Bpentf. Nuine-ro># mi //i hlindntj \rni\a.n<> di>trutti, mol- ti al tri resi inefffeaci. Cacriatorl tedenchi kHmo aSl»att'ito tre Curtissv . Nel Mediterraneo occidentale, a m guito di avvistamento della ricognizjotie, no«*tn vel voli attaccavano due unita ingtati dl pier* ii t«»nmilugj;io, una di queste, incen-•' saltava in arm: FaJtra pure c«»*p;t» ap pariva fortemente dajinegririata. Vo*tri me/7i anti^ommergihili hnnno affondato ne! M«1 terraneo altii quaitro somrnergl-bili injrle&L Uspešna bcvha proti sovražnim podmornicam Štiri angleške podmornice potopljene — Dve nadaljnji vojiii ladji poškodovani G'avnf Stan Italijanskih Oboroženih Sil •e 22. marca objavil naslednje 659. vojno poročilo: V Cirenalki »o bile sovražnikove sile. ki so «ki:^a'e vdreti \ na>»- rrte, gladko od-- .:» as^iinin^m *<**!"|ovan jti !etnJ«*keg-a • a. ki jo izvedlo drzne akcije bomhar-ji v strnut^lavnem i>oletu i;i napade rojniraml v ni/.kem poletu, številna *o-;*.k ».a oklopna vozila so bila razbita i «lr«:;.. . /''»t'»-n:i \r bor!>«'. Nemški h \ t i so sesfelili tri > C 'urtisse«. :i Sn-clfi/emskrm morja so r. i napadla dve sovražnikovi edi- ki sta bili izsledeni od iz\ itlni^t v a: ena teli edinie }e zletela v zrak. ko je bila zažgana, druga Je bila zadeta in bitfl » p('i!>'i(!ov:ui;i. :Vi>a podmorn ».i \ sredstva so na Sredo- zemskem morju potopila štiri nadaljnje &n- gleSke podmornice. . Uspešne letalske akcije Berlin. 23. marca. s. Iz vojaškega vira se je Izvedelo da so nemška bojna in strmo- j^lavska letala v soboto z rušilnimi bombami in s svojimi letalskimi topovi napadla angleško kolono v vzhodni Ciirenaiki. 44 motornih vozil je bilo razdejanih. Na neki radijski postaji je nastal požar. Razdejana sta bila tudi dva tanka, ki sta spremljala kolono, nadaljnji 4 tanki pa so bili hudo poškodovani. Nad Marmariko so nemfikl lovci sestrelili 3 angleška letala, med njimi 2 dvomor-na aparata tipa >Boston«. Vzhodno od Ma- trube je bilo reko angleško lovsko letalo prisiljeno, da je pristalo v puščavi. Pilota so ujeli. Nemško vojno poročilo Letalski napad na pristanišče v Kercu — 24 sovjetskih vlakov poškodovanih — 51 letal uničenih Iz H't!''"j( \ 'tra -lav m _ i ».tara. 22. mar- ca. \ BO poveljništvo nemške vojske je SbjCTfl .:ies naslednje poročilo: N .* polotoku KitOu ho I>ili oOiiiti ponovni napadi vvr.i/n,K.i. ludi v drugih odM-kih v. fronte so bili živalmi niedsel>ojni boji. Napadi nem^kili tet so bili uspešni. Obstrrlji \ inje vojaško važnih naprav v F< ir« gjradu se je nadaljevalo z vidnim učinkom. Letala so bombardirala pristaniške naprav- v ktreu in i*1 - - .i« i [Tedvscm na tk>aešk»-m področju, v *>r> d njem odseku vzhiHlne fronte, kakor tudi južno od Ilmen-rj z močni.ni kitami bujnih in .i učinkovito v boje na tleh. Pri It taSivlii napadib na železniške naprave je bilo h;.»l■ H I tili -i4 sovj» tsKih oskrbovalnih vlakov in je bilo povzročeno veliko opustošenji- na razkladainih ž^|ezni>!.iSi p^-ta-Jah. V*., raj j ■' i/.a.k na v/h«>dni fronti ol letal. N.i fronti '-.h Svim so rničile finske letalske šile 20. marca sovražnikovo motorizirano kolono. Y * . Afriki so bile an-le^ke čete pri poizkusu, da bi vdrle v nemško-italijanske post ite. /. bombami in strelnim orožjem j- l»'.!o uničenih več an^le*kih eV tiaiških vo/ in tovornih avto- r dve bateriji onesposobljeni za boj, Yeć leUil j;a p<>skodo\anili na tleh. Na Malti so napadali močni oddelki nemških bojnih letal ves dan voja&ke naprave na otoku. Prt tem so bile hudo zadete leta-tiške naprave v I .a Venezlji, 6 angieških letal je bilo uničenih na tleh. 4 nadaljnja I. tala pa so bila sestreljena v traku. Na Sredozemskem morju je napadla nemška podmornica močno zavarovan an-£l» skl konvoj ln je potopila pred Tobru-kom ru^ilec razreda »Jervis«. Pri operacijah proti sovražnikovim vojnim ln prevoznim ladjam pred drenaiko se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom poročnika Krausa. Finsko vojno poročilo Helsinki, 23. marca a Finsko vrhovno poveljništvo je v svojem snočnjem komunikeju objavilo, da so finski topovi in metalci min na južnem odseku bojišča v Vzhodn: Kareliji razpršili sovražne oddelke, ki so se pripravljali za napad. Na drugih bojiščih ni bilo nikakega posebnega dogodka. Prevzem Železnic v Galiciji Krakovo, 23. marca. Te dni je uprava nemških vzhodnih železnic prevzela železnice v Galiciji. Skupna dolžina prevzetih Z< lezniStob prog znaša 2.&00 km. (Piccolo) I h liri kimvej pri Solltutra Uspel podvig italijanskih torpednih letal — Velika sovražna ladja potopljena Z o*>oraclJHkc-a področja. 23. marca s. I»osel»ii! poročevalec agrenei e Štefani ponV ca o novem uspehu italijcinskih torpednUi letalskih sil. v petek so MMtaNki letau opaz^d sc vražni konvoj v bližini Seli uma oh afrtfld .Ha:i. pod vodstvom kapetana Hdctorffl nija in podporočnika Nor- mana WUtea, ki sta se prostovoljno ;aviia za napad, sta se takoj dvigTiili in poleteli proti s vmž::emu brodovju. Za oba častnika je bil te njun prv; torpedni podvig Svojo nalogo sta. kikor i riča tud; 658 službeno vojno poročilo, opravila z velikim pogumom in mojstrsko izkušenostjo. fo.-. c^a na sovražne ladje v resnici vzdo1! tfillhi obale. BovntBl konvoj, ki ga ;e spremljalo več bojnih ladij, je bil se?t.ivij-n iz vr?te tovornih ladij, med katerimi ie bila ena večje fnaže. Obe letali sta se pognali bai preti tej ladji, ki je bila xaradi svoje velikosti posebno dober cilj. 2 vseh in tudi z napadenega parnika so ju začel* besno obstre! evati s protiletalskimi topovi in rtrojnicami. Letali p* ta tako na grlo opravili svojo nalogo, dr ni bilo mo?o?e niti dognati tipa ladie ki sta ju zadeli Vsekakor gre za parnik z dvema dimnikoma, ki je moral b.ti močno oborožen glede ra MM zap'rni oeem ^z njegovih topov in strojnic Zelo verjetro jJ da je bila to celo vojna iadja. Obe letali ta sprožili proti njej oba svoja torpeda ln nato jima je z drznim obratom uspelo izviti se iz območja zapornega ogcia Posadki obeh lctai sta ie opasali, kako sta torpeda razbila ladjo, da je razpadla v dva dela. Oba sta »e potopila.. Letali sta se v redu ln nepoškodovani vrni. 11 na svoje oporiSCe. čeprav sta morali pre. mazrati še. velike težave zaradi viharja in nalivov. Milas so bombardirali Angleži Rim. 23. marca. s. Agencija Reuter poroča, da je angleška vlada obvestila svoje poslaništvo v Ankari, da so angleške letala v resnici bombadirala M las. a spričo obžalovanja vredne zmote. Angleška letala so v temni noč; in neugodnih vremenskih prilikah zašla Do incidenta je prišlo v noči na prejšnjo nedeljo. Angleški poslan* je g^ede na to izrazil turski vladi ponovno obžalovanje angleške vlade zaradi storjene napake in je izjavil, da angleflca vlada želi poravnati vso nastalo škodo. AngleSke oblasti, pravi londonska pol službena agencija, bodo storile vse mogoče, da prepreči jo, da bi se taki incident; ponovili Potres v daljavi Florencm. 23. marca, s. Na tukajšnjem seismografskem observatoriju so v pretekli noči ob 130 registrirali potres. Njegov epicenter je bil 9.820 km oddaljen od Florence v smeri proti vzhodu. Ob 4.16 se je potres ponovil. Sunek pa je bil snatno 1 šibkejši od prvega OtfeMca ustanovne borcih fašijev Svečani proslavi v Rimu n prisostvoval osebno Tajnik Strasske, Eksc. Vidussoni Rim, 23. marca. s. Prva proslava usta- i ke. ki je zborovaleem predstavil novi aten- n ovi t ve borbenih fašističnih orsranizacij je bil včeraj dopoldne v Rimu v ohliki velike revije fašističnih mladinskih organizacij. Proslave se je udeležil tudi Tajnik Stranke. Med Villo Glori ln Parioli-jem se 1e ski fašistični direktorij in izročil prapor atenski fašistični orsranizaciji. Tajnik atenske fašistične organizacije je poročal o delovanju fašistov od konca italijansko-srškr vojne dalje. Posebej je govoril o podporni razmestilo 150 bataljonov fašistične moške rJcciji organizacije. Na zborovanju so pri-mladine. Prireditve se je udeležila tudi ve- 1 redili velike manifestacije vladarju ln Du-lika množica ljudstva. Ves flamln^ki tn ceju. pariolslti okraj sta bila polna ljudi. Ta;"nik Stranke je prispel k svečanosti ob 10.30. Zvezni podpoveljnik rimske fašistične mladine Eksc. Vidussonlju je podal raport, nakar je Tajnik Strruke pregledal fronte razvrščenih oddelkov, dolgo kaka 2 km. Nato je stopil na tribuno, na kateri so se med tem že zbrali zastopniki raznih oblasti, med njimi prosveni mirister. poveljnik ar-mijskega zbora, poveljnik obrambe in tudi jeruzalemski mufti. Na tribuni je bilo tudi nno?o vojnih Invalidov. Za družine v vojni padbh obveznikov je bil določen poseben častni prostor. V pričakovanju defileja se je Tajnik Stranke tovariško razgovarjal z vojnimi Invalidi. Kmalu se je pričel defile. Mladina je nastopila z velikim navdušenjem 150 bataljonov rimske GIL je podalo sliko ponosne discipline in moči. Pred oboroženimi oddelki moške mladine so korakale ■eMke formacije. Oddelki so nastopili v velikih blokih. SleiiiH so jim oddelki s*anlte^cev in pomožne s'užbe. Nastopili so bataljoni kolonijalcev. športnikov, komarjev, mušketirjev, motorizirane skupine, oddelki planincev, mornarjev, vesla če v. letalcev in konjenikov. Tajnik Stranke je posamezne oddelka pozdravljal po rimsko. Ljudstvo je nastopajočim oddelkom navdušeno vzklikalo. Ob zakliu^ku defileja pa je prišlo do splošnih silnih ovacij za I>uceja. Proslava v Bukarešti Rnkarešta, 23. marra. s. Italijanska in albanska kolonija v Bukarešti sta že včeraj praznovali 23. obletnico ustanovitve fašističnih borbenih organizacij. Svečanosti se je udeležil tudi državni podtajnik prosvetnega ministrstva Eksc. Giudice ki se pravkar mudi v Bukar«*č*i. Prisostvovali pa so ji tudi italijanski poslanik ter zastopniki rumunskih oblasti. Slavnostni govor je imel državni podtajnik Del Giudice. Svečanost v Atenah Atene, 23. marca. s. Tudi v Atenah so včeraj praznovali 22. obletnico ustanovitve fašističnih organizacij. Svečanosti so sq udeležili italijanski poslanik Chigi, poveljnik italijanskih oboroženih sil v Grčiji general Geloso. zastopniki narodnosocialistiO-ne stranke v Atenah, italijanske reprezentance, skoraj vxi fašisti in člani italijanske kolonije. Prireditev je vodil inspektor stran- V Švici Bern. 23 marca s. Tudi v Bernu so Italijani v svojem tamkajšnjem fašističnem domu proslavili obletnico fašističnih organizacij. Hkratu so se spomnili tudi pokojnega vojvede Aostskega in njegovih junaških del in žrtev. Na zborovanju sta govoril, i fašistični konzul Mi:raj in poslanik Ta. maro. Tudi na tem zborovanju je prišlo do manifestacij za fašistično domovino. Na Dunaju Dunaj. 