V boljše
Mnogokrat se naim zdi, da stojimo pred problemom, zdi se nam, da nam je rešiti težavno uganko, pa je le — aksijom. Stojimo pred volitvami. Čujem, kaj govorijo ljudje, kako pretresajo vsako besedo, objavljeno v časopisih, in kritično prežvekujejo mnenje tega ali onega. Jasno, skušajo rešiti problem, ki ni problem, in ki ne more nikdar postati problem, ker je aksijom. Izraziti se hočem jasneje, in ker ni, da bi posameznim odgovarjal, bo bolje, da si vsak to, kar mu gre, prečita in potem lepo počasi, logično in brez razburjenja in besedičenja v miru premisli, kaj imam odgovoriti na razne pomisleke, ki jih rodi pretrda, prenagle-na beseda.
Volitve torej, pravite, so nepotrebne, ker je njih izid itak zasiguran in edino mogoč. — No, če ste o tem prepričani, prav. Pa so Se drugi, bolj globoki argumenti. Časi, ki v njih živimo, so bežni. Vrednote, kj so včeraj še kaj veljale, so danes padle, na njih mesto so prišle nove. Jutri bodo te vrednote zopet druge in za leto dni zopet različne. Razmerje med vrednotami!, najsi bodo to denarne, in materijelne sploh ali duševne, psihične, se stalno spreminja. Narod sam pa je sestavljen iz posameznih socijalnih poedincev, ki morajo živeti mirno in složno drug ob drugem in ki ostajajo isti in se ne spreminjajo. Način vladanja in upravljanja te konstante v večno menjajočem toku razmerij je torej mogoč le z elastično formulo in ne na podlagi okorelih sistemov, ki se kaj hitro preživijo.
Kakor trgovec ustavi tehtnico za moment, ako niha premočno, in jo potem zopet spusti v nihanje, da presodi pravo razmerje med skodelicama, tako je treba tudi v državj včasih trde in enegične roke, ki zavrč premočno nihanje in menja uteži, z drugimi besedami, ustvari za odtehtavanje in pravično ocenjevanje boljše pogoje. Tako je tudi naš najvišji vladar segel e močno roko po jezičku tehtnice, ga za trenutek ustavil in sedaj z novo ustavo dal pogoje za pravično in točno presojanje. Ustava je tista formula, ki obdrži tudi v menjavi razmerij vedno svojo vrednost in dovoljuje vedno pravo odtehtavanje potreb in možnosti.
Seveda, ako bi dižal trgovec tehnico dolgo časa v miru, bi se slednjič skvarila in zvila in postala ravnotako neuporabna, kakor ob premočnem nihanju. In evo, trenutek je prišel, ko je jeziček zopet izpuščen in v rokah naroda je, da ga iz lastnih moči, z izenačbo potreb in možnosti naravnim potom uravnovesi. Vzgled je menda dosti jasen. Ali še pravite, da so volitve nepotrebne?
A ob trajni spremembi razmerij je treba misliti tudi malo dalje, nego le do ustalitve ravnotežja v tem ali onem trenotku. Pomisliti je treba, kaj bo pokazala tehtnica v dveh, petih, desetih letih; ako naj pokaže zares voljo naroda, tedaj morajo oni odločujoči faktorji, ki povzročujejo nihanje iu trajno ustaljeaje, in to so volilci sami, trajno pregrupirati potrebe in možnosti, in to je popolnoma logično, kajti dan na dan vidimo, kako se spremenijo možnosti v potrebe in narobe. Volitve izvrševati se pravi uravnovesiti tehtnico in stvarjati formulo, ki bo garantirala sicer sloboden in prost, a miren in usmerjen razvoj razmer. Ali so volitve torej res nepotrebne?
Ukiniti nihanje tehtnice pomeni matematično zamenjati splošne znake za posebna števila; in, kakor rečeno, posebna števila veljajo za gotov čas, gotovo obdobje, saj tudi doba poslanca traja le gotov čas; ko pa je narod dozorel, postavi na krmilo države novo svežo moč, ki daje Izraza njegovi volji in njegovim potrebam.
Politična modrost našega vladarja je spoznala, da je narod od 6. januarja do danes dozorel v novo edinstvo, nov kompleks, v narodno skupnost, in taka skupnost naravno zahteva drugih življenjskih pogojev in rahlejših tal, da ee globlje ukorenini, nego od strankarskih interesov in protekcionizma razdrapana masa. Zato naj si pa sam narod izzida poslopje svoje
eksistenčne formule, čigar bazo je aksijomatič-no položil 6. januar.
Le na podlagi aksijoinov je mogoča matematična in ravnotako tudi socijalno- in gospodar-sko-narodna politična formula. To je, mislim, jasen in dosti logičen odgovor na gori stavljeno vprašanje. Narod naj zato ne odloča, iz katere stranke voli človeka, ki ga naj pravno zastopa, ne, narod naj izbere poštenjake in reene delavce v svojo najvišjo politično institucijo, može resne volje in globoke ljubezni do naroda, da jim lahko zaupa in da ga vodijo preko težav v boljšo bodočnost.
Zdaj pa drugo vprašanje: Abstinenca. Zakaj bom šel vodit — saj je vse eno! Kaj hi potem rekel, ako hi isto formulo uporabil proti tebi, dragi moj? Ako kupiš na primer za svoje poštene pare blago, pa ti trgovec dč: par dek več ali manj, to je itak vse eno! Ali bi vzrojil, kaj?! Pa ti ne počenjaš istega? Svojo dobrobit, svoje blagostanje, svoje nade in upe polagaš na svojo hišo, na svojo zemljo, na svoje delo, in vse to, hiša, zemlja, delo vendar sloni na državi, stoji in pade z državo in z njeno idejo, z njenim obstojem, pridobi na vrednosti, ako se država, utrjuje, izgublja, ako država propada. To menda bo vsakem socijalno mislečemu človeku jasno, in temu je dokaz vsa zgodovina človečanstva. In garancije, ki ti jih daje država, te garancije za obstoj tvojih najuteme-Ijenejših človečanskih pravic ceniš tako nizko, da niti ne boš dal glasu od 6ebe, da jih hočeš obdržati. Potem si pač vreden, da jih izgubiš.., človečanskih pravic ti ne garantira indolenca in brezbrižnost — sooijalni svet zahteva dela, tudi političnega dela — in na to delo je vsakdo pozvan, za sooijalni obstoj in za pravice, ki so se z njim rodile.
In zdaj, ko sem odgovoril na ti dve vprašanji, naj odgovorim še na tretje, četudi je morda odveč, ker odgovarja logično mislečemu človeku s širno. Zakaj, tako vprašaš, naj volim iste može, ki so doslej vodilj državo? Zakaj ne smem tvoriti v svojem volilnem okraju, v svojem mestu svoje stranke? — Z isto pravico bi lahko vprašal: Zakaj grem naročit obleko k izučenemu, dobremu krojaškemu mojstru in ne k svoji dekli, ali svojemu hlapcu. Jasno je, da boš zaupal le onemu, ki ima v svoji stroki čim širši pogled, ki je v svoji stroki nabral že izkustev in ki je dokazal, da obvlada svojo obrt. Ako to velja za obrtnike in delavce, tem bolj velja za političnega vodjo. Politični vodja z ozkim obzorjem je kakor kapitan ladje, ki stoji v ozki kabini namesto na mostiču. Le od tam, kjer je pogled na daleč odprt, je mogoče zmožnemu možu voditi ladjo državne in narodne politike v pravi smeri. In le oni, ki imajo vsenarodno, vsedržavno obzorje, so zmožni krmariti državno ladjo skozi nevarnosti in viharje sedanjosti. Tudi to mora biti bistro mislečemu človeku popolnoma jasno.
Ln slednjič ti še eno vprašanje ne da miru: Zakaj neki so volitve javne? Nočem ponavljati onega, kar je bilo v »Jugoslovanu« že ope-tovano pribito, da namreč zahtevajo takozvane tajne volitve visoke zrelosti, marveč hočem pokazati na drug visok vzgojni moment, ki leži v javnosti volitev. Javnost volitev naglaša tvojo prostost, tvoje zakonito državljansko pravo, izreči javno in brez strahu tvoje mnenje, javnost volitev vzgaja narod k resnici in k priznavanju svojega mnenja, pred vsemi in pred vsakomur. Brez pritaje in brez strahu, brez oklevanja in volilnega hujskanja naj gre naš človek pred komisijo in naj izreče glasno, da čuje vsak: Tako hočem, zavedam se, da hočem, zahtevam po svoji vesti in svojem prepričanju! In ponosno dvignjene glave bo zapustil vsak volišče, vsak možak, mož-beseda.
Tako odgovarjam vsem onim malodušnim, preplašenim, vsem ki si upati ne upajo. Bodite možje, le kdor si sam z močno roko kuje, si kuje srečo, oni, ki stojijo ob strani praznih rok, ne delajo in ne oblikujejo, bodo ostali vedno praznih rok. Le oni prav zidajo, ki s krepko
roko zlagajo opeko na opeko, da zgradijo trdno stavbo, oni pa, ki zidajo še tako lepe in še tako velike gradove v zrak, bodo ostali le vedno sanjači — kakor metulji, ki jih pobere prva jesenska noč.
