Leto IX, St. 164 Ljubljana^ Ia 15. iulJja 1928 Cena 2 Din „1 lafcaja «|«rtra<. mm Stane mcacčno Dm «5*—; sa iaa» Din 4C"1 aeobvcsno. Oglasi po tsrlfu. ■M 3 Uredništvo i LJubljana, KnaHors ulic* Ster. 5/L Telefon it. «07« in s&h, ponoči tudi te. »34. Rokopisi •• n« vnia]«. Uprsvsttt*»i Ljubljana, te. S4- — Telefon te. / Dnevnik zafgospodarstvo,5 prosveto in politiko U Ljubljana, te. 4. — Telefon te. «49^ Podružnici: Maribor, AJcksso te. «s — Celje, Aleksandrors - ' Ra&m prt postnem cek. zavoda t Hwb . lana te u.lu - Praha čisto 7&.J«9 Wien, Nr. 105 TJ Nova imenovana šele v torek General Hadžič čaka na prihod londonskega poslanika Gjuriča. -Hegemonisti so z vsemi sredstvi upirajo volitvam. - Sklicanje radl- kalskega kluba. - Ministrski kandidati - Beograd, 14. julija. Bliža se žalostna obletnica političnega dogodka, ki je 'ansko leto iznenadil vso javnost Biejski pakt, to >e zveza Vukičevičevih radikalov s SLS, je na prvi mah izgledal nekaj tako >ieprirod-nega in protislovnega, da so mnogi pričakovali, da zadene na odpor v sami klerikalni stranki. Da se to ni /,godilo je samo dokaz, da tam nima aihče pravice samostojnega političnega mišljenja in da se vsaka kritičnost, zlasti v inteligenčnem krilu te stranke v kali zaduši. Koalicija gg. Vukičeviča in Korošca Je izvedla nasilne volitve v vsej državi, v Sloveniji pa je bil naperjen njen teror proti naprednim elementom. Volitvam je sledil reakcijonarni režim, kakor ga doslej v Jugoslaviji Še ni bilo. KDK je ponudila demokratom vodstvo, da zlomi sistem blejskega pakta, vendar se je pokazal g. Davidovič slabiča, ki se je v strahu prad energičnimi odločitvami in iz malenkostne ri-vaiitete proti Marinkovičevim demokratom iznenada odločil, da mesto voditelja jugoslovenske demokracije postane član političnega kartela Vukičovič-Davidovič-Korošec-Spaho. Ni tu prostora, da bi ponav'ja!i vse napake, ki jih je zagrešil ta režim. Treba je le pokazati na bilanco in ta je takšna, da mora do kosti pretresti vsakogar, ki mu ie na srcu usoda naše države. Omenjeni kartel je dovedul do takih razmer, ki so do temeljev pretresle eksistenco naše države. Kdor vrh tega ve. kaj se je godilo za kulisami v zadnjih tednih, ta mora priznati, da je bilanca kartela ne samo pasivna, marveč da ie strahovita in ko se bo pisala politična zgodovina Jugoslavije, bo zabeleženo delovanje blejskih pogodbenikov med onimi, ki so z uspehom rušili, kar se je poprej zgradilo z najtežjimi žrtvami. Kam sedaj? Časi so tako resni, da bi mi opustili rekriminacije, če bi nasprotniki ne bili tako drzni in nesramni. Mesto da se umaknejo v najtemnejši kot in se zadovolje s tem, da se jim omogoči miren umik v zasluženo ozadje, poskušajo z intrigami še nadalje zastrupljati vodnjake in svoji grozni bilanci dodajajo še nadaljne pasivne točke. G. Vukičevič sklicuje radikalski klub v nadi. da vendar še v zadnjem hipu pomeša in skali situacijo, prikrije svoje grehe in napake in po možnosti kroni oteži njeno ravno pot. G. Korošec pa s svoie strani iznaša vesti o protidržavnosti KDK in razvija zlasti v Sloveniji besno bratomorno borbo, da bi odvrnil pozornost od sebe. KDK ie bila po krahu hegemonistič-nega kartela mnenja, da je treba njej poveriti volilni mandat. Četudi je manjšina. vendar je bila s popolnoma parlamentarnega stališča njena zahteva logična in utemeljena, kajti vse štiri kar-telirane stranke so solidarno zakrivile sedanjo grozno situacijo in naravna posledice tega dejstva bi bila v vsaki demokratični državi, da bi v takem slučaju prevzela vodstvo nasprotna parlamentarna grupa. Predlog KDK ni bil sprejet, pač pa se je krona odločila za sestavo nevtralne vlade. Napram temu predlogu je zavzela KDK umerjeno stališče, da dokaže, da njej ni za neposredno vladno moč, ampak da se zadovolji z nevt-ali-zacijo vladnega aparata, od katerega pa pričakuje svobodne volitve. To stališče brez dvoma olajšuje celokupno atmosfero in bo omogočilo pameten sporazum med svobodno izvoljenimi zastopniki naroda glede preustroja države in končne sanacije naših razmer. KDK pričakuje od nevtralne vlade depolitizacijo uradniškega aparata in razumne reforme v administraciji. Vlada. ki ne bo postavljala kandidatur in koje člani sami ne bodo kandidirali v Narodno skupščino, bo imela časa dovoli za administrativno delo in za pripravljanje dobrih zakonov. KDK r za-! r -va ničesar zase. najmanj pa zahteva 1 ^rhijancev za prečane kaj, kar jim ali kar bi Srbijancem škodo-KDK želi Šumadiji popolno poli-i svobodo ln vsestranski kulturni spodarski napredek in zaradi tega * skuje, da bodo brezumne intrige oniranih mogotcev proti nevtralni >di in svobodnim volitvam propadle. Ce se to zgodi m če dobimo zares isvtralni režim, ki bo za vse kraje imel ^nako srce in enako razumevanje, režim. ki bo pripomogel, da bodo bodoči poslanci zares zastopniki naroda, ne pa zastopniki policijskega pritiska, potem Beograd, 14. Julija p. Ker je tekom včerajšnjega dne mandatar krone general Hadžič dokončal konzultiranje šefov parlamentarnih skupin, od katerih je zvedel, kakšno stališče zavzemajo njihove stranke napram njegovemu mandatu, si je današnji dan posvetil izbiri oseb za svoi kabinet. Parlamentarne stranke se morejo deliti na dve skupini z ozirom na svoje stališče do mandata generala Hadžiča. Stranke bivše vladne koalicije zahtevajo sestavo delovne nevtralne vlade, dočim se stranke opozicije izrekajo za sestavo nevtralne vlade, zahtevajo pa obenem, da naj bi ta vlada izvedla svobodne volitve. Naravno je, da delajo stranke bivše vladne večine vse mogoče poskuse, da bi otežkočile misijo generala Hadžiča. Tako je Velja Vukičevič brzojavno pozval vse poslance radikalnega kluba, naj pridejo v Beograd, da se bo mogel baje klub izjaviti o nastalem položaju. Intriga stremi očividno za tem, da bi se radikalni klub izjavil proti nevtralni volilni vladi, kakor da bi se sploh pri sklepanju o nevtralni vladi zahtevalo kako mnenje radikalov. Radikalni klub se bo baje sestal že jutri ali pa pojutrišnjem. V političnih krogih se še vedno živahno razpravlja o značaju mandata generala Hadžiča. V krogih bivših vlad nih strank zatrjujejo, da ima general Hadžič misijo sestaviti delovno viado, ki bi delala s parlamentom, vendar pa v tem prepričanju niso sigurni, ker obstoje gotovi znaki, da bo Hadžičeva vlada volilna. Iz okolice generala Hadžiča samega namigujejo, da ima general namen sestaviti vlado, ki naj bi nato šele sama sklepala o položaju, t j. o vprašanju, ali oaj se parlament od-godi in kasneje razpusti, ali pa naj eventualno poskusi delati s parlamentom. V vsakem primeru bo o tem sklepala šele na novo sestavljena vlada. Javnosti je znano, da odklanjajo skoro vsi predstavniki prečanskih krajev, ki prihajajo v poštev kot člani nove vlade, odločno vsako delo s sedanjim parlamentom; nihče izmed prečanov ne bi mogel vstopiti v vlado, ki bi hotela nadaljevati delo z okrvavljeno Narodno skupščino. Danes se Je v političnih krogih opazilo, da se je general Hadžič sestal k daljšemu razgovoru z načelnikom ministrstva narodnega zdravja dr. Štamparjem, ki je načelno pristal na vstop v nevtralno vlado. Kateri so drugi kandidati za ministrske portfelje, se še ni moglo točno ugotoviti. Javnosti manjkajo zanesljive informacije. lz> med Slovencev se v prvi vrsti omenjata vseučiliški prof dr Pltamie in generalni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani dr. Fr. Wlndlscher: izmed Hrvatov dr. štampar. dr. Jakša Raklč iz Splita, ravnatelj Prve hrvatske štedio-nice dr. Pliverič, univ. prof. dr. Šilo-vlč, univ. prof. dr. Stražnlckl in bivši načelnik v ministrstvu ver dr. Lano-vič. Kdo so kandidati izmed Srbijan-cev, se pozitivno še ne ve, razen za londonskega poslanika Gjuriča, za katerega je general Hadžič sam povedal, da ga je pozval iz Londona. Mandatar general Hadžič ie danes izjavil novinarjem, kakor poročamo na drugem mestu, da pričakuje prihod poslanika Gjuriča za ponedeljek. Po tej izjavi torej sestave nove vlade ni pričakovati pred torkom. Značaj Hadžičeve nevtralne vlade Informacije iz dobro poučene strani o ciljih in sredstvih Had- žičeve Beograd, 14. Julija, p. Od osebnosti, ki se je dosedaj izkazala kot vrlo dobro podučena o političnem položaju, je dobil vaš urednik nocoj sledeče informacije: « Kakor dosedaj kaže, bo g. Hadžič do torka dovršil svojo misijo in sestavil svojo vlado. V beograjski politični javnosti se mnogo ugiba ali bo ta vlada «delovna» ali «volilna». Pod »delovna* vlada je seveda razumeti vlado, ki bi obnovila zasedanje sedanje Na rodne skupščine. Zahteva hegemon/ stične koalicije, da mora biti nevtralna vlada «delovna». ni nič drugega, nego intriga, da bi se misija generala Hadžiča še v zadnjem hipu ponesrečila. Seveda se kleroradikaii in demokrati sami dobro zavedajo, da bi vlada v tistem hipu izgubila karakter nevtralnosti, ko bi hotela nadaljevati zasedanje Narodne skupščine, ker bi s takim korakom provocirala najhujši odpor KDK in vseh prečanskih krajev. Reči Vam smem tudi to. da bi g. Hadžič pod tem pogojem ne našel nobenega uglednej-šega Hrvata za svoj kabinet. Trditve, ki jih čujemo iz ust hegemonistov in ki jih čitate tudi v klerikalnem tisku, da se mora Narodna skupščina zato sestati, ker zahtevajo državni interesi, da se morajo sprejeti nettunske konvencije, so švindl. Kraljev mandat se avtentično glasi, da g. Hadžič sestavi vlado. Ako bi krona smatrala, da so na dnevnem redu katerekoli vprašanja, ki neodložljivo zahtevajo zasedanje Narodne skupščine, big. Hadžiču ne bila dala neomejenega mandata, temveč bi mu naročila, da poskusi sestaviti vlado, ki bo delala z Narodno skupščino. Jutri in pojutrišnjem se bodo stvari predvidoma razvijale v bržem toku. Ni dvoma, da so vse osebnosti iz prečanskih krajev, ki prihajaio v poštev kot ministrski kandidati, voljne vstopiti v vlado le pod pogojem, da se Narodna skupščina, v kateri se je dogodil umor, ne sestane več. V ostalem pa hoče biti nova nevtralna vlada seveda delovna vlada in to še kako delovna. Odstraniti bo imela s krepkimi ukrepi najgo-rostasnejše izrastke Vukičevič-Koro-ščevega režima in čez glavo bo imela dela, da uvede v državno administra. čilo red, pokaže prečanskim krajam de-jansko voljo uvesti ravnopravnost in da s celim svojim delovanjem znova vzbudi zaupanje v državo. Zato je mogoče, da nova vlada ne bo je upravičena nada. da po težkih viharjih polpreteklih dni vendarle še zašije zarja boljše bodočnosti tudi Jugoslaviji misije takoj volilna, t. da ne bo takoj razpustila parlament, temveč šele po preteku nekaj časa. dokler s svojim delom ne pomiri narod ter ustvari novo atmosfero v državi. Včerajšnje avdijence Beograd, 14. julija, (p.) Na dvoru »o bili danes sprejeti v avdijenci, razen generala Hadžiča, tudi dr. Marinkovič, dr. Spaho in dr. Korošec. Avdijenci dr. Marinkoviča in dr. Korošca se spravljata v zvezo z aten. tatom na načelnika javne varnosti Žiko Laziča. Dr Korošec je izjavil po avdijenci novinarjem, da je Žika Lazič izven vsake nevarnosti, tako da je upanje, da bo mogel že v najkrajšem času zapustiti bolnico. Nepotreben alarm Zagreb, 14. julija n. Ker se je snoči v bližini Radičeve vjle čulo streljanje z vojaških vaj, so se pričele po mestu širiti najrazličnejše vesti, med drugim, da se niso čuli samo streli jz vojaških pušk med vajami, tem več tudi kakih 20 strelov iz revolverjev. Policija ie izvedla racijo okoli vile Stepana Radiča fn povečala varstvo. Razen tega so se pojavili omladinci-dobrovoljci. ki stra-žiio v bližini Radičeve vile. Z ozirom na ta dogodek je poslanec Avgust Košutič posetil srmijskega komandanta Matlča in ga naprosil. naj bi se v bodoče vojaške vaie ne vršile več v neposredni bližini vile Stepana Radiča. General je obljubil, da bo uvede! Driskavo. kai je na stvari in koliko je pri tem prizadeto vojaštvo. Mednarodni kondre* literatov v Jugoslaviji Beograd, 14. julija. 6. Dne 27. septembra bo otvorjen ▼ Beogradu kongres za zaščito avtorskih pravic, ki ga bo priredila nnša sekcija mednarodna organizacije za zaščito avtorskih pravic. Ob tel priliki se bo proslavila tudi 501etnicn te mednarodne organizacije ln se pričaknle, da bodo na proslavi zastopane vse države sveta. Kongres bo trajal v Beogradu tri dni. SO. sentembra se bo nadaljeval v Zagrebu, 1. oktobra pa" zaključil v Ljubljani. Avtomobilska dirka v Dalmaciji Split, 14. julija, n. Jutri se bo v Omišu vršila velika avtomobilska dirka, kateri bo prisostvoval tudi general Petrovič. Sporazumno z drugimi sekcijami je za dirko določenih 7 nagrad, med katerimi le tudi zlata doza za cigarete kot darilo kraljice Marije. Moralni Sarajevčani Sarajevo, 14. tulirja ti. Danes je došlo na sarajevskem kopališču do velikega škandala. Dve dami sta prnšli preve-č dekoltirani ter sta vzbudili javno pohuišaaie. Prišlo >e do pretepa med gosti. ki so napadli krapMki. ki so ju potem z njunima kaivaiiriema vred odpeljala aa policijo. Kdo je atentator Ugotovitve dosedanje preiskave o napadu na šefa javne varnosti Skrivnostno pismo v klobuku. — Nasprotujoče vesti o atentatorje vem imenu in njegovi prošlosti. — Ugotovljeno je že, da ima sokrivce Beograd, 14. julija p. Beograjska policija vodi energično preiskavo, da izsledi sokrivce atentatorja, ki je streljal v notranjem ministrstvu na načelnika javne varnosti Žiko Laziča. Kolikor se doznava, je atentator Momčilo Ivanov prišel v našo državo iz Pariza preko Rima. Gotovo je, da je bil atentator član makedonskega revolucijo-narnega komiteja, kar je razvidno tudi iz pisma, ki so ga našli v njegovem klobuku. To pismo je bilo pisano v Zagrebu in je datirano z 11. julijem 1928. Pismo je pisano v bolgarskem jeziku in se v prevodu glasi: »Po prihodu s potovanja sem našel pismo Vanče M. (Mihajlova), sokrivca umora generala Protogoreva. v katerem me vprašuje, kaj smo zamislili. Pisal sem mu, da ne moremo postopati po njegovi prvi odredbi in da smo se namesto s »para-bellumom« preskrbeli z manjšim kalibrom. Pisal sem mu, da se nismo videli in razen tega. da je bilo angažirano drugo orožje.« V pismu se navajajo tudi gotove osebe, od katerih je prejel razna pisma, vendar pa se imena teh oseb drže v tajnosti zaradi olajšanja policijske preiskave. Zatem stoji v pismu: »Eto, čim preimeš to pismo, pristopi takoj k dejanju. Vanče me vprašuje o zadržanju gotovih oseb tukaj pri nas. Čim prečltaš to pismo, ga uniči, toda ne po svojem običaju. Stori ln umrl tako, kakor to prlstoja junakom makedonske krvi. Naj spozna io krvavi srbski upravniki, da so med nami še vedno ljudje, ki znaio umreti z nasmehom na ustnih. Naj vedo. da naše krogle dosežejo povsod svoj cilj ln ubijejo vsakogar. Z bratskim pozdravom.« Kakor se vidi iz tega pisma, je bil atentat izvršen po načrtu. Šef javne varnosti Žika Lazič je v razgovoru z novinarji izjavil, da je preiskava potrdila, da se je vse zgodilo po naročilu iz Sofije, in sicer po nalogu Vanče Mihajlova. Cela stvar je bila organizirana iz Bolgarske in tudi atentator je prišel iz Bolgarske. Na vprašanje, ali so kaki sokrivci, je Žika Lazič novinarjem svetoval, naj se obrnejo na šefa beograjske policije Acimoviča. Pri telesni preiskavi atentatorja niso ničesar našli. Šele v njegovem klobuku so izsledili omenjeno pismo s podpisom V. Z. Po atentatu je policija podvzela otv širne ukrepe, da bi izsledila eventualne sokrivce. Tekom noči je ugotovila tudi stanovanje, v katerem je stanoval atentator s svojim tovarišem. Tega tovariša je policija aretirala v bližini železniške postaje. Doznava se, da sta bili aretirani tudi dve drugi osebi, ki sta osumljeni sokrivde. Policija je aretirala sicer še več ljudi, vendar pa jih je večinoma zopet izpustila, ker se je izkazala njihova nedolžnost Policaja je v preiskavi dobila dragocene podatke, ki bodo omogočili nadaljnje zasledovanje zarotnikov. Atentator je pri zavesti ter reagira, vendar pa noče govoriti. Dali so mu v roke neki list, ki so mu ga napačno obrnili. Ranjenec je list opazil in ga je sam pravilno obrnil. Policija ga je ves dan izpraševala, vendar pa ni hotel ničesar povedati. Kaj pravijo o atentatu bolgarski emigranti Beograd, 14. julija, 1. Kakor Izve val poročevalec iz krogov bolgarskih emigrantov, podatki policije o atentatorju na šefa javne varnosti niso povsem točni. Atentator se ne piše Momčilo Ivanov, temveč Ivan Momčilov. V Jugoslaviji je bival baje kot bolgarski begunec že nad eno leto in si je znal v tem času pridobiti zelo vplivne zveze. Nekaj časa je bil celo v službi beograjske policije. Z Momčilovom Je bivala v Jugoslaviji tudi njegova mati, katero pa Je atentator štiri dni pred svojim zločinom poslal nazaj v Bolgarijo. Po mnenju bolgarskih emigrantov jo Imel atentator več sokrivcev, od katerih so baje nekateri tudi bili v zvezah z beograjsko policijo. Rodbina Žike Laziča Dubrovnik, 14. julija 6. Sinoči Je odpotovala z brzovlakom v Beograd soproga šefa javne varnosti Žike Laziča z otroci. Ko so ji sporočili, da je bil na njenega moža izvršen atentat, sprva ni hotela verjeti, potem pa je mislila, da ji prikrivajo njegovo smrt, ter je v največjem razburjenju odpotovala v Beograd. „Tako zvani beograjski nevtralni tisk" Točna sodba beograjskih »Novosti«. — Kako so pisali listi o zločinu Puniše Račiča in kako mšejo sedaj o atentatu na Žiko Laziča Beograd, 14. julija, i. Nocojšnje beograjske «Novosti» objavljajo pod naslovom «Tako zvani nevtralni tisk» daljši članek, v katerem primerja pisec poročanje beograjskega tiska povodom atentata v Narodni skupščini in sedanjega atentata na načelnika notranjega ministrstva Žiko Laziča ter naglasa med drugim: «Sredi prestolnice, sredi belega dne piše in komentira včerajšnji atentat tako zvani nevtralni tisk (pisec misli predvsem beograjsko «Politiko»). Pred tremi tedni je bil izvršen v Narodni skupščini še strašnejši atentat. Dva narodna poslanca sta bila ubita, trije pa ranjeni. Zaman smo pričakovali, da bo nevtralni tisk obsodil zločin in morilca. Zaman smo pričakovali, da bo ta tisk s pomočjo svoje »prvovrstne« poročevalke službe opisal vse, kar se je zgodilo pred tem atentatom in da bo nevtralno ocenil vso težino te „Javna vest sveta" Zagreb, 14. julija n. Za »Narodni Val« Je napisal Stjepan Radič članek pod naslovom »Javna vest sveta že jasno vidi in pravilno sodi«. V tem članku pravi St. Radič, da je prejel ameriške liste od konca preteklega meseca da so ti listi že dobro in točno informirani o dogodkih v Jugoslaviji ln ne tako kakor se jim Je v prvem hipu tendenčno poročalo. Stjepan Radič navaja med drugim list »The Chicago Daily News«, ki pravi: »Bila bi velika pogreška. ako bi se dobro ne pazilo, kaj se godi na Balkanu. Da so bili sredi jugoslovenskega parlamenta postre-Ijanl hrvatski poslanci, nI morda samo Incident v lokalni politiki, marveč je nasprotno mednaroden dogodek«. Radič pripominja k 'temu: »V Beogradu bodo kmalu občutili, da zločinci v niihovi sredi niso samo preziram, kakor zaslužijo, temveč da bodo kmalu brez moči in vsake oblasti nad nami Hrvati Slovenci in Srbi. ki so z nami združeni, in tragedije In nje posledic. Tako Je btto včeraj. A danes? Danes je popolnoma drugače. Danes je nevtralni tisk stopil iz svoje nevtralnosti ln obtožuje za atentat celo sosedno državo. Danes ve ta nevtralni tisk točno povedati, da je atentator iz Bolgarije, ve, kdo ga Je poslal, kakor da bi bilo atentatorju vse to napisano na čelu. Danes piše nevtralni tisk o nekakem zgodovinskem pomenu atentata na višjega policijskega uradnika, v čigar profesijonalni ri-ziko končno spadajo tudi taki doživljaji. A včeraj? Ce se »nevtralno« pregledajo vsi dogodki, je bil atentat 20. junija samo incident in neprijetna epizoda. S temi »nevtralnimi* očali gledano, se dve hrvatski glavi in tri težke rane ne morejo meriti z eno samo lahko poškodbo na srbijanski glavi. To je tako zvani nevtralni tisk naše prestolnice. ; da bo kmata napodi početek nove je priobčilo dne 29. pr. m. članek pod naslovom ^Balkanski malopridneži*, kjer pravi, da jlvsi evropski narodi teže po miru. samo v iVzhodni Evropi še traja neprestana majhna hrojna. V zailnjih dneh smo celo doživeli, da |e v beograjskem parlamentu neki poslanec Skar scostavno postreljal vso prvo vrsto opo-fccije, kakor da bi to bil edini način za rešitev spornih točk med vlado in opozicijo. lJugoslovenska politika trpi še vedno na ftem, da Srbijanci kot gospodarji izrabljajo dado na račun Hrvatov in Slovencev. Da ;ograd vlada nad Jugoslavijo, je isto, ka->r da bi Beliast vladal nad Veliko Brita-šjo. (Beliast je glavno mesto onega dela [rške, ki se je odcepil od irske države, ter [aedež najfanatičnejših nasprotnikov irske C r obode in prave parlamentarne demokra- . je.) Liberalni , ki toliko poroča vsak dan o slovesu Korošca kot dalekovidnega politika in uglednega državnika, je pač prepričan, da svetu ni znano, da je isti Korošec bil član vladne večine, katere član je bil tudi morilec Puniša Račič. Grozne eksplozije Wfirtsburg, 14. Julija s. V smodnišnici Hasloch je prišlo danes ob četrt na 12 do eksplozije, ki je razdejala staro tovarniško poslopje. Tudi mnogo drugih tovarniških objektov je bilo poškodovanih. Daleč na okrog so popokale vse šipe. Dosedaj so ugotovili štiri mrtve, 8 težko in 6 lahko ranjenih. Ko se je zgodila nesreča, je bilo v iovarni zaposlenih kakih 190 mož. Boje se, da leže pod razvalinami še nove žrtve. Wurtsburg, 14. julija g. Vsled eksplozije v smodnišnici v Haslochu ob Mainu je bil uničen večji del tovarne. Skoraj vsa tovarniška poslopja so težko poškodovana. Prvi eksploziji je sledila v kratkem presledku druga, ki je učinkovala še hujše. O vzrokih dosedaj ni znano ničesar. Smodnišnica je eksplodirala že 20. maja 1926 ln tudi takTat je zahtevala katastrofa 20 človeških žrtev. Heerlen, 14. julija s. V rovu princa Henrika se je pripetila težka rudniška nesreča. Dosedaj so Izvlekli 8 mrtvih. Verjetno je, da je v rovu še 5 delavcev mrtvih. Med mrtvimi je tudi član rešilne ekspedicije, ki Je pri reševanju tovarišev sam našel smrt. Preiskava je dognala, da se je katastrofa pripetite včeraj ob 2. hi sicer najbrže zaradi gorljivih pSino-v. Okoli 3000 delavcev je rešilna ekspedicija privlekla nezavestnih na površje. Milijonske poneverbe Milan, 14. Julija s. Pri Rimski banki so proš-K na sled miLijoitskitn goljufijam. Uradnik Bruschi aa ie prilastil čeke, ipistmski papir in stampilj-ke ter z n#mš tevedel po raznfli mestih poti«-jrvt«! Isi gredo rr tailijem*. Bruschi ie zbežal. Užaljeno veličanstvo Kmečki posestnik % Notranjskega nam piše: Besnenje v «S!ovencu» in cDomolju bu» je tako smešno, da se mu kroho-tajo prav vsi pametni ljudje. Tiste grožnje z bojkotom naj si gospodje pri •Slovencu« in »Domoljubu* vtaknejo v nedeljo popoldne za klobuk in naj £re-do i njimi na »prehoda Morda jim bodo kaj vrgle, saj brez beračenja itak ne morejo živeti. Da, slovenski narod Je užaljen ln osramočen pred vsem svetom; osramotil in užalil ga je brezvestni klerikali-zem s svojim zaveznikom Punišo Ra-čičem. Puniša Račič je bilo komita v vojni proti Turkom, klerikalci pa so bili vojni zavezniki Turkov. O. da bi Pu niša to vedel, bi gotovo ne služil klerikalcem. Pa kaj hočete, saj je poturica hujši od Turka. Da, da, gospoda, tako je, užaljeni ste, pa tudi mi smo užaljeni — in še kakol To vam bomo že pokazali ob prvi priliki, prav gotovo pa pri volitvah. Kar se pa tiče vaših zaslug za slo venski narod, vam za danes povemo samo eno in edino zaslugo: Napravili ste Iz slovenskega naroda — slovenskega berača. Živel užaljeni klerikaliztrn s svojimi puhlimi glavami! f Kmet. Reforma sovjetske justice Moskva. 14. julija, s. Namestnik pravosodnega komisarja Krilenko je izvajal v iefe-ratu o reformi kazenskega zakona na seji pravosodnega komisarijata, naj bi se vsi zločini razdelili v tri skupine, in sicer v so-cijalno škodljive, v socijalno nevarne in so-cijalno posebno nevarne prestopke. Za kaznovanje socijalno škodljivih naj bi zadostovali socijalno politični in moralni ukrepi, kakor n. pr. bojkoti, za kaznovanje socijalno nevarnih ječa. za kaznovanje posebno nevarnih pa smrtna kazen. Razen tega je Krilenko ugovarjal, da se kaznujejo zločinci z določeno dobo ječe. Trajanje ječe naj se določi po načinu prestopka. Pri socijalno nevarnih prestopkih naj, bi bili zločinci zaprti tako dolgo, dokler se ne poboljšajo, dočim naj bi bili trdovratni in nepoboljšljivi zločinci kaznovani z nedoločeno dobo ječe. Usoda francoskih preko-morskih letalcev Rio de Janeiro, 14. julija, n. Te dni §o našli v zalivu^rago v bližini braziljske obale steklenico s 'pismom, ki pojasnjuje usodo dveh pogrešanih francoskih letalcev, Saint Romana in Mouneyresa. ki sta spomladi leta 1927. letela iz Pariza v Južno Ameriko. Pismo se glasi: Letalo je moralo 300 milj od braziljske obale pristati na samotnem otoku, ki ni zabeležen na nobenem zemljevidu. Umirava od gladu. Saint Roman. Oba letalca sta 5. maja 1927 odletela iz Pariza in od tedaj ni bilo o njih nikakega sledu. Fašistično hujskanje Sušak. 14. julija, č. V Istri iz vseh podjetij po vrsti odpuščajo delavce jugoslovenske narodnosti. Med delodajalci kroži letak, ki jih poziva, naj odpuste vse jugoslovenske delavce in zaposlijo italijanske. Eden izmed teh letakov pravi; jutri vsi na Rožnik na kresovanje viskega Sokola! Lakkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo Na igrišču Prt morja so se včeraj pričela tekmovanja za državno prven-stvo v lahki atletika. Prireditev je zelo uspela m tuda doseženi rezultati so zadovoljivi. Tekmovanj se je udeležilo devet klubov tn sicer: ASK, Bačka, Concordia, Ha&k, Ilirija, Jugoslavija, Maralhon, Pančevački SK in ASK Primorje. Pri teki udeležba je razumljivo, da se vrši v poedinih točkah zelo ostra borba, kar vsekakor pospešuje športni borbeni moment. Rezultati: 100 m predteikJ: 1. predtek: I. Schlesinger (ASK) 11.6, II. Puc, III. Pdrovčč (oba Pr.). — 2. preditek: I. Podairpski (Hašk) 11.8, II. Raij® (Jugosl.), III. Režek (II.). — 3. predtek: I. Ste-pišivik (II.) 122, II. Novakovi č (Bačka), III. Oba-dič (ASK). Krogla: I. OaSpaf (ASK) 11.62, H. Gjckič (Panč.) 11.33, III. Slamič (Pr.) 10.55. 100 m iinale: I. Podaupskii (Hašk) 11.6, H. Schlesinger (ASK), III. Stepišnik (II.) Skok v vi«: I Buratovič (ASK), II. Telesko (Panč.), III. Medica (Pr.), vsi trije po 170. 200 m pred teki: I. Raija (Jugosl.), II. Obadič (ASK) 25 sek., III. No-vakovdč (Bačka). — 2. predtek: I. Podanpski (Hašk), II. Habič (II.) 25.6, III. Vlajnič (Panč.). — 3. predtek: I. Ste-pišnik (II.), II. Jamtricky (HaSk) 24.2. III. Perovid (Pr.). Najboljši drugi pride poteg zmagovalcev v finale. Disk: I. IVVssner (Hašk) 37.45. H. Manojfcv vič (Cone.) 36.875, III. Slatnič (Pr.) 36.27; bolfše od dosedanjega podaaveznnega rekorda. 