198. številka. Ljibljiia, ? sredo 30. avgusta 1905 XXXV1IL leto. Isaaja vaa* dao svečar, iaimSl nedeUe in praznika, Ur velja po poitl arajeiaan aa avatro-ograke daiala aa vse lata 16 K, aa pak lata II K, aa satrt lata € K 60 h, aa aa matee 1 K 80 h. Za LJubljano ■ poimanjem na dem aa vaa id 14 K, aa pol leta 11 K, aa četrt lata 6 K, aa aa Eaeeea 1 K. Kdor kodi aaia ponj, plaoa aa vaa lata 11 K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor aaaia peitnina. — Ha aaroSbo broa istodobne vpoSUjafrra naročnino ae no oaira. — Za oznanila aa plačaj« ad petareatepna patlt-vrata pa 11 a, ča aa aa aananila tiska enkrat, pa 10 h, Sa aa dvakrat, in pa 8 h, če aa tlaka trikrat ali vaekrat. — D opit ,« aa iavele firankovati. — Rokopisi ao no vračaj«. — Uredništvo ta upravnlalvo Ja v Knaflevik aliaah it. 6, i« rieor arodniitvo v I. aadatropja, apravniitva pa v pritličja. — Upravniitvv naj le blagovolijo pošiljati naročniae, reklamacije aananila, t J. adminiatrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Mir — zagotovljen. Velikanski in strahotni vojni na Daljnem Vztoku je konea; mirovna pogajanja v Portsmouthu so imela, kakor naznanja oficialna brzojavka, popolen uspeh in se je v vseh spornih točkah doseglo porazumljenje. Nekaj tednov je ves svet z napeto pozornostjo obračal avoje poglede v Portsmouth, kjer so se zbrali ruski in japonski pooblaščenci n& mirovna pogajanja, in zadržuje sapo je čakal ves svet, kakšen da bo izid teh pogajanj. Dolgo časa je bilo občno mnenje skrajno pea nvetično in nihče ni verjel, da se doseže mir, zlasti ker je Japonska nastopila i zahtevami, kakor da bi bila Rusijo na bojiščih v Aziji popolnoma porazila, kakor da bi bila zlomila njeno moč in kakor da bi se Rusija zdaj morala pokoriti njenim usazom. Ali kaj kmalu so Japonci odnehali, spoznavši, da hoče Rusija pač mir, toda čssten mir in da nikakor ne misli se brezpogojne ukloniti. Šele zdaj, ko je svet videl, kako Japonci odnehavajo od svojih prvotnih rahtev, kako svoje prve pogoje omejujejo in restriegujejo, je prišel dc oznanja, da menda le ni vse tako, kakor so pisali Rusiji sovražni listi. >Pri mirovnih pogajanjih nastopajo ruski pooblaščenci tako, kakor da je zmsgala na bojišču Rusije, japonski poobkščenci pa take, kakor da je bila Japonska poražena,« je te dni vzdih-niia »Neue Freie Presse«, in s tem povedala resnico. Tej resnici se pa čuditi. Japonska je res z brezpri-mernim heroizmom šla v boj in se je z občudovanja vredno hrabrostjo m spretnostjo vojeval*. Napela je vse svoje moči. Žrtvovala ja preegromne T/scte in poslala takerekoč zadnjega svojega moža v boj. Danes je Japonska vzlic uspehom, ki jih je dosegla, s svojimi silami precej pri kraju in nima več ne dosti denarja, ne dosti moštva, da bi mogla nadaljevati vojno. Č.z nekaj mesecev ali kvečjemu tekom enega leta bi Japonska opešala. V tem tiči vzrok, da je sedaj tako odnehala in Rusom gradila takortkoč zlate mostove, kajti jasno ji je, da Rusija vzlio izgubam še dolgo ni po-ražena in da lahko še nekaj let nadaljuje vojno. Ko-, da je Rusija imela v tej vojni mnogo nesreče, ali kdor vpe-števa vsa okolnosti, bo uvidel, da Rusiji še nikakor ni bilo treba obupati. Ves svet se je občudovanja klanjal brezprimernemu junaštvu, a katerim ao Rusi poldrugo leto branili Pcrt Artur. Japonci so imeli pri naskokih na to trdnjavo kolosalne izgube, tisočkrat večje, kakor Rusi. Res, da so se Rusi pri Liaojargu in pri Mukdtnu umaknili z bojišča, s umaknili so se prostovoljno, niso pa bili poraženi in japonske izgube v teh bitkah niso biie nič manjše kakor rnske Popolen poraz 90 učakali Rusi samo na morju, kjer je bilo skoro iz samih starih ladij obstoječe baltiško brodovje razbito. Uvbževati se pa mera kolosalna oddaljenost od evropske Rusije in silne težave transporta. Ena sama enotirna železnica veže evropsko Ru sijo z Dalnjim Vztokom — to je za transport vojaštva in materijala velikanska ovira in le v tej oddaljenosti in v tej oviri je iskati vzroka, da ni megla Rusija razviti vseh svojih moči. Rusija je bila pripravljena na mir, ne ker se je bala prihodnosti, nego iz spoznanja, da bi preogromne denarne in človeške žrtve, ki bi jih megla doprinesti, če bi hotela zmagati, ne bile v nobenem razmerju z uspehom tudi najpopolnejše zmage nad Japonci. Rusija je spoznala, da bi jo te žrtve bolele kdo ve koliko j desetletij ter onemogočale vsako njeno I akcijo v Evropi, a sad končna zm«ge nad Japonci bi se s to izgubo še primerjati na mogel. Natančni mirovni pogoji še niso znani, ali to se le, da Rusija ne plača nikake vojne odškodnine Japoncem in da ji ne odatopi nobenega znatnejšega dela ruskega teritorija. Japonci ne dobe v bistvu nič več, nego je bila Rusija že pred vojno pripravljena jim dati. Svetovna zgodovina pozna malo tako ljutih in tako strašnih vojen, kakor je bila rusko japonska vojna, nobene, kjer bi se bilo izkazalo toliko nadčloveškega heroiima. Japonska je po tej vojni postala velesila, Rusija ostane kar je bila, prva država na svetu in strah srojih nasprotnikov. Nobena druga država na svetu bi ne prenesla Uke vojne kakor Rusija; nobena armada ne takih nesreč. Ru* sija ja edina država na sveta, ki se je mogla 19 mescoav vojskovati tako silno daleč od svojega središča in polena še reči »jaz nisem premagana« ter skleniti časten mir. Vojna ali mir? Mir sklenjen? IzPortsmouthaje došlo snoči prvo oficijalno poročiloma se je v včerajšnji seji doseglo popolno sporazum I je nje glede vseh mirovnih vprašanj. Sklenilo se je, da se začne takoj izdelovati mirovna pogodba. Japonci so gledevsehprepor-nih točk odnehali. — Seja se je začela že ob V* 10. zjutraj. Japonski delegatje so prišli z obsežnimi pooblastili ter takoj v začetku seje izrazili željo, naj bi se mir čimpreje sklenil. Rooaeveltovuspeh. Vsled zadnjega Rooseveltovega posredovanja pri mikadu je ministrski svet poslal Ko-fluri brzojavno dalekosežna navodila. Baron Ko m ur a je pooblastil že pred sejo japonskega delegata Snto, da je izjavil sledeče: »Zvedeli smo, da je v Tokiju se vršeča konferencaministrov in starih državnikov pod mi-kadovim predsedstvom potrdila vse koncesije, ki so se priznale v dosedanjih mirovnih pogajanjih. Ako pa se pokaže za dosego miru potrebno, bo dovolila Japonska še v s a k o j a k e n a d a 1 j n e koncesije.« Japonska javnost proti koncesijam. Japonsko časopisje z ogorčenjem — najbrže naročenim od zgoraj — zavrača misel, da bi Japonska še kaj popustila glede svojih mirovnih pogojev ter samozavestno vprašujejo, ali se naj uspehi esemnajstmesečnih zmag zapravijo v konferenčni sobi Nekateri listi pozivajo vlado, naj takoj odpokliče delegate. V večjih japonskih me stih se prirejajo demonstracije proti vladi (a najbrže naročene po — vladi) Ljudstvo grozi z vstajo ( ?). a k o s e v r n e otok Saha-linaliako se Japonska odpove vojni odškodnini. Glavno zaslugo bi rad Imel cesar Viljem. Med vojno in potem, ko je bila v mirovnih konferencah še najhujša napetost med vojujoČima se strankama, ni bilo iz Beroiina slišati najmanjšega glasu. Sedaj pa, ko se premagane vse težkoče ter je mir že takorekoČ sklenjen, oglašati so se začeli cfiaiozi cesarja Viljema. Tak polvladni nemški list namreč sedaj poroča, da je cesar Viljem ne samo pismeno, temuč tudi pri zadnjem sestanku osebno prigovarjal carju za mir. Nadalje pa je Viljem tudi vplival, da se je izdala — ustava na Ruskem. — Kdor hoče, naj verjame. Zanesljivo znamenje za mir. Se preden se je v Evropo zvedelo, da se mirovna pogajanja bližajo svojemu zsključku, že je prišel LISTEK v Portsmouth zastopnik Rocktfellerja in anational citj« banke, da ponudi Rusiji potrtbai denar, seveda za vi-šoke obresti. Zastopnik je imel že a Vitejem pogovor. Z bojišča. General LineviČ je brzojavil 28. t. m. carju: Proti Ardapanu poslan ruski