224. številka. Ljubljana, v petek 2. oktobra. XVHI. leto, 1885. liha j a vsak dan »ve*«T, mujši nedelje in praznik.', ui .velja po j,-in prejokan a a v s t rij sfco-ogor h k e deiele za vso lupo lf> gld., za po} lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za 1 fj.lii. 40 ki. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom aa vm leto 13 gld. in četrt leta '.i gfd. 30 Tir.,'za jedeu mesec i gld. tO kr. Za pošiljanje na [dom računa se po jeden moBec 10 kr. za mesec, po 0 ir. /..i čem leta. ■* Za t u j,« d e4 e 1 e toliko večj kolikor poštnina zim«;:. Za otnanila plačnic »e od četiristopne pefcit-vrste po 6 kr.. o- ae ozpsrr.lo jedjenkrai tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., 6y se trikrat ali već Popisi naj se izvole frankov.ati. - liokopiui se ne vračajo. Uredništvo in upravni liv o jo v Kuiloira Kirlnša hI H,' ..Gledališka stblba". Uprav niAtvn naj se blagovolijo poiiijati naročnine, reklamacije, oznanila t» j. vse ađmihistrativbo stvari. večkrat tiska. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo Aaro6bo, stare gospode naroCnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o Ittavem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. i, pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravnistro ,,Stor. A! ar oda". Pred papeža. Če stranki uganeta, da naj se prepir predloži tretjemu v pretres in razsodbo, to ni nič nenavadnega, tudi ne v mej narodnem pravu. Še nedavno govorilo se je o tem, da rusko-angleški spor na af-ganski meji pride pred nemškega cesarja Viljema, naj on izreče sodbo, za obe stranki veljavno. In tacih slučajev našteva nam zgodovina pretekla še več. Zlasti pa so se neke dobe mej narodni prepiri reševali v Rimu, v kongregacijah papeževih. Vladarji in narodi so se zatekali k poglavarju krščanstva s prošnjo, naj on razloči, kaj je pravica in kaj ni, kaj je vladarjevo in kaj ni njegovo. Mnogi prepiri so se tako zadušili in odstranili mnogi krvavi boji: glas Rimskega papeža je bil božji glas, kdo bi se mu še upirati hotel? Ako sta tedaj predvčeraj Schlozer in Demo-lins stopila pred papeža Leva XIII." ter naprosila ga, naj bi on posredoval v prepiru za Karolinške otoke, to samo po sebi nema toliko pomena, kolikor ga dobi, če se vse to opazuje z ozirom na okolnosti in prizadete osobe. Okolnosti so dandanes take, da papeštvo nema več posvetne suverenitete, da ni več mejnarodno-pravni pojem in da se sploh le v malem delu diplomacije nekoliko uvaževa. Ve-likansk kontrast je zgodovina v podobi zjedinjeue Italije napravila mej papeško veljavo v srednjem veku in v najnovejši dobi. Kdor se hoče o tem uve*-riti, pomisli naj le, da papeževe nuncijature samo še kot sence žive v diplomatskem svetu! Dogodki, ki so pripravili cerkvenega poglavarja ob vrhovno vladani teritorij, postavili so tudi kurijo z veliko večino državnikov v protivja, ki še dandanes neso rešena, akoravno je tačas stol sv. Petra preinenil svojega moža. Zlasti markantno ostane v zgodovini protivje kneza BiBtnarcka z Rimsko kurijo. Odkar je Lev XIII. naslednik Pija IX., je razmerje mej Rimom in Berolinom po obliki manj ostro, v utvari pa še vedno, kakor je bilo, nezdružno. Mej sabo imata sedaj opraviti moža, ki sta oba prespretna, morda jednakomoćna politika. In v te razmere počila je novica, da se dve državi obračata do Rimskega papeža v čisto posvetni stvari, da se do Leva XIII. obrača knez Bismarck, največji diplomat, v stvari svojega področja! Znano je, da jo knez Bismarck hotel za Nemčijo vzeti otoke Karolinške v južnem morji. Pri tem pa je trdo naletel na špan j.s ko javno mnenje, na španjski ponos. Španjci so Bismarckove naredbe glede na rečeni arhipelj zmatrali za atentat v svojo pravico, v svoje interese. Znano je tudi, kako si je Španjska razburjenost duška dajala po večih mestih, zlasti v Madridu. Vojna mej Španijo in Nemčijo visela je le na jednem lasu. Toda razumljiva pota Bismarckove politike vojne neso hotela, pač pa so hotela dovesti do dobrega izida te afere. Španija je terjala, da mora Nemčija pripoznati vrhovnost Španj-ske za Karoline. A tega nemški kancelar tako gladko dovoliti ni mogel, ker to bi bil slovesen in Bismarck a sramoteč preklic protesta, ki ga je pred desetimi leti Nemčija izjavila proti španjski suvereniteti na Karolinah. Ze poprej pa je bil predlagal razsodišče za ta prepir in španjski minister 1'tdal je odgovoril, da bi to le tedaj potrditi mogel, ako se papež Lev XIII imenuje za sodnika. Oreh je bil trd, a stri ga je knez Bismarck, oficijalno je predlagal sam, naj se razsodba v resnici prepusti Rimskemu papežu. Že vnanje okolnosti, v katerih se je porodila interesantna ta apelacija, dajo opazovalcu ugibati, je-li tukaj res kaj odkritosrčnosti, kaj znamenja, da se povrnejo časi, ko so se z zaupanjem in v ljubezni diplomatje obračali do poglavarja katoliškega? Pogled za kulise Jje dogodbice pa mora vse iluzije popolnem pregnati tistim, kateri sploh papeštvu belijo stari ugled in Btaro veljavo. Da Španija, ta eminentno katoliška država, pooblašča papeža za svoje stvari, to more izvirati res iz udanosti do cerkvenega poglavarja, akoravno je morebiti tudi minister Pidal skrivno željo imel; da bi mu Bismarck predloga ne odobril, česar se je lahko nadejal. Toda Bismarck je moral premagati svoje antipatije do kurije, — ker potreboval je papeževe pomoči. Izbirajo mej vojno in dovolitvijo španjske pravice, moral