81. številka. v petek IS. aprila I9Z1. LIV. leto m m i KSbaja ritk dan popoldne Istoga*! aaaalia ln pr i: >:ae. Inseratl: Prostor 1 m/m X S4 *h/ih za male oglase do 27 m'm višine 1 K, od 30 m/m viSlne dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3'—. Poioke. zaroke 80 K. Zeniine ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov na: se nriloZi znamka za ou\ jvor. sopisje takoj protestira, ako pride kak Srbijanec v naše kraje. Srbi* janci gotovo ne pošiljajo k nam bivših folksverovcev, ampak liudi, ki so se z mečem in puško borili za našo svobodo in ki so za ujedinjen nje napravili križev pot preko Al* bani je. Sem za to, da se vsako netrora* vičeno uradniško imenovanje žigo* sa v časopisju, da se ne obnovi ono koritarstvo, ki je cvetelo pri nas pred vojno. Ne razumem pa, da ne* kateri naši listi tako ostro pišejo proti imenovanju Srbov snloh za uradnike v naših krajih. Kako si ti ljudje predstavljajo naše ujedinje* nje? Kako naj se zbližamo, če se ne bomo medsebojno spoznali. Po* temtakem tudi Slovenec ne more biti uradnik v Srbiji, ali pa pojdimo celo tako daleč, da Kranjci ne bo* do smeli biti uradniki na Štajer* skem in obratno. Mnogo pa se tudi zabavlja čez kvalifikacijo uradni* kov*Srbov. Ako bi ne imeli Srbi sposobnih uradnikov — saj se ved* no poudarja, da je uradništvo ste* ber države — bi gotovo Srbija ne zdržala navalov med vojno in di* plomatskih spletk Avstrije. Ne bo* dimo vendar tako ošabni in si ne domišljajmo, »da mi sami in samo mi« imamo sposobne uradnike. To nam lahko pove, če je tako ljub?z* niva mademoiselle sekretarica — Urška! Še nekaj. V nekaterih listih či* tam pogosto: srbski vojaki. S tem hočejo označiti vojake iz Srbije, kakor da bi bili voiaki čisto druge, ne naše države. Kako naj pa ozna* čijo vojake Slovence in Hrvate, ker ni bilo sneciielno slovenske in hrvatske armade? Izšel ie tudi re* gentov ukaz, da se naša vojska imenuje vojska SHS, ali pa ako ho* čete iugoslovenska. Imarno to**ei samo jugoslovenske vo^rke. Ako se hoče specijalno označiti voinke* Srbe, naj se reče: naši vojaki Srbi, naši vojaki pravoslavne vere. So sicer to malenkosti, ali te irtalenko* sti lahko izrabijo naši nasnrotniki. Še enkrat in še vedno: ne bo^i* mo samo Slovenci, ali pa celo Kranjci in štaierci, anvnnk tudi Tu* gosloveni in kpfcor ie rekel junek iz Dobrudže slepi kapetan Lovrič: »Tzpovjedajmo jednu viem: ju£o* slovensku, krstimo se jednim kr* stom: jugoslovenskim.« Jugoslovenski dobro vol jec. Italipifshi sledilni 12 Dahnagl?! 3 Odšli so, zapustili pa so za se* boj črne' sledove. Ogromna je ško* da, katero so napravili po gozdos vih, skoro uničili so državna no* sestva v Vrani in Glavici. Lička železnica je bila od Knina pa do ličke meje že skoro gotova. Trač* niče so bile postavljene, materijal za mostove in zgradbo postaj je bil na mestu. O vsem tem sedaj ni ne duha ne sluha. Vse, kar je bilo kaj boljšega, so Italijani že poprej od* pravili v Italijo, drugo pa so raz* metali in uničili. Po jarkih leži mnogo raznega materijala, železni* ške pragove so zapalili, brzojav ie in telefonske droge so vr°;li na tla in žice raztrgali. Pošta v Kninu je izropana, od hišne uprave ni ostala cela nobena reč. Vse je odneseno ali uničeno. Šole, v kateri so stano* vali italijanski vojaki ali karabi* nerji, so ostale gole. Vrata, okna, oprava, vse je razbito, česar niso vzeli s seboj. Kninska trdnjava je do polovice razrušena. Velik vod* njak je bil v njej, sedaj ni več sle» du o njem. Tam je smrdljiva m'a* ka, v katero so pometali Italijani pred odhodom najrazličnejše stva* ri. V rudniku v Siveriču so napra* viii veliko škodo. Ni mogoče do« biti na dan niti pet vagonov pre* mo.ca. dočim se ga je dobivalo po* prej 30 vagonov. Železniška po* staja v Drnišu je tudi tako izropa* na kakor v KnJnu. Na pošti v Dr? nišu je od šest brzojavni!] aparatov ostal samo eden. Odnesti so hoteli tudi tega pa se jim je poštni upra* vitelj v zadnjem trenotku prav energično postavil po robu. Mnogo brzojavnih drogov leži ch cesti, žice so pretrgane. Brzojavni in te? lefonski promet bo mogoče vzpo* staviti ^cle čez merec dni, ker bo treba vse na novo izgraditi. Lo; komotive in vagoni so v derutnem stanju. Vse treba t:-koj p< p 1 riti. Posebna komisija bo pregledala italijanske sledove in ocenila vso škodo. Kako so gospodarili v obs činskih UDravah, nam kaže p »r čilo iz Muca, kjer so pred par dnevi ItaHjani izročili upravo Dalmatincem ra se je ob tej priliki pok »zalo da so pustili samo v malem Mucu na 100.000 K občinskega dolga. 5e prihodnje generacije bodo prekli* njale italijansko okupacijo. I = Volilni sestanek Gospodarskega društva JDS v Sp. Šiški se vrši v petek, dne 15. aprila zvečer ob S. uri v gostilni pri »Ferfili<% Jernejcva cesta. Na sestanku poroča g. dr. Dinko Puc. Udeležba dolžnost. = Obrtnikom in trgovcem. Z ozi-rora na zahteve, izraženo od trgovcev in obrtnikov na shodu dne 12. t. m. jo Jugoslovanska demokratska stranka tako? zahtevala, da se ukine naredba od 29. januarja 1919 st 336 in vzpostavijo zopet davčne komisije, da izravnajo krivice, ki so se primerile pri odmeri. Stranka je dobila zagotovilo, da se bo še pred novim finančnim zakonom nnš^l način za en: komorno in pravično odmero davkov in njih i~tirieva-nje s tem. da bodo pritesmieni k sodelovanju pri odmeri zaupniki davkoplačevalcev. Načelstvo Jugoslovanske demokratske stranke. = Protidr'avno gibanje v Prek-ntarja. Iz Maribora poročajo: £e prodno je prišel ra^krali Kare! na Madžarsko, so jo prekmurski Madžari in Madžaroni osobito odvetniki in inteligenca nonihnli na Madžarsko. Glavno nrit^cio za novratek ffabsburžanov ie vodila v Prekmnriu tamošnja duhovščina z župnikom KleVom na čeln. — Ministrski svet. Beosrrad. 