Zato možato, krepko in odločno na delo, v boljše upe, boljše razmere in boljše časel
—Civis—
Dva sijajno uspela volilna sestanka
Po zadnjem volilnem sestanku v dvorani For-te, katerega se Je udeležilo okrog 150 volilcev iz vseh slojev prebivalstva, se je snoči vršil drugi volilni sestanek, katerega so sklicali rudniški nameščenci in vpokojencl. Tudi ta sestanek Je bil izredno dobro obiskan. Vsi govorniki so naglašali nujno potrebo ln patrlotično dolžnost vsakega slehernega državljana, da 8. novembra odda svoj glas za utrditev jugoslovanske narodne misli v najširših plasteh našega naroda ln s tem dejansko pomaga ln sodeluje na konsolidaciji težkih gospodarskih ln socijalnih prilik v državi, ki Jih je povzročila vseobča gospodarska kriza. — Končno se Je sklenilo, da se vsi udeležimo tudi Javnega manlfestacijskega shoda, ki se vrši v nedeljo dne 25. oktobra t. L ob 16. url v trboveljskem Sokolskem domu, na katerem bo poročal naš rojak, minister grad je-vin g. dr. Albert Kramer ln še drugi govorniki.
70-letnica marljivega narodnega obrtnika
Slov. Konjice 22. okt.
Dne 26. t. m. bo slavil svoj sedemdeseti rojstni dan tukajšnji kleparski mojster gospod Dragotin Miheljak. Ves čas svojega življenja je prebil kot vztrajen in vešč obrtnik v svoji stroki, a svoj prosti čas je uporabil prav pogosto za delo v narodnih društvih, kjer se je osobito v predvojni dobi prav živahno udejstvoval. Rodil se je kot sin brzojavnega mojstra v Neu-marktu leta 1861. ter prebil svojo mladost v Pazinu in Novem mestu. Leta 1873 je prišel s svojimi stariši v Konjice, kjer se je posvetil svojemu sedanjemu obrtu. Kot mož narodnjak je bil vedno neomahljiv v ljubezni do jugoslovanskih narodov. Ob izbruhu vojne je bil tudi žrtev avstrijskih nacionalistov, ki so ga obtožili, da si dopisuje s Srbi. Ker se je zrazil, da so Srbi naši bratje, so ga aretirali. Orožnik ga je tedaj nagovarjal, naj opusti svoje prepričanje, kar pa seveda ni imelo uspeha. Z besedami »Sie werden ibren windischen Dickschšdel noch bitter bereuen« so ga odvedli v zapore v Grac, kjer je bil brez vsakega dokaza obsojen na 1 leto zapora do augusta 1915. Kako se je tamkaj godilo Slovencem, vemo vsi prav dobro in tudi njemu ni bilo z rožami postlano. Toda njegova globoka narodna zavest je prebolela vse krivice in danes vidimo našega sedemdesetletnika čilega ln svežega moža, ki ljubi delo in svoj jugoslovanski narod. K njegovemu rojstnemu dnevu pa se priključujemo z iskrenimi čestitkami: »Še na mnoga letak
Dober nasvet je zlata vreden
V	»Croatia« kinu v Zagrebu so pred časoin predvajali film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu je rekel dvorni minister (Reinhold Schttnzel) med zaupnim pogovorom 8 svojim dvornim svetnikom, ki mu je neprestano radi hudega nahoda kihal v lice, sledeče: »Vzemite že enkrat Aspirin tablete!«
Pazljivi poslušalec je gotovo iz teh na izbran način izraženih besed razbral začudenje dvornega ministra, kako da ni dvorni dedektiv gospod Pipac (Paul HSrbiger) že prejšnji večer zaužil dve Aspirin tablete v skodelici vročega čaja, ker bi ga v tem slučaju gotovo ne nadlegoval z njegovim neprestanim kihanjem.
Iz te črtice je razvidno, da so za današnjega človeka, že pri prvem pojavu prehlada, postale Aspirin tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo.
Črna pri Prevaljah
Šahovski turnir. Blejski šahovski turnir je tudi tukajšnje kroge navdušil za šah. Glede na bližajočo se zimsko sezono z velikim veseljem pripravljamo proslavo štiriletnega obstoja šahovskega kluba. Pristopilo je precej novih članov, ki imajo veselje za to igro. Članov ima klub zdaj 32. Pridno se vsi udeležujejo vaj in klubovih turnirjev. Za proslavo štiri letnice se pripravlja turnir 8 šahovskim klubom »Mežica« v nedeljo 25. oktobra.
Zopet ensreča na separaciji
Trbovlje, 23. oktobra.
Predvčerajšnjem se je pri delu na separaciji zopet težko ponesrečil delavec Kotlan Vfncenz. Bil je zaposlen pri dostavi praznih vagonov za polnjenje premoga. Hotel je zapreti stranice vagona in je radi tega zlezel v vagon, nakar se je pognal preko stranice, hoteč iz vagona. Pri tem pa mu je spodletelo, tako da je zdrknil iz zaprte stranice nazaj v vagon. Na gornjem robu stranice pa je štrlel iz deske žebelj, na katerega se je nataknil ter tako nesrečno poškodoval, da je morala biti izvršena delna kastracija.
Brez potnega lista je hotel v Jugoslavijo
18- letni'ilizarski pomočnik v Trstu, Filipčič Stane, se je naveličal življenja v Italiji. Sklenil je, da jo brez potnega lista mahne v Jugoslavijo. Na skrivaj se je vtihotapil v tovorni vlak, vendar ni imel sreče. Zasačili so ga v bližini Rakeka in nesrečni Filipčič se je tako zbal kazni da je skočil iz drvečega vlaka ter se pri tem močno poškodoval na nogah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Ko bo kreval, se bo moral najbrže zagovarjati na policiji.
gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Dram«
Začetek ob 20. url zvečer Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogt.
Red D.
Nedelja, 25. oktobra: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera
Začetek ob 20. url zvečer.
Sobota, 24. oktobra: Viktorija ln njen huzar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Izvirna slovenska dram« »Dogodek v mestu Gogi« se jxmovl danes za red D. Ta večer igra vlogo AIre gospa Bučarjeva, izvrstna in agilna članica Šentjakobskega odra, kjer j« žela veliko uspehov in ima velik krog prijateljev ln častilcev. Ostala zasedba kot pri premijeri. Režija prof. Šestova.
Evgenij Onjegin. Izmed ruskih oper je brez dvoma najbolj repertoarna oj>era Čajkovskega »Evgenij Onjegin«, ki se odlikuje po izredni milini in lepoti glasbe. Prvič v letošnji sezoni se ponovi to delo v nedeljo ‘25. t. m. zvečer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Glavne vloge so v rokah gg. Gjungjenac-Gaveliove, g. Banovca, Primožiča in Rumplja. Dirigira kapelnik Štritof.
Popoldanska operetna nedeljska predstava. V
nedeljo popoldne ob 15. uri se vprizori v operi Simončič-Šaviičeva opereta »Oj ta prešmenlana ljubezen«, ki je koncem lanske sezone dosegla na našem odru lep uspeh. Ker je to prva popoldanska vprizoritev te v resnici prav dobre azvime operete, še prav posebno ojmzarjamo občinstvo na njo. Cene so ljudske, znižane.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. url.
Sobota, 24. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. C. Nedelja, 25. oktobra: ob 15. uri: »Mayerling«;
ob 20. uri: »Slaba vert.«
Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto.
Mariborsko gledališče:	»Zemlja	smehljaja«,
Leharjeva romantična opereta, ki je občinstvo s svojo krasno muziko In s krasnimi pesmimi tako navdušila, da je že trikrat do poslednjega kotička napolnilo gledališče, se bo ponovila v soboto 24. t. m. za ab. C. — Vsekakor zanimiva premijera se obeta gledališkemu občinstvu v torek, 27. t. m. Uprizoril se bo »Konec poti«, drama redke dramatične moči. Režira Vlado Skrbinšek; celotno kulisarijo ln garderobo je posodilo Narodno gledališče v Ljubljani.
Prva letošnja nedeljska popoldanska predstava bo v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri. Vpri-zorila se bo zanimiva in napeta drama o nenadni smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa »Mayerllng«. — Istega dne zvečer ob 20. url pa se bo ponovila »Slaba vest«, zabavna kmečka komedija s petjem.
Clara Viebig:
‘Mabja vas 6
Roman iz Eifcla
»Moje žene pa kar ne mešaj v to,« je spregovoril nenadoma Moffert in napravil kretnjo, kot bi spodil muho — pa je že ležal Lanfeld pod klopjo, kot bi ga zadela strela.
Pomagali so padlemu na noge; ves začuden je stal in si iztepal prah s hlač. Ostali so se smejali, nekateri pa so zmerjali.
»Suh kot trska, pa močan kot vol,« je godrnjaje priznal Nikola Densboru; potem se je okrenil k Moffertu, ki je Bedel, kot bi se ga \%e skupaj prav nič ne tikalo, in mu rekel očitajoče: »sramota je Peter, da ne greš v tovarno, izučil si se za ključavničarja, to bi ti lahko dobro služilo. Pa tudi dobro se tam zasluži; tukaj pa trpiš lakoto.«
Moffert se je namrdnil v svojem zanikarnem vedenju, z malce visečimi ustnicami in zaspanim poglede-n pod težkimi vekami, je zgledal neverjetno len. Tudi govoril je zaspano, komaj da je spravil zobe narazen:
»Vi hočete najbrže briti norce z menoj?! Sem po-<,’ejt3e - pokazal „3 i svojo pohab’jeno	—	»to
me ovira, jaz ne morem delati kot ostali.« Njegov glas je postal tožeč: »meni je botra nesreča; prinesel sem tako s seboj na svet in tu se ne da nič pomagati!«
»Oje,« je kričal Mathesen Martin in udaril po mizi, da so poskočili kozarci. »Kakšne izgov e ti ima! Nesrečo za botro — haha, kdo pa mu to verjame! Ne pretvarjaj se, mrha lena! Spati in oprezati povsod ter ljubimkati z babnicami, » je po nje"'- ' okusu!«
Moffert ni spremenil niti najmanje obraza, upiral se je na komolec in gledal v svoj kozarec.
