ga pozabil — Tatvine: De'avcu Petru S paro v-cu je bilo na Glincah ukradeno 1500 Din vredno kolo. znamke »Torpedo«. Is veta to-
f
Stev i01
• SLOVrNSICI    NAROD«    Ine 3. maja 1924.
Stran 5
Slegantno oblečeni
bodete le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju
£/ab//ana JDPago SchwaF $vorni trg št S.
Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Češkoslovaške. — Perilo za gospode v ogromnt izbiri. -^RP SSZSSSSS     Vsa oblačila se izdelujejo v lastni režiji in se jamci za solidno de/o!
3049
9
stilne Kajfef !e bilo trgovskemu pomoćnicu Ivanu Puciherju ukradeno kolo znamke »Diamant«, vredno 2500 Din, — Trgovskemu slogi Ivanu Mikušu je bila ukradena Iz stanovanja na Tržaški cesti obleka, vredna 1000 dinarjev. — Antonu Vidmarju Je bilo ukradeno kolo znamke »M6we-, vredno 1000 dinarjev. — V Podsredi je bil izvršen velik vlom v stanovanje trgovca Ernesta Kosa. Vlomilci so odnesli raznovrstno b!ago v vrednosti 33.776 dinarjev.
— Sličice s prvega maja. Naj živi stara tradicija! In so se je Ljubljančani zvesto držali; namreč držali niso tradicije, temveč lltrčkov. Kdor je snoči pohajal po ljubljanskih ulicah, je imel priliko opazovat! zanimfve prizore. Precej občudovalcev je imel «sodrug« z rdečo pentljo« ki je prižigal cestno svetiljko. Plesal je okoli nje, kot da trenira fox-trott fn se je zraven pridusal, »da preklet magistrat na pu-prav lampe .. .* Končno, po polurnem plesu je odšel, ne da bi vzbudil sočutje mestnega magistrata, ki dela nočnim Izletnikom take preglavice. Tam po Starem trgu pa so se gugali trije, ki so bili nasekani po notah. HreščeČe vpitje ie udarjalo na uho. vmes pa so zveneli akordi harmonike, pojoče internacijonale... Za vso trojico je bfl Stari trg skoraj preozek. Za njim! je meril cesto četrti. Ta pa ie bfl bovito razpoložen. Orozi! je, da pokolje vse buržuj-ce. Nedaleč od magistrata je nekdo objemal cesta' kandelaber fn stokal, da je Človeka zazeblo v dno duše. Bil je res usmiljenja vreden, ker mu je Želodec odpovedal pokorščino. Za frančiškanskim mostom se ie nekdo drl kakor čič. In se je prepiral s pa santi glede vsote, koliko jih hoče naložiti vsakemu »ke na g.., tako Je vsaj rekel. Bilo je še več sličnih slučajev, iz katerih je razvidno, kako zenamo pri nas Imenitno proslaviti praznik dela.
— Tragična smrt reducirane uradnice. V sredo okoli 18. ure je razburil stanovalce hiše št. 3 na Rimski cesti nenavaden dogodek. Z okna tretjega nadstropja omeniene hiše je skočila na dvorišče mlada devojka. ki si ie pri smrtonosnem padcu zlonri'a tilnik. Avi-zfrana le bila takoj rešilna postaja, vendar je devojka že med prevozom v bolnico izdihnila. O tragični smrti mlade devojke, *ČTJe identiteta je sedaj ugotovljena in se zo-ve Mara K ranic so znane sledeče podrobnost?: Mara KranJc je bila zaposlena pri poliefl-sfrem ravnateljstvu v Zagrebu, kjer pa je bila pred kratkim reducirana. Prispela je nato v LJubljano, kjer je očtvldno Iz obupa nad redukcijo izvršila samomor. Truplo pokojnice Se bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ljrbljanska polidja se je v svrho informacij takoj obrnila na zasrrebško, vendar do danes še nI prejela m'kakega obvestila. O obtmnem činu Kranjčeve je bla obveščena tudi njena mati. ki biva v Zagrebu. O podrobnostih te tragedije bomo še poročali.