13. arrilr;. Danes =^ ie vršil od 10. do 12. ministrski svet. ki se je bavil s predlogom radikalnega kluba erlode nekaterih izmen v ustavi. Po dolgi debati se je ^kl^nilo, da se predlog odstopi v pro-učavanj© demokratskemu klubu in da potem oba kluba soglasno odlorita o teh spremembah. Nadalje se jo pretresajo vprašanje predlogov muslimanov iz Južne Srbiie crlede agrarne reforme. K tei stvari sta govorila Pasić in Uzu-nović. Demokrati niso mogli snrejeti predlogov, kakor so bili predloženi in se je sklenilo, da se prepusti demokratskemu klubu definitivna formulacija predlogov. Ministrski svet jo nadalje odobril predlog, da se izvoli za drugega podpredsednika ustavotvorne skup- SSfiL sčine g. Tvan Urek, Član saa kmetijske stranke. Končno se je dcvolil izvoz 2000 konj radi pomanjkanja krme in redi grozeče su^e. = Seja klub kih načelnikov. I 13. t. m. je bila v predsedništva konsti-tnante seja načelnikov klubov, na kateri ni bil z°stopan samo Narodni klub. Razpravljalo se je o generalni debati gledo ustavnega načrtu. Po govorili oficielnirj govornikov se b.»do sestali iiač^lnii:' klubov ponovno. dr». se dogovore glede nadaljnih govornikov. Opozicija je zahtevala na konferenci mesto tretjesra podpredsednika poročilo veri-Gkacijskega odseka, in generalna debata o ustavi. = Iz posameznih klubov. Beog3 13. aprila. Danes popoldne je imel muslimanski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o malih stilističnih izmenah ustavnega načrta. Nato sta se določila za govornika v generalni dob ti Korkut in Kur! egovič. Nadalje se jo razpravljalo o členu 14. ki govori o svobodi tiska in se jo sklenilo, da se odpošlje ministrskemu svetu resolucijo, kakršno je sprejel kongres iu gosi o v. novinarjev v Sarajevu. — Demokratski klub je določil za govornike v skupščini g. T.i. Davidovima in E. Lokinićš. — Radikalni klub je določil z. SrSkiča. — Danes jo sporočil dr. Korošec Pašicu, da bo poleg dr. Šimraka crovoril za svojo stranko. — Ostale skupine še niso priglasile svojih govornikov. Radi I tre. Poslanci raznih klubov so nasJovili na ministrskega predsednika interpelacijo radi dogodkov v Istri s prošnjo za zaščito našega naroda. = Za red in proti draginji. Vlada namerava predložiti zakon o >redu in rodu*, kakor tudi odredbe proti draginji. Zakonski načrti se že Izdelava jo. r= O Profićevem mandatu. Na seji verifikacijskega odseka dne 13. t. m. bi se ime^ rarnravliat.i o mandatu Sto-jana Profića, ker pa ni do askl poslanih i>'i P.v-bicn. Beograd, 13. aprila. Hinistnkl predsednik Nikola PnopluSati in je sam sebi iipodkopal Um. - - \a \n»ra-fi m je. ."li misli, da bo imela Protićeva akcija kak uspeh, ie radikmlni politik odgovoril; V stranki ne* Doslej mu |e sledil na njegova pota samo Momčilo Ivanić, ka'* prav ničesar ne pome-nil Na zunaj pa bi znmogel imeti njegov korak neprijetne posledico, ker bo pr»^k»»-šil Protič v zvezi s kl» rikalei. Kadi-e^xci. Narodnim klubom in drugimi ne-sadovoljneži ustvariti opoziotjoomlnl blok. T? ° d i ?: i^rid" \- P»rnTi\)o^< poroča, da se covori v oarlam^mt^mih krogih, da bo prišel Stjepan Radie* r Beograd In se adeleiil debate o ustavi. Radi ćev, Protičev, Narodni in Jugoste« venski klub bi tvorili opozicijski blok. rs Imunitetni odbor. E^eograd, 1 aprila. Imunitetni odbor Ima v soboto 16. t. m. svojo se;o, na kateri ta bo izvršila tudi volitev predsednika. — IH. april — Tiražni^0 Beograd, 13. aprila. Ministrski svet jo odredil, da se ima 1^. april praznovati po vsi državi kot narodni praznik v spomin in obletnico 1918. ko se Je r zvezi r Čehi položil prvi temelj itsfiemu narodnemu ujedinjenju. = »Straža* In »Avtcnomfst*. It Maribora poročajo: Današnja »Straža« bilježi, da je izšla prva številka »Avto-nomistm«, ki se bo kot nadstraukarskn olasilo boril za avtonomijo Slovenije in pravi: Pisava lista je iako simpatična, ker obsoja »Avtonomist« vse jrnde parne v iK»^i državi popolnoma objektivno in ni m'*+i v njem kljub nntanč- Alfonz Daudet: 7 Tartarin na planinah Roman. Prevedel dr. I v o Š o r 1 i. Druga reč pa je bila s Tartarinom^olanin? cem. Ta mož res ni stal na tako trdnih nogah, in Costecalde je napel vse žile, da £a podere vsaj tu. Saj je bilo pa tudi že oreveč, da so izbrali za predsednika »Planinskega društva« moža, ki ga starost že očividno obtovarja in ki je vrh tega prinesel te svoje copate in maha* drave obleke menda zato iz Alžera, da bo laže lenobo pasel! No, da, nihče ni mo^el taiiti. Ha se je Tartarin le redko pridružil drugim, če so se odpravili »v gore«. Zadovoljiti so se morali temveč, da so jih spremljale njegove srčne želje in da je potem na svečanih seiah prebral pretresljiva poročila s tako groznim glasom in tako strašno preobračajoč oči, da so gospe kar prebledevale. Nasprotno pa je plezal suhi In nemirni Costecalde — od tod njegovo ime »kurja noga« — vedno vsem drugim na čelu. Obre* del je vse planinice drugo za drugo in zasa* dil že na vsakem izmed teh nedostopnih sle* men društveni prapor: taraskonskega zmaja sredi srebrnih zvezd. In vendar je bil samo podpredsednik, samo »P. P. P. D.«! Ampak ob nesel se je bil na tem drugem mestu res tako, da je bil pri prihodnjih volitvah Tarta» rinov poraz čisto gotov. Ko so ga opozorili na to njegovi naj zve* stejši prijatelji: lekarnar Bezuquct, Excour» banies in vrli poveljnik Bravida, se je junaku reč najprej samo neskončno zagabila — ob* čutek, ki se ob veliki nehvaležnosti in krivici polasti vsake plemenite duše. Najrajše bi se bil vsemu odpovedal, pobral Šila in kopita, od* šel čez most ter se nastanil v Beaucairu, pri Volskih! No, že se je pomiril. Ali naj zapusti svojo hišico, svoj vrtič, svoje ljube stare navade ter se odreče predsedniškemu stolcu društva, ki ga je bil on sam ustanovil in temu P. P. D., ki je tako veličastno blestel na njegovi poset* niči, na njegovih pismih in njih zavitkih, celo na podvlaki njegovega klobuka?! To ni mo* goče, dajl Naenkrat mu je šinila imenitna misel v glavo. Kaj je pravzaprav napravil Costecalde takšnega? Vse, kar je mogel pokazati, so bili ti izprehodi na planinice. Kaj pa, če bi on, Tartarin, poskusil v teh treh mesecih do voli* tev izvršiti nekaj čisto posebnega —: zasaditi društveni prapor na eno najvišjih evropskih čeri, »recimoreč« na Jungfrauo ali Mont* Blanc?... To bi vse strmelo in zijalo, ko bi se vrnili To bi bila klofuta za Costecalda, ko bi »Fo* rum« obelodanil njegovo poročilo! Potem naj bi d predrznil le misliti, da ga izpodrine! Nemudoma se je lotil priprav. Skrivši je naroČil iz Pariza celo vrsto strokovnih knjig: Whymperjeve »Izlete v gore«, Tyndallove »Ledenike«, Stephan d* Arvov »Mont^Blanc«, poročila angleškega in švicarskega »Planina skega društva« ter si natrpal glavo z neštetimi planinskimi izrazi: »pomoli, grbine, meli, snežišča, poTi?e, krape, gmote, skrabljišča, vrtače,« dasi riti ni vedel, kaj pravzaprav pomenijo. Prva