»Len je, tako len, da kar smrdi!«
»Da, da,« je hitel živo pritrjevati Lanfeld, katerega je poprej vrgel Miffert ob tla: »len kot greh! Sedi v govnu in se ne gane!«
»Prej bodo postale robide grozdje, kot bi začel Peterček delati,« je zavpil nekdo.
Vsa družba mu je pritrjevala: »da, prej bodo robide grozdje, hahahaha!«
Peter Moffert se je tudi smejal z ostalimi, bil je brezglasen smeh, ki pa ga je v notranjosti pošteno pograbil; zatisnil je oči in se stresel.
»Čemu bi se tako napenjal,« je spregovoril nato dobrovoljno, »življenje je kratko in samo enkrat ga uživamo. Pa naj rečejo kar hočejo duhovni gospodje, kar ima človek, to pač ima. To pa, kar je človeku obljubljeno« — smejal se je zvito in tiho zapiskal — »to pa je figo vredno!«
Možje so ga začudeno gledali. S svojim zaspanim pogledom, ki se je začel svetlikati, se je začel ozirati naokrog.
»Kdo ve, kako hitro bo kdo doigral! Smilite se mi,
ljudje božji, da se tako trudite. Toda vsak po svojem okusu.« Skomignil je z ramo.
Prizadeti po njegovih besedah, so mu pritrjevali »Prav ima!« Na mnogih obrazih se je naenkrat zrcalila resnoba; zagledal si nenadoma gube in raze, kot v zorani njivi, katerih prej ni bilo.
»Človek se mora truditi na vse pretege in kaj ima od tega?« je godrnjal Deusbom in spustil pest težko na mizo.
Nekaj časa so vsi molčali, potem je zavzdihnil Dens-born: »pač ni drugače mogoče. Drži svoj umazani gobec,« je zakričal nenadoma na Peterčka, »prokleti falot, ti.«
Ta je ogledoval z zvitim smehljajem molčeče obraze. »Človek mora vedeti koga žene, če ima osla pred seboj,« je rekel.
Niso ga razumeli — kaj je hotel s tem reči? Videli so samo njegov zasmehljiv smeh in to je bilo dovolj.
V	glavo jim je planila kri, nekak nemir se je polastil nog, dlani so se na skrivaj stisnile v pesti.
Nekateri od mlajših so se stegnili izzivajoče čez mizo. »Kaj, kaj? Osel — ?! Osel je rekel! Kdo je osel? He, reci še enkrat!«
Godrnjanje je prehajalo od enega kraja izbe k drugemu. »Osel, osel!« Noge so se nemirno pregibale, oči svetile, godrnjanje je postajalo glasnejše. Najlepši ^pretep je bil na vidiku.
Martin Mathes je že grozil Moffertu s pestjo pod »Poskusi!«
nosom:
Jz Dravske banovine
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 65, z dne 24. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izvršilnem izterjanju gozdnih škod in kazni za gozdne prestopke. — Odločba o zvanju stalnega delegata v mednarodni dunavski komisiji. — Pravilnik o uradniškem pokojninskem skladu .— Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o žandarmeriji. — Izpremeniba pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije. — Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Objava o izpremembi določb oddelka III., točke 12., čl. 17. taksnega in pristojbinske-ga pravilnika. — Popravek v uredbi o skupnem davku na poslovni promet. — Razpreglednica blaga, za katero se mora zavarovati valuta ob izvozu. — Cenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga. — Odredbe o upravi banovinskih podjetij. — Odredba o izdajanju ri-barskih knjižic ribarskim gostom na področju bivše mariborske oblasti. — Izprememba v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novin«.
d Tajništvo Mladinske matice nam poroča: Na željo nekaterih pisateljev je odbor Mladinske matice sklenil podaljšati rok za vlaganje rokopisov za redne publikacije do konca decembra t. 1. G. pisatelji so naprošeni, da nam pošljejo tipkane rokopise.
d Darovi m stradajoče v Beli Krajini. Pisarna Rdečega križa v Wolfovi ulici je prejela pisno: »Prosim, sprejmite skromni znesek 30 Din za pomoči potrebne v Beli Krajini. Slaro-upokojenec«. Gospod A. K. iz Ljubljane za Belo Krajino 200 Din. Iskrena hvala plemenitima neimenovanima dobrotnikoma!
d Da se prek vasi ljudstvo i jugoslovanskim duhom. V našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru Narodne Odbrane v Ljubljani je pomotoma izostalo ime državnega pravdnika dr. Julija Fellachorja, ki je bil izvoljen za odbornika.
d Koncert mlade pianistke. To nedeljo dopoldne bomo imeli priliko slišati mlado pianistko gdč. Voijko Prelovčevo, ki je že nekajkrat v mladinskih u-rah nastopila za klavirjem. Mični program bo prav gotovo zanimal vse naše malčke, ki se ukvarjajo z učenjem klavirja, a bo prav tako nudil užitek odraslim poslušalcem.
d Koroška ura. V nedeljo do^poldan ob 11 se bo oddajala v našem radiu koroška ura, ki bo v naših srcih obnovila in osvežila spomin na tiste, ki so morali ostati onstran Karavank in so jim pustili samo že slovensko ime ... Pričakujemo, da bo ta ura našla mnogo poslušalcev.
d Valvazorjeva koča pod Stolom je vso zimo odprta in oskrbovana. SPD, Kranj.
d Plesna šola S. K. Svobode v Ljubljani, se vrši danes zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Poučuje g. Trošt. Plesne vaje se vrše odslej redno vsako soboto. 2300
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Jugoslovanski državljan — žrtev ovaduštva. Na večer pred Vilharjevo proslavo v Planini so uklenili v Kačji vasi, ki je pod Italijo, Ludvika Tršarja, posestnika in dvolastnika, na ovadbo nekega Slovenca-plačanča z onkraj meje. Tršar je bil obdolžen poleg drugih nečednih dejanj celo umora italijanskega financerja. Tr-Sar, ki je znan kot kremenit značaj in zaveden Jugoslovan, pevec, Sokol, blaga duša, ki ima zgolj skrb za svojo družino, je bil skoro 8 mesece v zaduhlih ječah. Preiskava je pokazala, da je Tršar nedolžen in žrtev podle ovadbe.
d Vremensko poročilo.	Včeraj je kazal v
Ljubljani barometer 763-7 termometer 4-6, relativna vlaga 92%, tiho, oblačnost 10, dež (2-6 mm). V Mariboru je kazal barometer 7Gl-7, termometer 3'3, relativna vlaga 94%, tiho, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 8-2 (4-2), v Mariboru 9 4 (1*5) v Zagrebu 11-8 (5), Beogradu 11‘2 (8-1), Sarajevu 7-3 (4-2), Skoplju 12-4 (5-9) in Splitu 12-6. V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Cjubljana
Sobota, 24. oktobra 1931: Rafael. Pravoslavni, 11. oktobra: Filip.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. *
■ Generalni konzul dr. Fclix Orsini-Roscn-berg nam je sporočil, da je prevzel dne 21. t. m vodstvo avstrijskega konzulata v Ljubljani iz rok dosedanjega uradnega predstojnika generalnega konzula dr. Pleinerta.
■ Zveza Bojevnikov Ljubljana-Moste, vabi vse člane in svojce v svetovni vojni padlih vojakov k maši zadušnici, katero opravi bivši vojni kurat Bonač v nedeljo 25. t. m. ob 8-30 uri v Karmeličanski cerkvi na Selu.
■ Narodna strokovna zveza poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba ustanovnega člana Franca Simončiča, ki bo danes ob IG. uri iz državne bolnice. NSZ se udeleži pogre ba s praporom.
B Prosvetno društvo »Tabor«. Na akademiji, ki se bo vršila 21. novembra ob priliki 251et-mice smrti S. Gregorčiča v dvorani hotela Uniona, se bodo izvajala samo pesnikova dela. Na stopil bo društveni pevski zbor, sodelovali pa bodo tudi solisti, recitarji in orkester. Pevski zbor bo podal tudi Sattnerjevo »O nevihti« s spremljevanjem orkestra. Rojake, prijatelje in
vso našo javnost opozarjamo že sedaj na prireditev, katere čisti dobiček bo namenjen revnim emigrantom.
■ Poziv železničarjem! Oblastni odbor UJN2B Ljubljana sporoča žalostno vest, da je preminul 22. t. m. v deželni bolnici njegov večletni član in odbornik Simončič Franc. Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. Pozivamo članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleži. Oblastni odbor UJNŽB.
■ Ogled razstave sadja bo od 25. do 27. oktobra t. 1. v paviljonski zgradbi G na ljubljanskem velesejmu. Razstava se otvori v nedeljo
25.	oktobra ob 10. uri.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Agrarno-reforinni zakupniki se opozarjajo, da je po zakonu o likvidaciji agrarne reforme dovoljeno skleniti sporazum o vprašanju odškodnine, tako glede višine, kakor glede načina izplačila, tudi predno začno poslovati likvidacijske komisije. Takšen medsebojen sporazum zakupnikov in lastnikov veleposestev je priporočati tem bolj, ker se s tem pospeši, poenostavi in poceni izvedba agrarne reforme. Tozadeven razglas je nabit na mestni občinske deski. Mestno načelstvo.
Kavarna Viadukt
na šmartinski cesti se toplo priporoča obiskovalcem pokopališča pri Sv. Križu.
Toči prvovrstna odprta vina vseh vrst, vedno mrzel prigrizek.