400 m predteki: 1. preditek: I. Nikhazi (Panč.) 61.6, II. Krateči« II (ASK), 2. predtek: I. RitU« (Hašk) 55.2, II. Kraječič I (ASK), Boranič (Ma-ra.th.). Skok ▼ dali: I. KaHay I (Hašk) 6.425, H. Teleskop (Panč.) 6.395, III.. R«žek (II.) 6.205. 110 m zapreke: I. Kallay I (Hašk) 17 sek. — boljše od jugorekorda, II. Praunsperger (ASK), III. Ja.mn.icky (Hašk). 1500 m: I. Predanič (ASK) 4:22.2, II. Kumer (Marath), III. Zorga (Pr.). 4Xl00 m predteki: 1. predtek: I. Ilirija 46.4, II. ASK. — 2. preditek: I. Hašk; štafeta Primerja, ki .Je prišla ko njUi pogledi. Velemptto od ptve scene do konca Prt dst^ve ob: 3, 7,5, 6, 7,8, 7,10. Lepa godba. Zuižai e ce e. KINO IDEAL. ostala vedno tako, če ne bi čez mesece prišla v deželo mrzla zima.« »Ali bi šla v farovž?« jo vprašujejo nekateri. Marjana pogleda in odgovarja: »O, da, bi šla! Tam bi bilo nemara še lepše. Ih. vsaj pod .gvišno' streho bi bila!« Tudi drugih zanimivosti ne zmanjka v Rotečah. Po polju blizu vode se sprele-tavajo fazani in kopalci, ki jih opazijo, imajo pri tem mnogo zabave in užitka. Proti večeru zapoje tamkaj tudi slavček — torej pravcati rai. in kar je za nas Ljubljančane mnogo vredno, ta raj ni preveč oddaljen od Ljubljane. Peter Jereb - šestdesetletnik Pred dnevi je praznoval pevovedja linijskega pevskega društva Lipe« g. Peter Jereb 601etnico cvoiega življenja. Ju- bilant — rodom iz Cerknega — je znan v vseh glasbenih krogih kot skladatelj na živahne tekste, ki za nje najde vedno ubrano in razgibajočo linijo. G. Jereb je kljub zaposlenosti izredno plodovit in če bi imel na razpolago še več primernih tekstov, pa bi še boli obogatil našo zborovsko literaturo. Svojemu agilnemu pevovodji in duševnemu voditelju so priredili »Lipaši« prijateljski večer, na katerem je nagovoril slavljenca društveni predsednik g. okr. šol. nadzornik Bezeljak. Ob veselem razpoloženju je prejel g. jubilant razen kupa iskrenih čestitk tudi lepo spominsko darilo. Tudi mi mu kličemo — še na mnoga leta — s pevskim pozdravom! Ali ste se že naroči Ji na .PONEDELJEK"? se: ^mmu. l u.nrn-r I n—1 || ■■ : NeHelJa i\ VTT. 192»= Domače vesti Našim prijateljem! Današnjemu «Jutru« smo priložili dopisnice s prošnjo, da nam pridobe cenjeni naročniki in prijatelji vsaj po enega novega naročnika. V času, ko odločujoča klika v vodstvu SLS besni, da bi z nasiljem, zavijanjem in lažjo prekrila resnico, hčerko božjo, je v interesu vseh poštenih Slovencev, da prodTe z našimi listi resnica v sleherno slovensko hišo. Nihče od novih prijateljev ne sme manjkati, da bi nam ne pridobil vsaj enega novega naročnika. Samo malo truda stane poedinca, a če vsakdo stori svojo dolžnost, bo dosežen velikanski uspeh! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Na delo, prijatelji! _ Bedasto vprašanje •Slovenec« je objavil 13. t m. notico, v kateri pripoveduje nekdo, da je na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu te dni videl vse križem ležati na mizah «Jutro». Nad vsakim «Jutrom» je med uradnimi urami slonel po eden izmed uslužbencev in ga zvesto čital. «Slo-venčev* sotrudnik vprašuje, ali je «Ju-tro» uradni organ policijske direkcije in naloga nekaterih uslužbencev, da med uradnimi urami tratijo čas z najbolj besnimi napadi na ministra notranjih zadev, vlado in državo? Nam se zdi to vprašanje zelo bedasto. Ali »Slovenec* morda ne ve, da imajo policijski organi po ukazu notranjega ministra dr. Korošca strog nalog, da pazijo na «protidržavne» in «protivladne» liste, da bi se ne pregrešili proti zakonu? Kdo bo pa konfisciral «Jutro», ako ne dr. Koroščeva policija, ki se mora vendar poučiti, kaj je v njem pregrešnega! Policijski uslužbenci vrše samo svojo dolžnost, ako vsak dan zvesto čitajo «Juftro», ker se jim drugače lahko zgodi, da bodo reducirani. To bi «Slove-iec» že lahko vedel. * Cltajte sodbo, kj je res obsodba ln ki )o pri občujemo na 5. strani lista. * Imenovanja v meščanskih šolah. Minister prosvete je imenoval za stalne strokovne učitelje, oziroma učiteljice na meščanskih šolah v Ljubljani; Maksimira Rozmana na II. -deški meščanski šoli, Heleno Potočnik in Marijo Melič-Lobe na I. dekliški meščanski šoli, Frana Rupnika, Katarino Černivc in Heleno 2un na II. dekliški meščanski šoli; nadalje Ivana Kramariča in Ano Pečjak-Kremenšek na meščanski šoli v St. Vidu nad Ljubljano, Milo Bežek v Trbovljah, Valerijo Ivane v Brežicah, Hinka Klavoro in Milko Kecelj na Jesenicah, Cirila Zupane v Ribnici, Terezijo Dokler v Tržiču in Jožico Premrov v Krškem. * Izpremembe v osnovnošolski službi. Stalni so postali naslednji učitelji in učiteljice v ljubljanski ln mariborski oblasti: Ivan Kopriva v Zagorju ob Savi, Mila An-dolšek v Karlovici, Marija Volavšek v Ma-Iincih, Olga Koželj v Zagradcu, Ljudmila Sila v Loškem potoku, Cecilija Rapč - Je-lenec v Krašnji, Antonija Štokelj v Kuzdo-blanju p. Murski Soboti, Martin Zeleznik v Sorici, Julija Kadunc v Kapcah, Angela Oospodarič v Podgorici, Fran Lunaček v Št. Rupertu, Antonija Sedej v Čemšeniku, Marija Urbančič v St. Petru pri Novem mestu, Antonija Preveč v Vrhu pri Sv. Treh kraljih, Franja Kokalj v Zvircah, Marija Kristan v Repnjah, Ivan Kopriva v Zagorju ob Savi, Avgust Binder v Dolenji Bistrici, Josip Plešič v Novi cerkvi pri Ptuju in Marija Ferenčak v Trnju. * Sprejem v našo državljansko zvezo. Z odobrenjem državnega sveta so sprejeti v našo državljansko zvezo: dosedanji ruski državljan Aleksij Perkov, tehnični uradnik pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru; učitelj v Hodošu Vilko Fran in oblastni uradnik Fran Gorkič v Mariboru skupaj z ženo Rozalijo in štirimi malolat-niimi otroci. ♦ Vprašanje novega upravnika ljubljanskega gledališča. Kakor javljajo iz Beograda je v ministrstvu prosvete podpisan ukaz, s katerim je dosedanji gledališki upravnik inž. Rado Kregar zopet imenovan za profesorja na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Za upravnika narodnega gledališča pa je delegiran g. Oton Zupančič. * Patrijarh Dimitrije v Ptuju. SlvoTasi glavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, patrijarh Dimitrije, ki že dalj časa biva na oddihu v Rogaški Slatini, je v spremstvu ravnatelja zdravilišča dr. štera in svojih spremljevalcev napravil izlet v Ptuj, da si ogleda starodavno mesto ter slavnoznani tamkajšnji muzej in druge znamenitosti mesta. ♦ Smrtna kosa. V Lokali pri Zagorju je umrl v 71 letu starosti posestnik, gostilničar ln mesar g. Peter Robavs. Pogreb bo jutri ob 16. uri na farno pokopališče v Zagorju. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskTeno sožalje! * Glavna skupščina UJU v Mariboru Letošnja glavna skupščina Udružeitja Jugosto-venskega učiteljstva se bo vršila v dneh 11, 12 ta 13. avgusta v Mariboru. Natančen program zborovanja še ni določen. *■ Tam na Gorenjskem stoji ponosni naš Triglav, tiho gleda v svet gleda svoj narod. Mnogo je mož, ki obožujejo to goro, toda nihče je ni tako ljubil kot pokojni duhovni svetnik, župnik Aljaž z Dovjega. Ko prideš do Aljaževega doma in greš proti Malemu Triglavu v Vratih, zagledaš tam med smrekami skrito krasno novo kapelico, o kateri je sanjal župnik Aljaž. Ni bil tako srečen, da bi bil doživel njeno zgradbo, prej ga Je Bog poklical k sebi, vendar pa je želja ostala živa in 29. t. m. bo nova kapelica posvečena in se bo darovala sv. maša prvič. Planinci, ki ste bili že v Vratih, še bolj pa oni, ki še niste bili tam, naša dolžnost je, da se bomo ta dan zbrani pred kapelico spora, nlll njega, ki je šel prezgodaj od nas, sina Triglava, župnika Aljaža. • Turistika In paragrai. Cenjeni g. urednik! K Vašemu včerajšnjemu poročilu o razpravi ge. Mire Pibernikove proti Alfonzu Gspanu bi se utegnila opazka, da se obtožencu, opirajočemu se na razne priče, ki da niso bile priče dogodka, dokaz resnice ni posrečil, napačno tolmačiti. Dokaz resnice se je posrečil, toda sodišče se je pokazalo v sodbi, kaj je etično in kaj se strinja s srčno kulturo ali ne, manj rigorozno kakor mladina, ki je nastop obtožiteljice kot plezalke splošno obsodila. Z nelogično sodbo, ki se je rodila v opoldanski vročini se na eni strani oprošča g. Gspan od obtožbe, češ da očitek vporabe planin »kot neprimerne kuliserije za senzacijonalne povesti« na podlagi pomotnega poročila o plezalnih junaštvih ni kaznivo, na drugi strani pa je bil obsojen z isto sodbo zaradi očitka neetičnega, neresnega in s srčno kulturo se ne strinjajočega obnašanja. Ker je proti tej sodbi vložena ničnostna pritožba, bo imel priliko izreči Stol sedmorice, ali je današnjemu času primerno, utrjevati razočarano mladino v rigoroznem pojmovanju etičnosti in srčne kulture, ali pa jo vzgajati v nasprotni smeri. — Z odličnim spoštovanjem dr. Jos. C. Oblak kot zastopnik g. Alfonza Gspana. * Dobrosrčnim ljudem! Prejeli smo: V bližini Reteč, nedaleč od mesta, kamor se hodijo Ljubljančani kopat, ložira pod neko skalo 66 let stara ženica Marjana Požarje-va, katero so ljudje vrgli izpod skromne strehe pod milo nebo. Ker ženica ni mogla dobiti niti najskromnejšega stanovanja, je naprosila dva dobra moža, da sta ji znosila njeno siromašno imetje pod navedeno skalo. Človek bi ne mogel verjeti, da se dobe med našim prebivalstvom tako trdo-srčni ljudje, ki morejo staro, bolno ženico, ki more hoditi samo s pomočjo dveh palic, prepustiti svoji usodi. Ljudje pač pozabljajo na izrek: »Danes jaz, jutri ti...!« — Kopalci, pomagajte tej ubogi ženici! ♦ Naši v Ameriki. »Jugoslav. Circle« v Newyorku se imenuje skupina naših ljudi, ki se je osnovala s slovenskim kulturnim delom. Leta 1926 je »Jugoslav. Circle« razpisal nagrado 500 dolarjev onemu, ki bi komponiral najboljšo koncertno skladbo za vijolino in orkester in katera nagrada je bila znana pod imenom »Balokovičeva« nagrada. Krožek je prejel šest skladb in sicer štiri iz Zagreba, eno iz Beograda in eno iz Ljubljane. Te skladbe so bile i-zročene v presojo ju>ryju, sestavljenemu iz priznanih amer. glasbenikov. Jury je soglasno prisodil nagrado kompoziciji »Za novi svet«, katero je zložil g. Božidar Kune v Zagrebu. To kompozicijo bo izvajal Zlatko Balokovič na svojih koncertih v tekoči sezoni. ♦ Naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinski] obratovalnic. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki naredbo o odpiraniu in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti, na kar opozarjamo interesente. • Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru obsega internat, obrtno In gospodinjsko šolo. V internatu se sprejemajo gojenke. ki obiskujejo šole v zavodu, kakor tudi take, ki posečajo druge šole. Plačilni pogoji so: popolna oskrba za gojenke gospodinjske šole mesečno 925 Din, za gojenke obrtne in drugih šol 725 Din; gojenke gospodinjske šole plačajo še enkratni prispevek 100 Din za obrabo inventarja in nabavo učil. Šolnina, in hranarina za eksterne učenke znaša mesečno 350 Din, za učenke obrtne šole 50 Din Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda »Vesna« v Mariboru, Aškerčeva ulica 6. 1272 * Popust na šolnini enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat, Maribor. Uradniki poduradniki in delavci, kakor tudi manj premožni in njih pripadniki, imajo popust na šolnini. Prošnje naj se pravočasno vložijo na direkcijo trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon št. 100, ker se zaradi velikega navala ne bo moglo ozirati na zakasnele vloge. Prospekti brezplačno. 761 * Rekorden obisk Rogaške Slatine. Vsi oni gosti, ki nameravajo posetiti zdravilišče Rogaško Slatino, se opozarjajo, da si pred odhodom zagotovijo stanovanje, ker so tam kai zaenkrat zasedena vsa stanovanja. Cenjenemu občinstvo! Javljam, da sem z dnem 26. junija 1928 izstopil kot družabnik in solastnik tvrdke ZALTA & 2ILIC, trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta št 11. Izrekam tem potom vsem cenj. odjemal« cem najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost in prosim obenem, da ml ohranite še nadalje zaupanje, ker v dogled* nem času 06 9 otvorim popolnoma na novo trgovino z železnino, in to na najpro* metnejšem kraju Dunajske ceste. Z odličnim spoštovanjem JOSIP ZALTA. trgovec, Ljubljana. * Meseca septembra p-TdeJo ▼ promet nov« luksuzne smoik«. kcpiembra letos bodo prišle v promet nove luksuzne smotke: »Flor de Habana« ln »Perla de Cuba«. Nove smotke se že več mesecev izdelujejo in urejajo v lične škatljice iz ce-drovega lesa. Cene »o določene za »Flor de Habana« na 8 Din, za »Perle de Cuba« na 7 Din komad. Vsaka škatljica bo vsebovala 24 komadov, škatljice s »Flor de Habana« imajo na notranji strani pokrova panoramo Beograda, škatljice s »Perla de Cuba« pa panoramo Zagreba. Obe vrsti smotk se izdelujeta lz originalnega tobaka, ovojni list pa Je tobačni pridelek z otoka Sumatra. * AH že imate včerajšnjo številko »Sko-virja«? Kupite in čitajte jo, potem pa se naročite na ta edini slovenski humoristlčni list, uprava v Rožni dolini pri LJubljani. Tudi Slovenci imejmo kakor vsi civilizirani narodi humoristlčni časopis, pisan v domačem jeziku, čim več bo naročnikov, tem bolj se bo razvijal »Skovlr«. Naročite sel 1107 * »Basaričkovo sefo«. »Narodna zaštita« v Zagrebu se je predvčerajšnjim sestala na sejo, ki Je bila posvečena spominu v Narodni skupščini umorjenega poslanca dr. I. Basaridka. Pri tej priliki je bil sprejet soglasen sklep, da se kolonija, ki Jo Je dr. Basariček ustanovil pri Bukovlci za hrvatske seljake iz Zagorja in ji nadel ime »Okrugljak«, prekrsti v »•Basaričkovo selo.« a Enakomerno zagorite pri solnčenju, izgubte 1 šaj in izpuščaje, k<>ža Vam po-s a e lepa in gladka, ako rabite originalni N.GGEROL olje za sončenje in masažo, ki se dobiva v vseh lekarnah in diogerijah. — Drogerlja GREGO.JIČ, L ub j na, Pi eše. nova 5. • Najstarejši človek r Jugoslaviji V Jugoslaviji živi menda najstarejši človek na svetu. V Pologu v Hercegovini je nedavno proslavil svoj 155. rojstni dan trgovec Tadi-ja Mustafič. Še v tej visoki starosti je telesno zdrav, le vid in sluh ga polagoma zapuščata. V njegovi rodbini je bilo že več stoietnikov. Pred par leti Je umrl njegov mlajši sin v starosti 108 let. + Poziv umetnikom kiparjem. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva poziva vse umetnike kiparje, naj mu čimpreje pošljejo fotografske snimke svojih najboljših del. Naše londonsko poslaništvo je bilo namreč obveščeno od g. Omonie-ja, izdajatelja velikega dela o svetovnem kiparstvu, da želi v to knjigo sprejeti 15 do 20 snimkov del naših kiparjev. Zadeva je splošnega interesa za našo državo ln za našo kulturo, zato je želeti, da noben naših umetnikov te prilike ne zamudi in pošlje zaprošene fotografije nemudoma umetniškemu oddelku ministrstva prosvete, sklicujoč se na odlok U. br. 1666 z dne 4. julija 1928._ Veliko tombolo prted Sokolsko društvo na Bledu v nedeljo, 5. avgusta ob 15. uri v zdravil škem parku. 8. Ji U Najboljše, najtrajnejše, zato 13 / najcenejše! nakupijo lahko za mal denar na'lepše moJerne obleke, bluze in prepasnike pri tvrdki belihar & Velepič, LJUBLJANA, Mestni trg. • 8. septembra se vrši žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice, ki obsega 600 raznih dobitkov, med glavnimi eno motorno kolo in dvanajst navadnih koles solidnega francoskega uzdelka. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh časopisih, dobitki pa bodo onim, ki jih zadenejo, dostavljeni na dom. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih trafikah v Ljubljani in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Selenburgova ul. 7/II. • Dražba ribolova. Ribolovni revir štev. 39 Škofljica se bo oddajal v torek dne 31. t n. ob 9 pri sreskem poglavarju Ljubljana - okolica na javni dražbi v zakup za dobo od 1. avgusta 1928 do 31. Julija 1938. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju v Ljubljani. ITO — zobna pasta najboljša! • Telesno zaprtje, ranltve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vse to preide hitro pri vporabi prirodne grenči-če »Franz-Josef«. Zdravniki in profesorji uporabljajo vodo »Franz-Josef« že več desetletij pri odraslih in otrokib obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. uporabljati znači: lahko in hitro delo, prihranek, sigurnost in zadovoljnost odjemalcev Zahtevajte cene in vzorce zastonj in franko. Tovarna Motvoza In Vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. 8719 so je * Usodne marelice. V okolici Osje k* predvčerajšnjim našli v državnem vrtu mr tvo 64 letno Ano Zittel, Id Je stanovala sosednji hiši. Komisija je ugotovila, da pokojnica zlezla preko ograje v državni vrt kamor so Jo zvabile lepe zrele marelice Pri tem Je stara žena tako nesrečno padla z lestvice, da Je zadobila na glavi težko poškodbo ln je na mestu izdihnila. Pri nesrečni ženi so našli vrečo s 30 marelicami. Dr. Joie Rant zobozdravnik Škof ji Loki ne ordinira od Zl. 7. do S. 8. 1928. • Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. • Lastna krivda je, če gospodinja s pranjem perila izpodkopava svoje zdravje. Pe-rite s »Persilom« samodelujočim in klora prostim pralnim sredstvom, ki ima čudovito pralno moč in zelo zmanjša ogromno delo pralnega dne. s vsi v mm k otvoiltvi Sokoskega doma ln petletnici Sokola. 86R1 Iz Ljubljane n— Dan Jugoslovenske Matice. Za praznik 8. septembra pripravlja Jugoslovenska Marica v Ljubljani več celodnevnih prireditev, kojih izkupiček je namenjen narod-no-obrambnemu delu. Program prireditev bo pravočasno objavljen, vendar pa prosi Jugoslovenska Matica že sedaj vsa društva in organizacije, da ne prirejajo na ta dan lastnih prireditev, ki bi gmotno in moralno škodovale tej edini prireditvi Jugoslovenske Matice. u— Zadruga brivcev, frizerjev ln lasui-čarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo kakor tudi svoje člane, da bodo brivnice in damski saloni odprti vsak dan od 7.30 do 12 in od 14.30 do 19. ob sobotah in dnevih pred praznikom državnim ali verskim) pa od 7.30 do 12. in od 14.30 do 21. Za mesto Ljubljano s policijskim okolišem morajo biti ob nedeljah ves dan zaprti vsi brivsko-damsko frizerski saloni. Ta uredba velja za vse člane imenovane zadruge; ostali tudi lahko obratujejo ob nedeljah, in sicer od 7.30 do 12. ure. — Načelstvo. u— Javno stenografično tekmovanje H priredil Christofov učni zavod v LjuDijam v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti 7, v torek 17. t. m. ob 8. zjutraj. K tej tekmi se vljudno vabijo stariši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. u— Nikar ne pozabite na kresovanje na Rožniku! Lansko kresovanje je vsem, ki so se ga udeležili, v najlepšem spominu. Današnje kresovanje viškega Sokola bo še zabavnejše od lanskega. Prireditev se bo začela že popoldne. Zvečer bo ves idiličen Rožnik čarobno razsvetljen. Nastopili bodo naraščainiki z gorečimi kiji in okoli kresa se bo plesalo kolo. Pomnožen oktet viškega Sokola nam bo zapel vesele pesmi Kdor se hoče prisrčno zabavati, ne bo ostal doma! — Zvečer bo razsvteljen dohod na Rožnik od Strelišča do vrha. u— Profesor dr. Zalokar se Je vrnil z dopusta in zopet redno ordinira. u_ Zobni zdravnik dr. Puhsr ne ordinira do 15. avgusta. 1266 u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči dogodki: 1 tatvina čevljev, 1 poškodba tuje lastnine, 1 poškodba javnih nasadov v Rožni dolini, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 4 prestopki nedostojnega vedenja, 3 prestopki obrtnega reda, 1 naidba človeških kosti pri prekopavanju, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 pobeg od doma, 1 nezgoda, 11 prestopkov avtomobilskih predpisov in 15 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 zaradi beračenja, 2 zaradi vsiljevanja in 1 zaradi vlačugarstva. u— Ubegel dečko. Zasebnica Josiplna Kavčičeva, stanujoča v Mavrerjevi ulici v Šiški je prijavila, da je že 8. t. m. neznano-kam pobegnil njen 14 letni sin Josip. Fant jo Je ubral bržkone kam v hribe in je mogoče, da se mu je pripetila kaka nesreča. Dečko je bil oblečen pri odhodu z doma v rjavo obleko. u_ Poskušen samomor služkinje. Podnajemnica pri gospe F. v Tavčarjevi ulici 6, gdč. Pavla Zadnikova je včeraj okrog 5.30 zjutraj začula iz sobe služkinje Marice Hor-vatičeve sumljivo stokanje. Opozorila je na to svojo gospodinjo na kar so se domači pedali v omenjeno sobo ter našli Horvati-čevo zvijati se na postelji' v silnih boleči-činah. Poleg nje na mizi so videli stati malo stekleničico, v kateri se je prej nahaja! sa-nitol in je bila last domačega sina. Istočasno so zapazili na mizi tudi štiri črno obrobljena pisma. Tedaj so domači takoj vedeli, da gre za poskušen samomor z za-strupljenjem. To jim je potrdila tudi Hrvati-čeva sama, ki je omenila, da je obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni do nekega vojaka 16. art. polka Franja B. Domači sin je po teh informacijah takoj tele-fonično obvesti! o dogodku rešilno postajo ter je bila obupanka nemudoma prepeljana v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo tako ohranili pri življenju. u— Kolesarjeva nezgoda. Ko se je pripeljal šofer France Kavšek, uslužben pri Združenih opekarnah, predvčerajšnjim okrog 19. s kolesom po Kongresnem trgu, mu je pred kinom Matica iz neznanega vzro ka nenadoma počila pnevmatika. Kavška je sunek vrgel po tleh, pri čemer se je močno ranil na roki in si prebil ustnice. Pobral ga je stražnik, nakar ga je s pomočjo pa-santov zapeljal v bližnjo vežo, kjer so mu rano izprali ter ga za silo obvezali. Pozneje je moral ponesrečenec iskati zdravniške pomoči. Vlom v baraka V Thalerjev« barake r Rožni dolini se je splazil predvčerajšnjim neznan tat. Prišel je noter skozi okno, ko je prej razbH šipe. V baraki si je poiskal par rjavih čevljev, last šoferja Pavla Cun-dra, nakar se je izmuznil na prosto zopet po isti poti, kakor je prišel noter. Ukraden par čevljev je bil vreden okrog 200 Din. Iz Maribora a— Avtobusi za pohorske Izletnike«. Da se izletnikom, ki posečajo vsako nedeljo v velikem številu Pohorje, prikrajša neprijetna poti lz mesta do vznožja PohoTja bo od danes naprej vozili iz Glavnega trga do vznožja Pohorja trije mestni avtobusi, in sicer prvi ob 4, drugi ob 4.45 ln tretji ob 5.45 zjutraj. a— Tatovi na trgu. Na mariborskem trgu se prav radi udejstvujejo razni spretni tatovi, ki si žrtve izbirajo zlasti v kupčijo zatopljene ženske. Največ tatvin se dogaja na tržni dan ob sobotah. Neki kmetici iz okolice Je včeraj tat iz predpasnikovega žepa potegnil 300 Din. a— Samomorilni poskus. V m oljskem predmestju si je neka 43 letna Marija M. zaradi slabih gmotnih prilik hotela prerezad žile na rokah in na vratu. Sosedje so njen obupni poskus opazili ter pozvali rešilno postajo. — V neko gostilno je prišel v petek popoldne Iz Kamilice 26 letni hlapec Ste fan Š. Nekaj časa je sedel v gostilniški sobi, potem pa Je zahteval sobo. Par ur kasneje je sobarica iz te sobe zaslišala ječanje in ko so vrata odprli, so našli Štefana Š. vsega zvitega na postelji. Štefan je Izpovedal, da je zavžil strup, ker ga Je dekle zapustilo. Rešilni oddelek je tudi njega odpeljal v bol. nico. Iz Celja S g? e— Smrtna kosa. V celjski Javni bolnici Je umrl 14. t. m. v 61 letu starosti najemnik Luka Horvat z Gomilskega. Blag mu spomin! e— Nabori v Celju. Ob priliki letošnjih naborov je sresko poglavarstvo v Celju spo razumno s celjskim mestnim magistratom izdalo odlok, po katerem ie v dneh naborov v mestu Celju in okolici od 13. do 21. t. m. točenje alkoholnih piiač v gostilnah in kavarnah nabornikom in njihovim spremljevalcem strogo prepovedano. Odlok je javnost toplo pozdravila. Z »bozdravnlk Dr. Krsutberger ordinira ml lej»teljn, H alje Petra 11 Ne muč te naše dece z ribjim oljem, da te ji mesto tega okusni prašek .JEMALT", ki se tudi 154 a poleti jemlje s slastio. Iz Kranja r— Zopet brezuspešna licitacija. Pretekli ponedeljek se je vršila druga javna draž« ba oddaje poštne vožnje Kranj — kolodvor in Kranj — Jezersko v enoletni zakup. V imenu ponudnikov je stavil g Lenardič iz Kranja predlog naj se vožnja deli na tri samostojne do kolodvora, Kokre in do Je* zerskega in da se zakupnina zviša. Besedo ima sedaj poštna direkcija, ki bo razpisala tretjo licitacijo. r— Delo pri Kokrskem mostu lepo ca« preduje, dasi se v sedanjem stadiju ne more izražati na zunaj v vidni meri. Z iz* sekovanjem skal za visoke oporne stebre na obeh bregovih so že končali. Pričeli so postavljati leseni oder in ogrodje za obok. Sedaj bo zanimivo za opazovalce, ki priha* jajo vsak dan gledat in občudovat. r— Zagrebčani pridejo jutri na Stol. Ka* kor nam sporočajo, priredi zagrebško pla« ninsko društvo »Sljeme« korporativen izlet članstva na Stol in se udeleži nedeljske planinske slavnosti ob priliki blagoslovitve povečane Prešernove koče. Domačini ne smejo zaostajati. Vsi jutri na Stol! r— Odpiranje in zapiranje trgovin U Kranju. Ljubljanski veliki župan je izdal nove predpise o odpiranju in zapiranju tr* govin. V kranjskem srezu so odprte trgo* vine s kolonijalnim, špecerijskim in meša* mm blagom od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19.; ostale trgovine (n. pr. manufaktur« ne) so odprte 9 ur dnevno. Ob nedeljah so vse trgovine v mestu Kranju in v oko« lici v razdalji 5 km (Primskovo, Predoslje, Stražišče, Cirčiče, Naklo) zaprte ves dan. Uredba je upoštevala povsem želje kran> skega trgovskega gremija. Iz Litije i— Zanimiv planinski rekordi V5eraj sta zaključila zanimivo turo dva starejša ljub* Ijanska gospoda, ki štejeta skupaj 100 let, tehtata pa 200 kg skupne žive teže. Pred 8 dnevi, kolikor sta potrebovala za turo po vencu hribov, ki obkrožajo litijsko kot* lino, sta se podala za stavo na dolgo pot S postaje Laze sta odšla na Janče, odtam preko Štange na Prežganje, Javorje in ▼ Šmartno pri Litiji. Pri Robavsu sta se oba podjetna ljubljanska gospoda pošteno pod« prla, drugo jutro pa sta nadaljevala pot na Primskovo, odtam na Sv. Križ mimo Št. Jurija na K um (1219 m). Iz Kuma sta se spustila do savske soteske pri Zagorju, odkoder sta jo mahnila čez Jezero na Sv. Planino (985 m). Vrnila sta se čez Znojilo v Zagorje, odtam pa naprej v Izlake, od« koder sta se iz Medijske doline povzpela na Sv. Goro (849 m). V Ljubljano pa sta se povrnila po ovinkih iz Sv. Gore čez Va« če na Kandrše v moravsko dolino in na* vzgor na Limbarsko goro, odtam pa še v Domžale. Pa recite, če nista napravila ime* nitno pot okrog litijskega sveta. i— Premestitve. Prometni uradnik litij« ske železniške stanice g. Rudolf Kropivnik je dobil mesto postajnega načelnika na Verdu na vrhniški progi. Predstojnik davčnega urada v Litiji g. Ivan MadroniČ pa odide na isti položaj v Kočevje. Oba gospoda sta znana kot kulantna in priljub* jena uradnika ter jima k napredovanju čestitamo. i— Na sokotski deti Danes popoldne ima naše