Amerikanski :...........— ...... Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. /oh/ Številka 39. JOLIET, ILLINOIS* uMvmLA 1915 ---——^mm--- letnik xxiv. 'V KARPATSKIH GORAH ŠE NEPRESTANI BOJI. At, strijci, podpiran i po Nemcih, v junaškem odporu proti prodiranju ruskih armad poročajo uspehe, ali natančni položaj iz dosedanjih poročil še ni razviden. F, rancozi poročajo uspehe. Slučaj žarke "Kronprinz Wilhelm". kri- fs Javnunaj- 8. apr. (Čez London.) — Dr-iavi]° VO)no ministrstvo je nocoj ob-' , 0 sledeče naznanilo: "egi RVratn' boji v razdelku vzhodna "eskidskega gorovja ob meji več in Galicijo, ki so trajali W S0 doseS'i sv°j višek ob PoseK n°Cl" ^ePrestani ruski napadi, line k"0 n? obeh straneh Laborške do-čino -Jer JC sovražnik ojačen z ve-bi]j cet: ki so oblegale Przemysl, so sovr ■ ■ z ogromnimi izgubami za n'ka. so nemške in avto j e cete zavzele na višinah zapad-jUsj.Vz'>°dno od doline več močnih »a te' P?s^ank- Čeprav bojevanje 'Pch 1 n' odločeno, je naš u- sqjq . Ve'ikonočnih bojih, v katerih Sov U)eli kakih' 10.°0° neranjenih Ru- ,,^'zpodbiten. ii»e a "ekaterih točkah gozdnate kra-'»adar ■°dno od Laborške doline se k JUje hudo bojevanje. ^eovzhodni Galiciji je prišlo sa-0 topniških bojev. * Vpadnem Gališkem in Polj-Je Primeroma mirno." Bor0 zveze ob cestah na Ogrsko so popolnoma varne. Vzhodno krilo je pa zvezano s četami okrog Užoka, dvajset milj od ruskih postojank pri Smol-niku, po katerih je ogroženo z napadom. "Verjetno je, da bodo Avstrijci prisiljeni, premestiti svoje opirališče pri Užoku v smeri Munkacsa, ali pa sprejeti bitko pri Užoku, ovirani vsled pomanjkanja cest. V vsakem slučaju bodo Avstrijci prerezani od glavne armade pod generalom Borocvičem in njegovih nemških pomočnih čet. Rusi so prekoračili sleme Beskidov pri Gumencu in imajo na videz odprto pot na planote ogrske. Bitka pri Užoku. London, 8. apr. — Bojevanje v kar-patskih gorskih prelazih se nadaljuje tako ljuto kakor kdaj, po neki brzojavki, prejeti tukaj danes, in čeprav Avstrija trdi, da so njene čete s pomočjo nemških pridobile uspehov na obeh straneh Laborške doline med Veliko nočjo, so Rusi v celoti prodrli mnogo dalje, nego so bili pred tednom dni. Rusi imajo zdaj v svojih rokah. Du-jfoffirafeft Ru" iilovski,,.I.upkowski in Rostoški prelaz ter grmadijo čete ob Užoškem prelazu, kjer se zdaj vrši najhujša bitka. roevičeva armada predrta Era d, i so avstrijsko armado pod oni Boroevičem razdvojili. Vz- . "lo te armade je v nevarnem ■JU. ,*Usi so Prela: zavzeli Smolnik, vzhodno "'•i nV°Za LuPkowa, in so tudi potis-;Zaj Avstrijce v okrožju Bart-Prodri;11 u okro*ju Lupkowa. Ko so kili °zi Rostoški prelaz, so "zalile obU, v avstrijsko armado. Smol- N,k0 adUje.edino cesto skoii Bes" ž ,g0r°vje med Mezolaborczem Okrog w"1' razdalja šestdesetih milj. ^Hci oIab°rcza so Avstrijci in araiado 11 asrmadil£ morebiti največjo Patih v' f rano na kaki točki v Kar-Ta. vran° železnice, držeče južno Ub°rški dolini. Desno krilo ogroženo. Padn voje .rilo avstrijskp armade ima lrališče pri Gumencu in svoje Pred navalom na Ogrsko. Petrograd, 9. apr. — Ko so ruske čete v posesti vseh glavnih vrhov in sotesk Beskidskega gorovja, zatrjujejo tukajšnji vojni veščaki, da se je avstrijsko vojskovanje v Karpatih izjalovilo. Ruski generalni štab preudar-ja najboljšo pot na Ogrsko. Vojskovanje okrog Mezolaborcza, vštevši važne točke Bartfeld, Lupkow in Užok, je videti končano, ko so Avstrijci v defenzivi ob celi črti in vidno oslabeli. Globoki sneg, ki še pokriva karpat-ska slemena, ovira naglo prodiranje na Ogrsko. Izbirajo najboljšo pot. Deželo med rekama San in Laborcza ^ia^'tzer 'lam Ha,e Thompson, na desni, je bil republikanski kandidat. Za , ',sedai okrajni klerk za Cook county, 111., je bil mnogo let pro-C. Sun- Ve'etrgovino in se je začel baviti s politiko pod zaščito I, ^okrjtJVana Pred štirimi leti. Torazil je župana Carter H. Harrisona ' dne 6 nominacijo. Harrison je žttpanoval šestkrat. Volitev se .je Kiapr,la- zmagal je republikanec Thompson z ogromno veči-V sob S°V "ad Mr> Sweitzerjem, kakor kažejo uradne številke, ob-m °°to. Dem. Sweitzer je dobil 251,061 glasov, a rep. Tliomp-J n<*> 399,038 glasov. ......*............ C°Dyrl«ht by M oft e 11. ^^ r TtJJOČA SI KANDIDAT A ZA ŽUPANA CHICAŠKEGA PRI ty*0hen M VOLITVI DNE 6. APRILA T. L. ^ 8a- W Weitzer. na levi, je bil demokratski kandidat za župana chi-j • ''ham W«i. ...... smatrajo za najboljšo pot na Ogrsko. Ruski štab je mnenja, da so Nemci prepeljali že vse razpoložne čete z drugih front v obrano tega okrožja in da bodo torej nezmožni nuditi kak večji odpor nego doslej. Z druge strani je pričakovati, da bo nemški odgovor na rusko ofenzivo razvoj novega kretanja na Poljskem, začenjajoč od Thorna ali Krakova. Toda naval na Ogrsko smatrajo v Petrogradu za gotovo stvar, če ne bodo Nemci zmožni dovesti ogromno silo prvovrstnih čet v okrepitev avstrijskih armad. Avstrijsko vojno naznanilo. Dunaj, 9. apr. (Čez London.) — Sledeče uradno naznanilo je bilo nocoj izdano: "Po vzhodnih Beskidih vlada splošni mir. "V gozdnatih gorskih okrajih podje-ma sovražnik neprestane frontalne napade, naskakujoč brez ozira na strašne izgube. V kupih pokrivajo mrtveci in' ranjenci vse dele bojišča, ki leži na izdaten streljaj od naših topov in strel nih pušk. Včeraj smo ujeli 1,600 neranjenih Rusov. "Na ostalih točkah fronte se ni pripetilo nič važnega." K položaju v Italiji. Rim, 9. apr. (Čez Pariz.) — Politične stranke, ki priporočajo, da Italija takoj seže v vojno, — med njimi člani demokratov, radikalcev, reformistov, socialistov in nacionalistov — nameravajo v dosego svojega smotra prirediti velike shode prihodnjo nedeljo po vsej deželi. "Corriere d' Italia" vidi v tem končno Svarilo na vlado in kaže na pred kratkim po Narodni ligi sprejeto resolucijo, v kateri je rečeno: "Če pride po dolgem, brezuspešnem čakanju do kakršnihkoli razočaranj, je temeljita politična-povzdiga neizogibna." "Nevarnost za monarhijo". Profesor Mussolini, eden voditeljev sociališke stranke, pojasnjuje to točko resolucije takole: "Z drugimi besedami: Če je monarhija nezmožna napraviti narodno vojno, bode monarhija enostavno prenehala biti v Italiji, kajti temeljita politična povzdiga pomeni izpremembo načina vlade." Vojni ujetniki v Nemčiji. Amsterdam, 9. apr. (Čez London.)— Po pravkar sem dospeli brzojavki iz Berlina se je nahajalo dne 1. aprila v Nemčiji nič manj nego 812,808 vojnih ujetnikov — 10,175 častnikov in 802,-633 mož. Na razne dežele se razde ljujejo takole: Francozi: 3,838 častnikov in 238,498 mož. Rusi: 5,149 častnikov in 504,210 mož. Belgijci: 647 častnikov in 39,620 mož. Angleži: 520 častnikov in 20,307 mož Turčija sklicuje črncJ^vojsko. Carigrad, čez Rim, 9. apr. — Poseben ukrep je bil razglašen danes, sklicujoč črno vojsko. Črna vojska obsega reserviste čez starostno mejo in dečke nad 15 let stare. Rabili jih bodo, če treba, v obrano brežin in mej ter za vzdrževanje javnega reda. V Dardanelah spet grme topovi-. London, 10. apr., 3:02 zj. — Zavezniško brodovje je bombardovalo trd-njaviete v Dardanelah ves dan v nedeljo in deloma v sredo, ali v četrtek je bilo vse mirno v morski ožini, kaker brzojavlja mitylenski poročevavec "Daily Telegraphov". Dunaj poroča uspehe. Dunaj, 10. apr. (Čez London.) Avstrijski*vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "V gozdnatem gorovju vzhodno od prelaza Užoka šo se pričeli včeraj težki boji. Nemške čete so naskočile važno višino severno od Tucholke, ki je bila izza dne 5. apr. vroče naskako-vana. En polkovnik in več nego 1,-000 mož ter petnajst strojnih pušk j"e prišlo v naše roke. "Silni napadi proti postojankam nemških in avstrijskih čet v Oportski dolini, v krajini Stryja, so se izjalovili s težkimi ruskimi izgubami. V tem delu fronte smo včeraj ujeli 2,150 mož. Na drugih točkah bojne črte je položaj ostal neizpremenjen." Nadaljnji avstrijski uspehi Dunaj, 11. apr. — Avstrijsko vojno ega s ;Njemena , spopadi v K, danes izdalo sledeče u- Ss'iiilo: natih višinah vzhodno od !»ka se boji nadaljujejo v elih. Zasledujoč svoj u-j/apr. smo ujeli nadaljnjih i 713 mož. Zaplenili smo j ni puški. |lo v K 5. 10... 15... 20.. . 25... 30... 35... 40... 45... 50... 55... 60... 65... 70... ' 75... 80... 85... 90... 95... 100... 110... .95 1.85 2.70 3.55 4.40 5.25 6.10 6.95 7.75 8.50 9.35 10.20 11.05 11.90 12.75 13.60 14.45 15.30 16.15 17.00 18.70 K 120......