Posebna soba, kurjena za društva in klube. 2293
■ Iz bolnišnice. 2-letna hčerka delavca, Novljan Silva iz Stepanje vasi, si je doma z jedjo oparila po desni roki. — Permožar Aslojzija, 66-letna posestnica iz Cerknice, je padla z voza in se poškodovala na desni roki.
■ Razne tavine. Posestniku Francu Virantu iz Ilovice je bilo ukradeno izpred gostilne Ze-bal na Rudniku, kolo znamke Pax, vredno 1200 Din. — Posestnici Tereziji Anžič v Hradeckega vasi, je odnesel neznan dolgoprstnež lestvo z dvorišča. — Pri privatnem uradniku Grašku Jožetu, stanujočem v Mariborski ulici 21 je bilo vlomljeno v drvarnico in iz tamkaj se nahajajočih nezaklenjenih kovčkov ukradeno več komadov obleke narodne noše. Grašek je oškodovan za 600 Din. — Iz odprte verande pred stanovanjem mizarja in posestnika Franca Wag-nerja v Tomšičevi ulici 7 je nekdo odnesel 500 Din vredno obnošeno karirasto suknjo s kožu-hovinastim ovratnikom.
■ Poiskus tatvine na učiteljišču. Čuvaj I. ljubljanskega zavoda za štraženje in zaklepanje Škerl Anton, je v četrtek okoli polnoči zapazil na vrtu učiteljišča na Resljevi cesti dva neznana moška, ki sta skušala vlomiti v vrtno utico, kjer je shranjeno orodje in cvetice, ki pripadajo učiteljišču. Neznanca sta že razbila okno in hotela baš splezati v utico, ko se je oglasila piščalka čuvaja. Stražnik je na dano znamenje sicer takoj pritekel, toda zlikovca sta tačas že preskočila železno ograjo na Komenskega ulici in pobegnila v smeri proti Taboru. Stražnik ju je zasledoval, vendar sta mu pobegnila.
■ Dva dolgo iskana zlikovca aretirana. Avstrijske varnostne oblasti so aretirale 22-letnega Strniša Petra in 23-letnega Ferčnika Silvestra, oba delavca iz Most. Omenjena sta kradla kar na debelo po slovenskem in avstrijskem delu Koroške. Redna gosta sta bila v letoviščih ob Vrbskem jezeru, koder so njuno pristonost neljubo občutili kopališki gostje. Aretiranca 'a bila do zob oborožena, ko so ju prijeli. Nahajata
se sedaj v zaporih deželnega sodišča v Celovcu. Imenovana zasledujejo tudi naše oblasti radi mnogih vlomov in tatvin koles, katere sta izvršila. Naše deželno sodišče je za njimi izdalo tiralico.
Slavnostna akademija v počastitev Levstikovega spomina
Ljubljana, 23. oktobra.
Nocoj se je v opernem gledališču vršila prav lepo uspela slavnostna akademija, ki so jo v proslavitev 100-letnice Levstikovega rojstva priredili »Slovenska Matica«, »Narodno gledališče« in »Društvo slovenskih književnikov«. Gledališče je bilo nabito polno. Med drugimi so bila zastopana oblastva in razne kulturne in literarne institucije. Bilo je mnogo znanstvenih, kulturnih, literarnih in umetniških delavcev, zlasti pa zelo veliko mladine. Govorili so intendant »Narodnega gledališča« Oton Zupančič, urednik »Ljubljanskega Zvona« Albrecht, zastopnik beograjske akademije znanosti in »Srpske Matice« prof. Radojčič, zastopnik »Ruske Matice« prof. Spektorski in pa pisatelj Finžgar, ki je čital neke misli iz Levstikovega izročila. Po govorih je sledila Levstikova enodejanka ».luntez«, ki so jo igrali člani »Narodnega gledališča«. Večer je zaključila Osterčeva suita za orkester, ki jo je pod dirigentom Štritofom odigral operni orkester. Večer je bil prav lepa in dostojna manifestacija.
Predavanje o Koroški
Ljubljana, 23. oktobra.
Danes zvečer se je vršilo v stranski dvorani hotela Union zanimivo predavanje o Koroški. Uvodoma in ob koncu predavanja je koroški pevski zbor zapel več koroških narodnih pesmi. Zatem je predavatelj inšpektor dr. Kotnik podal kratko zgodovino koroških Slovencev.
Predavatelj nas je povedel v davno zgodovino preseljevanja narodov, ko so se v pokrajinah sedanje Koroške naselili- Slovani, predniki današnjih Slovenčev. V duhu smo gledali borbe naših pradedov z Rimljani, Langobardi, pozneje s Franki in Bavarci. Iz tedanje dobe so nam ohranjeni razni spomeniki, ki pričajo, da so v tistih časih živeli Slovenci svobodno. Koroški vojvode so bili ustoličeni na zgodovinskem Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Še sedaj je ohranjen znameniti vojvodski prestol ob Krnskem gradu. V poznejši dobi je svoboda prenehala. Iz naroda so vzrasli posamezni ljudje, ki so opominjali narod k zavednosti. V tem pogledu so zaslužni zlasti Einspieler, Slomšek in Janežič. Narod je posebno gojil narodno pesem, ki je med najlepšimi slovanskimi glasbenimi proizvodi, kar jih je izšlo iz preprostega naroda.
Predavanje je bilo spremljano s skioptični-mi slikami, ki so kazale razne koroške narodne noše in lepoto Koroške. Večno lepa »Gor čez izaro« je zaključila zanimiv večer.
Celje
* Seja mestne občinske uprave, ki je bila napovedana za 23. t. m. se bo vršila šele v petek 30. t. m. ob 18. uri.
* Ciklus sokolskih predavanj je v četrtek zvečer otvoril starosta Sokolske župe v Celju br. Jože Smertnik s svojim predavanjem o »Sokolstvu in nacijonalizmu«. Na spreten način je številnim poslušalcem prikazal razliko med drugimi nacijonalizmi ter med našim jugoslovanskim nacijonalizmom in nalogo Sokolstva v utrjevanju jugoslovanskega nacionalizma. Prihodnje predavanje se vrši v četrtek 26. t. m. ob 20’30 v risalnici meščanske šole. Na tem predavanju se bo predvajal film o župnem zletu, ki ga je napravil br. Kramar.
* Koncert vijolinista Rupla se ne bo vršil 14. novembra, kakor je bilo prvotno določeno, temveč že v sredo 4. novembra ob 20. v Celjskem domu.
* Na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek
26.	t. m. predavanje o »Delovanju in organizaciji kulturnega društva Prosvete v Sarajevu«. Predavala bosta predsednik tega društva gospod dr. Savo Ljubibratič, referent' eparhijske-ga upravnega sveta v Sarajevu, ter tajnik Prosvete g. Vasilije Grgjič, inšpektor ministrstva prosvete. Oba predavatelja sta bila med sve-
Pred kongresom jugoslovanskih knjižničarjev
V glavnem odboru sta iz Ljubljane dr. Joža Glonar in dr. Pirjevec Ustanovitev društva j ugoslovanskih knjižničarjev
Pirjevec, knjižničarja ljubljanske državne knjižnice.
Društvo jugoslovanskih knjižničarjev, katero je bilo nedavno ustanovljeno, ima že več ko 100 članov strokovnjakov. Potreba tega kulturnega društva je bila velika posebno zadnja leta, ker so se v tujini, zlasti v vseh slovanskih državah, močno zanimali za našo knjižničarstvo. Na pobudo dr. Žmavca, Slovenca, ki je podravnatelj univerzitetne knjižnice v Pragi, so naši knjižničarji ustanovili društvo jugoslovanskih knjižničarjev. Namen društva je, da vsposobi naraščaj za strokovno delo v knjižničarstvu in da knjižničarjem zagotovi primeren materijelen položaj. Razen tega bo društvo zastopalo našo državo na mednarodni zvezi sknjižničarjev. Ustanovitev društva so pripravljali knjižničarji iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada.
Zlasti mlajši knjižničarji v naši državi so se z vso vnemo lotili ustanavljanja svojega društva. Posrečilo se jim je, organizirati večino srbskih, hrvatskih in slovenskih knjižničarjev.
V	začasni glavni upravi društva so iz Beograda Svetozar Matič, pomočnik upravnika narodne knjižnice kot predsednik, gdč. Milica Vojikovič, knjižničarka univeržitetne knjižnice v Beogradu kot tajnica; iz Zagreba so v upravi dr. Josip Badalič, pristav univerzitetne knjižnice kot predsednik zagrebškega odseka, iz Ljubljane pa sta t odboru dr. Joža Glonar in dr. Avgust
Smoter društva je podpiranje razvoja knjižni čarstva v naši državi, da bo tem uspešneje v poir.oč znanosti in prosveti. V načrtu ima celo osnovanje knjižničarske šole, izdajanje strokov nega časopisa, kakršne imajo že v Poljski, Češkoslovaški, Bolgarski in drugih državah, udeleževanje na mednarodnih kongresih knjižničarjev in vzdrževanje stikov s sličnimi organi zacijami v tujini. Društvo je tudi ukrenilo, da bodo ustanovili osrednjo pisarno za izdajo skupnega kataloga vseh knjižnic v državi in za osnovanje osrednjega zavoda za sestavo vse jugoslovanske bibliografije. Društvo se bo tudi pobrigalo, da bo izšel čimprej zakon o knjižnicah in da se urede službeni položaji knjižničarskih uradnikov pri nas.
