65- številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. marca.
XIX. leto, 1886.
lahaja vsak dao *ve*er, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejetnan z* a v strij sko-ogarske deiale aa vse leto 15 trM., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za   se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me bit. 1 gkl. 10 kr. Za pošiljanje na dom račaaa «• p-o
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaš». Za o zjasnila plačajo so od četiriatopne petit-vrste po <j kr., če se oznanilo jedetikrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. it se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s« ue vračajo. Uredništvo in upr a vni štvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. .Gledališka stolb*". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oatmntta, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kT.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„. jeden mesec.......\ ' M    10 „
Za a pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ....   .   ...   15 gld. — kr.
„ četrt leta........4'  „   — „
„ jeden mesec....... 1   „  40 „
UprtivttrlštoJO ,,&lmu Narotla'*.
■■■."      - i 1 i   ' i  ■■      ■■ ' ■
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 20. marca. DenaŠnji, drugi dan budgetne debate je vzišel iz druzega obzorja, kakor pa včerajšnji. Včerajšnji govori so izvirali od političnega teženja. Notranje politično stanje češke kraljevine je razpravljal pre-tirajoči in zavijajoči Hallvvieh; smrtno politično borbo štajerskih Slovencev slikal je z gromkim glasom naš Božidar Raič; kako Taaffejevo ministerstvo tačas nemščino sili celo v laške Tirole, kazal je Bertolini in govoriti proti politični smeri desnice in vlade, ta namen imel je levičar Firquet. Danes pa se je debata vila po drugej strugi, danes sta levičar dr. Menger in grof Dzieduszv cki iz poljskega kluba govorila zgolj z budgetarnega in gospodarskega stališča in celo naš poslanec g. Mih. Vošnjak, ki je poln političnega mučeništva slo-vensko-štajerskega, uvajal je svoj govor z odstavki o davkovnih bremenih in o gospodarskoj, zlasti po-Ijedeljskej Tcrizi. Le četrti govornik pl. Pacher z levice je piska] v politiko, prav nerodno prepevajoč slavo ustavo verne stranke.
Prvi z desnice je danes govoril g. M. Vošnjak in kakor smo že omenili, najprvo o gospodarskih razmerah. Da narod sedaj more plačevati višje davke, da pa nasproti temu padajo poljedelski dohodki v ceni, da po tem preti kmetskemu stanu pogin: to so znamenja našega gospodarstva, to je gospodarsko zlo. In za tem je naš poslanec na dolgo in široko popisoval in dokazoval, kakšen političen helot je Slovenec tudi pod to vlado na Štajerskem; nemarno ni slovenskih šol, ni slovenskih učiteljev za ljudstvo, za slovenščino po srednjih šolah se ne stori ničesar, zatirajo se slovenski sinovi v Mariboru in v Cel ji; uprava in pravica se deli v nemškem jeziku in večkrat tudi po rezoni nemškega političnega prepričanja, tako se porotno sodišče za Celje sestavlja jedino le od slovenskih protivnikov in slovenski narodnjak je že ,,a priori44 obsojen. Gosp. Vošnjak je koncem svojega poldrugo uro dolgega govora priporočal prehod v specijalno budgetno debato, ker se nadeja, da bode vlada odstranila narodne krivice, ki se Slovencem gode ter popravila zamujeno. (Dobro! na desnici).
Kakor včeraj v g. Raiča, so tudi danes šta-jersko-nemški poslanci prežali v g. Vošajaka; ,,si-cut leo rugiens", samo da je molčal, se je Garneri zviral po sedeži blizu govornika. Naučni minister dr. pl. Gautsch je obračal veliko pozornosti besedam našega poslanca glede šolstva ter si zapisal podatke; ali pač v naše dobro, utegnemo spoznati že v specijalnoj budgetnej debati.
Levičar dr. Menger je kritikoval budgetno pravo ter predloženi proračun. Z dobro pripravljenimi besedami se je pritoževal, da so se za druge države, zlasti za Italijo zadnja leta premenile budgetne postave, pri nas pa je ostala stara, kainera-listična metoda. Budgetni provizoriji neso več izima, nego pravilo, davki so pol leta naprej uplačani, potem še le se odobruje proračun.   Te nepravilnosti pa ni odkril dr. Menger, da-si se je to videlo, ker se je z velikim ponosom in oratorskim bombastom mudil s tem predmetom. Finančni minister je vlani { sam priznal ta nered in tudi izjavil, da ga je želja o pravem času  predlagati proračun,  le da to več- j krat brani okolnost, ker se državni zbor ne skli- i cuje dovolj zgodaj pred koncem  leta zastran dru- !
gih zborovanj. Sicer pa ta nedostatek, ki je bil v permanenci tudi pod prejšnjimi vladami, da-si proti zdravej logiki, ni še posebna nesreča za Avstrijo. Druga je z vsebino proračuna, ki za to leto kaže bilancijo z večjim upravnim deficitom, ki kaže, kako mora biti karkoli z davkom obloženo, da so dohodki državni primerni razhodkom. Dr. Dunajevski bi bil z nami vred hvaležen finančnemu geniju, ki je danes svetil na levici, da bi se iz njegovih ust zvedelo, kako znižati stroške v državnej upravi in kako pripraviti narodno gospodarstvo v boljše stanje. A namestu tega nam je le razkladal, da drugod po Nemčiji, v Italiji živijo kakor v svetih nebesih; če tudi bi to bilo res — quod non —, to za nas ni nobena tolažba, kakor bi ne bila, ako bi minister na to odgovarjal, da je sploh povsodi finančna mizerija in gospodarska kriza. Tudi smo mej govorom kmalu izgubili nadejo, da bi < nas dr. Menger s svojimi tovariši mogel odrešiti, ker govoreč o sestavi proračuna, dotikal se jo besedilnih malenkostij in podtikal brez dokazov zavijače finančnemu in trgovskemu ministru. Levica mu je večkrat odobravala izjave, zlasti proti koncu, ko je naglašal, da je na levici več inteligencije, več posestva in več davčne sile, pa da od te desnice ni nikoli pričakovati boljšega proračuna. Na nas pa je ves govor napravil ta utis, da se ima avstrijska država vedno kaj boljega nadejati tudi v gospodarskem, budgetarnem oziru od ministra, ki je vzet in podpiran od desnice, nego-li od leviškega izvoljenca pl. Plenerja ali od denašnjega njegovega tekmeca — poslanca iz Jagerndorfa!
Poljak grof Dzieduszyski je v dolgem stvarnem govoru odkril rane, zastran katerih hira gospodarstvo v obfie, osobito pa kmetijstvo. Dejal je, da se prejšnji zistem brigal le za nemške velike obrtnike in za jeden del nemških uradnikov, pa je v nemar puščal poljedelstvo in razvoj posameznih dežel. Da se poljedelstvo povzdigne, ne zadostuje carina in ta bi tudi ničesar ne koristila, ako se ta* riti železniški s pridom ne uredijo, ker sedaj uprava železnic državnih več gleda na tujo obrtnost in vna-nje poljedelstvo. Grof je nadalje poudarjal nekaj terjatev za Galicijo. iS ploh morejo njegove izjave zanimati bolje  severne in vzhodnje dežele; naših
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Lud o vi k Halevv; poslovenil Vinko.) Prvo poglavje. ,(>/. .      • fDalje.)