$ 20.40 130 ...... 22.10 . 23.80 . 25.50 . 27.20 . 28.90 . 30.60 . 32.30 . 34.00 . 42.50 . 51.00 . 59.50 . 68.00 . 76.50 . 84.00 600............100.80 700............117.60 800............134.40 900............151,20 1000............168.00 140. 150. 160. 170. 180. 190. 200. 250. 300. 350. 400. 450. 500. Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. AMERgfCANSKX SLOVENEC. 13. APRILA 1915. Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago m N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let:.$1.00 2a Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. If1 -in denarne ps&'ljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI' ŠLOVEN"C Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV-Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. mo slov. ljudstvu razodeti oz. pokazati, v kako lužo bojo zagazili oni, ki hodijo za slovenskimi "ligarjj" v Ameriki. Posebno zanimivi spisi in dopisi so g. Geršiča iz Calumeta. Vkljub temu se je našla oseba, ki na> hoče vse osramotiti, in to je neka ga. Ivana Bambič, in ta hoče posebno gori imenovanega spraviti v rog, ker se je prvi oglasil v imenu vseh nas. Odgovorila mu je sledeče: "Vi mislite, da smo ženske samo za v kuhinjo " i. t. d. Jaz rečem ,da vsaka žena ima dovolj o-pravka v kuhinji in pri vzgoji svojih otrok, in za ljudske politične stvari se nima časa pečati. Prepričan sem, da le one žene se vsiljujejo v politiko, ki so oblekle hlače svojim možem; le one suftagetke se borijo za volilno pravico, katere ne privoščijo svojim iz dela do-.[ hi izpil koza-ves izmučen in upejjaw'-frnrte iz rovarne' ali rudokopa, samo daš se: Jjmi.jtic^j' šopiri in drago- |>ravi: "Vi svojimi (JbiHW »Tflate le reklamo za G. N:"' Zato Vam. gospa Bambič, bo- in njegovega partnerja KaBea zaporno povelje pri tukajšnjem policijskem sodišču, in sedaj sta padla oba v jamo, ki sta jo druzemu kopala. Veste, naš Lojzek misli, da je Jijegova uredniška svetost tako visoka,'da TSai^eg&Čtove-ka lahko obdolži, česr.r hoče. pa, 11111 ne sme nobeden nič. Tak^^liMp^e je že lani, v letu 1914. enUptc ko jp je dal zapreti Jožef Pikš ESBpfcir'je bil spoznan krivim in je |mo^al plačati sodnijske stroške in kazen..„$?Q,00 pa mu je sodnik milostljivc^oupiu.tii. Zdaj je pa mislil Lojzek, daj io spet- cel Cleveland v kozji rog ugnal in jc. nanovo začel zabavljati. Pa 'lej ga šitien-ta, še se mu upa kdo u.-taviti! Kako so res ti ljudje hudobni«W pa neumni, neumni! Za Lojžkovo jI i go ne marajo, Rusi ali pa Srbi nečejo postati, namesto tega pa pošiljajo Ji^eka'. ričet jest! Ti preteti svet, lif' Kam bomo pa vendar prišli, č.e ne bomo Lojzka ubogali in ga ne poslušali! — Ker že govorim od. lige, lini še povem, da li-garjem prav slal ■,, gre tu v CleveUindu, kakor iiim.la povsud drugje??'Vidite, li povedano: Naši dopisi bojo v resnici-l ffošp. urednik, se preveč poznani..! Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. I z slovenskih naselbin Joliet, 111., 12. apr. — Velikonočna kolekta v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa je bila letos večja, nego lani ali predlanskim. In to vkljub slabim časom. — Iz prejetih obvestil od c. kr. poštnega urada na Dunaju glede denarnih pošiljatev v staro domovino smo se prepričali, da pride denar tja nekako v 20. do 25. dneh, in sicer popolnoma varno, ter se izplača na pošti. — Koncem zadnjega tedna so se mudili v našem mestu gg. John Ilinich, J os. Plut in John Lupšina, ki so prišli kot uradniki slov.-hrvatskega društva na pogreb čldna J. Rački. — Kam pa prihodnjo nedeljo popo-ludne ali zvečer? V Sternovo dvorano k predstavi narodne igre "Deseti brat". Ta predstava bo izredno lepa. Dejanje se godi na Dolenjskem. V igri nastopi oseb, in sicer 19 moških }n 4 ženske. Sami pristno dolenjski značaji, gosposki in kmečki. In vmes šaljivci prve vrste, tako da se boš moral smejati, pa če si tudi na smrt žalosten. Tudi lep govor o namenu predstave boš slišal. In lepo slovensko petje. Vstopnice po 50 in 25c, a za otroke popoludne 10c. V korist slovenskim vojnim ranjencem v nesrečni stari domovini. Ne pozabite! — Za 8 čevljev globoko vodno pot. Predlog, da se napravi osem čevljev globoka vodna pot iz Jolieta do La Salla kot zveza v načrtu za brodarstvo •od Michiganskega jezera do Mehiškega zaliva, pride kmalu na razpravni red v obeh zbornicah zakonodajstva, kakor je izjavil guverner Dunne. Ta se je včerjj vrnil v Chicago, ko se je nahajal vec dni na ogledovanju predlagane vodne poti v družbi nad 100 za-konodavcev in državnih inženirjev. Imenovani predlog bodo pretehtovali v Springfieldu te dni. — Pri občinskih volitvah v ^olietu a ali slovensko ligo. Kako se je G. N. veselil, da ne bo nobenega dopisa v A. S.! Pa glej ga, zmeraj več jih je! To je G. N. največ kriv. Iz prvega je žmeraj pisal, da oni čejo samo pravico v Avstriji, ali lej ga, zdaj po vseh časopisih piše, da smo mi Slovenci in Hrvati in Srbi vsi enega jezika, kar nikakor ni res. Torej vend-ir nas misli pod Srba potisniti. Zakaj je G. N. tako dolgo tajil, da neče iti pod Srba? Gotovo zato, da bi več nabral v svojo mrežo. Ker so Slovenci tako pri srcu Francetu Sakserju. zakaj jih je tako dolgo odiral na pošiljatvi denarja v stari kraj? Mislil je, da drugi nihče ne morei nego on. Pa prišel je A. S. in mu rep prestrigel, zato je ta-kovo sovraštvo med njimi. Svetovala bi g. Gršiču, da se ne bi prepiral s svojo nasprotnico, saj vsak vidi, kakšen zrak imate vi in kakšen ona, eden mora nehati. Najbolj je sitno pa uredniku A. Slovenca. K sklepu pozdravim vse Slovence in Slovenke sirom Amerike. Jennie Planine. Cleveland, O., 8. apr. — Slovensko pevsko društvo "Lira" priredi lepo domačo zabavo v četrtek, dne 15. aprila tib 8. uri zvečer v prostorih St. Clair Library, na vogalu E. 55th in St. Clair. Na programu bo več narodnih pesmi, kakor "Venec", zložil Vodnik, in več druzih krasnih pesmi. Igralo se bo tudi na piano. Vstopnina je prosta. K obilni udeležbi ste vsi vabljeni. Cleveland, Ohio, 6. apr. — Dragi g. urednik A. S.! Prosim Vas, sprejmite par vrstic v vaš cenjeni list, da povem, kako se je naš Lojzek Pire spet fural ričet jest. Samo to pot ni bil sam, kar cela "Amerika" je s cok in pokom šla, t. j. oba partnerja Pire in Kališ. Ce ste brali Clevelandsko Ameriko, gotovo veste, da je Lojzek pred kratkim pisal, da je bil neki Anton Su-hadolnik iz Newburga aretiran in zaprt, ker je baje i?koriščeval Associated Charities, t. j. zavod za revne. Ker pa našega Lojzka "ta" revni tako zelo skrbe, je pa seveda svojo jezo razlil nad "hudobnim" Tonetom, toda Tone, ki je pa popolnoma nedolžen, ki ni še nikoli v svojem življenju ričeta jedel in tudi še nikoli nič nikogar miloščine prosil, je pa vzel za Lojzka Nismo pozabili tistega "zavetišča", ki ga je Lojzek priporočal in ki je pomagalo samo žepom par širokoustnežev. In,pa Lojzkov Narodni Dom v Cleveland«! Kako je Lojzek pisal in ga hvalil! Menda so imeli žp vse plane narejene. In res se je nekaj društev —-;fl'ta naprednih", seveda — ujelo na limanice, da so dali za Narodni Dom težko in v podporo bolnim članom namenjene dolarje. In sedaj pa ni ne planov in ne Narodnega Doma. In ravno tako bo menda z ligo. Par tisočakov bodo spravili skupaj, potlej bo pa kar naenkrat utihnila liga, do-nar bo pa izginil. Kakor sem že rekel, vas preveč dobro poznamo, vi "narodnjaki", iz te moke ne bo kruha. Večletni čitatelj A. S. Gilbert, Minn., 6. apr. — Prosil bi Vas, g. urednik A. S., za malo prostora v našem listu; samo bojim se, da bi dopisa ne vrgli v uredniški koš, zato ker bo predolg. Rojaki v Gilbertu smo lepo obhajali sv. velikonočne praznike. Pri obeh sv. službah božjih je bila hiša božja polna vernega ljudstva. Jako lep govor je imel čast. g. župnik od Jezusovega Vstajenja. Sedajni sv. Oče Benedikt XV. se na vso moč prizadeva, da bi kralji in cesarji podali si roke in da bi prenehali s to strašno vojsko v Evropi. Zato je pa dal na Tiho nedeljo po celi Ameriki razpostaviti sv. Rešnje Telo po vseh cerkvah. Tako se je tudi pri nas zgodilo; srno molili Boga, da bi nam odvrnil to strašno šibo božjo. Samo mož sem malo opazil, da bi prišli prosit sv. Jezusovo Srce. O možje, kje pa je vaša ljubezen do vaših rodnih bratov in do vaše mile domovine?! Sv. obhajilo je prejelo gori omenjeno nedeljo 131, pa bi jih moralo biti 700. Pa kaj še slišim, da