oddelek je v spopadu s sovražnikom ujel 116 Japoncev, med njimi 26 ranjenih. Mi smo izgubili Šest mož. Japonci si želijo vojne? Angleški listi poročajo iz Tokija, da je dobil vojni minister z bojišča mnogobrojne peticije, ki jih je podpisalo na tisočo vojakov in častnikov, med njimi tudi več generalov. V teh peticijah se nujno zahteva nadaljevanje vojne. Tudi japonsko časopisje zahteva najodločneje, naj se vojna nadaljuje. — Vse akupaj je naročen in inspiriran manever japonske vlade. Nova mobilizacija na Ruskem. Car je poslal vojnemu ministru ukaz glede mobilizacije v p moč armadi na Daljnem Vztoku. Mobilizacija bo razteza na ntkatere okraje gubernij Vilna, Orodno, Kur-landija, Livlandija, Perm, V j e t k a , S i m b i r s k, Saratov, Orenburg, Astrahan in Ufa. Mobiiizujejo pa se tudi donski ko-z&ki. Iatotako se naroča mob.lizaoija konj več.noma v vseh južnih ruskih gubernijah. Obrtni odsek. Dunaj, 29 avgusta. Se vedno ni prišel odsek do prvega branja. Razen tega se tudi pododsek ne gane naprej s svojo nalogo. Ustanovil se je z namenom, da znova določi, kateri obrti n« treba doprinesti izkaza usposobljenosti. Mesto pravega predmeta pa razpravlja odsek o kences jonira- 0 časti naših „vele-častnih". Katoliški duhovnik! so sami sebi nadeli jako imponujoČe nazivanje. Zahtevajo, da naj se jih imenuje »velečastne« in sami pišejo o sebi tako, hoteč s tem vcepiti ljudem mnenje, da je duhovnik vreden večje časti in večjega spoštovanja, kakor drugi navadni ljudje in da stoji visoko nad drugimi zemljani. Ali je temu res tako, ali imajo duhovniki res pravico se imenovati »velečastna« bitja in zahtevati, da jih ljudje tako imenujejo? Po naši sodbi je vsak človek Častivreden in se lahko imenuje vele-Sasten, ako je deležen vseh tistih Osebnih in državljanskih pravic, ki ph uživajo vsi ljudje, ki so vredni časti. Kakor znano, odreka zakon ftekaterim ljudem te pravice. Gotovi ljudje n. pr. ne morejo biti varuhi, ne morejo biti kuratorji in ne mo-fejo imeti volilne pravice itd., tudi i* izpolnujejo vse predpogoje. To bo tisti ljudje, katerim je zakon viel cn tal njih pravic, ker so izgubili časti-toednost, ker so postali zaničljivi. Samo človek, ki uživa vse državljanske pravice, je v pravem pomenu častivreden in more zahtevati, da se ga temu primerno nazivlje. Človek, ki ni deležen vseh teh pravic, čigar pravice so omejene, na zasluži takega imenovanja. Zdaj pa poglejmo, kako je v tem oziru 1 našimi »velečaatnimi« gospodi. Med prve človeške pravice spada pač ta, da se sme vsak polnoletni človek svobodno oženiti, oziroma omožiti. To je ena najfundamental-nejših pravic vsakega človeka, ki se je načeloma vedno priznavala. Bili so časi, ko bo morali ljudje dobiti oblastveno dovoljenje za ženitev, ko je bila torej ta pravica omejena, ali dovoljenje se je odrekalo samo ljudem, ki niso bili v stanu preživeti rodovine ali so bili na tako slabem glasu, da iz javnih ozirov ni bilo želeti, da se oženijo. Danes se lahko najbolj završen človek oženi, samo duhovnik ne. Da mu to brani cerkev, je aa nas postranska stvar, kajti čim kdo iz cerkve izstopi, ga brigajo njene zapovedi toliko kakoi lanski sneg. A brani mu to tudi država po občem državljanskem zakonu. Duhovnik je l človek, ki s« po državni postavi ne sme oženiti, tudi če bi mu to cerkev dovolila, in ne sme se oženiti, tudi Če izstopi iz cerkve in preneha biti duhovnik. Pravica, katere je deležna vsaka baraba in vsaka vlačuga, ta pravica je duhovniku po postavi vzeta za vse življenje. V tem oziru stoji duhovnik pod barabo in vlačugo. Ena prvih državljanskih in človeških pravic je dalje ta, da sme vsak človek dobivati imetje in da sme ž njim po svoji smrti svobodno razpolagati 8 to edino omejitvijo, da ne sme svojih otrok popolnoma prezreti. Tudi to velja sa vse ljudi, tudi za barabe in vlačuge in celo za kaznjence, samo ne za en del katoliške duhovščine, namreč za menihe in za nune. čim postane kdo menih ali nuna, ne more več pridobivati imetja in tudi e svojim imetjem ne more razpolagati. Recimo, da je kak vdovce vstopil v samostan in kot menih podedoval kako premoženje. Trn menih ne sme tega premoženja nikomur drugemu zapustiti kakor svojemu redu, eelo svojim lakonskim otrokom ne sme ni les ar zapustiti. Duhovniki so dalje izključeni od pravice do varuštva. Duhovnik ne more postati ne kurater, ne porotnik, kakor ne morejo to postati blazni ljudje in ljudje, ki ao po kazenskem zakonu postali brezčastni, da, še danes je veljaven, četudi oblastveno preziran dvorni dekret pobožne cesarice Marije Terezije z dne 4 septembra 1771., ki določa, da so neveljavni testamenti, ako so bili duhovniki za priče. Ta omejena pravna zmožnost, ta prava sposobnost katoliške duhovščina je res gorostasna. Najzaničljivejši ljudje so deležni večjih javnih, državljanskih in človeških pravic, kakor duhovniki. Omejile pa so se duhovnikom pravice na željo in na vpliv cerkve. Cerkev želi tako omejenost, da bi imela večjo oblast nad duhovniki in res so danes katoliški duhovniki sužnji svoje cerkve, ker so ji dolžni brezpogojno pokornost. Videli smo torej, da katoliški duhovniki niso deležni niti vseh tistih pravic, kakor vsak navaden spodoben in častivreden človek, da, niti tistih, ki jih uživajo eelo brezčastni ljudje. Kako se morejo torej imenovati »velečastne«. Dr. R. Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (DaU©.) Dne 4. januarja, Snoči sem bil pri Albini. Dekle se mi je vse izpovedalo. Njena spoved je enaka oni patra Vigilija v vsem, kar se tiče nje. Albini sem obljubil, da v par dneh slečem samostansko obleko in postanem prost človek. »Potem greš v svoj kraj?« me je vprašalo dekle tužnim glasom. »Študirat pojdem, da skončam študije, potem pa pridem po tebe in te popeljem pred oltar,« sem odvrnil in jo stisnil k sebi. »če ne boš pozabil name?« je dejala in bo mi odmaknila. »Ne sodi me tako hudo!« »Meni bi ne bilo več živeti,« je rekla, naslonivši se mi na prsi »ti ne veš, kako težko mi je, ko te ne vidim toliko dni. Dokler nisem občutila ljubezni, nisem vedela, da je to čuvstvo tako mogočno. Za te bi dala vse, dušo, življenje, zato te prosim, ne daj, da bi me moje nađe goljufale. Morda sem ti s takimi besedami nadležna, a pomagati si ne morem, ljubesen do tebe me je prevzela vso, da le zate živim« nih obrtlh in o tem, naj bi se obrtne določbe zakona o pijančevanju tudi ■prejele t obrtni aakon. Kriza na Ogrskem. Budapeita 29. avgusta. Bivši finančni minister Luk a ca je imel včeraj daljie posvetovanje a ministrskim predsednikom Fej e v a r y j e m. Nekemu časnikarju pa je ispovedal, da njegova avdijenea pri cesarju v Iiiu ni imela nič opraviti neposredno s k r i a o, Cesar je le želel sliiati njegovo mnenje glede odpovedanih davkov na Ogrskem. Po njegovem mnenju je položaj zelo resen. Dejstvo, da se davki ne plačujejo, bo neizmerno škodovalo finančnemu položaju. Državljani se odvadijo plačevanju davkov, kar se bo pozneje občutilo če desetletje. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 29. avgusta. Grčke čete so začele počenjati nova grozodejstva. Kakih 100 mož broječa grčka četa je napadla bolgarsko vas Klodorala. Čttoso vodili možje oblečeni v turške častnike. Pozvali so vse vaščane skupaj ter jih vprašali, ako hočejo prestopiti k patrijarhatu. Ker so se vaščani uprli, so začeli vstaši na povelje med nje streljati. Ubitih je obležalo 16 Bolgarov, še več pa je bilo ranjenih. Položaj na Ruskem. Petrograd 29 avgusta. Po-bjedonoscev je danes poklican v carski dvor, kar pomeni za politične refjrme najbrže neprijetna presenečenja. Varšava 29. avgusta. Generalni gubernator je prepovedal kongres zdravnikov dasi je prišlo že več idravnikov iz daljnih krajev. Vojno stanje nad Varšavo in okrajem ni bilo proglašeno ia-radi delavskih štrajkov, temuč zaradi vojaških puntov v Djelanu. Berolin 29. avgusta. Iz Varšave sa poroča, da je vojno sodišče obsodilo tajno 46 delavskih agitatorjev revolucijske propagande na smrt ter so bili še isti dan na dvorišču vojašnice ustreljeni. VDombrovi so se uprli vojaki ter niso hoteli iti nad štraj-kujoče delavca. Tajna pogodba med Japonsko in Kitajsko. London 29 avgusta. Zvedelo se je, da se je med Japonsko in Kitajsko še pred pričetkom ru-sko-japonske vojne sklenila tajna pogodba, da Japonska vrne Kitajski tri mandžurske provincije, zato pa plača Kitajska Japonski del vojnih stroškov ki bi jih ne mogia dobiti Japonska od Rusije, ako tudi zmaga. Zato je umevno, da Japonska sedaj popušča glede vojne odškodnine. Dnevne vesti V Ljubljani, SO. avgusta. — Ossbns vesti. Okrajni glavar v Kamniku dr. Henrik p 1. Cron je imenovan deželnovladnim svetnikom pri deželni vladi na Kranjskem. — Deželno vladni svetnik Got friedFriedrichv Ljubljani, vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva pa stopi v pokoj in mu je podeljen red železne krone III. razreda. — Za žrtev svojega prepričanja se isdaja dobrepoljski učitelj Jaklič in popisuje v primernih presledkih na dolgo in na široko, kako se ga »preganja« in »satira« in kaznuje. Mož si domišlja, da sme početi kar hoče, ker je klerikalec in da mu morajo šolske oblasti prav zaradi njegovegag klerikalatva vse spregledati. Notorična reBnioa je, da je Jaklič nadvse zanikam učitelj, ki opravlja svojo službo skrajno malomarno, povrh ima pa še na sebi vse polno drugih grehov. Vsak liberalni učitelj, k i bi imel na vesti le deseti del tega, kar ima Jaklič, bi bil že kdo ve kolikrat kazenskim potom premeščen, če ne že ob službo, samo z Jakličem se postopa tako milo kakor z nikomer drugim, samo njemu se vedno prizanaša. Ia pri tem ima mož še pogum se pritoževati, da se ga preganja, dočim se ga v resnici nedopustno favo-r i z u j e. — Na adreso deželnega šolskega sveta kranjskega. V nekem poglavju šolskih postav beremo, da se smejo sa poučevanje dečkov jemati ženske učne moči le za prva štiri leta. — Vprašamo sedaj prav ponižno, kdo bč pa poučeval dečke zadnjih dveh let in v ponav-ljalni šoli, tam gori na Koprivniku in drugih enorazrednieab, kjer so nastavljene protipostavno revice-uči-teljice kot voditeljice?! — Zinabiti pošlje »Slovenec« tem ubožicam v pomoč onega dosluženega »kaprola«, ki ga je ponujal pred nekaj dnevi kot pomožnega učitelja, če bi ne incel v šoli dovolj posla, bi nastopil lahko tudi kot pomožni fajmošter ali kaplan. Da bi imel v cerkvi gotovo boljše uspehe kakor v šoli med razposajeno mladino, mu jamči že sveti duh; če ne drugi, pa vsaj dr. Suster-šičev. Bodoča deželna konferenca, ki bo omlatila lepo kopico prazne slame, naj bi pobarala tudi višje oblasti, po kateri postavi smejo in morejo poučevati učiteljice po enorazrednioah v vseh letnikih in celo v ponavljalni šoli; ua večrazrednicah pa tega ne morejo in ne smejo, in to le na onih, kjer je nastavljen tudi naduČ telj. — Kropa in še nekatere šole s > tu izvzete! Ali hodijo v teh šola. otroci le po štiri leta v šolo in potem so prosti? Kje je enaka pravica za vse?! — Polž, pokaži roge! — Cesarska pesem nekaj let sem pod vlado slavnega Bonaven-ture našim gospodom nič kaj ne diši. Kakor hitro se začujejo s kora prvi akordi te kraane himne, jo odkurijo ispred oltarja, kakor bi jim potisnil tleio gobo pod rep. To navado je upeljal na Notranjskem cerkniški dekan, a sedaj ga pa posnemajo njegovi bratje v Kristusu še skoro po vsej deželi. V ioli se vbija otrokom v nedolžna srca ljubezen, spoštovanje in vdanost do vladarja, v cerkvi pa se s takim demonstrativnim nastopanjem podere vse to, kar se je s velikim trudom sezidalo v šoli. — Prijatelji trgovcev. Iz trgovskih krogov ee nam piše: »Slovenec« ce zadnji čas močno laska nam trgovcem, pa tako, kakor hudoben pes, ki se Časih priplazi prav pohlevno do tujoa in mu liže roko, drugič pa ga savratno napade. Toda slovenski trgovci že poznamo take pse in njim podobne klerikalce. Živo nam je v spominu, kako so nas duhovniki preganjali in nas skušali uničiti in kako nas je »Slovenec« proglašal za uši in največje oderuhe. Živo se tudi spominjamo, koliko našim tovarišem so duhovniki in klerikalni listi uničili eksistenco in jih spravili ob kruh in na beraško palico. In zato nas to laskanje ne bo premotilo in ne bo ublažilo našega sovraštva in zaničevanja do popov. — Tržaški Slovenci in tržaške nemške državne sole. VzpriČo bližajočega bo novega šolskega leta piše »EJinost« pod go-renjim naslovom o krivicah, ki se gode tržaškim Slovencem z nemškimi državnimi šolami v Trstu in razvija pri tem sledeče misli: Slovenskih šol v Trstu ni! Državno vzdrževanje nemških ljudskih šol v Trstu je nezakonito, ker bi morala za ljudske šole skrbeti občina oziroma dežela. Država pa postopa iz dvojnega smotra tako: prvič se s tem izogne kategoričnemu imperativu, da bi prisilila občino tudi na ustanovitev potrebnih slovenskih šol, drugič pa ae da z nemškimi tržaškimi ljudskimi šolami vzdrževati in širiti vsaj umetno tržaško nemštvo, kar je naši vladi tako zelo vedno pri srcu. Pouk na teh nemških šolah je pa tudi popolnoma nepedagogičen. Učitelj in učenec se ne razumeta in da učenec vsaj nekoliko uspeva v predmetih, dovoljeno je uradno, da ga sme učitelj doma poučevati proti primerni odškodnini. Ker se uči na teh šolah le nemščina, bo zanemarjajo vsled neznanja učnega jezika drugi predmeti. Tako padajo tržaške nemške ljudske šole na nivo golih pripravnic za srednje šole, ki so zopet nemške. Uspehi takih šol morajo biti jasni vsakomur: le izredni talenti se vzdržujejo, slabejši učenoi pa propadajo drug za drugim ali pa se le 8 silo vzdržujejo z dragimi korepeti-torji. Ce se še pomisli, da se v nemških šolah vcepi otrokom strogo nemški nacijonalni duh, so s tem velike hibe teh šol označene. Slovenoi v Trstu in okolici morajo z vso silo delati na to, da dobe slovenskih šol, zajamčenih jim po zakonu. In prisegal sem čisti devici čisto ljubezen s sveto prisego in zastavljal svoje zveličanje, če se izneverim. Dne 8. januarja. Danes zjutraj smo imeli črno miš j za rajnega patra Vigilija. Zo-pet sem bil jas za subdijakona. Bil sem pa med celo mašo tako čudno zmešan, da sem marsikako nerodnost napravil, katere bi mi pater magister ne odpuBtil, če bi vedel zanjo. Po maši, pri kateri je bila vsa samostanska družina, gremo novici v novicijat. Pater magister je bil resnega obraza danes kakor še nikdar. Menil sem, da iz žalosti za umrlim patrom Vigilijem. A sem se motil. Osorno pokliče mene in brata Viljema v svojo sobo. »Podpišite prejemne liste,« reče, »a povem vama, da si prav nič dobrega ne mislim o vama, ker taka pisma dobivata. Zapomnita si, da to ne ostane brez nasledkov!« Menda je mislil na črni fižol! Vsebina najinih pisem je bila kaj razveseljiva: brat Viljem je dobil petak in jas tudi. Vendar so Viljemu atarši pisali, naj ne hodi ven (pisal je takoj tudi on, da odide, ko sem mu jaz pravil o svojem pismu) in ne dela sramote sebi in njim. Denar naj ima za marke, da bo češče pisal. To ga je pa ravno podžgalo, da je sklenil preoej premeniti svoj stan. Meni je pisala teta, da je res na vse zadnje lepše, če pridem ven, kakor pa da bi celo življenje zastonj delal. Naj pridem torej k njej, jeseni grem v šolo, da Bkončam gimnazijo, potem pojdem pa v semenišče, da se bodo kdaj v kakem župnišču pekli piščanci. Uro pozneje smo v obedniei pripravljali za obed. Slučajno je prišel noter brat Eligij. Ko ga brat Viljem opazi, gre misno njega, a tako, da ga s komolcem sune. »Frater Viljem!« je savpil frater Eligij, »pazite se, votacija bo kmalu in črni fižol je skoraj že pripravljen!« »Ti prokleti svetohlinec,« je zarezal brat Viljem, »ti boš meni črne fižole štel, ti ?