23. marca s. V dvorani italijanskega generalnega konzulata na Dunaju je včeraj Italijanska kolonija, skupno z delegacijami italijanskih delavcev, ki so zaposleni na Dunaju, priredila svečanost v spomin na 23. obletnico ustanovitve fašističnih organ'zacij. Na zborovanju je govoril nacionalni svetnik France Angelini. Zborovanje je vodil italijanski generalni konzul Romano. Nacionalni svetnik Angelini je obeležil 23. marca 1919 za izhodišče pohoda za pridobitev delovnih pravic socialni, industrijski in kmetijski razvoj Italije v vzgledu vsemu svetu. Obeležil je tudi dogodke sedanje vojne. Zborovanje se je zaključilo z velikimi ovacijami Duceju ln prepevanjem patriotskih pesmi. Fašistična milica v Zagrebu Zagreb, 23. marca. s. V Zagreb je prispela četa Crnih srajc bataljona »M«, ki se je junaško bor-1 na al Danski fronti. Četo so sprejeli italijanski poslanik Caserta-no, vojaški ataše pri italijanskem poslaništvu in drugi poslanski funkc onarji ter častniki italijanske vojaške misije. Četa je odkorakala v vojašnico v bližini športnega igršča. Tam je bila kratka, vojaška parada, ki ji je prisostvoval inspektor miiič-nćk h oddelkov, doieljenih IT.. ai-mJii general Montagna, poveljnik ustaške milice in več hrvat-skih višjJi of-cirjev. Poslanik Casertano je pozdravil oddelek faš -stične m-Lce in naglasil, da bo njeno delovanje v Zagrebu ustvarilo atmosfero stvarnega tovarištva s hrvatskimi in nemSkinu voj-n mi tovariši. Opozoril je na veliki pomen simbola >M« in poveličeval vojaške sposobnosti fašistične mii ce. Četa je ob zaključku z r onskim koi akom def .Urala pred poslanikom ln ostalimi zastopniki oblasti. VeLka množica ljudi se je zbrala v bužini in občudovala nastop fašističnih miličnikov. Miičniška četa bo ostala v Zagrebu. Položaj Avstralije je postal nevzdržen a je docela odpovedala, pomoč Amerike pa je nezadostna Na fužnozapadno pacifiško otočje Tokio, 23. marca. s. V tukajšnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o avstralskem položaju in ugotavljajo, da je s strateškega in gospodarskega vidika popolnoma nevzdržen. Spričo vojne se je avstral-sk iizvoz silno zmanjšal, na drugi strani pa so se prav zaradi vojne izdatki močno povečali. V tem tiči tudi razlog spora med konservativno stranko z edin jene Avstralije in delavsko stranko. Stranka zedmjene Av-stral.je je zmerom sodelovala z Veliko Britanijo, delavska stranka pa se je opirala na povsem nacionalna načela, Od leta* 1939 je bila stranka zedinjene Avstralije s pomočjo Anglije v premoči. Za primer spora na PaciiiKu je trdno računala na odpor Smgapura in na ameriško intervencijo. Zato je v ojačeni meri podpirala Veliko Bn taru jo in ji poslala na pomoč tudi poseben ekspedicijski zbor. V Avstraliji je 7 milijonov prebivalcev. Vojnih obveznikov je približno 1 milijon. Iz njihovih vrst so zbral: ljudi za ekspe-dicijski zbor, ki je štel okrog 250.000 ljudi. Ta zbor se je boni v Alriki, na Bližnjem vzhodu in na Malajskem polotoku. Večina prebivalstva je bila proti temu, da so se Avstralci bctfiii na tujih tleh. Po padcu Smgapura in Nizozemske Indije je spričo tega položaj Avstralije posta - atastro-falen. Avstralski ekspedic-jski zbor je bil zaradi neprestanih porazov hudo okrnjen in v veliki večini so se uk.nile tudi vse pomorske prometne zveze Avstralije z zunanjim svetom. Avstralci so se prepr-čali, da angleške pomoči ne bo> ameriška pa da ne bo tolikšna, da bi bila varnost Avstralije zajamčena Avstralci so sedaj prisiljeni, da sam; poskrbe za svojo obrambo. Japonska pa napram Avstraliji ne izvaja poLtike, spričo katere naj bi se ozemlje pod japonsko oblastjo povečalo. Njen namen je le, spraviti deželo iz položaja, v katerega jo je pognala vladajoča stranka in ji vrniti svobodo tako. da bi lahko postala element aktivnosti m reda. Obnovite naročnino! Sanj;haj. 22. marca. Izvedelo se je, da je bila 200 km južno od otoka San Cristobal. ki pripada Salomonskemu otočju, velika formacija japonskih vojnih ladij. Brodovje pluje proti Novi Kaledoniji. Mornariški krogi v Londonu te vesti ne potrjujejo in tudi ne zanikajo. Razširile pa so se kombinacije, da namerava japonsko vojno brodovje v kratkem prevzeti južnozapadna pacifiška otočja, Ponice, Fidži, Chersterfield in Novo Kaledonijo. (Ultime notizie.) Zasedba Sumatre Petang, 23. marca. s. Zasedba otoka Sumatre se v nag-lici nadaljuje. Odkar je bilo pretekli torek zasedeno mesto Petang, ki je velikega strateškega pomena, so Japonci ujeli okrog 1.700 angleških ln nizozemskih oficirjev in vojakov. Tokio. ?3. marca s. S Sumatre poročajo, da so japonske čete osvobodile tri japonske žene in 150 nemških državljanov, ki 23 letnica issijev Ljubljana. 23. marca Pred 23. leti. 23. marca l 1910, so se na milanskem trgu San Scpolcro zbrali ustanovitelji Fašističnih organizacij; začela se je nova doba. Ta zgodovinski dogodek, ki je bil ninrdn tedaj omalovaževan in ki njegovih posledic nekateri niso mogli dogledati. je pa bil eden največjih po prvi svetovni vojni. Tedaj se je začela revolucija, ki je začela spreminjati obraz sveta in polagati temelje novemu redu. Ustanovljena je bila organizacija in se razrasla \' silo, ki zdaj odloča v svetovnih zadevah. Tedaj je bila Italija bolna na smrt: vojna, socialno vrenje, razkroj, ki ga je pospeševala slaba uprava, nedelavni ljudje, ki so iskali po\'sod !e lastne koristi, nered — i\se to je pahnilo državo na rob propada. Komunizem se je začel nevarno siriti, znaki bližnjega propada so bili vedno bolj očitni Kdo je veroval v prerojen je, kdo je pričakoval, da se bo iz razsula dvignila nova, močnejša, stvariteljska država, potna mladostnih sil in vere v \-e?iko bodočnost? Tisti, ki so verovali, so se zbrali na trgu San Sepolcro in zdaj njihovo ime imenujejo v vsej Državi s svetim spoštovanjem: Sansepoleristi. Danes obhaja vsa Država znameniti jubilej: v vsej Državi se zbirajo ediniče mogočne Fašistične organizacije in v velikih mestih ocenjujejo zgodovinski dogodek Sansepolkristi, ki so za to v resnici sami najbolj poklicani. Videti so rast organizacije, sodelovali pri vseh njenih bojih in stremljenjih, a zdaj v urah velike odločitve še vedno niso veterani, temveč sobojevniki. Kakor so se zavedali, kako odločilen trenutek je bil za Državo tedaj pred 23 leti, tako se zavedajo tudi zdaj, ko so v boju zopet z enim in istim sovražnikom. Toda ne le oni: mogočne falange so za njimi. Pred 23 leti je bilo samo nekaj izbranih borcev, ki so trdno verovali v svojo moč. v narod in Državo, zdaj so pa za njimi množice in armade. Zdaj jih potrjujejo v veri dosedanje zmage in prepričanje v končno zmago zori od dne do dne. Letos obhaja prvič jubilej ustanovitve Fašijev tudi naša pokrajina. Na zunaj ni velikih proslav, saj živimo v času, ko je delo prvo in prazniki nas morajo samo izpodbujati k nadaljnjemu delu. Brez hrupa, v zbranosti, zavedajoč se svojih zgodovinskih nalog, v spoštovanju do žrtev, ki so padle v tej veliki revoluciji dveh desei^ %ij. se zbirajo pripadniki organizacij na svojih zborovanjih. V duhu si obnavljajo zgodovinsko sliko v Milanu pred 23 leti in vse izvojevane boje in v duhu vstaja pred njimi velika bodočnost Države. so jih spravili v neko koncentracijsko taborišče v Port de Kaku, 90 km severno od Petanga. v. Papen v Ssiiji Sofija, 23. marca. s. Nemški poslanik v Ankari von Papen je na svojem potovanju v Berlin včeraj zjutraj prispel v Sofijo. Na postaji so ga sprejeli načelnik kabineta zunanjega ministrstva ln bolgarski poslanik v Ankari, ki se ta čas mudi v Sofiji. Von Papen je ostal ves dan v Sofiji in je bil pri ministrskem predsedniku Filovu ter zunanjem ministru Popovu. Davi je odpotoval dalje v Nemčijo. Cripps v Kairu Berlin, 22. marca. Izvedelo se je, da je sr Stafford Cripp3 prispel v Kairo, kjer se je takoj sestal z zastopa ki tamkajšnjih angleških oblast; Ln poveljniki oboroženih s:i. ki so razmeščeni v Egiptu. (Ultime Notizie.) Angleške intrige v Španiji Senzacionalna razkritja Španske policije — Angleži so snovali novo zaroto proti generalu Francu Madrid, 23. marca. s. Španski policiji se je po dolgi preiskavi posrečilo Izslediti celice takozvane marksistične mladine, ki so bile dejansko v službi angleške informacijske službe, ki se z vsemi sredstvi prizadeva, da bi ovirala delo španskih oblasti in obnovila v fipaniji režim, ki bi odstavil generala Franca. Pri preiskavah so zaplenili mnego dokumentov, iz katerih Izhaja, da Angleži, ki so se proglašali za prfjateijske špansKe vlade niso zamudil nobene prilike, da ji ne bi povaročili težav in so po svojih diplomatskih ln konzularnih zastopstvih podpirali boljševiški pokret z denarjem in propagandnim gradivom. SenzarionAlp/i odkritje proti režimske or- ganizacije je napravilo v vsej deželi najgloblji vtis. Kdor pezna španski ponos, zlahka presodi, kako veliko zgražanje je izzval v vsej Španiji angleški manever, da se v deželi spet zase je nered. Vohunska organizacija, ki je nastopala pod pretvezo socialnega in revolucionarnega pokreta, se je d03lej '-mikala kontroli oblasti, ker so njeni člani nastopali z vsemi najraznovrstnejšimi sredstvi in se pojavljali po lokalih kot berači, po tovarnah kot ■peclaiiziranl delavci itd., zbirali pa so v resnici informacije in jih sporočali svojim voditeljem, ki so bili v neposrednem stiku z Angleži. NEDELJSKI SPORT »SLOVENSKI NARODf.pootu '.jek, 23. 1M2-XX fiter. 67 Nogometna nedelja brez presenečen] V vodstvu nič novega — Roma in Vicenza zopet poraženi Največja stiska za mesta je v sredini tabel obeh Ljubljana. 23. marca Včerajšnje tekme v okviru XXI kola za italijansko nogometno prvenstvo v diviziji A SO M končale po pričakovanru Upravičeno trdimo to tudi za poraz R^me v Milanu, saj njeni uspeh; oziroma boljše neu spehi v zadnjih tekmah kažejo stalno tendenco k popuščanju. Moštvo s-ice-r se n: dokončno zaigralo vseh šans. vendar bo morda ravno včerajšnja izguba točk odločrlna. Tonno je včeraj premagal Napol! 'n VO-di z nasJcokcm dveh točk prod Vcnezio. Toda tekma v Tcr-.nu bi se bila kmalu sprevrgla v največje presenečenje posebno če pomislimo, da jc Napeli v tabeh na predzadnjem mestu. Do 43. minute prvega polčasa je Napodi vodil 3:0' Nap->':ranci so začeli » silnim ©lanom in vse nj hm-e vrste so dobro d olova le posebne pa še napad Tr/rnci sc se morali braniti na vse prerte-£*e. vendar niso preprečili, da bi jim Napolitanci v Q.. 23. m 24. minut' ne potresli mreže Kasneje so pa popuščal, in po:asi je iniciativo prevzemal Tonno. ti je še do odmora v 43. in 44 minuti znižal na IrZ Izenačen ia je Vspo! tance rešiJ SOdnik. ki je odžvižgal polčas v trenutku. ko je brla žoga neubrani J!vo na poti v njihovo mrežo. V drugem poičaMj pa so To> rinci bili v popo'n: premoč; in ie N'apo!" docela popustil V 20. 25 in 31 m:nut; so zab;h še tri gode in i tako zagotovili potrebni točki. Venera je doma sprejela dragi torinsk1' klub Juventus. ki mu je zveza diskvaHfici rala za tri node-Jje dva najbrrfj^a igralca zaradi ^papiJov na tele mi prejšnje nedelje r AtiLanto. Venezia je prišla \ prednost ie v pTvcm p*/:..su z dvema zeoil rkoma kar je potem o&talka v 16metrskem prostoru je sodn k diktiral enajstmetrovko Streljal jo je leva zveza Coschia, p*xlal p« je žogo mimo vrat. Se!e sedem rcvnut pozneje je ist: igralec zabil goi in izenačil stanie kar je ostalo do od mora. V drugem polčasu je vpet prv; spremenil razmerje M mo >"edni; napada'ee Boffi je v 4 minuti povijal na 2 1 v 20. minuti pa desno krilo BM'ano na 1 1 Zm-aak> je potem stanje desno krilo Kneziu v 37. minuti, pet minut pred koncem pa ;e Bo-ano p^tavil končni rezultat na 4:2. Genor« je ^xsto\aIa v B( rgamu proti Atalanti. Va pot je Sla de'oma zaradi di-skvalifikactje, deloma zarad"' dru končni rezultat v 26. mmuti ko je drsna zveza Pisa potresel tretjič mrežo gostov. B'^'ocjna. 