— Otrok ukraden. Neverjeten slučaj se je primerT te dni v Kresnišk! Poljani pTt Litiji, kjer je bilo Heleni Štefančičevi ukradeno lastno dete. dva meseca staro, nezakonsko dete, moškega spola. Dete ie bilo povito v rdeče plenice in le imelo na glavi čr-nokrižasto čeoico z belimi čipkami snredaj.
— Če pride mož vmes. Lepo majsko jutro je izrab i'a soproga g. W. in Je odšla na sprehod. In se ji je ponudil za spremi J e-valca e'eganten kavalir.1 Nesreča pa je hotela da je baš na križišču med BIeiweisovo in Dunajsko cesta naletel na oba g. W„ ki se je razsrdi' nad njima. Ženo Je zapodil domov, galantnega kavalirja pa je na nekava-hrski način obdelal s pestmi. Tudi štev i ko svojih čevljev mu je pustil na hlačnicah. Nato se je g. W. sam Javil na stražnici.
— Koncert. Jutri v soboto 3. maja ti. se vrši v kavarni »Evropa« koncert dravske godbe, Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
— Tihotapstvo z vsemi monopolskim) predmeti se ie zlasti v zadnjem času tako razvilo, da to stanje že ogroža v državnem proračunu predvideno vsoto dohodkov Iz monopolov. Radi tega ie narodna skupščina na predlog ministrskega sveta v seji dne 30. marca 1924 v čl. 76 finančnega zakona za leto 1924-25 uzakonila sledečo odredbo: »Od plačane kazni in ocenjene vrednosti tihotapskih predmetov dobljena vsota se po odbitku stroškov, monopolske takse po taksnem zakonu razdeli takole: ena tretiina pripade državni blagajni, ena tretjina onim, ki krivca primejo aH ga pomagajo izsledit? brez ozira, ali so državni organi a'i ne, in ena tretjina fondu za pobijanje tihotapstva.« Iz tega je razvidno, da nagrade za zasačenje tihotapcev niso deležni samo državni organi, temveč vsakdo, ki tihotapca prime ali pomaga, da se tihotapci Izslede in primejo.
— Kdor potuje na naše morje v Crikve-■ico, naj se gotovo posluži našega auto-om-nlbnsa, ki od vsakega vlaka najhitreje in nnajceneje In sicer po 80 Din za osebo prevaža potnike Iz postaje Plase v Crikvenico. Autotaksa Anđres I Howle. Crikvenica.
Gospodarstvo.
Poizvedbe.
— IzgnMIeno. Na poti od glavne pošte preko Zvezde do Narodne kavarne je bilo Izgubljeno v torek ročno delo: vezenina in priloženo .orodje, v slabem papirnatem ovoju, papirnati vreči, naslovljeni t priimkom. Najditelj se prosi, da odda najdeno v »Zavodu za domačo žensko obrt« aH pa v upravi »Slovenskega Naroda«.
—g Dobava odlitkov od siva hi šorove litine. Direkcija drž. železnic v LJubljani razpisuje dobavo večje množine odlitkov od sive In surove litne. Ponudbe do 9. maja 1924. Pogoji pri ekonomskem odelenju Dir. železnic v Ljubljani od 10.—12. ure aa vpogled.
—g Dobava jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno lici« tacijo na 6. maja za dobavo 5000 kg tigel* jekla (Tiegelstahl) in 1940 kg jekla za orod« je, znamke »Bohler EZH«. Pogoji pri eko* romskem oddel. direkcije drž. železnic ▼ Ljubljani.
—g Oddaja gradbenih det Pri ražin jer skem odelenju savske divizijske ob'asti v Zagrebu se vrši 12. maja t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje gradbenih de' pri ureje-nju magacina za oves v Zagrebu. Oglas glej v pisarni trgovske zbornice v LJubljani.
—g Dobava snažflne jute. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 94 z. o drž. računovodstvu ponovno ofertalno licitacijo na 3. maja za dobavo 60 000 kg sna žilne Jute (jutenfh ntti). Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonorrrskem odelenju Direkcije drž. žeVsnic v LJubljani.
—g Dobava kovin. Direkcija drž. že-learrrte v Ljrblianl razofsuie ofertalno licitacijo na 9L maja za d~*?avo 9M9B kg A-kom-p<->ziciie (A-Legienmg) in 4000 k«r banVa-cma. Pogoji mM ekonomskem odelenju Direkcije drž. železnic v Ljubljani.