« in stisnil je pest, da ae je frater Eligij umaknil. »Ne boj ee!« je nadaljeval brat Viljem, »nisi vreden, da bi nate položil svojo roko. A zapomni si: predno mine dvanajst ur, sem jaz prost človek in ne hlapec hlapeev!« Po teh beBedah je odšel k patru gvardijanu in mu naznanil svoj odhod. Pater gvardijan se je začudil nad takim govorjenjem. Sam navadno nihče ne zapušča samostana. »Alston, zakaj pa odidete?« ga je vprašal. »Ker mi ni všeč,« je bil kratek odgovor. »Alaton, zakaj vam pa ni všeč?« je vprašal predstojnik dalje. »Ker človek ni prost, ker je ser-vub servorum, kakor pravite sami, hlapčevati pa jas nisem vajen. Dohodite brivca, da mi vzame tonzuro!« »Pa bi vendar ostali!« ga je milo prosil. »Ne. Brivca želim!« »Precej, precej!« je odvrnil pater gvardijan videč, da je vaaka prošnja zastonj in odveč. Brat Viljem skozi vrata ven, jaz pa noter. Potrkam sevede, nakar se mi ■ »Ave« oglasi, stopim v sobo, rečem »Benedieite!«, poljubim pas in pokleknem na eno koleno. Tako je sploh navada. (Datya zda.) — Poštna vest. Poštni eks-pedijent v Podsredi Josip Kunej je v isti lastnosti prestavljen k na novo ustanovljenem poštnem uradu Trbovlje 2 — Strokovni nadzornik aa risalni pouk na srednjih šolah in učiteljiščih g. Herman Luku je potrjen v tej laatnoati za prihodnje šolsko leto. — (Slava Prešernu.1 Š*lsko vodstvo v Borovnici je naročilo 100 iavodov omenjene knjige, istotako so naročili razni rodoljubi po več iavodov, da razvesele ž njimi mladino. Naročati je knjigo pri »Društvu slo venskih k njiževnik ov in časnikarje v« v Ljubljani, ka mor je tudi pošiljati denar. Prejemniki pa so lahko poalužijo tudi čekov, ki jih prilaga pošiljatvem knjigovez I. Bonač. Na drobno pa bb lahko kupujejo knjige tudi pri knji-gotržsž L Bohwon tnerju in »Na -rodnitiska r ni«. — Ljubljanski „Sokol" prisostvuje slavnoBti odkritja Prešernovega spomenika korporativno z za stavo. Ker je želeti velike udeležbe tudi od strani sokolskih druŠtav, poživljamo slov. sokolska društva, da s* udeleže korporativno ali vsaj po deputaciji velepomembne slavnosti. Odbor ljublj. »Sokola« — Odkritja Prešernovega spomenika se udeleže nadalje: narodna čitalnica v Sp oiški korporativno z zastavo in družba sv. Cirila in M m t o d a v L ubijani. — Učiteljski dobrotniki. „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: županstvo na Koroški Beli 100K; županstvo na Bledu 50 K; županstvo v Petrovčah na Sp. Štajerskem, 5 K; hrvaško uči-t e 1 j s k o o m i z j e pri banketu „Zaveže" v Pulju, 21 K; gosp. Karel J a n a š, zlatar v Ljubljani, 10 kron. Občinski zastop mesta Metlike na Dolenjskem je dovolil v zadnji seji „Učiteljskemu konviktu" 2 0 0 kron podpore ter tako postal njega pokrovitelj. Denar izroči v štirih letih po 5 0 k r o n. Na ta način vplačevanja je postal pokrovitelj „Učit. konvikta" — kar smo že poročali — tudi občinski zastop v Tolminu na Goriškem. G. Dragotin Hribar, založnik šol. tiskovin v Ljubljani, 2 0 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! — Učiteljski koncert. „Dra-štvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani* priredi dne 9. septembra t. j. na predvečer Prešernove slavnosti, koncert na vrtu hotela „Ilirija". Sodelovalo bo pri tem koncertu 150 učiteljic in učiteljev. Čisti dohodek je namenjen zgradbi učiteljskega konvikta. Koncert je bil določen prvotno na dan 6. septembra, a se je prestavil zaradi Prešernove slavnosti, ki se je Želi gotovo mnogo učiteljstva udeležiti, na dan 9. septembra. Vzpored koncerta bomo objavili pravočasno. — Razstava učil na šentjakobski dekliški soli se bo otvorila v Četrtek, dne 31. avgusta, ob polu 11. dopoldne. Vstop bo dovoljen vsakomur brezplačno in sicer vsak dan o d 139. d o Vil 2. u r e dopoldne in od 2. d o 5. ure popoldne. Razstava bo otvorjena do 10. septembra. Opozarjamo ljubljansko občinstvo in rodoljube z dežele na to razstavo, ki bo zelo zanimiva ter bo pokazala, kako resno se trudi uČiteljstvo za napredek in povzdigo ljudskega Šolstva. Katalog razstavljenih predmetov se bode dobival v razstavnem poslopju. — Nepoboljšljivi potresni vznemirjalec v Ljubljani je te dni zopet poslal v svet vest o močnem potresu — nekje v daljavi. Poročilo je tako zvijačno zasukano, da se beseda »Fernbeben« v stavku kar izgubi. Morda hoče možieelj s potresne opazovalnice kljubovati opetovanim našim poaivom, naj ne vznemirja javnosti s potresi, ki ao kje v Iodiji ali Avstraliji. Obžalujemo pa, da ee tudi hrvaški liati dajo ujeti ter prinašajo t* abotne vesti (Agramer Tagblatt. »Daevni list«). — Tiskovna pravda v za davi g. Julija Novaka proti Antonu Kristaau se vrši dne 2 kimavca t. 1. pred tukajšnjim porotnim sodiščem. — Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedeljo dne 3. septembra t. 1. v gostilni g. Frana Zakotnika v Mostah vrtno veseliao v prid gasilnega orodja s sodelovanjem slavne tovarniške godbe ia Vevč. Spored: Koncert godbe, ša ljiva pošta, srečolov, koriandoli-korso, unaetalni ogenj, vrtiljak , strelišče. Začetek ob 3. uri popoldne Vatopnina 20 vin. častiti sodelujoči člani ao vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen v poplačilo dolga, se pre-plačtla hvaležno aprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veaeliea dne 17. a*pt»mbr - t. 1. — Muhe lova. Piše se nam: Požar pri predstavi »Rokovnjačev« € I ( 1 ( E2 Vf )C <> In S< P1 ; i B< nI I h 01 r i: d d i ii p u ! V * Bi i t v Domžalah je drastičen dokas, taka se in sa kaj se ne brigajo naše javne oblasti. Z največjo polarnostjo in ob čudovsnja vredno vztrajnostjo se ši danes zasleduj« slovenske »živiot grešnike Da naše alavne oblasti i tem zasledovanjem kotrafrankfurtar jev muhe love, je to sa časa mušj* nadlege hvalevredno in ker so tj precneti Domžalei vsi muhasti, tudi deloma umljivo. To pa je tudi prva in sadaja njihova skrb in za vse drugo so slepi kot sova pri belem dnevu. Naj pa je ta skrb še tako hvalevreden vsenemški namen, se mora odločno grajati in obsojati brezbrižnost javnih organov glede varnostnih odradb pri nedeljski gledališki predstavi v Domžalah. Poslopja*, kjer se je vršila predstava, je obširna lesena stavba, krita paj z opeko, opažena pa na vseh Štirih straneh z deskami. Prostor, ki sprej me nad tristo ljudi, ima samo en izhod. Oler je prenapolnjen z glefK dališko opravo, med katero se na haja kakih petnajst obširnih papirnatih kuha s lesenim ogrodjem. Pri roki ni tudi daleč naokrrg nobena vode. Ugledni gospod Župan in slavna orožniška postaja ni opazila niti najmanjše nevarnosti za gledalce in igralce. Pretežni del obiskovale t pri sličnih prireditveh tvori nežna deea in boječi žanski spol, katero dejstvo nevarnost vedno poveča. Ti brezbrižnost domžalskih oblasti pi je umevna Kdo bi pa potem pri večernih vlakih na postaji z jastrebovimi očmi — muhe lovil? Kako nežno se skrbi za tirolski »Herren-volk« in kako vidrhti vse od okraj, nega glavarja do zadnjega žandarja pri najtišjem »živio« vzdihljaju, var nost stotin domačinov pa jim je deveta briga. Prirediteljev ne zadene krivda, ker se taka nesreča povBod lahko pripeti. Neodpustna pa je krivda, katero je v svrj« malomarnosti zagreP šil gosp. župan in slavna orožmškiP postaja, ki bi bila odredila lahko vse P. potrebno. t. — Ženska in moška po« p družnica v Ribnici priredita na V korist druibe sv. C rila in Metoda t t nedeljo dne 3 septembra t. 1. : d polu 3 uri popoldne na Stre * ljudsko veselico. V Šotorih se bo pr> P dajalo po n*vad< ih cenah izborno w mrzlo pivo v aodčkih, pristna vina. različne jeatvine in pecivo, smotke, razglednice, šopki, gorka kava, kak r tudi Bvtže gorke k'obas'c*. Korian doli, serpentine. Godba! Streljanje na dobita*! Patje! Vrtiljak! Zrako plov, visok 30 m, obsežen 64 m, ki sa ispu»ti ob 5 uri popoldne v arak. Na več»r bo prostor razsvetljen i acetilenakimi inčmi. Umetelni og< in