se je odloČiti za poslednjo. A ni mu kazalo Španjcem pripoznati vrhovnosti brez ovinkov, ki prikrivajo faktum, da se je nazaj morala umakniti nemška politika. Te ovinke dobil je nemški kancelar tako, da je potrdil predlog razsodišča, kakor je ravno prišel Kdor se podvrže tretjemu sodniku pri p oz na, že naprej njegovo sodbo. Ni Španjska, ni Nemška sedaj še ne ve komu v prid bode sodba. O sramoti, o diplomatskem propadu tedaj ne bode mogoče več govoriti! In to je bil knezu Bis-mareku smoter. Za sredstvo se on še nikdar brigal ni, — dober je tudi papež. To ve tudi diplomat Lev XIII. in on se gotovo zaradi časti, ki ga je sedaj doletela in ki jo je odobril, ne bode ni za las premaknil s stališča, na katerem uravnava odnoŠaje papeških tradicij z nemško državo. Če je pa vzlic tej posilni ljubeznivosti papež odobril ponudbo za posredovanje ali razsodbo mej Španijo in Nemčijo, hotel je s tem porabiti priliko, da naj se svet spomina zaslug papeštva v tem oziru v preteklosti. Veliko boljega pomena pa vsa stvar, kakor smo videli, nema! Zjedinenje severne in južne Bolgarije. Iz Plovdiva, 22. septembra. [lzv. dop.] Včeraj dospel je sim bolgarski knez Aleksander I. izdavši proklamacijo kot knez severne in južne Bolgarije, v katerej poziva Bolgare, da so pripravljeni na žrtve za vkupno domovimo; a od druge strani poživlja k miru v deželi in k lepemu LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški roman. — Češki Bpieal Svatopluk Cech.) (Dalje.) X. Za rana poseti Vojteha Brzobohatv in ga vpraša, kako je spal in kaj se mu je sanjalo. »Prve sanje v novem stanovanji, kakor znano, se gotovo izpolnijo", pridene. Resnicoljubni Vojteh prizna, da se mu je sanjalo vso noč o lupežniku, ki ga je do nazega obral in se bojeval z njim v sanjah do ranega jutra. »Oh, v tem slučaji se ona prišlo vica gotovo ne uresniči", smeji se Brzobohatv. „Nedvomno preganjal vas je do sanjarskega kraljevstva lupežnik iz romana, ki sem ga vam posodil za čitalo. Kako vam ugaja ta roman?" Vojteh ni ščedil s pohvalo. „Tolnžim se jako," pravi založnik, „da se naši usodki ujemajo. Prelagali bodete vsaj z veseljem in ljubeznijo. Vidite, v takem duhu morajo se pisati romani. Poskusite lahko pozneje sami, da spišete kaj podobnega. So še ljudje, ki pokladajo na besedico „izviren" na naslovu knjige nekako važnost. Ali danes imate še prazdnik. Tiskopisi za korekturo niso še dokončani in druzega nujnega dela tudi nimam. Lahko greste dopoludne po volji v mesto. Dan je za sprehod kakor ustvarjen. Ako bi mi že na vsak način hoteli nekaj koristiti, mogli bi mimogrede oddati to balo papirja na uznačeno adreso. Nikakor ne — ne bodem vas s tem obte-ževal —". „0 prosim, opravim to prav rad." „No, ako že hočete: tukaj imate jedno, ta drugo, tretjo, četvrto, tu še dve — pa saj imate že na obeh straneh naklado kakor mezeg." „0 nikakor, so prav lahke. Nesel bi brez teže še dvakrat toliko." „No, še to poslednjo balo. Hodite pa prav varno. Adresati so raztreseni po vseh koncih mesta. Tako! Na svidenje, popoludne, gospod Kudela;" Vojteh odide v mesto, nesoč pod vsako pazduho po primernem številu zapečatenih bal, obse-gnjočih najbrže knjige. Od začetka bil mu je ta naklad res znatno breme. Bodečemu po mestu bilo mu je vedno teže in ko je solnce na najvišo točko obzorja stopilo, stal je, oddavši poslednjo balo, voljno in lahko kakor ptič. Ne imajoe dosti denarja za obed, zavije precej v kavarno, kjer so se popoludne zbirali njegovi prijatelji. Našel je že tam Ribo. „In ti tako za časa tukaj V" nagovori ga. „Sem vselej prvi tukaj", prava Riba, ,,in ta stvar ima svoje uzroke." „Kake?" „Je lahko vidiš." V kratkem prileti Ezop. Z jasnega obraza mu bere Vojteh, da je imela pošljitev k povabili vdovi srečen izid. „Veni, vidi, vici," potvrdi Ezop njegovo domeno, toda ne pove podrobnostij, najbrže radi pri-čujočnosti giblivega nosu z bradavico. Na to se razprede mej autorom „Mikulaše z Ilusi" in avtorom „Pekelnvh housli" ta le pogovor : „Ali si že čital kritiko Hanuševih pesnij?" vpraša prvi. (Daljo piili.) postopanju nasproti drugim narodnostim (Turkom in Grkom). Vsprejem bil je sijajen. Šli so mu nasproti očetje mestnega zbora, mej njimi tudi nekaj Turkov, ter mu potlnesli kruha in soli po staroslovan-skej navadi. Neki starec je ob tej priliki pozdravil kneza z besedami: Dobro došel kneze! Da bi dal Bog, da Te moji vnuci morejo pozdraviti z naslovom „Car bolgarski i" V Plovdivu so bili postavljeni na 3 mestih lepi slavoloki z raznimi pomenljivimi staroslovan-skimi nadpisi; na pr. „Blažen, ki pride v imenu Gospodovem!1' -- Pod tem slavolokom pričakovala je kneza tudi duhovščina, ter ga predvodila v cerkev I Sv. Bogorodnice, kjer je bila zahvalna molitev. Ob vseh ulicah bilo je nagomilauega brez-brojnega ljudstva in vojaštva, katero je navdušeno pozdravljalo kneza z: „Urra 1 da živel!" — Knez bil je v priprostej uijaSkej obleki, kakor polkovnik i z belo šapko na glavi m jahal na belem konji. Celo mesto bilo je okrašeno z bolgarskimi zastavami (belo-zeleno-rudeče); nekaj zastav bilo je tudi grških. Po svršenej molitvi odpotil se je okolu 11. ure predpoludne knez v kouak (rezidencijo bivšega ge-heralnega guvernerja), m vsprejemal ondu deputacije celo popoludne in do večera. Mej tem je tudi brzojavi! sultanu: „Došel sem v Plovdiv po želji bolgarskega naroda kot Tvoj verni vazal Aleksander." ; Potem je izdal svoj prvi Ukaz, v katerem