—g DnTaba raznega kovlnskeira mate-rffala. Dtrekclia drž. rudarjih preduzeća v Sarajevu sprejema do 5 maja t 1. ponudbe glede dobave raznega železa, jekla, pločevine, vijakov, podložnih poščic itd. za državni rudnfk Velenie. Oglas v pisarni trg. zbornice v Ljubljani.
-—g Oddala Izdelovanja mornarskih oblek. Pri odellentn za mornarico v Zemunu se vrši 20. mala ofertalna Hcitadla irlede izdelovanja 3000 belih mornarskih ob'ek iz blaga ,ki ga da odelienje za mornarico.
—g Prodaja l«sa. Direkcila šum v Sarajevu proda 20. maja t 1. na javni dražbi oko-lu 25 0<v> m8 iglastega lesa na punlu.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 2. maja. — Sprejeto ob 13.
Devize:   Curih   14.31—14.41, Pariz
521.50—52650. Dunaj 0.1128—0.1148. Praga 236—239, Trst 360—363. Newyork KO—81. — Valute: dolar 79 0,5—«0.05, lira 356—359.
— Efekt!: 78/« invest. posofT-o L 1921 67—67.75, 2V-% drž. renta za ratnu Štefu 142—151. Centralna banka 40—42. Hrv. esk. banka 134—36 Kreditna banka Zagreb 140— 141, Hipotekama banka 66—67, Jugobanka 115.5—116.50. Praštediona 915—920 Slavenska banka 120—24. Eksploatacija 1275—1300, Drava d. d. Osijek 400, Šećerana Os'jek 1135—1145, Isis d. d. 55—58. Nihag 1175— 1200, Gutman 910—940, Slaveks 360—400, Slavonija 114—118, Strojne tovarne 150 —.—, Trboveljska 580—590. Union paromlin 720—730.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 2. maja. Današnja borza: Beograd 7.05 denar, Praga 16.50 d en., Newyork 563.50 bi.. London 2475 bi.. Pariz 36 50 dcn., MVan 25.25 bi., Berlin 1.33 den., Amsterdam 21050 den., Dunaj 0.00795 bi.
— Trst, 2. maja. Današnja predborza: Beograd 27.725—27.80, Praga 65.40—65.70, London 97.85—98.05, Pariz 144.25—145, New-vork 22.25— 22.35, Dunaj 0.0314—0.0317, Curih 395—397.50.
PALM
noal deoa In odrasli, kar trpežne, poceni In prijetno
Iste »siti
DroblZ.
• Berlinski Landrm. Berlinska poletja ie aretirala pred tedni nekega Schrelbnerja, ki je sedaj priznal, da je v zadnjih desetih letih umoril nad 15 ljudi, ne da bi le najmanjši sum padel na njega Po'ilciia je mnenja, da je Število mnogo večje. Schreibner je vsakega, ki se mu je pri vlomu zopersts-vil, pobil. Svolo ženo i° svojega sina je prisilil, da sta mu pri njegovih roparskih pohodih pomagala.
• Brat in sestra — zaročena Čuden dogodek se je primerit pred kratkim v Bostonu v Ameriki. Miss Bucklej le po mnogih letih spoznala svojega brata. Pa v ostalem radosten dogodek pa je uničil njeno ljubav in živijensko srečo, ker je bil najdeni brat njen
lastni — zaročenec Seveda so bile vse priprave za poroko, ki bi se imee baš vršiti takoj ukinjene. Listi poročajo, da ?ta bila oba, brat in sestra, kot štiriletni sirotici oddana v zavetišče. Deček James pa je iz slednjega nenadoma izginili. Zanimivo je, da je oba prepoznal baš svečenik, ki bt ju imel poročiti.
• Izredna operacija. V bolnišnic v Li-verpolu je izvršil te dni neki zdravnik iz-
redno operacijo na nekem ameriškem vojaku, ki je v vojni služboval v veliki mu-nicijski tovarni. Eksplozija mu je uničila z žvepleno kislino vek: na obeh očeh. Mož ni mogel nikdar zatisniti svojih oč:. Sedaj je omenjeni zdravnik oreskrbcl Amerikancu novi veki s transplantacijo kože hi mesa z njegove rame. Operacija se ie dobro rzvršila fn zdravnik upfl. da se veki utrdita ter da se bosta gibali povsem normalno.