■
Ubogi duhovnik ga ni bil tunel Njegove misli bile so drugje. Že je videl grajskega propovednika, kako hodi po vaških ulicah, pred vsako hišo postaja in skozi razpoke v vratih vtika evangeljske brošurice.
Pavel je bil mej tem pričel opisovati hotel, ki je bil po njegovih besedah pravo čudo.
„To se ve, da je opravljen neukusuo in s kričečo gizdo," seže mu gospa Lavanleusova v besedo.
„Nikakor ne, mamica, nikakor ne ! Nič kričečega, nič posiljenega . . . Oprava prekrasna, vse ukusno in originalno urejeno . . . Imajo tudi rastlinjak, da ga ni takega, z električno svetlobo. V tem rastlinjaku stala je miza z okrepčali v senčnici, polnej grozdja — sredi aprila! In odtrgal si jih, kolikor si hotel. Kotiljonova drobnjav stala je tisti
večer baje štirideset tisoč frankov. Dragotine, bon-boniere in mične stvarice bile so vmes ... in prosili so te, da bi vzel jih s sabo. Jaz sicer nesem ničesar vzel, a marsikdo se ni dal dvakrat prositi . . . Puvmartin pravil mi je tisti večer zgodbo gospe Scottove, a ta se ni popolnem ujemala z zgodbo gospoda de Larnaka. Roger mi je pravil, da so vrvoplesci odnesli gospo Scottovo, ko je bila še majhna, in da jo je njen oče zopet našel v po-tujočej jezdarni, kjer je skakala skozi papirnate obroče ...
„Umetna jahalka!" vzklikne gospa Lavar-densova;   „beračiea bi mi bila vendar le ljubša!"
„In mej tem, ko mi je Roger pripovedoval ta pustolovni roman, videl sem to umetno jahalko, sto-pivšo iz stranske dvorane, odeto z divnim odelom od svile in zobcev in čudil sem se tem sijajnim plečam, na katerih se je videla ovratnica z demanti kot golobje jajce. Pravili so, da je finančni minister skrivaj polovico kroninih demantov prodal gospe Scottovej ter samo vsled tega jeden mesec poprej v budgetu imel petnajst milijonov preostanka. Vrhu tega moram povedati, da je bila ta komedijantka jako odlična videti in popolnem domača v svojem bogastvu."
Pavel se je bil tako razvnel, da mu je mati morala seči v besedo. Vpričo gospoda Larnaka, ki je bil malo nataknen, je vendar malo preprostodušno izražal svoje veselje, da je zanimljivo Američanko dobil za sosedo.
Abbe Konstantin se je zdaj hotel odpraviti nazaj proti Longuevalu, a Pavel mu je branil.
„Ne, ne, gospod abbe, o tej vročini ne smete še jedenkrat na pot. do Longuevala. Dovolite mi, da Vas popeljem. Žal mi je, da Vas vidim tako žalostnih, a poskušal Vas bom razvedriti. Če prav ste svetnik, pa sem Vas vender le včasih s svojimi šalami spravil v smeh."
Čez pol ure peljala sta se župnik in Pavel proti vasi. Pavel je govoril brez konca in kraja. Njegove matore ni bilo več zraven, da bi ga tešila in mirila. Veselost njegova je kar kipela.
„Veste, gospod abbe, Vi nemate prav, da se Vam to zdi tako ozbiljno ... Le poglejte, kako paketa moja kobilica, kako elegantno privzdiguje noge! Je li, Vi jo še neste {poznali? Veste li, koliko sem dal za njo? Štiristo frankov. Pred dvema tednoma zasledil sem jo v ojesu nekega socivarskega voza Kadar pride v tek, preteče Vam štiri milje v jednej uri. Le poglejte, kako vleče! Hodi! Hi, hi! — Saj
južnih razmer, katere ne znamo kedaj prenehajo biti španjske vasi našemu parlamentu, ni v ozir jemal Vender pa velja tudi za nas, kar je izpre-govoril o narodnostnem načelu. Samouprava, je dejal, se odriva zastran strahu pred narodnostjo. Toda ta logika je pogrešna, ker princip narodnostni ne prouzročuje v Avstriji slabosti, nego uzrok je njene jakosti, ker vse narodnosti zavrača v 1 Avstrijo, ki je zavetnica vsem slabšim narodom. Ta princip pa ima tudi take prijatelje, ki ga ■ tirajo v skrajnost, ker ga tako umejo, da narod, če le more, drug narod uničuje. To je napačna pot in pomeni pomankanje avstrijskega domoljubja. Avstrija mora biti lepa iziraa mej kulturnimi drža- j vami, izima principa: „Macht geht vor Recht," iz- j ima, ki se ohraniti mora, da ne obupamo nad napredkom človeštva. Izborni Poljak je gotovo imel Bismarckovo politiko proti Poljakom v mislih, ko je končaje svoj govor, dejal: „Avstrija mora spoštovati samoupravo dežel in pravo jednakopravnost vseh narodnostij. Potrebno je to dandanes tembolj, ker je princip brezozirnosti v marsikaterej državi tako visoko dospel, da ne spravlja v nevarnost le političnih in idejalnih interesov, nego da se postopa tudi proti Življenju, proti zakonu in proti svojini posameznika. Proti temu principu, ki razlikuje koristi jednega plemena od koristi drugega, živi Avstrija kot hraniteljica. Ona zastopa drugo načelo, načelo naravnega razvoja, bratovskega sporazumlje-nja mej raznimi rodovi. Ker je taka, mora jo Čuvati vsak, kdor ima srce, kdor ima čut za pravi napredek Človeški in za pravico. Govor se je jako ugodno vsprejel od vse zbornice in bil od desnice 8 ploskanjem odobravan.
Prihodnja seja, nadaljevanje budgetne debate, bode v ponedeljek in pričakuje se, da bosta govorila tudi naučni in finančni minister.
Politični razgled.
Vofraiij«* dežele.
V Ljubljani 22. marca.