zračni zmaji, bombe. V s!uo- a neugodnega vremen* sa vrši veselici* v pokritih prostorih. Posebna vah a P se na razpošiljajo. Vstop prost K u... ■ * obilnejši udeležbi vabi združeni odbori? — Delavsko bralno dr u-[J atvo v Idriji j« priredilo v sob tor zvečar v gostilniških prostorih goa:>e Josipine Deželove tvojim članom ta baven večer, ki se je prav dobro ob nesel. K uspehu večera je največ pripomogel dijaški orkester in psvsk zbur »Struna«. — Dijaški orkester in pev ski zbor „Struna11 v Idriji priredita v soboto dne 2. k'raavca trn veliki dvorani »Narodne čitalnice* tm Idriji koncert s plesom. — Nesreča ali umor. V to| rek 29. t. m. dopoldne so našli r strugi potoka Nizate binu lir i mrtvega znanega lesnega trgovca Iff Oavalda, vutgo Balantovog* Janeia,po sestnika iz Gorenj*ga Logatca št. 60 Nesreča se mu |id pripetila na po vratku z Vojakega, kjer je prejšnje dni nakupaval les. Ker ae je našli pri njem le žepna ura, rožni vend in neka) drugih stvari, ne pa tud denarnega mošnjička in usnjate dj narnioe, ki se je preje pri njem o. -žila in da je imel več ran na glavi ki prihajajo od zahoda, se sumniči i gotovostjo, da j«* Oavald Žrtev ropar skega napada. Truplo pokojnega si je preneslo v mrtvašnico na idrijsk m pokopališču. — Izlet kranjskih kmetovalcev v prijazni Žaleo v pro uČevanje hmeljarstva Savinjski doline na Štajerskem se je v ponede ljek 28. t. m. iavršil v vsestransko za dovoljnost. Udeležilo se ga je nad 101 prijateljev naprednega kmetijstva pt> vodstvom mlekarskega nadzornika | l Legvarta. V Žaleo dospevŠe » letnike je na kolodvoru pričakoval C* dotni za hmeljarstvo velezaslulni gosp naduČitelj P e t r i č e k. Peljal iih je t lepo hmeljarno ondotnega hmeljar skega društva, ki je postavljena ko j ^ ŽelezniČni postaji. Tu je pričakoval i* letnike veleceujeni predsednik teg društva g. R o bi e k. Po kratkem p r e srčnem pezdravusosi izletnik ogledali to praktično stavbo in se v selili lepega reda in Bnage v vtel prostorih. Nato bo izletniki Šli zajtr kovat v štiri za to določene gostilna Ob 0. uri so se zbrali potem na glav jem trgu, odkoder jih je peljal gosp. jtdučitelj P e t r i 5 e k v^vzorne hmelj-i i k e g. R o b 1 e k a. Ta jim je v poljudni in lepi besedi razlagal razvoj imeljeve rastline od pranega začetka do sada. Izletniki so se Živo zanimali ga vse podrobnosti in zato stavili dokaj vprašanj g. predavatelja, na katere jim je ta prav poučno in jasno odgovarjal. Ibenem so videli tudi obtrgavanje hnielja. Krasna slika! V ozadju temno-«eleni hmelj na 7 m visokih drogovih jred njim pa 20—30 obtrgalcev (veČi poma žensk) v pisanih oblekah, ki se inrijo pri svojem delu in nič ne goro r e, ker so plačani od — litra! Potem je g. Roblek preprijazno raikazoval svoje po najnovejšem zi-steniu (katerega niti Nemci ob Renu ne dosežejo) jako praktično urejene sušilnice za hmelj, katere so izletniki ogledovali z začudenjem in posebnim zanimanjem. Ogledali so si se nekaj večjih in manjših sušilnic po Žalcu. Posebno §o jim ugajale praktične sušilnice po sistemu g. J o s. L o r b e r j a. Končno go pa še videli poskuševalni hmeljnik ob hmeljarni g. Senice, v katerem hmeljarsko društvo preskuša 11 vrst hmelja. Opoludne so se razdelili po omenjenih štirih gostilnah k obedu, kjer so jim dobro in ceno postregli. V prijateljskem pogovora je kmalu prišla ara dve. Tedaj so si nekateri Šli ogledat prijazni Žalec in okol*co, zopet drugi pa so pohiteli pol ure daleč k g. C e ž v o n i k a, da so videli njegovo imenitno sušilnico, ki sicer ni osnovana do najnovejšem zistemu, a je vender impozantna (10 peči) in zanimiva in pa njegovo Ž r e b Č a r i j o, kjer je bilo videti nad 30 deloma prav krasnih irebcev pincgavskega plemena a — aavinjike reje. To je bilo res veliko užitka v razmerno kratkem času! — Eno uro pred odhpdom vlaka so se zbrali izletniki v kolodvorski restavraciji, da so se skupno malo pomenili o doživljajih tega lepega izleta. Pridružilo se jim je lepo število domačinov. Med Djimi moramo posebno^ omeniti g. notarja K o 1 š e k a iz Šoštanja, ki je pripeljal s sabo kar celo godbo na pihala. Z dobrim igranjem domačih komadov si je ta godba mahoma pridobila simpatije izletnikov. Med posa-Bameznimi točkami so se izrekle tudi nekatere prav primerne napitnice, ki so bile gromovito aklamirane. Posebno naj omenimo napitnico v zahvalo za prisrčni sprejem in temeljit pouk g. nad-ačitelju P e t r i č k n. Iz nad sto grl je saoril navdušen in krepak „živio" ! temu velezaslužnemu strokovnjaku v hmeljarstvu. Saj je to tudi resnično zaslužil! Le prehitro je potekel Čas v iri celjskem razgovoru in došla ura ocitve. Ob zvokih vrle šoštanjske rodbe so se izletniki podali na bližnji kolodvor. Godba je še igrala par komadov in ob zvokih naše himne r Na-jrej zastava slave" se je začel pomikati vlak proti Celju in stoteri „Žiri !- in „na veselo svidenje!" je »dmeval po prelepi Savinjski d o-ini! — To je bil res krasen dan srijateljev umnega gospodarstva! Bog iaj; da bi obrodil tudi obilo sadu ! — Na postaji v Laškem trgu Še vedno ne znmio slovenski! Na postaji v Laškem trgu it množe s»učaji, da s* na sloven-ik< zahtevan>e ne dobi voznega listka, Pr«d kratkim je bil odličen gospod iz Ljoblian* v tem kratil in je povsod govor našli pod preprogami sledove krvi, akoravno so bila tla iz mita Zastori pri oknih so bili pre-menjeni in je za njimi na zidu bilo videti kaplje krvi. Zdravniki so konstatirali, da ee je umor izvršil v petek zjutraj. Orožniki so aretovali župnika in njegovega hlapca Kova-čevića. Sodi ae, da je dal župnik ubiti Rančigajevo, da bi ee polastil njenega premoženja, za kar je najel hlapca. Da bi jo kdo drug ubil, ni misliti, ker je bilo drugače v najlepšem redu po sobi. Mogoče je pa tudi, da se izvršil iločin is maščenanja. Župnik Tomašević ima namreč lju- bavno razmerje i nekim lepim de kletom v Polesniku. Med to in Rančigajevo je prišlo večkrat de prepira in je Rančigajeva silila župnika, naj zapustita Poletnik in ae preselita v Zadar, kar je župaik akoraj že privolil. Mogoče je torej tudi, da je župnikova ljubiea ali sama ali po kom drugem ubila etaro aovražnieo. Zločin obuja veliko senzacijo in ee pritakne velikih odkritij Pep Teeaa-fiević je iz Zadra deeaa in italijanaš — Prijeta ciganska tolpa. Na Hrvatskem v Kosaču so prijeli cigansko tolpo 25 oseb, ki so v vaseh Nova Lipa in Stara Lipa pri Črnomlju izvršili več drznih vlomov in pokradli denar, jestvine, vino, žganje itd. Vsi cigani so iz varaždinskega okraja. Pri njih so našli še skoraj vse pekradeue reči ter razne priprave za vlome. — Vlastelinstvo Kutjevo. Pod tem naslovom je izdala »Dionička tiskara« v Zagrebu lično brošuro, ki opisuje rezultate kmetovalcev in njihovega mnogoletnega mučnega d«la na gospodarskem pol u v Kutjevu v požeški dolini v Slavoniji. Knjižica ima namen probuditi interes širšega občinstva za gospodarski napredek in ga spodbuditi, rta sledi Lmetovaloem v Kutjevu. Brošura s* peča z goadarstvcm, lesom, sadjarstvom, vinogradništvom in kletar stvom. Temu sledi opis poedinih objektov Kutjeva Knjigo krasi mnogo bakrorezov, ki razjasnujejo vsebino. Kmetovalcem, ki jim je mar uaano gospodarstvo in ki so zmožni hrvatskega jezika, bo knjiga prav dobrodošla. — Kinematografska predstava gosp. Johna Rolanda Miihl-hausa v areni „Narodnega doma" je bila sinoči kljub slabemu vremenu dobro obiskana. Predstava je splošno ngajala in so slike res vredne, da se jih ogleda. Predstave se vrse še nekaj dni, vselej ob 8. uri zvečer. — Mestna kopel. Od dne 21. julija do dne 20. av^uđta t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 3121 kopeli, in sicer za mošiie 2221 (prsnih 1621, kadnih 600). za ženske 900 (prsnih 130, kadnih 770). — V Hanoverju je zaprt znani ljubljanski tat in potepuh Ivan Čeme, ki je trdil, da je njegovo pravo ime Niko Požarevac. V bilježniku pa je imel neke zaznamke, iz katerih se je dognalo, da je navedenec naš rojak. Med zapiski je tudi grožnja, da se bode usmrtil, ker je bil v blaznici in ker ga sumijo, da je izvršil v Ameriki zločin umora. Svojo grožnjo bi bil pa faktično kmalu izpeljal. Ko je bil sam v celici, si je prizadel z nožem take rane, da so ga morali oddati v bolnišnico. Čeme je bil 1. 