pri-poznava vse naredbe in zakone, ki so uvedeni v prejšnje) Iztočnej Rumeliji; in poziva zopet k redu. A vlado imenuju sledečo: dr. Stranski, glavni komisar; P. Slavejkov (stareji, bivši minister v So-tijij kot njegov pomočnik; isto tako je pomočnik Joakim i&rujer. — Z drugim ukazom potrdil je , vse uradnike (čiuovnike), ki so zdaj bili v si u ž I) i Iztočne Kamelije. V .Solijo sklicano je narodno sobranje, da da svoje soglasje k ustanovljenemu in da votuje potrebne novce. Dotičen ukaz izdan je v Trnovu, prej nego se je knez snu na pot podal; isto tako je tam izdan ukaz za mooiii ovanje bolgarske vojske. Vojni minister knez Kantakuzen v Sofiji je odstopil. To je itus, in vsi Rusi se dosedaj na strani drže. A na njegovo mesto je imenovan stotnik Ni- i kiforov (Bolgar). Ruski diplOmatičui agent v Sofiji Kojander je odstranjen in ha njegovo mesto imenovan od Rusije Bpomeuoti knez Kantakuzen. V Plovdivtl se je zbralo Že mul par tisoč prostovoljcev in rezervistov; in koliko jih je že odposlanih z železnico do turške meje proti iztoku in jugu. Bolgarska vojska Be vsak dan pričakuje. S knezom je došlo samo nekoliko stražarjev telesne garde in dva adjutanta. Za jutri '23. septembra je napovedan prihod kneževskih vojsk Dobrovoljci se zbirajo z veliko navdušenostjo. Sestavila Be je celo legija rt e v o j k, v katerejjih je dozdaj okolu 40, in so se zbrale v Plovdivu V predmestji na levem bregu Marice. Ona „amazonka", ki je Bprovela bivšem guvernerja Krstoviča, jaha sedaj po ulicah v PloV'điVU okolu, ima kakih 17 let in je oblečena v rudeče krilu s kalpakom na glavi in Krstovičevo Bablo prepasano, — To je gotovo redka ; rika en v dahušujem veku. Posedaj je Slo vse mirno in v najlepšem redu; ni prevelikega ŠUllia, razen kadar se odpravljajo vojaki in dobrovoljci proti kolodvoru. Odišlo jih dosedaj od tukaj čez 2000 proti iztoku. Glavno Bredotocje bo pri rJarmanli, kamor pojde tudi knez s svojim spremstvom. Včeraj rešilo se je v krilo začasne vlade, poslati deputacijo od t ili članov v Petrograd; kajti na dotične telegrame; ki bo se sproveli do Carja še ni nobenega močiteljnega telegrama. Deputacija do danes še ni odšla. Na meji Se ni prišlo do krvoprolitja. Samo jedno selo v Rodrpah, kjer stanujejo Turki, se je Vzdignilo proti vojakom, ki bo marširali noter. To selo je oddaljeno 8 ur od Plovdiva. Turki bodo brž ko ne gledali, da zavzamo Balkane; ako jih bolgarska vojska ne prehiti. A mogoče in želeti je, da se cela stvar diplo-lnatičniin načinom reši, ker drugače bodo se pojavili slučaji, ki se sedaj ne zamorejo še predvideti. Kakor se pripoveduje, je na Kreti ustanek, in tudi v Tesaliji B6 giblje. To so znamenja važnih dogodkov 1 Vest o aneksiji Bosne in Hercegovine je tudi dirnula duhove, tako da je po balkanskem ! poluotoku vse razvneto in pripravljeno na vse slučajnosti. Ravnokar so pribiti po ulicah prikazi (zapovedi), vsled katerih imajo vse direkcije in vsi uradi administrativni in rinanc.ijalni (razen mitnic (Zoll) mej severno in južno Bolgarijo) poslove svoje nadaljevati. Samo obsodbe se ne bodo vršile; za to so vojne sodnije. Politični razgled. Notranja dežele. V L j u b 1 j a n i 2. oktobra. Poslednji čas se je mnogo govorilo, da so dogodki na Balkanu omajali stol ministru \ nanj i Ji /:ii se nadejajo, da bodo vlasti sklenile, da se povekša Srbija, ko bi priznale zjedinjenje Bolgarov, Ko pa ne bi vlasti tega ukrenile, bode pa Srbija začela vojno, njene čete bodo zasele Staro Srbijo. Vsak prevoz osob in blaga na progi Belgrad-Ni' je iislavljen Vsi vlaki prevažajo samo vojake, živež in strelivo. Včeraj se je sešla skupščina, danes BO pa slovesno otvori s prestolnim govorom. (nrki preto z vojno. Grški poverjenik v Parizu Izjavil se je baje proti nekemu časnikarju, da BO bode uprl ves orijent, ako vlasti priznajo zjedi- nenje Bolgarov. Knez Aleksander mora zopet postati knez bolgarski in Gavril-paša guverner, če ne, mora začeti Grška boj. Ako se Bolgarska povekša, mora Grška tudi kaj dobiti, brez ozira na to, da se takoj začne ustaja na Kreti in v Makedoniji. — Do sedaj so Grki imeli silen vpliv v Vzhodnj1 Ru-meliji, četudi je velika večina prebivalstva bolgarska. Pri vsakej priložnosti so tlačili Bolgare in pri tem so jim pomagali Turki. V Atenah so bili trdno preverjeni, da po razpadu Turčije pripade njim poleg Makedonije tudi Vzhodnja Kornelija. Iz tega je jasno, zakaj (irke tako bode v oči zjedinenje Bolgarov. — Zbornica se snide 17. t. ni., da dovoli potrebne kredite. Čete se pošiljajo na mejo. Vlada nakupuje konje. V poslednjih bojih v Alliaiiiji imeli so Turki več sto mrtvih in ranjenih, pa tudi Albanci imajo mnogo izgub. Boji v Albaniji se nadaljujejo. Narod hoče pregnati turško posadko iz Prištine. Kakor „Novoje Vremja" trdi, je novo turško ministerstvo sovražno Angležem, ki skušajo Turčiji škodovati in sebi koristiti pod krinko prijaznosti. Novo ministerstvo je neki prijazno Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Dopisi. I#. Itntoc na Gorerrjskem 30. septembra. (Izv. dop.I Velika povodenj nastala je pri nas 27. t. m., naraščala je vedno bolj in trajala brez prenehanja do 29. t. m. Ljudje prestali so veliko i strahu in velik bil je jok in stok. Voda pridrla je j tolika v vas, da bi bilo kmalu vse pokončano in da ; so ubogi ljudje komaj sebe in živino resili. Živino i spravljali so nekateri na gorenje skednje, kjer je '■ bilo prazno, nekateri pa