Poslanec baron Pirquet bode nekda v šolskem odseku državnega zbora predlagal sledeče določbe: 1. Dela naj se na to, da se srednje šole (gimnazije in realke) jednojno urede. 2. Glavni predmeti naj bodo novejši jeziki 3. Mrtvi jeziki naj se zmatrajo za pomožne predmete. Grščina naj bode le za nekatere obligatna. Izogibati se pa mora, da bi se predavalo isto gradivo iz, zgodovine in prirodoznanstva na nižjih in višjih razredih. 5. Odpravi naj se sedanje preobloženje z učenjem po srednjih šolah. 6. Učenec naj obiskuje v višjih razredih one predmete, katere so potrebni poklicu, katerega si hoče izbrati. 7. Jeziki naj se uče po kakej primer-nej metodi. 8. Matura naj odpade. 9. Vsak učenec sme stopiti iz osmega razreda srednje šole na vseučilišče. 10. Ako se kdo misli lotiti druzega poklica, nego je sprva nameraval, more dokazati znanje dotičnega predmeta, katerega ni obiskaval na srednji šoli, z vsprejemnim izpitom.
Desnica je v tem jedina, da se mora zavreči Scharscbmidov Jezikovni predlog. Tudi Poljaki nečejo v tej zadevi sporazumeti se z levičarji, ker vedo, da bi potem njih želj v državnem zboru ne podpirali niti Čehi niti Slovenci. Desničarji se sedaj bavijo z vprašanjem, ali naj bi se v državnem zboru kar prešlo pri drugem branji o jezikovnem vprašanji na dnevni red, ali bi pa desnica sama predlagala nov jezikoven zakon. Ako se des-
86 Vam ne mudi, kaj ne da ne, gospod abbe V Peljati se hočeva skozi gozd. Dobro Vam bode delo, da použijete malo tega zraka ... Ko bi Vi vedeli, gospod abbe, kako Vas imam rad, kako Vas čislam ! . . . Saj menda nesem poprej preveč neumno govoril vpričo Vas ? To bi mi bilo tako žal . . .
„Ne, milo dete, jaz nesem ničesa slišal."
,Kaj ne, da se popeljeva skozi gozd?"
Krenivši v les, pričel je Pavel iz nova:
.Dejal sem Vam že, gospod abbe, Vi nemate prav, da se Vam to zdi tako ozbiljno. Hočete li, da Vam povem, kaj jaz mislim ? To je velika sreča, da se je tako obneslo."
„Velika sreča?"
.Vsakako, velika sreča ... Jaz imam rajši Scottove na Longuevalu, nego li Gallardove. Neste li pred kratkim slišali gospoda Larnaka, ki jim je celo očital, da tako brezpametno zapravljajo svoje novce? Nikdo ni brezpameten, ako zapravlja svoje novce. Brezpametnost je, plaho stiskati jih. Vaši reveži, — vem, da mislite le na svoje reveže, — Vaši reveži imeli so danes srečen dan. Jaz že tako mislim. Vera ? i no, vera ... K maši ne bodo hodili, to Vas skrbi, seveda, a pošiljali Vam bodo novcev, mnogo novcev ... in Vi jih boste vsprejeli,
niča odloči za poslednje, ta stvar še ne pride tako hitro na dnevni red, kajti odsek bi imel z novim jezikovnim zakonom mnogo dela. Ozirati bi se moral na različne razmere in potrebe posamičnih dežel. Nov zakon bil bi jako obširen, imel bi pa tudi pri raznih določbah mnogo izjem. Mi Slovenci bi želeli, če se izda tak zakon, da bi mu z raznimi izjemami ne vzeli vse veljave.
Razni listi naštevajo kandidate za trgovnko ministarstvo. Dosedaj se je že imenovalo nič manj kakor deset kandidatov, ti so: Pussvvald, Czedik, Wittek, Deym, Coronini, Steinbach, Chlu-mecky, Schwegel, Schonborn in Sochor. Kdo ve, ali je mej temi desetimi res bodoči trgovski minister v
Hrvatsku regnikolarna deputacija zahteva nekda sledeče: Poslopja skupnih oblastev na Hrvatskem naj imajo madjarsko-hrvatske grbe, a na njih se smejo razobesiti samo hrvatske zastave; pri pošti in železnicah se sme o nastavljati samo take osobe, ki so zmožne hrvaščine; a nobena naredba, ki se tiče Hrvatske, se ne sme izdati brez vedenja dotičnih hrvatskih faktorjev, kakor se je osnovalo finančno oskrbništvo v Oseku, ki ni podrejeno Zagrebškemu finančnemu ravnateljstvu, dopisovanje mej ogersko vlado in Hrvatsko mora se vršiti samo v hrvatščini.
Vitanje države.
Velevlasti hočejo nekda hitro rešiti bolgarsko vprašanje. Govori se, da bodo še poprej definitivno potrude bolgarsko-turško sporazumljenje s spremembami, o katerih so se mej seboj sporazumele, nego se bode pregledal vzhodno-rumelijski upravilnik. Knez Aleksander se bode moral podvreči že dovršenemu faktu. Kakor se iz Sofije poroča, bode knez umaknil svojo zahtevo, da bi se imenoval generalnim guvernerjem na nedoločen čas, samo proti temu nekda misli protestovati, da bi se spremenjena pogodba še imenovala bolgarsko-turško sporazumljenje dočim je v resnici le nasilstvo ve-levlastij. Turčija bode pa nekda skušala Bolgarijo odškodovati z druzimi koncesijami, katere se bodo izrazile v posebni bolgarsko turškej pogodbi. Vakufski komisar v Sofiji Gad ban efendi je že dobil nalog, pogajati se o tem z bolgarsko vlado.
Vojna naudušenost na G rake m narašča. Vlada je prišla baje do prepričanja, da se nema bati velevlasti j, ko bi tudi začela vojno, ker neso jedine mej seboj. Nemoč Evrope se dobro vidi v tem, da velevlasti še neso ničesar ukrenile proti Grkom. Vojevitost Grkov so posebno povekšale vesti, katere Širijo vladni privrženci, da je v Albaniji že buknil ustanek in da v Makedoniji vlada veliko razburjenje. Te vesti pa neso resnične. V Makedoniji je vse mirno. V Albaniji so res razni nemiri, a tam so nemiri na dnevnem redu. Bolj bi se čudili, ko bi čuli, da je Albanija mirna, kakor pa, če slišimo o raznih bojih od tam. Na Grško nekda prihajajo v obilnem številu prostovoljci iz Rumelije, Makedonije in Trakije. Vzlic vojevitim poročilom iz Aten, vendar ne verjamemo, da bi Grki res začeli vojno.
Turčija je v velikih finančnih zadregah. Manjka jej denarja za vzdržanje vojske, ki je zbrana na turški meji. Sultan je bil že prisiljen 50.000 funtov dovoliti iz svoje privatne blagajnice za vojsko. Čete na grškej meji so slabo preskrbljene, zlasti manjka vojakom primernih šotorov v letošnjej hudej zimi. Vzlic temu je Turčija svoje čete na grškej meji pomnožila za dve diviziji.