Najnovejša poročila.
MANIFEST RADIĆEVE STRANKE.
Nejasnost glede republikanizma.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Danes dopoldne je iz Zagreba, odnosno iz drugih krajev Hrvatske prispela večina (40) poslancev HRSS. Drugi prispo da« nes popoldne, oziroma jutri zjutraj. V Beograd so med drugimi prispeli: pod* predsednik HRSS dr. Vladimir Maček, Ivan Predavec in predsednik radi* čevskega parlamentarnega kluba Juraj V a 1 e č i ć. Vaš dopisnik je imel priliko danes dopoldne govoriti s posl. drjem. Mačkom, ki je glede manifesta, kate* rega so v Beogradu pričakovali z veliko nestrpnostjo, izjavil, da manifest ni mogel biti 1. maja objavljen radi teh* ničnih ovir. Podal je tudi kratko vsebi* no manifesta. Manifest najpreje nagla* ša, kako je hotela HRSS skleniti spora* zum med Hrvati m Srbi že na podlagi Markovega protokola in da je njegova stranka bila vedno za tak sporazum. Odstavek, ki naglasa ideje republikan* stva, je zelo kratek. Manifest kratko veli: »Mi smo nasprotniki vsake revo« luci Je. vsakega nasilja in vsakega aten* tata. Vse gnile monarhije so propadle. Če se bo pri nas vladalo po zakonu, tedai ne more priti do prevrata.*
Na koncu govori manifest o vlogi kmetskega stanu v naši državni politiki ter namiguje, da bodo kmalu prišle no* vo volitve v narodno skupščino.
Značilno je, da radićevci računajo, da bodo dobili pri bodočih volitvah nad cn milijon kroglic.
VAŽNE AVDIJENCE.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) O vče« rajšniih važnih avdijencah je izvedel vaš dopisnik danes dopoldne nekatere podrobnosti. Ni. Vel. kralj Aleksander je včeraj dopoldne v spremstvu princa Pavla napravil kratek sprehod na Avo* lo, popoldne na je sprejel več uglednih politikov, tudi nepariamentarcev. Veliko pozornost je vzbudila avdijenca de* mokratskega poslanca Koste Timotije-vica. ki je član Davidovičevega kluba, pa je znan, da bolj sirmatizira s Sveto-zar tem Pribičevićem. Vjekova avdijen* ca je trajala od 17. do 18. zvečer. Za njim je bil pri kralju dr. Peleš, to že drugikrat. Kakor je bi^o že zjutraj jav*
ljeno, sta bila na dvor poklicana tudi univ. rof. dr. B j e 1 i č, član glavnega odbora samostojne demokratske stran« ke in pa dr. S p a s o j e v i ć.
ODGODITEV SEJ NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Predsedstvo narodne skupščine je danes dopoU dne sprejelo od strani vlade obvestilo, v katerem se javlja, da vladina kriza še ni rešena. Radi tega se bo za jutri ob devetih dopoldne sklicana plenarna seja narodne skupščine odložila na ne? določen čas, dokler ne bo rešena vla= dina kriza. Na tej seji se prečita samo zapisnik zadnje seje in pa vladino ob* vestilo.
KONFISKACIJA »PRAVDE«.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Ministr* stvo notranjih zadev, oziroma politične oblasti so odredile konfiskacijo »Prav= de« radi članka, v katerem list napada Pašiča na zelo drzen in nizkoten način radi njegovega govora v Bjelini.
RADIĆEVCI ČAKAJO NA AVDIJENCO.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Radićevci čakajo danes na poziv, da pridejo v av< dijenco. Vaš dopisnik je danes dopoU dne razgovarjal z Jurajem Valečićem, predsednikom parlamentarnega kluba Hrvatske republikanske seljačke stran* ke. Valečić je starejši človek in sku* ša samostojno presoditi parlamentarno situacijo. Med drugim je izjavil: Mi vsak trenotek pričakujemo, da dobimo poziv od dvora. Če ta poziv dobimo, tedaj odidemo na dvor in to jaz kot predsednik parlamentarnega kluba, da pojasnim Nj. Vel. kralju stališče naše stranke. Mi smo za sporazum in ta spo* razum hočemo doseči mirnim potom, nikakor pa ne z nasiljem.