'an'V-'Vn- |w ■ ie vgera1 na-St<»pfla t Triesru. TrestM ie s pravilno takt!ko usptfo odvzeti ji obt točk: in si tako z dvorna za porod n;ma rra^ama irdit-no izboljšati položaj Za T nest4 no je bi^ uspešen v 23. minuti drugega po'čssa levo krilo Ferrari, potem pa se je trmStvo omeđio na obrambo in ocuva'o rezultat do konca. Z včerajšnjo rma?" se je Triestina trrr-s*^9 na 8. mesto v tabeli. V Firenc: ;e F'-vrer.t na :7datno porazila Ambrosiano. Vrsto goiov je o*\t>tt1 njena desna zveza Penzo v 23 romirti. V drugem po7času ra ie h:! usne^en zlasti njen sred-nf* napad ilec Cei. ki je povišal rezultat v 10.. 24. in 40 m;nut; AmS-nrani ic us-ne-kt zabiti častna gol Končno ;e v Genovi LVgirra pora Ha te^no M od eno. Podrobno so rezultati naslednji: v Firenci Fiorentma—Ambrcr*iana 4:1 (l.~0) v Romi: Lazio—Livorno 3 0 (2:0) v Geneni Li&iria— Modena 2:1 (1.0) v Torinu: Torino—Napoli 5 3 (2 3) v Tricstu: Triertina—Bo*cmna 10 fQ"0) v Rergamu- Atafanta—Genova 0:0 v Vsneziji Venezia—Juveniu* 2 0 (2-0) v M:'anu- Mitano—Roma 4:2 (1:1). Tabela na ie takale: Torino (35:25) JO, Venezia f2Q 1M 28 Roma (32:18) 27 Genova (32 21) 24 Laz o (38:28) 23 Tuventus (^2 ^0) 22. Bo'osna (34:25) 21. Tne*tina (20 22) 21. Mitano (40:34) 20. Ata'anta (27:27) 1Q Ambrosia-na (25:29) 19, Fiorentina (33:38) 19 Lieuria (30:37) 19. Li%-orno (25:38) 18. Napo* (22:40) 14. Modena (14:42) 12 V diviziji B j« Ban s tesno zmago nad Ale6^^ndr-.o, ki &e na^io iz-^tjo! ja z tabele, on ranil vodstvo 4© naprej. Vicenza p* je včeraj fc^naviia že drujji poraz ki jo je potisnil celo na četrto meMo. Drugo je pnpadio Pado\-i. tretje pa Novari ki je v Lodiju premac jc zjsti uve'ia^l njihov izvrstm nap.id ie tchn:čno moćno prekašal domačega Južnoameriško tenisko prvenstvo odpovedano popisna ft(?enc^ia Centra^evror« poroča / Ria de Jane^ra. da :e bilo v zadnjem hi pu odpo\e>dano južnoameriško tenisko pr ven'itvo ki bi moralo b-t' kot veUka športna man:fc*+aciia v brazilsk' prestolnici fVi reditelji utemeljujejo odpoved z vel k'nr re?.i\ami ki »o združene z nabavo za-^o^t ne ko!ič;ne tog za tako velik turnir Delo na pa so težave rudi s potovanji, ker je bil promet delno ome'en G'a** o poroln- ustavitvi sportnec« deH •^rhaia tiub iz A\-vtraliie. k;er ie vhovna športna z\-eza odpo\ oda!a vse »rKvrtnc pr redit\"«c. V Bolo^ni tek na 10 km Povel'srro VI. lepi k železnic mil-ce v Boloijn- Te včeraj priredilo tek na 10 km. ki so se Oa ude!ež:!i -levin; znani tekačv med njim; tudi zmagovalec v cros-countr>* iu Co>Tan:-no Sa^atore Tekmovanje je močne O'viraio <]c^nno vreme. Zmagal je Bevilacqua, drujri je bil Costantino trc*;; Pado\-am in četrt? Monari. Obenem so tekmoval: tudi v hoji na ena-r:o razdalja Nov spored v Veselem teatra Ljubljana. 23. marca V soboto zvečer in v ne*leljo so v »Ve-še'em teatru« daja.; no\-. 17. sor^Tod. Fva-cor na dosedanjih predstavah, se ie rudi to pot zbralo mpor»o-tevi!no obvjnstvo. ki ie z napetostjo sđedil© novim točkam. Nov

nastopaj', gdć. Kovareva. ga Go- rin:kova in g. Kovic. Posrečena je bila zaključna točka šaloigra »Mutec«. v kateri nastopajo: gg. Gornšek. Pirnat. Verdonik in Potušek. Nenorncga maJorneščana v zobozdravniški čakalnici, ki ae ne man sprijazniti z »mutasrim« pacientom, je dovršeno podal Dolinšek Smeha kar ni bote-•lo biti konca, le konec je razmeroma razočarali Novi spored v »Veselem teatru« je v spojnem posrečeno sestavljen neumestne so bile le včasih predolge pavze med odmori, odnosno med postirneznimi točkam in naM*"apom konferan&ieja. Salju- spored mora biti predvajan 9 filmsko naghco in nc sune poenat odmorov. ObčdTisrvo ie za- pu*tiio dvorano dobre volj«. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Korais rtata za. Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 30. DX 1942 v Metliki za govedo in praaiče; dne 31. ITI. 1942. v Novem mestu za govedo io pra*iCe; đne ?1. Hl. ID42. v Mokronogu za govedo in prnSioe; dne 1. IV. 1045. v Vel kih Laaeah za Eovetio ln praSiCe; dne i. rv. i.»ri. v Logatca za govedo tn prašiča. S Spodnje Štajerske — Vojni doživljaji v besedi In Bilki. Vojni slikar nadporoenik Trenk je bil z generalom Dietlom na bojiščih na Norveškem. Finskem in v Rusiji. Svoje slike je razstavil tudi v nekaterih mestih Spodnje Štajerske. Razstava je bila prirejena pod naslovom »Planika in lovor-«. O svojih vojnih doživljajih v teh deželah bo pa predaval po Spodnjem štajerskem ln si :er v Mariboru v sredo 25 t. m., v Šoštanju v četrtek 26. v Trbovljah v petek 27. in v Ptuju v soboto 28. t. m. O vojnih doživi a jih v deželi pol--ločnega. solnca pa predava kapitan dipl ing1. Ingromer Dosudil, čigrar predavanje v Mariboru je bilo razprodano ln je vzbudilo sploSno zanimanje, pa tudi zasluženo občudovanje. Njegovi barvasti posnetki z ruskega bojišča nudijo zanimiv vpogled v ju-irJtvo nerrSldh vojakov daleč pori na severu. Kapitan Dosudil bo ponovil svoje pre-dr vanje jutri v LjutomeruT v sredo v Slovenski Bistrici, v četrtek v Dobrni, v petek v RogaSki Slatini in v soboto v Celju. — Spominska »vezanost v 8t. Lovrencu na Fohorju. V okviru počastitve spomina padlih nemSkih junakov je bila v nedeljo 15. t. m. v št. Lovrencu na Pohorju svečano odkrita spominska plošča 77 v prvi svetovni vojni padlim vojakom in dvema iunakoma sedanje vojne. Svečanosti je pri- ..stvovalo vse prebivalstvo. Poleg svojcev padlih vojakov ln vojnih Invalidov so bili r.avz-^či tudi vodja okrožnega urada štajerskega Hcimatbunda, župan ln zastopniki pc^dinih uradov. Trg pred lepo okrašeno spominsko ploščo je bil poln vojačtva, udeležencev prve svetovne vojne in nemške • adine. Vod;a krajevne skupine je po odkritju položil na spominsko ploščo venec Heimatbunda. Svečanost je bila zaključena s prepevanjem ljudskih pesmi, ki jih je pelo vse zbrano občinstvo. — Cepljenje proti david r ptujskem okrožju. Šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je odredil, da bo v aprilu v vseh občinah ptujskega okrožja cepljenje proti davici. Cepiti se bodo morali dati otroci, rojeni v letih 1933 do 1939. Dosedanje Izkušnje z zaščitnim cepljenjem so pokazale, da je to zelo učinkovito sredstvo proti davici. — Težka nesreča. V toreK ae Je pripeti'a na železniškem prelazu pri Pesnici težka nesreča. Tik pred zatvornico, ki se ni bila spuščena, je ostal voz z vol ovako vprego. ko je privozil vlak. Vola sta ae ustrašila vlaka in podrla 10 letno delavčevo hčerko Ludviko Laufer, ki ji je stopil en vol Se na glavo. K sreči se je zatvornica Se pravočasno zaprla, sicer bi bila nesreča Se mnogo hujSa. Nesrečnemu otroku je pa Slo čez glavo tučH eno kolo tako, da Je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. nanjem in solzami? Lorient je skomignil z rameni. — Evo ti primera površnega presojanja po golem videzu. Ker je Lidija izredno nežna in dražestna, očarljiva kakor rajčica, jo smatraS za slabo, površno, plaho, in omahljivo... Prepričan sem pa. da se motiš. Da, luibi vse. kar more nuditi človeku razkošje in pravico Ima do tega. saj sva bogata Da, to je razvajen otrok, ki ničesar ne ve o življenju, ki ne pozna denarnih vprašanj, ki se da ujčkati udobnemu, brezskrbnemu ii\*ljenju. do katerega ji daje pravico ni ena lepota. Toda v teh šestih letih, odkar sva poročena, sem jo dobro spoznal, o tem si lahko prepričan. In vem. da bi rajčica našla v sebi dovolj poeuma. če bi naju zadela kruta usoda, razvajeni otrok bi ne klonil glave, ne plakal bi, temveč bi pogumno pogledal nesreči v obraz. — Dragi moj. rajčice, kakor praviš, nimajo moči. da bi kljubovale udarcem usode. To ni nrhova krivda. Toda Izključeno ni. da se ne motiš V nekaterih ženskah in sicer baš v navidezno najnežnej-ših. se najdejo neizmerni viri energije. Gotovo se motim, seveda, da me sili iz-(Fuba v brideu v črnogledost... Zbogom do jutri. . Sefla sta si v roke. Desmiire* je nadaljeval svojo pot po bulvarju Lo- r-fe->* ie pa r,nvil levo proti rroiemu domu. TeJVe mMI «»o mu rolile ne »lavi. r3es- mur#«ov# besede se b»1e «nro#'1# v n«eni vnrašanie. o »rv^em fiiknli ni razm^ljal. ki at *• se n'koli n1 z*st«v*l Čeprav le nrei u*evartal. wro f« *f!o zdaj jasno. d» prav aa »rmv »e w>ef bftia. le! ?• 4#lffe r nt!m z-'vl*ente m Id ga je tsko neJmo oazi val »meja rajčica«... Kaj ko hi Lidija J Koncert pianistke Rossane Bottai Drev; ob 18.30 bo v veliki Filharmonični dvorani klavirski koncert pianistke Rossane Bottai z naslednjim sporedom: 1. VI-valdi^ Koncert v d-molu. 2. Chop.n: Seher-zo v H-moiu. Dve etudi. Poloneza v as-duru. 3. Musella: Marina. Pick - Mangiaga-lli- Rondo. L. szt: Rapsodija st. 2. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice in pred pričet-kom koncerta v veži Filharmoničnega poslopja. — Kaznovani veriznlkL Oddelek za nad- zorstvo nad cenami pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru je kaznoval prejšnji teden več obrtnikov in kmetovalcev z^.ia : navijanja cen. Kazni so bile večinoma denarne, nekaj pa tudi zapornih. Poleg tega je bilo zaplenjenih mnogo živil, ki so jih skušali veri2niki vtihotapiti v mesto. — Novi grobovi, V Mariboru so umrli: prekajevalec Vaclav Ledvinka. star 65 let, železniSki vpokojenec Ferdinand Dreo. star 66 let, bivSi mesar Gregor Schrott, star 72 let, stekiarjeva žena UrSula Zlbcrt, stara 47 let, vlSji režiser Artur Hey z Dunaja, star 59 let, železniški delovodja Ernst Hel- denkummer, star 49 let, kovačev sinček Franc Gomsi, zasebnica Marija SuSterSlč. stara 73 let, hižru posestnik Jakob Ilarlng, star 91 let, vini čar Josip S«*r, star 73 let. zasebnik Martin Domlnho, star 81. let in delavčeva hči Kristina Rmetee. stara 18 let. Rejcem malih živali Ljubljana. 23. marca Ko nastopi pomlad, začno mali gospodarji, rejci malih živali skrbeti za nov sarod. h*n kokoSjeT-ejJ je zlasti važno, da se izvale piščanci že aprila, ker le taki do- rastejo do zime in tedaj, ko je pomanjkanje Jajc največje, že tudi neso. Prehrana jajčaric. ki pozimi neso je s tem poplačana, medtem ko je prehrana pozneje iz-valjenega zaroda brez koristi, ker te jar-čice začno nesti Sele naslednje spomlad. Prav marca pa kokoši Se ne kokajo rade Tako smo v tem času navezani predvsem na umetno valjenje. In DruStvo Mali gospodar v Ljubljani je začelo zbirati prllavc za umetno valjenje Zanimanje Je ve'iko Društvo vabi vse. ki so prijavili, da žele umetno izvaljene plSčance, da se zglasljo najkasneje do 26 t. m. v društveni pisarni na Gallusovem nabrežju 33. da dobe naslove dobaviteljev valilnih jajc, da si jih nabavijo in oddado društvu, ker bo društvo s 27. t. m. začelo izvajati umetno valitev. Prijavijo se lahko tudi novi reflektanti. V pisarni dobe podrobna pojasnila. Isto društvo bo med rejce tudi letos razdelilo plemenske živali. Predvsem bo razdeljevalo kunce, koze in po možnosti tudi perjad. Reflektanti morajo društvu prijaviti želje najkasneje do konca marca živali bodo dobili predvsem člani, ki lahko uspešno goje zdvaU tn bodo lahko vrnili živali iz prireje. Z razdeljevanjem želi društvo pospešiti zanimanje za rejo čistih pasem m omogočiti zlasti manj premožnim, da dosežejo dobro rejo. Radio Ljubljana TORFK, 24. MARCA 1942-XX 7.30: Porfčila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba — \ odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Krncert pianistke Rossane Bottaie 12.40: Koncert vio. linistke Francke Rojčcve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 13: Napoved časa — poročila v ta.^janščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20 Filmska glasba — orkester vodi dirigent Zeme. 14: Poročila v italijanščini. 14.: 5: Radijski orkester, vodi dirigent Drage Mario Sijanec — Pisana g!as_ ba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sodobne italijanske glasbe, vodi dirigent Ettore Gracis 19 30: Porcčila v slovensčLni. 19 45: Kvintet harmonik. 20: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 20.20: K.nnentar dnevnih dogodkov v slo-venčini. 2035: Koncert Izvaja papeški zavod za sveto glasbo s sodelovanjem družbe EIAR — v odmoru predavanje v slovenščini. 21 Sf. Zanimivosti v slovenščini. 21.45: Cvetlične pesmi 22.15: Sprehod v pomlad - orkester vodi dirigent Spaggiari. 22.45: Poročil^ v italijanščini, SRKOA, 25. MARCA 194*5-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — v odmoru napoved časa 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert ter-ceta sester Stritarjevih. 12.40: Trio Am-brosiano. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.15: Potočilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: OrkestraLit* ln vokalna glasba — vodi dirigent Petralia. 13.50: Operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert kia-rinetnega tria 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15; fianistični duo Seifert-DemJSar. 17.35: Filmska glasba — orkester vodi dirigent Zeme. 19: »Govorimo Italijansko*, poučuje prrl dr. Stanko Leben. 19.30: Po_ ročila v slovenščini. 19.45: Avgust Stanko I igra na harmoniko. 20: Napoved časa — poročila ' italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v siovenSCini. 20.40: Prenos iz gledališča >La Fenice« iz Venezi©: drugo in tretje dejanje opere >Zastava sv. Jurijac Glasba M.lria Peragalla — Predavanje v slovenščini. 22.15: Koncert so-pranistke Marije Fiorenza. 22.45: Poročila v italijanščini. (Setežnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 23. marca: Viktori-jan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prva žena Kino Sloga: Veseli doživljaji Kino Union: Sancta Maria Kino Moste: Neopravičena ura ln Para* da smeha Koncert pianistke Rossane Bottai ob 18.30 v veliki Filharmonični dvorani Razstava mojstra Fr. Krnija ln generacije najmlajših v galeriji ODersnel na Go- sposvetski cesti DEŽTRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Res!jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vifi — Tržaška cesta. Naše gledališče D K A M A Ponedeljek 23 marca; Zaprto, ToreK, 21, n ar ca: ob 17.30 Konto X. Premiera. Red Premlerski. »Ronto J i je naslov zelo zabavne veseloigre, kj sta jo napisala znana pisat .ja Bernauer in Oester. L>elo imenujeta veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh*. Deja.ijR se suČ2 okrog misterijoznega konta X, ni ga je ustanovil advokat da bi pomagal vfajbozani rodbini ljubi, enega dekleta. To ^.elo, ki vsebuje veliko moško Komično vlOftti je imelo na številnih odrih velike us>«:>.e. Igro ie zrežiral MIlan Ko-šič. Premi ra bo v torek za red Premlerski. OPERA PoneaeljoK 23 marca: Zaprto. Torek, 2 4. marca: ob 17. Don Pasqu<-i©. Red A. Nesreča Ljubljana, 23. marca Od sobote do davi je biio v ljubljansko bolnico sprejetih nekaj več ponesrečencev kakor navadno. Med ponesrečenci je tu li precej otrok. Dveletna hči delavca iz 2e-limelj Jurka Jamnik je paula pod vos; ima hude notranje poškodbe. — Rudolf Lekšan. 411etni železni carski ključavn čar, se je ponesrečil pri delu; stroj mu je odtrgal dva prsta lev:ce. — Tr.letna Tatjana Asternik se je nevarno obrezala na desnici s pločevinasto škatlo. — Karol Selan, 291etni ključavn.čar iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desno nogo, ko je paJel pri igri. — Marija Rebanšek, 7lletna zaseb-rtca iz Ljubljane, je padla doma na dvorišču in si zlomila levo nogo. — Andrej Mi-klavčič, 31etnj sin strojevodje iz Ljubljane, je pri igri padel in si ran 1 koleno. — Jo2e Gruden, 61etni an posestnika iz Starega trga, je padel z lestve in si zlomil desnico v komolcu. — Mara Smolej, 40-letna gostiln- čarka iz Ljubljane, je padla na cesti in se ranila na glavi. — Joža Spacapan, 361etni šofer iz Ljubljane, je padel s kolesa in se potolkel na glavi. — Viljem Klamik, 31etni s:n železn carja iz Ljubljane, je padel na cesti in se rarul na obrazu. Z Gorenjskega — Ustanovitev športnega in telovadnega društva na Bledu. V kino dvorani na Bledu je bilo te dni ob veliki udeležbi ustanovljeno športno in telovadno društvo, ki ga vodi Metod Jekler-Tomez. Društvo Ima 10 sekcij in sicer za alpinizem, lahko atletiko, telovadbo, plavanje, tenis, nogomet, pingpong, boksanje in ročno žogo. Ker je na Bledu mnogo zanimanja za sport, se bo mlado dru- Stvo ?ctT'o lepo razvilo, kar bo korlstib tudi tujskemu prometu. DOBESEDNO VZETO — Zdravnik je rekel, naj se varujem vsake vlage, ker me muči revmatizem. — Saj to vendar nj tako hudo. — Seveda ne, človek ima čulen občutek, ko mora sedeti v prazni kadi in se umivati s suho gobo. res odrekla. Če bi prihrumela na njegovo glavo nesreča? Ali bi jo to res strlo, uničilo? Nova misel mu je šinila v glavo. Zapodil jo je, pa se je takoj znova vrnila. Da, sklenil je preizkusiti jo, prepričati se. — Ali je gospa doma? — je vprašal slugo, ko je vstopil v svoje razkošno stanovanje. — Da, gospod, v svojem budoim je. Lorient je izročil slugi klobuk in s vršni k ter odšel naravnost k ženi. Na divanu je napol ležalo v razkošnem okolju sredi blazinic dražestno. drobno bitje, nežno, umetniško pribarvanega obraza, otroških in sladkih oči, lahno zlaten-kastih las, ki so jo res delali podobno na-lopirjenpmu ptičku, nežna in konrneča, v domači, s koraldami obžiti oblekt — Dober večer, Maurice, — ga je pozdravila z lahkim glasom. .. No, kaj ti pa je? Lorient s« Je sesedel v naslanjač. Na njegovem mračnem obrazu so se poznali sledovi obupa. Roke so se mu tresle. — Žalostne vesti, srček moj, — je odgovoril z votl'm glasom . . . Zelo žalostne. Uničen *em ali skoraj uničen. Drzne špe-kuiaeiie. bankir, ki le užival vse mole zaupanje, ie pobesni! Skratka, lotiti «e moram dela. da reSim. k^r se Se da Tovarna, ki 'mam v nji vložen kapital, je v kor.lrurru. — To je atraino! — 5« zacepetala Liti 11 a. TVla it nekolike nrebledela Lor'ent Jt dobro irral rvrHo vlogo in pri tem Jo je — Moral se bom v v*em omeMri. — je nadaljeval — Nobenega avtomobila. Za- bav bo konec. Oddati bom moral v najem večji del našega stanovanja. Služin-čad odpustim. Eno služkinjo za vse bova morda lahko obdržala. Toda kaj za to! Boril se bom z vso svojo energijo. To bo težko, več let trajajoče delo, toda zmagal bom. — Kaj pa moja dota? — je vzkliknila Lidija naenkrat in planila pokonci. Bože moj, prav sem jo ocenil, ponudi mi jo, da bi mogel kljubovati nesreči, je pomislil Lorient. — Tvoja dota je seveda nedotaknjena, — je dejal na glas. Molčal je in čakal, kaj poreče na to. — Cuj, Maurice, — je dejala končno Lidija s samozavestnim glasom, ki ga mož še nikoli ni slišal iz njenih ust, — ne smeS kloniti glave. Nesreči morava pogle-diti možato v obraz. Nisem otroška, niti površna, kakor si najbrž mislil. Ničesar ti ne očitam, toda morda bi bil storil bolie v lastnem interesu, če bi se b'.\ pred Spekuliranjem posvetoval z menoj. Toda pustiva zdaj to. Glej. kako jaz presolam položaj: v takih razmerah seveda nočem ostati tebi v breme. Saj boš imel dovolj dela in skrbi, če se boš hotel izkopati Iz te ksSe. Jaz bi te pri tem samo motila in ovirala. Vrnem se k svojim staršem, vedela me bosta. In ker je drugo nad- srrople nlune pa^če Dramo, si uredim stanovanje tam S sebol vzamem samo knmnrn'ro Pavlino, ki sem *e vaiena Ro-AfteTfn skoral nikoli ne rpb'ta svolesa avtomobila in rada mi ga bos+n prepustila. Obredi od mole dote ml b^do zadostovale za obleke ln druffe porrebSčme. Mole fiv-Henle se v splošnem ne bo Izpremenilo. Vidii torej, da si zavoljo mene ni treba „Izvolite žabje krake« polžji zrezek?44 Postni specialiteti, ki sta bili nekoč v velikih časteh — Letos se je število nabiralcev polžev po grmovjih okoliških vrtov zelo povečalo Ljubljana, 23. marca fie 14 dni in letošnjega cerkvenega posta, bo Konec Letos ga skoro mamo opazili, se manj pa izkorcst-i; njegov .n gurmanakln preunosL, k_i so nekdaj naviuSevale posteče ga se meščana in kmeta. Sedaj ko se naglo Bvatjavljti tomce in se je zemlja ie dov.oora otiesla zimske prevleke, se že pojavljajo prvi Lskajci postnih aobnn in Sanjo po-.; gi movjem n po mlakah. Druga leta je bila sezona, za ia.be o pravniku sv. Juzeia že na višku. Slan trnovski in kraAovaki žauarji so že sukal; za njimi m oki og pomladanskega lova, ki je mnogokrat potekal z vsemi rekv-zit- roman uke, so se plttle vesele zgodbice, ki so se vednr končale z največjim zadovoljstvom in zauoščenjem, ko so žabji kraki ; t r.plavali« po grlu v želodec. Toda ne samo KraKovčan; in Trnovčani, ki se jim mora priznati mojstrstvo v tem hvaležnem poslu na Darjanskih vodah in v nekuanjih vo .ah m močvirjih ob opekarnah, tudi iz oddaljenejše okotce so romale žabje poslastice na ljubljanski trg. Ljubljanske gurmane so razveseljevali žabji kraki iz TjmiSlja, Komende, Sore in Iz Puštala pri fikofjt Loki, kjer so se uveljavljali sloviti žabarj:. Lov na žabe je bil v star .h časih opravilo, ki je bilo primerno ob vseh letnih dobah, razen pazim:. Zaoe so se morale jvati, če j Ji je zalotila roka spretnega -•tabarja, komaj so se prebudile iz zimskega spanja. Te so precej cenili, ker so bile nežne ji so imele odrte, rdeče skoke. Tmovcani s-~ žabe. ki so jih lovili o sv. Jožefu, uvrščal že v drugi lov in »plavke« so bile zanje najdonosnejše. Kasneje so prišle na vrsto zelenkaste :n marogaste, ki so jim stregli po življenju vse leto. Letos žabji lov najbrže ne bo bogve kako uspešen, čeprav bi bil naravnost hvaležen posel za želodec in denarnico. Marsikatera a mlaka se bo letos odlahnila, ker se Zabarjeva roka ne bo mogla stegniti do nje. Toda tem več se je zadnje ini pojavilo zaniniancev za drugo postno dobrino. Po vsej okolici so se razlezli mladi in start nabiralci polžev. Z moti ko, kratko lopato ali železno palico v roki kopljejo jo pod grmovjem in stikajo za polži, še Fpe zimsko spanje. Ponekod Je pod g iMJVjaui že vse razkopano. drugod je bil ^elu pcvrSnež. ki ga je gnala nagi ca v -zni, da bi ga tekmec ne prehitel. ni so se zadnja leta v svojth postnih jedeh precej pomehkuZili in ceno ao : • —orna le ribe: od trle polenovke do slastne sardelice v olju, to je bilo Se primcoM za njihov želodec. Vsekakor jim ni bilo mnogo oporekati, posebno če so bile te dobrote zalite t žlahtno kaplj co. m ribce zadnje čase ne silijo več v Ljub- \ k2r pa jih še pr.de. so tako >slane<. da so većom nedosegljive. Nj čudno, da se stare lepe tradicije z lahkoto spet uveljav- Ijajo. fnmerno pripravljeni so polit izvrstna jed. Cenili so jih že stari Rimljani. Posebej za velikonočni postne čas so jih v srednjem veku in kasneje re-Ji ziasu samostani po severni Nemčijt. Samostanski bratje poleg posvetitve svojih misli božjim rečem utegnili še vedno misLti tudi na dobrote to-stranstva. Veliki ljubitelji polžev so buli in so Se Francoz:, ki so znan. kot naj več