Francoska zbornica je dovolila Pariškemu mestu, da sme vzeti 250 milijonov na posodo s pristavkom, da se za vse zgradbe, ki se imajo zvršiti s to svoto, mora rabiti le francosko gradivo. — Senat je pa vsprejel član 17. zakonskega načrta o ljudskošolskem pouku, kateri določuje, da na ljudskih šolah smejo poučevati samo svetu' učitelji.
to se umeje, tega ne morete tajiti. To bode zlat dež za celo pokrajino. To Vam bode vrvenje in drvenje! Štiriuprežne kočije, napudrani kočijaži, lovi, plesi, umetni ognji ... V tem le gozdu, v tem le drevoredu, po katerem bo baš peljeva, našel bodem morebiti kmalu zopet ves Pariz. Zopet bodem videl amazonki in tista dva konjarčka, o katerih sem poprej pravil. Ko bi Vi vedeli, kako sta sestri elegantni videti na konjih! Neko jutro bil sem jima v Parizu ves čas za petami v gaji Bou-logneškem. Še zdaj sta mi pred očmi. Imeli sta visoka siva klobuka z majhnima črnima veloma, ki sta se tiščala njijinih obrazov, in oblačili, tesno oprijemajoči se telesa — in dama, ki more nositi takovo oblačilo, mora biti prav lepe rasti."
Nekaj časa župnik že ni več pazil na Pavlovo blebetanje. Voz je krenil v dolg in čisto raven drevored. Tam na konci je bil Župnik uzrl jezdeca, ki je dirjal nasproti.
„Poglejte, poglejte," pravi župnik Pavlu. „Vi imate boljše oči, nego jaz. Ni li tam le Ivan?"
„Da, Ivan je, poznam njegovo sivo kobilico."
Pavel je imel rad konje, in vselej je videl najprej konja, potem še le jezdeca. Res, bil je Ivan in ko je ugledal župnika in Pavla, zamahnil je s
Tudi na \>mšk<>m se vzlic izjemnim zakonom pojavljajo izgredi socijalistov. V petek bil je v Berolinu velik ljudski shod, na katerem je govoril prvikrat čez osem let vodja socijalistov Be-bel. Policija je shod razpustila, ko je trajal jedva tri četrti ure. Zbrani socijalisti bili so zaradi tega jako razburjeni. Kakih 3000 osob je dolgo kričalo, in žvižgalo pred poslopjem, kjer je bil shod. Policija je je morala razgnati. Kakih 1000 delavcev valilo se je po \Vrangelovih ulicab v „Uranio," kjer je govoril socijalni demokrat Kraker. Več redarjev so odgnali s sneženimi kepami. Sedem osob so deli v zapor. — Sedaj, ko je gotovo, da bode zavržen monopol na žganje, hoče vlada državnemu zboru predlagati povišanje davka na žganje. Vlada se nadeja, da bode državni zbor dovolil povišanje, ker bodo za ta predlog glasovali vsi narodni liberalci.
Vsled energičnih naredb brlgiJMkib oblastev so izgredi v Liittichu pojenjali. Več anarhističnih vodij so zaprli. Policija je strogo prepovedala, da se po noči nikjer ne sme zbrati več kakor pet osob. Mnogo je pa k pomirjenju pripomogla oborožena meščanska garda Ne ve se pa še, aH je konec izgredom delavcev, vsak čas se utegnejo ponoviti. Anarhisti agitujejo, da bi tovarniški delavci po vsej Belgiji napravili velik „stricke."
Vse republikanske frakcije na Npaiijskcm razen Castellarja se bodo zjedinile ne le za sedanje volitve, temveč za vse bodoče eventualitete. Ta sklep bodo republikanske stranke objavile s posebnim oklicem.
Dopisi.
Iz Oorice 19. marca. (Zopet smrt. — Vedno ista pesen. — Koncert. — Pikantnosti.) Ni dolgo tega, ko smo poročali o nespros-1 j ivi smrti, katera je začela po Vipavski dolini razsajati. Danes nam je zopet žalostna naloga dana, poročati o smrti obče znanega, povsod priljubljenega starčka g. Antona Zorna, očeta našega milosti j i-vega knezo-nadškofa. Ranjki bil je 45 let učitelj v svojem rojstnem kraji Prvačini, a sedaj je bil že več let v pokoji. Pripadal je oni vrsti ljudi, kateri že po svoji zunajnosti pridobijo vsacega za-se, katere moraš spoštovati in jim naklonjen biti, da jih le zagledaš. Vedno veselega obraza, udan Bogu in veri in svojemu narodu, krepak do zadnjega časa, doživel je ranjki lepo starost 82. let, a doživel je tudi izredno čast, videti svojega sina na knezo-nad-škofovskem stolu v Gorici. Pogreb, ki se je vršil v sredo v Prvačini, bil je velečasten, kakeršnega menda Prvačina ni še videla. — Isti dan umrla je tudi v Lokavci soproga našemu štovanomu, skozi in skozi narodnemu veletržcu Hmeljaku, zapustivši šestero nedoraslih otrok. Kako britka je ta izguba Hrae-ljakovi hiši, to ve le oni oceniti, kateri je ranjko poznal in kateremu je znano, kaj so otroci brez matere. — Bodi zemlja obema lehka in Bog naj tolaži žalojuči obitelji in sorodnike!
Tukajšnja židovsko-liberalna stranka je menda že v zadregi; laški jezik ima mnogo psovk, a menda ni je nobene več, da bi je ne bila označena stranka Slovencem ob glavo vrgla. Vidi se, da so s psovkami pri kraji, kajti v novejšem času pričela sta oba lista te stranke peti isto pesen, ki se vedno ponavlja tudi v društvih, in končuje: »Slovenec-hribovec je berač in ne zna druzega nego Laha nadlegovati s tem, da hodi trkat na njegova vrata". Tako je pisal „Corriere", tako „Freccia" in tako propovedoval je tudi mestni uradnik Breska v „ga-
svojo čako, ki je imela dva zlata pasa. Ivan je bil poročnik v topničarskem polku, ki je bil v Sou-vignvji v posadki.
Čez nekaj trenutkov stal je poleg vozička ter dejal župniku:
»Bil sem pri Vas, gospod kum, in Pavlina mi je rekla, da ste šli v Souvigny k dražbi . . . No, kdo je kupil grad?"
„Neka Američanka, gospa Scottova." „In Blanche-Couronne?" »Tudi gospa Scottova." „In Rozeraie?" »Zopet gospa Scottova." „In gozde . . . sigurno zopet gospa Scottova." „Vsakako," veli Pavel.   „Jaz poznam gospo Scottovo, zdaj se bodemo dobro zabavljali . . . Jaz te bodem predstavil . . . Samo gospodu abbeu to dela sive lase, ker je Američanka protestantka.* „Ah! res je, ubogi kuml... A o tem se še jutri lahko pogovorimo.   Prišel bodem k Vam na obed, oglasil sem se pri Pavlini. Dolgo se ne morem tu muditi, ker imam službo.  Ob treh moram i   biti že na stražnici ... Na svidenje Pavel! . . . Z i   Bogom, gospod kum!"
binetto di lettura*. ,Furlanski kolono", pravi Bre-ska, Je močan, krepak, podjeten, hodi v Ameriko in drugam dela iskat, a Slovenec ne zna druzega nego v mesto hoditi, da bi berač 1. Oče Breske prišel je res z gor v mesto kot pošten Slovenec, kjer si je z marljivostjo in delom toliko premoženja pridobil, da je svoje otroke pošteno odgojil. Da bode sin mrtvemu še po glavi bil, tega si menda mož ni nadejal in tudi ne zaslužil.