Sokolsko društvo svoj letni na« stop na prostoru pred sodiščem. Za izlet« nike, ki se jim nudi lepa prilika, da se obenem skopljejo v Savi, so ugodne želez« niške zveze. Prireditev ima bogat spored, 5a tudi z jedili in pijačo bo dobro pre« skrbljeno. < mm ■ v " ~ - " i je res obsodb Ljubljana, 14. Julija. Da bi zabrisali sramotno polomijo dr. Koroščeve politike v Beogradu, je začela klika v vodstvu SLS iz bojazni pred volitvami uprav brezumno gonjo proti neklerikalnemu časopisju. Par dni se je klika zaletela v »Slovencu« tudi na gospodarsko polje, a ko jo je dobila celo od lastnih pristašev po prstih, je začela trobiti umik na celi črti. Od vsega ropotanja In divjanja sta ostali le dve »obsodbi« oblastnega odbora ljubljanskega hi mariborskega, ki smo jih v našem listu do zaslugi ocenili. Blamaža obeh oblastnih odborov s to »obsodbo« je tako velika, da si gospodje oblastneži »obsodbo« lahko vtaknejo za klobuk. V ta politični boj pa skuša klerikalna klika pognati tudi občine no deželi ln upa, da bo z bobnom prebobnala resnico, ki tako peče in žge SLS. A vse zaman! Koroščev okrvavljeni režim leži na tleh, obsojen v Jugoslaviji In v Inozemstvu. Skrahiranl. dlskreditirani In blamiranl se vračaio pomagači Vukičevičevega velesrbskesra hegerooniz-ma Iz Beograda. In tudi Puniše Račiča se zaman otresate! Do 20. junija, ko sta bila umorjena v Narodni skupščini dva poslanca, trije pa težko ranjeni, ste bili največji zavezniki Puniše Račiča. Umor ie bil pripravljen in dr. Korošec je bil celo v Narodni skupščini opozorjen, da se oripravlia umor, a ni ničesar storil, da bi obvaroval poslance nesreče. Odgovornosti za prelito kri se pa tu-itf? zato ne otresete, ker je morilec iz vrst vladnih strank, h katerim je pripadala tudi SLS. Zastonj si perete krvave madeže! V »Slovencu« zav?iate, lažete In ob-rekujete. rta bi se ne videlo umora in krvoprel-tia v Zagrebu in Beogradu pod pendrekom dr. Korošca. Vsakdo na vidi, da 'e to le manever, da b! speljali vse ogorčenje in jezo, ki gre no zaslugi ln po pravici proti vam, na one, ki pišejo resnico in so vas postavili v polni goloti na sramotni oder. Vaše »obsodbe« so za vas Samoofo-sodbe! Da vas bo slovenska javnost še bolie poznala, kdo ste in kakšni ste. prlobčniemo v naslednjem obsodbo, ki vam io *e soisnj vaš človek, vaš dolgoletni načelnik dr. Ivan Šusteršič, ki vas je poznal do kosti in ki je tudi na lastni kož| okusil vaše »krščanstvo«. To je obsodba, ki je res obsodba! Berite, kai je napisal dr. Šusrteršič v svoji zn^ni brošuri »Moj odgovor« o klerikalcih! Zato oonatfskujemo v na-sledniem nekai važnejših odstavkov iz te Šusteršičeve brošure. Glase se takole: Kdo in kaj je današnja SLS? »To je ozki krog ljudi, ki sede večinoma v Ljubljani in deloma v Mariboru, ki imajo stranko dejansko popolnoma v rokah in kojih volja edino odločuje. Vsi ostali somišljeniki so pa njihove žrtve. Ta ozki odločilni krog tudi ni zamenjati z »Izvršilnim odborom« ali vodstvom SLS, ker dobro vemo, da so v teh odborih mnogi honetni ljudje, ki pa nimajo dejansko nobene besede, ker se od resnično odločujočih faiktor-jev le Izrabljajo kot štafaža In kot španska stena, za katero se po potrebi skrijejo. Masa pa, ki sledi v dobri veri klerikalni stranki, je le za delo In žrtve. Iz plemenitih nagibov igra vlogo helotov klerikalnih podjetnikov. Nihče se ne more temu čuditi, ki ve, kaiko se je ta stranka posluževala z najpopolnejšo lahkomišljenostjo, brezvestnostjo in srčno surovostjo katoliškega tiska. Velik del slovenskega ljudstva se le težko izgubi tega vpliva, kateremu je izročen skoraj na milost in nemilost. Osobito pa je naravno, da živi močn:) v klerikalni ideologiji duhovščina, ki je po svojem poklicu vezana na ča o-Pisje SLS, trdno uverjena, da služi tako dobri stvari. Pri njej je tudi še upoštevati, da sledi sem ter tja ukazom kakega višjega cerkvenega funkcionarja, ki je sam v prvi vrsti žrtev klerikalne sugestije. Označil sem, upam, zadosti jasno, kdo je klerikalna stranka. Ne pa še popolnoma, kaj je. Nobena stranka na svetu ne govori in piše toliko o svojih načelih in svojem idealnem stremljenju kot slovenska klerikalna stranka. Gola resnica pa je, da nima sploh nič načel in ravno tako malo idealnega stremljenja, temveč da je po svojem bistvu le trgovska družba z zelo omejeno zavezo za Izkoriščanje načel In idealnega stremljenja slovenskega ljudstva. Virtus post nummos — najprej »tolarji«, to je lastna oseba, potem šele vse drugo. SLS največje zlo v italem narodu «SLS Je največje zlo v našem narodu in vsaka druga stranka je relativno boljša. To je bridka resnica, ki ji je treba zreti v oko, ker sicer ne bo nikdar boljše. Klerikalizem je »tuberkuloza v kosteh ln v mozgu našega ljudstva. Kaj je hujše, Če znan sovražnik Cerkve nastopa proti njenim naukom, ali če kdo pod firmo katoličanstva očitno operira z lažjo, obrekovanjem, srčno surovostjo in splošno nemoralo. To mora zastrupiti ljudsko dušo do dna. Ali ne vidite sadov povsod, kamor se ozrete. Klerikalizem vzgaja le klerikalce, ne pa katoličanov. ... Reforma klerikalne stranke. Povejte mi, kako hoče reformirati — Avgijev hlev? Tak hlev se mora po-žgati, to zahteva dobra stvar. Zato je tudi irelevantno, komu pride trenutno pogorišče v prid. Glavna stvar je iz-člščenje zraka, v katerem naš narod živi. To je edina pot, da bo enkrat bolje.» Zakaj goni SLS slovensko ljudstvo v boj »Klerikalizem goni slovensko ljudstvo v brezupen boj! Kako škodljiv je brezupen boj, smo doživeli v velikem slogu v svetovni vojni, Seve, treba dobro razločevati: Za klerikalne voditelje ta boj nikdar ni brezupen in še manj škodljiv, ker od njega žive in vedo sebi vsikdar zavarovali prijetne osebne udobnosti. Zanje je boj ravno isto kar vojska za vojne dobičkarje in verižni-ke. A slovensko ljudstvo je trpeči del. Ce se presodi natančno ves današnji boj tako zvane SLS in izlušči pravo j bistvo te epično navdahnjene borbe, se jasno vidi, da se klerikalni stranki pripadajoči del ljudstva bije samo za klerikalne voditelje. Ljudstvo pa od tega nikdar nič nima, ker se je plastično izkazalo, ko so klerikalni prvaki bili ministri, pokrajinski predsedniki in po- verjeniki. Takrat je nekaj klerikalnih protežerjev prišlo do «korit.» Kaj pa je imelo ljudstvo od klerikalnega režima? Seve, nihče ne more braniti ljudstvu, da nosi še naprej svojo kožo v prilog klerikalnih kapetanov na trg, a vselej se bo znova prepričalo, da le v svojo škodo. Prav posebno Škodljiv je slovenski klerikalizem — Cerkvi. Vsakdo, kdor hoče videti in ni popolnoma slep, mora spoznati, da je ravno Cerkev velika žrtev klerikalne stranke. Na račun klerikalne stranke se tepe — Cerkev. V slabši položaj, kot jo je spravila klerikalna stranka, sploh ne more več priti, ker dopušča, da politična stranka, zaradi svojega profita, vlači visoko zva-nje Cerkve po cestnem blatu!» „Iz zasede ubiti od lastnih bratov" Dr. šusteršič popisuje v svoji brošuri «Moj odgovor» kaj zanimivo tudi to, kako je vodilna klika v današnji SLS prišla do moči in veijave. On piše: ... «In ko smo po dolgem trudu dosegli, da je izšel tednik «Resnica» in pol leta pozneje dnevnik «Novice», je bilo vse prepozno. Tačas so že bili »katoliški« listi «SIovenec», «Straža» in podobni tako zasmradili javno mnenje, zastrupili ljudsko maso z lažjo in sumni-čenjem, da je bilo vse zaprto za čisto atmosfero poštenosti in resnice. V tem ozTačju se je izvršil zgodovinski preobrat, ki je vrgel čez noč naše neligi-timne nasprotnike (današnjo kliko v SLS) v višave, za katere so bili ravno tako sposobni kakor žaba za sinje viso-čine, v katerih se kreta — orel. In mi smo ostali zapečateni kot »narodni izdajalci*, mi, ki smo skozi desetletja delali sploh le za narod. Ugledne «narodnjake» so pa igrali ljudje, ki so se opomogli od naših žuljev. Posrečila se jim je najostudnejša intriga, ki se je kedaj spletla v katerikoli politični stranki celega sveta, kaj šele v stranki, ki hoče druge učiti — morale. In to pod «katoliško» firmo zoper verne katoliške može, z metodami, ki so še globoko pod nivojem kalabrijskega bri-gantstva. Briganti vsaj možato tvegajo svoje življenje — ta gospoda je pa metala iz varne zasede bombe svojega «duha». Iz zasede smo bili ubiti od lastnih bratov «Ubogi Evgen Lampe je žrtvoval bla-gotvornemu delu za javni blagor v deželi vse svoje bogato bitje. Njegova požrtvovalnost ni poznala sploh nobenih mej. Toda močnejši so bili oni, ki niso nič delali, nič ustvarjali, temveč samo brusili jezike — v celi Sloveniji znani lenuhi. In ta fziredni mož Je moral z zlomljenim srcem v prerani grob, ki mu ga Je zahrbtno izkopala nizka, zelena zavist, zloba, surovost ln lopovščina, brez-značajnost in zaslepljenost tistih, ki so zavrgli ln z nogami steptali poštenje, pravičnost in ljubezen, ki jim jo nalaga vera. «Uvidevam — piše dr. Šušteršič sam o sebi — in čutim baš sedaj najgorjč, kako sem bil, iz zgolj človeškega stališča nespameten. Isti ljudje, katerim sem skozi desetletja postiljal s svojimi žulji in žrtvami, so me v zahvalo hladno izdali in prodali, me pahnili v tuji svet in me oropali za vse sadove mojega življenskega dela. Niti skromne zasebne eksistence v domovini mi niso privoščili. Vedno ml zveni v ušesih Ko-roščev: Povej mu, da sedaj nI nič! Vem, da je vse to danes stvarno ob-soletno, ker živimo v drugem času. Ni pa brez pomena, da ljudstvo spozna volkove in hinavce, ki se še danes šopirijo na površju arodnega življenja, v izposojeni halji ljudskih svetnikov. »Resnica mora na dan!" Moj opis — končujp dr. šusteršič — bo našel mnogo kritikov. Ne zmenim se za to. Obvlada me le ena sama misel: Resnica mora na dan! Vsega, kar o predmetu vem, nisem mogel in deloma tudi nisem hotel objaviti. Toda mislim, da je podana slika zadosti jasna. Glavna stvar je, da je resnična. Seve, resnica je dostikrat brutalna In kolje v oči. zato pa tudi pogostoma izzove klevete. Ne dvomim, da bo tudi moj opis rodil ta uspeh, osobito pri sedanjih «klerikalcih», ki utegnejo po svoji stari navadi, starim klevetam dodati še nove. Kvitiram jih v naprej s svojim zaničevanjem ... Meni zadošča zavest da sem zapisal resnico in — to naj si gospodje zapamtijo dobro — resnica bo prodrla, in če ne danes pa jutri! Zopet pa povdarjam, da kar pišetr o •klerikalcih«, nikakor in v nobenem oziru ne velja tistim, ki v dobri veri. iz plemenitih nagibov podpirajo SLS. Moja sodba velja le gotovim političnim verižnikom, ne pa njihovim žrtvam. Za vso našo javnost konstatiram, da bi bil, če bi iskal osveto, priobčil čisto drugačen materijal kot je nedolžna vsebina tega spisa. Nobene besede torej o «maščevanju»! Moje delo je preprosto. Dal sem spričevalo resnici, pokazal sem volka v ovčji obleki in položil sem račun.» Otvoritev sokolskega doma v Gor. Logatcu Se poslednji ovinek, vlak se ustavi ln železniški sprevodnik zakliče: »Logatec«! Potopili smo se v hlad obcestnega drevja, ki nas spremi tia doli do velikih skia-dov lesa, pripravljenega iz davnih gozdov. Skozi Dol. Logatec mimo hotela Kramar pridemo do ograjenega travnika, kjer se začudimo, kako to. da je tako razoran. »Izza časa vojne je to: tu je bil namreč velik kolodvor ozkotirne želeizmice. ki je dovajala strelivo na italijansko bojišče U nam razlaga na o&zid;ju počivajoči domačin. »A tako! In kje le tekla ta železnica?« »Kar po tei cesti, po kaiteri greste, so bile ob strani položene tračnice. « »In ta stavba nasproti?« »Dolenjelogaški Sokolski dom!« h ►Prav lep je!« »Kam pa, kam?« »Pravijo, da se vrši danes slovesna otvoritev Sokolskeiga doma v Gor. Logatcu.« »O, itisto pa. tisto. 2e veliko voz je danes drvelo, polnih Sokolov in Sokolic iz vseh strani! Gori bo danes ena najlepših nedelj tega leta. Sinje nebo kakor svila, solnce, tudi sladke kapljice za po grlu; pa če bo godrnjal želodec, tudi njemu kaj!« Mimo žaige kmalu dospemo do romantičnega jezerca pod Sekirico, Po gladini se prepeljujejo iskreči se valovi, se zlate in srebre v solncu kakor blesteče ribe, katerih zdaj zdaj katera pljusne iz vode in se zopet potopi. še ovinek in v Gorenjem Lcgancu smo. Na desni hribček s cerkvico. Tabor je to. Tu sem so s£ zatekali vaščani pred Turki. V cerkvico so znosili svoje imetje in najnujnejša živila, možje in fantje pa so se branili zunaj. Oznanilni kres so zažigali na Velikih bukvah. Pot nas Je dovedla na most, pod katerim žubori potok Logaščica. Po nasipu, v kamen vklesanem, se čita. da je dal zgraditi ta močan obokani most še Napoleon za hitrejši prehod francoskih čet. V trgu smo. Tam doli na ovinku osnovna šola. nasproti nje pa mogočno poslopje, v katerem se nahajajo sodišče, davčni urad in občinska pisarna. Poslopje je bilo zgrajeno šele pred kakimi 25. leti. Pred njim lep vrt, poln cvetočih vrtnic. Na dirogu električna žarnica, ki priča, aa je ponoči razsvetljena tudi logaška cesta. Na desni visok hrib Smolevec, od koder je napeljan vodovod z Merek z mrzlo in zdravo pitno vodo. Še se nismo dodobra razgledali, že je na levi Gasilni dam, katerega so zgradili Lo-gatčani pred nekaj led. nasproti njega pa Sokolski dom, katerega otvoritev je danes, izgrajen je bil pa že pretečeno leto; zadnji teden so samo še oreuredili vhod. Logatec posveča Sokolsitvu največjo skrb. Stavbni odsek Sokola je završil svoje delo. dramatični odsek prireja neumorno itgre, tamburaški odsek jo tudi že prav dobro ureže, v razvojni je knjižnica, v polnem življenju pa so telovadci in telovad-kinje. Sokolski dom v Gor. Logatcu hna lepo lego ob beli c&stl. Ob vhodu na levi Je točilnica, na desni pred kuhinjo stoonice na galerijo in v stanovanje, pred teboj prostrana telovadnica, v ozadju oder in garderobe. i Logatec Je ena najnaprednejših občin r Sloveniji; svoj dom si je zgrad;l, da pokaže tujcu, kako zvesto čuva zemljo in govorico svojo. Pridite in oglejte si notranjske krasote! Po neslavnem padcu UnklCeofč - Karoičeue okroanliene vlade V sprsmstm oblastnik gospodov s« poslanci SLS slavnostno vračajo iz Beograda z »velikanskimi uspehi« in zaslugami, Id m* iih dosegli za slovensko ljnd* itro. e JUTRO* S. 164 6 Nedelja 15. "VTI. 1928 Gospodarstvo Strašen samomor nesrečnega moža Prostovoljna smrt pod vlakom zaradi družinskih sporov. Kranj, 14. julija. Nekateri potniki osebnega vlaka, ki do* »pe ob pol dvanajstih z Gorenjskega v Ljubljano, so videli danes strašen prizor, ko je skočil neznan moški pod stroj. Prizor grozne smrti se je odigral nedaleč od kranjske postaje pri kilometerskem kamnu 74.8, tik nad vrtnarijo tekstilnih to« varn »Jugočeške«. Strojevodja je takoj ustavil vlak. Sprevodnik in kontrolni o rož« nik, ki spremlja potniške vlake na gorenj« Bki železnici, sta potegnila truplo izpod vagona in ga položila poleg proge. Neznanec je bil skočil pred stroj tako, da je padel pod voz med tračnicama Pri padcu je do« bil smrtne poškodbe na glavi, ki je imela prebito in razmesarjeno lobanjo, ter na le* vi nogi. Voz ga je vlekel s seboj še kakih 22 korakov. Smrt je nastopila takoj. Kon* trolni orožnik je nato dal telefonično ob« vestiti o strašnem dogodku orožniško po* stajo. Na lice mesta je dospel orožniški narednik g. Sever, ki je uvedel prvo pre» iskavo. Čez nekaj časa so dospeli še okraj* ni sodnik g. dr. Kobe, načelnik postaje g. Toporišč in komandir g. .Javornik. Iz dveh poslovilnih pisem, ki so ju našli pri nesrečniku, se je ugotovilo, da je nežna* ni samomorilec Franc Fajon, 441etni čev* Ijarski mojster, doma iz Metlike. Bil_ je zadnje štiri mesece zaposlen kot pomočnik pri čevljarskem podjetju Andreja Černiv* ca v Kranju. Bil je pošten in izredno mar' Ijiv delavec ter je ljubil veselo družbo. V poslednjih dnevih pa se je zdelo, kakor da so se nad njegovo glavo zbrali vsi črni oblaki nenaklonjene usode. In ti so ga uni* čili kakor malega, slabotnega črva . . . Fajon ima v Ljubljani ženo ter šest otrok, večinoma že zaposlenih v raznih poklicih. Prej je imel v Ljubljani svojo samostojno čevljarsko delavnico, katero pa je moral opustiti in oditi proč od družine, b katero se ni povsem razumel, služit kot pomočnik. Skoro pol leta je bil ločen od domačih. Fajon jih ni mogel pozabiti in jim je hotel ob vsaki priliki napraviti kako uslugo, največ z novimi čevlji. Toda doma ni našel odgovarjajoče in hvaležne ljubez* ci. Odklonili so celo njegova darila. Pretekli teden se je mudil Fajon v Ljub* Ijani. Vsi domači so se mu očitno izognili. Zvedel je tudi nekatere vesti o svoji ženi, ki so bile zanj naravnost porazne. S tem usoda še ni bila zadovoljna. Nena* doma mu je umrla v domačem kraju mati ter je moral plačati večji znesek za po* grebne stroške. Težko prisluženi denar je moral odšteti . . . Poleg tega je v zadnjih dnevih močno trpel na zobobolu. Ni mogel najti zaradi tega miru niti pri delu, pri katerem je bil tako marljiv in vesel. Vdal se je pijači. Ves teden ni bil zagrabil za svojo čevljarsko dreto. Vsi ti udarci usode so s skupno silo padli nanj in iztisnili iz njegove slabe od* pornosti zadnje kaplje volje in poguma, da je omagal in sklenil, da konča življenje. Včeraj se je bil Fajon vrnil iz Ljubljane k svojemu mojstru g. Černivcu. »Bom začel jutri zopet delati, pošteno in pridno, ampak tako, da me moji ne bodo več videli, niti več vedeli za me,« je de« jal sinoči pri večerji g. Černivca. Mnogo je govoril Fajon še o obupnih razmerah v svoji družini, o ženi, o otrocih. Danes zjutraj je zgodaj vstal In odšel neznano kam. Okrog 10. ure dopoldne se je pojavil nad vrtnarijo »Jugočeške« ter se vsedei poleg proge. Napisal je dve kratki pismi, eno za mojstra Černivca, drugo pa za ženo Terezijo, stanujočo v Ljubljani. »Ker je resnično, kar ste mi povedali si« noči, Vas lepo zahvaljujem in pozdravljam vse sodruge delavce,« je pisal mojstru. Tu* di ženi je napisal nekaj zelo zmešanih stavkov, češ da ji ne bo iz nebes nič pi» sal. Mimo njega Je prišel neki fant, ki ga je vprašal, kaj dela. Fajon mu je odvrnil, da ga boli zob. Ko se je fant odstranil za kakih 200 metrov, se je ozrl, ker je baš prihajal vlak. V tem je videl, kako je Fa* jon vstal in se nato zagnal pod stroj. Iz Trbovelj t— Truplo utopljenega mladeniča Oiona Kladnika so potegnili iz Save pri Sevnici in ga pokopali na sevniškem pokopališču. t— Stavbno gibanje v Hrastniku. Ste* klarno sedaj v stavki pridno popravljajo. Prizidek k steklarni, kjer bo stala nova peč, bo v kratkem dograjen. Pri bivši Ci* zelnovi hiši grade novo delavnico za mi* zarje steklarne. Hišo, kjer je dosedaj bila mizama, bodo preuredili v moderno bru* sisilnico za steklo. Pri Cizelnu je podjetje tudi že postavilo temelj za stanovanjsko barako. — Krojaški mojster g. Švajger je prav čedno adaptiral bivšo Tamborjevo hišo nad Voukom, kjer bo sedaj otvoril krojačnico. — Pri deški šoli bodo v krat* kem postavili novo ograjo proti Pintarje* vemu posestvu. — G. Roš je prezidai svoje keglišče v trgovino. — V Domu rudniških upokojencev, ki ga je postavila občina na Lcgu, vrše zadnja dela. Kmalu bo okoli 20 upokojenih rudarjev s svojimi družina* mi tako srečnih, da se bodo lahko prese* lili v prav lično novo stavbo. V novi rud* niški delavnici nasproti Štiha montirajo stroje. — Nad Logom proti Praprotnem si gradita lepi stanovanjski hišici dva ru« darja. — Tudi g. Kristofič si je postavil v Bobnu svoj dom. Poleg delavske pekarne si bo pa skoraj začel graditi svojo hišo brivec rt. Lisac. Iz Novega mesta n— Osebna vest. Premeščena je od sres* kega poglavarstva k velikemu županstvu v Ljubljani uradnica Heda Unterlugaverjeva. n— Novo cesto pri šmarjeti, ki so jo zgradili pod vodstvom inženjerja Petrova od sreskega poglavarstva v Novem me* stu, bodo danes izročili prometu. n— Taborjenje na Gorjancih. Kljub te* mu, da vlada na Dolenjskem vročina, ka* kršne ne pomnijo kmalu, se vrše dan za dnem izleti navdušenih turistov. Gorjanci zaznamujejo tudi letos prav časten obisk. Skupine dijakov, tako iz novomeške oko» lice kakor tudi iz kraj ev onkraj Gorjan* I cev, taborž po več dni na Gorjancih. Ko* maj odide ena skupina, že pride druga. Najbolj priljubljene izletne točke »o: Tr* dinov vrh, Gospodična, kjer izvira pre* imenitna pitna voda, in Krvavi kamen. n— Dva nova požara. Poročali smo že o več požarih v najbližji okoiici. Razbur* j jenje radi zadnjega požara v Smolenji va* si je bilo tako veliko, da so vaščani uve* i dH nočne straže. Kakor vse dni, $o atražili tudi v petek in se okoli tretje ure podali k počitku. Komaj so zaspali, je nastal požar pri posestniku Seničarju. Ves trud vašča* nov, da bi ogenj pogasili, je bil zastonj. Pogorel je do tal skedenj, poln pridelkov, tako da znaša škoda več tisoč Din. Kako je nastal požar, še ni dognano. — V češči vasi so zanetile iskre z lokomotive žitno polje, ki ga je zgorelo okoli 1500 kv. jn; obenem z žitom se je vnel tudi del gozda. Škoda je znatna. Iz Laškega S— Vodovod. Gradba vodovoda je v polnem teku. Zaposlenih je zaenkrat 20 delavcev, tekom prihodnjih 14 dni pa jih bo sprejetih nadaljnjih 50 do 60. Zajemalni jarek in rezervoar pri izvirku sta že malo* ne dogotovljena ter se bo pričelo prihod* nji teden s kopanjem jarka. 2e sedaj opo» zarjamo javnost na to in opozarjamo av« tomobiliste, da vozijo skrajno previdno na progi Laško do Rimskih toplic. Vodo« vod gradi tvrdka Union iz Beograda, ki je posestrima slovite tvrdke Rumpl, d. d. z Dunaja. š— Naše časopisje. Sresko načelstvo SDS je v odgovor na «S!ovenčeve» izpade pozvalo vse krajevne organizacije na in* tenzivno agitacijo za napredno časopisje. S prihodnjim tednom mora pričeti po ce» lem srezu živahno delo in je dolžnost vsa* kogar, da se tega dela udeleži. Le tako bo* mo ubili klerikalizem, to nesrečo sloven* skega naroda! Iz Kočevja k— Živahno stavbno gibanje. Se vedno smo brez regulacijskega načrta, čeprav ga razmere vedno bolj zahtevajo. V zadnjem času pri nas mnogo zidajo. Zida g. Flak v Grajski ulici, g. Dornig v Gnadendorfu, g. Jaklič za pokopališčem. V kratkem bo za* čela graditi tvrdka Matouš in Senily, ki si je že lani postavila eno tovarno za plete* nine na bivšem svetu ge. Honigmanove, več tovarn, ki bodo že vse letos pod streho. Nadalje bodo zidali še Gasilski dom in odvetnik dr. Arko stanovanjsko hišo na Cankarjevi cesti. Kljub živahnemu stavb* nemu gibanju občutimo že sedaj pomanj* kanje stanovanj. Pravijo, da bo v novih tovarnah zaposlenih nad 1000 delavcev, do« čim navedena tvrdka nima dosedaj pro* jektiranih stanovanjskih hiš za svoje de* iavce. Prihodnje leto, ko se obeta velik do* tok delavstva radi graditve železnice, bo položaj v stanovanjskem oziru naravnost nevzdržen. Šport »Zvonček* v Ptuju. Danes, y nedeljo, se vrši izlet v Sv. Lenart v Slov. Goricah. Odhod ob 13.30 izpred Narodnega doma. Medklubska dirka pa se vrši v nedeljo 22. t. m., in sicer na progi Ptuj — Ptujska go« ra. Začetek dirke ob 16. uri. Start in cilj pri Narodnem domu. SK Ilirija (nogometna sekcija). Obvez* nI trening I. moštva se v tekočem tednu popolnoma prekine. V sredo in petek ob 18. uri se vrši trening rezerve in juniorjev. Načelnik. SK Ilirija. Plenarna odborova seja se vrši jutri, v ponedeljek, točno ob 20.30 v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Gg. na* čelniki sekcij se naprošajo, da izdelajo za jutrišnjo sejo obligatna poročila in pred* loge. Radi važnega dnevnega reda je po* trebna polnoštevilna udeležba. — Tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Sklicjijem za jutri, ponedeljek, 16. t. m. sejo sekcijskega odbora v tajništvu ob 18. Seje se imajo udeležiti naslednji gg.: Bulje« vič N., ing. Debeljak, Rovan, Zaje L., Puc,. Božič, Dorčec, Meichsner, Jančigaj in Win« diseh R. Radi važnega dnevnega reda stTO* go obvezno za vse. — Tajnik. /4SK Primorje (hazenska sekcija). Da* nes ob 11. prv. tekma s SK Ilirijo na na* šem igrišču. Naslednje igralke naj bodo na igrišču najkasneje ob 10.30: Krisch, Kono* nenko, Erat, Dora, Podboj I, Šmuc in Vi* dic L Dres, črna krila in bele bluze je vzeti s seboj. Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes do* poldne ob 9.30 v posebni sobi kavarne Ev* ropa nujen in izredno važen sestanek re« zerve, ki nastopi v prvenstveni tekmi proti Primorju in cele prve družine. Prosim radi izredne važnosti točno in zanesljivo. — Načelnik. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 11. 7. 1928.) Verificirajo se nasled* nji igralci: s pravico nastopanja dne 22. 7. za SK Ilirijo: Kovačič Alfonz; za SK Že« lezničar: Kager Fric, Soukup Gustav; da* Ije s pravico nastopanja dne 14. januarja 1929 za SK Svoboda, Ljubljana: Bončar Stanko. — Dalje se vzamejo na znanje pri« javnice naslednjih igralcev za novo osno* vani SK Grafika (Ljubljana): Acceto Du« šan, Gotzl Miroslav, Hren Lado, Lombar Stane, Metlar Franc, Okrupa Jože, Pallek Vekoslav, Plevelj Franc, Pukl Mirko, Pust Lojze, Skalar Marijan Škrabar Lado, Tr* pin Josip, Tršan Rafko, Turčič Djuro, Bru* men Maks (prej SK Ptuj), Cesar Ludvik (prej SK Krakovo), Globelnik Lado (prej SK Slovan). Navedeni igralci morejo takoj nastopati v poskusnih tekmah SK Grafi* ke; za zadnje imenovane tri igralce naj predloži SK Grafika tekom 8 dni podsa* vezno legitimacijo in odpustnico njihove« ga prejšnjega kluba. Formelna verifikacija igralcev sledi po sprejemu SK Grafike med redne člane JNSa. — Odobrijo se prijatelj* ske tekme: Svoboda (Maribor) : Svoboda (Ljubljana) in SSK Maribor : Svoboda (Ljubljana) dne 14. in 15. t. m. v Mariboru, Javornik : Primorje rez. dne 15. t. m. na Rakeku. — Ponovno se poziva ASK Pri« morje, da v roku treh dni predloži podsa« vezu obračun obeh prvenstvenih tekem Primorje : Maribor z vsemi originalnimi prilogami. — Tajnik II. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14. naj bodo na glavnem kolo* dvoru naslednji igrači radi odpotovanja na Rakek: Anžlovar; Jež; Jovanovič; Sočan; Jug II; Pišek II; Privšek; Slapar; šenica; Terček; Zalar. — Trener. ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri v ponedeljek ob 18. predajna seja no« gometnega odbora. — Načelnik. Občni zbor ASK Primorje. Redni let« nI občni zbor ASK Primorje se vrfi ▼ smi« slu sklepa zadnje seje centralnega odbora v ponedeljek 23. t. m. ob osmi uri zvečer. Kraj se bo pravočasno objavil. Dnevni red običajen. Soglasno s sklepom iste seie imajo sklicati do občnega zbora sekcijski načelniki občne zbore sekcij, ki nai izvo* Iijo nove sekcijske odbore. — Tajnik L Gospodarstvo Jugoslavije v svojih odnosa jih napram inozemstva (Is predavanja zborničnega tajnika gosp. Ivana Mohoriča t Nttrnbergu.) III Osnovni problem jugoslovenske industrije je ustvarjenje težke železne industrije za pridobivanje sirovega železa in jekla, za potrebe industrije podfabrikatov in železnih izdelkov. Jugoslovenska industrija kovnega železa in jekla je danes navezana na dobavo sirovega železa in po večini tudi starega železa iz inozemstva. Ta odvisnost ustvarja za vse panoge železarske industrije zelo težko situacijo, kaj,ti uvoj sirovega in star rega železa je obremenjen s horendno carino treh zlatih dinarjev, odnosno pol zlatega dinarja na 100 kg. V 1. 