posledica je bila, da so ga začele mučiti hude sanje: tu je polzel brez konca navzdol, tam se naenkrat prekopicnil v brez* danje razpoke: tu so ga potegnili s seboj plu* zovi, tam ga nabodli ostri grebeni, ki je pri* letel nanje. In dolgo potem, ko se je že prebu* dil in po svoji navadi izpil svojo šokolado v postelji, mu je bilo kakor da ga ta mora še vedno tlači in duši. No, navzlic temu se je lotil vsako jutro, čim je vstal, svojih napornih vežb, da bi se čim bolj utrdil. Okrog in okrog Taraskona se vije drevo* red, ki se mu tam po domače pravi »Mestna pot«. Vsakega nedeljskega popoldneva na* pravijo Taraskonci, ki so navzlic svoji bujni domišljiji le tudi podvrženi stalnim nava* dam, ta obhod, in sicer vedno v isti smeri. Tartarin se je uril, da bi ga prehodil Že do* poldne osemkrat do desetkrat, Često celo od nasprotne strani. Držeč roko na hrbtu ie delal čisto majhne, toda počasne in trdne korake, kakor jih moraš delati v gorah; štacunarji pa, vsi osupli, da se tako kršijo starodavni kra* jevni običaji, so ugibali in ugibali, kaj naj to pomeni. Doma, na svojem eksotičnem vrtičku, sc je pripravljal junak na skoke čez razpokline s tem, da se je zaganjal cez svoj nizki, okrogli vodnjak, v katerem je Švigalo med vodno lečo nckfj zlatih ribic. Dvakrat sc mu je po* nesrečilo, da je padel v vodo in se moral preobleči. Ti neuspehi pa so ga le še bolj pod* žigali, in ker je opazil, da se mu rado v glavi vrti, se je učil korakati po ozkem robu obo^ da, naj se je še tako kričala stara služkinja, ki reva vseh teh coprnij kajpak ni mogla raz* ume ti. Istočasno je naročil pri nekem dobrem ključavničarju »va« Avignonu krampeže \Vhym,perjevega sistema za svojo obutev in cepin sistema Kenncdv. Nadalje si je priskr* bel samovarček za kavo na špirit, dve nepre-močljivi odeji in dvesto vatlov z žico preple* tene vrvi lastne iznajdbe. Dostavljanje vseh teh različnih predme* tov ter tajinstveno prihajanje in odhajanje ljudi, ki so jih imeli pripraviti za rabo, je dalo Taraskoncem silno veliko opraviti. »Predsednik nekaj kuha ...« so govorili po mestu. Toda, kaj vraga kuha? Gotovo je bilo le toliko, da nekaj izrednega, velikega; zakaj, kakor je tako lepo in dobro povedal hrabri in razumni poveljnik Bravida, bivši oblačilni stotnik, ki je govoril sploh najrajši v pregovorih: »Orel ne lovi mušic« 36 2 stran 9m SLOVENSKI NAROD % dne 15. aprila 192l. 84 5tcv đeimi premotrivanju nikakih strankarskih tendenc. Ako list ne bo izjrrešil določene smeri, si bo pridobil širom Slovenije lepo število prijateljev. Iz tega razloga pozdravljamo novega so-boritelja za avtonomno in nedeljivo Slovenijo! — No, lepega zaveznika si je pridobil » Avtonomistc! = Za naselitev Vranglove armade v naši kraljevini. BeogTad, 13. aprila. Načelnik generalnega štaba Vranglove armade Šapilov Je posetil danes minlstr-skega predsednika Pašića in mu ponudil, da se del Vranglove armado naseli v naši kraljevini Telef onska in brzolaiina poročila. Iz dežele anarhile. Običajni poboji in požigi. — Invalidi zasedli urade državnih železnic. — Benetke, 13. aprila. V Ca* stelbaldu so zažgali fašisti delavski dom, potem poslopje konsumnega društva in društveni dom. Spravili ao se tudi nad gostilno, ki jo vodi socijalist, in jo razbili. Storili so fa* šisti to, ker so bili na potu napa* deni s strani raznih ljudi. V Arqui so vrgli z delavskega doma sovjet* ski znak in izvesili rrobojnico. Po raznih krajih so pometali iz delav* skih domov slike Ljenina in Marca. Slično prihajajo vesti iz drugih kra* jev na Benečanskem. Boji med fa* šisti in komunisti se poostrujejo. — Firenze, 13. aprila. V Incisi Valdarnu so bili srditi boji. komu* nist Buceianti je bil ubit. V Foja* nu so naskočili fašisti občinski dom in so tam vse razmetali in raz* bili. Zaplenili so svoto 20.000 lir. Preiskali so tudi hišo župana, ko* munista Nuccija. V delavskem do* mu so vse razbili in uničili. — Novara, 13. aprila. Med na* cijonalisti in socijalisti se razvijajo hudi snori. Na soc. shodu je prišlo do spopadov. Nekaj oseb je bilo težko ranjenih. Iz Ferrare poročajo O bojih na Koperškem, kjer se je pripravljal velik atentat z bomba* mi. V Cecini, Cerrattini in drugih krajih pretepi, boji, v Buttapaetri boji in požigi. — Rim, 13. aprila. Vojni inva* lidi so že dolgo časa prosili vod* stvo državnih železnic, da bi name* stilo več brezposelnih invalidov. Bile so dane obljube ali izpolnile se niso. Zato pa so invalidi včeraj zjutraj zasedli vodstva železnic v Rimu, Milanu, Turinu, Genovi itd. S seboj so prinesli posteljno opra* vo in izjavili, da se ne umaknejo, dokler se ne izpolnijo njihove za* hteve. Pred vrati stoje straže. Vse tiste gospodične, ki služijo v želez* niških uradih pa jih hočejo invalidi nadomestiti s svojimi ljudmi, so odslovili in jih ne puste v urade. Na dvorišču ravnateljstva v Rimu se je vršil shod, katerega se je ude* ležilo tudi mnogo uradnikov, ki so odobravali nastop invalidov. 2e* lezniško ravnateljstvo je odklonilo okoli 5000 prošenj invalidov. Reso* lucija, ki je bila soglasno sprejeta, naznanja vladi, da se bo zapričet boj vršil do konca, da se izpolnijo niihove želje. Železničarji so izre* kli svojo solidarnost z invalidi. Palic grofu Slorzl. —d Rim, 13. aprila. Jugoslo* Venski ministrski predsednik je po* slal italijanskemu zunanjemu mini* stru grofu Sforzi brzojavko, v kate* ri se mu zahvaljuje v imenu vlade SHS za njegovo energično posto* panje v vprašanju poizkušene vr* nitve ekskralja Karla na Madžar* sko. Hardlng o mira z nemCIJo. d Wash\ngton, 12. aprila. V svoji poslanici Je izjavil predsednik Hardlng z Ozlrom na vprašanje posebnega miru z Nemčijo: Da se tehnično vzpostavi mirovno stanje z osrednjimi silami brez odlašanja, bi odobril tozadevne sklepe kongresa % omejitvami, ki bi čuvali naše pravire. Taka akcija bi se nikakor ne mogla razlagati za desertacijo od onih, s katerimi smo se borili ln doprinašali žrtve Prazno bi biio, sklepati posebne mirovne pogodbe z osrednjimi silami, ako bi mislili, da bodo te same zadostovale pri čuvanju naših lastnih pravic. Pri določevanju naših bodočih odnošajev bodo krit najsrečnejši pogoji veljala potrdila naših pravic In interesov, katere predvideva Že obstoječa mirovna pogodba. Predsednik Je izjavil dalje: Ko Je bila nadvlada zveze narodov