t f^Najrečji slovenski dnerail^j ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... Za pol leta - • . . • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Claai Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3. 1870. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C O RT LAND T 287C. NO. 121. — ŠTEV. 121. DOGOVOR 6LE0E DAVČNE PREDLOGE Iz davčne predloge so Izločili klavzule, ki bi imele za posledico vetiranje. — Člani konference so sprejeli mnenje zbornice ter bodo najbrž opustili Norrisov načrt. Smoot je prepričan, da bo dosežen dogovor. — Zaenkrat še ni znano predsednikovo stališče napram kompromisni predlogi. Washington, 1). (\, 21. maja. — ("'lani konference glede predloge za skrčenje davkov so sklenili danes poskusni dogovor glede oblike davf-ne zakonodaje in načrt bo sedaj predložen obema zbornicama kongresa. Poročijo bo seveda še precej prerešetano, a če bo o-dobreuo, je vrjetno, da bo predsednik podpisal predlogo. Ta dva važna sklepa sta bila posledica iztreznjeval-nega učinka sprejema bonus predloge, neglede na veto predsednika, kar bo imelo za posledico dodatno breme $135,000,000 za prvo leto in za naslednja leta obenem s skoro gotovim zaključkom, da bo davčna predloga veti-rana, če ne bo izpremenjena. ( 'lani konference so še nadalje vztrajali pri svoji politiki tajnosti v postopanju s predlogo, a dosti je pronicalo skozi zaprta vrata, da je mogoče sestaviti sliko večjih obrisov kompromisa. Predloga, ki bo zopet predložena zbornici in senatu, bo v glavnem zbornična predloga, le posamezne točke bodo v izdatni meri izpremenjene. Korporacijski davek Jonesa, Norrisov amendenmt, ki določa objavi jen je vseli davčnih dohodkov, Walsliova predloga, ki določa davek na dedščine, — vse te točke bodo najbrž izločene. Senator Smoot je izjavil odgodenju včerajšne konference : "Prepričan sem, da bomo jutri lahko dosegli dogovor. Lahko bi razpravljali naprej še en cel teden, vendar pa vemo, s čem imamo opravka ter lahko glasujemo ali za sprejem načrta ali ne. "Čeprav ni to take vrste predloga kot bi jo sestavil jaz, skušamo vendar priti do soglasja in posledica bo najbrž ta, da bo predsednik lahko podpisal predlogo." V Beli hiši niso hoteli ničesar izjaviti glede predsednikovega stališča napram možni kompromisni predlogi, katero se pripravlja, čeprav so prelstavitelji Bele liise izjavili, da znaša breme, ki ga je naložil bonus zakladnici, več kot. sto milijonov dolarjev na leto in da so vsled tega zmanjšane prilike za skrčenje davkov do istega obsega. Washington, D. C., 21. maja. — Predsednik Coolidge je eksperimentiral včeraj popoldne z novim klorinskim plinom za zdravljenje prehlada, katerega je iznašel vojni tajnik Weeks uspešnim pred nedavnim časom ter ga priporočil predsedniku kot sredstvo za ozdravljenje bronhialne infekcije. Predsednik se je odpeljal v armadno bolnico ter sedel pet in štiridest minut v plinski sobi, dočim je vodil lobavo plina neki armalni zlravjiik. Prelsednik je rekel nato, da bo mogoče v par dnevih zopet prciskusil fo zdravljenje. Uporaba klorinskega plina proti prehladu sr> je pričela, ko so tekom vojne zapazili, la so vojaki, zaposleni s klorinskim plinom dosti manj trpeli kot ostali tekom velike epidemije influence. NEW YORK, THURSDAY, MAY 22, 1924. — ČETRTEK, 22. MAJA. 1024. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL AMERIŠKI POLET KROG SVETA OBRAVNAVA PROTI MORILCU HOFFMANU Dosedaj je bilo izbranih osem porotnikov ter obstaja mnenje, da bodo še danes izbrani ostali. Večina kandidatov proti smrtni kazni. POINCARE 00 SE DUNES ODSTOPIL Negotovost glede stvorjenja nove vlade pritiska tudi na frank in vsled tega se smatra za boljše, če se ne preloži izpremembe na poznejši čas. — Zasedenje Ruhr okraja bo mogoče opuščeno. — Takoj, ko bodo Nemci plačali nekaj na roko, bodo odpoklicane prve čete. — Novi nemški državni zbor, Danes se je grlasiln, da obstaja upanje, da bo porota, ki bo odločala jrlede usode Harry Iloffma-na, obdolženega umora Mrs. Maude Bauer ua .samotni cesti na Sta ten Islandu, dne 25. marca tekočega leta. sestavljena še tekom današnjega dne. ko je bilo poklicanih pred sodnika Tiernana 150 nadaljnih porot-niških kan did a tov. Mrs. Harry Hoffman, žena ob-tožcuejra moža. j«> bila zopet na-v zoča, da zavzame svoje mesto v sodni dvorani ter je označila s kv manjem glave, kot je delala vče raj, če je bil kak kandidat sprejemljiv za obrambo. Čeprav ni da->a nobenega izraza svojemu mnenju fjlede osmih porotnikov, ki so bili že sprejeti, se domneva, da Slika nam predoča majorja Fredericha L. Martina (na levi) po-1 bodo nudili njenemu možu pravi-veljnika ameriških zrakoplovov, ki so |sklenil£ poleteti krog I čen proces. sveta. Martin je zašel s svojim zrakoplovom nad Alasko v go- Hoffman je bil miren in brez «to meglo. Vsi so mislili, da se je že ponesrečil, pa se je po vsakega znaka nervoznosti, ko se desetih dneh pojavil v Moller Bay. Na desna je njegov sprem-1 je pričel tretji dan sodnijskega ljevalec Alva H. Harvey. Vodstvo ameriške armade je Marti- j postopanja. Tekom izbire porot- CapVmaMT.UMMRWOOO.A.UNOCKWVOD. M. »•/ AMERIŠKI LETALCI ŠE VEDNO NAJETOROFU Poročilo, da so dccpeli v Minato, ni resnična ter je posldica zme? te v kabelskih poročilih. POSLANIK HANIHARA BO NAJBRŽ ODSTOPIL Japonski ministrski predsednik je rekel, da bo-Japonska najbrž dovolila Hanibari, da odstopi kot japonski poalartik v Ameriki. Tokio, .Japonska. 421. maja. — Časnikarski poročevalci so izvedeli. da bo poslaniku Hanibari najbrž 41 dovoljeno zapustiti svoje mesto v jZdruženih državah". Ta ugotovilo je bilo podano poročevalcem po kabinetnemu sestanku in se je priaialo. da je kabinet razpravljal o tej zadevi. Ugotovilo je bila posledica ustraj-nejra poizvedovainja časnikarskih poročevalcev. Minister za zunanje zadeve je rekel, da ni bilo nobene formalne izmenjave nazorov glede te zadeve med zunanjim'liradom ter poslanikom. čeprav je tokfjskim uradnikom znano, da noče ostati poslanik v Združenih državah potem ko bo postla pravomočna iz ^ključitvena klavzula v priseljenski postavi, ki je bila pred krat aim zopet uveljavljena. Minister za zunanje, zadeve je povdarjal, postal dejstvo, povsem prostovo ljen. Washington, D. t\. 217. maja. Poslanik Hanihara je ostal molčeč glede poročila iz Tokija. da mu bo dovoljeno vrniti se domov, če želi tako, a niti on, niti njegovi pomočniki niso mogli prikriti presenečenja. da je bilo tako ugotovilo podano ob sedanjem času. Namignilo se je, da bo mogoče Ha nibara odpotoval domov krog 8 junija. ŠT&AJK V RUHR OKRAJU. Berlin, Nemčija. 21. maja. — Strajkarski položaj v Porurju se dosedaj ni dosti izpremenil. Vlada je bila prisiljena aretirati večje število komunističnih hujskačev Vsled štrajka je vsega skupaj prizadetih skoraj miljon delav cev. ŽENA BUTLEGARSKJEGA XRA LJA ZAPRTA. Cincinnati, Ohio, 21. maja. — Tukaj so zastran kršenja prohi bicijske postave aretirali Imoge no Remus, ki je žena butlegarske-ga kralja Georg-a Remusa. Njen mož je zarstran istega pregrežka da bi bil odstop poslanika, če bi aaprt y Atlanti. na odpoklicalo njegovi tovariši pa nadaljujejo pot. ZAKONSKI MOŽ NIMA ODLOČATI GLEDE LAS Minato, Japonska. 21. maja. — \meriški letalci n svoji poti kro«r sveta niso danes še dospeli sciu-aj. Ker odpotujejo ponavadi ziro-daj zjutraj an ker znaša razdalja njih postojanke na Jetorofu lt 54 milj. se domneva, da niso danes vprizorili poskusa, d preme-ijo pot. Tokio, Japonska. 21. tiiaja. — Zmedena poročila, ki so prišla Čeraj na Associated Pr<-ss iz Minato, so kazala, da so prišli ameriški armadni letalci na poletu krog svet, v Minato z otoka Jetorofu, kjer so se drugič ustavili na Kurile otokih. Oficijelna poročila na japonski mornariški department so ugotavlala. da so avijati-ki šp vedno na Jetorofu. ker jih zadržuje zelo viharno vreme. V sporočilu, ki «ra je dobilo »lanes popoldne ameriško poslaništvo. se jrlasi. da je vreme n^ed 11 i -tokapu zalivom, kjer se nahajajo avijatiki ter Minato nouprodno. vendar pa ne pravi poročilo ničesar glede odpotovanja Amerikan-. cev. Mgž nima nobene besede, če si pusti žena na kratko pristriči lase. — To je njena pravica, kol sme samostojno glasovati za predsednika, — je rekel sodnik. Chicago, 111.. 