j. gurmani. Na polžjJi jfarrnah« so redili na tisoče polžev. Kot posebne speciai.tete so veljali polži kuhani v vinu in polžji zrezki. Tudi v teh krajih je polžereja nekoč cvetela in donašala lepe dohodke in už,tke. V bohinjskem kotu, so jih čez zrno redili v ovsu, da so bili beli m rumeni kakor maslo. Poleti so po vrtovih izkopali široke jame, ki so jih preknli 9 pokrovom, pletenim iz Sibja. V jame so metali odpadke cd solate in polže. Ko je pritisnil mraz, so se polži zanli v zemljo, odkoder so jih zko-pali ln spravili v zaboje ovsa. Ko se polž prepusti zimskemu počitku. prevleče oi-prtino svoje hift-.ee z apnenčasto zaporo. Zanimivo je. kako ta žival kljub tej trdi pregraji srka ;z ovsa dobdo jedro. V zaboju so namreč po končan; reji našli vedno mnogo plev použitega ovsa. Tako je bilo nekoč in ko bi hoteli danes obnavljati spoštlj.ve tradicije, bi pnšl; v nemalo zadrego. Oves nam je potreben pač za bolj nujno živalsko in človeško prehrano. Tako so danes pol žar ji navezani na naravo samo. Polžev leze po svetu na milijarde. Saj ae preučevalci živalstva ne st! njajo n ti, koliko vrst jih je. Nekateri pravijo, da jh živ: Se okoli 5000 vrst, od teh 3000 s luš -co, drugi pa navajajo še znatno višje številke. Užitnih je le nekaj vrst, med njimi kot najboljši so polži, ki ž.ve po vinogra-iih z veliko rumeno ali rjavkasto h š.co. Zadržujejo se najrajši po gričevnatem svetu, v travi al: grmovju. Jeseni se zakopljejo 15 do 30 cm globoko v zemljo in traja njih zimsko spanje do aprila ali maja. Maja aL junija pa že ležejo jajCeca v zemljo. Enako už.ten je vrtn. poLž. ki je velik škodljivec ter ga mnogi vrtnarji koristno pokrmijo perutn-ni. Pr-pravljanje polžev kot posebn? spec'a-litete je bilo vedno posebna skrivnost največjih kuharskih strokovnjakov, k- so se udejstvovali pri imen,trii gospodi. Splošno je znanih več načinov, kako pripravimo na primer polževo juho, polže s hrenom, s k -slim zeljem m repo, pražene polže, p* iže z oljem in kisom in podobno. LTžitno pa ni vse polževo telo. Odstran. se glava in zadek. DNEVNE VESTI — Iz luž brnela lista«. »Službeni list za Lj .ko pokrajino« št 22 z dne 18. r.arca 13*2-XXX E, F. objavlja naredbo '\50kega Kom sarja: Prometna omejitev za avtonajemščke in za avtoizvoščke. — Odvetniška vest. Odbor Advokatske zr:om.ee v Ljubljani je dovolil g. dr. Vinku Zorcu. advekatu iz Ribnice na Dolenjskem, takojšnjo preselitev v Ljubljano, r rar.č škanska ulica 10. — Steklen ce od piva so, kakor že svoj-čas uradno objavljeno, last p.vovarn ln niso kur ;:ve, nt; se jih ne sme uporabljati v kake drage svrhe. — Za naš promet iz- •■fklenice so zlasti sedaj nenado rnest. amo tisti, ki so ga naročil: m plačah) naj se zglase v po-nede. t. m v pisarn: »Zegozec. Za druge korenja ni. — Hrvulski narodni praznik 10. aprila. Osredn^ odbor za proslavo prve obletnice ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske, ki bo 10. aprila, je izdal za organizacijo te velike narodne svečanosti okvirno odredbo, po kateri bodo morala prirediti na r narodnega praznika 9. aprila vsa občinska zastopstva, javne korporacije in omštva svečana spominska zborovanja, na katerih bo sklenjeno, da mora storiti vsaka korporacija v trajen po min na osvoboditev Hrvatske kakršnokoli delo v korist nosti Zjutraj 10. aprila bodo zvonili zvonovi vseh hrvatskih cerkva v proslavo prvega hrvatskega narodnega praznika. Dopoldne bodo po vseh cerkvah zahvalne EriuilM. br>ži> Popoldne je določeno za mla- belit: glave Cim prej se obrnem na svojega pravnega zastopnika, da bo ščitil moje interese ... Na~ ia je tako. razsodna, pametna in odločna, z jasnim pogledom na svoje načrte. V nji se je pojavila nova žena n .. ki gotovo ni bila niti krhka, niti slabotna, ni*: strta 70 nesreči. Borila se je z n;o spretno in našla Je v sebi dovolj moči. da jo je odvračala od sebe Lorent jo je ves iz sebe opazoval. Ob pcg?edu na njo ga je kar mraz spre leta val Ne. nisem poročen z raičico. je pomislil, temveč z dobrim trgovcem. In naenkrat je spoznal, kako Je nero-jfen 1 -"n. in smešen v svoji naduti ne-TT.-^' .osti Lidija je imela prav za prav prav. Bila je zares prelepa, da bi se odrekla razkošju. Na to bi bil mora! misliti že prei. — Cuj. dušica, — je dejal tn se prisiljeno nasmehnil. — Moram se ti tisoč- kr-.*--- Lagal sem. saj sploh nisem upropaseen To naj bi bila samo preizkušnja, da bi videl, ali znaS trezno presojati tudi tak položaj .. Preizkušnjo si prestala imenitno. Lidiia ea *e presenečeno pogledala. Njene kra«me oči so se za hip za is krile od jeze. oo+em «e ie pa zasmejal« in sko-mim;i3 z rameni. — Vedela sem. da m« na poznaš, — )• delala Sm-n-ia k ni emu. ea objela zalo nef- no, z**10 I ■ Vre^1 o • — OI Uradnega lista« od 21. marca L 1. objavlja naslednje demografske podatke: februarja je b.lo v Italiji sklenjenih 26.277 zakonov, žavlh otrok se je v tem mesecu rodilo 71.009, umrlo pa Je «2.965 oseb. Rodilo se jih je torej 8044 več kot umrlo. 28. februarja je na državnem teritoriju, v katerega niso vštete nove pokraj ne. Id so postale sestavni del države v tej vojni, prebivalo 45.3S4 000 ljudi — Velika zahvalna procesija v VenezijL V Veneziji se je na praznik popoldne viS.la velika zahvalna proces j a. k. se je je udeležilo okoli 20.000 oseb. Venezijsko prebivalstvo ae je hotelo z njo zahvalit: nebu za vm tamzke m morske sadeže in živila Razen velJtega i ta vil a preprostega prebivalstva ao se procesije v znatnem Številu udeležili zlasti trgovci in prodajalci zelenjave in povrtnlne, nadalje prodajalci rib _ . L1UBLDANSK1 ' KINEMATOGRAFI Predstave ot delavnikih ob 16 tn 18.15 ob neaeljah in praznikih ot 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30 KINO MATICA • TLLEFON tS-41 }1oboka rinvk* :ram*. Ena najreJjib Mdnhnih Prva žena OI iver — Jorn Fontains — iir».in* ioli;Df filma predstav«- » tVtrtek « nedHjo ob 14.. '6. in 16.1A ari! KINO IMON * TELEFON 22-21 Sancta Maria Amadeo NazzarL, Conchita Montea, Armaodo Falconl, Germana Paolieri i^.sU SiLLKiA • TLuiiLb'ON -l.-ou Dvojni apoml! poročno potovanje LA.,i,a Pirkar, Erik Uoder PONAREJEVALCI James Newill R»di veKke dnJfcne obeh fUmor. popoldmoska pr«d fjn toćno ob 16. ari n nj.hove sindikalne oigaruzac.je. Pročelja se je zaćela s pohodom iz dveh cerkva, .n s.cer cerkve sv. Silvestra in sv. Kaslja-:ia. Zupn_j, v kater.h so tržišča za zelenjavo in ribe. Povoiki sta se potem zdrui 1: na trgu Erber.e. kjer so bil: slovesno blagoslovljeni vrtni pridelki. Enaka slovesnost je sledila potem v rbarnicL — Poziv bolgarskim državljanom. Bolgarsko poslan.šLvo v Romi je objav Jo poziv na vse bolgarske državljane, k: bivajo v Italiji in k. aosiej še n.so uredil; svoje vojaške obveznosti oz-roma obvezne delovne službe, naj se obrnejo na pisarno po-slan-šlv-a V_a Neiva 4, Roma, ao 26. mar-L^a najkasneje. Poslaništvo jim bo dodta-\ilo potrebna obvesLla. — Nad milijon otrok prejema dnevno obroke hrane v solaii. SoLske juz-ne so se začele v pokrajinah Sic_Lje 15. oktobra, po vsej Italiji pa 5. decembra. Na Ducejev ukaz je b io aajanje juž.n podaljšano do konca šolskega Ista. I>oslej sprejema te obroke hiane v šoli 1,070.518 otrok in je število napram lanskemu za 200.000 višje. — Olajšave za gojdev in pridelovanje nc.nusa. Zrakoplovno ministrstvo je sporazumno s prutojrum: min.^u sivi. da bi č-m bolj pospeš.lo obseg nasadov rastlin, j* katenh se prideluje ncinusovo seme, do-loclo za pridelovalce naslednje olajšave: za vsak stot r.cinusovega semena prvovrstne kakovosti, k. bo pridelano v sedanji kampanji, bo pridelovalec prejel 200 irr nagrade. Vse seme, potrebno za bi inje setve, prejmejo kmetovalci brezplačno, če ga sami nimajo. — Smrt duhovn.ka. ki je bil učitelj Muv soiinija. V visok; starosti je umrl v B.eri vn:k Cesare Trava ini, k; je v svojih ndadih letih poučeval v četrtem razrelu -jsn^vne šol« v Faenzi Benita Mussol nija. MusaolirLjev življenjepisec Ivon de Bey-gnac mu Je priznal, da je bil med prvimi učitelji Duceja, ki so zaslutili v njem njegovo močno osebnost in gen.alnost. Tra-va.ni je bil rojen v Magg.ati v Novarski pokrajini. Zaradi uboštva se je nekaj časa mudil v francoski Švici in se je vrnil v Italijo, ko je ovlslužd vojaški rok pn ber-farljerih. 2oletnega ga je spoznal don Bose o, ki ga je vzJjub.l in posvet-1 za duhovnika. V Blelli je don Travaini ustanovil salezijanski zavcnl. — Demantna poroka s 12 smovl tn 42 vnuki. Zakonca Isacco in Pierina Dot ti, stara 87 ozroma 78 let, bivajoča v Vili a di Erbusco pri Bresciji sta praznovala de-mantno poroko. Imela sta in vzgojila 12 sinov, iz kater.h izhaja sedaj že 42 vnukov in 4 pravnukL Z.vahen starček se s ponosom spominja, da je doživel čast, da je stražil ob mrtvaškem o I ni, na katerem je ležalo truplo V-ktorja Emanuela H. — Zatemnitev od 20.30 do 6.30 ure. Notranje immstrstvo v Romi je poslalo navodila vsem pokrajinsk-m odborom za zaščito pred napadi iz zraka, po katerih se čas nočne zatemnitve ureja do nadaljnjega v skladu s skrajšanjem noči. Zatemnitev je obvezna v italijanskih pokraj nah od pretekle sobote naprej od 20.30 do 6.30 zjutraj. — Promocija, V soboto sta bfla na pravni fakulteti ljubljanske univerze promovirana za doktorja prava gg. Josip Vlah in Serg.j Vilfan, oba iz Ljubljane. Čestitamo! Iz Lfubijane —1J Za slovo še malo snega. Nekaj dni Je bilo že tako toplo, da so bile postale zimske suknje pretežke. Naenkrat se je pa ozračje zopet močno ohladilo, zapihala je mrzla burja in zdaj imamo že tn dni precej mrzlo vreme. Danes ponoči je pa rahlo snežilo in sneg je zopet pobelil zemljo. Pobeljene so bile tud strehe ljubljanskih his. Na tleh je snee že popoldne skopnel, čeprav je še vse dopoldne na leta val v drobnih snežinkah, na strehah se pa se drži. Zapadlo ga menda ne bo kaj prida, čeprav se krčevito vsiljuje, sj m več čas za ta —lj Za nie*tne reveže je v spomin pokojnega velikoletnega člana Slava Ko-larja podarilo namesto venca Združenje elektrotehničnih obrti 300 lir, ga. Leopoldi na Lončar z Ulice stare pravde št. 5 je pa poklonila 50 lir v počaščenje spomina pok. ge. Nine Klein. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo rudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil —lj ZK-ilske nakaznice za april Je mest_ na preskrbovalni urad začel ra znaša ti včerG:šnjo soboto, za*o pa opozarjamo vse družinske glavarje in člane, naj takoj pripravijo glave živilskih nakaznic ^a mesec februar (ne za marec!) in potrebni denar namreč po 30 centesimov za vsako živilsko nakaznico, tako za navadno kot za dodatno, da dostavi j alcem ne bo treba po nepotrebnem Čakati in s tem zavlačevati naglega dostavljanja. Nabava surovin za nerado-nirano tekstilno blago V naredbi za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941-XX so imenoma navedeni oblačilni predmeti in tekstilni izdelki (tabele B), ki se prodajajo brez odvzema odrezkov oblačilne izkaznice Da se uravna proizvodnja teea neracioniraneca tekstilnega blaga in prilagodi kolikor moeoče deian«ki potrolnjl. je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino z okrožnico, ki je bila izdana 17. t. m. odredil, da se predp-'«r okrožnice z ~.ie 9. januarja t L ne uporabljajo samo pri konfekcijskih proizvajalcih in iidelo- valnicah industrijskega ali obrtnega značaja, če prodajajo neposredno občinstvu, temveč tudi pri onih, ki ne prodajajo neposredno občinstvu. Okrožnica z dne 9-januarja določa, kako si konfekcijski proizvajalci, ki prodajajo neposredno občinstvu, nabavijo potrebne surovine. Pri tej priliki določa Visoki komtsariat. da se morajo teh predpisov držati tudi vsa industrijska ali obrtna podjetja, ki prodajajo neposredno občinstvu ali ne. kadar nabavljajo racionirano blago za tehnično uporabo. Zato si bodo morali proizvajalci, ki so doslej dobivali racioni-rano manufakturno blago pri proizvajalcih in grosistih na podlagi prijave nabavnih ooqodb ali po predpisanem splošnem postopku za nnbavo racioniranega blaga, odslei nabavljati blago z nabavnimi boni, ki jih je izdala Trgovinska industrijska zbornica na osnovi »nabavnih dovolilnih pisem«, ki 'h izda državna federacija xa dotično stroko. _ Nova organizacija 1H€ prijetij Pomembna določila o mestnih podjetjih v novem statutu, sprejetem na zadnji seji mestnega sveta Ljubljana. 