končno-VelJavno zavrnjena in se Je to naznanilo •svetu In ko Je bilo doma ^rojrlašeuo mirovno stanje, se more Amerika znova udeležiti sodelovanja z drugimi narodi, ki streme po tem. da se vzpostavi splošni mir. Amerika Ima svoje obveznosti pri ureditvi položaja v Evropi. H koncu je dejal Har- ding: Za popolno vzpostavitev miru in za uresničenje ameriških stremljenj, da se ustanovi zveza narodov, ki naj pomaga vsemu svetu, je pripravljen delovarti na to, da bodo imele Zedinjene države pred očmi svoje do;žnosu\ ki jih morajo izpolniti v tej kritični perijodi sveta, -— d Washlngton, 13. aprila. V svoji poslanici je Izjavil predsednik Hardlng dalje: Sklep kongresa o posebnem miru ne sme vplivati na pravice obnovitev, katerih potrebuje vsa Evropa, Naše postopanje v vprašanju odgovornosti za vojno In potrebe pravične obnove Je že našlo resnega Izraza. Hardlng Izjavlja za nemožno, da bi se že sklenjeni dogovori Ignorirali Naš delež na obnovi ln vzpostavitvi, Je dejol predsednik Hardlng, se mora vpoštevajtl. Navz'lc odklonitvi zveze narodov, moramo nadaljevati v zmislu pogodb, sklepanje obveznosti, ki so za priznavanje naših pravic važne In ta odklonitev nikakor ne pomenja, da smo opusti'! stremljenje' po zvezi, katero zahteva mir. Predsednik upa, da bo moge derik Reiman je bil obdolžen. da je prereza! svoji ženi Idi lani 19. av* gusta vrat z britvijo. Polkovnik si je hotel na to končati življenje 8 tem, da si je prerezal žile na rokah, Reiman je hote! s svojo ženo odpo* tovati v Kairo, da si pridobi morda tam primerno službo. Ostal je v Trstu, kjer mu je denar, ki ga je imel s seboj skoro pošel. 19. avgu* sta zvečer je njegova žena v obupu zagrabila britev ter si prerezala vrat. Tako je povedal Rchnan sod« nikom. Tudi on se je hotel usmr* titi. Nato je pretresljivo jokal v sodni dvorani. Reiman ie bil opro* ščen. Nekaj gospodov je zbralo 1000 lir, da si pomaga za prvo ;>o* trebo. — Razpisana učiteljska mesta t Istrt Pulski okrajni šolski svet Je razpisal sledeča mesta na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom: V pulski občini: na mešani ljudski 5o!l v Montlću mesto voditelja 3. kategorije; na mešani ljudski Sol! v Pe-reju mesto voditelja 3. kat.: na meSaul ljudski šoli v Stlnjanu mesto nadučltelja 2. kat; na Isti §ol! mesto učiteljice 3. kat. —• V vodnjansld občini: na mešan! ljudski sol! v Krnici mesto voditelja 3. kat; na mešani ljudski šoli v Marčan! mesto nadučltija 2 kat.; na isti Sol! mesto učiteljice 3. kat. na meSani ljudski Sol! v Sejrotičih mesto voditelja 3. kat. — V kanfanarski občini: na meSani ljudski Soli v Baratu mesto voditelja 3. kat. — V svetvIČenatski občini: na mešani ljudski SoM v Bakordičih mesto voditelja 3 kat.; na meSani ljudski Soli v SmoIJanlh mesto voditelja 3. kat.; na meSani ljudski šoli v Stokovclh mesto voditelja 3. kat. — V barbanski občini: na meSani ljudski šoli v Barbanu mesto nadučltelja 2. kat.; na Isti So'1 mesto učiteljice 3. kat.; na mešan! ljudski Soli v Sv. Mariji od Zdravja mesto voditelja 3 kat.; na mešani ljudski Soli v Rakljn metfo nadu.f-telja 2. kat; na Isti Soli me^to učiteljice 3. kat.: na mešani Hudski Soli v Gročar! (Pe-tehlh) mesto voditelja 3. kat; na mešani ljudski Soli v Pomjanu mesto voditelja 3. kat — Obenem se razpišejo vsa mesta. M bi se Htecnfla Izprafnlt! v^led imenovania, odnosnih učnih moči na k?Vo Izmed 7iro-ral nadetih meaft. — Prošnje se mornjo vlo?l*I pri tmlsfrem oWa'nem *oiskem svetu, In sicer do 30. anrHa 1921 Prl1n*fTl se moralo: k-stnl Hct. dorrnvnKv r»ričevn'o o telesni STv>*nbno*H kva!,riVacM«:Vr> hn>H**vata f*n-bolla d! ouaHflca^ v dve*> |grr>!K- !^-e~t. Cand. phil.; Fizzi Walter, orofe?or: Pamrner Edgar, medicinee Ppmm^ Herman, onemi nevee in P^mner Lotar, jurist; F.5ger Ivan, jurist; Hitzl Prvin. trg. akademik: Pettauer Friderik, z rodbino, pis. vodia: Wa>Ttentsenag rTerbert, trg. akademik; "vVallents^hasr Oton, dijak: Rabie Leonom, lmjigovodkinja in dr. .Tanescihitz Bierfried, odvetnik. — Kakor se vidi, ie Število tistih, ki so optirali za Avstrijo, neverjetno majhno, da se človek začudeno vpraSuje: kje pa so v Liubliani ti^ti številni Nemci in nemčiirii, ki dan za dnevom zabavljajo na Jugoslavijo in P" a;o nerasodne ljudi proti obstoječemu redu, zakaj pa ti ne optirajo sedaj za AvFtri-30. Ze vedo, zakaj ne! Ker neoeio iti.v Avstrijo stradat, tu med Slovenci pa žive kakor mali borrovi v izobilju! Zares, čemu ne gredo? Prav radi bi se jih iznebili! — Ali se sme tako pisati? Iz Maribora poročajo: Današnja >Straža« prinaša pod tem naslovom članek v katerem se uvodoma, bridko pritožuje nad cenzuro, ki ji je pobelilo v prošnji Številki par stolpcev. Nato preide v oren-zivo in ljuto napade vlado, ministre, hujska radi davkov, rekoč, da smo postali brezpravni heloti, ki smejo plačevati davke, pravic pa nimamo. Nadalje pravi: Liberalni uradniki delajo, kar se jim poljubi; če se pritožiš, te rnzkričijo za proti državni element. Ce pišeš v liste o poslovanju uradnikov, pride cenzor in pobeli časopis. Policisti in žandarli so državotvorni element, ne pa slovensko ljudstvo, ki je pomagalo zasnovati Jueroslavijo. Rrzni Sku- tnrih: rat- skega izvora cvete htiiše nego med avstrijskim režimom nemškega kursa. To je lepa svoboda Jugoslavije 1 Živeli demokrati in njih klika, ki nam nudi tako prostost. — Tako >Stražac! V Mariboru se vsi čudijo, da cenzor tega no sramnega pamfleta ni zaplenil. — Volitev občinskega agrarne* ga odbora za Barje. V nedeljo, dne 17. aprila 1921, ob 2. popoldne se slovaki in Jugosloveni navezani drug na drugega in da je njih svetla bodočnost samo v najtesnejši med* sebojni zvezi in ljubezni. Tega se predvsem zavedajo čehoslovaki, zato tudi danes svečano izjavljajo, da zanje slejkoprej velja v Pragi pred tremi leti proglašeno geslo »Zvestoba za zvestobo«. G. gene* ralni konzul se je v iskrenih bese* dah zahvalil ge. županji Franji dr. Tavčarjevi, da je prevzela pokro* viteljstvo te prireditve ter končno predlagal, da se pošljejo pozdravne in vdanosrne brzojavke kralju Pe* tru, prestolonasledniku regentu Aleksandru in predsedniku češko* slovaške republike dr. Masarvku. Govor in predlog g. generalnega konzula je bil z navdušenim odobra* vanjem sprejet. Slavnostni govor je imel pisatelj prof. dr. Ivan Lah. V svojem govoru je označil