21. maja. — Ve selite se. žene. ki nosite na kratko pristrižene lase ali ki želite imeti take la.se. a se bojite napraviti usodepolni korak radi ugovorov moža. Sodnik Burke je včeraj v občin skem sodišču odločil, da ima za konsk nikov se je dvakrat zasmejal, čeprav je več kandidatov kazalo svojo sovražnost proti njemu v svojih odgovorih na stavljena jim vprašanja. Ko je odgovoril Godliard Gruber na vprašanje, če je čital v listih o tem morilnem slučaju: — Le naslove. Razventega pa ne verujem v časopise, — se je Hoffman zasmejal ter rekel svojemu zagovorniku: — To je eden med milijonom ljudi. Ko je bil neki Edvard Fisher že .sprejet od obeh strani in ko so ga hoteli že zapriseči, se je obrnil proti sodniku ter rekel: — Mislim, da vam moram povedati, da sem bil poklican kot priča za državno pravduištvo v tej zadevi. Pariz, Francija, 21. maja. — Sedaj izgleda tako, da fc bo izprememba v francoski vladi završila še danes ali }>:» jutri. Francoski frank jo namreč kazal v zadnjem času zopet veliko slabost in splošni gospodarski položaj dežele je skrajno nezadovoljiv. To dejstvo pripisujejo negotovosti glede stvorjenja nove vlade. Da se prepreči .nadal j ne zle posledice te negotovosti, je stavil ministrski prdsednik Foineare ponudbo, da takoj odstopi. V ta namen je imel konferenco s predsednikom republike, Millerandom, ki je dal nato poklicati voditelja opozicije, Painleve- ja in Her-riota. Ta dva sta dospela danes zjutraj v Elizejsko palačo. Kmalu nato je dospel tudi Poincare. Polagoma se utrjuje prepričanje, da ima nova vlada glede Ruhra povsem drugačne ideje kot pa Poincare. V slučaju, da bo Francija prepričana, da bo Nemčija plačala dogovorjene zneske, bo zasedenje rulirskega ozemlja polagoma umaknjeno. Pričetek bo mogoče storjen preje kot se domneva. Oe bodo mogli zavezniki napotiti Nemčijo, da plača nekaj na roko, bodo odploklicane domov prve čete. Tem bodo sledili v kratkih presledkih ostali oddelki okupacijske armade. ■ Berlin, Nemčija, 21. maja. — Nič manj kot dvanajst večjih in manjših strank bo navedenih v seznamu novega nemškega državnega zbora. Predsednik Loebe se je pogajal danes z vsako teh strank ter sklenil konečno dovoliti nemškim nacijonalcem, da zasedejo skrajno desno stran zbornice. Njili sosedje bodo člani nem. ljudske stranice. Čeprav ga skušajo prijatelji pregovoriti, da 110 prevzame svojega mandata, je sklenil general Ludendorff za-vzeti svoje mesto v novem parlamentu. O11 je mnenja, da bi se njegov umik po volitvah lahko razlagalo kot stralm-petstvo. Kljub temu pa je baje obljubil svojim političnim prijateljem, da se ne bo aktivno udeleževal debat._ JAPONSKI MIN. PREDSEDNIK BO RESIGNIRAL. ANGLEŠKI LETALEC V BURMI Šanghaj, Kitajsko. 21. maja. — Angleški letalec A. Steward Mac-Laren. ki hoče poleteti krojr sveta. je dospel danes iz Kalkute v Akvab, Burma. ALBANSKI VSTAŠI SO ZAVZELI SKADER. ase, kratke ali dol- - . , . . . , . ... 1 čaju 111 da ni vedel, da je bil po- Bil je odpuščen in okrajni pra\-mož prav tako malo pra- dnik Fach nahitro pojasnU? da vice predpisovati svoji žen,. kako ra2pravJjal s Fisherjem 0 slu. naj nosi svoje ge.-kot ima malo pravice predpi-1 j.jjcaii j_ot sovati. kako naj glasuje. Sodnik j .......^ pravem času, kaj ne ' Sodnik Tiernan je mnenja, da priča. Hoffman se je temu tudi sme-jP podal tn važiu» odločitev v slu- j&1 ^ rekd. _ Sponmil se je o|j čaju .Jakoba Silverman«, ki je ob-1 prave tož«'n. da j»' napadel svojo boljšo polovico. Mrs. Jennie Silverman je izpovedala. da si je dala pristriči las*, da sledi modi in duhu časa. Ko pa se je mož zvečer vrnil s svojega dnevnega dela. je obstal pri vratih ter zrl nekaj časa nanjo kot tele na nova vrata. Na to pa se je razka-il. strašno razkačil. jo pričel zmerjati, kor si je dala od-striči svoje lepe lase in za name- bo trajala obravnava nekako dts set dni. Kandidatom, ki so izjavili, da nasprotujejo smrtni kaz ni, je rekel, da so napravili veliko napako, če mislijo, da se bodo na ta način odtegnili porotni službi, ker bodo nato tekom junijske-a zasedanja poklicani v službo pri dosti daljših civilnih slučajih Tukajšui avijatiski izvedenci h«, r-ck jo je še nabil. Silverman je v mnenja, da so bili avijatiki vsled svojo obrambo navedel, da je nje- VELIK USPEH FRANCOSKEGA ZDRAVNIKA. vremenskih razmer prisiljeni po-čakti s .svojim poletom proti ju-PTU. — Šangha.i, Kitajska. 21. maja. — Kapitan d'Oisy. francoski avija-tik. na poti iz Pariza v Tokio jo padel včeraj s svojim aeroplanom gova Sara stara dva in trideset let in da ji ne "paše" lasna frizura al a kralj Tut. Sodnik pa je rekel modro: — In tudi če je stara dva in sedemdeset let. če ji ta frizura u;ra-ja. ima pravico do nje. Ženska. v jarek, a hoče nadaljevati polet , ki ima pravico glasovati o tem. Bordeaux, Francija, 21. maja Tukajšui očesni špecijalist dr. Bonnefon je iznašel nov način zdravljenja slepote. Dosedaj je ozdravil že tri bolnike. (Zadnji js bivši vojak, ki že sedem let ni videl. kitajskem aeroplanu. katerepra mu je dal na razpolago governer province. VELIKI POGROMI NA SEDMO-GRAŠKEM. Dunaj, Avstrija. 21. maja. — Iz Klausenburga poročajo, da j* začelo romunsko prebivalstvo preganjati. Žide po Sedmogra« ko naj postane kongres ni k ali predsednik Združenih držv. ima tudi pravico določiti svojo lastno frizuro ter ji prav nič ni treba, da bi ji mož delal predpise glede tea mesta vsake države. Žive ti bi morala samo v šotoru, stanovati bi ne smela nikdar v hotelu in bi se smela poslužiti ladje sa Belgrad, Srbija, 21. maja. — Časopis "Politika" poroča, da so v severni Albaniji izbruhnili resni nemiri. Vstaši so baje zavzeli mesto Skader in več sosednjih vasi. UVEDBA PETDNEVNEGA DE LOVNEGA TEDNA. Baltimore, Md.t 21. maja. — V Montclare tovarni Baltimore & Ohio železnice je bil uveden petdnevni delovni teden. Ako se pro met ne bo izboljšal, bo veliko de lavcev odpuščenih. Tokio, Japonsko, 21. maja. —. Ministrski predsednik Ki jura j-e izjavil danes v poslanski zbornici, da bo v najkrajšem času resign i ral. V tem slučaju bi zasedel njegovo mesto grof Takira Kato. RUSKA ROPARSKA BANDA VDRLA NA POLJSKO. Varšava, Poljska, 21. maja. Vsa Poljska je vznemirjena vsled brzojavk, ki prihajajo iz vzhodnih krajev. Pred par dnevi je namreč vdrlo preko poljske meje nad sto oboroženih roparjev, ki so oropali tri vasi. Roparji so prekinili vso brzojavno in telefonsko zvezo. Belgrad, Jugoslavija, 20. maja. mo v najnujnejšem slučaju, ako 5kem. Dosedaj je bilo usmrčenih' Bivši ministrski predsednik Niko- ne bi bil° že dru-a,:'e mogoče. Do^ dvanajst oseb. veliko večje števi-']a ki je res%nixal 12v aPri-|fdaj ^ posrečUo izpolm- lo pa ranjenih. ' Pogromov se udeležujejo tudi romunski uradniki in člani romun- ske' tajnre službe, ki sčnjejo prebi-valstvo.- , , . . .ti vse pogoje. Prepotovala sta &s la. je stvonl nov kabinet, ki le . , , ^ * d precej evropskih držav in se na- bil včeraj zaprisežen. hajata sedaj v Rusiji, odkoder V njegove™ kabinetu je ost al odpotujeta v Azijo. Potovanje bo Pribičevič. {trajalo devet let. — — — .0 DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dane3 so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.40 2000 Din. = $26.60 5000 Din. — $66.00 Prt nakazilih, ki znašajo m*nj kot en tisoč dinarjev računam« posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.00 300 lir..........$14.70 500 lir .'......... $24.00 1000 lir..........$47.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 tir računamo posebej pe 15 centov u poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadru. Za pošiljatre, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln aeprft* čakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglu T tem listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street, Haw York, H. Y. Tel. Cortlandt 4687. Glavna zastopstvo I T mm g L as, naroda. 22^ ma.ta 1924 PRAN« aAKSM* nuubii ■A iM^čratlMl LtVMI HNKBIIf PlM« mt m Corttantft H »to Corporation anrf Alinim o* A>iw HfliMl ugh of Manhattan, Ntw Y*rt Cfy. N. Y. ••LAS (Votaa « NARODA* i—m— IwfT Pgr Kxcapt Sunday mm* Hal May. Za Naw Yorfc aa Ma Za pol lata ••..«-<••«• Za Inozamatva aa otto Za pol lata .#.