1927. je znašal uvoz železa in železnih izdelkov navzlic 9plošni stagnaciji 150.000 ton v vrednosti 691.5 milijona Din in je torej 11 in pol krat tako velik, kakor izvoz žeiezne rude ter daleč odtehta ves izvoz cerealij in povrtnine naše države. Naravno je, da merodajni krogi z največjim zanimanjem proučujejo vprašanje domače plavžarske industrije, ki naj bi krila potrebo po komerčnem blagu in obenem olajšala izvedbo železniškega gradbenega programa okrog 10.000 km. Ena glavnih ovir pri reševanju tega vprašanja je pomanjkljiva izgradna vodnih sil in pomanjkanje premoga, ki bi bil prikladen za pridobivanje plavžarskesra koksa. Od uspešne rešitve tega vprašanja bo seveda odvisen tudi ves problem industrijalizacije Jugoslavije. Najbolj aktivna je pri nas bilanca pri ba-knj, kjer znaša prebitek vrednosti izvoza sirovega bakra nad vrednostjo uvoza bakrenih izdelkov za leto 1927. 142 milijonov Din in pri svincu, kjer znaša uvoz svinčenih izdelkov samo eno tretjino izvoza svinca. Končno je še omeniti izvoz laporja za izdelavo cementa iz Dalmacije, ki gre po pretežni večini v Italijo in je znašal lani 311.000 ton (25.9 milijona Din) ter izvoz cementa v višini 317.000 ton (116 milijonov Din). Od premoga se pridobiva v Jugoslaviji nad 4 milijone ton rjavega premoga in lignitov, dočim je produkcija črnega premoga, ki se koplje samo v severovzhodni Srbiji, .zelo neznatna. V preteklem letu se je uvozilo 58.000 ton antracita (16.3 milijona Din), 218.000 ton črnega premoga (7,3 milijonov Din) in 147.000 ton koksa (68.7 milijona Din), dočim je aiašal izvoz rjavega premoga in lignita 108.000 ton (24.9 milijona Din) in izvoz črnega premoga 10.000 ton (3 milijone Din), tako da je naša bilanca fosilov za gorenje s 138 milijoni Din pasivna. Okol-nost, da smo vezani na uvoz antracita in koksa ter da nimamo nikakih izvorov mineralnih olj, predstavlja za naše gospodarstvo fatalno odvisnost od inozemstva. Uvoz mineralnih olj je znašal v preteklem letu 244.9 milijona Din ter po svoji vrednosti odtehta v tem letu ves izvoz industrijskih rastlin iz naše države. Industrija Jugoslavije obratuje pod težkimi pogoji. Zato ni čuda. da znaša povprečni indeks za industrijske proizvode 1882, to je 70 % nad zlato pariteto. Predvojna industrija, ki se nahaja sedaj v Jugoslaviji, je bila zgrajena po večini za druga in večja tržišča v okviru velikega carinskega ozemlja bivše Avstro - Ogrske. V zvezi z izrazito carinsko zaščito nasledstvenih držav, so danes ta tržišča izgubljena. Prevsem je na ta način prizadeta obsežna mlinska industrija v Vojvodini in na Hrvatskem, ki ne more danes izkoristiti niti ene tretjine svoje kapacitete. V splošnem je industrija preobremenjena z davčnimi in drugimi dajatvami, zlasti socijalno - politične narave, ki so bile po nemškem vzorcu uvedene brez potrebnih korektur in predstavljajo za naše primitivne razmere težko zmagljivo breme. Poleg tega je j>o novi carinski tarifi od 1. 1925. in z uvedbo visokih fiskalnih carin otežkočen in podražen uvoz sirovin in obratnih sredstev. Nova mlajša industrija, ki zaradi nezadostne možnosti špecijAlizacije in racionalizacije obratov bistveno dražje produci-ra, stoji pri vsej zaščiti v težki konkurenčni borbi z visoko razvito in tehnično popolnejšo inozemsko industrijo. Frledler-Jeva »GAMMA« že po 2 — 3 kratili uporabi prerodi las« na glavi, ker zaustavi izpadanj« las, odstrani prhljaj, krhkost las rn maščobo iz njih. Pri nadaljnji uporabi daje živ-Ijensko sposobnost hirajo£i.m koreninam las in od gaja poganjke za močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh gotovi Dobi se v vsaki lekarni ln dro-gerijl; v koKkor le ne dobite, obrnite se na glavno zastopstvo za vso SHS, droge-rrja »Nada", Kolar i Gabrič, Subotica Telefon 637 135 Velika steklenica Din 85, mala steW. Din 65 Največja možnost razvoja obstoja na polja tekstilne industrije. Uvoz tekstilnih izdelkov predstavlja več kakor eno tretjino ga uvoza in odtehta ves izvoz lesa in živine iz Jugoslavije. V Zi dnjih letih so se obstoječa tekstilna podjetja znatno razširila, priselila so se tudi nova podjetja, žal po večini s starimi stroji in nemodernimi napravami. ki uživajo ugodno carinsko zaščito. Toda vsa ta podjetja še davno niso v stanju kriti potrebe na finalnih proizvodih, da o polfabrikatih sploh ne govorimo. Strojna industrija se v Jugoslaviji dosedaj ni mogla razviti. Zlasti ker je konkurenca domačih obratov z inozemsko strojno industrijo pri današnjem naglem tehničnem razvoju in nemožnosti specijalizacije izključena. Vrednost uvoza strojev je znašala v preteklem letu 346 milijonov Din ali 25 milijonov mark in zavzema Nemčija drugo mesto. Relativno najboljši predpogoj za razvoj bi imela industrija kmetijskih strojev in strojev za obdelovanje lesa. Vodne sile Jugoslavije so pri mali vodi ugotovljene s 3,507.790 HP, dočim razpolaga Francija pri mali vodi s 4.6 milijona HP, Italija pa s 4.66 milijona HP. Toda od vsega bogastva vodnih sil je pri nas izkoriščenih samo 160.000 HP. torej niti 5 %, dočim izkoriščajo Francija. Švica in Italija povprečno 25 %. Uvoz elektrotehničnih predmetov je znašal lani 133,000.000 Din. pri čemer je Nemčija participirala z eno tretjino. Za popravilo in izdelavo železniških voznih sredstev je Jugoslavija za svoje skromne razmere danes zadostno preskrbljena. Nimamo pa še niti ene tovarne za avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa, kar je brez dvoma velik nedostatek. Uvoz avtomobilov je znašal lani 1830 komadov v vrednosti 74.5 milijona Din, ali 5 % letne produkcije Nemčije, nadalje 9100 bic'klov in 923 niotociklov v skupni vrednosti 17 milijonov Din. Bilanca jugoslovenske steklarske industrije, ki izdeluje zaenkrat samo votlo steklo in deloma steklo za okna se polagoma boljša. Sedaj smo že v stanju, da krijemo potrebo domačega tržišča v komerčnem blagu, dočim moramo še potrebo na steklu za okna, zrcala in finih steklarskih izdelkov, ki je lani dosegla 13.600 ton v vrednosti 88.5 milijona Din, uvažati. Tudi papirna industrija se navzlic močnemu pritisku inozemske konkurence polagoma razvija celo v smeri izvoza. Napram uvozu papirja in papirnih izdelkov v 1. 1927. v količini 33.672 ton (168 milijonov Din) je dosegel izvoz celuloze in papirja 16.200 ton (82.2 milijona Din), torej skoraj 50 odstotkov uvoza. Jugoslovenska usnjarska industrija se bavi v pretežni večini s predelavo težkih govejih in svinjskih kož. Poleg znatnega kontingenta domače sirovine. uvažamo letno nad 6000 ton sirovih kož iz prekomor-skih držav. Pred vojno je ta industrijska panoga izvažala svoje izdelke v Levanto, Srednjo Evropo in Anglijo, oa tudi danes doseže izvoz kljub vsem neorilikam nad 1000 ton v vrednosti 41.6 milijona Din, napram uvozu gornjega usnja v vrednosti 36 milijonov Din, na katerem participira Nemčija v veliki meri. čevljarska industrija bije težko borbo za obstanek s češko konkurenco. Poleg tega, pa je konsum čevljev pri nas še razmeroma majhen in se le polagoma širi, ker polovica prebivalstva nosi še opanke. _xi Nezadovoljstvo zaradi revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo. Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo je v vojvodinskih gospodarskih krogih povzročila veliko iz-nenadenje, predvsem zaradi tega, ker je naša delegacija pristala na povišanje avstrijske carine na moko na 5 zlatih kron, s čimer se je dalje poslabšala možnost izvoza moke iz Jugoslavije. Stanje naše mlinske industrije, ki je v veliki meri navezana na izvoz (predvsem bele moke) se je s tem ponovno poostrilo. Naši gospodarski krogi so posebno iznenadeni zaradi dejstva, da je naša delegacija na eni strani žrtvovala živ-lienske interese mlinske industrije, n^še živinoreje in mesne industrije, na drugi strani pa je za predmete, ki zanimajo tudi ali izključno Srbijo, znala doseči znatne koncesije. Tako ji je uspelo, da se ukine avstrijska carina na fešplje in pitane prašiče (glede mesnih prašičev, ki se izvažajo iz Slovenije, jfe pristala na povišanje carine na dvojno dosedanjo izmero) in da se zniža carina na zaklane pitane prašiče, pekmez in slivovko. Edino, kar je delegacija dosegla v interesu Slovenije, je to, da se ne bo zvišala carina na bučno olje. Vendar pa izgleda. da v tem vprašanju ni bilo večjih težkoč. = Češkoslovaško - jugoslovenska trgovinska bilanca ▼ prvem polletju t. 1. Češkoslovaška trgovinska bilanca je bila v prvem polletju tekočega leta aktivna za 769 milijonov Kč napram 126 milijonom Kč v I. polletju pret. leta. Izvoz se je napram I. polletju pret. leta dvignil od 8785 na 9786 milijonov Kč. uvoz pa od 7540 na 9017 milijonov Kč. Trgovinska bilanca z našo državo se je za nas zelo poslabšala. V prvem polletju t. 1. je Češkoslovaška uvozila iz naše države le za 1S8.3 milijona Kč, izvozila ]>a je k nam za 419.9 milijona Kč, tako da je bila naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško za to razdobje pasivna za 221.6 milijonov Kč ali 373 milijonov Din. = Rekordna letina t pšenici. Po podatkih, ki prihajajo iz žitorodnih pokrajin naše države, lahko računamo, da bo naša letošnja žetev v pšenici rekordna. Čeprav nimamo uradnih podatkov in ne glede na to, da ti podatki običajno niso točni, računajo strokovnjaki na podlagi hektarskega dono- Urejuje najbolje prebavo! -Isti želodec In čreva hrzo io ugodno! 1 omot pa vseb lekarnah Din 4.—. sa v posameznih krajih (na mnogih vojvodinskih vzornih posestvih je dosegel hektarski donos do 30 met. stotov). da bomo imeli letos po preskrbi pasivnih krajev okrog 40 tisoč vagonov pšenice za izvoz. To bi pomenilo rekord, kajti v posameznih letih od 1. 1920. do 1927. smo izvozili 11.600, 9600, 17.200, 17.000, 29.700 in 6400 vagonov pšenice. Vrednost izvoza pšenice v višini 40.000 vagonov se ceni na eno milijardo Din. Stanje turščice se je v zadnjem času poslabšalo. Navzlic lokalnim padavinam v početku preteklega tedna bi turščica za dober razvoj potrebovala še obilnega dežja. Če se sedanje suho vreme ne bo v doglednem času spremenilo, tedaj tudi letos ne bomo imeli mnogo turščice za izvoz. Iz Sombora so v sredo odšli prvi vagoni naše nove pšenice v Češkoslovaško. V kratkem se bo po Dunavu razvil izvoz v velikem obsegu, kajti povpraševanje po naši pšenici bo zaradi dobre letošnje kakovosti vsekakor veliko. -: Proučevanje vprašanja valorizacije srbskih predvojnih posojil. V Pariz sta odpotovala vseučiliščna profesorja dr. Drag. Aran-djelovič in Mileta Novakovič, da tam pred odhodom v Haag, kjer se bo pred mednarodnim razsodiščem razpravljalo o vprašanju valorizacije srbskih predvojnih posojil, proučita to vprašanje, ker v neurejenih arhivih našega finančnega ministrstva niso mogli najti potrebnih podatkov. = Povečanje mariborske tekstilne tvor-niče Doktor in Co. Kakor poročajo iz Maribora. bo Mehanična tkalnica in apretura Doktor in Co v Mariboru povečala evoj obrat. Nova tkalnica se že gradi. — Novi zakoni. V od 10. t. m. so objavljeni naslednji zakoni: 1.) zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontroli mer in dragocenih kovin in o kontroli posode; 2.) zakon o morah, njihovi uporabi v javnem prometu in nadzoru nad njimi; 8.) zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Podrobnosti k tem trem zakonom se imajo določiti s pravilniki in naredbami. Važno je dejstvo, da se posoda od litra navzdol deli po decilitrih, ceniilitrih in mili-litrih, tako da se ena četrtina '.itra ne smatra več za oficijelni del litra in se torej v javnem prometu ne bo mogla več uporabljati. = Odkrito ležišče grafita pri Požegi. V bližini Požega so bila nedavno odkrita ležišča grafita, ~ ki jih namerava eksploatiraH neki" angleški konzorcij. Interesenti so že pričeli s potrebnimi preddeii. Polozai na naših borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 20.5 milijona Din. Malenkostna okrepitev Vojne škode pri slabem prometu. Zasebne vrednote zanemarjene. Ljubljana, 14. julija. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet v začetku tedna precej živahen, proti koncu tedna pa je nekoliko popustil. Skupni tedenski devizni promet je znašal 20.53 milijona Din napram 24.61, 20.14, 18.95 in 18.6 v zadnjih štirih tednih. Največji je bil promet v rlevizi na Curih. Deviza na London je tudi ta teden dalje popustila od 277.04 na 276.71. Popuščanje devize na London je mednarodno ter je v zvezi z odtokom ameriškega kratkoročnega kapitala iz Anglije. Tudi deviza na Berlin je popustila od 13.58 na 13.55, deviza na Pariz pa od 223.02 na 222.5. Na drugi strani pa sta se okrepili de-vizi na Dunaj (na 8.02) in Prago (na 168.7). Med efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po 290. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Voijia škoda v početku iedna okrepila od 435 — 437 na 441 — 443, na kateri višini se je gibala tudi do konca tedna. Investicijsko se je ves teden trgovalo nespremenjeno po 90. Promet v državnih papirjih je bil slab. Zasebne vrednote so ostale zanemarjene in brez posebnega zanimanja. Pa tudi tečaji se niso bistveno spremenili. V bančnih vrednotah so bili dnevno običajni zaključki v Hipotekami po 59.5 — 60, v Jugobanki po 88 — 88.5, v Praštedioni po 930 — 952.5, v Kreditni po 85, v Poliodelski (stara emisija) po 17.5 in v Srpski po 145. V industrijskih vrednotah je bilo malo prometa. Trboveljska je dalje nekoliko popustila ter se je koncem tedna trgovala po 475. Dalie so se trgovale Šečerana po 480 — 482. Gutmann po 211 — 215, Drava po 385 in Isis po 31. Dubrovačka se je pri slabi tendenci trgovala po 455 — 460. Zajrreh. (Prosti promet) Dunaj 8.02, Berlin 13.555, Milan 297.5, London 276.75, Pari* 222.5, Praga 168.7, Newyork 56.88, Curih 1095.6. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.675, New-vork 519.40, London 25.2525. Pariz 20.33, Milan 27.21, Praga 15.395, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.17," Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73.25. Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza (14 t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vag. pšenice, 2 vagona ovsa, vagc^ia ječmena, 56 vagonov turščice, 15 vagoflVv moke in 33 vag. otrobov. Pšenica: baška, nova 250 — 255: za avgust 245 — 250; ba-naška 237 5 — 242.5; sremska 247.5—252.5. Ječmen: baški 192 — 195. Oves: baški in sremski 175 — ISO. Turščica: baška 290 — 292.5. Moka: baška <0g> in <0gg» 395 — 405; <25- 375 — 385; <5> 355 — 365; «6> 315 _ 325. Otrobi: banaški 150—155. Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t m.) Navzlic prijaznejšim inozemskim notacijiam je bila tendenca na dunajski borzi izredno mirna. Promet je bil minimalen. Jugoslovenska pšenica Tisa (78 kg) je bila za julij - avgust prodana po 1.69 Kč ex slep Dunaj. Turščica je nekoliko prijaznejša. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica; domača 42.75 — 43.25, madžarska Tisa 46.75—47.25; r ž: domača 38 — 39, madžarska, nova 37.75 do 38; turščica: 37.25 — 38; oves: domači 37.25 — 37.75. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » »iMHiai 14. julija 1928. Višina barometra 3088 m Kraj Cas Barom. Temper * Ol i* o » i! Smer vetra in brzina v metrih bo •O —I Padavine * V « t mm de T. tu> opazovanja Ljubljana . . In* 2 22 u 6i S 2 0 Maribor . . . 8. 2< SSW 2 0 Zagreb .... 7o6 9 24 74 SSW 2 0 Beograd « , . A-. 7 5 S6 66 SE 4 0 Sarajevo ,. . 7^69 22 59 mirno 1 Split . . » , . 765-0 29 4fc NNE 10 1 Skopijc i, t. Dubrovnik . . _ Solnee vzhaja ob 4.26. zahaja ob 19.46. .Luna vzhaja ob 1.14, zahaja ob 17.35. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 81.0 C, najnižja 18.0 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Jasno in vroče, bo izpremenliivo, izgledi na nevihto in dež.TržaŠka vremenska napoved za nedeljo: Ne Temperatura od 23 do 32 stopinj. Morje skoraj mirno. Iz življenja in Odkod: bojkot, derby, chic, taimi itd.? imena, ki so prešla v slovar in so postala pojmi 2e nekaj dni je pri nas zopet aktualna beseda bojkot. Ne zaradi tega, ker se pojavlja preoblečena in v drugi obliki ter bi rada napravila škodo po ovinku. Aktualna ie bolj zategadelj, ker nas spominja na proces, ki je vreden, da ž njim seznanimo čitatelje našega lista. Na svetu ie nešteto pojmov, ki so dobili ime po ljudeh. Kaj pomeni beseda bojkot, ie menda vsakomur znano. Beseda je pri nas po tiskovnem zakonu kazniva, zlasti če se uporablja s črnim namenom. Oče bojkota pa se ie pisal Boykott, Charles Cunningham Boykott, ter je bil upravitelj nekega imenja v irski grofiji Mam Imel je najemnike, nekakšne kolone in iih je tako pesti), da ga je začela deželna zveza prezirati, t. j. bojkotirati. Nihče ni hotel delati zanj. Odpovedane so mu bile vse dobave in celo železnica se je branila prevažati niegovo živino. Odpor proti Bovkottu ie postal tako učinkovit, da se je moral mož naposled izseliti. Boykottov danes ni več. a njegova deianja posnemajo če-stokrat tisti, ki nestiio ljudi kakor Boy-kott in bi iih vrhu tega še radi bojkotirali. Ampak časi Boykotta so minili. Papirnati bo.ikot ie danes smešen. Derby je dobil ime po lordu Edvardu Derbyju, ki je bil začetnik te ustanove. Tudi revolver browning je dobil je dobi! ime po človeku, inženierju Browningu iz Amerike, ki je s svojim izumom zaslužil ogromne milijone ter ie pred dvema letoma umrl v Bruslju. Človeških imen se poslužuieta prav radi tehnika, fizika in druge znanosti. Spomnimo se le na Amperja, na Volto, na Celzija, iReaumurja, Fahrenheita in druge! Beseda »linčati«. ki jo srečamo često v poročilih ameriških listov, izvira takisto od človeškega imena. V 17. veku je živel v North Carolini sodnik Linch. Imel je posebna pooblastila, da je smel zločinske črnce izpostaviti po potrebi sodbi množice. Množica jih je sodila sama, iih je linčala. Takisto ie dobilo ime po človeku giljotiniranje. Dne 30. aprila 1791. je stavil v francoski zbornici dr. Joseph Guillotin predlog, naj se ljudje usmrčajo s sekiri podobnim nožem. Zbornica se je predlogu krohotala, pozneje pa je stvar le prešla v praktično uporabo. Vsakemu človeku je znana beseda chic, povsod pričujoč atribut modnega besedišča. Tudi ta beseda je prišla od človeškega imena. Chicque je bil sin nekega pariškega branjevca. Šolal se je Pri francoskem slikarju Davidu, ki je zelo zgodaj izgubil nadarjenega učenca. David nj mogel-pozabiti mladega, izredno nadarjenega fanta, ki je krasno slikal. Kadar mu je katerikoli izmed učencev prinesel slabo sliko, ga je zavrnil z besedami: To ni Chicque! Ta bi bil stvar napravil drugače. »Če pa je bila slika dobro narejena, je pokimal z glavo in dejal:'»Da. to pa je Chicque!« Tako je prišla beseda v slovar estetičnih izrazov, postala ie popularna in je danes povsod v rabi. Beseda talmi izhaja od imena pariškega tvorničarja, ki je izdeloval slabe ure, ter jih ie razpečaval z velikansko reklamo. Nikotin, tobakov strup se imenuje oo francoskem zdravniku Nicotu, ki ie uvedel kajenje v 16. stoletju. Pa-stile so dobile svoje ime po nekem italijanskem konditoriu, Florentincu Pastil-liju. nrotežirancu Marije Medicejske. žene Henrika IV. Svojo pot po svetu so nastopile iz Francije. Praline pa so dobile ime po maršalu Duplessissu - Prali-nu. ki ie nekoč dal nalog svojemu slaščičarju Lassagneu. naj že vendar enkrat iznaide kakšno novo slaščico. Z grogom so prvotno psovali nekega angleškega admirala, ki ie dajal svojim momariem mesto ruma mešanico ruma z vročo vodo. Pomorščaki so bili strašno ogorčeni nad njegovim početjem in admirala se ie kmalu prejelo ime grog. Pozneie pa ie Pr'š1a beseda v dnevno rabo kot poim. Tudi havelok. ki so sra nosili naši očetje in nr?nčefie z veliko hvaležnostjo, se ima zahvaliti za ime angleškfrnu generalu siru Henriiu Have-locku. Prinesel ga 'e v modo in ie no njem ostal slaven. Pompadura ie dobila ime pa znanj M^amp De Pompadur. 'iubici Ludvigs XV. Silhueta ie dobila ime po francoskem finančnem ministra Flttieinen de S'lh"eftii. ministru Ludvika XV.. k? ie bil silno štedliiv ter ie tudi v hesedah »d^lal obrise«. On'soval ie ljudi z naikrajš;mt potezami. Monsarda ie dobila im*5 ^n francoskem stavbeniku MansaHn. HnhePn na ie b'l nekoč slavni pariški tkalec nronrng k? ie prodajal svnie izdelke dileč po cvetu. Razume se. da ie večina teh izrazov francoskega in angleškega izvora, kar izhaia pač odtod da sta ta dva narn-da imela in ustvaril* na;več pridobitev mednarodnega 7načaia. katere ie potem civilizacija razširila med vse narode na zemlji Ne laži! Ne obrekuj! Takole piše včerajšnji »Slovenec«: »Za nas velja tudi osma božja zapoved, ki prepoveduje krasti bližnjemu čast.« Za vse poštene ljudi velja božja zapoved, še prav posebno pa bi morala veljati za duhovnike, katerih poklic bi moral biti, da vodijo druge grešnike z vzgledom in besedo k dobremu. Ravno oni duhovniki pa, ki hočejo biti »voditelji slovenskega naroda«, a so v resnici samo voditelji do mozga pokvarjenih klerikalcev, te božje zapovedi nočejo poznati. Pobožni »Domoljub«, katerega urednik in izdajatelj sta duhovnika, se je predrzno zlagal, da je zločinski morilec Puniša Račič po narodnosti Hrvati Ko smo ga prijeli za to lumparijo, pa se je vnovič zlagal, da je bila to tiskovna napaka! Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino so klerikalci v Ljubljani izdali tiskane letake, na katerih so grdo lagali in ob-rekovali, da so naprednjaki na svojem shodu pretepli ubogega invalida. Tudi na tej gnusni cunji je bil podpisan klerikalni duhovnik i Kdo laže? Kdo obrekuje? In taki ljudje si upajo laž in obrekovanje očitati drugim! Lowensteinov pilot Drew razlaga preiskovalni komisiji funkcioniranje tistih vrat v letalu, skozi katera je belgijski bankir Bed vožnjo na tako čuden način Izginil. Drew ]e bil, kakor znano, od Lowensteinov«i žene odpu-ičea iz službe, čeprav nI dokazano, da pada nanj kakršnakoli krivda. Lars Hansen: Taborišče na ledu Visok, vitek in mišičast je kapetan Lundborg — vojak, kavalir in svetovljan. Na krovu ladje «Quest», kjer sem ga videl ležati na solncu, v krogu tovarišev, pa sem zapazil čudno potezo na njegovem licu. Lundborgove oči. ki so bile prej zelo ostre ter niso prav nič problematično gledale v svet, so zadobiie čudovit izraz nečesa prikritega, kar plava nekje v daljni daljavi. Takšen je, kakor bi gledal prikazen, nestvor, ki se mu noče več izgubiti iz spomina. Kadar govori Lundborg, mu drhtijo ustnice. To je nekaj, česar poprej ni bilo v njem, kar mu je dalo šele tabo-renje na ledu. To je tista vizija, ki ga obvlada popolnoma. Podoba je, kakor da živi še vedno v svetu, ki ga je osta* vil. Ne čuti ne tovarišev ne civilizacije, ne drugih stvari in reči, ki ga obdajajo. Misli samo na veliko, brezkončno belo pustinjo. Kapetan pripoveduje, kako je bil ujetnik bele smrti. Kdor ga pri tem gleda, posluša in mu sledi z ostrim očesom, spozna tudi drhtečo barvo njegovih besedi, ki pravijo: Lundborg je doživel nekaj, česar noče nikomur povedati, nekaj groznega in strašnega, kar hrani samo zase. Nihče ne bo izvedel in do- Če se je kdaj v jutranjih urah zjasnilo nebo, so se žalostne postave vzdignile in so nemo gledale proti zapadu, od koder naj bi prišla pomoč. Strašila je bila napetost tega pričakovanja. Lundborg, ki je bil še toliko čvrst, da mu ujetništvo bele smrti ni zlomilo volje, je uvidel, da mora nesrečnike hrabriti ter jih osvoboditi dvomov, ki so vrtali vanje. Poprijel se je dela in je začel pripravljati prostor za start. Popravljal je tudi stroj. Pomagal mu je tudi Viglieri: drugi so bili nesposobni za delo. Nemo in melanholično so sedeli na ledu in so sanjali o solncu in o poletju v njihovi domovini. Le včasi se jih je lotilo drugačno razpoloženje. Takrat so strastno debatirali o najavljenih rešiteljih, katerih pa ni bilo od nikoder. Vsak dan so pretresali, ne bi li kazalo napotiti se proti Leightu Smi-thu, ki je ležal borih 9 km pred horizontom. V daljavi so se risale gore. Ta kopnina je bila edini njihov up, ki je prinašal nekoliko solnca v brezradno obzorje, odpirajoč se proti polarnemu kakor prei, ko so sedli k jedi. Taborišče na ledu se je neprestano premikalo. Led je pokal in se lomil ter šel narazen; nesrečniki so živeli v neprestanem strahu, da se plošča razkolje Lepi otroci V Parizu so priredili lepotno tekmo, ki so se ]e udeležili sami otroci. Prvo darilo je odnesla 3-letna Denise Albergand. Miss Irena Arnaldova (na desni) In njena sestra Elizabeta (na levi) sta bili izbrani, da zastopata Ameriko na slavnostib, ki so se vršile na dan francoskega narodnega praznika včera|. Amerika se jih udeležuie kot zaveznica in idejna spočetnica francoske revolucije. V čolnu okrog sveta Dva mlada Monakovčana, novinar Hans Pitt in slikar Pepo Dolnar se potegujeta za lepo nagrado 30.000 dolarjev, ki je razpisana za onega, ki se mu posreči obkrožiti svet v čolnu. Mladca sta sedla v čoln v Regensburgu dne 6. julija in sta dospela 8. julija v Pasovo. Dne 11. julija sta bila v Lincu, štiri dni j pozneje pa sta dosegla Dunaj. I Tekmovalca za dolape imata sedaj na programu vožnjo do Črnega morja. Obiskala bosta Carigrad, Sueški prekop. Indijo, Japonsko ter se popeljeta čez Tihi ocean v Ameriko, kjer bosta pre- 1 vozila Panamski prekop ter obkrožila Južno Ameriko. Če jima bo sreča ves i čas mila. se bosta vrnila čez Atlantik nazaj v Evropo. Za vožjy'o bosta pred- J vidoma rahila dve leti Trije sodobni primeri lahke poletne toalete Rdeči šotor Viglierijeve skupine na plavajočem otoku Ledenega morja. V tem šotoru je sedai po ruskem ledolomilcu »Krasim« rešena posadka preživela poldrug mesec najstrašnejših trpljenj. Sliko ]e posnel švedski letale« ln Nobilov rešitelj Lundborg, ko se je bližal s svojim letalom najdeni skupini in kaže šotor bMžje nego slika, ki smo ]o priobčili včeraj. Nesrečneži dajejo letalcu znamenja z rokali, nad šotorom pa so razpeli signalne zastave. znal, kaj čutijo duše, ki tedne in tedne čakajo rešitve ne da bi jo učakaie, med tem ko drve čez večni led orkani in zahtevajo svojih žrtev. Ko se je Lundborg prvič spustil pri nesrečni skupini na ledu, sta se privlekla Biagi in Viglieri do njega. Objela sta ga in poljubila ter sta ga nesla v taborišče kot zmagovalca. Lundborga pa je spreletela g-roza. V šotoru .sta ležala Ceccioni in Nobile. Povsod samo blato in velikanski nered. General — nekoč eleganten mož, je bil v raztrganih cunjah. Lasje so mu bili zamršeni. obraz in roke mu je pokrivala debela skorja črnega blata. Ko je uzrl rešitelja, je zaplakal. Solze so se mu vlile po obrazu. Tako poroča