Bližajoči se kongres knjižničarjev bo prihodnji mesec v Zagrebu, ki bo prvi kongres te vrste v naši državi z določenim programom. O sestavi jugoslovanske bibliografije bo poročala beograjska sekcija. O vprašanju obveznih izvodov za knjižnice glede na zakon o tisku in o vprašanju reforme dela za vse knjižnice v državi bo poročala zagrebška sekcija. Ljubljanska sekcija je pa prevzela poročilo u notranji uro ditvi društva.
tovno vojno radi svojega delovanja v Prosveti zaprta. Predavanje spremljajo skioptične slike. Vstopnine ni.
* Tekmovalno streljanje Celjske strelske družine se vrši, kakor smo že poročali, jutri v nedeljo 25. t. m. na vojaškem strelišču v Pečovniku. Tekmovanje prične točno ob 9. dopoldne ter traja do 14. V celjski skupini bosta na razpolago dve tarči, na skupni skupini pa tri tarče. V prvi skupini so tri darila, v drugi pa jih je pet. Izpred kolodvora bo vozil mestni avtobus do strelišča in nazaj. Radi velik* prijave udeležencev so dovoljene vsakemu tekmovalcu tri serije, od katerih se šteje najboljša kot tekmovalna. Vremensko poročilo je za nedeljo ugodno in je upati, da ne bo vreme delalo nobene ovire.
* Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 25. t. m. bo ob 15. na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem ter SK Olimpom iz Gaberja. Sodil bo gospod dr. Planinšek iz Maribora.
* Aretirani Škerjanec ali kakor se tudi imenuje Vidmar Rado, o katerega aretaciji smo v nedeljo poročali, je po prijavi orožnikov v Vevčah poneveril 1000 Din. Ker je verjetno, da je tudi na drugih krajih zagrešil slične prestopke, naj se prizadeti javijo pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju.
* Zopet tatvina kolesa. V četrtek popoldan je neznan tat odpeljal izpred delikatesne trgovine Stegu na Dečkovem trgu trgovcu Francu Šulerju iz Sakaz kolo znamke »Styria«, vredno 1000 Din.
* Najdba. V mestu je bila najdena ženska ročna torbica z različno vsebino. Dobi se na policiji.
SMcopifeei?
m Proslava češkoslovaškega državnega praznika. Češki klub v Mariboru bo priredil jutri ob 14'30 v malt dvorani Narodnega doma v
II.	nadstropju interno proslavo češkoslovaškega državnega praznika »28. oktobra«, pri kateri bo navzoč tudi ljubljanski podkonzul češkoslovaške republike g. Cihelka.
m Pogreb pokojnega Srečka Robiča. Pogreb tako nenadno in tragično preminulega veleposestnika, gostilničarja, člana banovinskega sveta, župana in sreskega kandidata g. Srečka Robiča bo danes, v soboto ob 14'30 popoldne lz domače hiše v Limbušu na tamkajšnje pokopališče.
m Blagoslovitev pokopališča. Jutri v nedeljo ob 15. uri bo g. škof dr. Andrej Karlin slovesno blagoslovil novi del Magdalenskega pokopališča na Pobrežju.
m Poziv Primorcem in Korošcem. Vsi Primorci in Korošci, ki so kupili posestva v Jugoslaviji in plačali prenosno takso, se opozarjajo, da je termin za vložitev prošnje za povrnitev teh prenosnih taks danes, 24. t. m. Radi tega naj vsi še tekom današnjega dne, eventuelno tudi po pošti vlože tozadevne prošnje na one davčne uprave, pri katerih so bile takse plačane. Prošnja se kolekuje s 5 Din. Priložiti se morajo tudi kupne pogodbe in opcije, odnosno potrdila o državljanstvu. Ako nimajo prilog v rokah, naj vlože samo prošnje, priloge pa pošljejo pozneje.
m Promet na dan Vseh svetnikov. Na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra 1931 se ob priliki obiska grobov na Pobrežju od 12. do 19. ure brezporajno prepoveduje vožnja vsem vrstam vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti na Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
m Redek lovski plen. Pekovski mojster gosp. Adolf Dimnik iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je te dni ustrelil veliko belo čapljo. Izročil jo je preparatorju g. Ziringerju, da jo nagači.
m Nenadna smrt. V četrtek popoldne je v svojem stanovanju s Strossmayerjevi ulici 6 nenadoma od kapi zadet umrl 54-letni sodar-ski pomočnik Franc Klanjšek.
m Požar v Bresternici. V četrtek zvečer je opazovr"-a na stolpu stolnice obvestila tukajšnje gasilce, da je nekje v smeri Brestemice nastal požar. Gasilci so pod vodstvom načelnika g. Vollerja takoj odhiteli na pomoč. Našli so v plamenih viničarijo dr. Maleka, v kateri je stanoval s svojo družino viničar Anton Svetek. Kmalu za mariborskimi so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Kamnice, Studencev Peker, vendar pa poslopja ni več bilo mogoče rešiti. Zgorelo Je do tal skupaj s hlevom. Skoda znaša krog 60.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal najprej v bližnjem gozdu, od koder je potem veter zanesel iskre tudi na viničarijo.
m Samomor? Ze pred več dnevi je odšel od doma 26-letni Ivan Kranjc iz Pleteršnikove ulice in se ni več vrnil. Pred odhodom je bil duševno potrt in je Izjavil, da si bo končal življenje, ki da zanj. nima več pomena. Verjetno Je, da je skočil v Dravo, ker ni za njim doslej nobenega sledu.
Kranj
Glavni oddelek finančne kontrole v Kranju se je preselil v svoje nove poslovne prostore in uraduje 26. oktobra 1931 v hiši gdč. Roos-sove, to je nasproti hotela Stara pošta ali Jelen.
Trbovlje
Inšpekcija rudnika. Danes so dospeli v Trbovlje ".asto""*’-! upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe Francozi gg. Garnier in Gilard, da pregledajo naprave in obrate anje trboveljskega rudnika. Gospod Gilard je bil pred kratkih imenovan namestnikom generalnega ravnateljstva družbe.
Praznovanje pri rudniku: Rudniška uprava razglas? rudnik radi zmanjšane oddaje, ki je nastala vsled nastopajočega gorkejšega vremena, v ponedeljek 2G. oktobra t t ne bo obratoval.
Zagorje
Volilno gibanje. Za bližajoče se volitve Je pri nas mnogo zanimanja. Imeli bomo dve volišči in sta imenovana za predsednika volilnega odbora šolski upravitelj g. Matija Pelko in učitelj g. Vinko Košmerl.
Razprava glede onečišče ne Save in njenih pritokov
Zaradi neustrezajočih čistilnih naprav Trboveljske premogokopne družbe
Ljubljana, 23. oktobra.
Danes se Je vršila na banski upravi po nalogu bana Dravske banovine ustna razprava glede onečlščenja Save in njenih pritokov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku po pomanjkljivih in neustrezajočih čistilnih napravah Trboveljske premogokopne družbe. Razprave so se Udeležili za bansko upravo v Ljubljani banski »vetnik Mulaček Rajko, kot vodja razprave, inž. Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka, inž. fiturm Karl, inšpektor tehničnega oddelka, dr. Majer Ernst šef zdravstvenega odseka, Velikonja Narte, ravnatelj Tujsko prometnega sveta, Inž. Zupančič Lojze za rudarski odsek banske uprave, inž. Turk Jakob, ravnatelj Kmetijske poskusne postaje v Ljubljani.
Za bansko upravo Savske banovine sta bila pri razpravi Brihta Geza, tehnični inšpektor Banske uprave v Zagrebu in prof. Plančič Josip za kmetijski oddelek kr. banske uprave ln za ribarstvo društvo v Zagrebu. Zagrebškega župana Je zastopal inž. Abramovič Franjo, trboveljsko premogokopno družbo pa dr. Lapajne Stanko, prof. Samec Maks, inšpektor Hofstatter Oskar in pravni referent TFD šporn Teodor. Zvezo gradbenih podjetnikov v Zagrebu in Udruženje gradbenikov, sekcija Zagreb, je zastopal Kavčič Josip, Udruženje jugoslovanskih in-ženerjev in arhitektov, sekcija Zagreb pa inž. Zakič Vladimir.
Krško občino je zastopal Rumpret Hugo, predsednik Društva za pospeševanje tujskega prometa v Krškem, občino Sevnica in Odbor za pospeševanje čiščenja Save sevniški župan Kru-lej Ernest in Humek Anton, ki je zastopal obenem občino Brežice. Občino Poljšnik je zastopal župan Pograjc Jožef, občino Velika dolina pa župan Frigel Ivan.
Vodja uradnega posla je po otvortvi razprave Očrtal zgodovino celega vprašanja. Pred vsem gre za to, da se dožene, ali so sedanje prilike v Savi različne od onih v letu 1912, in ali so eedanje razmere reke Save take, da povzročajo znatno škodo, kolikšna Je škoda in s katerimi napravami in žrtvami TPD bi se te razmere mogle sanirati.
Zastopnik Kmetijske in poskusne postaje
inž. Jakob Turk Je med drugim v svoji izjavi ugotovil veliko poslabšanje onečlščenja Save, opirajoč se na analize vode iz Save leta 1921. ln leta 1931. Plavajočih snovi Je bilo v vodi letos 3krat več kakor leta 1929. Povdaril pa je, da so to subjektivni znaki, na podlagi katerih objektivni presojevalec ne more izreči stroge presoje. Pri preiskavi vode se Je dalo ugotoviti, da je večinoma prevladoval premog.