«-«.... Subscription Yaarly —.0» Atfvortloomont an Afmmtnt Narava** Uhaja vaaki dan laevxamil nadalj la podpiaa la aabenoatl aa na prlobCuJaJo. Donar maj aa fela«nv»M i Mob ay Orte. Fri nvuoemM kraja aaroffnikor, prt>al«o. M •a*! praltaja Mnttlte aaananl, 4a hltraja najdaaao aaalaratta. L At NARODA** Borough at Manhatttan, 1 ▼•loptiomi Cortlandt ■i V. POLOM AVTORITETE I Pri tem pa previdno zamolči notranje razmere, ki vladajo v Jed-jnoti. Niti ne črhne, da je Jednota, j v katero ga sili, glavna opora kake verske ali politične stranke. Po-božnjaku bo agitator previdno zamolčal vsebino številnih člankov in razprav, priobčenili v Glasilu, ki so v direktnem nasprotju z njegovim katoliškim prepričanjem. Ko ga enkrat spravi v Jednoto, šele spozna novi član od blmi resnične razmere. Ponavadi se kesa, toda po toči zvoniti je prepozno. Istotako ravnajo agitatorji za katoliško Jednoto. Zatrjujejo, da je svobodna in nepristranska ter govore le o podporah in smrtninah. Kmalu bo pa uveljavljena pri katoliški Jednoti nepisana postava, da je član, ki se ne udeležuje raznih katoliških shodov in drugih cerkvenih prireditev, malomaren ter ostalim članom a* pohujšanje. Ako bi se pri agitiranju za nove člane govorilo neoporečeno resnico glede socijalistične propagande na eni strani in glede verske na drugi, bi se brez dvoma večina novih članov pridružila J. S. K. J, ki je v resnici nepristranska. Wsr<»<~,;i, ki jp zadela Mr. Coolidge-a kot voditelja republikanske stranke, ni poslediea nobene izvanredne zlob-imsii sedanjega kongresa. Že tako dolgo časa kot more rlovek pomniti, so skušali kongresi preglasiti kateregakoli predsednika, ki ni sam prvi preglasil kongresa. To je /e v naravi stvari v Waskingtonu, in položaj, v kaierem se sedaj nahaja predsednik Coolidge, je vreden izvaiiJ-ednega pomilovanja, ker je sedaj žel uspehe šestletne kompanje, da se uniči avtoriteto najvišjega eksekutiv-nega uradnika. On je žrtev kampanje, ki se je pričela z napadom senat orja Lodge na Wilsona, ki je postala močnejša pri iz-biri Hardinga in katero sta potrdila njegova lastna previdnost in njegovo eineljanje. Vsako zakonodajno zastojpstvo je neukrotljivo, raz-ven če je disciplinirano ter vodeno. Ameriški kongres pa je še prav posebno neukrotljiv, ;arnje v dobrem preprk,anjlu da ker je ena treh panog vlade, a vendar nima nobene ekseku- bo on sam aIi pa njeg0vi ostali 1i\ ne odgovronosti. prejel ono. za kolikor se zavaruje. Vsak ameriški kongres obrne svojo silo proti predsed- slovenci Rmo rg. katoliki in ker so ustaniovniki prve naše organise najde v Beli hiši človeka, katerega rešpektira, serije dobri verniki, zato so ure-ga lio j i ali mu zaupa, ga je lahko dovesti do tega, da mujdili pravila na popolni verski pod-sledi. <'e pa najde slabost in neodločenost, ga bo kongres lagi. Nekaterim so se pozneje zde-prisilil, da mu sledi. Pri prosta resnica glede sedanjega'le take točke preostre in drugi so Mleko ne vselraje ničesar drugega kot čisto kravje mleko ter čisti sladkor. Bilo je poglavitna hrana za otroke že nad 63 let in je edina hrana, ki jo lahko daste svojemu otroku, če materao mleko ne more zadostiti. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mf vam bomo po-slali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodi-la zastonj. _ ^ ."/ BORDEN BUILD INC NEWVtmK Ker pa vem, da navajanje vzro-nv in napak razburi take, ki še danes zagovarjajo svoja lastna I . ■ v , . j llrv. /aj. Ill prepričanja in ne dovole svoiim j . ... .. . .... ... . . , Kranjsko slov. bližnjim misliti po svoji lastni pa- ... . - . ! kat. jednota . . že pokoril. Vdal se bo. Xa vsak,novila druga Jednota, potem tret-narin hoče biti nominiran in vsled tega ni treba posvečati ^ četrta in takodalje. Vsaka na- j m »znniošf i njegovim nazorom. lt« piiblik;msko časopisje labko slika Coolidge-a kot iiio|auglierty-ja, kako je nastopil glede japonskega "priseljevanja ter prepozno pričel s svojim bojem proti bonusu. Temu svojemu mnenju so dali izraza, ko so glasovali za preiskavo glede tajnika Mellona, kljub odločnemu protestu Coolidge-a. Temu svojemu mnenju so dali izraza, ko so glasovali za bonus in to gibanje, da se porazi predsednika, so vodili republikanski voditelj Lodge, republikanski "bič" Curtis in republikanski načelnik finančnega komiteja. Warren. Z močnimi predsedniki se ne postopa na tak način I moralo to tudi izostati. Vidi se pa, da se nekateri hudo jeze glede člankov, ki so bili z istim namenom pri občen i v listu Glas Svobode. ki je glasilo S.S.Z. Opazil sem v Prosveti par člankov v katerih razpravlja rojak Richard J. Zavertnik, kandidat za glavni odbor S.N.P.J. o dohodkih in iz- Dragi mi g. urednik! f itatelj sem Vašega lista že pri-' nje iz trgovskega vidika nikakor ne bo napačno. Toda predno se'datkih jugoslovanskih podpornih . .. "(združenje zvrši, je treba najti i<>ršanlzae,.j- Napisanih je preecj blizno 23 let, zato upam, da bo-]^^ ki sQ nas ^ ^ ^^ de |Stevilk in razvrstene so take. da ste objavili moje misl, o združe- loy in te ^roke mo očnosti ^ I je malokdo natančneje o njih raz- n ju raznih slovenskih iednot. Po-1 ... m . . „ I -v,. . 0 - . , ' . ,straniti. To smatram jaz namreč misljeval. Spodaj navedena poja- vem v am, da sem clan S;^PJ. in' , . ^ , , , . m . ,. _ za glavni pogoj. Ker z odstranit- nohene druge. To pa mis'nn da •• T - , - ~ , , . V . , . .. ,vijo vzrokov m napak je se le mo- no bo oviralo, da ne bi Glas Na-' - , - . , .goce pravično zdruzenje. roda sprejel mojega dopisa v svo-j Mimogrede naj omenim, da je predale. Jaz čitam vse slovenske liste,1 Je ena poglavitnih napak pri pri-kor me zanima vsako delovanje|dobivanja članov naslednja: — našega naroda v tej deželi. Zato j Agitator si na vse kriplje pri-zasledujem tudi vse ra^pravg o zadeva dobiti novega člana. Opi-združecju naših podpornih orgjirii-|suje mu ugodnosti, katerih bo de-za»:.;f ki so tajcor-. koč skoro vse, ležen v slnčaju pristopa v Jedno-na kar zamoremo biti ponosi^., da'to, koliko denarja bo dobil, ko bo smo skupno .delovali na go«podar-jbolan in kotiko bodo dobili nje- -J«ovi se »kem polja v tej deželi - Združe-J govi sorodniki po \ - TŠlifM-AfiSžiite* snila so bila pa spet tako urt?je-na, da bi človek na prvi mali mislil. da res ni druge poti, kot da se pridružijo vse ostale organizacije S.N.P.J., ki je edina, ki je rešila vprašanje sposobne uprave. Na podlagi te zgornje sem si pa napravil svojo tabelico ki se ini zdi bolj razvidna in pokaže, da člani NarodnoHrvatske Zajedniee plačajo najvej za funkcijonarne stroške svoje org-mizecije, nji pa sledi takoj S. N. J. in najmanjši stroški pa pridejo na posameznega člana ravno pri J.š.K.J. Jaz sem na piv vi tabelico i •»-kole: mu predsedniku, potem imamo spet Glasilo kjer najdete poleg prepirov članke boljeviske propagande in spet druge, ki ima polne stopce sociajalističnih reklam itd. Vsega tega ne bi bilo potrebno, ker podporne organizacije nimajo s takim propagiranjem nobenega posla. Zato so privatni listi in pa -- to svrlio ustanovljene organiza- Stroški šeslih jugoslovanskih podpornih jednot dne 31. decembra 1921: Ime o^miiuicijv Št«-\i!«i elanov Stroški Stroški na elan Ur v. Za j. 111. 9ssr> Ii5,604.54 K. S. K. J. 122Hr» 38.220.74 3.12 S. N. P. J. -j(jr»7n 116,375.35 4.38 S. S. z. 4792 18.283.S7 3.S2 N. H. Z. 37610 173.835.62 4.t!3 J. S. K. J. 21,493.86 2.61 99392 •t40:J.814.18 $4.06 Xa podlagi tega pregleda, je ra;.vidno, da pride r. i posameznega člana pri J. S. K. J. za stroške samo $2.61 in povprečno na pf»s.i-meznika vseh orgauizaci.i skup;.j $4 06. Potem se raz/ i; še nekaj, da so največji stroški ravno pri oni organizacije, katero se predstavlja kot matico za združenje. T( rej pri S. N. P. T>. bo potrebno stroške nekoliko zniža*i in s tem zenačiti sorazmerno z drugimi or-gn.izaeijami, ki si z a Hru/Vnje. Nadalje naj pojasnim šc to. d t po moji sodbi je zdaj J. S. K. J. najbolj nepristranska !»■ <~rka 'K' v imenu jo napravi na videz nekake* pristransko. Po mojem mnenju tudi ime "katoliki7' ne mo re delati takih zanr^k. kot s» jih kdo domišlja, če niso pravila na tej podlagi urejen;:. Ker potem se nemore ob vsaki priliki takih točk i/.' abljati. Sodeč pa poročilih v Glasilu menim, da nima J.S.K.J. v svojih pravilih vmešanih takih točk. ki bi se jih izrabljalo. Dočim se jih pa najde v pravilih S.N.P.J., da se jih izrabi ob času. če se hoče kakšnega iznebiti. To se je po mojem mnenju prigodilo lansko leto v West Virgin i ji, prav po vzorcu, kot pred leti tam pri vas v New Torku, ko je bilo celo društvo izbacne-no iz K.S.K.J. na podlagi tega, ker niso hoteli sprejeti vsiljenega kandidata za svojega člana. Nadalje opazim tudi v glasilih naših jugoslovanskih Jednot pre- > T , ' '-Z' več brezplačne reklame za: posa- TCer se med nami rojaki vedno po- meznike ali pa verske in politične • . • , , t„ f organizacije, katerim večina od- navljajo ene m iste trdiwe. da ?o' e J , . m __ _ _ __ __ _ . ,bora ene ah pa druge organizaei- prispevk, pri S. N. P. Jednoti naj-|^ pripada Poglejmo Jednotino v^i izmed vseh, zato sem zacei in prepričali se bomo. Ima- W iteville • na tu. ždolej navedem i mo Glasilo, ki vselraje v vsaki ste-fliaarti.