— Beograd. 2. maja. (Izv.) Danes do 12. opoldne še ni sledil nikak poziv, da bi prišli radićevci na dvor v avdijenco h kralju.
SESTANEK MUSSOLINI DR. BENEŠ.
— Rim, 2. maja. (Izv.) Dne 16. t. m. se sestaneta Mussolini in dr. Beneš v svrho rešitve raznih finančnih vprašanj, ki obstoje med obema državama. Dne
18. t. m. se sestane Mussolini z beltji f-skim ministrskim predsednikom Theu* nisom in zunanjim ministrom Hvmar som. Dr. Beneš bo / Mussolinijem raz* pravljal važna gospodarsko * finančna vprašanja, ki zadevajo interese obeh držav.
— Rim, 2. maja. (Izv.) Prezident dr. Masarvk jc v svoji izjavi dopisniku rimske »Tribune* izjavil, da je njegovo potovanje povsem privatnega značaja. Meseca oktobra bo njegova pot v Italijo imela povsem oficijelen značaj. —. Dr. Beneš bo z Mussolinijem razprav* ljal finančnosgospodarska vprašanja in mogoče se dotakne tudi važnih politici nih problemov. Sam ne veruje, da hi Madžarska tako hitro vstopila v Malo antanto.
POTOVANJE DR. M AS AR YK A V ITALIJO.
— Milan, 2. maja. (Izv.) Prezident Masarvk ie odpotoval iz Genove na parniku aliisperiav: v Neapoli oziroma na Sicilijo. Pred vkrcanjem je prerident dr. Masarvk podal zastopniku rimske ^Tribune« izjavo o odnošaiih rned Češkoslovaško republiko in Italijo- Izjavil je, da je sedanja njegova pot v Italijo popolnoma privatnega značaja in da ima edino namen se odpočiti. Glede vstopa Madžarske v zvezo držav Male antante je dr Masarvk izjavil, da to lahko r zneje enkrat sledi, za sedaj tak vstop Še ni oportun. Mala antanta je hila ustvarjena v obrambo proti ekspanziv-nosti Nemčije in ima defenziven znača nikdar ni Mala antanta agresivna. Češkoslovaška republika lahko sklepa sporazum z Italijo, roda njena zunanja politika je povsem samostojna. Poleg važnih gospodarskih in finančnih vprašanj Češkoslovaška tudi lahko resi vprašanje političnega sporazuma z Italijo.
BOKSMATCH CARPENTIER-
— Dunaj, 2. maja. (Izv.) Udruženje avstrijskih boksarjev je sprejelo na znanje razsodnika, da je Carpentier premagal svojega nasprotnika Anglež* Townleyja. Udruženje namerava Car-pentierja diskvalificirati Navzoče ob* činstvo je zmago Carpentierjevo spreje* Jo z demonstrativnimi vskliki. Cclokun ni stroški za boksmateh znašajo na ^Hohe Warte« okrog štiri in pol milijarde avstrijskih kron. Eno milijardo dobi Carpentier. Njegov nasprotnik TownIey prejme Pa 400,000.000 K. — Ostanek se razdeli med druge tekmo-valce. Borba med Francozom Dtimasom in Čehom Dvkastom je bila neodločena.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Meriraite v .Slov. Narodu"!
Objava.
Uprava drž. monopolov v Beogradu razpisuje ofertalno licitacijo za nabavo:
Rezervne električne centrale za tobačno tovarno v Nišn.
Licitacija se bo vršila dne 2. junija t. 1. v pisarni upravnika drž. monopolov ob en*i'stih dopoldne.
Vsak ponudnik je dolžan polomiti kavcijo denozitski blagaini uprave drž. monopolov vsai do 10. dne, ki ie označen za licitacijo. Kavcija znaša za državljane kraljevine SHS 5°/o, a za inozemce lOo/e ed ponuđene cene.
Vprašanja in bližie informacije, nstmene ali pismene, sc lahko dobe vsak delavnik od 8. do 12.