Zastopnik Kmetijskega oddelka banske uprave
inž. Podgornik se je pridružil poročilu inž. Turka. Mogoče Je ugotoviti z analizo, da se je onesnaženje vode od 1. 1921. naprej zelo poslabšalo. Prizadeto je vse kmetijstvo v Posavju, ker ima onesnaženo vodo za uporabo v gospodarstvu. Onečiščena voda naravnost uničuje tudi travnike in njive, to je rast krme in njivskih pridelkov. Močno prizadeto je pa tudi ribarstvo. Padec rib v teh vodah je naravnost katastrofalen za ribarstvo. Zato je nujno potrebno, da se Sava zopet očisti, da ne bo več škodovala ne kmetijskemu gospodarstvu in ne ribarstvu. Brez dvoma je ugotovljeno, da se je kakovost vode bistveno poslabšala. Savska voda je umazana že preko Zagreba. To je dokaz, da je v- dobršni meri Izgubila svojo samočistilno moč. Zaradi tega obstoja nevarnost, da se pri pranju, kopanju in pitju te vode zanesejo med ljudi bolezni. Mora se preprečiti tudi onesnaženje vode po premogokopih v Zagorju in Hrastniku.
Zastopnik hidrotehničnega oddelka Inž. Sturm Je še pripomnil, da mu je znano, da je Sava v spodnjem toku, posebno pri Sevnici zelo onečiščena. V ostalem se je pridružil prejšnjim izjavam.
Zastopnik Tujsko-prometnega sveta Narte Velikonja je med drugim izjavil, da hoče gost letoviščar pred vsem možnost kopanja v letoviščarskem kraju. Zaradi onečiščene vode se Posavje ne more razvijati kot letovišče za Zagreb in trpi veliko gospodarsko škodo. Posavje bi bilo prikladno kot letovišče za približno 2000 gostov nad 3 mesece, če bi vsak gost potrošil 3000 Din, bi znašal promet v Posavju 18 milijonov, če se računa običajni dobiček 15°/o, gre v izgubo okoli 4 milijone Din za Posavje. Ta letoviščarski razvoj je pa onemogočen zaradi umazane Save.
Zastopnik Rudarskega oblastva Inž. Lojze Zupančič izjavlja, da glede poslabšanja stanja reke Save ne more dati nobene Izjave v imenu rudarskega odseka, ker temu stanje reke Save v prejšnjih časih ni znano. Frečital pa je neki dopis Rudarskega glavarstva na okrožni rudarski urad v Celju iz leta 1924, v katerem se omenja, da pri tedanjem nizkem stanju Save po reki ne teče voda, temveč blato.
Zastopnik tehničnega oddelka Savske banovine
inž. Brihta izjavlja, da je savska voda do 60 km izpod Zagreba polna nečistoče in premogovnih delov. Pesek iz savskega korita je zaradi tega za zidanje popolnoma neuporabljiv. Ukrene naj se vse, da se odpravi to in predpišejo naj se TPD naprave, da se voda v Savi ne bo še naprej onečiščevala.
Za mestno občino v Zagrebu
je izjavil inž. Abramovič Fran, da je pesek iz savske struge zaradi onečiščenja za železobe-tonska dela popolnoma neuporaben. Trpi tudi mesto Zagreb, ker mora kopati pesek na zemljiščih ob Savi in ker je otežkočeno kopanje v reki in Zagrebčani hodijo v Slovenijo in na morje, Zagreb pa je za svoja kopališča na Savi vložil več milijonov.
Zastopnik Zveze gradbenih podjetnikov Josip Kavčič iz Zagreba je še dodal med drugim, da Je s premogom pomešan pesek popolnoma neuporabljiv za visoke zgradbe ter za grobi ter fini omet. Pesek morajo zato v Zagreb dovažati iz krajev Južno od Save, ki so 10 km oddaljeni, kar silno podraži gradbeni materljal.
Za Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov
je izjavil inž. Zakič, da se pridružuje izjavam zastopnikov iz Savske banovine, ln je dodal, da onečiščena Sava močno ovira tujski promet. Pravice Trboveljske premogokopne družbe bo treba spraviti v sklad z interesi javnosti. Čeprav so bile čistilne naprave TPD leta 1912 odobrene, se Je od tega časa tehnika tako izpopolnila in z njimi tudi razmere, da bo treba čiščenje vode izvesti v bolj zadostni meri.
Zastopnik kmetijskega oddelka Savske banske uprave prof. Plančič Josip se je pridružil posebno izjavi inž. Podgornika. Naglasil je posebno škodo za ribarstvo zaradi onečiščene Save. V bodoče naj se pri preiskovanju vode pritegnejo tudi ribarsko-biološki izvedenci.
Zastopnik mesta Krško
Rumpret Hugo se je pridružil drugim izjavam in je še posebej naglasil škodo, ki jo ima Krško zaradi tega, ker se ne more razviti kot tujsko prometni kraj, in to zaradi umazane Save.
Zastopnik občine Sevnica Krulej Ernest je izjavil, da je prišlo 1. 1930 do akcije za očiščenje Save, ker so postale razmere v Savi nevzdržne. Na levem bregu ta voda uničuje rastlinstvo, na desnem bregu pa trpi tujski promet. Pred vojno je prišlo v Sevnico okoli 350 tujcev, ki so zdaj izostali zaradi onečiščene vode. Na dohodkih od tujskega prometa izgube ti kraji okoli 4 in pol milijona Din. Poslabšala se je tudi pitna voda in Sevnica je morala zgraditi vodovod, ki jo je stal 700.000 Din. Zastopnika občin Polšnik in Velike doline sta se odstranila, preden sta se v tej zadevi kaj izjavila.
Sledila Je izjava univ. prof. Samca in izjava ostalih zastopnikov TPD, katero bomo priobčili Jutri. Razprava Je bila ob 17'45 zaključena.
Novo mesto
Sokolski dom je povsem prenovljen in pri-lagoden sodobnim zahtevam ter bo danes zvečer slavnostno otvorjen. Pred povabljenimi gosti in ostalim občinstvom se bo odigral prvi zvočni film v Novem mestu. Tako je slednjič tudi naša metropola prišla z velikimi žrtvami Sokolskega društva do svojega zvočnega kina, ki bo tudi v tujsko-prometnem oziru svojevrstna privlačnost.
Kradli so ali so vsaj hoteli pri posestniku Rataju v Bučni vasi. Osemletni sinko, ki spi z manjšima sestricama v »malem koncu«, se je sredi noči prebudil, ker je nekdo razbijal po oknu. Zaklical je deček: »Oče, kaj pa delate?«, pa ni bilo odgovora, pač pa je pri oknu naprej ropotalo. Deklici sta pobegnili klicat očeta, fantek pa je sedel v postelji in klical: »Kdo pa je?« Pa je bil tat. Snel je že zunanja okna ter skušal z močnim drogom odstraniti železno rešetko, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je prej prepodil došli gospodar. Tat je izginil v noč. Mali dečko pa je dejal, da je čakal, kdaj se bo rinil kdo skozi okno, da bi mu bil vrgel kopito v glavo. Korajžen pa jel
Novo kopališče in perišče si je zgradila ob Težkem potoku pod gradom kmetijska šola na Grmu. Je mnogo večje in udobnejše od starega, ki že ni zadoščal sodobnim potrebam.
Veržej
Prireditev. Bralno društvo v Veržeju priredi v nedeljo '25. t. m. v dvorani g. Hedžeta »Zaklad«, dramo v 4 dejanjih. Pred igro poje mešani zbor. Med odmori tamburanje. Začetek ob 18.
Gradbeno gibanje. Tukajšnji gostilničar in mesar g. Ivan Nemec je dogradil novo moderno urejeno klavnico, hladilnico in gospodarsko poslopje. Dograjena je že tudi velika nova trgovina Kreft & Bobnjar. Prezidana in dozidana je tudi hiša gosp. Cmrekarja Fran-čeka, rečnega mojstra. Kakor vidimo, tudi naš trg napreduje in dobiva vedno lepše lice!
Smrtna kosa. Umrl je učenec osnovne šole Hinko Novak, sin kretničarja, star 8 let. Naj mu bo zemljica lahka, žalujočim staršem naše sožalje!
Z novim kreditom so regulacijska dela pri Muri zopet v polnem razmahu.
Cerkveni koncert. Organist g. Ludvik Pečnik vadi cerkvene pevce za cerkveni koncert, ki ga namerava v kratkem prirediti razen v Veržeju tudi v Murski Soboti, Beltincih, Gornji Radgoni, Križevcih in Ljutomeru. Je to pri nas prvi poizkus te vrste in vlada že sedaj zanj ogromno zanimanje.
Rajhenburg
Obsojanja vreden dogodek. V nedeljo se je dogodil pred rajhenburško farno cerkvijo dogodek, ki je vsega obsojanja vreden. Znana je fantovska navada in njihov največji ponos pero in »gams« za klobukom, ki je pa že često povzročila pretepe in izgrede. Tudi prejšnjo nedeljo se je pripetil pri nas sličen dogodek. Nelii K. iz Stolovnika pri Rajhenburgu je imel v nedeljo tako reč za klobukom in gruča fantov ga je zavistno opazovala. Končno so k njemu pristopili fantje in ga pričeli spraševati, kje je dobil te reči, ki jih ima za klobukom. Pa to jim ni bilo dovolj, hoteli so ga prisiliti, da bi snel s klobuka »gams«, kar je pa za fanta zopet največja sramota. Ker se K. ni udal, so mu fantalini s silo strgali klobuk z glave in mu vzeli »gamsa«. K. je zadevo naznanil orožništvu, ki bo stvar preiskalo. Povzročitelje je treba najstrožje kaznovati, da bo sličnih barbarskih dogodkov enkrat za vselej konec.