^ tabeli malo- natiiHSiSčjje* ptužwijHti. • vilki^ ved • kolon ^ slavošpeva sroje-'člani vseh organizaei j o nj^i t**- i je. Zakaj toliko nepotrebnih stroškov. Poglejte statistični izvleček rojaka Zavertnika in opazili boste med stroški za uradno glasilo precej visoko število, ki zuaža na posameznika skoro $1.23. Poleg tega se pa spet pripravljamo na nove stroške, ki bodo nastali za svojo lastno tiskarno in Zavetišče. Ko bomo enkrat imeli vsa ta podjetja, potem jih bo potrebno vzdržavati in je vprašanje, če nam bodo kedaj nesla. Pri S. N. P. J. je največja napaka ta. da manjšimi diktira pretežni večini. Poglejte glasilo in sprevideli boste, da se za niH.njšino največ propagra. Napačno se mi zdi. da ima ta manjšina popolno pravo izrabljati Glasilo naše organizacije v brezplačno reklamno svrlio svoje politične organizacije. To pa zato, ker Istega vzdržujemo vsi Člani, ki mo raznih mišljenj. V spomin naj Vam V>odo politične organizacije za časa svetovne vojne. Jaz sem se pridružil S. R. Združenju, ker smatral sem to organizacijo po mojem mnenju za najboljšo. Povem pa. da sem takoj od početka malo-dvomil, da bo ostala nepristranska, ker porodila se je v Chicagu. Seveda pozneje so se zavzeli skoro vsi listi za njo. Bral sem poziv v Glas Naroda in takoj sem se pridružil. En čas je šlo vse v redu, a kakor hitro se je nabralo nekaj denarja, pričelo se je v Chicagu sistematično delati nato, da bo smetana ostala v podporo siocjalistični politični organizaciji, in zgodlo se je tako. Tudi za ta sklad so bili prispevki večinoma nahrani od rojakov, ki ne pripadajo tej organizaciji Ameriški kongres je nekaj posebnega. Cesar ne more nobena sila na svetu spraviti skupaj, spravi z lahkoto ameriški kongres. Te dni je naprimer v eni sapi glasoval za štednjo in trošenje. * Vsak fant ima v mladosti fanatične misli, cilje in nazore. Najbolj so fantje navdušeni za morske roparje in cestne bandite, za velike krimnaLce, ki so tako prevejani, da jim oblasti ne morejo na sled. Kaj bi dal fantiček, da bi jim postal enakovreden, da bi bil član njihove družbe ali celo njihov glavar i Toda čas prinese vse. V Washingtonu je dosti gospo« dov, ki so bil ipred tridesetimi ali štiridesetimi leti takih misli. Včeina vsem se je vresničila vroča želja zorne mladosti. ★ Časopisje poroča, da ni dala do-sedaj še nobena vladujoča kraljica odstriči las ter pristavlja, da moda kratkih las zato nima še zadostnega kredita. Časi, ko so kralji in kraljice odločale o modi, so minili. Dandanašnji so kralji in kraljice najnemodernejši stvori, kar jih je na svetu. Ilišne gospodinje so velike mučen ice. Njihovo trpljenje vsestransko. Zadnjič mi je ena zaupala, kaj ji je najhujše. — Najhujše je — mi je rekla. — če vse pripravim za kompani-jo. pa čakam in čakam, a kompa-n i je ni. Toda ena stvar je še hujša — je pristavila: — Če prie kompa-nija jaz nisem pripravljena. ičCTIČER "OTROSKOZPRAVJ^ OSKRBA MKKRINSTO in 0TR0ŠKE6A ZDRAVJA, m ibbMtM OMtfakntotfo j« t***«* p«, ■m M val doa te s* Miad Zato m rtmm sdl ™bo prima, iati poljodna te po&ofc. iOi ČLANEK 73. Navade ali običaji. Xavac'e so jiosletlica ponuviri; ist:li Uejauj. Ker ne zna otrok delati razliko nuni ilobro in slabo navado, ie dolžnost njegove materi* paziti na ro. da si pridobi otrok le dobre navad", kri ^a je zelo težko odva liti slabih kakor-hitro se jih je priuči?. Rednost jo poglavitna stvar in prav posebno glede telosm'&i poslovanja otrokovega telesa, glede jed!. Fpnnja in čiščenja drobovia. Rednost pa [Ki/iienja sistt-m in če hoče mati. da lio inirla jMH-iti-k. mora sistematično skrtn-ti tudi za vsakdanje onibljati nočno jmisimIo. Tuiii naj-manjšo^a otroka jo lahko nauf-iti ttva. če se ^a jKistavi na nočno jhiso-.Io oP gotovih unili vsrldegti dne. Iieilnost je poglavitna stvar, ("as po zajtrku je najbolj primeren. Otroku ne o-trjieti. a usiiehi so vredni napora. Mati naj si tnomni uro. ko otrok ponesnaži pieuiee. Takoj nasieilnjeg« dne ob isti uri naj posadi dete rn ločno l»osoilo. To |M>s lahko (Hxtari na posteljo, in dete naj sloni s hrbtom na prsih matere. «>trofca bo treba vča-ah e!" minut. Ko ]M>staiie otrok' starejši, se ira lahko nauči, da se nekoliko na]K>nja. kajti na ta način se iM»<|trii gihanje d roba. Mati mora biti s»*veila zelo |io-trjicžljiva, a koin-eni koma si bo s svojimi prizadevanji prihranila dosti ea-^a. Zdravnik ne more di;kIi<-ati zanesljivega in vi^tm-sa zdrav-Te dni je bil zaprisežen Pašič - nika. S<«veda. so tmli otrm i. za katere skrlx' matere na primeren način !er jih prehranjajo s prsniui ali Itordenoriin Kagle Mlekom, ki mstejo in usj»evajo ter .se polagoma razvijajo v zdrave, normalne mladiee brez vsake zdravniške skrtvi. Milij« »ni in milijoni dojenčkov so zrasli v nmčne fante in dekleta s pomočjo dobre materinske oskrlie z uporabo Borden o vejra Kasle Mleka. Prečitajte te članke vsaki tetlen pazljivo ter jih prihranite za IkkIočo uporabo. svojim novim kabinetom. č Paši je vsako leto najmanj dvakrat odstavljen, pa mu kralj vsik-lar poveri sestav novega kabineta. Paši je v Jugoslaviji kot stara teta v domači hiši. Brezobirno ko-mandira. ukazuje tukaj, ukazuje tam, in vse se i>okori njemm zapovedim — mah) vsled pijetete, malo pa zato, da je mir v hiši. kei je vsakomur znan njen strupen jezik. Zastran te tete pa gine gospodarstvo, njiva gre za njivo,'pašnik za pašnikom. Ta nadvlda pa traja le nekoliko časa. Tako dolgo, da sinovi odrastejo ter znajo misliti svoje lastne misli. ★ Na škotskem so se vršile te dni velike slovesnosti. V star zgodovinski grad se je pripeljal navaden majnar James Brown, ki bo deset dni zastopal angleškega kralja Jurja. Sprejet je bil z vsemi kraljev-simi častmi, in raz grad vihra kraljeva zastava. Časopisje pravi, da ni bil majnar čisto nič v zadregi, ko jcvipral kraljevo vlogo. Ta pripomba je nadvse značilna. Kaže namreč, da majnar prav lahko nadomešča tejra ali onega kralji, dočim n^ben kralj na svetu ne more majnarja nadomestiti. Ako je angleški kralj količkaj razborit, bi moral biti ponosen, da ga je majnar zastopal. Majnar James Brown pa nikakor ni naprednega in pro^vitlje-nega duha. Kajti če bi bil, hi mu niti v sanjah ne prišlo na misel, da bi kralja zastopal. Najdražja ženska. miSljajo in potem pa pri sejah o tem razpravljajo. Zdaj je Se vedno £as, da se popravi, kar je napačno T« pojtfnih *m napiwl, voli. Vsak se lahko prepriča, če presodi vse podrobnosti, da or ga nizacije trpe največ radi slabih odbornikov. Zato pa se naj vedno gleda nato, da se izvoli dobre odbornike. Kako pa ? Vsak delegat, kateri prejme kako nominacijo, mora povedati svoje zmožnosti m izkušnje posebnemu odboru, ki je zato izvoljen na konvenciji. Ta posebni odbor pa poteta poroča konvenciji in priporoča najzmož-nejše. Konvencija pa naj gleda, da izvoli res može. ki kaj razumejo in ki bodo v korist organizaciji. ne pa voliti takih, ki niso zato sposobni. Kor se podrobneje zamisli. se lahko prepriča, da se skoraj povsod in pri vseh organizacijah gleda le na lepo obleko m pa na nošnjo. Mladi in zmožni ljudje ostanejo v manjšini le zato. ker nimajo toliko poti palcem. Pri vsaki organizaciji ima vsak odbornik veliko dela, le kdor sra hoče ; .vrševati; zdrave ideje, na-črtr. reklamo, izboljšanje — polja je dovolj. Le škoda, da je to vse brez delavcev. Priporočljivo je tudi, da ni potreba, da vedno sedijo eni v odborih. Naj se da prilika tudi drugim, da pokažejo tudi drugi kaj zna jo. V tem času je povsem prav. da se da vsakemu prilika, da izrazi svoje mnenje in razpravija o organizaciji. Prepričan sem pa, da ima marsikatero društvo v svoji sredi profesionalnega delegata, kateri gre na vsako konvencijo, pa toliko zaleže, kot bi ga ne bilo. Vsako društvo lahko spozna izmed svoje srede člana, ki je zato sposoben, in da društvo potom njega lahko v resnici pričakuje, da bo zastopal njih koristi Dosti je takih, ki gredo le zato na konvencijo, da obiščejo krje, katerih