Lundborg o svojem prvem pristanku. Pretresljivo je bilo videti petorico, ki je ostala v taborišču in ki- je žalostno gledala za aeropla-nom, ki je odneslo poveljnika v svet, kjer ni bilo mesta za druge. Lundborg pa je že na prvem svojem poletu spoznal. da se je nesrečnikov lotila polarna psihoza, ki napade vsakogar, ki se izgubi v ledeni puščavi in ne vidi iz nje nobenega izhoda. Rekdo kateri se ubrani te strašne bolezni. Samo nekater,-ji lahko odolijo; vse druge naredi zakrknjene, zahrbtne in zvijačne. Ničesar več se ne boje in tudi taki, ki so si bili prej najboljši prijatelji, se skregajo, stepo in si postanejo naspotniki. Ko se je Lundborg drugič vrnil k nesrečnikom, se mu je letalo pokvarilo na ledu in ko je videl, da mora deliti usodo nesrečnežev tudi sam, se je i njega lotila bolezen. Dan za dnem je ležala debela megla nad ledeno puščavo. ponoči, ko bodo spali in da jih požro razpokline. Trikrat je bilo treba premestiti taborišče. Hrana je bila skrčena na najmanjše obroke in železna rezerva živeža se je čuvala kot najdražji zaklad. Živelo pa se je v neprestani bojazni, da se bodo napol sestradani možje vrgli na železno rezervo ter jo bodo izropali. Hrana je obstojala iz čokolade, ki se je kuhala vsako jutro ter iz keksov. Nad polovica živil, katera so prinesli letalci, se je pokvarila. Padla je v vodo. Vsak dan je bilo na vrsti meso belega medveda, katerega je ustrelil profesor Malmgreen po katastrofi zrakoplova. Meso je bilo nezavžitno. Posoda, v kateri se je kuhala jed, ni bila nikdar umita in očiščena. Odvat-nost, ki je navdajala Iakotnike do jedi baš zaradi tega, ker so jedli iz umazanih posod, je bila tako velika, da je naravnost prekašala lakoto. Povžiie por-cije pa so bile tako majhne, da so bili nesrečniki bolj lačni potem ko so j^dli, kakor prej, ko so segli k jedi. Po viharjih v prvih dneh julija se je končno zjasnilo nebo in nesrečnike je zopet navdalo upanje. Dolgo je trajalo čakanje. Slednjič so zabrneli motorji. Približali so se aeroplani. Vseh se je lotilo nepopisno razburjenje. Ko je Shv-berg pristal, so tekli k njemu .vsi, kolikor so jih nesle noge. Letalec pa je imel povelje, da vzame samo Lundborga na krov. Nikoli ne bom pozabil pogledov, pravi Lundborg, ki so me spremljali pri tem odhodu iz 13 dnevnega ujetništva. Strašni dnevi so bili za menoj: ko je letalo vzletelo, sem se sesedel od izčrpanosti in onemoglosti. Samomor soloplesalke Jenny Goldersove V Parizu se je ustrelila v lastnem stanovanju znana plesalka Jenny Gol-dersova. Namerila je cev samokresa naravnost v srce. Jenny Goldersova je bila že nekaj let v Parizu prikazen za veliki svet. Nastopala je v velikih pariških zabaviščih in je napravila skokoma karije-ro. V zadnjem času je bila angažirana v g'edališču na Champs Elysees. Še nedavno se je vrnila kot zmagovalka z velike turneje po Italiji in po ameriških Zedinjenih državah. Na dan svoje smrti popoldne je bila Jenny še v družbi prijateljev in prijateljic. Obiskala je tudi nekaj večjih trgovin, kjer je kupila razne potrebščine. Zvečer se je vrnila domov. Izjavila je, da je trudna in da je potrebna počitka. Prosila je, naj jo zaradi tega puste na miru. Kmalu potem, ko je stopila v svojo sobo. pa so domači zaslišali strel. Vdrli so v budoar in so našli mlado Jenrty v mlakuži krvi na postelji. Vzrok samomora mlade plesalke ni znan. Sodijo, da je zvezdnica izvršila dejanje v živčnem napadu. Kaj je bilo med Malmgreenom in Nobilom? Kako je bila mati obveščena o sinovi smrti Vprašanja, ki zahtevajo točnih odgovorov. — Nobile objavlja prvič celoten opis katastrofe in milo omenja švedskega me-tereologa. — Trikolora in papežev križ nista ovekovečena« V ospredju zanimanja za polarno tragedijo stoji po rešitvi Mariana in Zappia slej ko prej vprašanje Malm-greenove smrti. Ne le skandinavski, ampak tudi francoski tisk začenja ta problem ventilirati z vso vehemenco Neki švedski častnik priobčuje v velikem in uglednem pariškem dnevnik'! odprto pismo na generala z naslovom: »J' accuse«: V njem vprašuje: Ali je res prišlo do spora med Makn-greenom in Nobilom? Ali je bil konflikt take narave, da je bil Malmgreen v njem ranjen? Ali se je Nobile bal Malmgreenovih odkritij? Cemu poziva italijanska vlada Nobila v Rim? Cla nek se zaključuje z ugotovitvijo, da ima ves civilizirani svet pravico slišati odgovor na ta vprašanja, ki jih staviio na generala Švedi in Norvežani, Francozi in Rusi. Norveški liisti pitajo Nobila s strahopetcem ter pravijo, da potvarja resnico. Rešil je samega sebe, druge pa je prepustil usodi. Tudi ti listi postavljajo javna vprašanja, ali je res, da sta se Nobile in Malmgreen sprla in če je bil v tem konfliktu Malmgreen ranjen, da je moral pobegniti od generalove skupine. Da bi parirali udarce, so začeli Ita-Jijani takoj protiofenzivo v svojih listih. Zaradi vzvišenega duha, ki odlikuje fašistično nadutost beležimo, da celo tržaški listi ponatiskujejo famoz-no pismo italijanskega konzula v Moravski Ostravi, ki je opsoval novinarje »Tagesbota« z idijoti. List je obračunal s konzulom na kratko. Objavil je vsebino pisma s podpisom ter je postavil moža pred javnost na sramotni oder. Milanski »Corriere della sera« se je med tem spomnil, da ima v zalogi še neko pismo, datirano z dne 24. junija, katerega mu je poslal korespondent Cesco Tomaselli. Nobile popisuje katastrofo »Italie«. Ne prihaja nam na misel, da bi poročilo prinašali v celoti; nekaj odlomkov bo zadostovalo, da si naši čitatelji napravijo sliko, kako izgleda stvar. Nobile pripoveduje: Ko smo se vračali s severnega tečaja. sem videl plast oblakov, v katerih se mi je zdelo, da čitam: Tod skozi ne boste prišli! Bil sem perpleksen. Že bulletin iz Tromsoa je napovedoval ciklon. Imel sem edini izhod proti Ameriki, v pravcu Alaske. Še bolj vredno pa se mi je zdelo poskusiti srečo v smeri proti Sibiriji in leteti s pomočjo viharja. Poklical sem Malmgreena. Načrta sta mu bila všeč. Vendar je bil bolj za povratek v Kinsgbay. V kabini nas je bilo deset: poleg mene sta bila tam Ceccioni in Viglieri, Malmgreen, Ma-riano in Zappi, Behounek, Alessandri-ni in Biagi. V kocastih vrečah sta spala Lago in Pontremolli. Arduino je bil na straži; Pomella, Ciocca in Carappi pa so bili v kabini. Zanimalo me je, s kakšno brzino letimo. V pogonu so bili trije motorji. Takrat — bilo je 10 ur in 27 minut — mi je povedal Ceccioni, da postaja zrakoplov težji Pogledal sem na višinomer in sem videl, da ladja pada. Takoj sem dal povelja Alessandriniju in sem ukazal, da morejo motorji delovati s 1300 obrati. Pomagalo ni nič. Nižanje ladje se je izpremenilo v padanje. Malmgreen me je z veliko skrbjo pogledal kakor bi hotel vedeti, kaj mislim. Odgovoril sem mu s pogledom, ki je izdajal tudi mojo bojazen. Vse to in padec se je izvršilo v treh minutah. Ko smo treščili na tla, sta ležali poleg mene dve vreči, ki smo jih hoteli porabiti za izkrcanje ljudi na severnem tečaju. V teh vrečah je biia postelja iz kožuhovine, nekaj živil, šotor, revolver in slična oprema. Malmgreen je tožil, da ima zlomljeno roko. Zappi se je otipava' in se je bal notranjih poškodb. Razen Ceccionia m mene so bili vsi zdravi. Kmalu nato se je vzdignil na noge Pomella. Napravil je par korakov in Danilo: Fant je videl rožo čudo-tvorno. . . Bilo Je jasnega majnika, ko Je bilo Šumenje pomladi vse polno hrepenenja in hotenja m moja duša ožarjena z mla-deniškim zanosom. Živo se spominjam tega dne Iz svoje mladosti, ko sem se vozil v Litijo k razglasitvi oporoke svojega očeta, da zvem, kolikšen del imetja dobim po njem. Polnoleten še nisem bil in moja nada, da dobim dediščino na roko, je splavala po vodi. Po razglasitvi oporoke sem Sel ob Savi na sprehod. Pokrajina je bila čudovito zelena; oblački na obzorju so se mi zdeli kakor labodje na Blejskem jezeru. Prispel sem do lepo ograjenega, prijetno zasenčenega vrta, kjer je majsko cvetje padalo preko ograje na cesto. Tam začujem nenadoma prijateljski pozdrav in prešeren smeh, ki me je prebudil iz mojih sanj. Ozrl sem se: odkod ti glasovi? Za mejo zagledam ljubega prijatelja, ki je držal okoli pasu objeto svojo lepo ženico. Ce je bila komu zapisana omahnil. Bil je mrtev. Kaj se je potem zgodilo z zrakoplovom, bi mogel natančneje povedati Ma-riano. Vsekakor pa sta ostala na ladji Arduino in Alessandrini, ki sta lahko storila vse, da je zračna ladja polagoma pristala. Kakih 10 ali 15 km od nas je naenkrat vstal steber črnega dima. Mislim, da je to znak. da je »Italia« zgorela. Rešilo se nas je devet. Imeli smo 160 kg živeža in, čemer sem se zelo čudil, nepoškodovan radio-aparat. Biagi je kar triumfiral. Začeli smo brzojavljati na vse strani — slišal nas ni ryhče. Ko nismo dobili zveze s svetom, se nas je lotil obup. Medtem smo razvili rdeči šotor in nekega večera je psička Titina začela lajati. Pojavil se je beli medved . . . Kakor je prišel, tako je izginil. Postali smo pozorni na živalico in res, drugi dan se je medved vrnil. Malmgreen mu je upihnil življenje. S tem plenom se je zaloga naših živil znatno povečala. Začeli smo peči medvedovo meso, kar sta opravljala Trojani in Behounek. Kmalu pa nam je pošlo gorivo in kurivo. Morali smo žrtvovati vse, kar smo lahko pogrešali. Požgali smo na ta način filmske posnetke s severnega tečaja. Uničili smo snimke, kako smo vrgli z zrakoplova italijansko zastavo in papežev križ — torej dokumente, ki so bili najdragocenejša pridobitev našega podjetja. Pet dni po našem taboren ju na ledu so se oglasili pri meni Mariano, Zappi in Malmgreen. Razvili so načrt, da hočejo odkorakati proti Severnemu rtu. Skušal sem jih pregovoriti. Ko pa sem videl, da vztrajajo pri svoji odločitvi, sem izjavil, da jih puščam na pot in da tudi druge odvezujem dolžnosti napram meni. Vendar se drugi niso hoteli ločiti od mene m so začeli pisati pisma, da jih trojica ponese med ljudi. Ta je pisal ženi, oni materi, tretji zaročenki. Vsi so jokali in solze so močile vrstice na papirju . . . Slovo je bilo zelo ganljivo. Potem, ko so se objeli, so Malmgreen, Mariano in Zappi nastopili potovanje. Imeli niso obuvala. Na noge so nataknili finske cokljače iz zelenje kože, noge ovili še v vreče. Dali smo jim 50 kg živil in škatlico vžigalic. Imeli niso ne smuči, ne raket, ne šotora. Računali so, da bodo prodirali 15 km na dan. Slednjič so nam izginili izpred oči na otoku Foynu. Mi smo racijonirali živila. Dnevno je smel vsakdo použiti 20 gramov čokolade in košček biskvita. Od časa do časa je dobi' vsak član ekspedicije tudi majhen košček pemikana. Tako pripoveduje Nobile. Da temu poročilu v skandinavskih deželah ne verujejo, se razume samo ob sebi. Najbolj pretresljiv trenutek zadnjih dni pa je gotovo doživela mati švedskega učenjaka Malmgreena. Novica, da se je našla njegova skupina, je dospela v Stockholm v četrtek ob pol 8. zvečer. Takoj so telegrafirali stvar Malm-greenovj materi, ki leži bolna v mali ribiški vasici Oregrundu na baltiški obali, kakih 100 km severno od Stock-holma. Vest je vzdignila mater iz postelje. Povpraševala je na vse strani, kaj je z njenim sinom, — izvedeti ni mogla nič, kakor samo to, da sta njegova spremljevalca rešena, njena kri pa da leži pokopana v Brochovi deželi Nato se je lotila stare dame težka depresija. Še nekatere podrobnosti, v kakšnem stanju je Nobile ostavil svoje tovariše na večnem ledu. Ko so ga rešili, je imel mrzlico in je nosil zelo umazane generalske hlače. Zgornji život mu je pokrival životec iz finske volne. Izgledal je kakor divjak. Čepico je ostavil radiotelegrafistu Bia-gu, druge stvari pa poročniku Viglieri-ju. Na »Citta di Milano« ni hotel nikogar sprejeti in je dosledno odklanjaj izjave o katastrofi. Čakal je pač, kako se bo tragedija dovršila, da vidi. kako zakonska sreča na licu, je tukaj našla popoln -izraz. Moj prijatelj me je predstavil preko ograje kot starega druga, svoji ženici in njeni prijateljici, ki je prišla iz bližnjega gradiča obiskat njegovo soprogo. Niti vedel nisem, da se je fant še tako mlad in poln temperamenta že dal vkovati v zakonski jarem. Sicer pa je bilo razumljivo: razen tega rajskega bitja je priženil posestvo in še to in to, kar imenujemo denar, vkljub temu, da je bil sam imovit. Marsikdaj smo pozabili na noč, ko nam je mladim fantom sijalo fantovsko solnce. Prepevali smo vesele pesmi pod okenci na Sv. Petra cesti, ko so nas pognali iz zaduhhh gostiln, kjer so stregla in nosila vina brhka dekleta. Moj prijatelj je namreč ljubil vino, petje, ženske in jaz nisem imel vzroka, da bi bil ugovarjal. Zavidal sem mu tako lepo druščino. Poleg njegove lepe ženice je stala njena prijateljica, divna kaikor majski cvet, z valujočimi temnimi lasmi in mežikajočim pogledom. Njen obraz je bil malce ogorel, kar ji je dajalo juž-njaški izraz, njene napol gole roke pa so bile pokrite z majhnimi pegicami in so se igrale s kitico nabranih vijolic. Onemel sem in kakor vkopan sem gledal to nenavadno dekle. Preslišal sem Nov uspeh SHELL motornega olja Pilot RISTlC, tvornice aviona „Junkers* postavlja nov svetovni rekord v trajnem poletu. On leti neprestano ^ 65 ur in SO minut in uporablja za mazanje motorjev SHELL VOLTOL I velja govoriti . . . Najdba Mariana In Zappia ter rešitev Viglierijeve skupine je zbudila nove nade v rešitev Alessandrinija, pri katerem se po Nansenovi domnevi nahajata Amundsen in Guilbaud. Ce bi se to obistinilo, bi se odvalil težek kamen od srca vseh ljudi. Lažniv princ Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je aretirala budimpeštanska policija zanimivega človeka, ki se je izdajal za princa Louisa Bourbonskega, nezakonskega sina španskega kralja. Osumljen je ponarejanja listin, denarnih sleparstev in pa edintičnosti z nekim avanturistom, ki ga je pariška policija pred nedavnim aretirala in izpustila baje šele na intervencijo španskega poslaništva. Baje bo identičen tudi z nekim drugim pustolovcem, ki je nastopal že pred tremi leti v Budimpešti z velikim pompom. Vse to domnevani princ odločno zanikuje, a tudi špansko poslaništvo v Budimpešti mu noče priznati, da bi bil to, kar pravi, da je. Ker so ugotovili, da nosi še drugo ime, Konstantin Glykis, so menili, da so ga že razkrinkali kot sleparja; a možakar se zagovarja, da mu je to ime ob neki priliki dal grški kralj Konstantin. Tudi mu ni bilo mogoče dokazati, da bi bil potni list na ime Louis de Bourbon ponarejen in da ni ameriški državljan. Ker si policija ni vedela drugače pomagati, ga je izgnala preko meje v Avstrijo. Titina, profesor in medved O vseh članih Nobilove ekspedicije se ve, kaj je z njimi. Ceceionijeva smrt je preklicana. Malmgreen je mrtev, edino o psičku Titini se ne ve, kakšna usoda jo je doletela. In vendar ima ta drobna živalica velikanske zasluge, da nesrečniki niso poginili od lakote. Nekega večera se je koloniji na ledu približal velik severni kosmatin. Pogledal je naokoli — Italijani mu niso dišali Prezirljivo je odkorakal v svoj brlog mimo njih. Ko je stopal mimo taborišča, so se Italijani z velikim strahom umaknili v šotor. Edino Titina, ki jo je za tri dobre pedi, se je upala in drznila oglasiti se. Zalajala je, češ, kaj pa iščeš ti tod okoli! Italijane je trla silna lakota, vendar si ni nihče upal stopiti na plan, tako da je medved lahko mirno nadaljeval svojo pot. Naslednjega dne je mislil kosmatin prav tako meni nič tebi nič miniti taborišče. Ponesrečencem so se naježili lasje. Ali jih res hoče najprej dodobra spoznati in šele potem požreti? Titina je zopet zalajala. Zopet so se stisnili pogumneži v šotor, da bi bili bolj varni drug poleg drugega. Tedaj vstane Malmgreen in vpraša, kje je edina pištola, ki so jo rešili pri padcu »Italie«. Eden izmed članov ekspedicije potegne pištolo iz žepa in izroči orožje profesorju. Malmgreen pomeri, sproži in zadene. Medved se Je zvrnil na led. Šele sedaj je pristopila hrabra posadka in je odrla kosmatinca. Pravijo, da je bila to najveselejša scena, ki so jo nesrečniki doživeli v taborišču na iedu. Kdor pozna Malmgreena iz opisa njegovih prijateljev in tovarišev, ji rad verjame. In tako se je zgodilo, da sta dobila švedski učenjak in mali psiček mesto med junaki, Nobile pa med strahopetci. Hinchcliffeov duh se je oglasil... Conan Doyle, sloviti pisatelj detektivskih romanov in vodilna glava angleških spiritistov, je sporočil Hinchclif-feovi vdovi, da mu je duh njenega moža na nedavni spiritistični seji povedal do podrobnosti, kako se je izvršila katastrofa, ki je zahtevala njegovo življenje pa življenje gdč. Mackayeve. Letalo, s katerim sta se spravila preko Oceana, je bilo preletelo že kakšnih 850 milj pod nekoliko oblačnim, drugače pa mirnim nebom. Na večer od-hodnega dne pa je nastal strahovit vihar, ki je kapitana prisilil, da je obrnil polet proti Azorom. Merilni aparati in kompasi so se mu pri tem pokvarili, vihar ga je zanašal v neznano smer — bil je konec. Gdč. Mackayeva je padla v nezavest, ni ji bilo pomagati. V bližini nekega otočja — bili so baš Azo-ri — je letalo padlo v morje, kapitan se je skušal rešiti s plavanjem, a je omagal in utonil. Tako se je končal ta tragični polet. Duh je pripovedoval pozneje svoji ženi sami, da se je na onem svetu srečal z duhom pilota Hamiltona, ki je končal s staro nemško princezinjo na sličen način, ko je hotel preleteti Ocean. Samo da se mu je letalo vnelo v bližini Irske. Hinchcliffeov duh je nazadnje izrazil upanje, da bo mogel še kaj pomagati razvoju letalstva, zlasti kar se tiče prekooceanskih poletov. Pes in mačke Hišni gospodar gospodične Lecomte-ove, ljubeznive pariške umetnice, je po eni strani hud in po drugi mehkosrčen možakar. Namreč kar se tiče živali. Napram ljudem je menda na obeh straneh neznosen. Zaljubljen je v mačke in ne trpi psov, pa je sklenil s svojimi najemniki pogodbo, da ne smejo vzdrževati v njegovi hiši kužetov, kvečjemu, če niso takšni, da ne presegajo velikosti mačk. Vsi najemniki so se te pogodbe držali, samo gospodična Lecomteova je bila lastnica psa, rojenega bernardinca, ki je vzbujal razumljivo zavist vseh drugih najemnikov, nesrečnih lastnikov dolgočasnih mačk in grdih ščenet. Nekega dne, ko svoje zavisti niso mogli več prenašati, so se spravili skupaj in so vložili na sodnijo ovadbo: 1. da se Lecomteova ne drži pogodbe, ki zabra-njuje v hiši več nego za eno mačko velike pse, 2. da moti nje pes hišni mir s svojim lajanjem, javno moralo s svojimi manirami in hišno snago z drugimi svojimi manirami. prijateljevo vabilo, naj stopim na vrt Ona pa je pri tem pobesila glavo in komaj slišno dejala: «Taim so vratca.* Tedaj sem se iztreznil iz svoje zaverovanosti, se ojunačil ter stopil v vrt proti družbi. Mlada zakonca mi prihitita nasproti, še enkrat se prisrčno pozdravimo in spregovorimo nekaj vljudnih besed; razložil sem jima tudi, kakšen posel me je privedel v Litijo in da se hočem z opoldanskim vlakom vrniti v Ljubljano. Toda mlada gospa reče veselo: «Nič ne bo iz tega, vi morate ostati danes v Litiji, saj je pri nas vse tako lepo in v cvetju. Solnce pa tudi žari kakor v juniju. Pri obedu ostanete, da mi boste povedali o mojem možičku, kje in kako je fantoval.* Nisem takoj pristal na to laskavo vabilo, ali ko sem se ozrl po njeni prijateljici, ki je stala še vedno molče na istem prostoru, sem opazil njen pogled, ki je bil naperjen name, in zdelo se mi je, kakor bi hotela spoznati moje misli. In tisti trenutek je padlo nekaj v mojo dušo, kakor vzdih njenega srca. Prisotnost teh dveh bitij me je napajala in pristal sem na to vabilo. Saj se mi je silno laskalo. Stopil sem bliže k njej in se v zadregi vnovič predsta- vil. Podala mi je roko v pozdrav in v lice ji je planila kri. Vprašal sem jo po imenu in šepnila je: «Berta*. Kaj, Ber-ta? To ime je nosilo prvo dekle, za katero sem čutil ljubezen. «Zakaj se čudite?* «Nič, nič, poznal sem dekle tega imena.* «Gotovo lepi spomini? Ali Je ni več, je li umrla?* «Da, vse je umrlo, še celo sled za njo. — Odpotovala je nenadno daleč na jug.* »Zanima me to, pripovedujte o njej, saj ostanete danes pri nas. Veseli smo, če pride v naš zapuščen kraj nekdo, ki prinese novice iz mesta, in še celo vi, ki živite na vrelu življenja. Jaz poznam Ljubljano mimogrede, gledališče sem posetila nekolikokrat s stricem.* Razvil se je tako živahen razgovor, da sva celo preslišala klice zakoncev, ki so naju vabili na mali predjužnik. «Jaz pa moram domov,* reče gospodična, »pridite popoldne na naš giradič, všeč vam bo pri nas. Pričakala vas bom v parku.* Izvila ie izza pasu vijolice. katere je preje povijala. «Ce bi te vijolice poklonili meni? Jaz ljubim te nežne, duhteče cvetke, ki so vaš simbol.* «Vi znate dvoriti,* odgovori Berta in HLADILNE OMARE izolirane s plutovinoza gospodinjstvo, delikafese m mešane izdeluje .VEHA" LJUBLMA Suzana na koncu Francoski listi pišejo, da se je začeto najznamenitejši teniški igralki naših dni, Suzani Lenglenovi, »božanski Suzani*, goditi zelo slabo. Odkar je usko-čila v tabor profesijonalcev, gre ž njo nevzdržema navzdol, nje dohodki zadostujejo komaj v toliko, da ne trpi na svojem posestvu v Nizzi z družino gladu. Zasluži pa največ s tem, da prodaja svoje avtograme in da daie najrazličnejšim oblačilom in kosmetičnim tvrd-kam plačane izjave o izvrstni kakovosti njihovih izdelkov. V zadnjem času so poskušali njeni prijatelji priskrbeti ji kakšno dobičkanosno turnejo, a se jo razen v Nemčiji kot profesijonalke povsod branijo. Skušala je doseči ponoven sprejem kot članica v francosko teniško zvezo, a tam ji uskoka niso pozabili in zahtevajo, da mora 5 let opustiti vsako profesijonalno igranje, če hoče postati spet amaterka. Ta pogoj je zelo težak, saj šteje Suzana danes že 31 let in bo v petih letih že nekam prestara. Kako se bo odločila, še ni znano. Vročina v Ameriki Skoro vse Zedinjenne države Je objel val strašne vročine, ki je zahteval že veliko število žrtev. V Chicagu je umrlo od solnčarice in pri kopanju 15 oseb. v Bostonu je utonilo 6 oseb, na pacifiški obali 7. v Newyorku je solnce usmrtilo 4 ljudi, v Denverju, Detroitu in Kansas-Cityju po eno. Starši Mackayeve darujejo državi milijonske vsote Lord Inchcape in njegova žena, sta-riša gospodične Mackayeve, ki se je prošlega marca izgubila s kapitanom Hinchcliffom na poletu preko Oceana, sta darovala državi pol milijona funtov, da jih porabi za odplačilo narodnega dolga. Ta vsota je bila namenjena za doto pokojne letaike in je nje bratje in sestre niso hoteli sprejeti zase. Umetni potresi Ta čas gradijo na Ruskem velikan« sko železniško progo, ki bo vezala Sibirijo in Turkestan. Inženjerji, ki vodijo gradbena dela, se poslužujejo prav zanimivega načina za raziskovanje terena, preko katerega pojde železniški tir. S pomočjo eksplozivnih snovi, ki jih zakopljejo v zemljo, ustvarjajo umetne potrese, čirih valovanje registrirajo s seizmografi. Istočasno preiskujejo smer valovanja ln s samimi številkami jim je mogoče dognati značaj in sestavo terena. Najhitrejša pot okoli sveta Američana Myers in Collayer sta se odpravila 29. junija iz Newyorka, da bi dosegla rekord najhitrejšega potovanja okoli sveta. Kakor znano drži ta rekord sedaj v rokah Japonec Araši, ki je prepotoval svet v 30 dneh. Myers in Collayer sta dospela 11. t m. iz Mukdena v letalu na Japonsko. Preko Kitajske in Mandžurije sta letela 3000 metrov visoko, da uideta eventualnemu obstreljevanju s kitajske strani. 12. tega meseca sta se v Tokiju vkrcala za povratek v Ameriko in vse kaže, da bosta zaželjeni smoter res dosegla. Priprave za važen kongres v Madridu Profesor Goyanes. ravnatelj madridskega zavoda za proučevanje raka, se pripravlja na vso moč za organizacijo velikega kongresa proti raku, ki se bo vršil jeseni 1. 1929. ali spomladi 1930. v Madridu. Udeležili se ga bodo znameniti specijalisti za to bolezen iz 54 držav, a predsedoval mu bo baš profe-sor Goyanes. lahen smešek ji obkroži ustne. »Menda zahteva to vaš poklic.* Zapustili smo vrt in krenili na cesto. Jaz bi jo bil tako rad nekoliko pospremil, pa se mi ni zdelo dostojno zapustiti prijatelja, da ne rečem njegove gospe. Na razpotju sem ji podal roko in ji obljubil, da se odzovem njenemu prijaznemu vabilu. Pogledala mi je v oči, kakor bi hotela spoznati moje misli in tajnosti srca ter rekla z rahlim smehljajem: «Cakala bom.* Moj prijatelj se ni mogel vzdržati, da me ne bi bil po Bertinem odhodu prijel pod pazduho in rekel: «Ti, ti znaš osvajati srca.* «Saj srce imamo zato, da ga darujemo!* «Kaj, tako globoko si že omrežen?! Nu, želim ti vso srečo, kajti ti bi izpodrinil vse druge njene častilce.* Gospa Alma se je prešerno zasme-jala: «Gospod ima že drugod svoje ideale in vsaka vijolica mu tudi ne diši.* «Milostiva, vi ste malicioznl.* «Ne, ne, saj poznam ljubljanske fante, za zgled mi je moj možiček.