Iz kancelarije industrifalnog odelenja oprave drž. monopola nz I M br. 2380 od 25. febr. 1924 god. 3013
Tvrdka Brati e Knrztbaler v Domžalah sporoča tužno vest, da je njen dolgoletni, zvesti sodelavec, gospod
Peter Uelder
dne 1. maja t 1. ob eni v 63. letu svoje dobe, po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogieb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 3. maja t. 1. ob 9. dopoldne iz farne cerkve v Domžalah na tamošnje pokopališče.
Nepozabnemu, splošno spoštovanemu možu ohranimo trajen spomin.
Domžale, dne 1. maja 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani 9066
Provizijskega
zastopnika
za v Sloveniji dobro uvedeni predmet išče zagrebška tvrdka za import in eksport, Oferti naj  se   pošljejo na upravo Slovenskega Naroda pod Slovenija-3070.
Zahvala..
Za vse nam mnogobrojno izraženo srčno sočutje ob priliki izgube naše ljubljene
kakor tudi za čaščeče spremstvo in podarjeno cvetje izrekamo vsem udeležencem našo srčno hvalo.
Posebna dolžnost pa se nam je zahvaliti cenjeni obitelji Viktorja Korsika, ravnateljstvu dekliške vadnice in gospe Grasse-lijevi ter sošolkam preljube rajnice.
Iskrena hvala I
Ljubljana, 1. maja 1924. Žalujoča rodbina 3075 Slavo Kob*.
9
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dna 3. maja I92i
*tfv 101
Plesi Razne atrakcije
Odhod no postaje:
Raka i .Hotel Ev-ropa" (avtomobilska postaja)
'Opatijai Pred kavarno .Principe Um-berto«
Prvi odhod ob 11*30 predpoldne.
Prihod iz Roko in Opatije v Jugoslavijo s posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure.   Vožnja traja 15 minut,
Dvorane se odpirajo vsaki  dan ob 11 -ih dopoldne.
Prvi odhod ob 11 30 predpoldne.
Cena  za  odhod in vrnitev Lit 5*—.
n
Prvovrstna restavracij
254s B
aauBUfc9
/iajbolje se /tudi brey dvoma tt&ri niski ceni"
3052
Ignac Zargi, Ljubljana,
£v. &etra c&sia
Velika naloga potrebnem 3a h^oiace 01 štviiie. Vetima izbira rajnega perila, pletenin, kravat itd.
večje posestvo z vilo in 28 oralov prvovrstne zemlje. Vila obstoji iz šest lepih in velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti. Na posestvu se nahaja vse potrebno in obširno gospodarsko poslopje. Pred vilo je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 Cenjene ponudbe je poslati na upravitelja pošte v Banialuk', Bosna.
ke
m modemi poorlnifci
cenafi
(lili Mili: H. KtinC
Mublfana, Gosposka ulica 7.
P© Z2lS
Objava.
Uprava drž. monopola v Beogradu razpisuje ofertalno licitacijo za aabavke:
4 kom. strojev za brušenje nožev s strojem za rezanje tobaka 5n rezanje paoirja.
Licitacija se vrši dne 30. maja 11. v pisarni upravnika drž. monopola ob enajstih dopoldne.
Vsak ponudnik mora položiti na dan licitacije kavcijo depo-zitni blagaini uprave drž. monopola najkasneje do 10. ure. Kavcija znaša za državljane kraljevine SHS 5P/o, a za inozemce 10% od ponuđene cene.
Vprašanja in natančnejša pojasnila se dobe ustmeno ali pismeno vsak delavnik od 8. do 12.
Iz pisarne industrijskog odelenja uprave drž monopola I M br. 3169 od 11. febr. 1924 3015
i
Vsem, ki so ga poznali, javljamo globoko potrti pretresujočo vest, da nam je umrl naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
elhijor Pire.
Kratka, pa mukepolna bolezen mu je pretrgala
nit življenja
Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto ob 15-ih iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu,
Ljubljana, 2. maja 1924. 3076
Žalujoči ostali.
n
Dr. Fr. Virant
ne ordinira
vsake velikosti, že rabljene, ga rantirano brez lukenj in v dobrem stanju prodaja zelo po ceni v vsaki množini
Brul Kudelfe d. d.