drugače ne bi mogli. Zaito pripo-ročam že predstoječi konvenciji, da naj ukreplje na sejah in po vsod, da se izboljša celokupni sistem organizacije še bolj kot Je zdaj. Marsikateri si predstavlja, da je organizacija in članstvo vseeno. To pa ni res. To sta dve stranki: organizacija s svojimi pravili in premoženjem1 in pa članstvo. Interesi teh dveh strank so pa različni. Organizacija mora gledati na prospeh, na svojo moč, na zdravo podlago in napredek. Članstvo pa mora gledati zopet da ima dovolj varnosti za svoje podpore in smrt nine. Najbolj pravilno bi še bilo. tla se voli odbor na konvenciji, ki bi varoval sa m okoristi organizacije in druge koristi članstva. Konvencija J. S. K. J. 1m> stala velike svote denai-ja, koliko bodo stale vožnje, velike dnevnice, rezultat je pa n?. vadno drag. Zato pa naj se gleda. da ne bodo denarji, težko pr,„-služeni. prihranjeni, od delavskih krvavih žuljev, kar tako po nepotrebnem razmetavanj, kot je to že stari privilegij na vseli konvencijah. C'e se poglobimo v notranjost organizacije, se prepričamo. da Jednota je zato. da nas podpira, vsi drugi priveski so samo priveski, kateri se nas članstva držijo, in to toliko časa. do- / kler so članstvu v korist. Kakoi-liitro taki prrvesi članstvo težijo, ovirajo Jednoto. proč z njimi! Toraj ne držimo se onih principov, kot smo jih videli v stari Avstriji, katera je že davno v razvalinah. Ce presodimo natanko, je organizacija tudi država v državi. Zatoraj rečem, da ne pozabimo nikdar na ustavo Združenih držav. to je popolna osebna svoboda — verska, politična in druga — in vedimo. da. je na podlagi teh principov zrastla mogočna svetovna država. Da. personal liberty — osebna svoboda — to naj je tista skrivnost, ki daje tako rast drugim organizacijam, da mogoče napredujejo. Bodimo prvi med prvimi, ne prvi med coklarji, Pojdimo toraj z narodom, pojdimo z zdravim napredkom, druga če pojde narod in napredek preko nas. Narod je okusil slast svobode in nikdar več je ne izgubi. Z rt v ujmo svoje zmožnosti za vgladbo pota. napredka in ne hodimo za onimi, ki bi nas zapeljali v močvirje. Odprimo oči. in pojdimo, kamor gre narod! Poživljam pa članstvo naše slavne JSKJ., da naj se še drugi kaj oglasijo s svojimi nasveti, skoraj v vsaki zdaji Glasila pregledujem, da najdem kake na svet t za preiti stoječo konvencijo, pa žal. da do danes še nisem kaj takega opazil. Cenjeni soWratje, se-setre, če sc bo čaklo, da se bo vse na konvenciji ukrepalo, ni to nikakor pravilno, kajti vsaka ura. in vsaka minuta bo stala veliko denarja. Vsak član naše Jednott-prejema Glasilo, in je opravičen dopisovati v njega. Saj zato ga plačamo. Toraj še enkrat vam kličem : z nasveti na dan! Toliko za danes! Pozdravljeno članstvo J. S. K. J.! Jolin Pezdirc, tajnik društva št. Gl. JSKJ. Claridge, Pa Društvo sv. Mihaela št. 40 JSKJ podpira resolucijo društva št. 44 v Karbertonu. Ohio. Večina je za to, da naša JSKJ. ostane na svojem st-jlišeu kakor je sedaj in kot je bila pop rej Ni se ji potreba pridružiti k nobeni drugi organizaciji, ker je sama za svoje članstvo do^ti premočna. Akc bi £e pridružili drugam, potem bPpa pričeli plačevati kake naklade. To ,;e že nam dobro znano, kako je a združitvijo. Matija Regina. predsednik. Joe Jereb, tajnik. Anton Jerina ji., blagajnik. {Pečat društva.") Pojasnilo k Združevalni pogodbi* Waukegan, HI. V našem Glasilu se mnogo razpravlja za in proti združenju. Nekateri člani si mislijo, da je združenje že izvršeno, ako članstvo J. S. K. J. s splošnim glasovonjem odobri združitveno pogodbo narejeno od združevalnih odborov dne 10. in 11. j an. t. 1. v Chicago, 111., ali če se to pogodbo s sploš- tako kmalu, zato pa delujmo za združenje, ker združena orgniza-cija bo tista sila, ki bo za dalj časa ustavila počasno hiranje naših slovenskih podpornih organizacij. Vsak ima pravico da izrazi svoje mnenje za ali proti združenju. Vsi ki so proti združenju, ki pravijo: bodimo samostojni in delujmo za proč v it naše J. S. K. J., niin glasovanjem zavrže, da se vsi tisti delujejo ali žele, da bi v združitev ne bo izvršila. njih društvo pristopilo več ko mo- Ker je zelo važno, da se ta po-fgoče novih članov, da bi bilo njih godba pravilnim in postavnim po«'društvo in Jednota močnejša. To toni sprejme ali zavrže, zato sem jih pamet uči, da čim več članov Porar v Sempa.su. Posestniku Josipu Černetiču v S.^mpasu je požar vpepelil senik in m.ieno poškodoval tudi poslopje. K sreči so vas-'ani ogenj pravočasno opazili in ga po ve^urnem trud?ipolncm delu pogasili. se namenil dati nekoliko pojasnila, ker do sedaj še noben združevalni odbornik J. iS, K. J. ni nič poročal o tem. Ko smo na združevalni koufe-renei rabili advokata, da nam da gotova pojasnila glede združevalne pogodbe, smo ga tudi vprašali, kako mora biti ta pogodba spro-jeta od posameznih organizacij, da odgovarja za varovaLninskim zakonom dotične države kjer so prizadete oarganizacije inkorpo-rirane. Advokat nam je pojasnil sledeče: državi Illinois in Minnesota, kjer so te tri prizadete podporne organizacije inkorporira-ne. imata enako postavo glede sprejetja ali zavržitve združevalne pogodbe. Ta postava se glasi: Glavni odbor vsake posamezna organizacije mora na svoji redu j seji (H 1 obriti ali zavreči tako pogodbo. Ako jo odobri, s tem še iii združenje izvršeno, pač pa mora še redna ali izredna konvencija prizadete organizacijo tako pogodbo odobriti kakor zahtevajo hijena pravila. Izredno se volijo delegatje za tako konvencijo, morajo biti natanko poučeni od glavnega odbora potom svojih društev, da se bo na dotični konvenciji razpravljalo o združenju. Ako le en sam delegat ali delegatinja ne bi bil obveščen, ko je bila volitev delegatov, da se bo na konvenciji razpravljalo in glasovalo o združitvi, potem se združenje postav-, nim potom ne more izvršiti. Dotični delegat lahko združenje razveljavi. Članstvo s splošnim glasovanjem pa ne more združitvene pogodbe odobriti, niti jo zavreči, lahko se pa s splošnim glasovanjem pokaže glavnemu odboru mnenje članstva o združenju. Glede združitvene pogodbe pripomnim še to: Pogodbo ne more nobena posamezna organizacija spremeniti, ali popravljati, da bi bila obvezna tudi za druge, potem ko jo je že ena ali več izmed prizadetih organizacij odobrilo ali sprejelo, lahko se pa popravi poprej, potom nove konference ali kako drugače sporazumno z vsemi prizadetimi združevalnimi odbori. Toliko v pojasnilo članstvu J. S. K. J. Da se bo združenje uresničilo prej ali poznej, je gotovo. Ce hočemo, da bodo naše slovenske podporne organizacije še nekaj časa obstajale, moramo delati za združenje, da se prej ko mogoče vresniči, a tudi združena slovenska aH jugoslovanska podporna organizacija ne bo za zmiraj obstajala,—Vsi tisti viri. iz katerih črpamo sedaj prirastek k našim organizacijam, bodo usahnili. Priseljevanje je tako omejeno, da n*-ti vpoštev ne pride za organizacije, ostaja nam še naša mladina, a ta mladina je vzgojena in ho vzgojena v amerikanskem duhu in jeziku. Sedaj, ko stariši zanje .skrbimo in plačujemo zanje ases-mente, jih še pridržimo, ko pa postanejo samostojni, se jih ne bo dalo tako lahko pridržati kot si kdo mLsli. V združeni organize i ji se lahko še nekaj časa držimo, a v dp-glednem času b'bmo prisiljeni tudi tako združeno organizacijo preurediti v popolnoma amerikansko zavarovalno dražbo. Res, da se to ne bo zgodilo «e ima društvo toliko lažje se medsebojno podpirajo v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Kaj pa Jednote ali Zveze.' Ali ne bi lažjc zadostile svojim obveznostim napram članstvu, ko bi bile združene ? Nasprotniki združenja se skli- cujejo na naša demokratična pravila. jaz rad priznam, da so naša pravila najbolj demokratična, a nekateri člani in društva naše J. S. K. J. ne vpoštevajo naših demokratičnih pravil. Znano mi je, da nekatera društva še v decembru leta 11>23 niso mogla svojih sej vršiti brez verskih obredov, tudi novoizvoljenemu dr. precP sedniku se je ukazalo, da mora za-naprej tako delati, če ne bo odstavljen. S t cm ne mislim, da vsi nasprotniki združenja tako delajo. V združeni organizaciji morala biti popolna svoboda verskega in političnega prepričanja; v taki združeni organizaciji bo res prava sloga in bratstvo, tako združenje jaz želim, da bi se prej ko mogoče »vresničilo. Anton Celarec. član zdr. odbora J. S. K. J. Nekoliko o združenju. i Indianapolis, Ir.d. K'.' prebir-am glasilo -JsK.J.. vidim. da se članstvo resno zanima za združenj", oziroma za priklo-pitev Jugoslov. Katol. Jednote k •Slov. Xar. Podp. Jednoti. Videl sem že v nekaterih številkah tria sila, »la nekateri člani precej strogo nastopajo s svojimi izrazi, kot tla bi hoteli kar s silo nekaj storiti. Vsled tega s'-ni se namenili tudi j;»z podati svoje HMŠljenje o združenju. Jaz podpisani sem član JSKJ. že nad 22 let. Imel sem v dolgih letih pr« .