živine še od biše odpeljati ni mogel. Vendar po hlevih ni nobena živina poginila, o živini, kar jo je bilo po pašnikih, se pa m; ve, koliko jo je ugonobljene. Polja so zasuta, da škode še ceniti ne moremo. Gotovo jo bode več tisoč. V Ratečah je 114 številk, a vsaka je občutila grozo in strah in vsaka ima škodo. Se pokopališči- bi nam bila kmalu voda odnesla. Podrla je že nekoliko ozldja in odnesla lesen križ. Po nekaterih krajih je voda tako razdrla, da je grdo gledati, narejeni so jarki po več metrov široki iu po 2 metra globoki. K/ i'oBiluhla 2!). sept. [Izv, dop.] Morda se ne budete čudili, ako dobite dopis u kraja, o kojeili se morda v Vašem cenjenem listu še ni pisalo. Pa kaj bi tudi, pri nas se le redkokdaj kaj zgodi, zadnjič pa se je še preveč. Kakor povsod, imeli smo tuli mi te dni jako deževno vreme. Od 28. t. m. je neprestano lilo. j Hudourniki iu drugi potoki narasli so zelo in reka Bela (nemško Fellach) je s pomočjo teh pritokov naredila škodo, katero bodo ljudje dolgo čutili, kajti vsi poljski pridelki so pokončani. Slišal sem od starih ljudij, da je zadnjikrat leta bilo jednako. 26 t, m, pretila je nevarnost že železni cesti ; in z največjo pazuostjo odšel je brzovlak — poln tujcev, pri&edših iz laške dežele — iz Pontabla, i toda žalibože ne dalje kot do mostu pri Lužicah, i Ondu ustavil ga je čuvaj in ni dovolil voziti čez most, katerega steber je močno poškodovan. Vlak i vrnil se je nazaj v Pontabel. Železna cesta je na več krajih podrta, kakor i v „Vogelbahu" pri Pontablu, v Lipalji vasi in Ukvi, j kjer je celo kolodvor v nevarnosti. Drugih mostov glavne ceste Trebiž-Pontubel odnesla je voda veliko, kakor v Naborjetu dva, pri sv. Katarini, v Lužicah iu v Lipalji vasi po jednega. Nadalje je voda odnesla veliko lesa ob vodah ležečim žagam, cele sniereke in drugo drevje plavalo je po vodi. Opazil sem tudi plavati jedno zibel in jasli, mogoče tedaj, da je tudi kako hišo odneslo. Veliko huje godilo se je v laški deželi. De-reča reka Bela odtrgala je v Pontebi del glavne ceste Videm 30 metrov na dolgo — izpodjedla ono-Btran ceste ležeči hrib. Tudi mala cerkev stoječa na tem hribu, stara več kot 400 let, pogreznila se je v vodo, njeno opravo razen zvonov rešili so še v pravem času. Dalje naprej proti „Pietra tagliata" četrt ure od Pontabla odtrgala je voda glavno cesto nad &O0 metrov na dolgo in železna cesta, krasno zidanje — je v nevarnosti. V Dogni in Chuiso-lbrte zasuta je železnica in vse polje — katerega pridelkov še neso spravili ljudje, zasuto je s kamenjem — tako da se ne vidi drugega kot brebir (prodi. Ljudje vsi zbegani začeli so se izseljevati, nosi i hišno orodje na prosto in spravili že živino v zavetje. I Irzojavne zveze so na obeh straneh pretrgane in vsi tujci, zaradi te nesreče tako rekoč zaprti, v Pontablu čakajo v največjem obupu odrešenja. Kdaj bodo zopet odprli železno cesto do Tre-biža, se ne ve — pred 3 ali 4 dnevi gotovo ne — kajti popravka je jako veliko — delavcev pa manjka. Danes se je nebo nekoliko zvedrilo — po bližnjih hribih leži sneg. K. Tomšič. Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda". (Izpred porotnega godišta. V Ljubljani, 23. septembra. Tretji dan. .Konce; Za dr. Suppanom govoril je zatoženca zastopnik gosp. dr. Hrašovee tako: Visokoslavna sodnija! Čestiti gospodje porotniki! Nekako razsrjen je koncem včerajšnje obravnave gospoda tožnika zastopnik mene posvaril, češ. nuj nikar ne razžalim gospoda Jonka, da nemam nobene pravico jemati ali prikrajšati mu. kar je njemu in vsakemu najdražje, namreč njegovo čast in poštenje. Gospodje porotniki! Koj iz začetka moram poudarjati, da bom jaz govoril, kakor mi veleva moja vest in me veže dolžnost, — ne bom se ustrašil gospoda tožnika; — tudi mu ne morem pomagati, če se ga bo kaj hudo prijela marsikatera beseda. Z gnjusom iu pravično nejevoljo naudaja me misel, da nionun še jedenkrat ponavljati vsa nečastna in nesramna dejanja, o katerih ste slišali malo ne cele tri dni. Obetani Vam, da bom kolikor mogoče kratek, da bodem govoril jasno in stvarno. Ako boste odgovarjali in se posvetovali o stavljenih Vam vprašanjih, je treba tla pomislite in si v spomin kličete vse dokaze, ki so bili dognani od našo strani. Gospodje, vprašani ste, je li gop.nl Železnikar razžalil tožnika z znanim dopisom, prav za prav s temi stavki, kateri so zapopudeni v za-tožbiV Gotovo je, da more biti le tak človek razžaljen, ki se tako vede, da ga more svet častiti in spoštovati, ne pa. tak človek, ki s svojimi dejanji očitno pokaže, da ne mara veliko za čast, in da mu je lastna korist več vredna kakor čast. Vi mi boste gotovo | ritrdili, ako rečem, da človek, ki se je nesramno, nečastno vedel, tudi ne more biti razžaljen, če se mu le to v obraz pove in se le-to pred svetom razglaša in raznaša, kar je resnica. Resnica, gospodje, je zmirom lepa in zlata, — smešno bi bilo, ko bi hotel kdo trditi, da mora biti človek obsojen v zapor in ob premoženje spravljen le zato, ker je govoril resnico O tem, kar sem govoril do sedaj, ne more pameten človek dvomiti. Vprašanje je dalje, je li gospod Železnikar dokazal, da je vse to, kar trdi v svojem dopisu, resnica. ,Jaz, gospodje, sem do dobrega prepričan, da je vso le gola resnica in mislim, da ste si tudi Vi pridobili popolno trdno prepričanje, da ta dopis ne laže. Jaz se ne morem prečuditi, čemu sedi prav za prav gospod Železnikar na zatožni klopi? On