23». marca Ljubljanska mestna podjetja so dobi.n nov statut, ki je prilagođen zakonu o mestnih občinah in ki bo nedvomno zanimal tudi Širšo javnost. Statut ie bil spremi brez ugovorov in razprave. V splošnih določilih je rečeno da m-siT « občina organizira svoja podjetje m z&vodo ločeno od upravno političnega skrbstvenega udejstvovanja v samostojno, upravne organizacijsko tn gospodarsko enoto, pod imenom *Me»tna podjetja, Ljubljana« iMP>. Namen MP Je. po določilih zakona o mestnih občinah upravljanj? mestnih zavodov, naprav in obratov sp.ošno korlstne-£T% značaja s komunam-> peli tečnih vidi' \ toda po načinu in načelih sodobne /a.«ebno sroHpodarske tehnike. Edinice. ki uporabljajo za svoja poslopja napeljave tn obratovanje nepremičnine mestnega zaklada, plačujejo za to letni prispevek, kakor je predpisano v proračunu mestnega zaklada. Mestna podjetja zastopa na zunaj predsednik mestne občine, odnosno podpredsednik, če je predsednik zadržan. Organi mestnih podjetij so: upravni odbor, nadzorni odbor in ravnatelj. Upravni odbor je stalen v smislu zakona o mestnn občin ln njegovi sklepi veljajo kot sklep* mostnega sveta v okviru določil § 95 zakona o mestnih občinah. Upravni odbor sklepa, vodi posle tn upravlja premoženje cd>*>r postavljajo: prtd^dnlk mestne otH čine, 8 do 12 članov mestnega sveta kot odborniki, izrvoljeni na soji mrMn^cra sveta za proračunsko dobo, in mnqi*tratni ravnatelj s posvetovalnim glasom. P prenehanjem članstva mestnesra sveti preneha tuđi članstvo upravnega odbora MP — Upravni odoor lahko izvoli izmed svojih članov la>-vrSilni odbor, ssosrtojoč se iz 3 do 5 članov. Izvršilni odbor opravlja posle, ki mu jih upravni odbor posebej poveri. Za posamezne srospodarske edinice MP upravni odbor izvoli izmed svojih članov poslovne komisije, ki nadzirajo poslovanje posameznih go* spodarskih edinlc in predlagajo upravnem« odboru potrebne ukrepe. Nadzorni odbor MP sestavlja 5 članom, ki jih voli mestni svet iz svoje srede. Člani nadzornoga, odbora si izvolijo predsednika in podpredsednica. Nadzorni odbor nadzoruje vse poslovanje M"P. preverja računo-vodstvo^ ln opravlja skontracijo blagajne. O svojem delovanju in ue:oto\itvah poroča mestnemu svetu. Ce odkrije kakšne nereoV r.osti v poslovanju MP. jo nadzorni odbor dolž/in takoj obvestiti predsednika ine*»tne občine in ukreniti vse v zaščito oerrcrženih ali že oškodovanih koristi. MP, odnosno mestne občine. Nadzorni odbor se »estnja k rednim sejam vsaj vsak drugi mesec enkrat, k izrednim pa po potrebi. Poslovno leto MP ge krije s proračtnv MP po določilih statuta, posluje po smer- j sklm letr*^ mestne obline. Vodstvo pot- nicah, ki jih sklene mestni svet ter po navodilih predsednika mestne občine. Upravljanje podobnih ln pomožnih po«'.ov Je prepuščeno vodstvu posameznih edlnic MP. Upravnemu odboru je posebej pridržano, da proučuje zadeve MP. spadajoče v območje mestnega sveta in sestavlja predloge. Razen tega aestnvlja letni pro-frram rednih del. določenih v osnutku proračuna MP. Določa cena izdelkom ter delu. kolikor niso tarifnega značaja. Sklepa vsa pogodbe, ki ntao prldrfcine mettnenu svetu. Oddaja tudi nabavko tn dola do cneskA 250.000 L tn odloča od odpisih neizterljivih terjatev do zneska 10.000 L. Odobruje Investicije ln inventarne nakupe, ki niso določeni po proračunu, do zneeka 50.000 L. Upravni odbor je tudi pristojen odobravati \ veljavljeni vsi dosedanji pravilniki za po-sprememhe v letnem proračunu MP za » samezna podjetja mestne občine, kolTkoe kritje izdatkov do 230 000 L. Skratka, j nasprotujejo temu statutu. Prenehajo pa upravni odbor sklepa o vseh poslih, ki niso | tudi poslovati doaedanji npmvnl odbori izrecno pridržani mestnemu svetu. Upravni mestnih podjetij). sameznlh edinlc MP je neposredno odgovorno za pravilno in .rospodarsko izvedl>o poalov ob nm'bolj smotrni uporabi vseh sredstev, ki jih ima. O zadevah snlo-snega značaja, ki se tičejo vseh edinlc MP. ao s« vodstva prizadetih edini«- dolžna sporazumeti, pr^lon predložijo zadevo upravnem« odboru MP v odločitev. Prav tako ao dolina sporazumeti se v vseh drugih \-pmSv njih »vojega območja, ki zahtevajo enotno re«*tev za več edinic. Prvo volitve upravnega tn nadzome^ra odbora MP po tem statutu bodo na prvi seji mestnega sveta, ki bo sledila dneva, ko dobi statut obvezno moč. Statut bo uveljavljen z izpopolnitvijo določil 9 91 k ona o mestnih občinah. Hkrati bodo 0 alpskih prebivalcih 2e v predzgodovinski dobi Je prodrl Človek v gore. O tem pričajo stavbe na koleh ob gorskih jezerih in votlinske naselbine v rajnih alpskih krajih. Po Hallstattu in Salzkammergutu ima starejša železna doba svoje ime, toda mnenja o nosilcih te kulture so deljena, čeprav je bilo odkopanih 2.500 grobov z bogatimi najdeninami. Zad-nj aleta so našli celo vrsto novih okostnjakov, ki jih je privatni docent dr. Hannes Schneiler temelj to proučil. Prišel je do zanimivih zaključkov. O tem je poročal nedavno v predavanju na nemški alpski univerzi v Inomostu. Dr. Schneiderju ae Je zdelo posebno čudno veliko število dolgih lobanj med ljudmi iz hallstattske dobe, živečimi pred 800 do 1500 leti pred Kristusom. Ta posebnost kaze na pripadnike nordijske ne pa dnar-ske rase. Prebivalci hallstattskega kraja torej niso bili Ilire-:, kakor se splošno misli, temveč po vsej verjetnosti Germani. V podkrepitev svoje teorije je opozarjal dr. Schneiler na odvšno sklepno ploskvico na zgornjem delu členka, ki Jo Imajo že zdaj Tiroici do 35*v<>. Dr. Schnetder Je mnenja, da ta formacija kosti ni nastala zarada če-penja prebivalcev votlin, kakor so mislili doslej učenjaki, temveč zaradi posebne obremenitve gležnjev med hojo v hrib. To je torej značilnost nekaterih gor cev. Pozneje so pa prodrli v Alpe Kelti, ki jih del mo v Kame, Helvete, Norfke in Vin-delicije. Te ao pa pregnali iz naseljenih gorskih kotlin Alemani, Bajuvan, Bur-gundci m Langobardi, torej gorma_\ skf plemena. Zdaj prebiva v alpskih dežela:-oklog 10,000.000 ljudi 51 tako so A^pe naj-gosteje naseljene visoko pogorje na svetu. V rasnem pogledu je to izrazita mešanica nordijskih, dinarskih, ostiških in na jugu tudi sredozemskih elementov. Ostanki prvotni k prebivalcev so se ohranili v Ladi-nerh v Dolomitih in Retoromanlh v Grau-bUndenu. Iz tega sledi, da Je bil vpliv nordijske rase na izoblikovanje alpskega prebivalstva mnogo večji, kakor so učenjaki doslej mislili. sme dovoliti samo v kollčnl, ki Je neogibtaj potrebna za opravo vožnje. Cl. 4. Nespremenjene ostanejo kazensk» določbe lx poslednjega odstavka člena 2-naredbe z rtne 30. oktobra 1941-XX St. 135 zoper kršitelje določb iz prednjih členov. Cl. 5. Ta naredba stopi v veljavo v petih dneh po cb evu objave v Službenem Lteta za Ljubi j finsko pokrajino. Ljubljana 12. marca 19i2-XX. Vis? ki komisar Krnil io GrazJofl Dstoer želodec prenese vse V neko bolnico v Triestu so pripeljali 23-letnega mladeniča s hudimi bolečinami ▼ želodcu. Dolgo ni mogel zdravnik spraviti iz njega kaj mu je, končno Je pa le priznal, da je požrl dvoje Škarij, dva kovanca, polno pest kamenčkov, nekaj kosov stekla in dve igli. Ni pa vedel povedati, kaj ga ja napotilo k temu. Ren idealiziranje Je namrofi pokazalo, da je govoril resnico. Operirali so ga in operacija je šla gladko. „PAPRIKA MARICH« PEPE ROSSO ITALIANO GARENTITO PURO In vendita nelle migliori drogherie ITALIJANSKI RDEČI POPER ZAJAMČENO CIST V prodaji v boljših drogerijah TORRE ANN. CENTRALE (NAPOLI) DITTA M. MARICH Prometna omejitev za avtoizvošeke Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na člen 2 svoje naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135: Cl. 1. Prepoveduje •• promet avtonajem-ftčkov. Cl. 2. Promet avtoizvoSČTcov je d ovo hj en samo v me ah občinskega ozemlja. Cl. 3. ^oveljnlštva kr. karabln^erjev smejo izdajali posebna prometna dovolila za nujni prevez jetnikov, ranjencev, bolnikov in umobo'.c'h oseb. če za te prevoze v kraju ni drugih prikladnih voznih sredstev na razpolago (b.mbulančnlh avtomobilov). Za take pr«/oz% morajo tvrdka, ki razde*jijo-jo tekoče £'.-r*vo. izročiti na pismono zahtevo poveljni*tva kr. karabin;orjev potrabno količino bencina. Zgoraj omanjena posebna prometna dovolila »e smejo izdajati samo v dokazanih primerih potrebe ln mcr\ta biti v njih revedena proga in aa oprave vožnje neobhodno potrebni cas. Bencin ae 5? / FRE??CG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 ANGINO PECTORIS ali prsno tesnobo selo uspešno pozdravite, če pijete dnevno Ambroževo medico, Id jo dobite pristno, le v Me-darnL Ljubljana, židovska ulica 6. Tuire le ciembelle ne-seono. col buco usando Lievilo SACKIN' Vsak serielj mora uspeti pri uporabi Dr. C£TK£R-/*vo pecilnega pralka "BAČKIM09? [k OETKERiJiMItAKO V,M*nteS.Gere! V šoli za zaščitne sestre V Ljubljanski pokrajini je zaposlenih okrog 60 absolventk te šole — šola je dala že 180 zaščitnih sester Ljubljana. 23. marca O te; šoli javnost ne zve mnogo, zavod pa zasluži po svojem značaju in pomenu, da vas seznanimo z njim. Sola za zaščitne sestre v Ljubljan; spada med posebne strokovne učne zavode, ki poslujejo po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni :n zdravstven, službi. Reporter Je obiskal šolo. ki ima svoje prostore v Tdn-nesov; h:š. v Knafi,ev. u :c; (prej Dvofa-kova ul;ca). Da je taea šola. ne vedo nekateri tud; v toplici. Na zunaj nas opozarja na šo-o samo skromen napis Šola v stanovanjski hiši Sol-k; proston so v stanovanjski nisi. Sola ima ze precej zan:m vo zgodovino. Bila je ustanovljena pod okriljem Zavoda za ■dravstveno zaič.to mater in otrok v Lipice v i lii.c:. Tam je pa v malem poslopju delovalo več ustanov in šola je b.la že v začetku zelo na tesnem. Vendar niso mogli dolgo najti drug h zavodov. Sele L 1934 so se pre^c.ii: v šen*petrsko vojašnico, kjer so se pa tudi le začasno naselili- 1. 