1902 v Patrasu aretovan radi nekega tepeža pod imenom Peter Ha-san. h ko ge je dognalo kdo je, ga je avstrijski konzulat dal privesti v Trst, odkoder ga je policija poslala v Ljubljano, da je prestal radi hudodelstva tatvine 13 mesečno ječo. Po prestani kazni je zapustil zopet svojo domovino in prišel zopet srečno v hanoverske ječe. Černe je navihan vlomitelj in je bil že 11 krat kaznovan radi raznih zločinov. Sedaj je mislil iti poskušat svojo srečo v Ameriko, toda žilica ma ni dala, da bi vsaj med potom mogel živeti, kakor žive drugi naši rojaki, ki si iščejo po tujini boljšega obstanka. — Denar v črevljih je no sil neki berač, ki je dna 25. t. m. na Viču nenadoma umrl. Ko so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico in je tam preiskali, so n^šli v črevljih pod slamnato podlago 300 K denarja v zlatu, katerega dobe njegovi sorodniki, ako jih bodo poizvedeli. — Prstane poneveril. Dne 24 t. m. je prišel slikarski pomočnik A. P. k zlatarju g. Ignaeiiu Radošu na Kongresnem trgu 5-. 6 ter vsel pri tem pet zlatih prstanov, češ, da jih bode prodal nekemu svojemu prijatelju in p tem prinesel zanje denar. Ko je Perko te prstane prodal, je prišel zopet po druge, a mu jih Radošt-va Žena ni dala. Pozneje je pa poslal 4 K za vseh pet prstanov, ki so bili vredni 30 K — S posebnim vlakom so se danes ob 12. uri ponoči peljali iz Trsta na Dunaj učiteljski pripravniki. — Delavsko gibanja. Včeraj ee je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 55 Stovencev in 18 Hr vetov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov 10 Kočeverjev je ilo na Dunaj, 8 Rumuneev v Hrušieo, iz Bohinja je pa prišlo 150 Maeedoneev in 12 Hrvatov. — Izgubljena in najdena reČit Neea dama je izgubila zlato brožo v podobi podkve, vredao 40 K — Šivilja Antonija Ribarjeva je is gubila denarnico i malo vsoto de nar je. — G. Fren grof Ltehtenberg je izgubil bankovno aa 10 K. — Pri vasi Zbore, cbSina Smarjeta na Dolenjskem se je našla lepa srebrno, deloma zlata žepne ure verižica. Najbrže jo je izgubil kak kolesar. Itgubitelj dobi omenjeno verižico v graščini Klevevžu, kamor ae naj obrne. — Ljubljanska društvena godba priredi danee zvečer v hotelu • L loj d« d vu štveai koncert aa člane, začetek ob 8. uri. Vetopniea aa člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je koncert »Društvene godbe« v »Beleariji«. Začetek eb 7. uri. Vstopnina prosta. V slučaju neugodnega vremena ae vrli koncert v petek. — Hrvataka novioa. — Dr. Mihalovioh, o katerem ee je govorilo, da poetane Strossaaever-jev naslednik, je iaeenovah aa izred nega profesorja paetoralne teologije ne zagrebškem vseučilišču ter vsled tega odpade omenjena kombinacija — V Varaždin je prišel aa odvetnika dr. Dragutin V r a I u n. — Nov n o t a r i j a t se ustanovi v Go ■piću. t — Slovenci v Ameriki. — Za pogorelce v Horjulu eo nabrali Slovenci v Ameriki (Waukegan) 400 K. — Strela je udarila v Dollar B*yu v hišo Slovenca Joa. Sterbenea ter ga zadela, da najbrže ne okreva. — V Berbeatonu pa ie strela na cesti ubila Slovenca Fr. Zajca doma iz Sodražioe. — V rudniku je ubilo v Rac k Springtu delavca Fr. Debevoa, doma is B*zuljaka prt Cerknici — V Chi sholmu pa se je ubil v rovu Martin Pritekel, doma iz St. Jurja pri Grosupljem. — Razpia službe otroške vrtnarice. Na otroškem vrtcu »Družbe sv Cirila in Metoda v Ljub ljani« na Savi pri Jesenicah se razpisuje služba druge otroške vrtnarice. Prejemki so: plača letnih 800 K in prosto stanovanje. Ne kolekovane prošnje naj Be vpošljejo nejdalje do 8 septembra 1905 pod naslovom »Vodstvo družbe sv. Cirila in Me toda v Ljubljani « — Najnovejše vesti« — Dva človeka usmrČena pri poboju. V I sobi u je nastal v neki restavraciji pretep, pri katerem je sedlar Leopold Sattler iz Brežic na Štajerskem zabodel dva pretepača, da sta na mestu mrtva obležala. — Iz Prusije so izgnali pretekli m«s&c 30 oseb, med temi 13 Avstrijcev, ki so vsi iz Galicije. — Na Dunaju se je pripetil na nekem tujou iz pruske Šlesije slnčaj otrpnenja tilnika. — 200 000 K škode je napravil požar v vasi Temes-Rekas na Ogrskem. StraNna ljubavna drama. V Balasifalvi pri Temešvaru se je kmečki fant Jos. Fabri zaljubil v lepo hčerko bogatega soseda Molnarja Z dnje čase je opasil, da se vede j deklica napram njemu hladno; obenem pa je zvedel, da tajno liubkuje z drngm fantom. Da bi izvedel resnico, je prišel pretečeno nedeljo na dom s?oje ljubice. Ker je dekličja mati videla, da je Fabri hudo razburjen, ga ni pustila v sobo. To je njegovo l}ubosumnoat še podžgalo. Potegnil je revolver ter ženo nstrelil. Na' ■ je zbežal na polje ter se ustrelil. Ko se je hči vrnila od svoje prijateljice ter našla mat^r na dvorišču ustreljeno, je »c čil i v vodnjak, is katerega so jo izvlekli mrtvo izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Razsodba Antona Kolenca. Porotniki so vprašanje, jeli je obdolženec s svojim dejanjem zakrivil hudodelstvo ropa, zanikali, pač pa so pritrdili vprašanju, da je Kolenc svoj Čin doprinesel kot tat iz navade; kot takega ga je sodišče obsodilo na 6 let težke ječe z 1 postom in trdim ležiščem na mesec poostrene. Uboj zaradi kovanja. Dne 25. mal. srpana popoldan ob kaki 5. uri sta se prepirala v Slamnikovi go stilni na Fortuni kovač Jože Ulčariz Zgor. Grabna in bajtarjev sin Jakob Srna, hlapec v Spod. Gorjah. Srna je trdil, da kuje kovač v Zagoricah boljše, kakor Jožef UlČar. Ta opazka je Ul-čarja tako razjezila, da je priložil J a kobu Srni par zaušnic. Srna je šel iz gostilniške sobe, Čez nekaj Časa se je pa vrnil z odprtim nožem v roki in rekel Ulčarju : „Pa ven pojdiva.u Ulčar je vstal in šel za njim iz sobe; prepir se je pred hišo nadaljeval. Nasprotnika sta se začela ruvati; ker je bil pa Ulčar precej vinjen, je padel na tla, ko ga je Srna sunil. Ko se je pa Ulčar od tal pobiral, je zamahni Srna s cepinom, ki ga je imel na vozu pred hišo, proti UlČarjevi glavi, s tako silo, da so je ta pc tem udarcu takoj nezavesten zgrabil in Že drugo jutro umrl. Jakob Srna dejanje popolnoma priznava, pravi le, da je UlČarja zato udaril, ker je mislil, da ga bo UlČar še klofutal. Porotniki so prvo vprašanje na uboj zanikali in potrdili drugo vprašanje, da je obtoženec ravnal v silo-brann. Vsled tega je bil Jakob Srna oproščen. Telefonska in briojavaa poročila. Mir med Rusijo in Japonsko. Portamouth 30 avgusta. Mirovna konferenca je včeraj trajala le malo časa. V imenu Japonske je baron Komur a naznanil \Vit-teju, da sprejme vse pogoje, ki jih je določila Rusija v svojem ultimatumu Takoj potem sta Witte in Komura sporočila carju in m i kad a, naj se takoj sklene premirje. London 30 avgusta. Vsa Amerika je sprejela vest, da je sklenjenmir, znajvečjo radostjo Portsmouth 30. avgusta. Ruski in japonski pooblaščenci so danes sklenili, naj redigirata besedilo mirovne pogodbe profesor Martens in tajnik japonskih pooblaščencev. Dalo bo prav hitro končano. London 30. avgusta Vite se je izrekel napram različnim časnikarjem takole: Mir je zagotovljen. Sicer je še degnati nekaj detajlov, ali pri teh ne bo težav. Meni je na tem, da se mirovna pogodba hitro podpiše, toda Japonci so počasni in zato preteče še nekaj dni. Po mojem prepričanju je sklenjeni mir za Rusijo jako časten, ali moji rojaki ne bodo vsi tega mnenja, dasi sodim, da bi ne bil nihče drugi mogel doseči ugodnej^h pogojev. Zahtevi glede vojnih stroškov in