je vsega spoštovanja vreden mož, Čistega značaja, kateri Se nikomur ni storil nič hudega, katerega dolžnost, je, da kot urednik vse, kar se zgodi po svetu in posebno V naši ožji domovini, v svojem časniku objavi, da pri vsaki priliki pohvali, kar je hvale, iu ostro graja. I ar je graje vredno. Gospodje, Vi ste slišali, da je gosp. Železnikar imel dopis tri tedne v svoji miznici, da ga ni hotel objaviti, prodno se ni prepričal, je li opravičen ali ne, pa da je dobival pismo za pismom, naj ga vendar jedenkrat ponatisne. Se le potem je tO storil; pa k ljubu temu je prvotni dopis še prikrajšal in premeuil, ker je bil veliko ostrejši, kaker ta, ki ga je on dal natisniti. Gospod ŽelPZnikar je storil po tem takem svojo dolžnost on je storil to, Kar b, bii vsak drug storil na njegovem mestu iu on bi moral biti kaznovan V To se meni zdi preveč čudno in mi ne gre nikakor v glavo. A preidimo k stvari. Rudečica bi obliki vsacega druzega človeka, ako mu ljudje očitajo v njegovi navzočnosti tako nesramno in brezvestno delovanje, kakor smo to slišali te dni. Gospoda Jonka navaden odgovor na vse izpo-vedbe vseh naših prič je bil le ta „to ni res\ — Gospodje, vsak lahko reče „to ni res", a jaz mislim, da moramo več verjeti pod prisego govorjenim besedam zaslišanih prič in da tudi ni najmanjšega uzroka, zakaj da ne bi priče govorile po pravici. Poglejmo, gospodje, naše in njegove priče. — Mej našimi nahajajo se vsega spoštovanja vredna gospoda duhovnika, dalje neodvisni, premožni in pošteni tržani, o katerih sem prepričan, da niti jedna besedica njih izpoveden ni izmišljena, temveč da je vse le gola resnica. Kdo ,.so pa njegove priče? Največ so njegovi dolžniki, jeden mu je dolžan okolu 301) gld, drugi 400 gld , tretji okolu 1400 gld. itd. Koliko se sme dati vere njegovim pričam, o tem pozneje. Mimogrede pa vendar omenim, da je gospoda Jonka lastna priča, prva, ki je bila nastopila, Anton Kravanja, odgovoril na gospoda predsednika vprašanje, je li on bral dotični dopis in kako se mu je dopal, pomenljive besede: „dobro je bil zložen". Cezare Ostan, veleposestnik, kupčevalec in občinski odbornik, je ravno tako odgovoril na vprašanje gospoda predsednika: zasluži li g. Jonko take pridevke in je li prav, da se mu v časniku na tak način očita brezaramnost in brezvtstnost, — „saj so slišali, kaj je delal", — tudi njemu se je zdel dopis popolnem opravičen. Na take priče, ki razmere poznajo, ki so videle in slišale, kar je g. Jonko storil in govoril, je treba ozirati se, — tem pričam, ki nemajo pričakovati dobička, če hi govorile neresnico, ki so De zavisni in pošteni možje, smete gotovo tudi Vi, gospodje porotniki, več verjeti, kakor pa gospodu Jonku. Nekateri dogodki bili so tako popolnem do kazani, da si mož ni upal več tajiti jih, a da bi se vsaj nekoliko opravičil, si je izmislil drug izgovor, namreč, da če se je to ali ono zgodilo, on tega ni ukazal storiti, da je njegova žena ali družina storila to brez njegove vednosti in njegovega dovoljenja. Gotovo se še spominjate, kako predrzno je gospod Jonko trdil, da neso bile občinske plošče z njegovo vednostjo uzidane v njegov vrtni zid, da ni on cevi iz občinskega vodotoka napeljal na svoj vrt, — da on ne vo, kdo je to storil in da mu je celo morda nasprotnik cevi napeljal, da bi mogel g. Jonka lože obdolžiti, češ. naš župan je občinsko vodo brez dovoljenja napeljal na svoj vrt. M ž je sicer govoril pod prisego; verjame mu naj, kdor hoče, jaz ne, in mislim, da tudi Vi ne, gospodje porotniki! Zagovornik • preide k posamičnim stavkom imenovanega dopisa in dokazuje na drobno resnico vsacega stavka, vsake besede, Opiraje se na potrjene dogodke, ki opravičijo popolnem natolcevanji iu očitanja, ki so zapopadena v taistih, — in konča svoj govor tako-le : Po tem takem je dokazano, da je g. Jonko grdo, neusmiljeno ravnal s svojo ž alito, in družino da je preganjal sirote in udove, da je nekrčau-sko odiral svojega bližnjega, da ga je le licemer-stvo in hinavstvo napotilo, cerkvam časih darovati obleko ali plašiur ker prava pobožnost se nikakor ne ujema s takim ved mjem, kakeršno ste opazovali pri g. Jonku ----- dokazano je dalje, da je tožnik svojo župansko oblast v lastni prid zlorabil, da je v občini obnašal se ne kot Župan, temveč, kot sa-mosiliuk, da je preganjal te. ki so si; mu protistav-Ijali, da ni spoštoval sklepov občinskega odbora, da si je prilastil Občinskega premoženja na nepošten, pepostaven način. Vi ste slišali, da je ravnu u. Jonko grdo iu obrekovalno govoril o drugih ljudeh, in da je bil tako tidosrčen, da je prišel p" krave na dom umrlega dolžnika, ko so se drugi pripravljali, da bi j mrtveca spremili na mirodvor. Gospodje, veliko reči bi se dalo še dokazati. ' sto in stu prič bi bdi še lahko pripeljali, toda ■ čemu V Dovolj se slišali o g. Jonku in gotovo ste ! si že napravili zdnvnej sodbo o tem človeku. Ja/, i se neseni pocal z malenkostmi, le z bolj pomenlji-j vimi, važnejšimi dogodki Skoraj nepotrebno se mi zdi. da bi govoril o ! tej izjavi, ki si jo je dal tožnik napraviti in pod-'. pisati od mnogih odbornikov, župnijskega urada, i okrajnega glavarstva itd. Obžalujem le, d t ni mogel v celem Dolskem okraji dobiti več. podpisov Kako se taka spričala. delajo je le predobro j znano in na zadnje, ko bi bili tudi vsi, ki so pod j pisali imenovano izjavo, prepričani, da tožnik po- ! Steni priden In dober človek, kaj to dokaže