pravijo, da molitev nič ne pomaga. Oh, rojaki, poglejmo po tem božjem svetu, pa se vam bo velika knjiga odprla pred vašimi očmi, da molitev in sv. maše so koristne. Radi molimo Boga, ker je toliko treba nam vsaki dan. Radi hodimo k sv. mašam v nedeljah in prosimo sv. Srce Jezusovo, da bi se usmililo onih, ki ga ne ljubijo. Na Veliki četrtek je bilo obhajanih 185. Cerkev je bila na velikonočno nedeljo lepo ozaljšana. Vsaki se je udeležil to nedeljo sv. maše, samo nekateri se niso zaradi strahu pred socijalisti, to so bojazljivi kakor zajec. Dne 30. marca se je pripetila velika nesreča družini Andreja in Frančiške Vrtačnik. Mati je krop postavila na tla, da bi obleko oprala. Še ne 3 leta stari sinček Andrej se^je igral s sestrico, pa je padel vznak v tisti krop, ob 8 uri dop., in ponoči ob 10. uri je pa že umrl. Dva zdravnika mu življenja nista mogla podaljšati. Dne 1. aprila ie bil pogreb iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče sv. Jožefa. Staršem naše sožalje! Tu pri nas kar sedaj verne mrtve počivat dajo v mrtvašnico, 15 jih že počiva notri. Bog jim daj večni mir in pokoj! Tja jih pojdi poslušat, o Movek, kaj ti bojo poVedali, namreč: Nespametni, zakaj ne poslušate sv. Cerkve glas? Le eno je potrebno: zveličaj svojo dušo! Tu je glasna pridiga: Prah si in v prah se boš spremenil. Tudi ti pojdi, ki se trkaš na prsa: Jaz sem socijalist—in ki praviš, da m Boga. Ranjci ti bojo povedali, da bos moral enkrat umreti. Da, človek, umrl boš, '?amo tega ne veš, kje in kedaj in kako. Ubogajmo sv. Cerkve glas! Dne 11. aprila se bo začel sv, misi-jon za angleški narod in bo traja! do 18. aprila; in od 18. aprila in do 25. bo pa za Slovence. Sv. maše in pridige bojo vsaki dan zjutraj ob 5. uri in ob 9. doptjdne in popoldne pa ob pol 8. uri. Slovenski sv. misijon bode vodil čast. g. Zakrajšek iz Brooklyna, N. Y., urednik lista Ave Maria. Rojak' in rojakinje, nikarte ne zamudite sv. časa! pripravite pot Gospodu! Vsaka gora naj se poniža in dolina napolni, in kar je krivega, naj bode gladko; sosed naj sosedu da roko, mož žerti in žena možu. Vsaki naj opravi sv. spoved, ker bo celi teden praznik nas. Vsaki dan se bo glasil iz stolpa misijonski zvon in vas bo klical: Pridi tudi Ti, zastarani grešnik in grešnic»i in ti malomarni mož, in ti oče, in tudi ve posvetne matere, in ti mladenič in ti dekle, in poslušajte gg. sv. misijona. Z delom se pa nič ne moremo pohvaliti. Elba-rudnik je zaštapal dne marca, 'samo na površju še delajo, 31 mislijo "shaft-house" prepeljati na novi rov. Potem ko vse uredijo, bodo pa spet šli možje delat pod zemljo v rudnik, a sedaj je pa veliko mož delo zgubilo. K sklepu dopisa pozdravim rojake in rojakinje po Združenih Državah in tako tudi v Evropi. Tebi, list, pa veliko novih naročnikov, da bi kmalu dnevnik postal. Bog daj, da bi to še dočakali! Z Bogom! Samo še tole pesemeo iz "Bogoljuba" poslušajte: Srce tvoje, o Gospod, bodi hvaljeno povsod, zvesto dušo in telo zdaj posveti ti vsakdo! Kralj ti slave, silni, blagi, . slušaj to prisego zdaj: blagoslovi dom naš dragi, s Srcem svojim mir nui daj! K Tebi. Mati, se obrnem, k Tebi. Dete, pribežim. Tebi mile solze vtrnem, Tebi sina izročim. O Marija, prosim Te, usmili se, usmili se! Mati žalostna, Marija, prosim Te, tolaži me! Frank Ulčar, Box 574. Rock Springs, Wyo., 4. apr. — Cenjeni urednik! Natisnite ta dopis v nam priljubljeni list~A. S., da nekoliko odgovorim dopisniku iz tukajšnje okolice, kakor sam pravi v Proletarcu, kamor je namazal nekaj svoje izobrazbe. On pravi, da ni doma v Rock Spring's, pa to je verjetno, saj ni tu tako neobte-sanega Slovenca, kakor moraš Ti biti. Da Te ni sram, take neVesnične čenča-rije od svojega naroda načečkati, čeprav v za to pripravljeni list Proleta-reč; ino če si prav trikrat Kraševec, vseeno bi moral imeti malo več pameti. SI. Ligo si vzel v roke zato, da si se mogel obregniti ob cerkev in župnika in sploh ob vse farane i;ove naše fare sv. Cirila in Metoda. Za Slovensko Ligo tudi jaz nisem; pa zato, da je naš župnik vpisan v isto. jaz ne sovražim ne njega in ne njegovih fara-nov. Vzemi Ti vendar v roke G. N.! Tam bodeš videl, kako strašno piše in javka J. B., da naj ja pristopijo vsi duhovniki slovenski in svečeniki in ne vem kaj še vse. To ni čudno, če ljudje pristopijo, pristopijo gotovo iz dobrega namena, če b/ se moglo res kaj pomagati ubogim ^obratom v tej strašni stiski, kar seveda od te Lige ne moremo pričakovafi. V zgodovini se bere, da ko so bile v času hude vojske, da so največ pripomogle molitve, pa bo to tudi sedaj najboljša liga, le verjemi, Ti Krašovec! Za cerkev se Ti pa tudi ni treba bati, da bi bila prodana. Čeprav morebiti si Ti že kaj zahteval od nje, cerkev gotovo od Tebe nič ni. če je pa se namerilo, da Te je kdo slučajno malo pobaral; če bi kaj dal, pa naj-brže nisi nič imel ali pa, čeŠ za cerkev ne dam. Če 'si pa kaj dal, zato ker je nekaj Kraševcev tudi še, da so ljudje. Ti pa hvala! In ne boj se, da bi bila cerkev prodana, dokler bomo imeli tako dobrega gospodarja pri njej, kot je naš sedajni župnik gosp. Anton Schif-frer. In ko bi Slovenska Liga imela kaj takih mož, kot je on, bi bilo le nekaj upanja nanjo. Pa Tebi, kakor se vidi iz tvojega dopisa, ni nič ne za Ligo, ne za vojskujoče se sobrate v domovini. Tebe samo vest peče, da ne moreš utopiti v žlici vode ne cerkve in ne duhovnikov in ne svojih rojakov, od katerih 'si se, kakor se razvidi iz tvojega dopisa, odtrgal po veri in narodnosti. Sam sebe se lahko sramuješ, če premisliš, kdo da si. Pozdrav vsem naročnikom Am. SI.! Naročnik. S. S. Pittsburgh, Pa„ 8. apr. — Slavno uredništvo Ani. Slovenca! Priloženo Vam šaljem pismo, katero sem prejel te dni od svojega brata, o katerem mi je pisal g. I. Šašelj v pismu datiranem 26. okt. 1. 1., da, kakor se sliši, je moj brat lahko ranjen in da pride domov na dopust, dokler ne o-zdravi. Jaz sem pisal za brata poizvedbo na njegovo Batterie Commando še 30.-10. 1. 1., in kakor se razvidi iz bratovega pisma, je ista dospela tje 11.-2. t. 1.; to je bila dolga trimesečna pot. Prosim torej slavno uredništvo, da uvrstite teh par skromnih vrstic, katere >so pisane mogoče na sneženih Karpatih, v predale Am. Slov., da bojo tem potom izvedeli tukaj se nahajajoči sošolci in prijatelji od priljubljenega jim Jankota, da je isti še živ. Kar se tiče dela, se ne morem pohvaliti. Iz več krajev berem dopise, da imajo dosti brezposelnih ljudi, in ravno tako je zdaj pri nas. , Pozdrav vsem čitateljem Ani. Slovenca. Tebi pa, hvalevredni list, želim vedno več naročnikov in predplatni-kov. Nikolaj Skube, Adlešičan. Dotično pismo iz Karpatov se glasi: 15.-2. 1915. — Dragi mi brat! Naznanim Ti, da 'smo prejeli k naši bateriji Tvoje pismo 11. februarja, tako da je "rajžalo" na mesece. Torej novosti, katere bi rad zvedel od naše baterije, boš zvedel od mene, svojega brata. Zakaj če Ti oni pišejo, traja mesece, mogoče celo leto preteče poprej, ko Ti dobiš odgovor. Zatorej Ti pa jaz pišem, katerega me si mogoče že zdavnaj štel mrtvega. Ali naš Janko je še vedno zdrav, hvala Bogu! Dragi mi, Ti si pisal, da nisi od mene prejel nobenega pisma, odkar sem bil na dopustu ob času žetve. Bratec ljubi, jaz sem Ti že tri pi's m a odpravil, ali če nisi prejel, jaz Ti ne morem pomagati, sem šele zdaj zvedel, da od nas sploh v ta kraj ne pride pismo. Zatorej ljubi mi bratec, brez zamere. Po dolgotrajnem molku sprejmi še enkrat tisoč in tisoč bratskih pozdravov, in ostajem po Tebi hrepeneči brat Janko. Iz pisma od Metlike. Dragi -—-! Pri nas je vse jako tužno, odkar je voj'ska. Vsakdo se boji noči in dneva, ker le tuga in žalostne novice prihajajo od vojske. Pri nas še niso pobirali živine kmetom razun konj, pa so vse dobro plačali. Po semnjih poberejo kupci vso boljšo živino in io pokupijo za vojsko. Srednje vrste par volov se proda za 800 gld. Tako velike dražine še ni bilo nikdar na vsem kar je za prodajo ali nakup. Naznanjam Ti, da sta Dolenji Tone in Matkoč Janez že od začetka v vojski. Aneč Janez in mlinar .