Čitalnica naša priredi v četrtek prvo besedo v postu; program je zelo zanimiv in nadejamo se obilne udeležbe.
Naše starejšinstvo ima odlično smolo, kar se je podalo v varstvo tukajšnjega židovsko liberalnega lista „Corriere". Na prostorih poleg ceste, ki pelje na postajo, dovoljevalo je, da je vsak zidal, kakor je hotel, dokler se za to prosile osebe, ki pripadajo Corrierjevi stranki ali pa take, pred katerimi ima „Corriere" rešpekt. Ko je pa hotel na svojem zemljišči zidati g. Vernega, ki ne vleče na isti vrvici s Corrierjevci, po svoje, mu je starešinstvo to zabranilo. Deželni odbor je zavrgel magistratovo prepoved, magistrat je rekuriral do najvišjega sodišča; a tuoi tukaj — smola, magistrat je propal. Jednaka se je zgodila z magistratovim predlogom, da bi Be seneni trg preložil k „rusi hiši"; starešinstvo je to sklenilo, a nekateri meščani so temu oporekali in deželni odbor je zopet kasiral magistratov sklep. — Sicer pa se ponavljajo povsod mej to stranko dogodbice, katere kažejo, da gospodje neso po vsem jedini mej seboj. Pri „gimnastiki" je bil velik ples, hčeri mogočnega magistratovca sta bili navzočui, a menda v navadni toaleti. Po prvem plesu jima je odbor prepovedal dalje plesanje in — odšli sta, a oče, ki ima za to društvo mnogo zasiug, dal je VBled tega svojo odpoved. — Tudi v gledališčnem vprašanji je bil zadnje dnij velik vihar mej Nemci in Italijani. Slednji so hoteli Nemce vreči ter svojega moža dra M. — na čelo postaviti; že so zatrobili v svet, da je njih zmaga, a ko so šteli pred volitvijo glasove, uvideli so še le, da so delali račun brez krčmarja. Ubogi Slovenci služili so jim tudi v tem slučaji kot rudeč robec, da so zopet zjedinili nemške in italijanske vrste, potem, ko so ti in oni spoznali, da jim preti nevarnost od Slovencev. Amen.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Fara na Dolenjskem za zgradbo novega farovža 400 gld. podpore.
— (P. n. gospodom volilcem Ljubljanskim.) Za dopolnilne volitve v mestni zbor bode shod volilcev III. razredav četrtek, 25. dan t. m. dopoludne ob 11. uri. Shod volilcev II. razreda bode v soboto, 27. dan t. m. ob 7. uri zvečer. Shod volilcev I. razreda bode pa v nedeljo, 28. dan t. m. ob 11. uri dopoludne, — vsakikratv čitalnični dvorani. Volilci se vabijo, da se prav mnogobrojno teh volilnih shodov udeleže.
— (Iz Ptuja) poslali so tamošnji Slovenci državnima poslancema Božidaru Raiču in M. Vodnjaku danes telegram: „Neustrašljivo naprej! Narod za Vama!"
Poročnik spusti se v dir. Pavel požene svojega konjiča.
„Vrl dečko, ta Ivan," pravi Pavel. »Da, istina!"
„Jaz ne poznam vrlejšega od Ivana!" »Ne, ni ga vrlejšega."
Župnik se obrne ter pogleda za jezdecem, ki je bil že izginil v lesu.
„Jeden je pa vender — Vi, gospod župnik !tf
„Jaz? Jaz nikoli!" _
„No, potem Vam bodem pa nekaj druzega po-vedal, gospod abbć: Na sveti ni boljšega nego sta vidva skupaj, Vi in pa Ivan! gTako je prav, jelite? . . . Glejte, tukaj so dobra tla za dir, naj pa Niniche malo poleti. Zdel sem jej ime Niniche.u
Pavel malo pošlata Ninicho z bičem in žival zleti kot vrag. Ves blažen kliče Pavel: gg
„Poglejte vender, kako noge vzdiguje, gospod abbe, poglejte, poglejte, kako jih vzdiguje! Tako pravilno! . . . kakor ura! . . . Pripognite se malo, da boste videli, tako!"
In abbš, hoteč ustreči želji Pavlovej, se malo pripogne, da bi videl,|ikako Niniche privzdiguje noge ... a mislil je]na vse]kaj druzega.
(Daljo prih.)
— („Politik") ima telegram z Dunaja iz dne 18. t. m., da je dr. vitez Miklošič težko obolel in da so se pokazala znamenja marazma. Miklošič je že 72 let star, a ker je bil vedno jako čvrst, smemo upati, da se mu kmalu obrne na bolje.
— (Instalacija.) Včeraj dopoludne bila je slovesna instalacija g. dr. Henrika Paukerja pl. Glanfeld stolnim dekanom in profesorja g. Miroslava Križnarja, kanonikom stolnega kapiteljna v Ljubljani.
— („Slovenske Matice") odbor imel je v 17. dan t. m. sejo, pri kateri je bilo mej drugim na dnevnem redu vprašanje, bi !i „Matica" prevzela in založila vsa zbrana Stritarjeva dela, katerih.bi bilo v vezani in nevezani besedi nad 100 tiskanih pol. Kakor čujemo, bil je odborov sklep negativen, kar je v- interesu „Slovenske Matice" same globoko obža-' lovati, kajti le s tem, Če bode svojim Članom dajala več leposlovnega berila, pridobila si bode novih udov. Obžalovati pa je rečeni sklep tudi z ozi-rom na naše slovstvo. „Matica," prvi naš literarni zavod, moral bi v svojih knjigah podajati proizvode prvih naših književnikov ne pa tesnosrčno držati se zastarelih načel. Priporočali bi nekaterim gospodom, da bi si malo ogledali „Matico Hrvatsko", ali pa jednake zavode na Češkem, gotovo bi potem nekoliko odjenjali od svojega strogega „Non possu-muB", kar bi bilo koristno njim samim, kakor tudi zavodu, kateri zastopajo. Sicer se pa bode o tej stvari še govorilo, če ne prej, pa pri občnem zboru.