* Pri obedu smo se prav veselo zabavali, posebno mlada gospa je kazala vse čare lepe domačice, umela je z ženskim šarmom spravljati človeka 5B :TUTR O » ti l'(5l , 9 NeHefja 15. TO. 1928 Kraljestvo mode Kako se oblečeš zjutraj, dopoldne, popoldne In zvečer Današnje štiri modne skice prikazujejo modno damo ob štirih različnih dnevnih ča» eih. Zjutraj med 8. in 11. obleče modna dama pyjamo ali ljubko domačo obleko. Pyjama je praviloma barvasta. Hlače so spodaj ob« robljene z istim blagom kakor rokavi. Jo« pič ima navzven obrnjene reverje, na sre« di je prepasan in se zapenja z nekaj gumbi. Mesto pyjame nosimo lahko tudi domačo obleko iz pestrega blaga, ki je takisto ob» rabljena spodaj, na rokavih, od ovratnika do pasa in se lahko celo dekorira z veze« nino. Ob 11. dopoldne se modna dama rpre« orijentira* in se obleče po športnih pra« vilih. Navadno vzame plisirano krilo, ki ga kombinira s košuljasto bluzo in s črta« sto ovratnico. Klobuk je enostaven, iz klo« bučevine, jopica ima obliko sakoja. Dama, ki išče bogato obliko linij, si omisli neko« liko stransko poantirano krilo, bluzo s pri« niernim dekorativnim okrasjem spredaj in volanasto jopico. Volanasto obliko imajo tudi rokavi. Ob 5. popoldne se moda «prelevi» v tret« je. Krilo je temno s svetlimi diagonalnimi črtami in 8 paletojem brez ovratnika ter z našitimi žepi. Kateri ne pristoji ta moda, lahko obleče zvončasto obleko iz pestre modre svile, vrhu nje pa svilen plašč v vo» lanasti obliki, kar tvori izvrsten komplet, ki se nosi lahko tja do jeseni. Cisto drugačna je večerna toaleta. Ne« katere dame iščejo ljubko gladko linijo. Druge, ki jim ugaja moški tip obleke, se poslužujejo obleke iz moare svile z viso» kim ovratnikom, širokim pasom in s kla« sično drapirano stransko partijo. Tip ob« leke, kakršnega prikazuje postava na des» ni, je obleka iz gaze s tTemi zvončastimi volani in z razpuščeno spodnjo partijo. Oba zadnja primera sta zelo enostavna, toda za modno kulturo zelo pomembna ter sta strogo v skladu z najnovejšo modno li» nijo. Zapestna tira ne »me biti pompozna. Skladati »o mora ▼ obleki in praviloma ni več iz rumenega, ampak iz belega zlata. Zgornja skica prikazuje irro ▼ usnju iz krokodilove kože, ki se nosi posebno hva« ležno na izletih in turah. Na levi strani vidimo uro v usnju, kakršno se nosi k opol danskim oblekam, na desni uro v zapest* niči iz bisernine. Spodaj je ura v črni mo» are*svili, ki učinkuje vedno prijetno in ne« vsiljivo. zadrego. Poznala je Ljubljano prav dobro, saj je hodila tam v šolo, v gledališče, na koncerte in plese, v čitalnico. Posebno plesi so ji bili živo v spominu. Ali jaz sem postajal bolj in bolj redkobeseden in ko smo pili kavo, ki jo je meni na ljubo skuhala mlada gospa, sem večkrat pogledal na uro in premišljal, kako bi zdrknil iz te gostoljubne hiše. Toda moj prijatelj, kakor bi čutil mojo nestrpnost, je postajal šele sedaj prav prešeren. Razkazoval mi je trgovino, stanovanje, to in ono, da je Čas silno hitro potekal. Jaz pa sem se vedno bolj in bolj vdajal mislim na Berto, ki je bila zame kakor neki mi-sterij, ki bi ga hotel objeti s svojim srcem. Odhajal sem od teh srečnih ljudi, želeč jima vedno vedro življenje in neskaljeno ljubezen: »Mislil bom na vaju...» Sel sem nato tajno pot s plamenečo Željo v srcu, da vidim njo, ki je bila v tem trenutku vse moje hrepenenje. In če bi tudi samo trenutek preživel v njeni družbi in ji gledal v oči, bi bilo našlo pokoj moje utripajoče srce. Povzpel sem se že na mali breg, od koder se je svetlikalo poslopje v žarkem solncu, Deca na peščini Za- otroka v kopališču je najprimernej« ša oblekca iz trpežne trikotaže, ki je lah« ko pestra, pikčasta ali progasta. Na naši sliki vidimo na levi triko, ki se zapenja, na desni pa progast triko s pisanimi trakcl in z istobarvnim pasom. Penziia »MIRAMAR V DUBROVNIKU«, tramv. postaja Boniaovo. Moderno ureien, lastna plaža, slovensko vodstvo. — Cena Din 85—95. — Zahtevajte prospekte. mmnnimumniiiiittnejaamminiMMf toda smreke so še senčile park, da je nisem mogel videti. Nisem stopal hitro, hotel sem se umiriti, da ne bi opazila moje razburkane duše in premišljal sem, kaj ji porečem in kaj mi poreče ona, saj to dekle ni brezpomembna igrača, ki išče trenutne zabave ali pa poklonov mestnega gizdalina. Ali naj se vrnem in zamudim lepo priliko? Bilo bi kruto, če bi zaman čakala name. Ostal sem, ko so jo ugledale skozi vejevje moje oči. Bila je vsa krasna in njena preprosta domača obleka jo je delala še lepšo in mikavnejšo, nego je bila zjutraj. Imela je svoje valovite lepe lase spete s petljo in njeni mladi polni udje so se strogo oblikovali izpod tesne modrikaste obleke. Pristopil sem hitro k nji, ki je vsa zardela in mi sramežiljivo odzdravila. Skušal sem zgrabiti vso njeno lepoto, prijel sem jo za mehko ročico, ki je zatrepetala. «Mudik> se vam pa ni; aH sta vas zadržala najina prijatelja? Ali vam je bila Al m a po godu?» »Gospodična, gospa Alma je očarljiva, ali ves čas sem se opajal z mislijo, da bom v vaši lepi družbi preživel popoldne.* 5 UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam pcj-poroča Schlcht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo Jutro pa se vzame za izkuhavanje perila SCHICHTOVO TERPENTIN MILO Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. F. T. v C. Po našem mnenju delate zdravniku krivico. Kakor so sicer ljudje prav raznoliki, taki so tudi zdravniki: nekateri zgovornejši. pristopnejši, drugi zopet bolj kratkih besedi m samosvoji. Ce se ne mtra kak zdravnik spuščati z bolnikom, ki je seveda lajik, v debate, prav gotovo ne omalovažuje bolnika, dasi morda ne vpliva s svojo osebnostjo psihično tako blagodejno nanj, kakor bi to bilo želeti. — G. M. S. v K. Mislimo, da boste tudi zdravniku priznali nekak eksistenčni minimum, ali ne? Ali veste, kaj plačujejo danes nekateri zdravniki za svoje poslovne prostore«, hišni posestniki so jim zvišali stanarino na 100, 130 in še večkratni znesek nad onega iz predvojne dobe. Uvažujte take in podobne odnošaje in videli boste, da zdravniški honorarji večinoma niso pretirani. Da pa tudi še tako skromen honorar, katerega treba izdati izven budžeja, pomeni za slabo plačane sloje jako občuten izdatek, vam radi verjamemo. — G. St. St.? v P. o. K. Mi seveda tistega čarovnika v Welsu ne poznamo in tudi nimamo posebnega zaupanja v kake čudežne zdravilne metode, če tisti gospod res zdravi z radijem, potem to zdravljenje pač ne bo drugačno, kakor ga uporabljajo sicer zdravniki po celem svetu. — O zdravljenju ledvičnih bolezni. — izvzemši novotvorb na njih. — z radijem, nam ni nič znanega. — Vaš bolnik naj le ostane doma naj se tukaj zdravi in naj ne trosi denarja po inozemstvu, kjer to ni treba. — G. J. F. R. Stvar je jasna na vsa strani; za njo tiči, kot sami veste, prijatelj alkohol. Od tod nervoznost, od tod brez-spečnost in nevritično trganje. Ad 1.) toplo: od 2.) specifičnih ne. 3.) Tudi ob popolni abstinenci bolnikov se lahko bolezen na mesece in leta zavleče, osobito če bolniki ohrome. Svetujemo vam resno, da se ne zanemarjate in ne smatrate obolenja za malenkost. Najbolje pa bo. če se odločite za bolnico in vstopite na živčni oddelek. — G. E. V. v H. Brez natančne osebne preiskave ni moči točno ničesar povedati. Tvori se pojavljajo lahko iz različnih vzrokov, zbog nepovoljne prebave, motenj v presnovi, pri sladkorki itd. Vse to more ugotoviti samo zdravnik, ki uravna po teh izsledkih svoje zdravljenje. Da bi kar ena edina injekcija odpravila obolenje na mah, tv-ga vam gotovo tudi zdravnik ni obljubil. — Da bi se »državne uradnike«, če pridejo z legitimacijo v bolnico, na katerikoli način »fcagateliziralo«, — oprostite, to Po naših izkušnjah ne odgovarja istini. Tudi z zadnjim pocestnim beračem se ravna tako, kakor terja njegova bolezen. Zato vam prav z dobro vestjo nasvetujemo, da pošljete bolnico v kak zavod, ki ima primeren oddelek za zdravljenje te bolezni. — Poskusite seveda lahko bolnico zdraviti doma z raznimi lahkimi odvajalnimi sredstvi in s pivnim droževjem ali iz njega napravljenimi preparati (furunkulin, ceresin i. dr.). Na tvore nadrgnite 20% iothion - lanolin. — G. A. Č. v Z. instituta za globočinsko ront-gensko terapijo v Ljubljani nimamo in ga v doglednem času tudi še ne dobimo. S tem ie tudi odgovorjeno na vprašanje glede aparatov v splošni javni bolnici in pri O. C. Z. D. — G. F. T. v Sp. K. Izmed naših domačih rib v navadnem pomenu besede ni Pogledala me je izpod trepalnic tako mehko, da sem v zadregi pričel otirati pot s čela. «Ce je res, potem pa sediva v lopo, saj vam bo menda prav, če vam postrežem z medom in kavo. Stric se je moral odpeljati v Šmartno in ga pred večerom ne bo domov.* O ti dobri strici! ♦Gospodična, vsega tega nI treba, meni zadošča vaša bližina in vaš lepi park!» Hodila sva po gredicah, dokler končno nisva sedla na klopico, ki so jo senčile smreke. Bilo je divno in nežna čustva so naju objemala. Med živahnim razgovorom je postala tiha in zamišljena. Zdramila se je in šepnila: »Pripovedujte kaj lepega, jaz vas zelo rada poslušam.* «0 čem naj bi govoril mlad fant, Ce ne o ljubezni?* sem ji odgovoril z zastrtim glasom. »Berta, vaša bližina me opaja, vašo podobo nosim od jutra v srcu, boril sem se sam s seboj in ne vem, kaj me je z nepopisno silo gnalo v vašo bližino. Samo to vem, da izgubljam ravnotežje in da bi hotel krasti poljube s tvojih rajskih usten.* Iztrgala se mi je in planila kvišku. Pajčolan, ki ji je ovijal vrat, je zdrknil z ramen in obtičal v moji roki, ves go-rak in duhteč od njenega telesa. Vrgla nobena strupena. Pač pa morajo veljati krajah jih menda nikjer ne uživajo. — kot neužitne in škodljive ikre od mrene, ki v gotovih primerih PTOvzročaio težke driske in obolenja črevesja. Občutljivim ljudem je celo meso od mren v dresti škodljivo. — Slično učinkujoč strup se nahaja tudi v koži peskorjev, katerim odirajo kožo predno jih pripravljajo za ied. V naših G. R. v P. Edino sredstvo je: gobe točno poznati Gob, ki jih točno ne poznaš, ne nabiraj, odnosno ne jej. Strupene spoznati pa ni taka umetnost; z dvomljivimi vred jih* ie med našimi domačimi gobami komai deset. — G. K. P. v R. Afrikanska. odnosno tropična »spalna bolezen« nima z našo »dremavico« ničesar opraviti Je to dvoje različnih bolezni. Težki sta pa obe in pogo-stoma neozdravljivi. 0 endokrinni sekreciji. Druga, lajikom dokaj manj znana žle« za je malinjahipofiza, nekak privesek možgan, položen v tako zvano sedelce na notranjem temeljišču lobanje. Hipofiza se* stoji iz prednje žlezate in zadnje z živčni« mi elementi posejane krpice, med kateri« ma se sprega tretja, kakor ji pravijo, sre« dišnja plast, po svoji tkanini slična ustro« ju grlače Nervna krpica stoji direktno v zvezi z možgani in s III. možganskim' pre« katom, dočim izločuje sprednja svoj inkret naravnost v krvni obtok. Ta krpica vpliva na rast in oblikovanje telesa, tako ogrodja kot mehkanin, poleg tega tudi še na spol« ne organe. Središnja plast stoji v tesni zvezi z grlačo, dočim je zadnja krpica naj« manj soodločilna pri regulaciji krvnega tlaka in gotovih presnovnih pojavov, oso« bito zamaščenosti in hujšanja. Izmed ce« le vrste,, iz večine jako redkih bolezni, katere provzročajo direktno ali indirektno obolenja malinje, osobito niene prednje krpice, naj omenimo samo akromegalijo. Bolezen se navadno pokaže od 3—6 deset« letja, se razvija jako polagoma in vodi pogsto stoprav po mnogih letih do smrti. Skoro vedno so bolezni vzrok novotvorbe na malinji, ki prvotno živahneje izločuje svoj normalni inkret (hiperfunkcija), po» prej pa usahne. Ti bolniki navadno naj« preje zapazijo, da jim je treba vedno več« jih čevljev. In v isti je glavni zunanji znak bolezni ta, da se bolnikom polagoma ve« čajo roki, nogi, ki postajajo lopataste in šapam podobne. Tudi brada naraste do neverjetno velikih dimenzij, prav tako tu« di jezik, časih cel obraz. Poleg tega trpe bolniki na glavobolu, vrtoglavosti, ode« bele za nekaj časa, pozneje pa oslabe in telesno, časih tudi duševno propadejo. Hipofizi je v gotovem pogledu nasprot« na v funkciji epifiza (grahek), ki je tudi nekak privesek možgan. Njeno udejstvo« vanje je pa še jako malo raziskano in je nejasno. Prekomerno spolno godnost, »e« gajočo celo nazaj v detinska leta, so imeli zdravniki večkrat priliko opazovati pri obolenju epifize. Ko smo govorili o grlači, smo omenili hobovke (glandulae parathyreoideae) čve« tero majhnih žlez, položenih na zadišnje robove grlače. Bobovke 9krbe za regula« cijo vapnene presnove v krvi in tkaninah. Njihovo obolenje povzroča krčnico, ali te« tanijo, kakor nazivajo zdravniki to bole« zen, pri kateri se pojavljajo krčeviti na« padi na rokah in nogah bolnikov. Velike važnosti, morda ne toliko zaradi njihovih izrazitejših obolenj, kot zaradi —— ■ ' ' ■ se je v moj objem, njene grudi so valovale in njene mehke ustnice so se strnile z mojimi. Vse te ure so minevale v rajskem razpoloženju. Zabrnelo fe v zvoniku ln hladen veter naju je prebudil iz najinih sanj. Sramežljivo je obrnila oči od mene. Zapustila sva senco dreves in mehko travo . . . Šel sem z njo do hiše. Nikogar ni bik> v bližini. Govorila nisva. Postregla mi je v obširni veži z malenkostimi in čašo vina. Iz lepe vaze pa je vzela šopek vijolic: »Vzemi jih s seboj, najlepše in najbolj dehteče sem nabrala zate.* Poslavljala sva se na robu parka in najina nema bolest ni mogla priti do izraza . . . Pisala mi je: »Sama sem sedela na balkonu, ko si odšel, in strmela v oblake ter čakala tvojega pozdrava. Toda oblaki se niso zganili in pozdrava ni bilo.* Kadar se razcveto vijolice, preveva mojo dušo otožnost in porajajo se spomini iz davnih dni, kakor lepi pozdravi iz maie srečne mladosti. njihovega sicer prikritega, ah brezdvomno mogočnega učinkovanja na ostali endo« krinni sistem, na simpatično živčevje in presnovo, sta obe nadobistnici, žlezi, na« taknjeni na zgornji kaloti ledvic. Tudi ta žleza ni histološko in genetično enoten organ, ampak sestoji iz skorje in stržena, ki sta seveda različna po svojih funkcijah. Obolenja skorje v smislu nadfunkcije po« vzročajo bodisi naravnost ali potom hipo« in epifize prezgodnjo stpolno dozorelost pri otrocih, pri odraslih pa prespoljenje (hirsutismus): moški se poženščijo, žen« ske se pomoščijo. Stržen nadobistnic proizvaja, kot smo uvodoma že povedali, hormon, imenovan adrenalin, čigar najizrazitejši učinek po» tom simpatičnega živčevja je zvišanje krvnega tlaka. Lastnost adrenalina je usposobila hormon za dragoceno zdravil« no sredstvo, ki pomaga pri raznih bolez< nih, pri katerih je njegova uporaba indi« cirana, pri obolenju nadobistnic samih pa ne, kot noben izmed mnogih nadobističnih zdravilnih preparatov. Najnavadnejša, dasi dokaj redka bole« zen nadohistnic je tako imenovana Addi« sonova bolezen, ki temelji skoro vedno na tuberkulozi teh žlez. Težka slabost in medlost, bljuvanje, omotičavost, zaspa« nost, pomanjkanje energije, znižana zmog« Ijivost, hujšanje in subnormalne tempera« ture in nizkost krvnega tlaka, so znaki, ki obvladujejo bolnike. Najvažnejši znak bolezni pa je bronastorjava hiperpigmen* tacija (prekobarvnost) kože in sluznic, ki se pojavlja v večjih ali manjših lisah po« Iagoma po celem telesu. Bolezen je ne« ozdravljiva. Poskusi kot klinična opazovanja podpi« rajo mnenje, da si stoji nadobistnice v antagonizmu s putanom, a v ozki zvezi z grlačo. Seveda so pa vse žleze druga od druge zavisne in stoje med seboj v jako zapletenih in v marsičem še povsem ne« jasnih nam odnošajih. Vse stoje seveda tudi v zvezi še z zadnjimi žlezami endo« krinnega sistema, t. j. s spolnimi žlezami. adio Izvleček iz večernih Dro^ramov BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw) LANGENBERG (468 m 25 kvl, STUTTOART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 ni 3 kw). RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRY (49? m. 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Nedelja, 15. VII.: ZAGREB 18.00: Prenos nogometne tekme za prvenstvo države med Gradjanskim (Zagreb) in Hajdukom (Split). — 20.35: Koncertni večer (Elza Mar. tensova, sopran Petar Dumičič, klavir). _ BRNO 19.00: Ofienbach. Orfej v podzemlju; Puccini. fantazija iz opere cMadame Butter-fly< in razne pesmi. — BUDIMPEŠTA 17.00: Lahka godba. — 10.15: A vereshaju, ljudska igra s petjem (A. Lukžcsy). — LONDON 17.35: Čitanje starega testamenta. — 21.05: Simfonični koncert (Weber, Bridge, Beethoven). — PRAGA 19.15: Zabaven večer. — 20.30 in 22.20: Prenos koncerta z broške razstave. — DUNAJ 19.00: Komorni večer. 20.15: Leo FalL, Štambulska roža, opereta. — VARŠAVA 20.15: Koncert varšavske filharmonije. — 20.40: Orkester: Strauss, Rožni kavalir, Gries, Violinski kvartet. — Ponedeljek. 16.VIL: BERLIN 20.00: Človek bodočnosti (predavanje). — 21.00: klasični in virtuoraii mojstri. — FRANKFURT 19.00: Hillmann. Bernhard Shaw kot kritik družbe (predavanje). — 20.15: Koncert — STUTTGART 18.15: Temeljna načela presoje godbe. — 20.15: Popularen kvartetni večer. — ZAGREB 20.30: Prenos koncerta dunajskih simfonistov. — BRNO 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Prenos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 17.45: 100 ogrskih pesmi (cigani). _ PRAGA 19.00; Zabaven večer (prenos iz Brna). — 20.30: Koncert. — DUNAJ 19.40: Dunajske premijere. — 20.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. Nato: Večerni plesni koncert — VARŠAVA 18.00: Prenos lahke godbe iz Vilna. — 20.30: Mednaroden koncert (Prenos z Dunaja, Berlina, Prage in VarNve). — STOCKHOLM 19.00: Zabavna glasba. — 21.40: Angleška recitacija. Torek. 17. VII.: ZAGREB 18.00: Radio-kvartet Šidak. — BRATISLAVA 19.00: Koncert Conortovega mandolinskega kvarteta. — 22.00: Prenos iz Prage. — PRAGA 20.00: Češka glasba. Prenos koncerta z razstave. — LONDON 19.45: Koncert vojaške muzike. — 21.40: Bizet, Chopin, Liszt Webber i. dr. — 22.30; Plesna muzika. -r- STUTTGART 18.15: Radio v Franciji (predavanje). — 20.00: Prenos koncerta iz Liederhalle ▼ Stuttgartu. Nato: Pesmi in kupleti. — DUNAJ 21.30: Komorni večer (Puccini, Mozart, Bezet — VARŠAVA 20.15: Koncert varšavskega filharmoničnega orkestra. — 22.30: Plesna godba. — fc= 9 -=z «J Ul&O* št, 164 Nedelja 15. .VII, 1928 Tudi ta ie polagala največjo palnjo na snažnost mesa, kakor bi šlo za ležko operacijo v špitalu. Prej kakor je z nageljčki slavnostno okrašena komisija pričakovala, so fantje dovršili delo cb dobrohotnem bodrenju in priznanju številne coronae mojstrov, pomočnikov in kolegov. Z odliko sta napravila izpit Ivan Klcmen-čič iz Št. Vida pri Stični in Avgust Rode iz Device Marije v Polju, oba izvrstna učenca svojih očetov. S svojima sinovoma sta mojstra dokazala, da tudi dežela lahko da dobre obrtnike. Z dobrim uspehom so pa zaključili učno dobo že 32-le>mi Jakob Mali iz Vač, ki se je učil pri Francu Vrhovcu na (Vačah, Vinko Grm iz Dobrega polja, učenec mojstra Franca Zajca v Ljubljani, in Ivan Treven z Javcrnika na Gorenjskem, ki se je učil prekajevanja pri An-dretitu na Viču. Ostali bodo pa morali izpit ponavljati, zakaj komisija ni hotela prav nič pogledati skozi prste, češ, mi hočemo, da na Kranjskem dobe gospodinje !e najlepše kose najsnažnejšega mesa. Absolventi e tenkega in strogega izpita bodo gotovo dozoreli v dobre mojstre na čast svojemu stanu. I Rešite 1 1 alkoholike! I j Kako se more alkoholiku (pijancu) skrivaj omejiti ali popolnoma o-d- i vaditi ga alkoholnih pijač, tako da bolnik tega ne more niti opaziti. Vam sporoči zastonj in poštnine prosto tvrdka © jj Hrome Companj, Zagreb E sfe&ot štev. 8. m Male moderne romantike Po dolgem pripravljanju je župa skavtov v Sloveniji organizirala velik skupen tabor skavtskih edinic vse Slovenije, ki je dobil svoje mesto ob romantičnem, še malo poznanem bregu Save. Župa skavtov in planink v Sloveniji druži vse slovenske skavtske stege, edinice v raznih m istih in krajih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Kočevje, Kamnik, Domžale itd.). Skavti so se organizirali v Sloveniji najprej v Celju, odkoder so se razširili zacije, se mora zavezati, da bo izvrševal svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in državnemu poglavarju, da bo pomagal vsakemu v sili in da se bo ravnal po skavtskih zakonih (skavt je koristen, je delaven in štedljiv, je poslušen, ravna lepo z živalmi, je čist v mislih, besedah in dejanjih, je vljuden itd.). Namen skavtizma je vzgajati mladino v dobre državljane in koristne člane človeške družbe. Poleg tega nudi skavtizem mladini še mnogo dobrega. Poveljnikov šotor vi. Udeležili so se ga skavti in planin-ke iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kočevja. Kamnika in Splita. Poleg tega so obiskali tabor tudi gostje iz inozemskih organizacij, tako eden iz Gradca in dva z Vestfalskega, ki sta na potovanju po naših krajih ter eden z Dunaja. Na skupnem taboru je bilo sedem poedinih taborov (med njimi dva od planink), ki pa ima vsak svojo kuhinjo. Poleg drugih gospodarskih in vodstvenih šotorov stoji v sredini tudi velik tee-pee (ti-pi) šotor, napravljen po vzoru originalnih indijanskih, pestro poslikan, v katerem je v potrebi 25 skavtov prostora. Kakor vidimo na sliki stoji v bližini originalnega vhoda, sestavljenega iz grčavih kraj-nikov. Med poedinimi tabori se nahajajo obširni igralni prostori za voley-ball, jutranje vaje itd. Na južni strani teče neposredno ob taboru bistra Sava s svojimi obilnimi sipinami, plitva toliko, da se jo lahko prebrede z enega brega do drugega, kakor tudi prikazuje slika, nudeča prizor iz časa kopanja. Tretja slika predstavlja zgleden tabor Mariborčanov tik ob Savi. Življenje v taboru se prične zjutraj ob šestih, ko rogovi vseh taborovodij zatrobijo budnico. Posamezni tabori se zbero k jutranjim vežbam, ki še popolnoma zbude marsikaterega zaspanca. Posebno trdožive posveži nato pri umivanju voda. Ko je tako že vse prišlo popolnoma k sebi, da rog znamenje za zajtrk. Dopoldne se vrše razna tehnična dela, po obilnem in raznovrstnem kosilu in po enournem molku pride kopanje, po njem igre in prosta zabava, tako da je pri večerji velika lakota. Pestrost in romantiko življenja povečajo pisana in živobarvna oblačila posameznikov, indijske srajce funkcionarjev, razni divji totemi pred šotori, zdaj pa zdaj glas rogov ali indijanski klici in taboriške pesmi. V sencah hrastov in .drugih dreves se zbirajo gruče ob nekaterih, ki skrbe za obilo zabave Tli brenkajo na svoje kitare in igrajo na violine. Zdrav humor in veselje od vsepovsod priča o dobrem razpoloženju in zadovoljstvu. Včasih se prikaže v taboru mamca z jagodami, ki je v hipu oblegana od vseh strani, da ne ve. katero posod bi najpreje napolnila in hiti tako, da ji je dvakrat vroče. Vendar je vesela, ko se s praznim vozičkom zopet odmaje. — Posebna radovednost se zbira kraj kuhinj, kjer se nad ognjem ziba vedno težko pričakovana menaža. Namesto muh, ki jih hvala Bogu ni, odganja kuhar s svojo veliko kuhainico tabornike. Med vsem časom prihajajo gostje, skrbne mamifce m papani soudeležencev, pa tudi drugi, ker imajo to ugodnost, da se lahko pripeljejo tik pred tabor. Za kolesa je v ozadju posebna obširna garaža, da se ne parijo na solncu. Višek vsega pa bi lahko imenovali taborni ogenj, ki vzplamti po večerji. Po- časi se zgrne noč nad Savo in tabor in vse posede na položno travo in hlopi ob ognju. Polagoma se prične zabava, petje se oglasi od vseh koncev, vsak pokaže, kaj zna. Posebna družba po-kovcev poskrbi za obilo zabavo s svojim pestrim sporedom. Ne izostanejo niti pevske in deklamatorske točke. Zastopane so pač vse panoge visoke umetnosti. Posebno pa se seveda pripravljajo za nedeljo zvečer, ko bo velika taborna zabava, pri kateri ne bo manjkalo dramatskih, komičnih in plesnih točk z velikim indijanskim plesom v pestrih opravah. — Po večerni zabavi dvigne vse pokonci skavtska himna; po kratkem molku sledi pozdrav praporu. Kmalu nato se odpravi vse k počitku. Ob svitu vzhajajočega meseca se še oglase tihi glasovi violine in kitare, dokler ne zatrobijo k splošnemu molku rogovi. Edino straže še kažejo znak življenja. Te patruljirajo po taborih ali malo posede ob ognju, ki mora goreti vso noč... To bo dišalo! Družina p po drugih krajih (Trbovlje, Ptuj in Murska Sobota, kjer se je pa organizacija opustila). Skavtska ideja se je hitro razširila med našo mladino in je pritegnila velike množice k organizaciji, tako da jih je v Sloveniji približno 400. Slovenske organizacijo, kaikor tudi organizacije vse nase države so podrejene Savr^u v Beogradu, ta pa glavnemu savezu v Londonu, ki mu načeluje ustanovitelj skavtizma general Baden-Po-well. Posamezne organizacije pa niso v pretesni zvezi, k~r jtj razvoj in delovanje pripuščalo bolj njim samim, pač pa :delujejo po skupnih smernicah in idejah, Vsak, ki pristopi k sHavt&i orsaiu- ri ognju Vodi jo v naravo, uči jo spoznavati naravne lepote in se od narave učiti, dru-i ži jo na skupnih taborenjih in ji na teh pripomore do zdravega, zabavnega bi-! vanja na svežem zraku. Skavtizem je j torej ideja, ki se po enotnih smernicah razširja- po vsem svetu. t Cna glavnih točk skavtizma je tudi' življenje v naravi, ki se posebno uveljavlja na skupnih 'taborili. Ti tabori se vrše vsaiko poletje v lepih krajih naše 1 države, tako v Bohinju, pod Karavan-k«~v v Lc~2"sk; iclini, v Kamniški Bistrici morju, na Krku in Rabu. Za peuuiiko župe skavtov v Sloveniji pa » §e te- sKiical veftfc skupen gfo §&- Sezona izpitov in skušenj Je pri kraju. Vrstile so se dolge tedne kakor pri procesiji po vrsti od najmanjšega do najvišjega, ki v zlato zavit plava pod nebesom. Prvi so »mali« ministranti, za njimi ošabni »veliki«, potem lemenatarji pa kaplani, nazadnje pa gospod župnik. Zorna mladina je prestala malo macuro in veliko, rigoroze ln državne, da so zadnjič mladi doktorji kar v dvojnih vrstah odkorakali od promocije. Ali kaj doktorati, ki so le za »cir«. Za življenje, to se pravi za dobro življenje je bcilj važna krvava matura, ki se prične s smrtjo in konča s pijačo. Pa brez boksanja profesorjev in »moralno nezrelih«. Kandidatje se s prepisovanjem ne poganjajo za ta uničujoči naslov, ne streljajo se zaradi krivičnih cve-'kov in nilti ne 'mislijo na to. da bi dosedanjo pasivno taktiko streljanja spremenili v aktivno. Da ne bo zamere na strani onih, ki ribajo klopi, jih moramo takoj spomniti na zgodovinska fakta, da so kandidatje, ki jih imamo v mislih, dolga stoletja uživali v Ljubljani in drugih kulturnih centrih privilegije, da so bili ed'no črni priznani za vredne pretepati se s študenti. To častno pravico je imel le mesarski stan, dandanes še najkrepkejši steber meščanstva. Stan, ki da nekaj na stanovsko čast in zavest. Zato tudi na napredek. Kdor je bil v torek v jmipozantni mestni klavnici ljubljanski pri izpitu, je moral s priznanjem konstatimi, da je naša mesarska obrt na višku, saj klavnica prekaša najmodernejše v Evropi, od bodočih mojstrov se pa zahteva toliko teoretičnega znanja, da lahko govorimo o obrtniški inteligenci. Saj je v njihovih rokah tudi ena izmed najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Pred komisijo, ki so bili v nji zastopniki Zadruge mesarjev !n prekajevalcev in sicer za predsednika g. Alojz Breceljnik, podpredsednik Zadruge, za člane pa odborniki in znani mojstri gg. Franc Anžič, Albin Ham in Franc Selan. ki se jim je kot nadzornik pridružil še zadružni predsednik g. Josip Toni, pred to komisijo je torej stopilo več kandidatov, a stroga komisija se je točno zavedala svojih predpisov in ni mogla vseh pripustiti k skušnji, ker niso mogli predložiti zadostnih dokazil o svojem teoretičnem znanju. Zato je delalo praktični izpit iz secirania in anatomije le 7 kandidatov iz vse dežele, tako da se nam vsiljuje misel, če ni mogoče pri obrni premalo naraščaja. Izpit se je pričel ob slavnostni himni mukanja, kruljenja in ineketanja preplašenih kandidatov smrti, ki so jih prignali iz hlevov. Mestni rabelj s kapo in patrontaš-ko, ki ima v njej — štampiljke, je pristopil s pištolo, najbolj podobno 'turškemu mlinčku za kavo, in v trenutku so se brez bolečin stegnili pred komisijo za izpit potrebni kadavri. Naloga je bila 1. dati iz kože govedo, ga očistiti in po hrbtenici presekati na dvoje polovic, kar je najvažnejše mi naitežje opravilo zlasti, če je krava stara, da še te^ka mesarica odleti od trdih kosti in oplede po suhih rebrih; 2. naloga se je pa pečala s svinjsko smrtjo. Eni so svinji morali sleči kožo in z vso spretnostjo izločiti slanino, potein pa svinjo razdeliti, drugi so pa prešiča popadli in omavžali, potem ga pa razdelili v komade .za razsol. Simpatični fantje so delali spretno ln naglo, pri tem pa tako pazili na snago, da so si komaj okrvavili predpasnike. Vsak je imel svojega asistenta, ki je živino držal za nogo ali drugje, da je učenec lahko delal, pomagati mu pa seveda ni smel, zakaj stroga komisija je bila povsod pričujoča. Skavti bredejo Savo ■t Zadovoljnost v taborišču. «JUTR<5» It. m fi ■. Nedelja 13. OT. 192S: 8720 Grand Prix Češkoslovaške. 