raziskovalnega centra Xerox, razpravljal pa je predvsem o zahtevah industrijskih strank, o razlikah med akademskim in industrijskim raziskovanjem, o spremembah v povpraševanju po industrijskih aplikacijah in glavnih problemih, s katerimi se raziskovalci v industrijskem svetu srečujejo. Karin Verspoor iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu pa je predstavila obdelavo naravnega jezika za področje medicine in biologije, ki je v zadnjih letih doživelo pravi razmah. Za razliko od mnogih drugih področij je razveseljivo dejstvo, da biomedicina razpolaga z izjemno bogatimi in prosto dostopnimi jezikovnimi viri, kot sta na primer ontologija Gene Ontology in korpus Genia.
Konferenco je dopolnilo tudi devet zelo raznolikih in bogatih spremljajočih delavnic, ki so se zvrstile dan pred konferenco in dan po njej. Pred začetkom glavne konference sta Elena Paskaleva in Milena Slavcheva pripravili delavnico z naslovom A Common Natural Language Processing Paradigm For Balkan Languages, na kateri smo slišali prispevke o trenutnem stanju in morebitnih težavah najrazličnejših jezikovnih virov držav z Balkanskega polotoka, tudi iz Slovenije. Petya Osenova, Erhard Hinrichs in John Nerbonne so organizirali delavnico Computational phonology, Thierry Poibeau in Horacio Saggion pa sta priredila delavnico na temo Multi-source Multilingual Information Extraction and Summarization. Delavnica Natural Language
Processing and Knowledge Representation for eLearning Environments je potekala v organizaciji Paole Monachesi, Lotharja Lemnitzerja in Cristine Vertan, medtem ko so Montse Maritxalar, Nerea Ezeiza in Mathias Schulze pripravili delavnico NLP for Educational Resources.
Po zaključku konference so se zvrstile še naslednje delavnice: Acquisition and management of multilingual lexicons v organizaciji Viktorja Pekarja, Diane Inkpen in Andrea Mullonija; Constantin Orasan in Sandra Kuebler sta izvedla delavnico Computer-aided language processing -CALP, Klaus Schulz in Stoyan Mihov sta pripravila delavnico Finite-State Techniques and Approximate Search, Marina Santini in Georg Rehm pa delavnico Towards Genre-enabled search engines: the impact of NLP.
Poleg resnično bogatega in kakovostnega programa so se organizatorji odlično odrezali pri brezhibni izvedbi celotnega dogodka, uspelo pa jim je ustvariti tudi pristno in sproščeno vzdušje, v katerem je bilo druženje nadvse prijetno. V spomin se bo vtisnila še resnično posrečena lokacija, kjer so se po izteku dnevnega programa možnosti za sproščanje, rekreacijo, kulinarične užitke in zabavo pozno v noč kar same ponujale.
Darja Fišer
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta darja.fiser@guest arnes.si
LT&C 2007 - Language and Technology Conference, Poznan, Poljska 5.-7. 10. 2007
V prvih dneh oktobra je v Poznanu na Poljskem Fakulteta za matematiko in računalništvo v sodelovanju s Fundacijo Univerze Adama Mickiewicza organizirala tretjo mednarodno konferenco Language and Technology Conference (http://www. ltc.amu.edu.pl/). Na njej smo slišali več kot
100 prispevkov in videli 10 posterjev ter 10 demonstracij aplikacij z najrazličnejših jezikovno-tehnoloških področij. Avtorji prispevkov so prišli z zelo različnih koncev, vse od Poljske do Južnoafriške republike (slovenske barve so zastopali tako predstavniki z ljubljanske kot z
mariborske univerze), njihovi prispevki pa so bili razdeljeni na 10 različnih sekcij. Te so bile: informacijsko poizvedovanje in luščenje informacij, procesiranje govora, dialoški sistemi, računalniška semantika, računalniška morfologija, skladenjska analiza, digitalni jezikovni viri, formalizmi jezika, strojno prevajanje in wordnet kot letošnja posebna tema na konferenci. V tej sekciji so se predavatelji posvečali razvoju novih wordnetov, orodij za lažjo izdelavo wordnetov in aplikacij s področja umetne inteligence, ki wordnet uporabljajo. Na konferenčni delavnici z imenom Homeland Security pa so avtorji prispevkov predstavili aplikacije za državno varnost in spregovorili o pravnih vidikih tovrstnih raziskav.
Zelo dobro sta bili obiskani obe vabljeni predavanji; Piek Vossen z Univerze v Amsterdamu je predstavil iniciativo The Global Wordnet Grid, s pomočjo katere naj bi ustvarili univerzalno jezikovno-neodvisno ontologijo osnovnih konceptov, s čimer bi omogočili povezovanje semantičnih mrež v številnih jezikih in hkrati ohranili jezikovno-
in kulturnospecifične elemente v posameznih zbirkah. Na tak način bi bistveno prispevali k boljšemu večjezičnemu in večkulturnemu pridobivanju informacij in rudarjenju podatkov. Kimmo Rossi z Generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji paj e predaval oj ezikovnih tehnologijah v evropskih programih in politikah. Najprej je predstavil projekte, ki so bili sprejeti v okviru prejšnjih Okvirnih programov, nato pa je spregovoril o smernicah sedmega Okvirnega programa in o najpogostejših težavah, ki pestijo tako raziskovalce kot tudi uporabnike jezikovno-tehnoloških rešitev.
Poleg bogatega konferenčnega programa so organizatorji navdušili tudi z nepozabnim kulturno-družabnim spremljevalnim programom, katerega vrhunec je bil koncert Chopinove glasbe v baročni dvorani mestne hiše.
Darja Fišer
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta darja.fiser@guest.arnes.si