— (Šempeterskapoddružnica v L j ubijan i) družbe sv. Cirila in Metoda imela je včeraj ob 4. uri popoludne v Schreinerjevi pivnici svoj poddružnični zbor, katerega je sklical pooblaščenec g. Zagorjan. Prisotnih bilo je 27 Članov. Pooblaščenec g. Zagorjan otvoril je zbor s krepkim nagovorom ter predlagal predsednikom cesarskega svetnika J. M urnika, ki je potem v svojem govoru, poudarjajoč, da je namen društva itak vsakemu Že znan, naglašal, da treba osnovati kolikor možno poddružnic, da se bode delalo »Viribus uni-tis", z zjedinjenimi močmi, kajti le tedaj je uspeh gotov. Prečitala in vsprejela so se potem pravila, ne da bi bilo kaj važnega ugovora. Potem bila je volitev. Izvoljeni so: Prvomestnikom g. J. Zagorjan, njega namestnikom g. Velkovrh; zapisnikarjem g. S kaić, njega namestnikom g. Alojzij Poljanec; blagajnikom g. Ignacij Valentinčič, njega namestnikom g. H a up trna n. Po končani volitvi začelo se je upisavanje udov, katerih mlada poddružnica broji že lepo število. Pristopili so: Pokrovitelj gosp. Ivan Velkovrh (100 gld.), ustanovniki: Hauptman, Počivalnik, Zagorjan, Regali, Ferdo Kosak, Novak, Skale, Sket, Rohimann. Poljanec. Razen teh upisalo se je 27 letnikov, 10 podpornikov, tako, da je poddružnica že včeraj imela 48 članov. Kakor smo čuli gg. ustanovitelje, pristopilo bode tej poddruž niči na stotine članov. Načelništvo je prav srečno izbrano in gotovi smo si, da bodo vsi delovali v prospeh blagega namena. Družbo sv. Cirila in Metoda so pri tem zboru zastopali gg. dr. Vošnjak, cesarski svetnik J. M urni k in prof. Toma Zupan. Po končanem zboru govorili so gg. Zagorjan, Muruik, Valentinčič ter sprožili prav umestne na-pitnice, pevci pa so nas presenetili z nekaterimi narodnimi zbori. Ker je bilo pri zboru mnogo od-ličnjakov s Šempeterskega predmestja, ker smo opažali veliko zanimanje in naudušenost, smo prepričani, da se bodo izpolnile g. prvomestnika Zagor-jana besede, da bode poddružnica rastla, cvetla in mnogo sadu donašala.
— (Proi. Dominik Pascolo) rodom iz Dolenje Ložnice na Štajerskem, katerega so lansko leto Slov. BistriČanom tako zavratno napali in ga težko ranili, ki poučuje na gimnaziji v Ufi, imenovan je ruskim dvorskim sovetnikom, ter je dobil viteški red sv. Stanislava. Izmej najetih hlapcev, ki so ga napali in ranili, bil je v 17. dan t. m. v Celji Fran Bundschuh obsojen na mesec dnij. Dru gih zlodejcev pa neso mogli zaslediti.
— (Dr. M. Nemečič,) mestni fizik v Karlovci, odpelje se te dni v Pariz, da Be priuči novi Pasteurjevi metodi proti steklini. Kaj pa pri nas? Hrvatje so nas prekosili glede ameriških trt, glede Pasteurja, pri nas pa menda še vedno velja: „Nur langsam voran!"
— (Prof. E. Kramar) preseli se že tekoči teden v Gorico, da nastopi s 1. aprilom službo rav-
natelja na kmetijski šoli.   Izdal bode nekda knjigo
0 kmetijstvu za ljudske šole. Bode nam gotovo dobro došla.
— (Glasbeno-deklamovalska akademij.i) v telovadnici tukajšnjega učiteljišča, ki se je na sv. Jožefa dan tako sijajno obnesla, bode se v četrtek 25. dan t. m. zopet ponovila. Kdor torej zadnjič ni utegnil, naj te prilike ne zamudi, in si pravočasno priskrbi ustopnico, ker bode udeležba gotovo jako živahna. Program akademiji ostane ne-izpremenjen.
j^JjlI   *h * L eiii«»OI*I .1*1« v; 90tal9i)Q<T
— (O pokojni M. Anfossv) smo v zadnjem listu poročali, da se je v soboto pogreb nenadoma ustavil in da se je raznesla po mestu govorica, da je umrša bila otrovana. Pogreb bil se je^ res ustavil, ker se je državnemu pravdništvu dopo-slala ovadba, da je pokojna bila otrovana. Obdukcija trupla pa je pokazala, da to ni res, ampak da je umrla za vnetjem možganske mrene. Ker so se pozneje dobili tudi vrednostni papirji v znesku 12.000 gld., bila je neosnovanost vseh govoric do- , gnana in pogreb vršil se je včeraj popoludne.
1 —-—--(Iz Zagreba) se brzojavlja, da se je pričela kazenska preiskava proti dijakom, ki so se v sv. Katarine cerkvi udeležili demonstracije proti nemški propovedi. — Umirovljeni predsednik ban-skega stola, Klobučarič, ki jo nad 70 let služboval, je hudo zbolel in pričakuje se njegova smrt.
— (Uredniške sladkosti.) Urednika v Karlovci izhajajočega lista „Svjetlo" g. G. A. Prett-nerja, napalo je nedavno 5 našemljenih mož v njegovem zasobnem stanovanji. Namera%ali so poskusiti nad njim jakost svojih gorjač. Urednik Prett-ner pa je čvrsto m pogumno odbil prvi napad in tako odvrnil večjo nesrečo. Napadovalci bili so opan-karji, katere sta najeli dve dami, ki sta se po nekem članku v listu „Svjetlo" čutili zadeti.
— (Načrti gledališča na Reki,) prekrasne stavbe, katero je dogotovila kranjska stavbena družba, razstavljeni so že nekaj dnij v Dober-letovej prodajalnici na Dunajski cesti. Opozarjamo občinstvo, da so vse te lepe risarije delo nadobudnega mladeniča g. Cirila Kocha, Ljubljančana, ki sedaj obiskuje državno obrtno šolo v Gradci.
— (Nov srbsk list.) V Belemgradu izhaja počenši s 13. dnem t. m. nov list z naslovom »Novosti", časopis za politiko in narodno gospodarstvo Urednik mu je St. P. Vidakovič. Politiško njegovo stališče po prvih številkah še ni jasno, kakor sploh vsa novejša srbska politika ne.
— (Nezgoda.) ŽelezniČni uradnik Lukeš, rodom Ljubljančan, sedaj nastanjen na Pragerskem ponesrečil se je v 18. dan t. m. Stoječ mej kurentnim tirom, ni videl, da dohaja od zadaj druga lokomotiva. Ko je nevarnost prepozno zapazil, hotel je preskočiti, a obtičal je mej relsno zmeno in vlak mu je zdrobil desno nogo. Dr. Stoger spremljal ga je v bolnišnico v Maribor.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 4. letošnji snopič. Vsebina: Pergaroen mauriškega doktorja. Spisal E. Souvestre. Iz češčine preložil Jos. Sattler. — PonoČna straža. Češki spisala Božena Nemcova. Preložil Jos. Sattler. — Hudičev križ. Češki spisal J. Ćervenka. Preložil J. Sattler. — Kako je odlegel Ančki zobobol. Češki spisal dr. J. Štolba. Poslovenil Josip Sattler. — Carigradski derviši (menihi.) Hrvaški spisal Fr. Jukič, Banjalučanin. Poslovenil Božidar Strmski. Jeden snopič »Ljudske knjižnice" stoji samo 6 kraje, po pošti 8 kraje.