305 km. 1. |u»ija 1928. Kakor vedno nri vseh najteijih In največjih mednarodnih dirkah »pit sijajno zaradi znane KorošSeve karikature. Povabljeni so izključno Ramo na "zanesljivejši člani klerikalnega Ku-Klux-Kla-na. Baje bo gosp. Lipej predlagal, da se prepove vsem onim, ki so naročeni na *Jutro». dostop v klerikalne trgovine in obrate. Ž radovednostjo pričakujemo uradnega komunikeja. Ctraši, citrasin!e! N ka e-' še ne vedo, da je ;zši lepe zbirke. Po!av li pa so se tudi t*k in take, ki kar piepsueio in razširijo. Le en slučaj; V II novejšem zvezku e -esem ,Oj povej mi lunica" Težko sem io do H, ke je ni vpesrrarcai. Nekdo ob Davi, pa o je kar irpo dobesedno pepsal In namazal med svoja pa erke katere piodaia To je vendar plagiiat (nedovoljena u na'.aiiost. Seznam vs'h zvezkov in pesmi je na razpolago bi ezr lačno. Cvetje • .uuckuu uodiki iu solncu al! v hladu bodisi oa vlažnem aU suhem kraju dobro uspeva. Zato gojite samo take cvetlice v lončkih ki jih morete postavit! na ugodno mesto. Imeli boste lepo cvetje, ako ga gojite s Kanfpos cvetlice hranefo soljo m uporabite dodano navo-dilo. Ovoj 12*50 in 42 Din. bit. vutc iigubt ji» go jenjn perjadi ?t 40 let upe rabljajo pripoznani .Koko* prašek za živino. Ce ga I« malo pridenete redni brani že bodete videli uspen. Ku-. retna se odebeli in tudi boli« nese. Je tudi najsigurneis« zdravilo proti raznim boleznim. Univerzalni učinek j« pravi blagoslov na dvorišču. Omot 10. 40. ali 115 Din. Prodala m t lekarnah, drogerilah, trgovinah • evetftcamJ le semeni Prod predplačilo razpošiljamo franko Po povzetln ne po S'Jemo L Sumaber, kem. farmaciUkt tabora torti. Crvenk« fSHS). Priporoča se 87f9 Ivan Ktferle L ubljana, Gos' eska ul. 9. LRtmie SVOJO prebavo in izginile BODO VASE BOLEČINE. Bolečine v ietodco to Crevesih. taoefca. flavoOot. oaval fcrvi ? rfavo, aervoeno«*, aespanle. hemerokdi »lato tek imata tvoj Izvo* v slaM prebavi Uredite svojo prebavo s pretztaSeoks et&sirom »PIGOL«, aa bodo minrie VaSe bolečine »FIGOL«-ellkstr urejuje prebavo to Vam povrne idr avle. iFIGOL« tedeloje to poSi«a p« oošti proti povzetju t navodilom o apo-rabi lekarna 111 Dr. SEMELIC, DUBROVNIK L Originalni savojčefc 3 steklenic, s oro)em in poštnino rred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. I steklenica r>k> 40— Moogoš'evtlne cahvatae izjav« dohajajc 'n«pnreprstr 18 '»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦t♦««♦♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ V Cenjeno občinstvo! Dovoljujem si vljudno objaviti, da priredim | v gostiln! in kavarni ,,P0J KLANČK0M" javna orireditev z godbo in plesom, j Poleg dalmatinskih vin bo na razpolago 5 vrst pristnih, najboljših štajerskih vin od Din 14-— naprej, proseko etc. kakor tudi najboljša kuhinja, topla in mrzla jed;la Jamčim solidno in točno postrežbo ter se cenjenemu občinstvu najtopleje pripoiočam. — Z odličnim spoštovanjem Manlca Kovač. 99 SPECTRUM" d. d. Ini. Kopista, Dubsky ta KrstK, tvonrfca ogledal in brušenega stekla, Ltabijana VT1, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Oslek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, maSta-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ta oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe. Izbočene plošče, vsteklevanje y med. Ftaa, navadna ogledala. 82 GifujtS f Specijalna mehanična delavnic za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Ljubljana, Ci Selenburgova ul. 6/L Tel. 2980 3 Vodne turbine avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja 0. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cenel Zahtevajte pomudhel Prvovrstne reference! sir fini specijalni ementalec v škatlicah po 6 koščkov se dobi pri ANTON VERBIC", Uubljana tfelikatese in špecerija POT V ZAGREB JE ZASTONJ! ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri F. J. ROSET, »OLERON«, ZAGREB, SEDAJ ILICA 6 dvorišče GRAND HOTELA, desno. Vsled nenadne sodne deložacije razprodajamo ženske plašče, halje, bluze, plisirane suknje , klobuke, solnčnike, nogavice, kopalne plašče, kopalne kostime, čevlje itd., in to samo prvovrstno blago, najnovejše izdelke prvih dunajskih in pariških modnih trgovin po ZNATNO ZNIŽANIH CENAH, ki veljajo tudi pri odplačila na obroke. 7786 •JUTRO". K. 164 12 : NeHelja 15. 501. 1928 Znatno smo znižali oenel Damske čevlje v vseh barvah od 110 Din naprej imamo več tisoč parov v zalogi, kakor tudi za gospode in otroke — katere radi prezidave naše tovarne damo po znižanih cenati. Ne pozabite, da Vas čaka sreča ker vsaki deseti kupec dobi 1 par čevljev brezplačno. Se priporoča Ivan Čarman, „Doko" Prešernova ulica 9, na dvorišču. Lepe oblike in polne grudi! fobt lahko Tuk* dama ta dekle T aajkrajlom im. i uporabo preimkuienegft ta po «lr»miiih priporočenega loti on* «Jono* od dr Domin« & Oie-, Parto. i to ctinanfo maaaSo doaeiete pri ugukril>ltjlh grndih ■ari dno obliko Ib polno formo Garnitur« 88 Din. — CantlfoIIa, koetML uvod, Zagreb — Ulea broj 37 ZahUrajte bre*pUžne Ihutrorane prospekte! 1 n i® iiai ••i • • »• m lir Na osnovi čl 82. do 98. Zakona o državnem računovodstva bode nabavila Direkcija drž. rudnika Velenje s pismeno pogodbo na dan 31. lulila 1928 ob 11. ari; razni cevni inštalačnl materijal In Izolirano žico. Ponudbo, koflčovano s 5 Din, poslati U duplo, staviti ceno franko Velenje vključno drž. dajatev in označiti dobavni rok. Specifikacija in pogoji se dobe v pisarni | Direkcije drž, rudnika Velenje, * broj 5113/IL 8696 LTBTN ubija stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši kot v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb, B-cesta 35 laipis težaških, zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za zgradbo novega iolslieia poslopja v Z ^ Šiški pri Lfnbljani. Podatki, pojasnila, načrti, splošni in posebni pogoji so proti odškodnini na razpolago pri podpisanem krajevnem šol. odboru vsak dan od 17. julija dalje od 9—12 ure v obč. pisarni Zg Šiška. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti najkasneje do 30. julija 1928 opo,-dne na nas'ov krajevni šolski odbor Zg. Šiška v zapečatenem zavitku z označbo: Ponudba podjetnika N. N. za zgradbo novega šolskega poslopja v Zg. Šiški. Ponudbe so lahko za vsa navedena dela, ali pa za vsako posamezno stroko. Krajevni šolski odbor Zg. Šiška 8724 Med najvažnejšimi izsledki je j zdravljenje golše in napetega vratu z jodovitimi zdravilnimi solmi. Zna* I meniti dunajski učenjak in vseučili* [ ški profesor dr. vitez Wagner v. Jau« regg in mnogi drugi zdravniki se sklicujejo na zadevne izkušnje v ne» štetih slučajih, tako so n. pr. v Svid cele okraje rešili tega zla. Gre za po« Kinoma neškodljivo učinkovito tin« I iro, Id tudi na splošno občutenje prav izborno deluje. Naše zdravilne soli »o že tisoče rešile golše ln nape« \ tega vratu. Zahtevajte naša poročila | o ozdravljenju in navodila, ki jim rad pritrdi vsak zdravnik. Po vseh državah smo ustanovili razpošiljal* niče in vam pošljemo DODOlnoma zaston! na9 popi«, ki vas bo zanimal. Zada* j stuje dopisnica in dobite ga takoj. AUGUST MARZKE, BERLIN, VVilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5, Abt 905. 87121 h N Z UJ CD in u E UJ d h N 2 UJ £D < in oc iLi n h N Z UJ m < in £ lil CL PERI! SA BENZIT ! Majhen trud in majhni izdatki Brez truda in z malimi izdatki lahko operete Vaše perilo z BENZIT-NADMI LOM, kajti BENZIT-NADM I LO je najšted- Ijlvejše In Vam opere brez truda in z malimi Izdatki vsako še tako umazano perilo ali oblačilo. BENZIT. NADMI LO razkroji vsako nesnago, ne da bi najmanj škodovalo tkanini in barvi. BEHZIT - BflDffliLO razkroji nesnago, ne razjeda tkanine, nasprotno varuj® BEHZIT-HADffllLO parilo in napravi vlakna mehka. Dobiva M v vsoti dro-gerljah In trgovinah kolonljalnega blaga po coni od Din. 5.-z* komad. "D rn u m CD m z N H U m Ul m m z N H TJ m D i/i w n z N H odmilo TVORNICE ZLATO ROG MARIBOR F=> E F=*l BENZIT ! Jutri čitaj SELITVE urokom« ta najoenejk Slo v enia Transport LJnbljana, IliUoiiieva Telefon M. <718 M 8» za vsako svTho ki ca vsakogar s prestava, mi, — luckst&rtarjem kompletnim orodjetr> Dm 7800.— prompt. no dobavljivi od skja» dišča generalnega za» m ta bo tudi Vam pomagala. Veliki lončič Din 60—. dvolnatl Din 90.—. K temu Dotrebulete: SDecllalni tampon za 20-kratno umivanje las Din 25. Poštnina posebei — Adresiralte svoio na-ročbo točno: »A U R O R A« odd 16 NOVI SAD _Žale7nlčk3 47_'27 TOTiniii«inrjGnranrjrioaamnnc Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki samo Glavni trs št. 9 Ostanki za polovično ceno. UUUUUUaDDDDDDDDDDOZlDaCGanacriD Podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani 23 sprejme v 8710 nssipn 40 dobrih zidarjev Za našo z zakonom zaščiteno SAMPANJ-L1MONADO danes najpopolnejša brezalkoholna pijana, za vsa večja mesta Jugoslavije. 8617 Glede pogo ev se je obrniti na Prvo francosko-iugoilavensko tovarno SAMPANJ - LIMUNADE, Beograd, Hercegovačka ul. 6. Tel. 45-96. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznan am, da stm otvoril v Židovski steza čevljarsko ae^vnico, k;er bom sprejemal vsakovrstna popravila, delal po meri in imel stalno v zalogi vse vrste izgotovljenih čvvljev samo domačega izdelka. Cene zmerne. Dobro blago. Točna postrežba. Za obilen poset se priporoča 8726 A?bin Erien, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da nam je danes ob 10. uri dop. v 71. letu siaros'i, po mukepoini bolezni umrl naš nadvse dragi in doDri oče, stari oče, stric in svak, gospod PETER ROBAVS posestnik, gostilničar ln mesar Pogreb blagega pokomika bo v ponedeljek, dne 16. julija ob 16. uri iz hiše ža;osti na lamo pokopališče v Zagorje. Loke pri Zagorju, dne 14. julija 1928. Angela Radanovlč, Poldl, Ivanka, hčere, Peter, Cen*o, Viktor, sinovi. Andrej Radanovlč, zet, Ivka, vnukinja Zahvaia. Vsem, ki so našega predobrega soproga, ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda FRANC BREMCA ključavničarskega mojstra in bitnega posestnika na kateri koli način počastili, mu poklonil cvetie, ga spremili na njegovi zadnji poti, preostalim pa izkazali svoje iskreno sočutje — naša topla zahva a. V posebno dolžnost pa si štejemo, zahvaliti se zastopnikom Oortne zadruge in drugih organizacij ter društev za častno udeležbo pri pogrebu. V Ljubljani, dne 14. Julija 1928. Mar Ja Breme roj. Trček soproga — Marija Pire roj. Breme hčerki — Jos;p Pire rač. svet. Oblast, odoora. zet — Marica Pire vnukinja in ostali sorodniki. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda Franca Gostiša veleposestnika na njegovi zadnji poti, bodi izrečena naša najiskrenejša zahvala. Ljnbljana-Gor. Logatec, dne 15. julija 1928. 2alujoči ostali. SUnl*y Weyman: 67 Rdeča kokarda Roman. *AE ste protestant?« sem vprašaj oprezno. »Da, gospod, ubog plemič protestantske veroizpovedi. Baron de Gčol je moje ime.« Da se oddolžim njegovi vljudnosti, sem tudi jaz ovedal svoje Ikme. »Vi nosite trobojnioo,« je dejal; »kako se vam more zdeti, da pretiravam? Kakor vidim, je trobojnica za vas sicer lepa stvar, a vzlic temu sva različna človeka. Stavim, gospod vikont, da ste rodbinski oče in da imate ženo...« »Nikakor ne, gospod baron.« »Tedaj vsaj mater ali sestro...« »Ne,« sem rekel z nasmeškom. »Ne matere ne sestre, čisto sam •em na svetu.« »A vsaj streho Imate nad glavo,« je vztrajal baron. »In imetje, prijatelje in poklic — ali pa vsaj upanje, da ga dobite?« »Da,« sem rekel} »to je točno.« »Jaz pa,« je povzel z glasom, ki se je lomil od razburjenosti, »jaz pa nimam prav ničesar. V vojsko ne morem stopiti, ker sem protestant Državne službe ne dobim, ker sem protestant Sodnik aH odvetnik ne morem postati, ker sem proestant. Kraljevske šole so mi zaprte, ker sem protestant. Pred sodiščem pričati ne smem, ker sem protestant. Pred zakonom... kakor da me ni, ker sem protestant! Jaz, gospod,« je nadaljeval z glasom, ki mu ni nedostajalo plemenitega ponosa, »iaz, potomec prednikov, ki so živeli v vladarjevi vsakdanji okolici; prapravnuk barona de Gčola, ki je v bitki pri Coutrau rešil Henriku IV. življenje! Mene ni!« »A zdaj?« sem vprašal. Njegovo ogorčenje mi je šlo do živega. »0, zdaj bo vse to drugače,« je odgovoril z mrkim glasom. »Vse bo drugače, ako se tem črnim popovskim vranom ne posreči, da tznova zagradijo napredku pot. Prav zato sem se odpravil z doma.« »V Millau ste namenjeni, pravite?« »Moj dom je blizu Millaua,« je odvrnil. »Ze nekaj časa nisem bfl tam. In tudi zdaj se ne vračam tja; namenjen sem dalje. V Niimes je moja pot.« »V Nimes?« sem se začudil. »Da, v Nimes.« Skoro preteče me je ošmil s pogledom; rekel ni n česar več. Večerilo se je; rodovitna in v poletnem času tako prikupna Tamska dolina, ki je spremljala najino pot je bila zdaa — in posebno še v mraku — kaj divja in žalostna videti Na levi in desni je štrlelo nad nama gorovje; šumenje deroče vode, ki je drla pod nama po skalni strugi, je delalo otožnost pokrajine še bolj trpko. Trepet me je iz-preletaval. Težila me je negotovost mojega smotra, negotovost vsega in mrko molčanje mojega tovariša. Kar odleglo mi je, ko se je vzdramil iz svoje zamišljenosti in mi je pokazal millauske luči, raztresene po majhni ravnini med reko in pogorjem. »Gotovo se ustavite v kaki gostilni,« je dejal, ko sva prispela v predmestje, »če ste namenjeni v Nimes, bi jutri morda... A nemara vam je ljubše, da potujete sami?« »Nikakor ne,« sem odvrnil. »Nu, jaz odrinem okoli ofmih skozi Iztočna vrata,« Je rekel čemerno. »Lahko noč, gospod.« Čeprav je bila že trda noč, so ljudje Živahno hodili po ulicah In mnogo jih je stalo pred vrati; po pustinji, ki sem jo bil prejahal, se mi je zdel ta trg kakor veliko mesto. Kmalu sem opazil, da gre za mojim konjem gruča ljudi Se preden sem prispel do gosrtilne, ki je stala na temačni, slabo razsvetljeni ploščadi, e gruča narasla v množico, ki me je Izkušala obkoliti; tisti, ki mi je bil najbližji, je pozorno ogledoval moj obraz, bolj oddaleni pa so se obračali k svojim sosedom in k ljudem, ki so gledali skozi pritlična okna, ter vpili, da je to »on«! Stvar me je jela vznemirjati. Nadlegovali me zasledovalci še niso; toda kolikokrat sem se ustavil, so obstali tudi oni, in ko sem skočil s konja, je malo manjkalo, da jim nisem pal v naročje. »Ali je tu gostilna?« sem vprašal najbližje, trudeč se, da bi se držal kar moči dobro. »Da, da,« so zavpili kakor v en glas, »tu je gostilna!« »Moj konj...« »Ne bo mu sile. Kar noter, kar noter!« Kaj sem hotel? S pritvorjeno brezskubnostjo sem krenil proti vhodu, meneč, da ne pojdejo za menoj ali da v hiši vsaj zvem vzrok tega čudnega vedenja. Toda komaj sem jim pokazal hrbet, že so se usuli za menoj, rineč me po tesni veži. Vse upiranje in ugovarjanje je bilo zaman. »Gospod Flandre!« so kričali na vsa usta. »Gospod Flandre!« Tisti, ki so ga klicali, na srečo ni bil daleč. Pojavil se je med vrati, ki so me pehali proti njim. Bil je strahovit debeluh dokaj prijaznega obraza. Izprva nas je začudeno gledal; nato je srdito vprašal, kaj je. »Grom in strela!« Je krfmft. »AH Je hiša moja aH vaša, razbojniki? Kdo Je t* človek?« •Kapucin je! Kapuctn!« je zavpdlo tacat glasov. ■Ohol« • dejal, preden sem se utegni oglasiti. »(Prinesite luč!« tDve aH tri goloroke ženske, ki jih je bal hrup privabil na kuhinjski prag, so pristopile s svečami »Ono!« je ponovil domačin. »Kapucin Je? Tedaj ste ga ujeli?« »Ali sem podoben kapucinu?« sem kriknU in besno pahnil ljudi, ki so me stiskali od sebe. »Tako mi smrti božje! Res lepo sprejemate svoje goste gospod! Videti je, da ste v tem gnezdu vsi ponoreli!« »Mar niste menih?« Je zazijal Očivldno mu Je Sla moja smelost do Živega. »PravkaT sem rekel, da nisem! AH Je v vašem kraju navada menihov, da potujejo v škomjih in z ostrogami na nogah?« sem se odrezal. »Tedaj prosim ra vaše Hstlne!« Je suho povzel. »Listine, prosim!« je nadaljeval, napihujoč se od važnosti »Znajte, da nisem samo gostilničar, ampak tudi župan, in ne oddajam samo tujskih sob, ampak tudi celice v občinski ječi Če vam je prvo ljubš« drugega, pokažite svoje papirje.« »Pred temile vašimi prijatelji?« sem rekel s studom. »Vrli državljani so,« je odvrnil debehih. Ker ni bilo drugega Izhoda, sem po kratkem obotavtjanju res potegnil iz žepa odlok s svojim imenovanjem za podpolkovnika. Na mojo srečo je bil sestavljen v laskavih besedah in je kdo ve zakaj zbudil v županu mnenje, da potujem po važnem državnem poslu. Ko ga je prečital, se je ves raztajal v opravičbe, poprosil me za čast da mi sme postreči, ter oznanil množici, da je napravila grdo ne* umnost Na prvi mah sem se začudil, videč, da ni bila množica nič kaj v zadregi zaradi svoje pomote. Narobe, vsi so mi jeli čestitati, da se je izkazala moja nedolžnost; nekateri so me v svoji dobri volji celo trepljali po ramah. Drugi so hiteli gledat, da spravijo mojega konja v hlev, tretji naročat, kar je bilo treba zame; ostali so se razšli. Vzlic tej nezmerni uslužnosti pa sem videl, da bi me bili z istim bedastim zadovoljstvom obesili na prvi svetilnik. Ko so ostali samo še dva ali trije, sem vprašal župana, za koga so me imeli »Za nekega preoblečenega meniha, gospod vikont« Je odgovoril. »To vam je sila nevaren človek in znano je, da potuje z dvema damama v Nimes. Z visokega mesta imam povelje, naj ga primem in zaprem.« Peč »Monolit" na]cen&j£a, naJizdatnejSa. Zak>z* Lotaovft INŽ. OUZELJ, LJUBLJANA VII. Jerneleva c. S. Ravnotam Volthove mate turbine In Coni-ovl Tel. 3252 elektromotorji. 143 dobite t cVenuB-om>, naj večjim linmom moderne kozmetik«. To medicin, biološko sredstvo od dr. Dor raine & Cie., Parie, odstranjuje v 10—14 dneh vse nečistoče lica, kakor bore. nshore, mrlje, (jnibe. hrapavost. rdečilo, bobuljice. namreškano kožo. lišaje in maščobo Koža lica postane looet elastična, barinna«to nežna kakor malega deteta, a izgled lica je pomlajen za mnogo let Nebrojne pr.icanice so vsakemu na vpogled Garnitura 92 Din Centifolla kosmet. zavod, Zagreb, llica broj 37. — Zahtevajte ilustrirane prospekte zastonj! H Strokovnjaki so si edini v tem, da sc čase »n aparata za t/kuha* van-e najsanesljivejii. Tovarniška zaloga,Weck' pri tvrdk „FRUCTU$", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ Po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Zaganie. odpadki od lesa. drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN S U S T A R, lesna industrija in trgovina. oarna žaga LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12. 8699 Kostanjev taninski les n smrekove Skorje oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre ditivnem plačilu. Crnest Marine, Celje, Zrinjskega ul. 4 Teleion interurban štev 136. 8-S 6 Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za Šivilje, krojače ui čevljarje let za vsak dom Preden «i nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki LucS. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6 1* Jrezolačen oouh 15-letnc gsrBntlji Telefon št. 980. * •v L Med. Univ. Dr. Jos. Bežek zdravnik v Kranju ae je preselil v lastno stanovanje pri ,,Puš&awniku(i poleg lekarne. "1 8623 j Oo sedaj najcenejfta tvrdka v državi I skladišče MEINEL & HEROLD Tovarna giasbil gramoionov in baimouik R. Lorgar MARIBOR št. 101-A Violin« od Din aor- d. Kotne harmonike od Din Str-Tamburice od Din 98*- d. Oramoioni od Din 345'— Zahtevajte naš veliki kaialog, katerega vam oošliemo *irezn!ačno. ROZI ZAMPARUTTI delikatesna trgovina in zajtrkovalntca j I Celfe, Aleksandrova ulica 7. Dobra domača štajerska v'na s. — Vedno sveže pivo — Vsakovrstne delikatese Vsak dan odprto do polnoči. Vsakovrstno trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herbarije, od je« malne knjižice, bloke, Šolske zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah! Anton Janežič, LJUBLJANA, Florjanska 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig NA DEBELO 1 NA DROBNOl 7-H Svetovnoznana zdravilišča •N IR «» v Penrijonatt. Internati Domovi ca dečke io deklice. Jena ta celo penzijo ta otroke 140 §fr, ca odrasle ISO 8fr. ki velja ta 4 idraviližža pri tedenski premenjavl Belerence nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina ta odgovor.) BIRO PENZIJONATOV PESTALOZZL (Fšd6ratioD Internationale deg PensionaU Europčens). Sudapest Alkotm6ny .str 4. L Telefon; Tcr6a 242—36 Zdravilišča ln odpoiiT&liiea: Va ftladžarskem: Buda pest, Sičfok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* ■VeuehateJ*, Luzorn, Montreui« Ziirich« Lugano. St Morita. * Franciji: Pariš* Deauville Trouville. Biarritz, Aii-lea Bains Ireuoble* Evian (Ženevsko jezero), Chamunir N. francoski ri »ieri: St. Raphaei. Cannes. Nuza« Juanle* Pins. Monle-Oarlo vlenton V Augliji London* Cambridae* Brigthon ..Folkstone V Italiji: San (temo* Nervi Benetke. Rordighera, Opatija rliccione. Rim* Naapel* Palerino, Meraa V Avstriji: Wien* čell-am Zee, Linz* Insbruckr Salzburg« V Nemčiji: Berlin* V Belgiji: Ostende. V AIriki: Algir. Tunia. Z * gaznamovani kraji so stalni Internati domovi n dečke m deklice (tudi ta odrasle) odprti vse leta Drugi penzijonati * zdraviliščih so odprti le ? Juliju avgustu in septembru Potovanje 9 družbi popust (25—50%) direktni ek«tra Pnllmannov 'agnnl Cen* internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje' HO 5fr na mesec. P. n. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom i dne 16. Ju* lija 1928 začel izvrševati svojo 6 Jjarsko obrt 'n se slavnemu občinstvu vljudno priporočam. Izvrševal bodem vsa dela, točno solidno In po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem 8713 Ivan Judež. Ljub jana 7, Kamniška ul. 14. Sp. Slška Š ev 852 - --«716 Razglas o pismeni ofertalni licitaciji za brv čez Poljansko - Soro v Škof ji Loki. Županstvi občin Skofja Loka in Zminec razpisujeta ofertalno licitacijo za zgradbo zgoraj navedene brvi. Brv je v štirih oddelkiH v dolžini 1190, 21 00, 13 30 in 17*50 metrov slonečih na živi skali. Brv bo delana po sistemu „HAAW" iz hrastovega, oziroma mecesnovega lesa. Pismeni oferti morajo biti položeni do 31. julija t 1. Načrti, stroško^niK in pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Skofji Loki vsako dopoldne med uradnimi urami. Županstvi Škofja loka In Zminec. Razpis. Mestna občina Novomcsto razpisuje pri zgradbi ljudsko - šolskega poslopja potom zmanjševalne dražbe oddajo: Težaških, betonskih, železobetonskih, zidarskih, tesarskih, mizarskih, pečarskih, krovskih, kleparskih, tapetniških, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, parketnih in steklarskih del, napravo kanalizacije, inštalacije celotno ali posamezno. Rok za ponudbe do 30. julija 1928. Pogoji, načrti in proračun se morajo dvigniti v občinski pisarni. f Županstvo mestne občine Novomesto i dne 13. julija 1928. 110 > za strooe naročajte ie v tvornici, katera edina izdeluje io blago iz najboljšega materiiaia in prodaja najceneje. Jos. R. Puh, Liubllana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 LOKOMOmiE MOTORJI SV, t JAREMNIKI I Povollni plačilni pogoji ♦ i! Brala Fischer t ! ZAGREB, Gunduliieva ul. 36 % (4 Hita industrija J* Veliki Zdenci, Hrvatska nudi najpovoljneje v vsaki količini svoje prvorazredne pro zvode: Čajni tnaslec »Zdenka", Trapist- Edamer-Gouda-Ro-madur-Bne- in Cammemberts sire z zaščitnim znakom ,.Zdenka". Za večje kraje se iščejo zastopniki. Zahtevajte cenovnike. 7828 Dr« Josip Režek 1. r. župan 8714 Nabava perila. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3, potrebuje za svoje novo urejeno javno solnčno in pršno kopališče 750 rjuh, 1200 moških, kopalnih predpasnikov, 750 ženskih kopalnih srajc, 1350 brisač, 750 kopalnih plaščev in 500 kosov raznih krp za pranje. — Ponudbe naj se stavijo za izdelano blago ali materijal najkasneje do dne 28. julija 1928 do 11. dop. Popoka ogla« HcitacH« izide ▼ »Služlbenth No-vioaJi«, »Narodnfli Novinaih« iti »Uradnem Ms-tu«. Informacije daje Osrednji urad v soW St. 414 «M po telefona 56-56. 8f-7J VELIKO IZBIRO Izbranih vrat VINA po aaiusodnelS! ceaL ter žganih pijač 3c nadJ Vam PIVNIČARSTVO »OPSKRBAc D. D Zagreb, Frankopanska oL 12. Aka potrebujete Izvolit« ogleda ti naie kleti Ia ookrisH) vrst. tirea sbveze ca Ifapiilo Zahtevajte brezplačni CENOVNIH • 1000 tllkamli A. KIFFMANN. Mariboi št. 46-b Pri švicarski fcrornicf sr Lastno Izdelovanje okrovii in sestavljanje nt (remon taža). « Din 49'- nr« sa sidro (ankerica). nekoliko bot!$e izvršitve «5 — 3-letno Hm stvo Ure: Omega, Doxa to dr. znamke cenejše nego drugje » Din 64- s enim tvoncem, i 2 evonrema Din _R9.—. dietno jamstvo Pošiljam po po Ž vzel ju. Za ueodgova rja joče vrneu denar nnuj 14 tf^ferja lT^vulSa Jfar&Čcla- uu vre dotHJ* U&&24, k. auxLX oglasov* padalu na, Oglasni oddsLti JUTRA,Ljubljana, PrtMrnoviS, ul-4. Ctkjovtu> roitui, portnA. krasultticM-ljubbanajt 11J4ra. i Sprtjsjnsznj* lalth, oglasov za prv-horittjo stunlko JUTRA *4> zaključi, dan, pnut uusiom, lista> ob tj uri,. Porsujt fpr*j. 23422 Brivski pomočnik perfekten v britju, striženju in ondulaciji, dobi mesto Od 26. t. m. naprej — Jože Novšak, brivec, Laško 23425 Več vajencev 2 kleparska. 1 vodovodnega ln 1 ključavničarskega sprejme takoj tvrdka Mihel-čič in drug. Dunajska 41. 28433 2 mizar, pomočnika dobro izurjena v pohištvu, aprejmem Prednost imajo samci ln s znanjem pleskanja. Ponudbe na naslov Peter K obal, Kranj. 23254 Frizerko dobro izurjeno sprejme r stalno službo proti mesečni plači 1200 Din in napitnini »Union*, Zagreb, Ilica 104 23337 Kovaški pomočnik taurjen v podkovanju k o® j ■ večletno prakso, dobi • talno službo ali mu oddam kovačijo T najem Naslov povf o;?l. oddelek »Jutra*. 23323 Učenke ta »trojno pletenje »prej-Naslov v ogl mem takoj oddelka »Jutra*. 85352 Trg. pomočnika »anufakturista, vojaščine prostega. veičega prodajalca sprejme Ivan Savnik ▼ Kranju Delavce granitnih kock ia drobnega tlaka (»trojno Izdelovanje), pridno, sprejmemo tak«) proti dobri akorda! plači Orodje, stanovanje ln posteljnino preskrbi tvrdka. Firma A & E E h r 11 c h, granltolom •Cezlak*. pošta Oplvjnica V poštev pridejo samo Iz-4 »rjeni delavci. 23183 Vajenca ca pekovsko obrt srrejne takoj po dogovoru U. Zu-pančij, pekarna r Borovnici. 2S161 Trg. vajenca ■rtravega in krepkega, h napredne rodbine, ki je dovrlil 8 razrede srednje iole, sprejmem v manu-fakturno ln modno trgovino. Naslov v oglasnem •ddalkn »Jutra*. 23111 Zagovodjo pristojnega ▼ Italijo, tK« parna žaga žnideršič — Bister ca., Carnaro, Italija. 