1937 so se presolili v Tonn.e^ovo h.So. Sola zavzema skupno z internatom vse nadstropje precej velike hiše in nekaj sob .majo tudi v podstrešju. Nimajo pa kletnih prostorov in ne primernih shramb za gospodinjske namene Upoštevati moramo da je bila hiša zidana v stanovanjske namene m zato prostor, ne morejo primerno služit: sedanjim posebnim namenom. Dekliški internat Cim vstcpiš na t:h:. temačni hodnik, te zajame vzdušje tieki.skega internata, povsod vladata red in šolska tiš na. Ti pro-. stori se pa na prvi pogled razlikujejo od navadn.h učilnic, šolskih hodnikov in stopnišč. Vse je čisto kakor v sanatoriju, tla se blešče. pohištvo je snažno belo .n nikjer ni nobene navlake. Bilo je dopoldne in edina učlnica. ki jo šola premore. Je bila prazna. Gojenke ?o biie zaposlene pri praktičnem delu v zdravstvenih socialnih zavodih n bolnici. Pouk se deli na prakso in teorijo, lahko bi rekli, da je to neke vrste delovna šola Teoretičen pouk je popoldne. V internatu ostanejo dopoldne le dekleta, ki so bila zaposlena ponoči • bolniški službi ter so potrebna počitka, ali, če katera ono]., ob 12.30 se pa zberejo v obedmei. k or t* tudi vse blišči od beline in snage Ta cbedn:ca služi sicer za drugo učilnico, česar pa opoldne ne prepoznaš. Šola triletna Sola je triletna, toda prostora je le za dva letnika. Zavod združen z internatom b: potreboval mnogo več prostorov. Računati je treba da z upravo m učnimi močmi ter gojenkami mora biti prostora za okrog 40 oseb V enem letniku je najmanj po 15 gojenk in. če bi bil uveden pouk v vseh letnikih hkrati b: potrebovali še precej večje prostore. Toda. četudi bi ne uvedli pouka v vseh treh letnikih v enem šolskem letu. bi zavod vendar potreboval druge, večje in posebnim potrebam prilagođene prostore to se pravi pravo šolo. Zdaj morajo plačevati najemnino za šolske rn internat^e prostore in najbrž bi vsota enake vil ne morda bila dovolj visoka za anuitete stavbnega posojila. Prej ali slej bo zavod nedvomno dobil primerne prostore, kjer bo učno delo neovirano in mogoča ti; i; lažja uprava, kar se tiče gospodinjstva Ker se gojenke dele le na dva letnika v enem šolskem letu. ne morejo tudi .sprejemati novih učenk vsako leto. Tako je imela šola v šolskem letu 1940-41 drugi n tretji letnik, v sedanjem šolskem letu (n-il-42j je pa pouk v prvem in tretjem letniku. Prihodnje leto bo pouk v prvem in driTgem letniku, v naslednjem letu pa zopet ne bodo sprejemali gojenk v prvi letnik Razvoj šole V začetku, ko še m b:la v veljavi sedanja zakonodaja, je bila šola nekaj časa le enoletna — ustanovljena je b.ia leta 1924 — potem je imela nekaj let dva letnika, z zakonom za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi iz leta 1930 je pa bil predpisan učni načrt za tr letno šolo Ta zakon, ki je bil nekoliko spremenjen, odnosno dopolnjen i. 1937. obsega 4 vrste slirokovn.h šol za jzšelanje osebja za zdravstveno in socialno službo Naša šola za zaščitne sestre je imenovana v napačnem prevodu zakonskega besedila »šola za strežnice«, vendar je njeno uradno ime šela za zaščitne sestre Zašč tna sestra je nekaj več kakor le bolniška strežnica, saj je usposobljena tudi za socialno zdravstveno delo, ki spada v delokrog socialno zdravstvenih zavodov n. pr. p roti tuberkuloznih dispanzerjev, zdravstvenih domov, oddelka za zaščito učencev. Zavoda za V učilnici šole za zaščitne sestre zdravstveno zaščito mater in otrok itd. Sola za zaščitne sestre v Ljubljani je bila edina v bivši dravski banovini, v bivši Jugoslaviji so pa b le 4. Sola za zašči'ne sestre je enaka srednji šoli z opravljenim zrelostnim izpitom glede kvalifikacije za uradniški položaj v socialno zdravstveni služb:. Pogoji za sprejem Sola z internatom spada pod okrilje Higienskega zavoda. Učenke sprejemajo na podlagi prošenj. Vsako leto je že več mesecev pred začetkom šolskega leta. ko sprejemajo gojerute v i. letnik, objavljen v Službenem :istu razpis za sprejem Pogoji, da prosilki ug)de, so- mera ,meti najmanj nižjo srednjo ali meščansko fto?*] z završnim al- teč^mim -zpitom. mora biti popolno duševno in telesno zdrava itd. prošnj; mora pffM t vso potreone dku-mente. Ce je po kenčam ; jI i bila kje zaposlena, »nor?« n3vesti tudi to. edn snr. če je živela doma Prošenj je navadr.o vselej več kakor lahko spreimeio nčenk. Čeprav je zdaj delokrog Ibfti m^mši. je bata j red začetkom sedanjega šolskega leta vendnr poslan h še vedn^ mor ga oročeni za sprejem Oskrbnina Je sorazmerno nizka, posamezne revne Jcjenke k: morejo pa čevatj oskrbnine, ra uživajo rudi podporo Visokega komi samara. Potrebna je ljubezen do poklica Dekle, ki se hoče posvetit j pokl.cu zaščitne sestre, b: si qa naj /bralo z globljega nagiba, iz ljubezni do posebnih zalog — ki nikanor niso lahke — zaščitne sestre. Zato pa *udi sprejemajo v *olo če-kleta. ki so že r^zsodnejšai v šolo sprejemajo gojenke v starosti od 18 do 24 let Opozoriti je treoa. da ta sola ni pr prav-ljaimca za zaKon. kakir so n. pr. neka*e- re gospodinjske šole. t>ia usposobljene51, ki jo gojenka pridobi v tej šoli. ji l=»hko zelo koristi, če se že posvet; zakonskemu življenju, saj bi vsaka mat. morala znati pravilno negovati iojonra. streči bolniku in imeti vsaj splošno higiensko izobrazbo. Dekleta, ki bj rada postale zaščitne sestre, b. se morala zavedati, da ta poklic ni lahek ter da zahteva celega človeka, mnogo samozatajevanja. res prave ljubezni do bližnjega Vzemimo samo primer zasč'*oe sestre, zaposlene v proti tuberkuloznem dispanzerju; vedno ima opravka z bolniki, obolelimi za nevarno kužno boleznijo. Obiskovati mora boln ke na domovih, jih :z-šledovati. poučevati revne ljudi, napotiti bolnike k zdravniku — in pri tem naleti na neštete težave Zaščitna sestra mora imeti dobre ž vre. mora bit; dobrega telesnega zdravja, da zmaguje telesne napore in da je odporna proti nalezljivim boleznim Toda ne sme se tudi bati žr*ev ne nanorov. ne bolezni. Zašč:tna se^ra mora imeti smisel za socialno delo in mora znati ravnati s preprost mi ljudmi. Za delo na terenu, med ljudstvom, mora imeti zaščitna sestra ljubezen, da ni površna ter da se dela ne izogiba in mora bit' zanj spodobna. Zato 1e potrebna še posebna inteligenca, tako da sama izobrazba na veb ne more b ti dovolj Zaradi tesa moralo skrbno izbirati med prosilkami, kolikor 1e sploh mogoče prosilko presoditi po prošnji za sprejem v šolo. Mnago se morajo učiti Teoretičnega pouka, ki je prilagođen potrebam usposobljenosti zaščitne sestre, je sorazmerno mnogo. Težko je reči, ali so učenci v kateri drugi strokovni šoli zaposleni bolj kakor te gojenke. Dopoldne mo- rajo gojenke, kakor rečeno, prakticirati; hospitirajo v raznih zdravstvenih zavodih, v bolnici — v raznih oddelkih splošne bolnice, na porodnišnici, v otroški bolnici itd., v raznih socialno zdravstvenih zavodih, popoldne pa prisostvujejo predavanjem. Predavajo tri zaščitne sestre (ena med njimi vodi razen tega še upravne posle) in po ve-č:n; zdravniki. V prvem letniku dobe gojenke o.-novno izobrazbo za bodoči poklic (med učnimi predmeti so tudi naslednji: biologi in. anatomija in fiziologija, fizika, kem:;n. etika, zgodovina sestrstva) in v internatu se vadijo tudi praktično v gospo- dinjstvu. V drugem letniku ao predavanja o higieni, o kožnih in spolnih boleznih ter o živčnih in duševnih boleznih. V tretjem letniku so predavanja o epidemiologiji in profilaksi, psihologiji in pedagogiki, sociologiji in splošni zakonodaji, socialni in zdravstveni zakonodaji itd. 2e iz tega je razvidno, da se gojenke v tem zavodu z vso resnostjo pripravljajo na težek poklic. Izgledi za zaposlitev Zdaj Je v zavodu 34 gojenk, po 17 v vsakem letniku. Računati je treba, da šolo zapusti pr bližno 15 absolventk na leto. Ali lahko dobe vse zaposlitev? Vedeti moramo, da se vse zaščitne sestre ne posvete poklicu, odnosno, da se nekatere pozneje omože ter zapuste zaposlitev. Ze zaradi tega ne moremo govoriti o nadprodukciji. Vedeti pa moramo tudi. da zdravstvenega pomožnega osebja ne bo še dolan dovolj, zlasti če se bo socialno zdravstvena služba še izpopolnila in se bo organizacijsko omrežje zdravstvenih občin še bolj gosto razpredlo. Razen tega bo prej ali slej prodrla zahteva, da morajo dobiti zaposlitev zaščitne sestre v zavodih, kjer so zdaj na njihovih mestih že zaposlene bolniške strežnice, ki imajo le praktično usposobljenost. Sicer pa zaščitne sestre lahko nai-dejo zaposlitev tudi v drugih pokrajinah. Ljubljanska šola je doslej dala že 180 zaščitnih sester Okrog 60 absolvent je zaposlenih v Ljubiiansk: pokrajini. Glede na vse to smemo soditi, da bi ne bilo nadpro-dukciie. četudi bi mela šola vsako leto po tri letnike. Soli za zaščitne sestre v Ljubljani je treba pripisovati v veliki meri, da je bilo pri nas mogoče organizirati tako dobro socialno zdravstveno službo po deželi in v mestih pod okriljem številnih socialno zdravstvenih zavodih kajti brez primerno usposobljenega pomožnega osebja v socialno zdravstveni s7užbj bi to delo ne bilo uspešno in v nekaterih primerih niti nemogoče. Angleški čajni msnopol v nevarnosti čajne plantaže v Vzhodni Aziji izgubljene — Kontingenti brez robe Ircuba Ma^jskega polotoka je zadala smrten udarec angleškemu monopolu na kavčuk in cin. Novi uspeh; japonskih čet so pa omajali tudi stebre angleškega čajnega gospodarstva. Težišče pridelovanja čaja je v vzhodnoazijskem prostoru Na prvem mestu je v tem pogledu Angleška Indija, ki ji sledita Cevlon in N zozemska Indija. Precej čaja se prideluje tudi na Janr.nskem in Kitajskem. Položaj na sve-nem trgu je bil lani pod vplivom prizadevanja Anglije m Združenih držav, da bi nakupičili čim večje zaloge čaja. Da b; se to tekmovanje olajšalo in odstranile vse morebitne ovire, izvirajoče iz mednarodne pogodbe o čaju, je določil mednarodni čajni odbor izvozni kontingent do 31. marca 1942. na 110 odstotkov. Za leto 1342-43 pa znaša izvozni kontingent celo 125 odstotkov. Osnovani kontingent za Angleško Indijo nsj bi znašal 383.242 916 funtov, za Cevlon 251.588 012 in za Nizozemsko Irdijo 173.597 000 funtov. Pri izvozni kvoti 125° o bi torej lahko teoretično na-tovoril; na lndje iz Angleške Indije 473 milijonov 5?. r*> funtov čaja, s Ceylona 314,485.015 in z Nizozemske Indije 216 milijonov 996.250 funtov. V strokovn h krogih prav nič ne dvomijo o tem. da gre tu zgolj za teorijo. Tobak je treba posebno skrbno zaviti in natovo-riti. da se ne naleze vlage ali vonja po čem drugem. 