Veliko gospodarsko zborovanje v Trbovljah
Zanimivo poročilo generalnega tajnika Zbornice TOI Ivana Mohoriča o našem gospodarstvu
Pred dnevi se je vršilo v trboveljskem Sokolskem domu važno gospodarsko zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število tukajšnjih trgovcev, obrtnikov in ostalih slojev, ki se zanimajo za naše narodno gospodarstvo. V svojem obširnem in zanimivem skoraj dve uri trajajočem govoru je generalni tajnik zbornice za trgovino in obrt g. Mohorič obrazložil vse vzroke, ki so svetovno gospodarstvo zavedli iz sijajne popreobratne gospodarske konjunkture v današnjo težko gospodarsko krizo. Govornik je navedel za primer samo svetovno znano tvor-nico avtomobilov Ford, ki je producirala dnevno do 10.000 avtomobilov, čim je nastopila v tej veliki tvomici stagnacija, bile so prizadete razne velike tvornlce kavčuka, Jekla, motorjev itd., in tako se je kriza pričela širiti tudi na ostalo Industrijo. Enako je bilo v Angliji, kjer pa je industriji naj večje težave povzročila Indija, ki je preglasila bojkot angleškega blaga. Veliko zmedo v svetovnem gospodarstvu pa je povzročila tudi Rusija, katere industrija se ra-pidno dviga in vedno bolj ogroža evropska tržišča. Angleški industriji zlasti ostro konkurira njena lastna med vojno ustanovljena industrija v kolonijah, kjer kolonijalni narodi delajo še v jako primitivnih razmerah in pod pogoji, ki so za tamošnjo industrijo neprimerno ugodnejši kot v evropski industriji, kjer se je delavstvo dvignilo že na jako visoko socijalno in kulturno stopnjo. —
Veliko pozornost pa so vzbudila govornikova razlaganja o stanju gospodarstva v naši državi. Dejal je, da je gospodarska stagnacija v naši državi v ozki zvezi z svetovno gospodarsko krizo. Ugodna konjunktura v premogovni industriji prva leta po prevratu se lahko pripisuje dejstvu, da vsled vojne porušeni rudniki v južnih banovinah naše države niso mogli dobavljati državnim železnicam dovoljne količine premoga. Sedaj so vsi ti rudniki zopet obnovljeni in mehanizirani, zategadelj se je tudi produkcija zvišala. Mnogo premoga pa pride tudi po 45‘7o cenejši vodni poti iz Bratislave v podonavska pristanišča in tudi ta premog uspešno konkurira v ceni našemu domačemu. — Razen tega pa je treba pomisliti, da je v zadnjih letih gospodarske krize padel promet na naših železnicah za 30°/o in je zato tudi poraba premoga manjša.
Enako je s hmeljem, katerega se porabi v naši državi le 2“/« od pridelane količine, vse ostalo pa se mora izvoziti. Države uvoznice pa so dvignile na hmelj tako visoke uovzne carine, da naš hmelj ne more konkurirati, zlasti ker je prevozna tarifa jako visoka. —
V zadnjem času so gotovi temni, našemu narodu in državi sovražni elementi pričeli širiti med našim narodom vznemirljive vesti o položaju naših državnih financ. Te vesti so povzročile, da so res nekateri lahkoverni ljudje pričeli dvigati svoje hraniliie vloge iz hranilnic in bank, ne vedoč, da s tem najbolj škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu in samemu sebi. — Za kako vznemirjenje ni nikakega povoda, kajti samo v denarnih zavodih Dravske banovine Je naloženih okrog 3 milijarde vlog, v vseh denarnih zavodih v državi pa okrog 14 milijard. Vse novčanice so krite s 37°/o zlata, dočim je po zakonu potrebno samo 35°/o zlato kritje. 2e to dejstvo samo dovolj jasno dokazuje, da je naša narodna valuta absolutno varna in zato
ni povoda za vznemirjanje, ki ga širijo razni protidržavnl elementi. Da je pa naša vlada pod-vzela neke ukrepe proti prekomernemu dvigu denarja pri denarnih zavodih, je pa bila v to prisiljena, kajti obstojala je nevarnost, da nastane opasen zastoj v našem gospodarskem prometu, ki bi povzročil še večjo gospodarsko krizo ln propast mnogih gospodarskih eksistenc.
To razburjenje ljudstva so seveda ugodno izrabili gotovi špekulanti, ki so kupovali obveznice Vojne škode, Blairovega posojila itd. ter s tem profitirali polovico nominalne vrednosti.
Zato naj narod ne naseda raznim zlobnežem, ki s prozornim namenom širijo vesti, da s tem oškodujejo naš narod iri naše narodno gospodarstvo, marveč naj mimo naložijo svoj denar zopet v denarne zavode ter zaupajo izjavam odločilnih voditeljev našega narodnega in državnega gospodarstva. —
muf
p Gledališka predstava. Dramatični odsek društva »Svoboda« priredi v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri v mestnem gledališču igro »Pri belem konjičku«. Je to veseloigra v treh dejanjih ln se vrši dejanje na Bledu. Med odmorom svi-ra godba.
p Razpis službe šoferja. Tukajšnje mestno av-topodjetje razpisuje mesto šoferja, ki mora poleg splošnih pogojev biti izvežban mehaničar in ne star nad 35 let. Podrobnejše informacije se dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 31. t. m.
p Prevažanje pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Ptuj—Sv. Vid—Dravci— Sv. Andraž v Halozah—Sv. Barbara v Halozah— Bukovci—Ptuj za dobo enega leta, počenši z draženjem, ki se bo vršila pred tročlansko komisijo 26. t. m. v pisarni mestnega načelstva v Ptuju. Natančnejši pogoji so na vpogled pri vseh županstvih, ki leže v območju te poštne vožnje.
p Prijave za zgradarino. Hišni posestniki se opozarjajo na razglas davčne uprave, glasom katerega poteče rok za vlaganje davčnih prijav za zgradarino 31. t. m. Kdor vloži prijavo po tem roku, plača 3°/o osnovnega davka kot kazen.
p Smrtna kosa. Umrla je Katarina Holl, zasebnica v 76. letu starosti. Pokojnica je tašča restavraterja Jur ja Pihlerja. Naše sožalje!
p Živinski sejem. Na živinskem sejmu dne 20. t. m. je bilo 265 krav, 135 telic, 167 volov, 36 bikov in 66 konjev, skupno 669 glav. Prodano je bilo 274 glav goveje živine. Cene: krave 1—3'50, telice 3'50—6, voli 3'50—5'50, biki 3 do 5 Din za kg žive teže.
p Iz sejma za prašiče. Na včerajšnjem sejmu Je bilo 391 živali. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari prašiči 40 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 550 do 650 Din. Po teži: kg žive teže 6 do 7 Din, kg mrtve teže 9 do 11 Din. Prodanih je bilo 151 živali.
Zahvala
Izražamo na tem mestu najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so stali ob strani našemu prelj ubij enemu
Saši Knezu
v njegovih zadnjih dneh, predvsem gospodu Antonu Agnoli, ki je noč in dan bedel pri njem in skrbel zanj kot za lastnega brata. Hvala vsem gg. zdravnikom, ki so storili več kot svojo dolžnost, da nam ga ohranijo. Zahvaljujemo se članom Rotary-klubov ter predstavnikom oblasti in korporacij v Sarajevu za vso njih skrb in počastitev spomina blagopokojnika. Ljubljana je pričakala truplo svojega sina z iskreno žalostjo. Hvala vsem odličnim predstavnikom oblasti, društev, korporacij ter številnim prijateljem ranjkega. Zahvaljujemo se bratom Sokolom v Sarajevu in Ljubljani; ki so mu izkazalj, poslednje časti. Posebno so nas ganili dokazi vdanosti naših sodelavcev-nameščencev, ki so svojemu senior-šefu stali ob strani v življenju in ob smrti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Posebna hvala g. dr. Janku Žirovniku, ki se je v imenu Rotary-kluba z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v naši bridkosti, iskrena hvala.
Sveta maša zadušnica se vrši v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana, 23. oktobra 1931.
2302
S&alujcči
Občni zbor Kranjske industrijske družbe
Ljubljana, 22. oktobra.
Danes se je vršil v prostorih Kreditnega zavoda v Ljubljani 62. redni občni zbor Kranjske industrijske družbe, na katerem je bilo od 90 tisoč, zastopanih 76.350 delnic. Iz letnega poročila za 1930/31 izhaja, da so bile tvornice navzlic hudi depresiji še precej zadovoljivo zaposlene, akoravno njih kapaciteta ni bila izkoriščena. V pretečenem poslovnem letu je bila pod silo razmer izvedena redukcija, vendar je bilo mogoče, da so ostali delavci in nameščenci vse leto zaposleni, na ta način, da se je delavstvo, v kolikor ni bilo potrebno za redno obratovanje, pritegnilo k investicijskim delom. Investicijska dela so se nadaljevala po določenem programu.
Novo poslovno leto, v katerem se nahajamo, ne obeta dobrega. Povsod je gospodarski položaj neugoden. Javno, kakor tudi
zasebno gospodarstvo mora radi tega šte-diti.
Da se morejo sprovesti nove investicije ter da se odplača del dolga, je občni zbor zaključil, da se glavnica, ki znaša sedaj 13*5 milijona dinarjev in ki ni bila od leta 1912 dalje povišana, kljub temu, da smo preživeli v početku pretečenega desetletja hudo devalvacije, poviša od 13'5 na 45 milijonov dinarjev. Upravni odbor ima odločati o tem, ali se sprovede povišanje kapitala v eni ali več emisijah.
Občnemu zboru je bil na razpolago čisti dobiček v znesku od 4,689.130 dinarjev. Od tega se je porabilo za 5% dividendo 675 tisoč dinarjev ter za investicijski sklad 3,500.000'— dinarjev. Dividenda določena na 5% se izplačuje od 2. januarja 1932 dalje.