veliko važnost zgodovinskega dne 13. apri* la, ki pomenja v zgodovini češko* slovaškega in jugoslovenskega na* roda, zdihujočega do takrat pod težkim avstrijskim jarmom, zače* tek sistematične borbe za osvobo* ditev; naglašal je, da je izvojevana svoboda samo plod skupnega brat. dela, da se bo ista dala ohraniti samo tedaj, ako bosta Jugoslo* ven in Čehoslovak tudi v bodoče stopala ramo ob rami kot neraz* družna in verna brata, ki se podpis rata drug drugega v radosti in tugi , bln] stra~iio ^ >mestih fa ^ v sreči m nesreči. Lepo zasnovani j vohunstvo in denunoijanstvo demok dr. Lahov govor je vzbudil navdu* šen aplavz. Član narodnega gleda* lišča g. Zv. Rogoz je nato recitiral prekrasno, idejno globoko zamiš* ljeno pesem velikega češkega pes* nika Nerade »Naprej« in znano Simon Gregorčičevo odo »Bratom Cehom«. Glasbene točke je izvajal jugoslovenski kvartet z znano pre* ciznostjo in umetniško dovrše* nostjo. Izvajal je dva odlomka iz J* v šoh n* Barju volitev v ob* Smetanovega velikega dela »Iz mo* c.mskl agrarni odbor. Pravico, vo* jega življenja« ter dva Dvorakova ™ v f» odbor, imajo vsi oni in te* takisto prekrasna komada. Operna : resenti iz Crne vasi. Ilovice, Havpt* pevka godč. Zdenka Zikova je do* I niance, Ižanske ceste itd., ki so vpi* vršeno lepo, s finim umetniškim razumevanjem pela arijo iz opere »Libušc« in Novakovo »Pesmi«. Operni pevec Šindler je takisto ču* stveno zapel dve Smetanovi ariji in Lajovičevo »Mesec v izbi«. Oba pevca sta žela obilo pohvale, gdč. Zikovi pa je bil poklonjen krasen šopek cvetlic. Vsa prireditev v svo* ji intimni prisrčnosti je bila pre* krasna iskrena manifestacija ee* škosjugoslovenske zveze, katere zi* sani v ta volilni imenik. — Člani, vpisani v 1. in 2. katergoriji, rvorii« prvo volilno skuoino in volijo po enega odbornika za vsakih 10 v ime* niku vpisanih volilcev. 3., 4. in 5. kategorija ni v tozadevnem ime* niku zastopana. — Stari bankovci se zamenjalo! Po informacijah finančne dclceaciie v Ljubliani je zameno bankovcev av-stro-ogrske banke pričakovati v kratkem roku. Zameno, za katero so vse predpriprave končane. bodo vršili belka je stekla pred tremi leti v davčni uradi, čim odredi senerajni in- spektorat rok, v katerem naj se zamena izvrši. — Carinska revizija pri vlakih. Iz Maribora nam pišejo: Kakor je bilo že javljeno, je carinsko pregle-dovanje v brzih in ekspresnih vla* kih medpotoma ukinjeno in se vse pregledovanje vrši v obmejnih po* stajah t. j. v Mariboru in Rakeku. V nedeljo je bilo pri ekspres, vla* ku z Dunaja ozir. iz Prage prvi* krat tako pregledovanje v Maribo* ru. Slo je v redu, samo vlak je na* pravil nekaj malega zamude črez normalo. Pa ne veliko. — Vse dru* gače je bilo v torek pri direktnih ekspresnih vlakih v Avstrijo. Tu so morali izstopiti vsi potniki, iti iz kolodvora ven in potem skozi revi* zijo zopet na kolodvor. Ker so imeli vsi veliko prtljage, so nosali veliko zaslužili. Ljudje so godrnjali, da e bilo joj. Vlaka sta napravila veli* kansko zamudo. Izkazalo se je, da to ni ne praktično, ne priporoča ljivo za tujski promet. V prihodnje bo pregledovanje v vlaku, kakor pri iavozu, ker je praktičnejše. /~- Pretep radi kritike. Stano* valci v bližini dramskega gledali* šča so včeraj okoli 2. popoldne zve* davo odpirali okna in z velikim za* nimanjem sledili fazam neenakega boja, ki se je vodil na cesti, prašni in umazani, med dvema gospodo* ran, predstavnikoma umetnosti. Na cesti se je zbralo znatno število gledalcev, ki so pasivno smotriii ves nekulturni prizor. Pred dram* skim gledališčem je omenjeni čas stal komponist in kritik Marijo Kogoj v družbi jiesnikov Podbev* ška in Jarca. Iz Gradišča pa je stos pal v družbi svojih tovarišev operni pevec Kovač. Hotel je iti v pisarno dramskega gledališča. Na cesti je zazrl Kogoja. Ker je Kogoj včeraj kritiko, ki se je nanašala tudi na Kovača, se je čutil le^ta osebno žaljenega. Ko je Kovač zagledal Kogoja, je razburjen pristopil k njemu in ga osorno vprašal: »Koli* ko časa še mislite vezati otrobe po časopisih?« Kogoj mu je odvrnil: »To je moja stvar!« Kovač je nato Kogoja sunil v nogo: »To pa je mo* ja!« Žaeei se je pretep. Zavrtela sta se proti žični ograji pred dramskim gledališčem, nato pa padla oba v cestni prah. Kovač si je pri tem strgal lepe modne hlače. Podhev* šek je ogorčeno kritiziral ta nastop, j vmes raje posegel za svojega tova* | riša pevec Terbuhovič, češ, naj ga » le premlati — tej:;a kritika. Nekul* turnemu prizoru je napravil konec stražnik, kateremu se je Kovač predstavil in nato odšel proti pi* sarni dramskega gledališča. Kogoj je odšel s stražnikom na policijsko ravnateljstvo, kjer so sestavili pro* tokol o tem sramotnem dogodku. — Kaj je bil povod temu škandalu na cesti? Kakor znano, je Marij Kogoj kot kritik že svoječasno ostro na* padal pevca Kovača. Med njima se je že po polomi: 1918 razvilo ostro osebno nasprotje, ki se je tekom časa stopnjevalo. Ko je lansko leto moral Kovač prevzeti vlogo Len* skega v »Onjeginu« in jo v sedmih dneh naštudirati, je potem kritik Kogoj napisal zanj nelaskavo oce* no. To je Kovača tako razburilo, da je na verandi kavarne »Zvezda« in pred Staculom dejansko napadel Kogoja. Zaradi tega napada je bil Kovač obsojen na 100 K denarne kazni in 400 odvetniških stroškov. Mi se v osebni spor med kritikom in pevcem ne vtikamo, pravimo pa, da se take reci ne rešujejo s pestjo. Dogodek je škandal, ki ga obsoja vsak kulturen človek, in naj potem simpatizira za pevca Kovača ali za kritika Kogoja. — Okostnjaki na stavbišču »Gospodarske banke«. Pri konanju temelja »Gospodarske banke« na Miklošičevi cesti so naleteli tamkaj zaposleni delavci, kakor srno že po* ročali, na okostn;ake. V petek dne 8. t. m. predpoldne so v vzhodnem delu stavbišča našli v produ 3 okostnjak?, pop o'dne pa še dva. Nekateri izmed teh so imeli težke skale na sebi. Boljše dele teh oko* stij so izročili muzeju. Pri nadalj* nem kopanju so pa včeraj 13. t. m. našii zopet 4 okostnjake, ki so pa oči vidno bolj ohranjeni, kakor prej* šnji, kljub temu, da so popolnoma v prsti. Po njihovi kakovosti soditi niso stari dosti nad 30 let. Ker te* melj izgradbe ni niti do polovice izkopan, se računa s sigurnostjo, da bodo izkopali še nadaljne okost* njake. Kako so prišli ti okostnjaki tu v zemljo, je zagonetka. O