odkupnine za polovico Saha-lina so se Japonci povsem odrekli Japonska dobi le neznatno odškodnino za prehranjenje ruskih vojakov. Roosevelt, Angleška in Francija so z vsemi silami name pritiskali, naj se prav glede teh zahtev vdam, ali ostal sem trd in tudi zmagal. Še predvčerajšnjim je bil položaj naravnost obupen, ali ko sem Tak&hiri dokazal, da ruski kredit v Parizu, v Bero-linu in v Ameriki še dolgo ni izčrpan, se je Japonska le vdala. London 30. avgusta. Mirovni pogoji so naslednji: Rusija n e placa nikake vojne odškodnine; otok Sahalin se razdeli in dobe Japonci južni del, severni del pa morajo vrniti Rusiji, ne da bi jim Rusija zato plačala kako odškodnino ; Japonska se odpove svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti v Aziji internirane ruske vojne ladje in odpove se zahtevi, da sme Rusija imeti v Aziji le omejeno Število vojnih ladij; za prehranjenje ruskih jetnikov povrne Rusija Japonski dejanske stroške; Rusija cedira Japonski najemninske pravice do polotoka Sahalina, povrne Mandžurijo Kitajski in pripozua japonski protektorat nad Korejo ; železnica južno od Harbina preide v japonsko upravo; Japonska dobi pravico ribariti v sibirskem morju severno od Vladivostoka in odpre svoje pristane svobodnemu trgovinskemu prometu. Portsmouth 30. avgusta Mirovna pogodba bo podpisana koncem tega tedna, ker je že sestavljena in je treba Ia besedilo redigirati in sprejeti v tekst še določbo o rdsko-japonski trgovinski pogodbi. Ounaj 30. avgusta. Tukajšnji diplomatični krogi ne pripisujejo malim konfliktom na Balkanu ni-kakega večjega pomena za mednarodni položaj. Pariz 30. avgusta. Francoski poslanik je maroškemu sultanu izročil ultimatum Francije. Carigrad 30. avgusta Včeraj je prišel sem grški princ Nikolaj z ženo na svojem potovanju na Rusko ter ostane tri dni sultanov gost, kar naj priča o dobrem razmerju med Grško in Turško. Berolin 30 avgusta. Veliko začudenje v vseh izobraženih krogih je napravila vest, da je bero-linska policija izgnala iz cele Pruske stalnega poročevalca .Amster-damer Handelsblatt11 nekega Catz van Aaltea Za prebivalce mest, urednike I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlits-praSek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'^ na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLIr-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 7—12 Darila. Upravništvu našega lista so pcslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ivan Samec, poslovodja v Ljubljani^ 16 kron, nabral o priliki fantovščino Janko Česnika pri rLloydu-. Hvala lepa! Živeli! Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljub Uradni kuni dna. borze 29. avgusta » Saloibenl papirji. majeva renta .... srebrna renta . . . -avstr. kronska renta „ alata „ o/rska kronska . . , b »lata , . . posojilo dežele Kran)>k« posojilo mesta Sp-iet *°/o 4% *c 4°: *°/o •V.7. m » •V«*/« bos.-her«. žei. pos. 190? 4°, češka. dol. banka k. c. ž. . 4Va°/c »št pisma gai. d. hip. b. 4«" k. pest. kom. 10% P* 4l ,c - čast. pisma lnnerst »v/. 4's \ o. a. iVa« 4°/c prior. hr. ogrske cen. dež. hr. ..... . s. pis. ogr. hip. baa. obl. egr. lokalnih železni« d. dr..... obl. Češke ind. banke o prior. Trst-Poreč lok. dol. žel inž. žel. kap žel ir i i 41/,°/o »▼•t. pos. »a žel. p. o. Srečate Srečk« od 1. 1860« . . . . . . n 1864 . . . . tizske ..... „ sem. kred. I. emisije » . n. . K egr. hip. banke . , srbske a frs. 100 — „ turške..... Basiiika iračke . . Kreditne * Inomoške • Krakovske ljubljanske a vb t. red. križa Ogr. B 8 Rudolfov« Salebnrške Dunajske kom. „ Dem t c« Južne železni«« . . . Državne železnice . . . a.Tstr.-ogrske bančna delniee a.vitr. kreditne banke . . OgTske „ > . . Živno«t«DBke R • Premoge k op v Mostu (Brtlij Alpinske montas .... Praške žel. indr. dr. . . . Rnzi*-Mnranyi , • • Trbovjjske prem. družbe . A-vstr. orožne tovr. druib« . Češke sladkorne družbe , . Valuto 0. kr. eekin ...... SO franki......■ SO marke ....... Bovereigni ...... Marke........ Laški bankovei ..... Bubiji ...... i . Delarji........ i>en».» 100*60 100-50 100-65 119 45 96*551 115-661 99-501 100-60! 10O>—• 101*20l 100 io| 10025 101- 1(6 TO 100-60 100-25 100*— 100-— 100-76 9990 99-60 318 25 101 90 i90 75 293-75 165 95 3v 3 — 305-75 266-60 103-—! 141-50 26-1 474-78-— 88-251 66 —; 64*2 S B4 75; 62'-74 — 635 - 97 674 1636 671 780 248 671 543 2755 554 381 651 160 26 IJanE. 906. Be#v 100 80 10O-76 100- 85 119 65 96 75 115*75 101*— 101 60 lOO — 102-15 100 75 10075 102 — 107-70 101- 50 100 65 101 90 101'— 101*78 10C— 320 25 321-25 192 75 29b 75 167-95 312 30 316 75 272 80 110 — 542 EO 27 90 482 50 83 — 94 25 70 — 56*25 36 26 66 — 78 — 543 — 98 25 675 — 1640 — — 67*— 50 781-50 — i 249 — —! 675 — 50' 644 50 — |*764 50 50' 555-50 — i 382'— 554 — 165 — 11-35 19 C8 2348 23-94 117-20 96 40 «63 484 11-39 i9-10 2365 24 02 117-40 95 60 «54-— b — Žitne cene v Euoirf*peitL Dne 30,'avgusta 1906. TarmiK. Pšenica aa oktober ... za 100 kg. K 16 80 Pšeaiea e april 1906 . . „ 100 „ Bž . oktober . . . B 100 B Koru-ca B maj 1906 . . „ 100 „ Ovea „ oktober . . . „ 100 „ EfvKtlv. Vzdržno. Meteorologično poročilo Viiina ki*d morjem 806-2. Srednji srećnl tlak 736-C w» 16-44 12 88 13-40 12-06 fcfi > < Čac opaao-vanja Stanje barometra v mm a* Veti ovi 29. 30 8. ZV. 7. rj. 2. pop. 725 4 727 7 728 2 10 7 10 5 20 C ■r.svahod si. zahod dež oblačno si. jvzhod del.oblač. Srednja včerajfinja temperatura: 12*4\ Bormajsv 17 3°. — Padavin** 84 8 mm. Švicarija. • mmmrn^- . • Jutri v četrtek. 31. aus. 1.1. koncert Društvene godbe. Začetek ob 6. popold. Vstopnina prosta. E mnogobrojni udeležbi vljudno vabi J. Kenda. 8742 V slučaju slabega vremena se vrii koncert v petek, dne 1. sept. t. I. ob isti uri brez vstopnine. DL Ivan Oražen se je povrnil in ordiije 2739-1 Spreten stavec za knjige in akcidence za slovenski in nemški stavek, z daljSimi izpričevali dobi trajno mesto. — Ponudbe s prepisi izpričeval sprejema 2738 i W. 1 S IztuUo v I* t it ju. Iz proste roke se daje v najem žaga z dvema jarmoma (po eno Žago). Zraven je hiša za stanovanje in mlin na en kamen. — Več pove posestnik Miha Majerle iz Dola št. 21 na Kolpi, okraj Črnomelj. 2740—1 Usodno prilika. Proda so 27.5-1 velika hiša s staroznano gostilno „Pri lipi" v LJubljani zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji. - Poizvedbe pri notarju dr. Vok( Miklošičeva ulica št. 24 ali pri hišnem posestniku v Židovskih uticah št. 5 v Ljubljani. _ odvajalna LEKARJA PICCOLI-JA v LJUBLJANI prebavo in odperrje i Cenik brezplačno. pospešuje ^ telesa. I steklenica 20 vin&rjev. 17 Naročila proti povzetju. 1521 3eJU Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužcio vest o smrti iskreno Ij rabljenega brata oziroma svaka, strica, bratranca, gospoda FRANC VARLECA trgovca v Brežicah ki je v petek, dne 25. avgusta, po kratki, močni bolezni, previden s sve-totaj»tvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se v nedeljo dne 27. avgusta 1905 ob polu 8. uri zjatraj v hiši ža-lo8t.i elovesno blagoslovili, in nato v rojstni kraj v PiSece k Tečnemu počitku prepeljali. Sv. mate zadušnice so se služile v župnih cerkvah v Brežicah in Pišecah. 