23390 Zdravo dekle ■prejme nradniška družina ■ dvema otrokoma. Beflek-tira »e samo na take. ki •o le bile pri boljših drn-llnah uslužbeno in znajo prati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23379 Mlajšo postrežnlco išenin za čez ves dan. Dobi hrano. Pogoj je poštenost in čistost. Oglasi naj se na Poljanski cesti št. 13/n — desno. 23434-a Avtotapetnika ?prrhne takoj L. SušterSič, Dunaj ?ka 4. 23441 Stenotipistinjo substitutko sprejmem začasno, za 6ae dop'j;ta od 23. julija do 6. avgusta. Ponudbe na pisarno dr. Vrtačnika. odv. v Ljubljani, Selen burgova ulica 7/1. 23466 Učenca 4 z dovrSeco 8 realko aH gimnazijo in ki stanuje pri starših v Ljubljani, sprejmem. Oglasiti se pri tvrdki M. Teršan, Ljubljana — Kongresni trg štev. 14. 23468 2 učenki za pletenje ln več šivilj sprejmem Naslov v ogla«. OtMelku »Jutra*. 23455 Učenko s 8 meščan, šolami sprejme 15. avgusta t. 1. večja trgovina z mešanim blagom na deželi, i vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »L 11». 23490 Absolventa trg. šole sprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe pod »Koža» na oglasni oddelek «JutTa». 23300 Inženjerja ali stroj, tehnika ko« stilnega sotrudnlka Bče tukajšnje zastopstvo solidnih inozemskih tvrdk stroja ne f t roke. So-ud^ležba ni izključena. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja ia refei ene pod »Resen in agilen» na oglasni oddelek »Jutra*. 23258 Šivilja se priporoča na dom. — KriževniSka ulica Itev. 6, pritličje (pri Perko). 23450 Kolporterje za stvar obetajočo jim izvanreden saelulek. iščemo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro (Senzacija*. 23274 Spretne nakupovalce za ve« rrste rezanega, te-sanega in okroglega leea, drv, apna in razne opeke iščemo za takojšen nastop službe. Plačamo dobro provizijo in ev-ont. mesečno plačo. — Samo dokazano spretnim in poštenim poverili bi pozneje naše zastopstvo proti dobri plači. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nakupovalen* 23478 Dva potnika dobita stalno mesto za prodajo čevljev Ozira te le na resne, zanesljive in dobro vpeljane-. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod ■ Zanesljiv potnik* 23214 Potnik dobro verziran in vpeljan ter znan po Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, dobi mesto za prodajo domačih proizvodom pletenin. Prednost imajo tisti, ki že potujejo v kaki drugi modni branži. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Siguren zaslužek 1000* 23091 Potnike zanesljiv« in poštene zastopnike in agente »prejme proti dobri proviziji tvornica pijač Ponudbe pod značko »Zanesljiv ?8> na og'v-ni oddelek »Jutra*. 23480 Učenko z* »trojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 23374 Pek. pomočnika (ficija) rabimo. V. Bizjak 4 drug, Rog. Slatina. 23388 Učenko ^ftJSlfllO za gtepanj« gornjih dolov. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra*. 23109 Natakarico •prejme takoj restavracija Rajhenburg. 23399 Mizar. pomočr;Vi samskega, veščega pohištvenega dela, sprejme s hrano tt stanovanjem v hiši Vinko Kogovšek, mizar — Drarlje nad Ljubljano. 23407 Prodajalko trudi začetnico aprejmem. — Predpogoj so dobra spriče-v»'p. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 10*. 23382 •T. Upraviteljstvo hiš (posestev) v mestu alt okolici prevzame v Ljubljani stanujoči vpokojen uradnik — ki opravlja tudi godne prisilne uprave. Ponudbe na oglisci oJ.lelek »Jutra* pod »Vestno 1928*. 77 Krojače za hlače In šivilje za moSko perilo ličen. — Delo dobijo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izveibani*. 23411 10 zastopnikov bnlh iščemo za vso Jugoslavijo — za prodajo predmetov na mesečna odplačila. — Ugodna prilika hitroga zaslužka. Natančna pjasnila daje Zumbulovid, Ljubljana, Aleksandrova c 23424 Zaslužek mesečno najmanj 3000 Din UoV agilni gospodje, tudi TTokojenci, pri razpečava-liju vpeljanega tehničnega predmeta v industriji, trgovini in drugih podjetjih. Rajonirana zastopstva za okraje: Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Kranj, Celje. Maribor. Ptuj, Mur-Sobota. Prednost ima-n oni kj polože 1200 Din kavcije, pri izročitvi originalnega vzorca. Dopise z referencami pod značko »Samopomoč 23* na oglas, oddelek »Jutra*. 23149 Instrukcljo slovenščine za ponavljalni izpit prevzame pri boljši rodbini na deželi ali ob morju strok, učitelj, proti stanovanju ln hrani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Počitnice*. 22952 Učiteljico iščem, ki bi privatno učila 2 deklic', 8 in 5 let. v popoldanskih urah Naslov v »glasnem oddelku »Jutra*. 23227 Srednješolci al! študenti dobe v svrho priučenja nemškega jezika krasno bivališče med počitnicami v lastni vili z velikim vrtom na Ruckerlbergu pri Gradcu, Manageittaweg 21 — FTalusrhka. Izborna penzi-ja 5—7 šilingov dnevno. Pomoč v vseh predmetih, francoščini in klavirju — Natančna pojasnila daje Pavla Kovač, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. 23447 Trg. pomočnik čevljarske in mešane stro-ce, želi premeniti službo s 1. septembrom — v mesto vli na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober prodajalec*. 22996 Zelezninar -taTejša moč želi mesto knjigovodje, poslovodje, zastopnika, potnika ali slično v industrijskem ali trgovskem podjetju — kjerkoli. Cenj. ponudbe pod »Turk* Ljubljana, Gosposka u'ica št. 3/II. 22734 Stavbni polir z večletno prakso, liče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Absolvent gr. r. š.» 23273 Ekonom vrtnar, sadjar in čebelar sprejme službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čebelar*. 234oS Prodajalka >5če službo v mestu aH na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva in poštena*. 23241 Za vrtnarja bi se šel učit močan fant kmetskih starSev. star 18 let Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23217 Kuharica z večletnimi spričevali, ki zna tndi vsa hišna dela, želi službe — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna in snažna«. 23179 Plačilni natakar 'tar 28 let, zmožen kavcije, vešč slov., hrvatskega, nemškega in itai.Ruskega jezika, praktičen v poslu, išče nameščenja. Cenjene oonndbe do 24. t. m. na osrlasni oddelek »Jutra* pod šifr0 »Zanesljiv 56*. 23164 Trg. pomočnik star 28 let. i dobrimi spričevali, teli sluibo v tnro-vini me&anega blaga. odinja k samoatojnem« gospod« ali vdovcu s otroci. Ponudb« na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Pridna gospodinja*. 2S494 Knjigovodja imolen v»eh plsamiikOi del ter slorr., ietkega in nemškega jezika, ttče primerne službe za takoj. Ponudb« pod »Zanesljiv St. 2482» na oglasni oddelek »Jutra*. 23230 Vrtnarski delavec srednjih let, neoženjen, tTe-zen in marljiv, išče službo za takoj ali po dogovoru. Vešč je cvetličarstva, zelenjave in sadjerej«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dolgoletna praksa*. 23276 Kontorlstinja dobro izurjena, z večletno prataso, Išče mesta. Gre tudi izven Ljubljane. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Samostojna 21* na oglasni oddelek »Jutra*. 23483 Kontorlstinja in knjlgovodtnja, s desetletno prakso — popolnoma zmožna v govoru ln pisavi slovenščine, nemičine, it v lijanščine ln hrvaščine, dobra računarlca ln strojepiska. želi primerno mesto za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Kontorlstinja*. 23238 Trg. pomočnik mlad in spreten, želi mesta radi opustitve trgovine. — Nastop službe takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Spreten in marljiv*. 23489 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi dobro in stalno mesto knjl-jovodinje (kontoristinje). — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nagrada za stalno mesto*. 23319 Šofer avtomehanlk, zanesljiv ln trezen, išče primerne službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23394 Boljša gospodična lnt«lig«ntna, l«ll slatbo prt samostojnem gospodu. — Ev«nt. gr« tndi kot pomol gospodinj. — Ponudb« na podružnico »Jutra* v Mariboru pod mačko »Miren dom 1928». 23391 Korespondentinja s perfektnlm znanjem slovenščina, nemščine tn srbo-hrvaščin«; nemške in slov. stenografije ter strojepisja, želi takojšnjega nameiče-nja v popoldanskih urah. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Perfektna 19» 23435 Puško troeevk«, 16-8. »anedjtva, lobro, ugodno prodam. — Dol. Logatec, gostilna Soča 88318 Železen oven decimalka do 1000 kg, vrata 8.90 X 8.20» (krona), medena Milki na t cilindra ter vrvj ia konopnine in lice naprodaj. — Ponudb« na oglasni «ddelek »Jutra* pod Iifro »Orodje* 83386 Dekle pridno in poSteno. veirrira-no v šivanju ln ki obvlada popolnoma nemški jezik, želi službo sobarice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23364 Drva bukove jn hrastove odpadke od oarketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 36 Vrvarske izdelke najboljle kvalitete kupite najceneje r najveiji vrvar-ni t Jugoslaviji: Tovarna motvoza Tn vrvarna, d d„ Grosuplje pri Ljubljani. — R omisijska zaloga- Frane Palme. Ljubljana. Gospo-svetska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 m Maribor: Koroška 8. 261 Ventilator prem. 30 cm in močan štirikolesen ročni voziček poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 23413 OffD il@lftOe Vižmar-je ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22437 Bukovih drv kupim večje množit« Večja parcela pod Rožnikom naprodaj. — Poizve m na PoljjUKki a. št. 12. 23444 Kupim trg. hišo v sredini mesu, ia 200 d* 400.000 Din. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovsko sposobna*. 23088 takojšnjo ali poznejšo dobavo, proti takojšnjemu ! plačilu. Natančne ponudbe | eorin, nod »Bukovina* na oglasni oddelek »Jutra*. 23475 Tehtnico za 200 kg, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1000». 23469 Registrirno blagajno National 999, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na naslov: Kranj, poštni predal št. 26. 23485 Majhno posestvo kupim v okolici Ljubljana. Ponudbe na naslov: Gr^ 8 marca-K amnlk. 2S376 Lepo posestvo t Inventarjem, okrog 90 oralov sveta, ta prerejo It glav živine^ v blilini industrijskega rudnika pri Hrastniku takoj prodam v prosto razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28361 Stare kovino št. 6. 23269 Avto štirifedežen. z elektr. razsvetljavo in dobro pnevmatiko kupim. Ponudbe pod »Takojšnjo plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 23486 cAriel* motocikli 550 Cc in 500 Co wlo. ili » prikolico po vsem 'vetu znani in priljubljeni »ngleSki stroji so se tudi (>Ti nas udomačili, ker so radi «voje prvovrstne kvalitete za naše ceste najbolj prikladni Oslejte si zalogo r»ri glavnem zastopstvu: Jugo-Auto, Ljubljana — Dunajska cesta 36. Telefon št 2286 23309 Avtomobil šttrlsedežen, fine znamke, -koro*n«T le 4000 km prevožen, proda globoko pod ceno tujec ki odhajs v ino»emstvo Pojasnila daje iz prijaznosti drogerij« Gre-gorič. Ljubljana. Prešernova ulica 5. 23306 oleandre in večjo množino kozarcev za kumarce prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23351 Novo trg. opravo poecni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23142 Pohištvo za sobo in kuhinjo poceni prodam. Istotam se dobi stanovanje Srodina mesta. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra». 23405 črn gugalnlk posteljo, nočno omarloo i marmornato ploščo ter par karni9, vse skoro novo — naprodaj v Hrenovi ulici 7. 23403 Zastonj dobite avto, motorno kolo ali šivalni stroj Pošljite 3 Din za pojasnilo na naslov: Aškerc Anton. Sv. Rupert, Sv. Jurij ob južni železnici 33262 Motorno kolo znamke Ornega. 500 cm. v brezhibnem stanju, * električno razsvetljavo, ugodno proda J Isek. Fala pri Mariboru 23288 Pozor! PozorI Tovorni avto Fiat v najboljšem stanju ugodno prodam Cenjene ponudb« ln poizvedbe pri Alojziju Kosu. ključavni-čarrtvo. 23345 Rabljene avtomobile osebne, 2, 8, 4 in ftsedežne ter tovorne vseh jakosti, nadalje motocikle z in bez prikolic, znanih znamk — nudi v veliki izberi po neverjetno nizkih cenah. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Zahtevajte ponudbe. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in motocikle — samo v brezhibnem stanju. 23434 Avtomobili: «8teyr», typa IV, itlrise-dežni, malo vožen; »Fiat* 505, ieslsedežni. s dvojno karoserijo; »Nasch*. šttri-sedežen; »Presto*, iestso-. dežen, remeralno repariran; »Chevrolet*. Stirisedežni: »Daimler*. šestsedežni in »Praga*. Itirise',*,ni. vsi ▼ rabi In dobrem stanju ugodno naprodaj pri tvrdki Lampret in drug. 4. to.«, v Ljubi lani, Dunajska ee-«ta »t. 2S. 28174 Novo spalnico lepo. za 2200 Din in kuhinjo za 1100 Din, tudi posamezne dele proda Vidmar v Zg. Šiški št. 2. 234S2 Spalno opravo za eno osebo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «L"godno». 23452 Nekaj pohištva starega, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23438 Trg. opravo za manufakturno trgovino proda M. Pimat, Kamnik. 23368 Nove gojzerce poceni proda Zeleznikar. Marijin trg št. 3. 23110 Sokolski kroj kompleten, telovadno obleko in sedlo s sokolsko odejo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 23278 Žago hi mlin s stalnim vodnim pogonom, mlin na tri kamne, vm novo, radi družinskih rs»- msT prodam is proste rok« t. , , _ Napeljana je tudi ;>ov»od kakor baker, medeno, a[.e'til^5ka ^^j^a. _ ostružke medi svinec cin- R J klim akumulator, plo če, j ..j £jImdhp J ^ svinčene črke železo, hU-i(>?M p^ ^e5U^čn£0g^on^; i ^a °brt 101*.' 23SS8 tTaverze, stare neuporab-ljive stroje kufiuje in piv ; ča najbolje «Calin», k. d., j Zagreb, Mandaličina 1-b. j 158 1 Kapitalistom se nudi izvrstna prilika za planiranje denarja. V velikem mestu Vojvodine se proda radi preselitve kompleks: velika stanovanjska hiša v glavni ulici, tovarniška poslopja, vrt, delež v tovarniški industriji (predelava lesa), kamnolom, kompletno urejena trgovina z vinom, za 1000 hI sodov itd. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «75.000». 22911 50—100.000 Din posodim proti sigurnemu jamstvu v tri razna podjetja. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponu'ibe na oglasni oddelek »Jutra* pod »50—100.000 Din». 23026 100.000 Din posojila iščem proti odplačilu v mesečnih obrokih po 1200 Din skozi 14 let. Varnost zaiamč"ua. — Ponudbe pod »Sigurnost* na oglasni oddelek »Jutra». 23446 Masivna hiša s 13 sobami, lastnim voA-n Jakom vrtom, radie napeljavo, 8 klet. prostori, v*« ograjeno in v najboljšem stanju, naprodaj v sredin! m«sta Laško. K temu spadajo v neposredni bHžinl ob državni cesti ležeče 4 njive — vse stavbni prostori — v skupni izmeri 11.400 m«. Cena 320.000 Din Več pove Društvo hišnih posestnikov v Laškem. 2334J Dvonadstr. hiša trgovska in stanovanjska, v Mariboru, ležeča ob treh ulicah, blizu glavnega kolodvora, radi družinskih razmer takoj naprodaj za 4G0.000 Din. Vknjiženo j« 215.000 Din. V hiši se nahaja špecerijska trgovina, gostilna in mesarija. Gostilniški prostori z inventarjem, 8 sobe, kuhinja in majhen vrt, kakor tudi stanovanje 5 sob in t kuhinj takoj na razpo!a?o. — Posredovalci Izključeni. — Ns=lov v oglasnem oddeTkn »Jutra*. 23398 1000 Din posojila za 1 mesec, proti visoki odškodnini in garanciji iščem. Ponudbe po-1 šifro »Nujno 1928» na oglasni oddelek »Jutra*. 23474 Ljubljanski Zvon št. 6—7, letnika 1926 kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Zvon 1926». 23341 Več starega materijala oken, vrat. Štedilnikov in širokih cevi za stranišča prodani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23432 Stavbni materijal rabi majhna tiskarn.? za zidanje. Kdor da istega protiračun za tiskovine — naj pošlje ponudbe pod »Zidanje* na oglasni oddelek »Jutra*. 23434 Kupim hišo v trgu ali manjšem me*tu na prometni točki, pripravno za trgovino z usnjem. Tudi hiša z gostilno ni izključena. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro «Promet» do 20. t. m. 23492 Jirtiif Realitetna pisarna družba r o a. Ljubljana Sv. Petra cesta 18 p r o d » : HISO v Sp. SiSkl, 1 dvosobno in 7 enosobnih stanovanj, dvorišče in manjši vrt, stanovanje takoj, 140.000 Din; VILO pri obrtni šoli. vrt in garaža. 9 komfortnih sob, 700.000 Din; FIšO, trinadstropno, pri Vrtači, z lepim vrtom — 1.200.000 Din: GOSTILN. POSESTVO, 20 oralov, pri Rogaški Slatini. Več zidanih stavb, dobro idoča gostilna na prometnem križišču, trgovina, njive, gozd in par oralov prvovrstnega vinograda z zidanico — 800.000 Din; POSESTVO, 13 oralov ■ vinogradom in krasnim sadonosnikom, 1 uro od Maribora proti Slovenskim goricam. S zidana poslopja, zemljišče aron-dir:ino. 225.000 Din — z vsemi pridelki; POSESTVO. T oralov, Dev. Tir v Polju, z novo bitu in kito^ioilars&im poslopjem. 155.000 Din. Razen teh hiše, vile, gostilne ln posestva Sirom Slovenije. 23470 «Ve£a» — agencija Zagreb, Jelačič trg 4 — Telefon štev. 56-64 -» proda: RESTAVRACIJO, prvorrTsi. no, v sredižču Zagreba, z vsean inventarjem is opravo, zelo dobro Idoča, cca 400.0(10 Din; RESTAVRACIJO, prvovrsi. no, e kTasnim velikim vrtom, v Zagrebu, Din 750 000: KAVARNO tn RESTAVRACIJO, popolnoma novo urejeno, v sredini Zagreba. nrvovrstna polici ia. 600.000 Din: BUFFET in KAVARNO * popolno onravo, 150.000 Din: KAVARNO v Zagrebu — Ilica, s popolno opravo, proti povoljni mesečni najemnini. &50.000 Din; TISKARNO in kartonainl. c-o s hišo, Slavonija Din BOO.OOO: TISKARNO in Mtograflj« v Bački. polovico deleža — 750.i1O0 Din; KOPALIŠČE z restavracijo, s hišo, na Dravj — 180.000 Din; VELIKO TRG. HISO na glavni ceati Varaždin— Ormož, z 20 jutr. zemlja, vpeljana trgovina mešan, blaga, gostilna in trgovina z žitom itd. — Din 750.000: TRG. HISO v Zagrebu, ■ velikim kmetskim proma. tom. cca 1,200.000 Din; kakor tudi druge v vseh mestih naše države. ISCEMO družabnika zs zalo dobro idoč mlin v Sl.-ivoniji, s 800.000 Din. ISCEMO za nakup več posestev od 200.000 Din do 2,000.000 Din. 23108 Ljubiteljem tinskih dafma-vin sporočam, da sem otvoril gostilno v Mostah St. 145 (preje Podobnik), kjer bom točii že od 9 Din naprej zajamčeno pristna dalmatinska vina. najboljSe kvalitete. Ob nedeljah pivo v sodčku. Gorka in mrzla k"' !T!;a. Pridite in prepričajte se. — Se priporoča r..;::Lo PadoTan, trgovec ■ vinom. 234S< «JUTRO« St. 164 ■ 15 - KfefoT)« 15. kVII. 1928: £okaU Svetel !n velik lokal na prometni tcSH Dunajske ceste, pripraven i> trgovino ili pisarno, oddam • 1. avgustom, ozir. zamenjam za manjši lokal ▼ 8»lenburgovi ali Prešemo-▼j nlici, r neposredni bli-lini pošte. Vprašanja na predal 169. 22888 r----- Lokal ln delavnico ▼ aredlnl meeta v Maribora, primerno za vsako obrt takoj oddam Ponudbe na podružnico < Jutra, v M v riboru pod značko »B 52» 23270 Pekarno kl deieli, dobro idoJo. prodam s hišo in inventarjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Dobro ido5a». 2S829 I)e!ikates. trgovino dobro idočo, s toienjeun pijafte tn prodajo tobaka, prodam na najprometnejši točk; ▼ 8p!itu. Potreben kapital 50—60.000 Din. — Pojasnila daje Ante Presit ar, Obror 14, Split. 23229 Trg. (obrtni) lokal ▼ Sitfki. Celovška ce*ta 50 oddam takoj v naj eni. Po-irve se istotam v pisarni Moelavina, 23223 Lokal, oz. delavnico primerno ta kakršnokoli obrt oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra» poii maSko »Delavnica 135». 23163 Delikates. trgovino dobro Idočo, takoj ugodno prodam Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Lepa prihod-njoet». 23395 Stanovanje sobe in kuhinj« zamenjam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra». 28255 Stanovanje 2 opremljenih sob, s kuhinjo ln balkonom oddam ta čas setone v bližini Bled* Krasen razgled. Najemnina za vse skupaj meeečno Din 2000. Pojasnila daje Jožef Pnstov, Zg. Gorje 37 pri Bledu. 23296 Stanovanje dveh sob in pritiklin, možnosti zaključeno, liče »tarejil zakonski par brez otrok, v meetu. za avgust ali september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Tajnik*. 23220 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za avgust. Pismene ali ustmene ponudbe prosim na naslov: Danilo De-kleva, Frančiškanska ulica St. 4. 23079 Stanovanje »obe in kuhinje, najraje v sredini masta iSče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Mirna stranka 100». 23463 Vpokojena uradnica stara 40 let, ižče dobrosrčnega gospoda ali gospo, za skupno stanovanje in gospodinjstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra,, pod »Skupno*. 23417 Komfortno stanovanje 4 sob, l balkonom na ulico, I. nadstr., v novi stavbi, t vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko «L*r>o stanovanje«. 23402 Lokal •s prometnem kraju takoj •(Mam. Naslov v oglvnem »ddelio »Jutra*. 23421 Pisarno s soraporsbo telefona, v eredini Ljubljane oddam v ..•jem. Naslov pove oglas. (,. IeWk »Jutra.. 23454 Poslovne prostore tverit. poeamezns sobe od-iltam za pisarno ca Aleksandrovi cesti 5, pritličje. 23448 Lep lokal jrostoren, z inventarjem ln poleg tndi stanovanje eddam v najem na glavni eesti v Vodmatu štev 17. 23449 Brivnico v Industrijskem kraju — Vre* konkurence, po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». £3042 Tvorniške prostore ali večjo delavnico, 90 m* površine in 20 m* skladišča a »talno vodno močjo od £5 HP oddam s 1. septembrom 1923. Pojasnila daje Zaloker, Krakovski nasip h. 26. 23320 Lokal za trgovino c stanovanjem in skladiščem oddam v najem. — Dol. Logatec. Brod 14 — gostilna Soča. 23318 Brivnica dolgo obstoječa, v manj-i.fm mestu Slovenije po lelo ugodni ceni naprodaj. Oženjen kupec, brez ali z enim otrokom, ki mora bili v damiski kakcr gosp strok: popolnoma verzlran, dobi v hiši stanovanje. Po-iradbe na oglasni oddelek Jutra, pod značko »Brivnica 1904». £3346 Stanovanje 2 lepih sob ln kuhinje oddam s 1 avgustom dvema starejšima osebama za 600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23294 Opremljeno sobo lepo, oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglstneon oddelku »Jutra*. 23362 Sobo čisto • preprosto, s posebnim vhodom iSčejn v bližini glavnega kolodvora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Kolodvor.. 23335 Opremljeno sobo snažno, s poeebnlm vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 23370 Opremljeno sobo lepo, tračno in Meto, oddam takoj solidnemu samskemu gospodu. Nauslov ▼ oglasnem oddelku * Jutra*. 23369 Sobo oddam takoj na Mestnem trgu it. 13/t 23363 XXV. Moji niali vedno pri Tebi! Kj« si? Najlepta — Tvoj. 83488 Kočevje Dan«« s« vračam. — Upam kmalu svidenjel Prisrčne — Troja M. «3418 Lepo sobo oddam takoj r Majstrovi ulici St. 14. 23387 Dijake boljžih družin sprejmem v vso oskrbo. Nemška kon-verzacija Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23236 Stanovanje 2—8 »ob, v centru mesta išče mirna stranka. Event. plača tudi za nekaj časa naprej. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Cena* 23366 Stanovanje enoeobno ca 450, ali dvosobno za 650 Din, s pritiklinami in vrtom oddam r Sp Šiški, Janšerva ul. 12. 23375 Opremljeno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo. oddam dvema osebama r Kolodvorski ul. št. 34/11. desno. 2S353 Elegantno sobo veliko. Beparirano, r novi palači, s kopalnico oddam s 1. avgustom prazno ali opremljeno, event. kot pi--arno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22902 Sobo s kuhinjo v letovišču, blizu Ljubljane, ob železniški postaji iščem za S osebe, za mesec avgust. — Ponudbe na naslov: Helena Lešnjak, Ljubljana, Vegova ul. 8. 23326 Sobo z 2 posieliama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23235 Elegantno sobo opremljeno ali prazno oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23204 Vlnotoč - gostilno « stanovanjem vzamem v aajem v Ljubljani ali na deželi, takoj a!i pozneje. Ponudbe: Parovel, Rimska »t. 5. 23481 Osebno gostilniško koncesijo iKldam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23431 Gostilno :aa prometnem kraju v Maribora ali okolici viamem takoj v najem. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*, j 23392 Komfort. stanovanje 4 sob in vseh pritiklin oddamo v Vzajemni posojil- Prazno sobo veliko, oddam v novi vfli. \a«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23401 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23415 flici, Miklošičeva cesta 22949 Komfortno stanovanje 4 sob, kopalnice in vseh pritiklin oddam s 1. avgustom V Sip. Šiški, Aleševčeva 29 22215 Stanovanje 8 sob. kuhinje in pritiklin iščem za čimprej. Ponudbe na poštni predal štev. 85. 23304 t---- Stanovanje iolnčno in zdravo t 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. po možnosti kopalnico, najraje v sredini Ljubljane, išče za 1 september 1928 višji drž. uradnik — Pismene ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1. september* do 21. julija 1928. 23378 Opremljeno sobo v centru mesta oddam s 15. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23445 Opremljeno sobo elegantno, t 1 ali 2 posteljama išče samostojen distingviran gospod — Ponudbe na oglični oddelek »Jutra* pod "»Prost vhod*. 23423 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23365 Sobo z J poeteljama, posebnim vhodom in elektriko oddam na Taboru št. 5/1 — desno 23473 Preprosto sobo v okoliei mesta išče mati z osemletnim sinčkom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mati». 23410 Veliko sobo z ! posteljama takoj oddam dvema gospodoma. — Istotako tudi takoj oddam trgovski lokal Ljubljana, Florijanska 81. 23462 Zračno sobo oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 23453 Lepo sobo v Mariboru Aleksandrova ce=ta 83/1 oddam t dobro hrano dvema gospodoma. 23188 Resen gospod 40 let staj, želi z istotako, nad 28 let staro gospodično znanja, v evrho medsebojnega spoznavanja in družabništva. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra» pod jo Naročbe se takoj sp eiema;o Točne in zac nesljive info;macije dajejo brezplačno: ;36a Generalni rastopniki za Jugoslavijo Banaz A Rusko, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 18. Telelon broj 2841. Brzojavi: Sabaudo, Zagreb, ter Llubl ana, Dunajska c. 38, Uoyd Ssbeado. DMMfMftrf* -.'♦>/*> Kamnoseška Industrija ustanovljena 1860. Ljubljana, poleg gl. kolodvora Cerkvena častna dela: altaril, prižnice, obhajilne mize itd Marmornate plošče za pohištvo, elektromonterje, strojarje. trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele. Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje. 131a otroška mmm 143 dela deco KREPICO Najcenejši voz te kategorije, motor s 6 cilindri, 2!/4 litra vsebine — 25/45 HP. Sedemkratno vloženo ročično vratilo z amortizerjem — cedilnik za bencin, olje in zrak Avtorizirani zastopniki za Slovenijo: TRIUMPH-AUTO, CENTRALA D. Z O. Z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 36 TRIUMPH-AUTO, FILIALA D. Z O. Z. MARIBOR. Frančiškanska ulica 13