— (Andrej Hofer) verni popis njegovega delovanja, kot junaški vodja Tirolcev leta 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez v Ljubljani. Tiskal L. Kordež v Mariboru. Cena 12 kr. Tako je naBlov ravnokar izišli knjižici, katera obsega mnogo zanimivega berila in jej je cena v primeri z lepo vsebino jako nizka. Tisk je razločen, jezik tekoč in lahko umeven. Priporoča se občinstvu, posebno pa mladini.
— (Vabilo k rednemu občnemu zboru) „Notranjske posojilnice" v Postojini, kateri bode dne 28. marca 1886 ob 5. uri popoludne. — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravna-teljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev 6 Članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društve-nikov. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor.
— (Obleka boseuskih in hercogov-skih vojakov) „Armee-Verodnungsblatt" objavil je v poalednjej številki detinitivni propis, kako bodo oblečeni in oboroženi bosenski in hercogovski vojaki. Novi propis potrjuje le provizorično določbo iz 18. maja 1882. Novo je le to, da bodo častniki mohamedanskega veroizpovedanja nosili rudeče fese z temnomodrimi cofi mesto čak ali vojaških kap in da bode na gumbih številka batalijona.
— (Razpisano) je mesto profesorja fizike in matematike na trgovinski in navtični akademiji v Trstu. Piača 1200 gld., službena doklada 3G0 gld.; petletnice po 200 gld. Prošnje do 15. maja t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Bruselj 21, marca. V mestu Jemappe so se preteklo noč delayci in žandarji sprejeli. Več žandar je v ranjenih. Deset osob so zaprli.
Sofija 21. marca. Izvestje Havasovo, da bi bil knez privolil, da se podpiše premenjena konvencija, je neosnovana. Knez še vedno zahteva, da se imenuje generalnim guvernerjem brez določenega roka, kakor je v konvenciji izrecno določeno.
Migljaj uradnlAtvu. V velikem delu sedeće životarenje i'e največkrat uzrok bolestim ha jetrah, zlatej žili, zasedanju krvi itd., katerim bolesnim sigurno odpomore Moll-ov „Šeidlitz-prafiek". Skatljicu 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji'A. Moli, lekarnar in a kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tnohlauben 9. V. lekarnah po deželi zahteval ae izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (20—2)
Tujci:
21. marca.
Pri Mlonai Kruman z Dunaja. — Klein ia Budimpešte. — Neweš iz Gradpa. — Breisach z Dunaja. — Kunić is Zagreba."
Pri !flull*l t Leonhard, Deutsch, VVinkler t Dunaju. — Behofschitz, Dumičič iz Ljnca. — liortig, Lange, Reisa z Dunaja. —' Testin iz Kočevja.
Meteoiologično poročil«.
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	' Mo Nebo ', krina v i mm. ■ i	
1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740;43 mm. 73980 >m. 740-56 in.	— 5-8*' C 7 0đ <J 0 2" (;	brezv. si. szh. si. szh.	• megla j»>. ja».	0-00 mm.
B	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74065 ««. 739 16nm. 740 42 a«.	— 3-6" C il-4" C 4 0UC	brezv. si. szh. si. szh.	megla d. jaa. obl.	000 mm
Srednja temperatura 0 5° iu 8 9', za 3-4° in 0 2' pod normalotn.1
ID-u-zia^slrsL borza
dne 22. marca t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo)
Papirna renta....... »5 gld. 25 kr.
Srebrna renta ......... ,
Zlata renta...........
5% marčna renta .       .   . ...
Akcije n.i rod ne barke . Kreditni) akcije . . . London
Srebro.......
Napbl. C. kr. cekini Nemške murko
4°/„ državu« srčke iz I  18 • Državne srečke iz l. 1.64 Ogrska zlata.renta 4";,
T    p.ipirna rentu 5V,. 5"/, Št»jerske zeudjiAč. odvez. oVbr. Dunava r g. sfečkc 5 , 100 g^o.
Zeinlj. obč. ikVHtr. 4' K ', zlati rafeb lihti Prior, oblitj. Elizabeti ne zapad, ^elozuiee Prior, obltg. Ferdinandovo sev. žele/.nico Kreditno srečke 100 gld.
Kudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Tramimvav-druftt velj. 170 gld! a. v
100 Kw
	
85 ,	3^
114 l	30
101 i	85
876 ,	—
300 „	80
12. ,	hO
9 i	99
5 „	92
HI ,	60
129 [	
171 ,	—
103 ,	85
Mtt ^	50
IIM ,	—i
110 ,	75
126 ..	76
»18 1	—
107	80
179 ,	50 o*.
40 i) U' H	50
205 .	20
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in inanoem, ki so Be o bolezni in smrti najine ncpo/.nbljivo so-.proge, oziroma hčere gc»spe
MARIJE SCHIEIGER, £ KAVŠEK,
s tolik'm sočutjem spominjali iu blago ranjko v tako mnogobrojnom številu k zadnjemu počitku • spremili, puaehoj pa se danteljem, vencev, gg. oi-talniŠKim pevcem in slavne! požarnoj brambi iz-nkata nnjtoplejo zahvalo   ' •
J »bijoči soprog in mati
Janko Sclivveiger.    Katarina Kavšek.
Črnomelj, 19. marca 1886. (184)
Podpisani naznanim s tem, da vsem, kateri bi na moje ime kakšen dolg naredili, — podpisani ni plačnik.
(181-D       MIha Planliišek,
podvzetnik in mestjan v rt nji (PettBu).
(169—3)
Bohinjski sir,
ki se more primerjati z najboljšimi  švicarskimi izdelki te vrste, dobiva se po jako nizke j ceni pri
Simonu Odar-ji pri Stari Fužini h. št. 36,
p. HohlnjHkH Hlatrlew (Kranjsko).
Cvet zoper trganje j
po dr. Mallču A ffr© Kr.,
-oper proti n ter revmatizem, tr»anje po milih, kolečiie v krizi ter živcih, oteklino, o.?p'e ki vre In kile itd. V svojem učinkn je ce^> ecegliiv in hitro ter radikalno nćrc-vl] kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
nppswm
Prodaja (646—21) J
I JJk\4M\   ilC\li<K/l I
MP*! jeli ven i o to v/a v Ljubljani. { Razpošilja se vsak dan po poi sM^s*|^M*#|*t+*HB+"»l
i
Objava.
Jako važno za vsako družino!