Novi Sad 6 3072
Iščemo mojstra
in delavce
za vzorčna kopita (Le*sten-sehneider) za izdelovanje modernih vzorcev za Čevlje in lesoreze za čižme (Stietelholzer: ročno delo. Ponudbe na tvrdko Altmann i Dlouhv, Zagreb, Preradovićeva ulica 12. 3057
Pisemski
papir
priporoča
fkrerino Migoma.
Trgovina
modnih čevl-ev
Id s^eci aUst ca Oronedlčao In anatom?čao obuvalo
Fran Szantner
Ljubljana, Šeienburgova ul. I
Pri 10 do 20 ppoceninem popustu
. se prodaja
pri A. Šinkovec nasl. K. Soss,
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
Došle novosti 1
Za dame 1 Svila za I   ? iuke 1* obleke, modni trakovi, barvasti etam n In aatin ; svileni in volneni jumperjl, bluze, rokavice, nogavice 1.1, d. 1.1, d. Za gospodo 1 srajce zadnje novosti, kravate itd«
Cene konkurenčne.  —  Razpošilja se po posti.
^1
Za os. govore uprave
na i ae priloži 1   din ir.   Plačuje so
vnapre'-
LI 0G
Cena   malih oglasov
vseka beseda SO para   - Najmanj«
pa Din 5
1
1
Hotelska kuharica
se sprejme zrn Švico. Biti mora popolnoma irvež* hana. Kuha se za 30 lju= di. Plača po dogovoru od 100 do 120 frankov mc= srčno, povračilo potnih stroškov in vsa oskrba v hiši. Sicer je dovolj, da ma slovensko. One. ki govore nemško, italijan* sko ali francosko, imajo nrednost. — Naslov po* ve unrava »Slovenskega Varoda«. 3042
Tovarna cementa zZidani most — potrebuje
pri etairnttt in predornih nečeh za nečenie cemen* ta. — Sprejme se tudi nadpečar, kateri pre=> vzame odgovornost čez vse peči in pečarje — za doher cementni klinker in v zadostni količini. — Sprejmejo se 3 m 1 i« narji in nadmlinar za surovi in eementni obrat. Prednost imajo ti? sti, kateri tja spadajoča popravila sami izvršuje? jo. Natop službe po mo* gočnosti 12. maja 1924! — Pismene in osebne po* nudbe na: Ravnateljstvo Tovarno cementa, Zida* ni most. 3016
Uradnik
z     večletno pisarniško
Prakso — išče službe. — onudbe pod »Mahrovcc 3060« na upravo »SI o ven« skega Naroda«. 3060
Kontoristinja,
popolnoma vešča hrrat; skega, slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepis* ja, se išče za trgovsko hišo v Zagrebu. Nastop takoj. — Obširne ponudb be z zahtevo plače pod »Kontoristinja/3065« na upravo »Slov. Naroda«.
1 m wm\■ ■'■PWIIIHi*
i     Xnrm I
Kupim vsako množino
hrastovih pragov
15 X 15 25, 2.40 m dol* gih. — Ponudbe obvezne na naslov: Jos. Osolin, lesna trgovina, Laško.
3071
Vsako množino bukovih desk, drv
in oglja — kupim. — Po* nudbe z navedbo cene proti takojšnjemu plačilu pod »Vsaka množina 3040« na upravo »Slov. Naroda«. 3040
Otroški voziček,
dobro   ohranjen, kupim — Ponudbe pod »Voziček 3054« na upravo »Slovcn* skga Naroda«.
> Manon Lescaut«
Balkon levo! Pridite od 1. do 3. maja ob 1*5. uri pred ono hišo, v kateri sva se seznanila 6. 4. 1.1.