-c jšnje skušnje in teža\e. pr-ehno ob času. ko se je ustanov-ljalo društvo sv. Jožefa štev. 4-")|t<- smo videli grd izraz. Namesto nič. "Ravno tako je v politiki. Vsi si- zavedamo, da smo bratje in sestre med seboj. Znano nam je tudi da je članstvo JSKJ. v pretežni večini za to, tla kadar umrje eden ali drugi želi, tla ga b-j pokopalo po cerkvenih obredih. Lahko mi bo kdo odgovo.il: Saj teg i tudi SNPJ. n<* zabranjujo. To j« res, do zdaj V ne. Je pa druga stvar, namreč stalšče, kakisno zavzame glasilo SNPJ.. <7:'roma uredniki g-a-sila, *'Pri svete". To laiik , dovede do pravega poloma, kajti oni tako podlo napad:.jo cerkev in duhova • in š»- iz P.oga se norčujejo. V nek i številki '*rosve- -ISK-J. v Indiunapolisu. Kot dolgoletni član sem se vedno boril za napredek društva in JSKJ. ter se zanimal za pravila naše Jtdsiote. Znana so mi tudi pravila nekaterih drugih organizacij. Povem odkrito. da dosedaj še nisem dobil .itclnolinih pravil v roke, da bi bila1 bolj demokratična in na boljši bratski podlagi, kot so ravno pravila JSKJ. Smelo trdim, da i>oslo-vanje JSK.f. danes prekaša vse druge slovenske organizacije v Združenih državah. Tukaj se ne ozira ne na politično in ne na versko prepričanje. Vse to je po--tnnska stvar. Nekateri zahtevajo, da se mora mo pridružiti drugam. s:uuo d*i bi uničila dobra organizacija Znane nam je, da je JSKJ. nacl-solventna in tla ima približno po v\>eh državah državno dovoljenje rest City, Pa., ki se ;e zdiuŽiio » Slov. Del. Podp Zve-'.o v Onemaugh, Pa., in ista se je pozneje združila s Slov. Nar. Pod. Jednoto. Torej so bili že dvakrat združeni, in glej: tedaj namesto ia Iii se jim asesment znižal, se je pa mnogim zvišr.l. Nveki član p4a-•uje sedaj 6c mesečno več k..t je pnprej. Drugi mi je dobro poonan, -"i mora plačevati za dva člana njegove družine nad 60e uie-ečno več kot# je poprej. Torej kako naj potem pa članstvo JSKJ. pričakuje zniž-.nje mesečnih prispevkov, i.ko se združimo? Upam, da vsak član lahke izprevidi, kam in zakaj se nas hoče pridružiti. Omeniti hočem tudi sledeče: Članstvo JSKJ. je različnega prepričanja; nekateri so strogo katoliški, drugi rnauj, a nekateri sploh • la bi b"lo zap s.mo l!o«r, so pa t; uredniki rabili besedo liogee. Alfc 'more p tem član JSKJ. imeti veselje, da bi se pridružil k taki Jednoti kjer se nje uredniki hluiijo, da so nepristranski, v resnic« so pa najhujši sovražniki proti vsemu, kar je cerkvenega ali božjega' Znano mi j" in imam še shranjeni neki list iz leta 1!»"2-5.. kako je neki duhovnik povedal urednikom ProMvete, da se vse njihovo nesramno pisanje prestavlja v angleščino in «e bo prevod predložil na prist >jno mesto. Posledice tega bodo, da bo organizacij i proglašena kot proticerkvena organizacija. !'i-i taki ne bi m< jrel biti no-ben član pokopan ob svoji snnti p i -erkvenih obredih di ugave, kot Ja bi se pred smrtjo odpovedal sVf.ji organizaci ji. Če bi pa to sto-rd, potem .se ve, da njegovi dediči zgubijo vse pravice do smrtnine. 1'ako b: se lahko prigodilo, da bi član plačeval dolga leta visoke asesment e in končno bi se na zadnji uri odločil, tla je rajši z Bogom kot pa s proiiversko organizacijo Vse njegovo plačilo bi bilo zaman, njegovi dediči ne bi mogli dohiti nič. -- Torej koliko članov JSK.l. bi hotelo imeti tako posledice. to lahko vsakdo sam sodi. •Jaz n:seni za t ». da ni se vmešavalo v JSKJ. l.iii^nc verske stvari, sem jii ixnn vedno proti temu: sem pa tudi proti temu. da h: se lite napadalo in sramotilo potoni listu, ki gi Jednota rabi kot glasilo ter ga članstvo vzdržuje. Torej sobrat je in sosestre JSKJ. premislite dobro, kam nas lahko neprevidnost dor ede. Jaz sam bi bil za združenje, ako bi se pri .'■druženi organizaciji v posta vilo izrek: Prcč z vero in pelitiko? Ker smo pa gotovi, tla kaj takega se jie bo zgodilo, k-*r gotove osebe v te ne lu-do dovolile, zato na je naša d-lžm-st, tla obdržimo še v nadalje našo JSKJ., da bomo imeli vsaj i m organizacijo, ki je po. pol noma nepristranska. Vidimo, keliko mladine pristopa k JSKJ. N i sc nam bati, da naša Jeduota ne bi mogla obstajati. Ako premislimo, i mame mi t lane s manjše asesmente za plačevati, kot bi jih imeli po združenju, čeravno se vpije tam, kaj v>;e bodo storili. Co poledamo bolj starejše člane, že .sedaj komaj prispevajo za asesment e. in po združenju naj bi se nam pa še Zavetišče naložilo na (Nadaljevanje na 4. strani.) V 4. i ft-. QbAfrttABjODA. 22.ftt\JA 1921 Nekoliko o združenju. (Nadaljevanje s 3. strani.)1 - fe rauie najmanj 50tf mesečno! Če bi te postavilo stavbo, kako - bo pp čl*nat,vo moglo vzdrževati in pokrivati stroške* To lahko vsakdo sam sodi. Imamo pa takoalita-Ko v vsaki am in sirotam. Naša JSKJ. je bas tnko de bra kakor SNPJ. Zakaj bi se pa mi k nji pridružili? Deiujuio skupno! Sedaj pa vas pozdravim vse so-brate in so sestri: JSKJ. Marv Smith. "*!nildruštva Št. 140 JSKJ. v Morley, Colo. Naznanila. Zanimivosti o modi. Današnji promet zahteva lahka, kratka krila, kar je tudi mo-ji skim j ako všeč. — Krinoline se ne bodo več vrnile. — Pri današnji modi je moderc odveč. Ožina ali širina? Cleveland-Collinwood, Ohio. Naznanja se vsem onim člani-e;um društva Maiije Vuebovze.ie št. 103 JSKJ., ki se niso udeležale seje dne 18. maja. da je bilo sklenjeno, da se društvo korporativuo udcleLi .slavnosti ali katoliškega sheda v nedeljo 25. maja. Društvo >e zbira ob 10. uri dopoldne v Slovenskem Domu. P.otem pa sUtipno odkorakamo z drugimi društvi v ci.i'kev. Prosim, da se odzovete v velikem številu. Saj t" r»i vsaki dan. Pridite vse, da ne bo samo zastava in društveni cd- že Prorokujejo, da 'bo dolgim kri- ber korakal. Ker !>odo navzoča tu- lom kmalu k(mec in da se ženstvo di društva iz drugih naselbin, ue vrne h kratkim. Baje zahteva da-eme biti naše domače dnwtvo naj- uašuji promet lahka, kratka krt-manjše po številu. Pa ne pozabite la. Vrhu tega so bila kratka krila vzeti s sebrj društveni znak! moškim všeč in lepe ženske nožl- Vsako leto na jesen se začenja govoriti o bodoči modi. V Parizu so se pojavila pri konjskih dirkah zopet kratka, na obeh straneh razparana krila. Modni list- S sestrskim peadravom Anna Pierce, tajnica. Kuclid, Ohio. Naznanjam članom društva Na- ce so tako graciozaro koketirale. Poskus, uvesti znova vlečko, se je izjalovil; niti na obeh straneh viseči trakovi ali jeziki se niso obnesli. Obroči 17. in krinoline iz predek št. 132 JSKJ., da se je na \srftde 19 Vefea se ne vrnejo več. društveni sejr členilo, da se mora se ^ franeoska kraljica Ev- vsakrčten in članica udeležiti seje;„enija n{J nekem dvornem plest il otvorje-n v Bhnu ob navzočnosti italijanskega mednarodni kongres za ssrologijo. Nf ko®LgTe«u so zasto-TW' ftalya, PrnpeijK no nemogoče. Cfre le še za to, naj. ji bo krilo' ozko ali široko, rokav dolg, krt tek. širok ali ozek, o-bleka brez ovratnika ali z ovratnikom. Kar prinaša moda novega, je le Se malenkostno, ali pogreto. -Ostalo je eno z ženska je lahko lepa ali grda v stari ali novi modi If" « » u v V «J i no v ravnotežju. V celi zgodovini dotiene živali, živalskega življenja na svetu naj-j Tudi človek je bil podložeu de-demo, da je obstajala sicer neiz- lovaiiju istih velikih postav izza merna množina vrst, ki so se pu-- J najbolj oddaljenih dob njegove javile in zopet propadle po prete- zgodovine. Omejevan je bil od ku določenega časa, da pa je vetk njih kadar so delovale proti njeno obstajalo »pazljivo ravnovesje mu in bil je zopet njih predsta-sil. Še danes najdemo zajedavcu, vitelj, kadar se ga je pozvalo, naj ki žive od zajedavcev, žuželjke, napade druge živali. Ker je bil ki se prehranajo z drugimi žu-željkami, ribe, ki žive od drugih rib, ptice, ki se hranijo, z mesom drugih ptic, in kar velja v ekonomskem oziru glede človeka, ki tudi živi od dela drugega človeka, velja v celem živalskem kraljestvu. ^ . v Neodvisnost organičnega življenja sledi natančno