Ker sem p« ceni in ugodno kupit veliko zalogo c. kr. patentovanega
jedilnega orodja iz fdnix-sre"bra,
morem prodajati, po sledečih skrajnih cenah in sieer posamezne kose: 6 nožev z zanetanimi rezili ..... 6 patentovanih žlic s krono iz fomx-srebr&
s krono ...........
6 masivnih patentovanih vilic iz f0nix-
srebra s krono.........
6 masivnih patentovanih kavinih žličic a
krono iz tonix-srebra......
6 ttoih jajčnih žlic........
6 prekrasnih finih jajčnih kupic   .   . . 1 masivno izvrstno čajno cedllice z držalom ...........
1 masivna zajemalka za mleko.   .   . . '1       „      zajemalka za juho  ....     „    1'—
6 masivnih podstavkov za nože   ...     ., 1'25
2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1'— 1 » „ prezentovaltaa tasa. ... „ 1.5 » 1 lina cukrarnica in poprovnica   .   .        *   —.40
49 kos,v. Vkup 13.30.
To jedilno orodje vkupe 49 kosov, uujedeukrat naročeno, dam samo za gld. 10. (183 — 1)
Opowl»n. To patentovauo jedilno orodje iz ftirix-»rebra, ki je jako (rajno in nepokonćljive baze, ostane vedno belo, se ga ne loti zeleni volk, tedaj ni zdravju škodljivo, zatorei se mora najbolje priporočati vsakej družini, lastnikom gostiln iu kavarn. Pošilja se hitro proti poštnemu povzetju.
■ Naslov: Univer$al-Export-Bureau,
I Wien, II, Grosse Schiffamtsgasse 3.
i
gld. 2.-
. 1-60
„ 150
: -.65
* -.45 „ -.80
* -.50 - —.75
Službo uzitninskeoa flacarja
dlot>l precej spreten in zanesljiv nžitninski dacar. Kavcija 2o0 gld. Pismene alt nstne nonndbe vaprejema gosp. IT-r. Podboj, ruprezentant v Ribnici na Dolenjskem. (172-2)
Št. 1437. il«5-2>
Prodaja posestev,
Vsled sklepa deželnega zbora prodajo se prostovoljno sledeča imenovana, deželnemu muzeju „Ilu-dolfinum" zapuščena posestva ranjcega gospoda Viktorja Smoleta, namreč: I. V katastralni občini Kapucinsko predmestje
1. v zemljisćni knjigi pod vložno štev. 54 vpisana biša s tremi i nadstropji ob Marije Terezije cesti h. št 1 pare, štev. 58/1. z 200 Q sežnjev velikim staviščem in z 288 □ sežnjev velikim dvoriščem pare. Stev. 57/1.,
2. zad za tem dvoriščem je v zeml)iščni knjigi pod vložno štev. 155 vpisani 1017 Q sežnjev velik vrt za,zabavo pare. štev. 132, ki ga obdaja proti kolizejskim ulicam lastni zid, proti dvorišču lastne in sosednje hiše pa plot iz količev; na tem vrtu je. hiSa za vrtnarja in zraven vrtnarjeve hiše je pa cvetličnjak;
II. v kataatralni obilni Groran a Šiška v zemljiščni knjigi i pod vložno štev. 449 vpisana, okolo 1300 O sežnjev velika njiva in pašnik za Ko--sezko opekarn i co pare. štev. 1245,  sodnijsko ee-njena 150 gld.;
m. v katastralni obilni V15
1. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 300,, vpisani, 34 □ sežnjev veliki prostor pare. štev. 87/2,, na katerem je prej stalo gospodarsko poslopje, zdaj je pa ta prostor spremenjen v senožet; in precej zraven pred vasjo Glince mej državno res t o in železnico je 3 orale iu 1132Q sežnjev velika senožet, pare. štev. 1207, sodnijsko cenjena 820 gld.;
2. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 302 vpisana, onostran železnice proti Rožniku ležeča, 6 oralov in 1133 O sežnjev velika senožet parcelna štev. 1348/1, sodnijsko cenjena 1000 gld.;
3. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 301, vpisani senožeti v logu,, namreč senožet pare. štev. 758/1, ki meri 890 Q sežnjev, in senožet pare. štev. 758/2, ki meri  14 oralov in 1440 O sežujev, obe skupaj cenjeni 2750 gld.;
IV. v katastralnl občini Brezovica v zemljiščni knjigi pod vložno štev, 812 vpisana, 7 oralov, in 1327Q sežnjev velika senožet „Zornica" pare. štev. 3511, ki leži proti Fodpeču, cenjena. 1150 gld.;
V. v katastralnl obilni Trnovsko predmeste
1. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 381 vpisani, 3 orale in 1413Q sežnjev velik delež mestnega gozda pare. štev. 551, 552 in 553 — kot senožet cenjen . 530 gld. 60 kr., hrasti, smreke in drugo gozdno drevje, ki raste na tem prostoru, je pa cenjeno 13o2 gld.;
2. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 508 vpisani, 3 orale in 1218 □ sežnjev veliki delež „Rakove Jelše", pare. štev. 920, cenjen 934 gld 80 kr.
Kupne ponudbe, pisane na kolek za 60 kr.;,. sprejema deželni odbor kranjski
do »O. april« 1. ISMi.
Pojasnila in natančneje vesti o teh posestvih in o pogojih prodaje iz prijaznosti daje dvorni in sodnijski odvetnik gosp. dr. Josip JSajovic, Gospodske ulice h. št. 1.
V Ljubljani, dne 8. mavca 1. 1886.
Kf^..i*H*rirv. * staknil
•II!
rebanje ze prihodnji IHesec
., I—Ji t 0
ti
H*
t=» t te- i
o
l~3 2. r-H »L
$± ž.
(D
in
3 o
iTTT'-
incserrinr SREČKE ^
11 u uh&i rr
Glavni dobitek v gotovini 1
Lir
N
10.000 U 500020'!.114788«Z-
'mm^Jtot ..Občna I. nad-»l
pri >ii*jni
iona agenc-ja za premog; v I lub^ani, Hilšer-jeve ulice št. 3, nadstropje*' |jriporoca Trebt>veljski blestuđ pr< nio^r isa originalno etno ližjdj prejuuiuib troikih na strogo Eee|nej  podlagi od 1 pol. centa 4ft kr.   V pTtij;ib bal 2, 6', 2*> ali 50 col. ceniov prlmernb cenejši. Kiikor hitro ee oKiasi prlaugmo naročniko/. prić'ie se z uro«" vanjem v zapečatenih viL'i'ali.    Uglasila p, n. naročnikov po poStnej  dopisnici do konec t. m. na viSo omenjeno adreso. Kolikor več naročnikov-, toli nižjo cene. (18;!)
B^In-cseo^ci-srežlse dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba:
u-12—11
1
[Ida
I^dateli in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
''"'i ud