(Žunič) ■-ta šla nekaj kasneje. Pred (kratkim so morali'iti tudi Juričev Janez, Kr-štinčev Jože, Godčev Janez, vsi tri Ko-laričevi fantje in Bošnarjev Jože, tako da so zdaj doma samo stari ljudje in deca.y Vse drugo je moralo iti v vojsko. Še bi Ti pisala, pa se bojim, da bi pismo bilo zavrženo. Janez Matkoč je dobil onih par sto kron, ki si jih poslal za zvon naše cerkve. To mi je povedal on in njegova žena Neža. Pozdrav---! RUMMAGE SALE V ČETRTEK, dne 15. aprila na 502 So. Chicago St., Joliet, 111. It Čista kri je zelo potrebna, ako se hoče vz lekarnah. Vprašajte po njem p| nu ne vzemite nadomestitev, ne morete dobiti, naročijte ga W. F. Severa Co., Cedar Rapid5 Apr. Tues.—Adv. Akof Chi. tel. 3399 N. W. «11 fli Louis Wis® 200 Jackson St JOLIET. gostilničar vino, žganje in smo^' Sobe v najem in Lunch R09®' Jadranska Banka 000 kt* Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,' Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metk0^* Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vre nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Srbi)® in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- Buchanan-Daley Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILL IN"1 Les za Stavbe in Pre Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu i Prvi in edini slovenski pogrebniški Ustanovljen L 1895. Anton Nemanich in Si* 1002 N. Chicago Street jjjt Konjušniica na 205-207 Ohio St.. 1 Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki Je eden mestu; ima lastno zaseku« ambulaaco, ki j« aajlepia T J• tvaške vozov« in kočij«. Na pozive se posluži vsak Jas ponvči m |»«da«rB- Kadar rabite kaj v «aJi str »ki sc oglasit« aH *«1 ti—**** t*L 2575 |ia N. W. 344. Naii kočijaii in va* delavoi m S1*vmc'. AMERIKANSKI SLOVENEC, 13. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDIXJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljeno 39. novembru 1914. Sedež: Joliet, 111. GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." eL ™ 1.0- »i 5* GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. Podpredsednik.. . .John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepet.-, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- Stephen ICukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. s« naj pošljejo na 1. porotnika. Vse pritožbe 0 »viJ* podružnica se sme ustanoviti s 8. udi obojega spola, 16 ^ sPre^ema nioške in ženske za ude v Podružnice iz vseh krajev od n° 'eta' ^ pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad, t ^^ROSKI ODDELEK se vstanovi kmalu. Sprejemalo se bo otroke od ' (° 16. leta. Pristop 2Sc. ^IZPLAČUJE SMRTNIXE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana lici- vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne - me v redu in sprejete v gl. uradu. ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2:1 jzgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; Za |zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 2a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; 2a izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; jzgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ^ 'zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; Ito ^2'°niljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sfcer cnkr,, Ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za iz STARE fem- *2®tnov°Peracijo na kili ali vtrganjem. - 1 Več P°skodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, plačat;2*"**- tajn''c na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-i2ni P0skodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in jilj jS. član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D, g aie S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in : tega plačujejo Podružnice bolniško podporo. 0ziroaniPlačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z 111 na vsoto.zavarovalnine: IR; no«1' los«« rbi)0' A M :o Nflli lOj azred 1 2 3 ." 4 5 ." 6 7 " Za $250.00: Starost. Asesment. Razred. ......... 16—20 .......... 18c 1 ..... "........ 20-25 .......... 20c 2 ..... ......... 25—30 .......... 23c 3 ..:.. ......... 30—35 .......... 25c 4 .... ........: 35-40 .......... 28c 5 ..... '........ 40—45 -.......... 32c 6 ..... "....... 45—50 .......... 38c 7 ..... 50—55 .......... 45c g tega plača vsak član(ic&) še 5c na mesec za stroške Za $500.00: _Starost. Asesment. 16—20 ....................35c 20—25 ....................40c 25—30 ....................45c 30—35 ....................50c 35—40 ....................S5c 40—45 ....................63c 45—50 ...................75c ZAPISNIK javnega zborovanja Društva sv. ® v Zjedinjenih Državah Severne Amerike. (Dalje.) pred3' Seja dne 6. aprila 1915. 2 oKi,;( Stonich otvori sejo ob 8. uri T^0mol"vijo. ^ j «ta imena glasovalcev in so Pfisotr,; ... Vsj ___________ ... JI kSfantVla°v' raZU" Koc-iana- Grilla, 2aPisnik -mrja' ŠraJ'a >» Ulinicha. la pred, C'ta Zapisnik 2" seie> ki se: A. pas, °g nadz- Vranicharja, podp. ^adar^' P0,rdi' ^adzT* čitanje PraviI- družni ra"'char Podlaga, da sme žfteva 'Ca 1Zdat' P°tni list' « ga ud teVa "st> ce v ^afcor fi , Za ne ma"J k°t 3 in ne .lhd°neskoT Ki proti Poplačilu „ del to " ,K temu Predlogu do- Pt,T,Ch'dasmeP°družni Potni nt .,„ • oi 10 izdat' en,a»ic Jlj k • Potni list,a inozemstvo za ne >mst"" secev- in da potni list za J a aj„Tk°ara biti POtrje" s »>odpi- i J- Pat i ba Predl°*a podpira kML .rtz- Si)rejet°- i)naro«nSCa' da jC P°SIal brz°jave- v asesinentu ... ■ Pravila e Je vnela razprava. Je vpisan sledeči asesment: 2a $250.00: Starost xi - • Mesecnina. .......... lgc .......... 20c .......... 23 c ?red- f^i. • ^iS ... • 35—40 . • 40-^5 • 45—so • so-55 2a $500.00: Starost. • 16—20 • 20-25 ''' • 25-30 I'- • 3^—35 ' 40-45 ' 45—so 25c 28c 32c 38c 45 c Mesečnina, ..... 35c j ..... 40c ..... 45 c ..... 50c ..... 55c 63« 75c 5l> te8a T °.......... 75c VSj,stroške vsak član(ica) š žbor0valCc ip • ., 0 asesmentu in 5 izr.& »v°je se ■■Sz. se dopade vsa- Vraa^r predlaga> da se S unen, , 111 da stopi v ve-' raj -WejrJa 1915i podpira &m 1 ]"e^laga, da se v dobrem stanu se iz J- naj iP „ , uot>rem stani 1J Jc Urnrl radi katerega sibodi vzroka. Podpira del. Trgovčič. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga za gl. predsednika $50 letne plače. Podpira del. A. Pasdertz. Sprejeto. Del. Štua predlaga za gl. podpred sedhika $25.00 plače na leto. Ni spre jeto. Del. Nemanich predlaga: Z ozirom na razmere in delo gl. podpredsednika, da se mu ne določi stalna plača, le ob priliki zborovanj in zamud naj ima isto plačo kot ostali odborniki. Pod pira podpredsednik Kukaj-. Sprejeto. Del. Trgovčič predlaga za gl. tajni ka $150.00 letne plače, ker je še malo članstvo in denarja, a kakor hitro se pomnoži članstvo nad en tisoč, se plača zviša na $200.00 na leto. Podpira del. Setina. Sprejeto. Del. Kren predlaga, da naj ima gl. zapisnikar le zamude plačane, a ne druge plače. Podpira del. Težak. Sprejeto. Del. Nemanich predlaga za gl. blagajnika $25 letne plače. Podpira del. J. N. Pasdertz. Sprejeto. Del. J. N. Pasdertz predlaga, da nadzorni odbor in porotni in finančni odbor nima nobene plače, razun za zamude ob sejah. Podpira del. Kukar. Sprejeto. v Del. Nemanich predlaga, da naj se plača onim odbornikom, ki stanujejo v Jolietu, za zamude, kjer je sedež D. S. D. in gl. urad, le po $2 na dan, a onim, ki stanujejo izven, da se plača po $4 na dan in vožnjo, ker imajo večje stroške, kakor domačini. Gl. odborniki, če so na uradnem poslu izven Jo-litta ali na potovanju se plača po $4 W dan in vožnja. Nadz.. Vranichar podpira: Sprejeto. Del. J. N. Pasdertz predlaga, da naj sestoja nadzorni odbor iz treh u^lov, a porotni in finančni odbor naj bosta za zdaj eno in naj obstoji iz treh udov. Del. Stua podpira. Sprejeto. Nadz. Vranichar predlaga gl. predsedniku $1,000.00 poroštva. Nadz. Šraj podpira. Sprejeto. Del. Težak predlaga gl. podpredsedniku poroštvo $500.00. Podpira del. Šetina. Sprejeto. Del. Stua predlaga gl. tajniku $2,000 poroštva. Nadz. Šraj podpira. Sprejeto. Del. A. Pasdertz predlaga gl. zapis, nikarju $500.00 poroštva, da bo varno hranil zapisnike. Podpira nadz. Vranichar. Sprejeto. Del. Štua predlaga za gl, blagajnika $3,000.00 poroštva. Podpira del. J. N. Pasdertz. Sprejeto. Nadz. Vranichar predlaga $1,000.00 poroštva za 1. nadzornika in $500.00 za ostala dva nadzornika. Podpira del. Stanfel, Sprejeto. (Konec prili.) KRANJSKO. — Kdaj morajo črnovojniki odriniti v vojaško službo. Čas za vstop leta 1915. odbranih črnovojniških obvezan-cev :se je določil naslednje: I. Leta 1891. in 1895., dalje v letih 1878., 1879.