3064
Stanovanj |
Iščete se dve sobi s kuhinjo
priproste jše do naj fine j* (prazni ali deloma meblo* vani), in sicer za takoj. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 302^
Solnčno stanovanje v novi vili
v Ljubljani (dve sobi, predsoba, kuhinja in pri* predsoba kuhinja in pri* tikline) se odda z avgu. tom najboljšemu ponud* niku. — Naslov r>°3e uprava »SI. Nar.«. 3074
I
Žensko kolo,
dobro ohranjeno — prodam. — Na ogled v u pravi  »SI   Nar.« 3069
Vrtne stole
prodaja najceneje — Rozmane & Komp-, Ljub ljana. Mi rje 4. 3051
Lep moški briljantni prstan
in zlata ura se ceno proda. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 3030
Ceno naprodaj:
damski kostum (temno* rjav) ter dve moški obleki (svetli). — Naslov po» ve uprava »Slovenske rja Naroda«. 3029
Prodam
ca. 300 kg v o d o t o p* nega stekla (\Vasscr* glas) po ugodni ceni. — Josip Molck. trgovina z jajci, Metlika. 3039
Naprodaj
kop al na banja (se* dežna), priklopna k vsa^ ki peči in velika omara, ki služi lahko za pisalni pult. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* reda«. 3053
Jedilnica
iz trdega lesa. staronem* ški slog (oreh\ bela me* hka spalnica in različno se valed odpotovanja ce» no proda. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.« 3073
Prodam  skoraj popolnoma novo
motorno kolo
2% HP — in popolnoma nov lahek voziček (brek) s streho — po re» lo ugodni ceni. — Naslov oove uprava »Slovenske* g.i Naroda«. 3059
I
Razno
Pletenine
vseh vrst in predtiskariia ročnih del, naimodernej« ši vzorci Cene nizke — L Turk, Pred Škofi jo 1. I nadstropje (v prej* šnjem poslopju Kreditne banke). 938
Pozor!
Pozor!
Plačujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje in pohištvo; pridem na dom, dopisnica zadoatu* je. — Dramć Martin, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 3019
Samostojno koresoondenfinlo
ZA SLOVENSKO IN NEMŠKO KORESPONDENCO
iščemo. Reflektiramo samo na bol;šo moč z večletno skušnjo v kakšnem večjem trgovskem podjetju; Drednost imaio take reflektantinje, ki so zmožne slovenske in nemške stenograf je in ako mogoče vešče dopisovanja v srbohrvatskem ieziku. Obširne ponudbe z navedbo začetne plače je nasloviti na tvrdko Schneider & Vcrovšek, trgovina z ž leznino,  Lubl;ana. 3063
Radi preselitve!
Trgovina
3085
Marija Rogelj
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica 4
vljudno naznanja, da se iadi preselitve prodaj« po znatno znižanih cenah zimsko blago pod lastno ceno- — V zalogi imam blago (štof\ ca g. Sifon, kotenino, cefir, - oksford, cvilh za odeje (kovtre), modroce, belo in rjavo za rjuhe, moško in žensKo penlo, kravate in drobnarijo Nobeden na» ne zarrudi!— Samo      nekaj dni!
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v modnem salona
S(ti chly- Maske
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. 3.
Popravila se toćno izvrše t
Žalni klobuki vedno v zalogi t Cene primimo nizke i
+"3
h
H?
Objava.
Uprava drž. monopolov razpisuie ofertalno Hritadjo za nabavo: 2 komada skobljalna stroja (fresmašina);
2 komada šepingmašina;
3 stružnice (drebanka).
Licitacija se bo vršil* dne G. junija 1 1. v pisarni upravnika drž. monopola ob enajstih dopoldne.
Vsak ponudnik je dol'an položiti kavcijo depozitski blagaini uprave drž. monopolov vsaj do desetih dne, ki je označen za licitacijo. Kavcija znaša za državljane kraljevine SHS 5°/o, a za inozemce 10°„ od ponuđene cene.
Vprašanja in bližje informacije ustmeno ali pismeno se lahko dobe vsak delavnik od 8. do 12.
Iz kancelarije industrijskog odelenja uprave drž. monopola I M br 3170 od 11. febr. 1924. god. 3014
ItlERHKL
bole. mastila, lakooe, Sfuk, cma|le, klstooe I garantooano Cisti flrnis najbolje kakvoće
nudi
llledić - Zanki
druiba z omejeno zaoezo
HlHRiBOR LJUBLJHI1H NOVI SHD podrnlnlca      centrala skladište
TVORNICE;
LJUBLJflilR - DIEDVODE
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovan ja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. borzna naročila, predujmi io krediti vsake vrste, eskomnt in inkaso menic ler nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljnblfatn - Telefon 40. 457 is «4«
in tisk »Narodne tiskarne«.
85
33
239802
34
9843640^17
36