2e lani se je čutilo pri natovarjanju čaja občutno pomanjkanje ladij. Položaj se je pa v tem pogledu od lani še močno poslabšal. Mednarodni čajni odbor je opravil samo teoret čno delo. ko je oprostil za izvoz 125 odstotkov zalog. Čaja namreč ni mogoče izvoziti že zato ne, ker ga izvozne dežele toliko nimajo Na drugi strani pa primanjkuje kot rečeno ladij. Ce poleg tega pomisl'mo. da je lava že kapitulirala, da trkajo japonske čete v Burmi na vrata Indije in da si je priborilo japonsko vojno brodovje v Indijskem oceanu važna oporišča s katerih bo lahko ogražalo pomorski promet iz Indije ln Cevlona, lahko samo ugotovimo, da postaja položaj anglosaških držav v pogledu čaja od dne do dne neugodnejši. Tam. kjer so kontingenti samo na papirju, brez blaga, čaja pač ni mogoče kuhati. namakanje zemlje v Bolgariji Mnoge reke so zajezili, da izkoriščajo vodno silo in namakajo zemljo Strašne poplave v kotlini pri Vidinu so obrnile nase pozornost bolgarske javnosti in oblasti so se začele spet ukvarjati z misi jo zgraditi močne nasipe povsod tam, kjer nastanejo po vsakem večjem deževju ali tajanju ledu poplave. Nekatere poplavam izpostavljene dohne hočejo sploh zajeziti in tako v bodoče preprečiti vsako nevarnost, da bi voda zalila cele kraje ter povzročila mnogo škode, kakor se je to zgodUo z Vidinom. Vprašanje nasipov in jezov je važno zlast: za riževa polja v južni Bolgariji, ker omogočajo v suhih poletjih redno umetno namakanje zemlje. Zato imajo že zdaj v Bolgariji zajezenih mnogo hudournikov in dolin, druge pa nameravajo čim prej zajeziti. Bolgarsko poljedelstvo :ma velik interes na teh delih, ki jih organizira in vodi oddelek za vodne naprave pri ministrstvu javnih del. Na Donavi je zgrajenih več jezov, ki ščitijo deloma zelo nizko ležeča polja in trav- nike in sicer pri vasi Orehovo, kjer je zaščitenih pred poplavami 2OO0 ha zemlje, dalje pri Borilovu, kjer črpajo na ozemlju 800 ha pronicajočo vodo in v kotlini pri Ka-raboasu, kjer je umetno okušene 17.000 hi zemlje. Pripravlja se pa osušitev kotlin pri Vdinu, Svištovu, Vardinu ob Donavi in Neseberu ob črnem morju. Tu so se pričela dela že pred leti in bi bila najbrže že končana, če bi jih ne bila zadržala vojna. Začenjajo se pa tudi že dela na osu-šitvi manjših kotlin ob Donavi, kjer bodo pridobili 35.000 ha rodovitne zemlje, ki je zdaj večinoma močvirnata ali pa izpostavljena nevarnosti poplav. Ob reki Marrci pa morajo zemljo umetno namakati s pomočjo velikih črpalk. Tu so večinoma riževa polja, ki zahtevajo mnogo vlage. Ministrstvo javnih del ima že pripravljene načrte velikih naprav za umetno namakanje zemlje ob rekah Marici, S trumi in Tundji. Enake namakalne na- prave so že zgrajene ali pa se še grade ob reki Mesta v okolici Kjustendila, pri Rus:, Lomu, Dupnici in drugih krajih. Tu bodo umetno namakali 16.680 ha zemlje. Regulacijska dela So se pričela malone ob vseh bolgarskih rekah in vodi jih 21 vodnih zadrug. Največji jez, ki ga zdaj grade v Bolgariji, je om pri Bed Iskri v Rilskem pogorju. Pomemben je tudi načrt zajezitve reke Rosice v severni Bolgariji ob severnem vznožju Balkanskega pogorja. Zid tega jezu bo visok 45 m in zapiral bo umetno jezero, v katerem bo 150.000.000 kub. m vode. Po 3.6 km dolgem predoru bo napeljana voda iz doline reke Rosice v dolino Osama. V obeh dolinah bodo umetno namakali prostrana zemljišča, skupaj nad 30.000 ha. Ob jezu pri vasi Gorsko KOSOVO in pri vasi Krasno Gradište bosta zgrajeni elektrarni s kapaciteto po 6000 Hi1, ki bosta dajali 30,000.000 kwh energije. Tako bo preskrbljen z električno energijo ves plevenski okraj. Stroški bodo znašali okrog 400 milijonov levov in dela bodo tr stri leta. Modelske preiskave za te vodne naprave so napravili v Nemčiji. Za ta dela bo prispevalo kmetijsko ministrstvo 100 milijonov levov iz dodatnega državnega proračuna za leto 1941. Kmetje, ki imajo posestva v območju nameravan h vodnih naprav, bodo prispeval; tudi 100 milijonov, ostala denarna sredstva se bodo pa dobila v obliki dolgoročnega posojila, ki bo zanj jamčila država. Kmetom bo predpsana višina prispevka po določbah zakona o vodnih zadrugah. Vsi zainteresirani kmetovalci morajo biti člani vodnih zadrug. Prispevki se bodo računali po obsegu zemljišča, ki ga bo treba umetno namakati m vplačani morajo bit- v 15 let.h. Denar se pa potrebuje takoj in zato bo najelo glavno ravnateljstvo za gradnjo vodnih naprav na račun prispevkov zainteresiranih kmetovalcev in dolgoročnega posojila pri bolgarski Kmetski in zadi banki posebno posojilo. Podobni načrti se pripravljajo za reki Topolnica in Tundja ter za Kamčijo v bližini mesta Preslava. V dolini te reke bodo umetno namakal- 260 ha zemlje, trama s 500 Hp bo dajala električni tok mestoma Sumen in Preslav ter okoliškim vasem. Mrlič ga je brcnil Nekaj čudnega se je pripetilo nedavno v Salernu. Uslužbenec nekega pogreb zavoda bi bil moral stat. pri nekem o na straži. Mrlič je že ležal v krsti na nizkem mrtvaškem odru. Čuvaj je sedel na pručico ob vznožju krste, obrnjen s hrbtom proti mrliču. Cez dobro uro so pa zaslišali stanovalci hiše pretresljiv krik ta ko so prihiteli v sobo, kjer je ležal mrlič, so našli uslužbenca pogrebnega zavoda z okrvavljenim obrazom napol one. nega. Mož jim je povedal, da je bil na pručici zadremal. Naenkrat ga je Pa mrlič -v hrbet. Ves prestrašen je planil pok in se hotel pognati iz sobe, pa je u z glavo ob vrata, da se je močno p Sosedje so hiteli pogledat v sobo, kjer je ležal mrlič. Tam se nj bilo nič izpreme-nilo. mrlič je ležal v krsti kakor p< samo mrtvaški prt na nogah je bil premaknjen in ena noga je molela izpod njega Poklicali so zdravnika, ki je u da ne gre za primer navidezne smrt.. Brco je pojasnil zdravnik kot nekaj izrodi: toda ne nadnaravnega. Slo je za trenutno popustitev živčne otrplosti v mrličevi r kar se pripeti zelo redko, izključeno pa nL Tajna pisma cesarice Elizabete Okrožno sodišče v Brnu je izročilo oni dan nemškemu deželnemu sodišču v Brnu kaseto s habsburškim, rodbinski dokumenti. Kaseto je našel sekcijski šef dr. S na gradu v Moravski Ostravi po smrti bivšega dvornega komornika cesarja Franca Jožefa kneza Rudolfa Lichtenste na. Na nji je napis: »v tej kaseti ni ničesar, kur bi se nanašalo na mojo rodbino aii kar bi bilo važno za njo. Ob moj; smrti naj Jo izroče moji dedci notarju in pri njem naj ostane zaprta do leta 1950. V tem letu naj jo prevzame en član dunajske Akademije znanosti in vpričo sedmih drugih članov Akademije naj jo odpre.« V kaseti shranjena pisma je našel cesar Franc Jožef po umoru cesarice Elizabete v njeni pisalni mizi. Prebrati jih nj hotel, ker je vedel, da jih je bila cesarica ohranila kot svojo tajno. Knez L.ichtenst eln, kateremu je izročil to korespondenco, jo je spravil v kaseto in to čuva zdaj nemško deželno sodišče v Brnu. V pismih so najbrže važn: podatki o zgodovini habsburškega vladarskega rodu. B Perowne: ,6 Dr. Torridon igra za vse >Rekel sem vam. da se bo vršilo delo, ki sem Vam ga namenil, v okolici Nizze. Prav za prav mi je bil na misli Monte Carlo: ker pa iz svojih posebnih razlogov želite iti v Nizzo. se ne upiram, ako se rajši nastanite v tem mestu. Razen nekih majhnih pogojev se lahko smatrate za neodvisnega. Eden izmed pogojev je gosposki nastop. Ves denar, ki ga v to potrebujete, vam dam na razpolago. Ce se naselite v Nizzi, boste potrebovali za svoje vožnje v Monte Carlo avtomobil. Imeli ga boste, preden odrinete iz Marseilla. Moja želja je, da si najamete vilo. Na voljo vam dam, da si jo izberete, kjer in kakršno vam drago. Da se le vozite v Monte Carlo igrat, vsega drugega mi ni mar.« »Igrat?« je Rov osuplo ponovil. »Da. da! Ves vas opravek, dragi doktor, bo ta, da igrate v Monte Cariu. In ne za svoj denar, kot ste tako uspešno delali na ladii. ampak za mojega.« »Aii hočete, da pri tem preizkušam kak vaš sistem''t »Niti v sanjah mi ne hodi na misel. Hočem «*amc da igrate. To delate lahko po vsakem .sistemu' ki vam godi. Igrajte v Nizzi, igrajte v Cannesu, predvsem pa v Monte Carlu.« »In če bom izgubljal.« »Prav to, dragi prijatelj, je tisto, za kar mi gre!« Roy je poskočil s postelje, na kateri je sedel. Globoko je potisnil roke v žep in krenil lekajkrat po sobi sem ter tja. Gouverne se je nasmihal, kakor da ga ta pogled zabava, potem pa nadaljeval: »Čudovito boste igrali vlogo, ki sem vam jo namenil ! Mlad človek, bivši ladijski zdravnik, se je vrnil z vzhoda. Nemirna narav in nagnjenja, ki presegajo njegova finančna sredstva, so ga pripravila, da se je lotil nekoliko dvomljivih poslov z biseri; ker so se ti posli izkazali dobičkanosne. se hoče zdaj pozabavati kot velik gospod. Vseea tega niti li moči imenovati .vlogo*. Saj ne bo treba drugega, kakor da ostanete to. kar ste.« Roy je obstal in ga pogledal. »Toda moji posli z biseri niso bili prav nič do-bičkanosni.« »Kdo bo tako mislil, doktor, kadar boste po izgubi nekaj tisoč frankov potegnili iz žepa tok, poln biserov, ga malce zlovoljno zavrtili na mizi in vprašali ,croupieria\ ali vam jih lahko zamenja za igralne znamke?« »Res nai tako storim?« »Da. Tedaj, d met Torridon. vas bodo kar nai-nitreie in nainhTirneie odvedli v kraj. Vztraiali bo^te v svoti želji da nrod^ste bisere in si zanje kupite novih znamk. Nato vas bodo vprašali, odkod jih imate.c »Ali naj rečem, da sem jih nabral na Jutrovem?« »Nikakor ne! Recite, da ste jih zaradi naložbe denarja kupili od gospoda Emanuela Pochela v Marseillu; v dokaz predložite pobotnico, ki sem vam jo dal. Nedvomno bodo telefonirali Pochelu, ki bo potrdil vašo navedbo. Kreditni urad v kazinu bo zdaj presrečen, da vam more ustreči. Ko se bo raz-nesel glas — kajti v Monte Carlu se vsaka novica zelo naglo razširi — da imate bisere na prodaj, se vam bo nedvomno zgrnilo okrog vas mnogo ljudi, ki jih bodo želeli kupiti. Mimo tega hodo hoteli vedeti, kje ste jih dobili. Branili se boste povedati. Samo ravnateljstvu kazina recite po pravici, da ste jih kupili od Pochela, in samo tam pokažite njegovo potrdilo. Sicer boste pa opazili, da ne bo nihče izmed tistih, ki bodo tiščali v vas, kdo ve kako radoveden, odkod so biseri. Cene, ki vam jih bodo ponujali, bodo nizke, a vi jih vendarle prodajte po en biser ali dva na en mah... brezbrižno, kakor da jih imate tam, od koder ste vzeli te, se mnogo.« »In potem?« »To je vse, doktor. Vse, kar vam je storiti. Izgubite tisoč ali dva tisoč frankov in pokažite svoje bisere pri eni izmed ruletnih miz. Povejte ravnateljstvu kazina in samo temu, drugim za nobeno ceno ne. da ste kupili bisere pri Pochelu. Mojega imena ne imenujte. Prav nikake laži ne terjam od vas.« »In če bi dobival, namesto da izguHm?e »Tedaj igrajte dalje in čakajte, dokler se sreča ne obrne zoper vas Obrnila se bo, doktor, obrnila!« Guverne ae je tiho zasmejal. Cigareta mu je bila dogorela, tako da je štrlel iz brade samo še zakrivljeni pepel. »Ko pride izguba, pokažite bisere. Potem igrajte od časa do časa. Ni treba, da bi igrali vsak večer. Ne nastopajte kot blazen igralec. Ako ooste trajno dobivali . . . tem bolje! Ko vam nekega dne povem, da je vase delo končano, bo vsaka vsota, ki jo boste imeli v rokah, vaša last- Če bi bila manjša od tisoč pet sto dolarjev, vam doplačam razliko. To bo vaša odškodnina, Ce boste imeli pri igri več sreče, tem bolje za vas. Kakršno koli vsoto bi imeli ob koncu dela v rokah, bo vaša. In, kakor sera vam rekel: nihče vam ne brani hoditi v .Soleil et Ombre". Obiskujte gospodično Brookbvjevo, kolikor koli vas je volja. Zabavajte se. Ne bojte se, da bi se skrivala za to vašo nalogo kaka nepravilnost. O tem ni niti govora. Prepričali se boste, da je Pochelova pobotnica najboljše priporočilo ... toda pokazati ga smete samo ravnateljstvu kazina.« Roy si je omočil ustnice, »In koliko časa naj traja to delo?« »Ne morem vam naprej povedati. Vilo skušajte najeti za mesec dni. Ce bi se pa morali pogoditi za vso sezono, ne oporekam. Mislim, da boste imeli krasne počitnioe, Končali jih boste s tisoč pet sto dolarji v žepu — ali jih bo pa še mnogo več! Zdaj ste presenečeni. Nejeverni ste, osupli, polni suma ... Razumem. Ni moči upati, da bi na prvi mah izpre-videh, da ste nenavadno srečen fant. Toda verjemite mi, doktor, na častno besedo: srečni ste, da zlepa na kdo takole Urejuje Josip Zupančič * Za Narodno Usaarno Fran Jeran Za inacratnl dal lista: Ljubomir Voičtt Val t Ljubljani