^ 1880. in 1881. rojeni črnovojniški ob-' vezanci, ki preje v avstro-ogrski mož narhiji niso bili obvezani k vojaški službi in so si pridobili avstro-ogrskoj državljanstvo šele po 31. decembru1 onega leta, ko so dopolnili starost 33 let in se brez prikrajšanja njihove čr-novojniške dolžnosti niso imeli podvreči nobenemu naboru, imajo nastopiti vojaško službo 15. marca 1915. — II. Leta 1896. rojeni črnovojniški ob-vezanci nastopijo službo dne 15. aprila 1915. — Kruh in kmečko ljudstvo. Kmečko ljudstvo ni prav nič zadovoljno z vladno odredbo, da sme vsaka oseba porabiti le 240 gramov moke na dan. Kmeti je moka glavni živež. To ga živi. Meso je le za priboljšek — in še to samo včasih. Sedaj pa si mislite kmeta, ki bo vstal ob štirih zjutraj in delal cel dan pozno v noč — kako bo izhajal s še ne en četrt kilograma moke na dan? Če pa ne t>o jedel, kako naj dela? Za mesto je to kaj drugega. Tu ljudje uživajo bolj mestno hrano in zato ne rabijo toliko moke, ko kmet! Meščan bo z 240 grami že izhajal —• kmet pa ne! Vlada naj bi to tudi vpo-števala in nemudoma izpremenila svojo odločbo. — Poljaki na Kranjskem. "W. Ku-ryer Polski" (3. mar.) prinaša dopis iz Kranja, v katerem se dopisnik S. K. zelo pritožuje zaradi stanovanja in hrane. Piše, da je mestna občina dala Poljakom slaba in temna stanovanja; lastniki stanovanj izkoriščajo begunce. Stanovanja so ves čas nezakurjena. Župana so prosili drv, a ta jih ni dal. Hrano dobivajo v ljudski kuhinji, a pravijo, da je zelo slaba. Gospodinja ljudske kuhinje jih je zelo zmerjala z "gališkimi berači". Če se pritožujejo pri glavarstvu, dobijo odgovor, naj gredo k županstvu, tam zopet naj gredo k glavarstvu. Dopisnik prosi poljske poslance, naj posežejo vmes. Pri- 'občujemo v inforjnacijo. Značilno je, da so vsi poljski dopisi iz Kranja pisani vselej iz "Krainburga"'. — Pegasti legar v Ljubljani. Dne 15. februarja je došel iz Krka ribič Pavel Stralčič v Ljubljano, kamor je je bil poklican v vojake; nastanjen je bil v bivši predilnici in tu dne 28. februarja zbolel na mrzlici. Ker je bil sumljiv nalezljive bolezni, so ga oddali v izolirani paviljon garnizijske bolnišnice, kjer je dne 5. marca umrl. Že med boleznijo nastali izpuščaj na koži in drugi znaki, končno pa še izvid pri raztelesenju potrdili so sum, da je bolnik bil bolan za pegastem legarju; nalezel si je bolezen bržkone na poti čez Reko-Sušak. Glede njegovih to-varišev-vojakov v predilnici, ki so bili ž njim v dotiki, izdale so se takoj najstrožje odredbe glede izolacije oziroma kontumace, ter se je izvedla temeljita razkužba. Lekarnar Ermano Be-nuški je prišel dne 1. marca iz Trsta v Ljubljano, da nastopi vojaško službo, pa je še isti dan zbolel na mrzlici in obležal v svoji sobi pri Slonu. Ko je še nastopil izpuščaj na koži, poklical je zdravnika, ki je bolezen spoznal kot pegasti legar. Takoj zvečer prepeljal se je bolnik z infekcijskim vozom v izolirani paviljon garnizijske bolnišnice. Tudi ■ vse osebe, ki so prišle v dotiko z bolnikom, so izolirane oziroma pod zdravniškim nadzorstvom in je najtemeljitejša desinfekcija sobe, postelje, perila in drugih predmetov izvršena. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Velepič, o katerem ni bilo že sedem mesecev nobenega glasu. Nahaja se v Aziji v mestu Chodschent, blizu Perzije. Pravi, da je zdrav in da se mu dobro godi. - Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 2. razreda z vojno dekoracijo je dobil generalni major Ignacij Schmidt pl. Fussina. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil štabni narednik 26. dom. p. Alojzij Popelar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobil« pri 26. dom. p. sledeči: Narednik Frar.c Laurič, Ivan Kriebernegg, J. Nedok in Lovrenc Divjak. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili pri 26. dom. p. sledeči: Naredniki Franc ,Be-denik, Franc Tomše, Ciril Daksler, J. Krajne, Kari Hasler, Karel Resch-mann, četovodje Franc Ozimič, Franc IGazer, Ivan Dirnboeck, Alozij Mast-nak, Anton Povratnik, Josip Punčer, Bogomir Hauptmann, Karel Sahnho-fer, Leopold Klug, Peter Wildoncr, Friderik Krammer, Hubert Ivan; desetniki Karel Berdnik, Martin Scheff, Andrej Cancek, Jakob Jesenek, Franc Klapper, Ivan Birnstingl, Karel Gott-hand, Franc Tomšek, Matija Peitler, van Neuhold, Anton Luršak, Ivan Dediček, Alojzij Strnad, Anton Težak, Matija Divjak, Josip Hackl; pešci Marko Veigs, Ivan Robier, Alojzij Sojglič, Josip Doelzcr, Ivan Weber, Frant Novak, Ivan Gole, Adalbert Josip Hoe-zelc, Josip Resman, Ivan Slatinek, Maks Senekovič, Ivan Klemenčič, A- Jj^^rbeiter, Ivan Jeseniček, Ivan WBaH| Jurij Vodušek, Karel Brun-■Rj'JBtajzij Kidrič, Martin Zoechtl, jgl^jlP,Križan, Franc Topolnik, Iv. Vrgsk, Franc Breznik, Josip Schicker in -iyiart'l Jaeger.. — Srebrni zaslužni jftp^ljPia hrabrostnem traku so dobili: J&8to»e<-. 20. lov. bat. Josip Cerkvenik WjjjWflttska podčastnika Josip Slobod-tl^pi-'ri -7. lov. bat. in Franc Grič pri ^olku. jMMjvi&a.njaloke pri Kočevju. Pri klic cesarja nad 153 liiož, tfljj^a^Ap^pod orožje, da branijo domoviil^p|\Te]cart«rj.,,sp se ranjeni že zopet v mili • .na t»oj)io polje, nekaj jih je pa tudi ze ,'vidld.. in .»icer, kolikor dozdaj žnjno;: Mati/a Oe];in 17. pp., padel v bOju pri T" dne 30... avgusta, Matija, njen pri Turkocynu 30. av mrl v bolnišnici v Reki. V Vi lini pa sta padla vojaka 17. pp. Martin Gregorič dne 22. oktobra in Josip Jur-kovič 31. oktobra. 21. novembra 1914 je bil ranjen v Galiciji Jožef Butina iz Banjaloke in je zdaj ujetnik v bolnišnici v Nižnem Novgorodu. Ista usoda je zadela njegovega brata Antona 17. pp. 2. stot., ki se je tudi oglasil iz ujetništva v Rusiji, in Jožef Orel 17. pp. Anton Cetinski in Matija Hodnik, oba 7. lov. bat. Iz ujetništva v Srbiji pa piše Jožef Rački iz Lipovca 27. črnov. polka. — Rusinski begunci kranjsko okolico zapustili. Oblasti so ukazale, da so iz kranjske okolice odpotovali rusinski begunci s posebnim vlakom v Gmuend na Zgornjem Avstrijskem, kjer so zgradili rusinskim beguncem lope. — Mlenje ovsene moke. V Majdi-čevem valčnem mlinu v Kranju so pričeli mleti velike množine ovsa. Izdela se prvovrstna ovsena moka. — "Mrtvi" se je oglasil. Te dni je pisal iz ruskega ujetništva od začetka vojske pogrešani in večkrat za mrtvega proglašeni Anton Škofic iz Na-klega. — V ruskem ujetništvu je črko-stavec Ernst Pertot. — Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Rutar. tiskarjeva vdova, 82 let. — Anton Habič, dninar, 51 let. — Marjeta Bizjak, hči mizarja in kajžarja, 10 dni. —Ivan Rožnik, kuharica, 52 let. -— Milan Stojšič, pek v divizij ski pekarni. — Kazimir Kahl, enoletni prostovoljec 20. lov. bat. •— Pavel Stralčič in Egi-dij Penso, črnovojnika 97. pešpolka.— J.osip Ramovš, bivši pastir, 42 let. — Ferdinand Sartory, ključar v tobačni tovarni, 73 let. — Fran Kadunc, dninar, 40 let. — Ivan Hudorovič, cigan, 22 let. — Nagla smrt poštarja. Dne 8. marca zjutraj se je v Železnikih ustrelil c. kr. poštar g. Bogomir jkelmich, Služil je 40 let ter bi bil v kratkem postal nadpoštar. Uradni list poroča, da je zapustil zapiske, iz katerih sledi, da se mu je zmešalo. — Nesreča pri delu. 361etni posestnik Štefan Žvokelj iz Žapuž pri Šturi-jah na Vipavskem je nadziral delo v neki peščeni jami. Naenkrat mu prileti na glavo železen drog, ki je služil kot opora. Zdi se, da je Zvoklju zlomilo hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. — Umrli so v Ljubljani: Justina Lo-pan, žena kotarskega živinozdravnika, 30 let. — Josip Koman, sodnik sluga v pokoju in hišni posestnik, 83 let. — Feliks Miholka, črnovojnik pešpolka št. 1. — Umrl je v Ljubljani c. kr. računski revident g. Moric Roschnik. — Lov v deželni bolnici. Dne 25. febr. so imeli po vrtovih deželne bolnice razburljiv lov, kakršnega, kakor se podomače pravi, ondi "še ne pomnijo". Ponoči je ušel iz Šiške nekemu kmetu vol. Celo noč je letal o-kolu. Proti jutru je vol postai silno nezadovoljen, hoja po ljubljanskih blatnih cestah je bila celo zanj prenaporna, nočni zrak mu ni' nič kaj prijal. Dobil je pa v teh bolečinah pametno misel, krenil je v deželno bolnico. Po vrtovih je letal in čakal jutra, da pride vrsta nanj. Ko so pa "poklicani faktorji" opazili tega "pacijenta", ga niso bili nič kaj veseli. Strežaji so dobili povelje, naj vola ulove. Vol je bil ob takem postopanju silno indigniran. Videlo se je to na vseh njegovih kretnjah, bil je uprav divji. Celo dopoldne so ga morali loviti, z nobenim stre