v M . ' noče, da veliko, ljudij njega kot poštenjaka pozna; j veliko več, drugih pa pozna tožnika kot neiismiljo-; nega in nepoštenega človeka. Recimo, da je le deseti del tega, kar smo slišali, resnica vprašam Vas, gospodje porotniki, ali se ne sme takemu človeku reči, da je brestiden, brezvesten in brezznačajen? in sme biti kaznovan ta, ki vse to svetu razkriva V Vsak izmej nas hi je gotovo že sam pri sebi vzkliknil „fuj, g. Jonko, sram Vas bodi! — tako se ne vede mož, ki zahteva, da ga spoštuje svet". Ne bom Vas dalje nadlegoval — jaz mislim', da mi boste dali prav, če trdim, da je bil g. Jonko lirezsiamen in brezvesten oblastnik in da je dopisa-telj pravo zadel, ako Boga [»rosi, da bi ljudstvo rešil tega moža ki že 27 let tlači ljudstvo Poglejte še jedenkrat poštene obraze navzoč' nih prič, ti ljudje ne morejo lagati, ti so nam gotovo povedali resnico. Prosim Vas torej, potrdite obe vprašanji, ki sta Vam stavljeni o tem, je li g. Železnikar dokazal resnico tega, kar je pisal. Priča gospod Štrukelj nam je pravil, da so Trentarji krotko ljudstvo in da ne govorijo o gosp. Jonku drugače, kakor „večni sodnik bo sodil." Tudi jaz sem prepričan, da ga bo sodil večni sodnik. Vi pa, gospodje porotniki, izročite danes kot posvetni sodniki da n' morete tožniku vrniti časti, ki jo jo sam zapravil — pokažite, da Vam postava ni „testo, ki se da raztegniti", kakor človek hoče, da mora tudi mogočen spoštovati postavo in da ne sme z nogama teptati pravice bližnjih in pod ložnikov. Sodite, gospodje, pa sodite pravično! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za Tirnice po povodnji poškodovane 15.000 gld. — Za po povod nji poškodovane v Šmohorji na Koroškem pa je cesar 1000 gld. podaril. — (Presvetlega cesarja imendan) praznoval se bode slovesno v nedeljo v 4. dan t. m. dopoludne ob 10. uri v stolni cerkvi. Knezškof dr. Misija služil bode mašo, katere se udeleže vsa civilna in vojaška oblastva in vsi dostojanstveniki. — (Osobne vesti.) Gosp. dr. Fr. Lampe imenovan je profesorjem dogmatike v tukajšnjem Jtnezoškof. semenišči in prevzame ob jednem vodstvo j v Marijanišči. — Gosp. dr. Josip Suc, mestni žup-! nik v Slovenjem Gradci, prezentovan je za nadžup-j nijo v Šmartinu pri Slov. Gradci. — Na Ptujski j gori bode prihodnjo nedeljo gosp. Fr. Perger pel ! zlato mašo. ■— (Priznanje) izrekla je deželna vlada g. Josipu Dekle vi v Postojini za zaslužno delovanje ; za /.asa je nje. Krasa. — i „( i 1 a s b e u a matica.) Pod predsedstvom g. Ravnikarja se je včeraj novi odbor sestavil: Predsednika namestnik: Fran Dr en i k; tajnik: J uvanec Ivan; tajnika namestnik: P a tem o s ter ; Josip. Artistični odsek: V. Val en ta, prvomestnik, odborniki: pl. Janušovski, Burgarell, Major, Raz i ng er, P a te r no ste r, Svetel;. Šolski odsek: Ravnih ar Fran, prvomestnik, odborniki: Dre ni k, dr. Dlcivveis, Burgarell, Žagar, Svetek. V občnem zboru jednoglasno voljeni blagajnik g. F. Stegnar prevzel je tudi ari iv. Mesto g. Čelešuika, ki m.nabita ni prevzel, poklical se jo g. Josip Pater nos ter. Gosp. Ra-zinger prevzel je nekaj ur pouka v petji. V glasbeni šoli bodo torej poučevali gg: Sohor, pl. Janušovski, Major in Razinger. Pri seji navzočen bil je tudi g. Fb rs ter, da je poročal o šoli za klavir, katero izdeluje za »Glasbeno maticou. Tekom tega leta pride prvi del te prepotrebne „sole'1 na svitlo. Najvećega priznanja zasluži gosp. 1'ii ster. daje svoje v prvi vrsti poklicano pero zastavil v sestavo slovenskega glasbenega navoda. —■ Vsled sedanje sestave odbora poživljajo se vsi oni, ki v zadevah, tikajoči!) se artističnega oddelka dopisujejo, da naj naslavljajo svoje dopise na g. V. i V a lento, prvomo.stnika dotičnoga odseka — V šolskih zadevah obračati se je ustno ali pismeni* do prvomestnika gosp. Ravnikarja. — Zalogo društvenih izdaj, prodajo lnuzikalij in vse denarne zaoeve oskrbuje, kakor dosle g, S. Stegnar. ((i i iu n n z i j n v Pazinu.) Povedali sino bili, da je miuisterstvo zaukazalo, da se začetkom I šolskega h ta L885/§6 otvori v Pazinu hrvatska paralelka. Vsled nasprotstva v Trsi u iu v Poreči ' zavlekla 86 je stvar in letos bode samo nekoliko ur na leden več. določenih /a pouk hrvaščine, Drugo ! leto pa menda ne bode nobenega zadržka za hrvat* • sko paralelko. Letos bilo je za hrvatsko paralel ko i 30 učencev pripravljenih. — (Deputacija pismonosce v.) Preteklo i soboto prišli so pa Dunaj odposlanci pismonoscev ' iz vseli večjih mest v Avstriji ter z deputacijo I Mina sko obiskavali odlične poslance, proseč je, da bi podpirali peticijo za zboljšanje plač. Poslanec Roser bodo peticijo državnemu zboru predložil — (Preselitev.) Gosp. J. C. JuvnnČič preselil se je s svojo vinsko trgovino iz Kolizeja v Šiško, v nekdanjo Guzi-jevo hišo. ■■• (Kova brzojavna postaja) z omejeno dnevno slu/bo in združena s pošto odprla se je včeraj v Opatiji (Abbazia) v Istri. — (Pred porotnim sodiščem v Rud ol-foveini bila sta pretekli mesec po tridnevnej obravnavi Anton Jaklič (oče) na 1 mesecev, njegov sin pa na 14 mesecev ječe obsojena. — (Pivške jame.) Preiskovanje iu prireje-vanje Pivških jam jo za letos končano. Gospod Fr. Kraus, ki delo nadzira, odšel je iz Postojine na Dunaj. Poprej je dal Se narejena pota in mostove utrditi in orodje shraniti v Postojiuo. LetOS delalo se je od 26. julija do i>.">. avgusta. Zelo so delavcem nagajale letošnje povodnji in ni se slorilo toliko, kolikor