tem se širijo po mestu različne govo* rice, tako n. r.p da je bil tu nekdaj gostilniški vrt in da so to sigurno kosti bogatih trgovcev, katere je gostilničar ubil in oropal; potem se govori o neki bolnici, ki je tukaj po* kopavala svoje mrliče. Zakaj pa je bilo potem pokopališče? Ker go* tovo vsakodar zanima, odkod na tem mestu človeške kosti, bi nač ka* zalo, da bi se odredile potrebne po* izvedbe, da se dožene. kako so pri* šla na ta nenavaden kraj, kjer si* gumo ni bilo pokopališča, ta člo\ ^ ška ogrodja? —^Koroška Bela. Deželni vlada je naklonila po^orelcem na Koroški Bc i ter prizadetim posestiiikotn in družinam na Javoniiku, katerim so italijanski letalci uničili v letu 1917 z zažigal-nimi bombami hiše, ^^spodarska po-slop.a, obleko itd., izdatno podporo kot prvo Pomoč za zboljšanje socialne bede. Podpisani pogoreiski odbor se v imena vseli pogorelcev najprisrčnebc-zahvaljuje za dobrohotno darilo ter upa. da bo deželna viada še nadalje podpirala pomožno akcijo pri osrednji dadi, oziroma reparacij ski komisiji v Beogradu. Pogorelski odbor: Cop Anton, Čoo Blaž, Vidic lanez, Malej Franc. — Okrajna essta Maribor - Gr«aiia Radgona pred podržavljenjem. Ker je promet s i'rrkniunem preko Spil j ukinjen, so se o'»mili merodajni krogi na c ntralno vlado, dn *e sedaj močno frekventirano okr«jno eesto Maribor-v. Lenart-Gornja Radgona, ki je bi a <.'r doslej jako zanemarjena, iioilržavi. Centralna vlada je buje fmu nnćrtu naklonjena in jo podržavljenje te oeste pričakovati v najkrajšem časa. — Seja mariboi"**.;effra mc^rnrra sosveta. Iz Maribora poročajo: Nocoj je bila seja mariborskega mestnega eo-sveta. Sprejo! se je predlog, * r.-etn-pr'Vn. !:i imajo pripraviti vse za najdostojnejši •m e-jern. Nato je bilo poročilo likvidacijskega odViora ^rosr^odar^keera urada ter rasne drage s t ena odi ^ror^ v zvezi stn-ječe sadeve. Finančno gospodarski odbor je predlagal za mestno električno podjetje po 2.000.000 K za izpopolnitev ornrnž:^. Predlori *o bili spreie*!. Končno se ie :*r rravljalo o prezidavi nekaterih vojaških barak v stanovanjske hiše in nakazalo rn^riborcl:i Ijnd-5ki knjižnici podporo 1000 K. — .TcM'o; «!u:>ben" rvestobe. Pri tvornici pol ,::t"a T. Naglas ?ta praznovala t-? dni SOletno-o oziro^i 4nio+nir'o neprestanem zvoneča službovanj a ▼ i^tem podjetja rr!;r..',r:a Fran~ Nagi in Josip Lapajnar. O. Naglosi fe tudi na kandidatni listi JPS za obči^-ke volitve jr. Lapajnar pa fe Ml preteklo lp-'-•) r ri" r.-e-vi r ? 401etno sodelovanje rt-, pri ljubljanskem reševalnem in gasilnem društvu z nr'^nn^voTn. TVrdka Tvrdka Naglas re fe tega pomembnega jubileja v primerni obliki s-oorrin^1.! in tudi rr;i r.eliT^o zaslužnima sojncScsr noma, da fim bodi sojeno hTdi še nadalj* no ospešno nadaljevanie njune vzorr.o zvestobe. — IV zdraviliška v F.ejr-^-ii Vrtini ie razpisano mesto ravnate1'.-:. Proz i'"1 \e vložiti do 6nn 2i. t. m. pri poverjeništvn za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v Vi -.dnem listo št. SS z dne 14. aprila t. L — Br«: iz zaporov. Poljeđelee T^u-Ii3 Štefan iz Peškevcev pri Murski Soboti je poVreimil \z preiskovalnega zapora okrajnega sodišča v Murski Soboti. Bil je v preiskavi zaradi rx>sku-Šeneza irmora. — Kolo si je sposodi!. Ka Dunaiu roieni Vladimir Mladič, mehanfk pri tvrdki za električno potreK-elne ^ : ; \ in Gabrovšek v Kranju, si je izposodi] v imenu tvrdke pri IrJjncavnicarja ?iimu kolo. 5% kolesom pa pa ni bi'o yi B nazri. Nenadoma ie zapustil shižbo in izginil. — Iz LjuftČJane izsrnani. Iz okolica ljubljanskega poliHjskepra ravnateljstva <=o izgnani: V Kropi rojeni Gašp< r Eržen za dobo 5 let Jakob Saksida iz Prvacine za dol o 15 let in France Zimi iz Grabe* pri Radovljici "a dobo 5 let. Omon;epi so tujemu imetju zelo nevarni individnji. — Mast se dobiva v aproviz. prodajalni na Poljanski ce^ri št. 15. kg a K 40. dokler traja zaloga. — V Vojaškem domu v Rojraški Slatini je umrl 1?. t. m. vo:ni invalid Ditmajer Miroslav, na tuberkulozi Črev. Drma je bil iz l?dcčcsrn brcera pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Pokojnik je bil v vsakem oziru vzgleđen mladenič. N. v m. p.! F&tm vi BohlnfEi. O katastrofalnem požarju v Soteski v bohinjski korlini nam javljajo še nekatere ; zanimiva podrobnosti: KaVo ie nastal požar na žaji verskejra , zaklada? Prvotna domneva, da Je požar zaretila kaka zlobna roka, je brez podlage in izključena. Verjetnejša je naslednja verzija: Nekaj ur pred Izbnihom požarja na žasi le nastal nasproti žajje v neposredni bližini gozdni požar, poveročen od lokomotive državne železnice, ki je vozila okoli poldne mimo žace Na žatjj zaposlenih osem Žagarjev fe takoj odhitelo srasit ta gozdni požar, štirje zagarli so ostali na Žasri. Ko so pogasili po^ar v gozdti, so se vrnili na ž ago, irdsL v tem trenotku so opazili na za?? med »gatrom* in cirkularko v žaganju ogenj Obupno so zaklicali: *Se-daj pa gori na žagi!« Ogenj se je s tako nenavadno nacrlfco Siri1, da so se delavrf komai rcSil! z žage in da ognja niso mogli uduSH! Kafcftf že porn^ano. fe nastal grozen nožar kf le vpe^ptn med^-no žago z dvema gat-omn in tremi drlralarlcamf, okoli treh rton^lrf-« ^^nreM je tekom dneva jr. noTf '000 rrra h^ov Ti Modi so gorri? Vot krm in ">0 roi ^^Scii bir-Hi se v*~n'i in go^olf Vot Sj 'ih % r*etro'A'em p^'M P->1i> le z^o^oio 31 va^nnnv žar^a"?* in krsini- _kqve Uničeno Da je bilo tudi skladišči fine-_ ga rezanega lesa okoli 3000 m8 Celokupno je zgorelo nad 200 vagonov lesa. £koda 4 milijone na lesu. Mod požarom so bili naravnost veli"5 častni prizori! Vsled vročine je nastal močan veter. Na vseh kra.ih so se pojavljali visoki vrtinci isker in žerjavico. Kot žareči stebri so vrtinci p'esali po bli/.nji okoli:! ln ravno ti vrtinci so povzročili, da so ve bližnji veliki gozdni kompleksi vžgal<. Vnela sc ie trava in suho resje. Ta požar so sedaj že deloma uduSili. Tu pa tam ?e tli na vrli-vin tclovce. VčerafinH, fleer malenkostmi dež, Je nekoliko pripomoć k cduSeniu požarja. Navadne hr>-cralne požarnih bra-mh Ij Bohinlske Bde, Mlteeta, Rečice la BoMnf-.? Bistrice «o bile brez vsak* moCi i« brez vsakega uspeha Sele mot-rra brir-Kafna, ki pa je fafJbof prišla 5ele oko« ponoči rn ara] gori^Ca. Je zamogla z učinkom gasiti in ukrotiti grozni naravni element. Obranili s ole e^o sidadllee pri postajt okoli "°0') r~!