zajem, ki se mu je približal ni bil zadovoljen. Po nočnem pohodu se je očividno v volu razvijal vedno večji "maček". Najprej se mu je približal strežaj kirurgičnega oddelka. .Ta preteča "diagnoza" je vola do skrajnosti razburila. Zaletel se je v vse časti vrednega strežaja Antona Štritiha z zlobno namero, da mu roge zasadi skozi oči in ga tako po svojih kirurgič-nih načelih nabode. Res je strežaja pri očeh precej ranil. Sedaj so po kratkem vojnem posvetovanju poslali nanj med drugimi strežaja prosekture. Tega pa še manj, si je mislil vol, "o-dreti se ne damo" in je strežaja Franceta Mau neusmiljeno prekopicnil. Vse je bežalo pred volom. Nato je vol ponosno odšel, pravzaprav radi nujnosti stvari skočil na obisk, oziroma s pri tožbami, pred stanovanje g. nadoskrb mka. "To je pa že preveč," so rekli vsi navzoči ter so poslali po vojake, da bi nespravljivega vola ustrelil. Na vrtu g. nadoskrbnika je pa vol postai nekoliko boljše volje in lepših manir. Vljudno se je čohal ob. drevesu. Neki zviti kmetic je to opazil, zlezel je na drevo in vrgel volu vrv okolu vratu. Vol je bil ujet. Tako je bil končan dolgotrajni lov. Če bi se vodstvo bolnice ob pravem času spomnilo znanih in priznanih nedeljskih ljubljanskih lovcev, bi bil lov na voTh gotovo prej končan. A.LI HOČETE LASTOVATI SVOJ DOM? Ako imate par sto dolari vam jaz postavim dom na eni izmed svojih lepih lot "na hribu", katerega boste splačali mesto najemnine. P. R. Ban-non, 701 N. Broadway, Joliet. 38t5 ŠTAJARSKO — Ljutomer.! Jurij Spindlar. bi izpolnil ,9J - • Umr Žnika i n ^gfe Visoke obresti. Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraju, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato obrodi naj-raznovrstnejše poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne premrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VO-l.iudi, živali in rastlinstvo; in ■lavno, UGODNO PRO-fe likovan Haložan. Odlikovan na južnem bojišču dne 7. svečana 1915 za ve čuspešnih in hrabrih del s "srebrno kolajno II. razreda naš slo-venvenski rojak od Sv. Barbare v Ha; ložah g. Jožef Petrpvič, orožniški stražmojster v Kotoru. — Za vojnega kurata v rezervi je imenovan č. g. Jožef Vrečko (lavan-tinska škofija). — Premajhno pecivo ranjencem. Peku Francu Schober v Mariboru je prisodilo sodišče en teden strogega zapora in 50 K globe, ker je dobavljal vojaškim bolnišnicam v Mariboru lažje pecivo, kakor je bilo dogovorjeno. — Samoumor iz strahu pred vojaško službo. Dne 16. febr. se je v Ore-hovcih pri Zgornji Radgoni obesil 35-letni živinski prekupec in posestnik Franc Dreflak. ki je bil zadnje čase močno udan pijači. V kratkem je imel odriniti k vojakom. Večer pred smrtjo se je jokal pred ženo in ji rekel, da se bo raje končal nego bi imel oditi k vojakom. — Padel je v Karpatih g. Vilko Se-nica. bivši uradnik žalske posojilnice. — Ponesrečil se je 701etni Franc Filipič iz Grgarja. Peljal je seno v Podgoro. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomil stegno. Zdravi se v bolnišnici. — Po šestih mesecih se je mrtvi o-glasil iz Rusije. V Dolu nad Mirnom pri Gorici je družina Boštjančičeva tudi dala svojega s.ina Jožefa cesarju. Takoj izpočetka je odšel v Galicijo, od koder pa se ni več oglasil. Stariši in sestre so bili v velikih skrbeh zanj. Tedaj pa so jim vrnivši se ranjenci povedali, da je Jožef Boštjančič mrtev. Videli so ga, ko je mrtev obležal. Vsi so ga objokovali. Vendar iskrica upanja jim je še ostala. "Morda vendar ni mrtev." Brali so z velikim zanimanjem, kako se "mrtvi" oglašajo drug za drugim iz Rusije. Sestra je rekla: "Gotovo se bo tudi naš še oglasil." In čakali so in pričakali resnično. Jožef Boštjančič se je oglasil iz ruskega u-jetništva. In sedaj veseli naznanjajo to novico. — Zadušil se je v Trstu 561etni kroš-njar Jakob Planine. Vzrok: beda. — Ranjen je bil v Karpatih organizator tržaških železničarjev, Vekoslav Sever. HRVATSKO. — Vladimir pl. Treščec, veliki župan belovarsko-križevske županije, je imenovan za velikega župana zagrebške županije. — Častni dan varaždinskega pešpolka št. 16. Polkovno povelje tega polka z dne 20. februarja se glasi: "16. februarja t. 1. je bil za polk časten dan v pravem pomenu besede. Polk se je bojeval v boju pri K. v štirih ločenih skupinah, razdeljen ob celi bojni črti. Vsak bataljon je dosegel odločilne uspehe. Pri tem je polk ujel nad 900 sovražnikov, zaplenil top s 4 mttni-cijskinii vozmi in 2 strojni puški, mu-nicijo in mnogo pušk, razpršil več sovražnih oddelkov in jim zadal velike izgube. Vsem članom polka izražam zahvalo v imenu najvišje službe. Bu-diner, polkovnik." —Umrl je v Zagrebu hišni posestnik Hinko Bučar. — Kaj pravi poslanec Radič. Vodja hrvatske kmečke stranke, poslanec Stjepan Radič, je imel daljši pogovor z "Az Estovim" urednikom Arpadom Pasztorjem. Pasztor je pogovor priobčil in slikal Radiča kot jugoslovanskega fanatika. Nato je Radič odgovoril v "Hrvatski", kjer pravi, da Madžari vsakega banovinskega Hrvata, ki ima kaj narodne zavesti in se zavzema za narodno skupnost vseh Hrvatov, takoj proglase za jugoslovanskega fanatika, če ne celo panslavista. Kljub temu pa se vjemajo ogrski in hrvatski interesi. Dalmacija je tudi po nagodbi del Hrvatske in ravno tako Bosna. — Poslanec Radič ni pomiloščeij, kakor so svoječasno poročali, ampak mu je ban odgovoril, da ni pooblaščen uvaževati njegove prošnje. . keTStro« enega" teh ^ ves Vaš "trud žamaw;':th 'desna ga naložili v farmo, mrtev, ako ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dvoletnem obstanku začela jako lepo razvijati, ima vse te pogoje, za kar jamčimo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkras-nejših iti najrodovitnejših krajev države Wisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v.kako divjo, od vsega sveta zapuščeno pustinjo, marveč r obljuden kraj, kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozi-rih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju industrijskega okraja in v neposredni bližini hitro se razvijajočih mest: Cornell z 2000 prebivalci, Lady-smith s 6000 in Chippewa Falls z 12,009 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: papirnice, tovarne za čevlje, sirarne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svojem svetu toliko lesa, kar ga potrebuje za gradnjo poslopij tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raznovrstno, lovcem dobrodošlo divjačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim rojakom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilika, da si postavite svoje ognjišče v kraju, ki ima po svojih prednostih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že "sedajnost". Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sarhi. — Aker neobdelane zemlje $15—$20; obdelana pa $50 —$150 aker. Prodajamo tudi cele kmetije s hišo, gospodarskimi poslopji, stroji, živine* itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si nas svet ogledate. Pišie nam takoj po natančnejši popis naše zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. (35—39 t6— lw) Mi la in s»te rabi STORM DOORS AND WINDOWS (reSetca z« okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripawt J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St, poleg italijanska Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. JONIP JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, IIL izdeluje vsakovrstne pravoveljavna listine in izvršuje vse v notarsko straha spadajoče zadeve za Združene Drita* in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. * Pazite nabrei vredne ponaredke in glejt« da dobiti prl-stniRichterjer Pain - Expeller z znamenjem Anchor Trai« Mark, kot kaž« slika. Cena 26 in 50c v vseli lekarnah ali pri naravnost nam pišitt ponj. F.AOicliier & Co. 74-80 Washington Street New York. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spi al Henrik Sienkitwicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Stanko ni pognal strašnega Kinga y bitko, ampak mu je dovolil samo rju--ti na toliko večji strah sovražnikom. Tudi ni izstrelil sam niti enkrat iz svoje puške proti Samburom, kajti prvič je obetal mali Nelki, ko je odhajal iz Luele, da ne bo nikogar ubil, drugič pa — v resnici ni imel volje ubijati ljudi, ki niso niti njemu niti Nelki storili ničesar hudega. Dovolj, da je zagotovil Vahimom zmago in osvobodil v velite; bombi obleganega Fumbo. Ko je kmalu potem pritekel Ka!i in šporočil o odločilni zmagi, mu je zapovedal, naj prenehajo z bojem, ki je divjal še po goščavi iii po skalnem pobočju, kjer je srditi Fumbo še vedno preganjal nasprotnika. Toda preden je Kali zamogel narediti mir, se je zdanilo. Kot vedno pod -ravnikom, se je prikazalo solnce hitro izza gor in oblilo z jasno lučjo bojišče na katerem je ležalo nad 200 trupel Samburov, prebodenih s sulicami ali razdrobljenih z bojnimi sekirami. Čez nekaj časa, ko je slednjič boj prenehal in je samo radostno kričanje Vahimov kalilo jutranji mir, se je spet prikazal Kali, toda obraz je imel tako pobit in žalosten, da je že od daleč bilo poznati, da ga je zadela kakšna velika nesreča. Ko je stal pred Stankom, se je pričel tolči s pestmi po glavi in žalostno kričati: "O veliki gospod, Fumba kufa! Fumba kufa!" (Fumba je ubit!) "Ubit?!" ponovil je Stanko. Kali je povedal, kaj se je zgodilo in iz njegovih besed je bilo poznati, da je samo srditost Fumbe bila kriva tega dogodka, kaj-ti ko je bitka že prenehala je hotel še potolči dva Samburj in je od enega izmed njih dobil udarec iS sulico. Ta novica se je razletela v trenotku med vsemi Vahimi in okrog Kalija se je zbrala velika množica ljudij. Kmalu potem je prineslo šest vojevnikov na sulicah starega kralja, ki ni bil ubit, ampak težko ranjen in je pred smrtjo še enkrat hotel videti mogočnega, na slonu sedečega gospoda, resničnega zmagovalca Samburu. Neizmerno občudovanje se je borilo v njegovih očeh z mrakom, s katerim jih je zaslanjala smrt, a njegovi pobledeli in od "pelele" raztegnjeni ustnici sta zašepetali tiho: "Yancig! Yancig!..." Takoj potem se mu je pa glava na gnila nazaj, usta so se odprla široko— ter je umrl. Kali, ki ga je ljubil, se je jokaje vrgel na njegove prsi. Izmed bojevnikov so se eni začeli tolči po glavah, drugi so proglaševali Kalija za kralja in yancigovali na njegovo čast. Ne kateri so padali na obraz pred mladim vladarjem. Niti en glas se ni dvigni' proti, kajti vladarstvo je pripadalo Kaliju, ne samo po dednem pravu, kot najstarejšemu sinu Fumbe, ampak tudi kot zmagovalcus Med tem se je v kočah čarovnikov v bombi na vrhuncu gore razlegel divji hrup hudega Mzimu, ravno tak, kot ga je Stanko slišal v prvi zamorski vasici, toda sedaj se ni zvračal proti njemu, ampak je zahteval smrti jetnikov za uboj Fumbe. Bobni so pričeli bobnati. Vojevniki so se postavili v dolge vrste po trije in trije možje in začeli so vojni ples okrog Stanka, Kalija in Fumbejeve&a trupla. "Oa, oa! Yah, yah!" so ponavljali vsi glasovi; glave so kimale z enostavnimi kretnjami na desno i:v na levo, belina v očeh se je bliščala, a ostrine sulic so se žarele v jutranjem solncu. Kali je vstal, se obrnil k Stanku in rekel: "Veliki gospod, pripeljati /bibi v bombo in se nastaniti v Fumbovi koči. ICali biti kralj Vahimov, a veliki gospod Kalijev kralj." Stanko je pokimal z glavo v znamenje, da se strinja, toda počakal je še nekaj ur, ker sta se on in King morala odpočiti. Odpotoval je šele proti večeru. V času njegove nenavzočnosti so spravili trupla padlih Samburov iti jih pometali v bližnji globok prepad, nad katerim so se takoj zbrale jate jastrebov; čarovniki so pričeli pripravljati za Fumbov pogreb, Kali je pa prevzel vlado, kot edini gospod življenja in smrti vseh podložnikov. "Ali veš, kdo je Kali?" je vprašal Stanko deklico, ko sta se vračala iz Luele. Nelka je pogledala nanj začudeno. "To je tvoj boy." "Aha, boy! Kali je sedaj kralj vseh Vahimov." Nelko je silno razveselila ta novica. Nagla izprememba, vsled katere je prejšnji suženj okrutnega Gebhra potem pa pokorni služabnik Stankov postal kralj, se ji je zdelo nekaj izvan-rednega, obenem pa tudi silno zabavnega. Toda Lindejeva opazka, da so zamorci kot otroci, ki si ne morejo zapomniti, kaj je bilo včeraj, se z ozi-rom na Kalija ni izkazala za resnično, kajti kakor hitro sta Stanko in Nelka obstala na podnožju gore Boko, je mla , di vladar hitro pritekel nasproti, ju pozdravil z navadnimi znamenji pokor- ščine in radosti in ponovil besede, katere je povedal že poprej: "Kali biti kralj Vahimov, veliki gospod pa Kalijev kralj!" In izkazoval je obema skoraj božjo čast,'zlasti pa je pred vsem ljudstvom izkazoval, spoštovanje Nelki, kajti vedel je iz izkušenj, pridobljenih med potovanjem, da skrbi veliki gospod za malo bibi bolj kot sani zase. Ko jih je slovesno pripeljal na vrhunec v pre-itohio boi.ibo, izročil jim je Fumbovo kočo, ki je >ila podobna veliki na več izb razdeljeni baraki. Va-himkam, ki so obenem ž nj mi prišle iz Luele in ki se niso mogle lo sitega nagledati dobrega Mzimu,' je toit/cA, naj postavijo v prvo sobo vrče z medom in kislim mlekom, ko je pa zvedel, da je od potovanja utrujena bibi zaspala, je pod kaznijo, da mu bo iztrgan jezik, vsem prebivalcem naložil največjo tišino. Potem ju je sklenil še bolj slovesno počastiti in v tem namenu se je, ko je Stanko po kratkem odpočitku prišel iz barake, približal k njemu, se mu poklonil in rekel: Jutri Kali velel pokopati Fumbo in ubiti za Fumbo in za Kalija toliko jetnikov, kolikor oba imata prstov na rokah, za bibi pa in za velikega gospoda Kali zapovedal ubiti Faru, Mambi-nega sina in "vengi, vengi" drugih Samburov, katerih so vjeli Vahimi." Stanko je pa nagrbančil obrvi in začel gledati s svojimi jeklenimi očmi Kalijeve oči, potem je pa odvrnil: "Prepovem, da bi to storil." "Gospod," rekel je mladi zamorec z negotovim glasom. "Vahima vedno ubijati jetnike. Stari kralj umreti — ubijati; mladi kralj nastopiti — ubijati. Ako Kali ne zapovedati ubijati, Vahima bi mislili, da Kali ni kralj." Stanko je gledal vedno bolj strogo. "Torej kaj?", vprašal je. "Ali se nisi ničesar naučil na Lindejevi gori in nisi postal kristjan?" "Sem, veliki gospod..." "Poslušaj torej! Vahima imajo črne možgane, toda tvoji možgani bi morali biti beli. Ko si postal njihov kralj, bi jih moral izobraževati in učiti tega, česar si se naučil od mene in od bibi. Oni so kot šakali in kot hijene naredi iz njih ljudi. Povej jim, da se ne sme ubijati jetnikov, ker za kri neoboroženih ljudi kaznuje Veliki Duh h kateremu molim jaz in bibi. Beli ljudje ne more jetnikov, ti pa hočeš biti proti njim hujši, kot je bil zate Geb-hr — ti, kristjan! Sramuj se, Kali, spremeni stare, grde navade Vahimov v dobre in zato te bo blagoslovil Bog in bibi ne bo rekla, da je Kali divji, neumen in hudoben zamorec." Strašno rjovenje v kočah čarovnikov je preupilo njegove besede. Stanko je mahnil z roko in govoril dalje: "Slišim! to je vaš 'hudi Mzimu', ki hoče krvi in glav jetnikov. Toda ti veš vendar, kaj to pomeni — in tebe ne more prestrašiti. Torej ti povem: vzemi bambus, pojdi v vsako kočo in naloži jih čarovnikom, dokler ne bodo sami bolj kričali, kot sedaj njihovi bobni. Bobne pa daj pometati na sredi bombe, da bodo vsi Vahimi videli in spoznali, kako jih goljufajo ti sleparji. Obenem povej tvojim neumnim Vahimom, kar si sam oglašal ljudem M'Rue, da tam kjer prebiva dobri Mzimu, se ne sme prelivati človeške krvi." Mlademu kralju so očividno k srcu segle Stankove besede, kajti pogledal je nanj nekoliko smeleje in rekel: "Kali potolči, ah, potolči čarovnike! Ven pometati bobne in povedati Va-himu, da tam, kjer je dobri Mzimu, se ne sme nikogar ubiti. Toda, kaj naj Kali stori s Faru in s Samburi, ki so ubili Fumbo?" Stanko, ki si je bil že zbral misli v glavi in je samo čakal na to vprašanje, je odvrnil takoj: "Tvoj oče je padel in nje'gov oče je padel, torej glava za glavo. Skleni z mladim Faru krvno prijateljstvo, potem bodo pa Vahima in Samburu živeli v slogi, bodo mirno obdelovali polje in hodili na lov. Ti povej Faru o Velikem Duhu, ki je oče vseh belih in črnih ljudi, Faru te pa bo ljubil kot brata." "Kali imeti sedaj bele možgane!" je odvrnil mladi zamorec. Tako se je končal pogovor. Kmalu potem se je spet razleglo divje rjovenje, toda ne več hudega Mzimu, ampak obeh čarovnikov, katerima jih- je velel Kali našteti, kolikor sta jih prenesla. Vojevniki, ki so neprenehoma v tesno sklenjenem krogu v dolini obdajali Kinga, so pritekli brez sape na vrhunec pogledat, kaj se godi in prepričali so se kmalu z lastnimi očmi in iz priznanja čarovnikov, da hudi Mzi-mu, pred katerim so doslej trepetali, to je samo izdolben štor, prevlečen z opično kožo. Mladi Faru pa, ko so mu sporočili, da mu ne bodo razdrobili glave