se je pričakovalo. Na novo se je odkril le jeden prostor, tudi se ni posrečilo, na sprednjem konci Pivke ukrotiti vodo in vožnji po njej za vse slučaje pomagati iz nevarnosti. Kar je po- glavitno, voditelji in delavci so si letos pridobili mnoge izkušnje, ki bodo delo drugo leto jako pospešile. DondlJ bilo je le kaj malega znano o fizikalnih razmerah podzemeljskih rek na Krasu. — (Iz Vurberga) se „Slov. Gospodarju" piše: fV nedeljo 27. sept. blizu jednajste ure do-poludne se je pri valila od Ptujske gore proti nam grozovita megla in ž njo burja, kakor nje tukaj ne pomnimo. V Karčevini je vrtinec strehe odnašal in drevesa s koreninami pipal. Živino na paši in pastirje je vzdigovalo in prenašalo. Dve ženski sta omedleli v goricah, kjer ju je burja zasačila. Jedno gospodinjo, ki je po vole na pašo šla, je vzdignilo in daleč neslo, vole je pa sukalo ko suho listje, iako hudo je bilo kudi v Grajeni, kjer je opeko na strehah potrlo in dimnike porušilo. Vse to je trajalo le 5 minut. Bog nas varuj hudega vremena!* — (Na imendan Nj. Veličastva Fran Josipa 1.) dne 4. oktobra t. 1. imelo bode delavsko bralno društvo v Idriji zjutraj ob pol 9. uri sv. mašo s sodelovanjem društvenih pevcev (A. Nedved „Slavo Stvarniku"); zvečer zabavo z godbo, petjem in srečkanjem v gostilni g. J. Kogoja. Začetek ob pol 8 uri. Ustopnina 10 kr. za osobo. Ker je Čisti dohodek namenjen za napravo društvenega harmonijo, se radodarnoati ne stavijo meje. Vse prijatelje društva vabi k obilni udeležbi najuludneje odbor. — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") priredi veliko slovesnost v nedeljo 4. oktobra t. 1. v Renčah v slavljenje najvišjega imendana Njegovega Veličastva presvetlega cesarja Frana Jožefa I. V nedeljo 4. oktobra ob 1 uri popoludne zberejo se gg. Goriški društveniki v društvenih prostorih ter se odpeljejo v najetih vozovih v Renče. — V Volčji Dragi pridružijo se jim ob 2. uri društveniki in slavitelji najvišjega imendana iz sosednjih krajev, da bodo nadaljevali skupno pot proti Renčam. — Pri uhodu v Renče pozdravijo „Slovensko bralno in podporno društvo" ondašnje slavno starešinstvo, občinstvo in društveniki Renskega poverjeniškega okraja. — Na to bo okolu 2Vi nYl v domači župnijski cerkvi popoludanska služba božja z blagoslovom in zahvalno pesnijo. — Po blagoslovu bo za pevce kratka poskuš-nja. — Mej tem odidejo slavitelji najvišjega imen dana na vrt (ako bo vreme ugodno) ali pa v veliko dvorano, katero oboje je vzvišeni gosp. Fran grof Strassoldo, župan v Renčah, velikodušno prepustil v ta namen. — V navedenih prostorih vršila se bo slavnostna beseda po tem le vsporedu: 1. »Naprej", godba. 2. „Pozdrav". 3. „Kantatatf Hribarjeva, poje zbor. 4. „Flora-Mazurka". godba, 5. „Jandransko morje", godba. 6. „Nemških src, valček", godba. 7. „Jaz sem Slovan1', poje zbor. 8. „Jadransko morje", godba. 9. „Domovina, mili kraj", poje zbor. 10. „Ideale, kvadrila", godba. 11. „TJ boj", poje zbor. 12. „Brzo-polka", godba. Pri veselici bode svirala veteranska godba. Pri petji bodo sodelovali razni pevski zbori. Goriški gg. društveniki, ki žele udeležiti se te slovesnosti, naj naznanijo to svojemu poverjeniku ali pa društvenemu čuvaju. Vsak deležnik plača za vožnjo naprej in nazaj 60 kr. Gospodje društveniki naj blagovole priti v društvene prostore o pravem času. Društveniki in rodoljubi iz drugih krajev naj blagovole priti pod vodstvom svojih poverjenikov in počakati Goriške tovariše v Volčji Dragi. Vabljeni so, ne le društveniki, ampak tudi prijatelji društva in drugi rojaki, ki hočejo z društveniki vred slaviti imendan Nj. Veličastva. Slovesnost bode pri vsakem vremenu. Ustopnina v vrt ali dvorano 10 kr. Odbor. — (Razpisano) je mesto začasnega dav-karskega pristava pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 20. novembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2. oktobra. „Wiener-Zeitungu objavlja cesarjevo ročno pismo, s katerim se delegacije sklicujejo v 22. dan oktobra na Dunaj. Peterburg 2. oktobra. Vest, da hoče Rusija predlagati, da se bolgarski knez Aleksander nadomesti z danskim princem Valde-marjem, je izmišljena. Carigrad 2. oktobra. Itumunski poslanik zanikaval je turški vladi, da bi bila Ru-munska sporazumljena z Grško in Srbijo. Pariz 1. oktobra. V ministerskem sovetu potrdil je Frevcinet, da so vse vlasti vsprejele predlog, da bode posvetovanja v Carigradu. Kakor piše .Temps", zakasnila so se posvetovanja, ker spora-zumljenje mej tremi severnimi državami še ni popolno. Rusija bi zjedinenje Bolgarije vsprejela, Nemčija baje tudi ne ugovarja. Velike težave dela vprašanje glede kompenzacije za Srbsko in Grško. Niš 1. oktobra. Po cerkvenem opravilu bila prva seja skupščine, ki je polnoštevilna. Predsednik je Kujundžič, podpredsednik Glišič. Jutri otvori se skupščina s prestolnim govorom. Rim 1. oktobra. Včeraj v provinciji Palermo 207 ljudij za kolero zbolelo, 75 umrlo, v mestu samem 165 ljudij zbolelo, 72 umrlo. V Ferrari 11 zbolelo, 3 umrli, v Massi 4 zboleli, 1 umrl; v Parmi 6 zbolelo, 3 umrli, v Rovigu 1 zbolel. Zahvala. Podpisani odbor novo osnovanoga .Bralnega društva" v Dolu izreka vrlemu pevskemu društvu „81avcu", koje se tudi penečih valov deroče Save ni ustrašilo, temveč sodelovalo pri odpretji s svojim izbornim petjem pod vodstvom pevovodje g. Sr. Stegimr-ja ter s tem Širilo narodno zavest mej prostim narodom, kakor tudi zastopniku „Bralnega društva" v Borovnici, g. Žitniku, svojo najsrčnejšo Zahva o. Bog živi milega „Slavca" na mnogaja ljeta! V Dolu, dne 28. septembra 1885. Odbor. ......... Tujci: 1. oktobra. Pri »i..