% !? karero priredi v nedeljo. 17. t. m r dru^t\7eni telovadnici. Začetek ob zveier. Sodeluje društveni salonski orkester in pevski zbor. Jeseniški Sokol je sigurno eno Daibol] scAT-a^no* stim raznih elementov izrx>stnvljerio društvo oberem pa eno naimarli^vejSm na dežeii. Zato mamo. da se vsi pošteno misleči v častnem številu od*o-vefo vabilu.___jj TmrfsUVks *m sp®rf. —» Flonjske dirke v Beo^rudn,' Dunavsko kolo Jabacev >Knez Mihaflo« prUsdi loto.^ v E^crrndu tele dirke:' Dne 24. anrila, dno 2. maja, G. rnaja, 15. maia, 20. jiuiija, 20. junija, 28. Junija^ 12. julija, 11. septembra, 19. septembra,-21. septembra in 25. septembra. Vsa potrebna pojasnila dajo Dunavsko kolo fahaeev >Knez Mihajloc v Leogradu- Hospodarske uestL —g Slov. trgovsko dntitvn »Merkarir naznanja svojim p n. Članom, da priredi v prihodnjih dne-h tečaj o carin*, sestavljanju deklaracij Itd. Tečaj bo trajal približno 14 dni Trgovce ln trgovske nastar- Ijence, ki se nameravajo tega tečaja uda-ležiti prosimo, da prijavijo svojo ude efbo društvu »Merksr« pismeno a!l ustmeno dri ponedclilui, 15. t. m. Dri^rvcna pisaraat OradlSce 17, I. Gg. Člane opozarjamo nt veliko važnost tega tečaja in jih vabimo^ da se v čim večjem Številu oglase. Priče^ tek in kni tečaja bomo pravočasno oe-' javili —a: Mineralno olje. Glasom rat- nisa ministrstA-a za prehrano in obnovo so dovolitve za uvos mineralnih olj fe inr)7cmst\ra ukinjene. Odslei sme vsakdo, ki «e izkaže, da ima protokolirano firmo ter da fe plačal predpisa ni da* vek, uvažati mineralna ofia brez orivo l?t\'e imenovancera ministrstva, oziroot* n.cgovih odsekov. Borze. —d Zaareb, 13. aprila, BerOlio 557.r,(V—229. Ttalh'a 260—262. Len doto 569, Novi Jork kabel 142—143^ Novi Jork 6sk 139.50-140.50, Parit 1015—1016. Pra^ra 19S—109, Svic.a 242^ do 2500, Dima i 23.25—2355, Budimp* šta 51—51.50. Valuto: dolarji 138.50 do 139 avstr. krono 23.50—0, carski rubljl 65—85, francoski franki 0—1015, napo-leondor 475—477, nemške marke 226 do 228, romunski leji 209—211. italija* pko lire 645—660, češkoslovaško krone 190—0. —d Dunaj. 13. aprila. Devise: Amsterdam 218.50—219.50. Zasrreb 441 d> 445, Beograd 1760—1780, Borolin 100» do 1008, Budimpešta 233— 235, Bukar rešta 1045—10o5, London 3480—2500, Milan 2915—2935, Novi Jork 635—639, Pariz 4480—4*20, Prnera 879—885, So-fiia 74^—755, Varšava 77.50—79.50. On* rih 10 875—10 025 Valute: dolarii CM do 633, levi 745—755, nemške marke 1007—1013. ansrleSki funti 2470—2190, rraneoeki franki 4455—4495, holandskl Koldinaril 21750—21PoO italijanske lire 2905— 2925. dinarji ti«oč^ki 17"2-1772, polivke marke 84 —86. leji 1000—1050, mbl}] 247—253, Sviear^ki franki 10825 dr. 10.875, češkoslovaško krone 879 de 885, madžarske krone 2^0—232. Ustanovna sliapSCSsn Ceškosio^si&o — Jngoslsssss&s lige. —d Praga, 13. aprila. Nocoj je bila v stari zgodovinski dvorani Staro-rnestne Radnice ustanovna skupščina češkoslovaške - jugoslovenske lige. K svečanemu značaju skupščine je pripomogla obilna udeležba zastopnikov vseh češkoslovaških političnih smeri ter zastopnikov umetnosti in znanosti itd. Skupščini je prisostvoval župan stolnega mesta Prage dr. Baxa, poslanik kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev Ivan Hribar s soprogo, polkovnik Popovič s soprogo, častni konzul Bradanovič, generalni konzul Vukovič in člani Jugoslovenskega poslaništva in jugoslo venskega konzulata, profesor Bukovac, Član češkoslovaške komisije v Zagrebu Giunio, zastopnika vlade, minister za javna dela Kovarik in minister za narodno brambo general Hu-sak. predsednik narodne skunSčine Tomašek. bivša ministra Svehla in dr. Nodža. predsednik narodnega sveta Prokupek, predsednik Ceske Obce Sokolske dr Scheiner, predsednik Češke Obce novinarske pisatelj HoleČek, več poslancev in senatorjev itd. Skupščino je otvoril župan dr. Baxa, nakar so govorili pisatelj Jaroslav Kvapil, poslanik Hribar in v imenu Slovakov dr. Hodža, nadalje Prokupek v imenu narodnega sveta in prof. Dvorskv. Vsi govorniki so naglašali namen lige. to ie poalob-ljenje zavesti enotnosti ciliev in usode obeh nrodov, enotnosti duše in srca. ki bosta nadomestili zemljepisni koridor med obema narodoma. Pozdravne brzojavke so poslali Ijublanski Žuoan dr. Tavčar, splitski župan dr. Tartatrlia. češkoslovaška komisija v Zagrebu, uredništva »Riječi« v Zatrrebu, »Nove Dobe« in »Života« v Snl'ni. senator Klofač, lzvrševalni odbor češkoslovaška socialno-demokratske stranke in mnogoštevilna slovenska društva na Češkem. Za predsednika lige je bil izvoljen župan dr. Raxa, za podpredsednika pa častni konzul Roko llradano- vič in vseučilični profesor dr. Viktor Dvorskv. Na Češkem se ie ustanovilo že devet sekcij lige. Poslanik Hribar ie naznanil, da se slična liga ustanovi tudi v Jugoslaviji . — d Beograd, 13. aprila. »Tri* buna« piše, da verifikaciiski odsek ni mogel sklepati glede Protičcvecja mandata, ker opozicija iz taktičnih razlogov noče prisostvovati sejam odseka. Opozicija boče zadrževati sklep še nekaj tednov, da bi Protić dobil priliko, da bi zemljoradniki, socialisti, republikanci in komunisti zrušili vlado Nikole Pašića, ko bi prišel v konstituanto. — Beograd, M. aprila. Po doslej nrijavl enih listah za vo no odškodnino se ie Ugotovilo, da znaša škoda, ki je bila povzročena Srbiji 19 milijard di- nar ev. To uradno poročilo je bilo poslano naši delegaciji paribke reparacii-ske komisije. Uladaa ferlza na Rlzdiarsfecin. —d BudlmnVa, 13. apr la. Danes popoldne ie hi! v ministrskem predsed-ni^tvu raztrovor rrioictr~v ki so •? iz- klučno bavili z mn!ctrsko krizo. Po razgovoru sta bila ministrski predsed-p;k crnf Telrkl in grof Štefan Bethleti sprejeta v avdijenci pri državnem upravniku. V stranki krsčaniko-naci-jonalne zveze je grof Julia Andrassv nocoj izjav.1, da je vlada podala ostavko, ki jo je državni upravnik sprejeL V stranki malih poljedelcev je minister Štefan Szabo-Nagvatad naznarJl do-misijo vlade, ki jo je označil kot posledico ostavke ministrskega predsednika. Minister je izjavil, da se glede naslednika grofa Telekija vrše že ve£ dni p »gajanja. _ Polzuedtsz. — Izgubnla ali ukradena Je bila vrem šetaicem dobro znana domača sraka. Cesta na Rožnik 23. Kdor bi vede! zanjo se prosi, da to sporoči lastniku Brezniku prod dobri nagradi . Izgubita se je otroška oblek ca od Cankarjevega nabrežja skozi Llngar-jevo ulico do stolnice. NavdlteU naj lo odda upravništvu »Slov. Naroda«. — Izjrubllo se Je v mestu, v soboto, 0. t. m, popoldne 7 ključev. PoSten najdl-tc'j nal flh odda proti nagradi pri vratarju strojne tovarne na Punajski ce^tl £t. 38 aimii mniiiiiHiiMimiimiiiiiniimiiniMiMiiimimnimc iolsklh hi pisarniških potrebščin. = E ■ Založništvo raznovrstnih razglednic M. Ticar, Llnbllana. iimniiinnniiiiiinnimmiiniiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuih'; opim vilo ali maoiio lilo z vrtom v prijaznem kraju na Gorenjskem blizo železnice Ponudbe pod wPrraz8fl kraj 2604" na upravništvo Slov. Naroda. Prodaše v Krarvu It p stavbeni nro-stor ro iipooni ceni Veix pove Viljem Pfandoer, Kranj. 