na čast dobremu Mzimu in velikega gospoda, ampak da bo Kali snedel košček njega, on pa košček Kalija, ni hotel verjeti svojim ušesom, potem pa, ko je zvedel, komu se ima zahvaliti za življenje, se je vrgel pred vhodom v Fumbino kočo z obrazom na tla in je ležal toliko časa, dokler ni Nelka pristopila k njemu in mu velela vstati. Nato je objel s svojima črnima dlani-ma njeno malo nožico in jo postavil na svojo glavo v znamenje, da hoče celo življenje ostati njen suž|nj. Vahimi so se jako čudili poveljem mladega kralja, toda navzočnost neznanih . gostov, katere so smatraj za najmogočnejše čarovnike na svei •• je povzročevala, da se nikdo ni up; t' u-stavljati. Sfs|,Jte\; Toda stari ljudje niso bili veseli nove navade, oba čarovnika sta pa sipo-znala,. da so se zanju za vedno končali dobri časi ter sta prisegla v dfiši skrajno maščevanje kralju in prišlecemji. Nato so slovesno pokopali Fimvbo v podnožju skale pod bombo.; Kali je postavil na njegov grob križ iz 'bambusov, zamorci so pa postavili jickaj f 4ne posod s pombo in presušenega siesa, da bi se ne jezil in ne strašil ponoči. Telo Mambe so po sklenjenem krvnem bratstvu med Kalij .m in Faru izročili Samburom. "Nelka, ali- zamoreš ' našteti najina potovanja od Fayutha?" vprašal je Stanko. "Zamorem." Pri teh besedah je dvignila deklica obrvi in pričela šteti na prste. 'Takoj. Od Fayuma v Hartum — prvo; od Hartuma do Fašode — drugo; od Fašode do soteske, kjer smo našli Kinga — tretje; od Lindejeve gore do jezera — četrto." 'Da. Menda je ni na svetu muhe, ki bi preletela tak kos Afrike." 'Lepo bi izgledala ta muha brez tebe!" On se je pa pričel smejati. "Muha na slonu! muha na slonu!" "Toda to ni tse-tse? Kaj ne, Stanko? ■ ni tse-tse?" "Ni," odvrnil je, "taka muha je še dosti mila!" Nelka je bila vesela pohvale, oprla je nosek na njegovo ramo, ter vprašala: "Kedaj pojdemo pa na peto poto- katerim so izpostavljeni popotniki v brezvodnih krajih. Toda Samburi mu niso mogli povedati nič gotovega, sam se pa ni mogel spustiti na daljši izlet ob vzhodnem pobrežju jezera, ker so ga drugi posli zadržavali v Boku. Mislil je, da naj-brže nobeden izmed letečih zmajev, izpuščenih iz Lindejeve gore in med potjo iz zamorskih vasi, ni preletel čez verigo gor, >ki obdajajo Bassa-Narok. Radi tega je moral delati in izpuščati nove, kajti šele te bi zamogel veter zanesti čez ravno pustinjo daleč — morda celo do oceana. To delo je moral nadzorovati sam osebno, kajti Nelka je znala izvrstno lepiti zmaje, Kali se jih je pa naučil izpuščati — nobeden izmed njiju pa ni znal napisati nanje vse, kar je bilo potreba. Stanko je bil mnenja, da je ta stvar velikega pomena in je na noben način ne sme zanemarjati. (Dalje prih.) Joliet Citizens Brewing North Collins St., Joliet, 111, Co- POZOR, ROJAKIHJE1 Mi veste, kje je dobiti najboljše ma so po najnižji oeai? Gotovo 1 V mesnic J. & A. Pasdertž se dobi)« najboljše sveže in prek* jene klobase in aajokusnejše meso Vse po najnižji eeni. Pridite torej b poskmsite aaše meso. i 'JPilt© "Ells. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Niake oene in dobra postrežb« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati utt » našej mesnici in groeeriji na vogjar 1« Broadway and Granite Street«. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$l°i50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................ti"-51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1<«J S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1°-®* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za .......................... Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................®6' Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois- "Ko se odpočiješ, jaz pa naučim nekoliko streljati ljudi, katerih nam je Kali obljubil dati." "In bomo dolgo tako potovali?" "Oj, dolgo, Nelka — dolgo! Kdo ve, če ne bo to najdaljše potovanje." "Toda ti si vedno znaš pomagati!" "Moram." Stanko si je sicer pomagal, kakor je mogel, toda to peto potovanje je zahtevalo veliko priprav. Morali so se spustiti spet v neznane kraje, kjer so grozile razne nevarnosti zoper katere se je hotel deček bolje zavarovati, kakor je zamogel storiti poprej. V tem namenu je vadil v streljanju iz reming-tonov štirideset mladih Vahimov, ki so imeli predstavljati glavno bojno silo in nekako telesno stražo Nelke. Več strelcev ni mogel imeti, kajti King je nosil samo petindvajset kara-binov, na konje jih je šlo pa petnajst. Ostali del vojske je tvorilo sto Vahimov in sto Samburov oboroženih s sulicami in loki, katere je obljubil dati Faru in navzočnost katerih je odstranjevala vse nevarnosti potovanja čez obširno in jako divjo deželo, naseljeno od rodu Samburu. Stanko je ne brez vsacega ponosa mislil, kako je zbežal ob času potovanja iz Fašode samo ? Nelko in z dvema zamorcema brez vseh sredstev, zdaj bo pa prišel morebiti k morskemu obrežju na čelu dvesto oboroženih ljudi s slonom in konji Predstavljal si je, kaj bodo na to povedali Angleži, ki tako visoko cenijo iznajdljivost, pred vsem pa, kaj bo povedal njegov oče in gospod Rawiison. Ta misel mu je slajšala vse težave. Vendar ni bil popolnoma miren za lastno in Nelkino osodo! Dobro! brez dvoma bo prekoračil z lahkoto oblast Vahimov in Samburov, toda kaj potem? Na »kakšne rodove bo zadel, kakšno okolico prišel in kolikp pota ima še pred sabo? Lindejeve opazke so bile presplošne. Stanka je jako mučilo, da niti ne ve, kje se nahaja, ker je ta del Afrike izgledal na zemljevidu iz katerih se je učil zemljepisja, popolnoma kot bel papir. Tudi ni imel naj manjšega pojma, kaj je jezero Bassa Narok in kako je veliko. Nahajal se je ob njegovem južnem bregu, kjer je bil razliv širok kakšnih dvajset kilo metrov. Toda kako daleč se širi jeze ro proti severu, mu niso mogli pove dati niti Vahimi, niti Samburi. Kali ki je za silo razumel jezik Ki-svahilli je na vsa vprašanja odgovarjal samo "Bali! Bali!", kar pomeni: daleč, daleč to je bilo vse, kar je Stanko mogel spraviti iz njega. Ker so na severu gore, ki so zapi rale obzorje, izgledale precej blizii, je mislil Stanko, da" mora biti to kako neobširno jezero ,kakor se jih veliko nahaja v Afriki. Čez nekaj let se je pokazalo, kako velika je bila njegov zmota, za sedaj se mu pa ni šlo toliko za to, da bi natančno spoznal obseg Bassa-Narok, kakor, če ne izvira iz njega kakšna reka, ki bi se potem iz tekala v morje. Samburi, Faruovi podložniki, so trdili, da se nahaja na zhodu od njihove dežele velika brez vodna pustinja, katere še nikdo ni nik dar prekoračil. Stanko, ki je poznal zamorce iz pripovedovanj popotnikov iz Lindejevih dogodkov, deloma pa tu di iz lastnih izkušenj, je vedel, da, ko se začno nevarnosti in težave, se bo veliko njegovih ljudi na tihem vrnilo domov, morebiti pa, da mu ne bo ostal niti eden. V tem slučaju bi lahko o stal v pustinjah in puščavah sani Nelko, z Meo in z malim Nasibu. Pred vsem je pa vedel, da bi pomanjkanj vode takoj razkropilo karavano in ra di tega je tako zelo izpraševal po reki Potujoč ob njenem toku bi se bilo se^ veda mogoče izogniti tem težavam, CMe. Phone 2W8. N. W. Phooe UU W. H. KEEGAN POGREBNI K. Slovenci v L« Seli« in okolici: St dar potrebujete pogrebnika m o1 na to tvrdko in prepričani bodita, A boite najbolje poAtreieni, ker ta nto4 naj bol jM ter mnogo ceaejM kol dragi. V »lučaja potrebe relilaega i'ambulance) pokličite nat po na, ker imo vedno pripravljeni — gc dnevi in ponoči. Vae delo Jamica*. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAB W. H. KEEGAN, Telefona it 100 — vsak tu. C or. 2nd and Joliet St. La SaOa, B DENAR SE VLAGA NAJBOLJX IN NAJSIGURNEJK V Prvo Hrv&tgko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE, in nje podružnice v: Belavarn, Brode na S. Crkvenici, Delnicama, Djakoru, Kraljeviči, Novem Vinodoln, Oeijekn Pozegi, Rieki, Sisku, Varaidinn, VeHkf Gorici, Virovitici, Zemunn i Senjn. Delniška glavnica in prKu*c K 16.250,000. Vasvete in navodila polijemo zaetonj plSffT Co vogal Jefferson and J°uet JOLIET, ^ Tamk^damvSTrazgiol^ VALENJE dobite v lekarni J. D. Brown Druggist8 Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, IIA. X3 i mi o mi (I Furniture Chicago tel. 4311. North«**"** Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter je najboljša pijača Porter LOta telefon 405, Brewing Company S. Bluff St., Joliet«J!!;