2741—1 V PiSecah, 29. avgusta 1905. Žalujoči sorodniki. i i •e->eX I i Zahvala. Za vse dokaee srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega brata, svaka, strica in bratranca gOBpoda FRANC VARLECA trgovca v Brežicah kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Najprisrčneje se tudi zahvaljujemo slavni Brežiški posojilnici, Čitalnici, Sokolu, gremiju trgovcev v Brežicah, katerih drustevjje bil blagi pokojnik član, kakor tudi tvrdkam J. C Maver in Ant. Krisper v Ljubljani, kateri vsi so poslali svoje zastopnike ter s krasnimi darovanimi venci in številnim spremstvom na pokopališče izkazali poslednjo čast; zahvaljujemo se pa tudi gg. pevcem za ganljivo nagrobnico. V PiSecah, 29. avgusta 1906. Žalujoči sorodniki, || Vsled preselitve se proda takoj in po nizki ceni arondirano posestvo obstoječe iz 8 oralov na novo pravilno, s finimi trtami zasajenega, popolnoma rodeiega vinograda, z dvema poslopjema in s prav dobro sta-den&nito v bližini, iz več oralov hoste, većmoma kolosek ter iz 1 orala 8 finim, visokodebelnatim sadnim drevjem zasajenega travnika. — V stav ijani ceni je zapopaden ves inventar ter letošnji vinski pridelek, ki se oem nad 200 hI vina Resni ponrjdbeniki naj blagovole vložiti svoje ponudbe pri upravništva »Slovenskega Naroda pod šifro „Vinograd 15.000". 2704—2 Ces, ki. avstrijske državne železnice. C. kr. rav Ueljstvo drž. železnice v Beljaku. IzsrroćL iz "^ozsin-egra reda. Vefofc? i od dne l. junija J905. ieta. ODBOD IZ LJUBLJANE hr. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri «4 m poiVA:* oaobii rlak v Trbiž, Beljak, Celovec; Fran unsfeste, Inomost, Mor>akovo, Ljubno, čce Sel«tbal v Anaseti Solnograd, tez Kleir-Reifling v Stoyr, v Liac, na Dunaj vj* Amstetten. — Ob B. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' 7. uri 5 n. ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabei, Beiiak, Celovec, Franzcnsfeste, Ljubno, Dunaj, fies Selztha} v Solnograd. Inouiost, <5cr: Klein-Reitiing v Line, Badejevice, Plzen, Marii-; e vare, Hcb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetton na Dunaj. — Ob 11. kiri 44 m dopoldne osobni vlak » Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Sohiograd, [nomost, Bregeno, j Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljnh in praznikih. — Ob S. uri 63 m popoldne osobni vlak • Trb)ž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran- j zensfeste, Monakovo, Ljnbna, čez Klein Reifling v Steyr Line, Badej3vice, Plzea, Marijine vare, Heb, Francove vere. Karlove vare, Prago .Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr.J, Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, lnomoit, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in R razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Nov« mesto, Stražo, Toplice, Kočevja, ob t ari 6 m pop istotako. - Ob 7. uri 8 m zTecer « Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA CZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjatraj osobni vlak z Dnnaja cea Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., D. raz). Inomost, Franzensfeste Somcgrad Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Drnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Lj j j b-liana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Badejevice, Solnograd, Lin^, Ste?r, Pari* Ženevo, C u rib, Bregen«. Inouiost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubrio, Celovec, bmohor Pontabel. — Ob 4. u 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljakn CeiovCa, Monakovega, Inomosta, Franzensfcsta, Poutabla. — Ob 8. ari 06 ca zvečer osobni vlak s Dnnaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Lnomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5'm zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjatraj osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja ob 2 ari 22 m popoldne iz Straže, Top>ic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istoiako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 ca zjutraj ob x. uri o m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pono& samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4^ m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečet Ob 9. uri 66 m nonoči sam 1 ob riedeljah tj praznikih. — Srednjeevropski čas 16 za 2 min pred krajevnim ča&cm v tjttoha mnm s posebnim uhodom odda takoj Fr. iaiič, Mestni trs Steu. 11. 27*9-2 tO B CSJ Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v droseriji Anton Kane v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3. Več g0SP0d0V se sprejme od 1. septembra t. I. na dobro domačo hrano. 2669—3 Mestni trg št. 3., III sadstr. desno. Citre dobro ohranjene se kupi. Ponudbe p^)d ,D' sprejema upravništvo „Slov. Naroda". _27 4 a Za Brdo pri Viču se išče oženjen oskrbnih brez otrok. Dobi prosto stanovanje in kurjavo. V bližini je stalDo delo. Več pove Josipina Treo na Marije Terezije cesti Št. 12 v Ljubljani. ?697-2 Preklic. Jaz podpisani Miha Bricelj, tesar in posestuik v Ljubljani, Martinova cesta Št. 15, preklicem in obžalujem obdolžitev Jožeta Avšića, tesarja iz Bizovika in obljubujem, da ga bom za naprej v miru pustil. V Ljubljani, dne 28. avg. 1905. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjaei, uglasbil Viktor* Parma, kompletno K 10 70. Posamezno: 1. Onvertnra za klavir . . K 2 &i 2. Kuplet za mofiki glas s klavirjem......f, T— 3. Zora VHtaja, za sopran s klavirjem......,t l — 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-Ijevanju klavirja . . . „ 2— 5. JUadi vojaki, k račnica za klavir in petje . . . . m tW tf. a Oj /Jatit vinska kaplja j ti, samospev z moškim zborom. ' 3_ b) Povsod me poznajo, sa- I . mospev iz „Zdravic" i Govekar Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, peserr za sopran s klavirjem . K 1 2j V petju oglasimo, moBki zbor s klavirjem . . , 1 Knplet za moSki glas s klavirjem......, 1*— Romanca, samospev (tenor) z mofikim zborom ob epremljevanju klavirja . „ 180 Ptička, pesem za sopran s klavirjem.......i 20 Skoz vas, koračn;ca. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adi i bit um) „ 120 Sezidal sem si vinski liram, samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic"..... 2737 Miha Bricelj. iz dobre biše se sprejme za prihodnje Šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago. Vpraša sc pod nDij§k 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravništvu „Slov. Narodaa. 2394-lu 2 4. 5 & , 3 — Dalje: 268-43 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. Že \ daja.........K 1*90 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre.......„ 1'- Vlktor Parma: Slovanske cvetke, potpouri po slovanskih napevih . . . . „ 250 Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih....... 2'5o Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir..... 3 — Žlrovnik Janko: Narodne pesmi z napevi, I. zvezek K 12o p posti K 1'30. Žlrovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K l* -, po poŠti K 1 10 Največja zaloga muzikalij v LJubljau Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 fiteviik. Mesečni abonement s premijam:. Razpošilja tudi ua zunaj Oton Fischer trgovina z mozikalijami v Ljubljani. Redko ugodna prilika. Edina prodaja, oziroma zastopstvo izredno visok dobiček obetajo čega brezkonkurenČnega lahko razpečajočega predmeta se odda kaki prvi t bniški obrti, oziroma spretnemu potovalcu na gotov račun ali proti proviziji. Za gotov račun je treba glavnice 1500 K Ponudbe na Candidc Colli v Inomostu. 273? Ernest Hammerschmidta nasledniki 5474-4. ii-a<»vlit» zeleznln In Uo\in Valvazorjev trg št. 6 — IJutaljana — Prešernove ulice št. 50. Velika zaloga kubiiiiskega orodja in bišJie oprave. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica w CELOVCU. HupuJ« ln proilnjn ¥se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000-. Zaositm a Muua|te|i njt priM|M u irasastN papiri«. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruj« srečk« proti vnovenje zapale kupone. fevLrzaaJ. izgubi. Vin k ul ujo in dovinkuluja vojaška ženitninske kavcijo. mgm Bakom p* !■ takano moMle. "vi 03T Boruta nnruollA. ~OJV PodPiMEnic« vSPLJETU. Den«rn« vlos;« sprejemn *S v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ngodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—100 Promet a čeki In nakaznioaml. Izdajatelj in odgovorni orednik:„Dr. Ivan Taviar. 1 laalnina in uak „Narodne askarut*. JX AQ