Gospodarske vesti
X Sklepi balkanske konference. Odbori druge balkanske konference so v glavnem končali svoje delo. Odbor za sociJalna vprašanja je sklenil predlagati, da se odpravijo potni listi pri potovanju iz ene v drugo balkansko državo. Ta sklep bodo sporočili takoj vsem balkanskim vladam. Odbor za promet priporoča čim ožje prometne zveze na kopnem, morju in v zraku. Olede poštne balkanske zveze bo predlagal odbor konkretna določila. Gospodarski odbor Je razpravljal o skupni prodaji tobaka ter sprejel obSimo resolucijo.
X Zopetna otvoritev železniški prog. Železniška direkcija objavlja, da je vzpostavljen železniški promet na progi Doboj—Tuzla, ki je bil pred nekaj dnevi zaradi velike vode prekinjen. Vzpostavljen Je tudi promet na progi Gračamča—Karlovci.
X Sadni trg. Sadni trg je že dosegel višek letoSnje sezone. Grozdja je že malo na trgu. Zunanja tržišča so napolnjena bolgarskega grozdja. Iz tega razloga bo treba tudi pri nas misliti na sajenje poznih vrst vinskega trsja.
Z jabolki je letos velik križ. Že lansko leto smo opozarjali naše izvoznike, naj v času dobre konjunkture skrbijo, da ne bo naše sadje v tujini kompromitirano. Žal se ti nasveti niso upoštevali v dovoljni meri. Na dunajskem trgu so se cene v najnovejšem času nekoliko okrepile iu vlada za naša jabolka zanimanje. Poljska ne prihaja v poštev. Tudi Italija ne kaže posebnega zanimanja niti za lasten konsum niti kot tranzitna dežela. Češkoslovaška ima letos rekordno letino, zato bo tudi tamkaj odjem kaj majhen.
X Demanti o plačilni nesposobnosti sovjetske Rusije. Ruski in nemški službeni krogi demantirajo vesti, ki jih je priobčila berlinska »Germania«, da sovjetska republika ni v stanu zadostiti svojini obvezam, t. j. plačati 500 milijonov mark.
X Kratkoročna posojila nemških občin. Ha-vas poroča iz Berlina, da se v tamošnjih krogih ceni višina kratkoročnih posojil, ki jih imajo nemške občine, na poldrugo milijardo mark.
Borzna poročila
dne 23. oktobra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 23. oktobra. Amsterdam 22C8-28 do 2275-12, Bruselj 782-64—785, Curih 1098-15 do HOl'75, London 216-82—224-32, Newyork kabe! 5603-33—5620-33, Newyork 5592-33 do 5609-33, Pariz 220-62—221-28, Praga 165-86 do 166-36, Trst 289-90—295-90.
Zagreb, 23. oktobra. Amsterdam 2268-28 do 2275-12, Bruselj 782-64-785, London 216'82 do 217-64, Milan 289-90-290 80, Newyork kabel 5603-33-5620-33, Newyork ček 5592-33 do 5609-33, Pariz 220-62—221-28, Praga 165'86 do 166-36, Ziirich 1098-45-1101-75.
Beograd, 23. oktobra. Amsterdam 2268-28 do 2275-12, Berlin 1321-50-1348-50, Dunaj 747‘55 do 771-56, Bruselj 782-64—785, Curih 1098-45— 1101-75, London 216-82—224-32, Milan 289-90— 295-90, Newyork 5592-33-5609-33, Pariz 220-62 do 221-28, Praga 165-86-166-36.
Curih, 23. okt. Beograd 9-05, Pariz 20-0825, London 20, Newyork 510-25, Bruselj 71"30, Milan 26'625, Madrid 45-50, Amsterdam 206-35, Berlin 11875, Stockholm 119, Oslo 112 50, Ko-penhagen 112-50, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57-20, Budimpešta 90-025, Atene 6-35, Carigrad 2-36, Bukarešta 3-05, Helsingfors 10"30.
Vrednostni papirji Zagreb, 23. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 64—69, vojna škoda ar. 284—288, kasa 284—288, dec. 292—298, 4% agr. obv. 32-33 (31-36), 7% Bler ar. 57-58 (57 50 do 58), kasa 57—60, 8% Bler ar. 64—69 (65), kasa 64—69, 7% pos. hipot. b. 65—75, 6% begi. 45_4G (45—46). — Banke: Katoliška 33 do 34 (35), Hrvatska 52 d., Praštediona 957 50 do 960 (957-50), Union 100 bi., Kredit 121 d., Jugo 67—68 (67), Obrtna 36—37 (36), Ljublj. kred. 115 d., Medjunarodna 68 d., Srpska 186 do 187 (186), Zemaljska 110-112 (110). — Industrija: Šečerana Osijek 160 do 170 (160), Trboveljska 200-215, Slavonija 200 bl„ Vevče 115-120	(115), Guttmann 110-120,
Slaveks 20—25 (20), Danica 65 bi., Pivo Sara jevo 170 bi., Drava 185 bi., Ragusea 240—250 (240), Jadranska plovidba 400 bi., Oceanija 190 blago.
Žitna tržišča Sombor, 23. oktobra. Oves: srem., bački, železnica 127-50—132-50. — Ječmen: bački, srem 63-64 kg 120—125. — Fižol: bački, uzans (vzorec) 195—200. — Otrobi: bačke pšenične 88 do 95. — Moka: bačka, ban. stanica št. 7 190 do 200, št. 8 122-50—127-50. — Vse ostalo neiz-premenjeno.
Novi Sad, 23. oktobra. Vse neizpfemenjeno Tendenca: neizpremenjena. Promet: 22 vagonov.
Budimpešta, 23. oktobra. Tendenca: slaba, za
ri prijazna. Promet: Breden. — Pšenica: dec. 10-62-10-73 (10-60-10-62), marc 11-66-11-81 (11-69-11-71). - Ri: dec. H'15-11-25 (11-15 do 11-22), marc 12-15-12-32 (12 25—12 30). — Koruza: maj 13-05 (1310—13-15).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, brez prometa.
Sperf
Nadaljevanje podsaveznega prvenstva
Po končanem llginem tekmovanju je ostalo samo še prvenstvo I. in II. ljubljanskega razreda. Tekmovanje v I. razredu je prav zanimivo. Trenotno vodi Slovan, vendar so mu ostali klubi tesno za petami.
Na igrišča Primorja bosta dve tekmi ob 13'30 Svoboda B : Jadran, ob 15. Primorje B : Slovan.
Na igrišču Ilirije Igrata ob 13'30 Ilirija B : Hermes, ob IB. pa prijateljska tekma Ilirija
Klagenfurte AC. Slednja tekma se najbrže ne bo vršUa.
Na igrišču Hermesa so na sporedu drugorazredne tekme.
Športni drobiž Hltrec je že igral v prvenstveni tekmi za s voj novi klub Grasshoppers v Curihu. Glasom poročila časopisov pa njegov nastop ni bil posebno uspešen.
Jugoslavija ima za prihodnje leto na sporedu več reprezentančnih tekem: 3. aprila proti Španiji v Ovledu, 10. aprila v Llsabonl proti Portugalski, 29. maja v Beogradu proti Poljski, 5. junija v Zagrebu proti Franciji in 28. oktobra v Pragi proti Češkoslovaški. Pogajanja se vrše za dve tekmi z Norveško v Oslu in švedsko v Stockholmu.
Tekmovanje za balkanski pokal se bo prihodnje leto predvidoma vršilo v Beogradu.
Zagrebški podsavez je sklenil dve medmestni tekmi: 1. decembra z Budimpešto v Zagrebu in
12.	februarja 1932 s Parizom v Parizu.
Beogradska Jugoslavija igra danes in jutri v Zagrebu dve tekmi s Haškom.
Sabljanje Jugoslavija : češkoslovaška. Od lani naprej sta sklenila naš in češkoslovaški sabljaški savez, da se vrše vsakoletne meddržavne sabljaške tekme med obema državama. Letos bo ta prireditev 1. decembra v Ljubljani. Lani se je match vršil v kopališču Prieštanyju in so odnesli Cehi zmago po točkah v razmerju 3 : 0. Zmagali so v 29 nastopih, Jugoslovani v 16, tri borbe so bile neodločne.
ria
Pleskanje liianje
za stavbe in pohlfitva po najniž|lh cenah in proti garanciji Izvržu-|e točno In solidno
Mlinar /Moll
ples L ur in lil«
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kollze)) 1755
PREMOG DRVA
najceneje v Ljubljani
PEČENKO
Celovška 87 Prepričajte set
Kvalitetna znamka ta pecivo! prašek
aV in vanilin sladkor.,
PryoYrsine Yrvi
motvoz, Strange, uisde in vsa druga konopnana izdelka dobite najcene e v vrvarni
VAJT in drug, d.zo.z.
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6
vseh vrst izdeluje, vse unlformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, flelen-burgova ul. 6.	2198
Tajniha
zmožnega vseh občinskih tajniških poslov sprejme takoj proti plači po dogovoru občinski urad Škocjan via Novomesto. 2296
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRKLOO Ljubljana, Židovska ulloa in Stari trg
Hranilnica Dravske banovine Celje - Ljubljana • Maribor
♦
Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod
najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno
♦
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo
2299
Y
POSOJILNICA V MARIBORU, r. z. z o. z. naznanja, da je njen večletni član odbora, gospod
Srečko Robič
župan in veleposestnik v Limbušu
dne 22. oktobra 1931 nenadoma preminul. Pogreb se vrši v Limbušu v soboto dne 24. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti v Limbušu. Njegovemu imenu ohranimo trajen spomin.
Odbor.