«»n: Schindler z Dunaja. — Berjuti iz Trsta. — Mušič iz Zagreba. — Breisach z Dunaja. — Forster iz Kočevja. — Arch iz Trsta Pri *ImIi*Is Knch z Dunaja. — Geim iz Trsta. — Dobrin, Strukel iz Gorice. — Beer u Celovca. — Keiner iz Karlovca. — pl. Striegel iz Ljubljane. Pri avstrijskem cesarji: Grof Tbomas iz Gorice. I uir I i so v LJubljani: 30, septembra: Janez Čižman, sobni slikar, 38 let, Krakovski nasip št. 14, za jetiko. — Marija Dimnik, delavka, 55 let, Poljsko ulice št. 11, za jetiko. . 1. oktobra: Ferdo Kastuer, zasebnik, 67 let, Kožne ulice št. 13, za starostjo. V deželni bolnici: 29. septembra: Luka Justin, gostač, 60 let, za vo- denico. Meteoru logično poročilo. a 9 Chs opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-perutura 7. zjutraj 73914 mm. 4-0" 0 •— o '2. pop. 73704 mm. 18 2 C r-5 H. zvečer 735'66 mm. 18 6' 0 Ve- ; Mo- i Nebo ■ klina v mm. brezv.I megla [24O0mm, i\. lit. jas. i brezv. obl. ! dežja. Srednja temperatura 1 Mi , za 1 6° pod normulom. JD-ULnajslsa "borza dne 2. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) 81 gld. 75 kr. 82 t 40 n 109 9 40 a 93 a 06 n 858 - a 280 a 07 n London .... ..... 125 a 90 n Srebro............. — a — n Napol. . . . . 0 kr cekini .... IG a 01 n n a 97 n Nemške marke • ■ . 61 1 90 4u/0 državne srečke iz 1. 18ft4 250 gld 127 • — * Državne srečke iz 1 1864 100 gld 169 50 » •iu/w avstr. zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta 4°/0 . 109 n — n H7 n 45 n „ papirna renta 5°/0 . . 90 n 35 v ft* 0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 n — a Donava reg srečke ft°/„ 100 gld 115 n 50 * Zemlj obč avstr 4l/l°/0 zlati zast listi . 124 a 75 i'rior oblig Elizahetine zapad železnice 115 60 , fJr>or oblig Ferdinandove sev. železnice 1.06 a — n Kreditne srečke.....100 gld, 175 a 95 t Rudolfov« srečke . 10 „ — a — a Akcij«; BDglo-avatr banke 1*20 „ 98 a — „ Trammway-ilrušt velj. 170 gld a, v. . . 184 a 40 n Št. 15.188. Zahvala. Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja O bolezni in o smrti nepozabljive našo soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje, TEREZIJE MEKINDA, rojene PRUDIČ, kakor tudi za mnogobrojni sprevod k poslednjemu počitku, izrekamo najglobokejšo zahvalo vsem ča-stitim udeležencem, osobito prečaatitej duhovščini in čč. gg. pevcem. V Cerknici, dne 30. septembra 1885. (577) Ostali žalujoči. Poštni in tolegrafični opravnik z jako dobrimi spričevali Inia službe. — Kje? pove iz prijaznosti upravuištvo „Slovenskega Naroda". (666—8) Razglas. (.^52-3) Mestni magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1886. leto 1. o mestnej blagajnici, 2. o ustanovnih zakladah, 3. o zakladi meščanske bolnice in 4. o mestnej ubožnej zakladi v zmislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto od 22. septembra do O. oktobru let on v magistratnem eks-peditu izpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v njih vsprejeti da v zapisnik. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 21. septembra 1885. &L 15.932. Razglas. (668—2) V zmislu §. 6 postave z dne 23. maja 1673 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1886. leto od 1. do 8. oktobra t. 1. v magistratnem ekspeditu izpelo-žen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času poda svoje ugovore ali pismeno ali pa na zapisnik. Po §. 4 imenovane postave so porotniškega posla oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa ao podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-njo potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot predaji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pra-tiki, - Mestni magistrat v Ljnbljaui, v 27. dan septembra 1885. Župan: Grasselli. Št. 13.008. Razglas, (571-1) C kr. okrajna sodnija Mariborska na levem bregu Drave naznanja, da so Jože Batsch dne 21. junija 1870, Ivana Batsch dne 17. novembra 1871, Cecilija Batsch dne 8. junija 1874, Marija Ana Batsch dne 14. maja 1878 in Roman Batsch dne 20. maja 1885 brez poslednje volje umrli in da so tukaj depozitirano premoženje zapustili. Jedinemu postavnemu dediču JurijuBatsch, alias Pač, rojenemu 1848. leta, kateri je neznanega bivališča, se torej zaukaže, da ima v teku jednega leta od spodaj zapisanega dneva začenši svoje sta-novališče tej sodniji naznaniti, sicer bi se gori navedene zapuščine z g. dr. Orosel-om v Mariboru, kot njemu postavljenim kuratorjem, razpravljale. C. kr. okrajna sodnija v Mariboru na 1. br. Dr., 16. septembra 1S85. Uradni vodja: K. J e se rn i k. ZD^ra d.o"bra, mizarska pomočnika vsprejmeta titkoj -v delo Brata Zupan, izdelovatelja orgelj, v Kamnigorici na Gorenjskem. (575—1) Hiša z vrtom in lepim razgledom se v Savskem predmestji v Kranj j iz proste roke cen6 proda. (576—1) Natančneje pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Gotovi zaslužek! Brez kapitala in rizike more si vsakdo h prodajo avstro-ogerskih državnik in premijskih srečk proti plačilu na obroke po,post. čl. XXXI. z leta 1883 mi mesec 100-300 goli. zaslužiti. Ponudbe, v katerih se mora povedati, s čim se je dotičuik do sedaj pečal, na (526—5) INTERNAT. ANNONCKN K\PKD1TI0N LEOPOLD LANG Hudiinpešta. Dorotlieaganso 9. ly.dat.elj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 2067