2 A3 Damsko kolo. čar, Snbičeva c 6 iti. dobioohrr nično, se kupi. A. V>r-2624 Veliko p'dišijo sprejme la&ai m-mu strojepisno, rtr^rt nemške stenografije. Naslov pove uprav Slov. Naroda. 2633 Hof^rski kandidat se takoi sprejme Eri notarju dr. Karlu Schmidinger v jub jam. Pogoji po dogovoru. 2591 Sire:me se več gosp^Sov n: domačo hrano. ŠETn se v upr. ar. 2623 nnn'rnifii vještu hrv. ili slov, i IluPiSniCU njemačkom jeziku, stenografiji, stroje isu 1 pravopisu traži sa čim skornji nastup tt. Jolio LaoJ 1 drag, t?orn. skladist. gospodarskih strojeva. §W mmmmalo mizarsko mizo IVU P i Bil (skobelnik) za d malo porabo (Hobelbank) novo ali že rabljeno, samo da ni preveč poškodovana Velikost 1 30 do 1*50 cm. Oglase vpo-slati pod .Mizarska miza 2606* na upr. Slovenskega Naroda. 26G6 Drnrla ca popolna oprava za manj-rl Uuu JC §o trgovino kakor tudi Šivalni stroj za čevliarje sistem ,Howe* ter velik, z železom okovan zaboj, primeren za kramarje. Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 2607 Gospodična vešča strojepisja, Išče mesta kot pisarniška moč oziroma strojepiska. — Gre samo izven Ljubljane. — Ce-.jene ponudbe z označbo plače pod .Strojepiska.^^• na uprav. Slov. Naroda. 2603 Ssreime se psajafta pirnl st'ok Oferte je poblati na poitn predal Ljobljana 109 2560 železno kupi tovarna Zgoše-Lesoe. 2561 Kupim stara vrata in itai Poizve se: flradaas&ga vas št. 48. 2610 3š:em pekarijo v najem v kakšnem prometnem kraju v m stu ali trgu ali na deželi. Naslov pove upr. Slovenskega Naioda. 2611 preda se mn otročka po- -*r* *H P° ug°dni ceni. Po:zve se v >mid trafiki Seror, Selenfearsjo- va ulica it. 1. 2614 prcDa se Sabro ohranjena M/ie^oltsi *z trdega le?a z modmeem. pOMCtjl EcEljeva cesta 24 11. 2615 R«na krepka deklica °^°;;e13 sprejme takoj v službo proti c?ioin: eskrbi. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda. 2618 Klad mo5 xc"? alovenSclne In llfUfcf nemščine, se vzame v službo kot 5klaJiščar Oftrte poslati pod .A*Ud mol 2tW5* na upravni- . skor<» nov m^ih^n Ir^pf ben. inov n^ot r do 2 Proda se HP >n noško kolo n »tvo Slovenskega * }b boliš? okrenčajpfe [^S sredstvo za €>čr> sle !n ctrftk« |r žele nato vino lekarnarja O. Flcccltja v L\mbl asi. [ Naslov pove ui rav-aroda. 7552 ete- parketni mojster, Ponndbf popolnona samostojna moč. se sprejme. Pormdb^ z izpričevali naj se pošljejo na F. Heisrihar, le na iadaatrija, šk»fja Loka. 2590 omili 30.000 kutin ptlstaiS _________t v ko c" •ma na pnda [favi VerklJJB. posestni- 2569 50—PO vag nov, na bližnji postaji Ljubljane se ceno prodajo. Ponudbe pod »Dr?a 25S9" i a upravo Slov. N..r. t s 5 sobami In kuhinjo ter z vrtom na rerifer ji Takojšnje ponudbe z natančno na\ f dbo cene in lege hiše naprošam rod .Perifer >a 2551" na opiavništvo Slovenskega Naroda. £oka!e za Irpvino ^ ^ ponudbe upravi lista pod .Trgovski lo- lal T 93 A»"*17trV3 potpuno vieš*a može mje-jlifctli*« st0 odmah dl po dogovoru nastupiti P'ača do 8CX) K i cela obskr-ba, st*n tobert Bsssrlcek, Bjelovar 2392 nagrado, Slovenskega Naroda. 2606 Proda sa takoj rad! Izselitve enonaJstropna hi?a z vrtom v Ljubljani, pripravna za vssko obrt, v najboljšem »tanju. Nas'ov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2602 OHe?chau .Pt č* 1C0/1O0, Abadie, Al-tesse, Club 100'6O v knj gah nadalje stročnice Jakobi, Lemo in Radiks pri- poroča ^SrsM S5l5*IC Ljobllana, S?. Jaiaba rrf št 9. Ob priliki smrti naše ljubljene matere izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so jo v dolgotrajni bolezni obiskovali, jo v trpljenju tolažili, za njo molili ter jo ob pogrebu spremili k zadnjemu počitku. Predvsem pa bodi izrečena nas vseh najiskreneiša zahvala gosp. primariju dr. Jenku, ki je ves čas bolezni z izredno veliko požtvovalnostjo naši dragi mami lajšal telesno trpljenje, iskrena zahvala č. usmiljeni sestri Cilki za vneto in ljubeznivo postrežbo v zadnjih mesecih; lepa zahvala preč. duhovščini za dušno tolažbo ter za spremstvo pri pogrebu, prisrčen: Bog plačaj I vsem, ki so kakorkoli izkazovali naši rajnici v bolezni in smrti dušna in telesna dela usmiljenja. V LJUBLJANI, dne 11. aprila 1921. Zshs^očl ostali. dam onemu, kateri ml pre- rkrM al- odstoci lokal na prometnem kraju v Liubljan'. Išče se tudi majhen lokslček za prodajo kruha. — Ponudbe pod .Nagrada 2547" na uzra.ni : r . Naroda. 2S47 godala, loke. pihala In po'reb. ščine. Strune na drobno in debelo. Specja' -7 trte: ReMance. B ack Erids, Elite predvojnim motorjem, Ena odprta, porabna za ELDORADO koruzo, pšeateo, ie£m*m, oves, moko, otrobe, Speh in mast je le Đačka, a nakupovalni vir pri podpisani Firmi. Kompletni vlaki do Zagreba, a v Zagrebu se vagoni razdelijo in tako se vo-znina poceni, a kupci hitreje dobe blago. Pajo Brkllažić Sombor. Vješti soboslikarski i ličilački (pleskarski) pomočnici primaju se odmah, na stalno uz dobru plaću. Upitati kod MišićiUfagnes Zagreb, Prilaz 5G. Proda se tali starejša, srretna, dobro tzveibana v manuiik urni »troki, in Bitaka poštenih staršev, % primerno *o'«ko i obrazbo, se «.prejmet«» pri V:r- mmm*m aamjt' 1= 2r: % W\\ i? &iM & sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodne šimi pogoji. Prevzema vs© Sančae posle pođ asingodKoJžIml poso> Beograd, Ccljoy Dubrovnik, Koior, Kranj, LJubljana, Maribor, tifleftko-¥ić, Opatija, Sarajevo, SpSii, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wšen. Poslovne zve^e z vsemi večj mi kraji v tu- in inozemstvu. l^amina |n Usk »Narodne tiskarne« ca tastvatal del uilitovoren Valeuila Kopitar. YX