določenim postavam, ki predstavljajo po- vedno mogočen lovec, je vedno skušal preprečiti razširjenje velikih ropaireskih živali kot so lev. tiger, slon in divja goved. Odkar je postal civiliziran, je bilo njegovo delovanje proti ostalim vrstam organskega sveta še bolj odločno in vsestransko in danes najdemo številne izvedence, kr nam pravijo, da je bilo ravnotežje naravne uničeno in da bo doveJlo vsem določen del fizike vsemir-ito v biižni bodočnosti do ves svet i ja. Te postave zagotavljajo umer* jenost ali ravnovesje življenja, primerno razdelitev ptičev, žuželk. rib in drugih živali na svetu in sicer na ozemljih kjer si lahko dobe primerne množine hran*« ter opravijo ekonomsko delo, katero jim je dala narava. V vodovju morja, v zraku in na najmanjši rastlinici; v suhih, vročih puščavah Afrike in Arabije, v mrzlih in mrkih polarnih pokrajinah najdemo izobilico sesavcev. ptic, žuželk in drugih, ki se medsebojno uničujejo- in zavživajo te>r služijo na ta način določeni jim s vrh i. Gotove oblike fniželk, ptič m sesavcev najdemo po eelem'sve-tu. Večina oblak pa je omejena na par krajev, Južrao-ameriške opice in kolibrije najdemo naprimer v zelo omejenih ozemljih. To je v soglasju z eno največjih postav razdelitvi živali, ki izjavlja, da so ozemlja, v katerih prebiva ena vrsta, spojena med seboj. J. C. Willis, ki je dolgo časa proučeval učinke starosti in ozemlja na zemljepisno razdelitev iu razvoj posameznih vrst živali, rastlin in žuželk, je našel, da so ti učinki večjega pomena kot bi kdo med nami pričakoval. On pravi: — Obstoječa razdelitev rastlin, sesavcev in žuželk na površini ze-mlji«m, vapiti, srna ali ante- " * ** ---- nja. Civilizirani človek, s svojim uničevalnim orožjem, ogroža divje življenje po celem svetu. Civi-lizacij^ je najTovedala naravi boj vsepovsod in narava trpi vsled tega, Čl o vek vlada danes, a kaj se bo zgodilo, ko bo enkrat narava popolnoma ukročena ter njeno divje življenje uuičeno? Bastline. žuželke in nižje živali so igrale vse svojo ulogo, ko so pomagale človeku do njegovega sedanjega razvoja in. višine tega razvoja. — Ohranjale so ga. oblačile, krasile ter ga zavarovale. Borile so se proti njemu ter razvile v njem duševne sile, ki so ustvarile socijalne odnošaje. V posebnem poročilu, ki se tiče važnih vlog. katere so igrale pri razvoju sedanje civilizacije človeka različne živali brez izjeme vrst, se glasi; — Ne moremo najti niti ene skupine živih bitij, živali s hrbtenico ali brez nje, ki bi imela vefi-ji pomen za človeka kot skupina žuželk. Žuželke se dotikajo skoro vsake aktivnosti civiliziranega življenja. Napadajo naša rastoča živila naše sadovnjake, našo obleko, in naša stanovanja. Telesa ljudi in naših domačih živali so plen bolezenskih kali, katere prenašajo žuželke različne vrste. Kraljestvo žuželk je nas glavni tekmovalec v boju za Obstanek In naš boj proti žuželkam postaja z vsakim letojn ostrejši ter stane temu primerno večje svote denarja''. Nadaljni znanstveniki so mnenja-. da se Človek ne bo mogel V teku naslednjih par stoletij še nadalje boriti proti žuželkam in da se ne b.o n&ojgel vzdržati vspričo njih tekmovanje. Vsled tega je ^mogoče, da 'ho v kraAkegn izginil ----—* Gledališče-Glasba-Kino EJeonora Dase in kipar Rodin. 6». AUGUSTA DAM JLOVA SO GOSTOVALA 25. iHAJA V LORAINU.' Usp^h, katerega je dpživela ga. Augusta Danilova v Olevelandu, ob priliki vprizoritve ! Hauptma-nove drame "Elga" je bil n^I vse razveseljiv, kajti s tem. da so prišli Slovenci od vsefh strani na predstavo, so pokar.ali, da se^ zanimajo za slovenskih jametno&t. V tej igri, v naslovni vlogi, je pokazala ga. Danilova, ,lcaj se pravi ''igrati", da je pra v o igranje u-metnost. Videli smo jo ne kot gospo Danilovo, temveč, kot tisto El-go, katero si je predstavljal Hauptman takrat, ko je pisal dramo. Soigralci gospe Danilove so bili člani dramatičnega dru.štva Ivan Cankar, ki so pokazali s tem nastopom, da so pristopni tadi višji dovršenosti. Vsa predsitava je bil triumf kratke žo.le g,ospe Danilove. občinstvo pai je . poneslo s seboj tisti užitek, kilterega je pričakovalo. Leta 1005 je Eleonora Duše go-stovaia v Parizu. Želela je spoznati kiparja Rodina ter je prosila nekega svojega in Rodinove-ga, znanca, naj jo pelje v atelje slavnega umetnika. Odpeljala sta *.e v kočiji. . Roditi je sedel pri svojem delu. ko sta vstopila. Po kratkem pozdravu si je Duše začela ogledovati atelje ter je obstala pred sliko "Vhod v pekel", katero je Rodin napravil na podlagi Dantejevega teksta "Divine eo.nedie"'. Umetnica se je zatopila v molčanje in je potihoma začela recitirati mesto iz Danteja, na katero se je nanašal Rodinov kip. Rodina je občutje tako ganilo, da je pozneje v spomin na doživi jeni trenutek napravil dve izmed svojih najznamenitejših del: vtBolestin "Melanholija". Čudovito Novo Zdravilo za Srce in Želodec. Zdravniki se čudijo kako hitro in lepo učinkuje to zdravilo v takih slučajih. Tisoči jemljejo to zdravilo vsak me-=>«•«' z lepim uspehom. Če vam srce utri-Plje, vam zmanjkuje sape. ste zaprti, se fvam .lvifia, ali imate razdražene živet-. Cm , . • 1 - I 1 1 - . 1 -»pite slabo m se počuUte trudne, je va- bkoda bi bilo, akO( bi to krasilo dolžnost, i*earl St. Pojdimo vsi, kdor store ir. bližnjih naselbin v Lorain. vam ne stori dobro. Je prijetna za v živ a -ti in počutili se boste boljši takoj, t^e vam je še ni predpisal vaš zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite čaš.> Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. \ živajte jo par dni in če se ne počutite lM-ljSi in C-e ne zg-ledate boljši, nesite o-Stalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vaš denar. Izdelovatelji Xuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto iu povrnejo denar, če niste zadovoljni. — Priporočena, jamčena in na prodaj v vseh lekarnah. —.\dv*t. Ta ženska je pozabila, kaj pome-nja počutiti se dobro, dokler ni vzela Marexide. Čudovito sredstvo odpravlja glavobole, napade vrtoglavice, nerednosti v želodcu ter bolečine v hrbtu, — izjavlja Mrs. Roza Bogowsky. Zopet enkrat je prineslo značilno srnl-stvo MAREXIDE naglo odpomoč neki dobro znani ženski. M-UJEXIDE je slavil«« zdravilo, ki je storilo vsepovsod toliko dobrega. Mrs. Rogowsky iz tega mesta pravi: "Skoro sem pozabila, kaj pomenja počutiti se dobro, dokler nisem vzela MAREXIDE. Bita sem v takem slabem stanju, »la st m poskusila vse. kar se mi je priporočilo, a nobena stvar mi ni oči-vidtio pomagala, dokler mi ni eden mojih prijateljev svetoval, naj naročim MAREXIDE, čudovito sredstvo, proti traku-Iji. Sledila sem .nasvetu bi uspt-bi s»i bili veliki. To sredstvo me je oprostilo strašnih napadov vrtoglavice. ki sem jih imela. Oprostilo me je strašne pošasti, ki je izpodkopavala. mojo moč- in moje življenje. Spravilo je moj želodee v dobro stanje ter me oprostilo neprebave, kislega želodca, bolečin krog area in Številnih drugih bolečin in neredov v črevesih in želodcu. Bolečine v mojem hrbtu <=o popolnoma izginile iu pridobila sem deset funfov na toži v zelo kratkem «"asn. Sedaj lahko spim j rt delam kot mlada deklica. MAREXIDE JE BIL, BREZ DVOMA DOBER ZA M E — stori r. je. <"esar xfpo storila STE VII.N A DRI'GA SREDSTVA. Številne možke. ženske in -otroke se je zdravilo za različne bolezm brez uspeha, ko je bil resničen vzrok POŠAST TltAKI'lJE. Gotovi znaki trakulje so: deli parasita v bJatu: izguba teka: be| jezik: bolečine krog srca: bolečine v želodcu: f«bra<"nnje želqdca ter oličutek. da se^a do crla: plin v želodcu; pogosto pljuvanje: neprr-bava; bolečine v hrbtu in bokih: vrtoglavica: glavobol: ob^ut^k slabosti, kadar je želodec prazen; modri ru-i nod očmi napadi omedlev-ice: izj^uba teže; neprijetna sapa; neveselje do dela in življenja, večna izmučenost in razočar*nost. Znani so slučaji, ko je dosegla trakulja dolžino petdesetih čevljev ter povzročila «'pil«*pti<"- ne napade. Pošast lahko zadufii svojo žrtev. f-e doseže sjLpnik. <">prr»;tite se teija parasita, predno vas ubije. Naročite da-•-es. sedaj, pristno sredstvo marexIDE. ki vam bo poslano po sprejemu Jlft. money order ali pa v gotovini v registriranem pismu. Ne dajte se varati od nadomestil. Naročite Se danes pristni .MArexide od originalne k»mipanije. pred- no je prepozno. MARVEL REMEDIES COMPANY Dept. 113. Bo* 353. Homestead. Pa. MAREXIDE je neškodljiv ter se sra lahko jemlje popolnoma varno. —Advt. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam j*dUn« diiav«, Knajpo vo Ječmenovo kavo In Importlrana domač« zdravila, kaiara priporoma mar. KnaiA v knllol DOMAČI ZDRAVNIK PJJUa po, br«zpLa£nl cjwiik. v Kataram Ja nakratko popisana vaaka raatlln ■a kaj aa rtfel IMP0ETIBANE KOSE in DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE Kose iz garantiranega štajerskega jekla z rinčkom na vijak. 24. 26, 28.. in 30 palcev dolge ........92.00 6 kos z rinčki po................ 1.7S £frp za. klepati ...................90 Klepilno orodje .................. -H25 Brusni kamen '•Bergamo".......50 iVotika ...........................90 fRibeten za repo, z 2 nožema____ 1,10 PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK Blago pošiljam poštnine prosto, P2ZDIB a, Hew York, V. GLAS NARODA, 22. MAJA 1924 □ Pod krivo jelko. ^ p*er Bohi^ec- jfj (Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.) Dopis. (Nadaljevanje.) Nova misel zagrne svoje peroti čez razdvojeno dušo. Ljubezen do domovine ga nese čez zračne višave, smrt za cesarja mu plete v duhu lavorike bojne slave, njegova pesniško navdahnjena duša se spušča v sanjavo noč. Njegov znanec, njegov dobrotnik Andrej Smole, čegar rodbina jc posedala nekoč dupijanski grad, njegovo rojstno hišo — mu je prihajal v spomin. Ko je pred petnajstimi leti nekaj časa zahajal z Boltarjevim Francetom v ljubljanske šole, je bil njegov dobrotnik graščak Andrej Smole. prijatelj pesnika. Prešerna in marljiv nabiratelj narodnega blaga. Narodne pesmi Smoletove zbirke je znal Vranjek skoro na izust. Ni čuda, da se je tudi njega poprijel časih pe:*uški senj in znana je njegova pesem med ljudstvom: Danes je sveta nedelja, je v cerkvi božja čast — jaz pa po gtnajnici tavam, sem žalosten ta čas. Wis. Kaj je lepšega kot je zgodnu cvetka v majnikuAko hočeš "To se razume, Andrejec! Saj veš, da brez vtrgati tako cvetko, pridi na za^ očeta ne ukrenem ničesar... Oče je bil vojak in je bavo, katero priredi Frank Mi-kratkih besedi. Daj sem, da ti pomagam/' Ikek, z brhkimi pevskimi zbori, v Deklica prime za škafovo uho, Vranjek za nedeljo 25. majnika v prostorih drugo in tako stopata dalje po odprtem Temniku. I rojaka George Pire, Calumet Ko se pomikata po pobrunčanem klancu, že za-,Drive- Začetek ob 2. uri popol-čujeta vrišč in lintsč. Petje se je razlegalo po dolini in velik ogenj je razsvetljeval okolico. Rokovnjači so imeli ondi svoj shod, svoje "kur- Tri ženske in en mož. javišee". Od dal ječ so se zapazile posamične glave. Grmovje in goščava, to je men' <*n eer, bridkosti in težave od jutra do večer. Oh vsega sem se naveličal, ne bom se skrival več, zdaj pojdem pa v kasarno, če pridem koj pod meč. Zamišljen je Vranjek stopal dalje. Skoro ni vedel. ali gre po stezi ali po gošči. Dračje se mu je zapletalo med noge in večkrat se je izpotaknil. Niti zapazil ni, da gre v nasprotno stran, kakor je mislil. .. Zvezde so žarele, mraz, jesenski mraz je potegnil čez plan. . . IV. Ko Vranjek prikoraka do kraja Pungrada, se domisli, da gre napačno pot. Ni slišni mehkih korakov. ki so šumeli za njegovimi stopinjami. Obrne se. da bi krenil proti dolu Kamnjaku. Kar zagleda pri farovški ograjenki žensko, ki je sedela na trati s škafom perila poleg sebe. Predrzno je zrla na bližajočega se fanta in zaničljiv posmeh je šinil čez njene ustnice. Desno koleno je objemala s svojimi rokami, leva noga pa je izzivajoče ležala čez kolovoz. Bila je lo mladenka še v zorni mladosti, črne oči so gledale kakor dva žareča utrinka izpod črnih obrvij in črni lasje so se usipali brez reda po čelu, po vra 1ii in po plečih. Lep obraz je žarel oh mesečnem svitu. ustni<*e iu oči pa so kazale silovito predrznost, ki je mejila na premetenost. "Vrana vrani oči ne izkolje," izusti počasi čudno oblečena deklica. "Mieika, kaj si t|?" zine prihajajoči begun in kar zazeblo ga je v srcu. "Andrejec, ti si prava mila Jerica! Tako sem bila, že jezna na-te, da bi te bila najrajši nabila že pri Boltarjevemu studencu." Vranjek je prišel skoro ob sapo. Vendar se premaga, zatrr* mahoma srčna čutila in deje: "Micika, ti si od zlodja!" "Sedi semkaj!'" zakliče deklica oblastno. Vranjek se ne obotavlja, in prisede. Deklica pa nadaljuje: "Vse je vrelo po meni in mislila sera te že pri studencu potegniti za uho. Ali premagala sem se, ker betu bila radovedna, kaj boš spravil na dan ? Rečem ti samo toliko, da sem napravila v tistem trenutku trden sklep, da te jutri pri kurja.višču zatožim za šor-bona (beguna) in že pojutrajsnjem bi visel za pete sredi I'dnega horšta. Sama hvala gre o tebi. moj oe? tn hoče imeti za svojega naslednika — ti pa se ližeš okrog dupljanskih deklet, da bi —" "Stoj, Micika! Ti me sodiš napačno! Ni tako, kakor ti misliš! Počakaj, da ti povem!" "Nič ne bom čakala. Pozni! je že in takoj primi za škafovo uho, da greva hitro proti Temniku. Ali ne veš. kaj bo jutri večer na kurjavišču? Ali ne veš, da jutri moj oče praznuje petinsedemdesetletnico svojega življenja? Ti pa cijaziš okrog dupljanskih deklet in pozabljaš, da bo jutri večer najina zaroka, najina poroka? O Andrejec, ti igraš žalostno igro in zahvali Boga, da samo jaz za tb vem!" Vranjek molSi in sirarn ga je, da ga je hči velikega Groge tako odmerjala. Sramoval se je, da ®t je Boltarjeva dekle tako begala, zadnji čut poštenja je zatrl v svojem srcu. Pohlevno prime za škaf in ga. nese poleg svoje spremljevalke po jarku nav, zdol. Molče sta korakala po temuem Kamnjaku. Ko pa prideta do Bršlinarjevegtt dela. se skrije mesec za oblake. ... "Prav imaS, Micika! Za me ni več prostora v vasi. Moj oče me je preklel, §e preden je legel v grob, vaačani se me izogibajo, me preganjajo. . . Naš dom je tukaj med borovci in jelkami..." "Ne sanjaj!" "Ali pa vefi, da bo tvtij oCe zadovoljen, ako" se midva pajdašiva?" ■-»-.* afc&f iz roke. videla se je v nočni svetlobi kriva jelka v Boltarje-vem drvišču, od vseli strani po robovih in plazovih, po jarkih in stezah pa so prihajali rokovnjači«.in ro--kovnjačke. Lepo poje črni kos. Še lepše poje naš zbor. Ako ljubiš lepo I slovensko pesem ne moreš in ne [smeš ostati doma. Mladim parom V. Na zaraščenem griču Tatincu na bukovem pa- bode ščegetala podplate dobra godba Harvey Koehler Orchetra, starejše pa bo tolažil naš dobri prijatelj rdeči michigane in njegova spremljevalka kranjska klobasa. Tako oglaša naš rojak Frank raznaša- ... , i> , • -a.« , „ „- ----------- —„ —, e6spod pričakoval. Bol je velik nad sezenj, vznesne posta- j nrednik? tluli va(S že mal() ve, le hrbet mu je bil nekoliko upognen. Lica so ka-|geta gt)rnji oglas No -c vam je zala zgubane poteze, sive brke so mu visele navzdol j pr£fr pa prkiitc tudi vi iz zaduh_ sli iz oči j sijala če mlademška jakost. Dasi je imel le tiskai.ne na sveži zrak. vtrgaj- ze petinsedemdesetkrat obhajati svoj god, bi mu veii-'te si tudi vi majni«ku cvetko, da dar ne prisodili nad šestdeset let. Okrog ledja je bil ( ue boste vedm> pečlar z vašim p* prepasan z usnjatim pasom, na katerehi s eje leske-'reSom jn tiskalnim strojem. Ako talo polno zlatov. Samokres mu je molel izza pasa,|pridete. vam zagotovimo častni v roki pa je držal dolgo palico — štekljačarico. J sprejem. Od časa, ko je med nami rojak robku je sedel rokovnjac veliki Groga m gledal na Ari i , . , , . . . , - c - , . ? . Mikek v letakih, katere raznaš belo okicem Siorzec. Jezil se ni, da je ni, katero ie • • ,, . . , , i, , - , - - Jo po naselbini. Kaj ne, gospi Klobuk iz zajčevine mu je čepel na glavi, široko-krajnat in visokoglavnat, na roki se je svital zlat Frank Mikek. je vedno storil vse prstan, v katerega so bili vdelani bliščeci dragi ka-jkar je zamogel za povzdig naše meni, čez pleča pa mu je visel vezen, dragocen plašč.} lepe slovenske pcfmL Zato upamo. Mesec je svetil v polni meri, Storžee se je le-j do mu bodo šli rojaki na roko vs«-sketal v belih rižah in beli kapici; oster veter je stransko, da tako pokažejo, da pihal čez mirni Trstcnik in pripogbal zelene smre-|znajo ceniti delo moža. Rojak Mike in gole hraste... Ikek priredi svojo prvo zabavo od-Ivar zahrešči dračje pod smrekami. Groga se | kar je on med nami. Zato je upa-povzpne, pograbi za samokres in z bistrim očesom ti, da bo vdeležba velika. Vesc-pogleda skozi goščo... |l»ca ali pevska zabava se vrši par "Naši lufti?" (naši ljudje) zakliče Groga pol kilometrov ven iz mesta ravno rokovnjaški. "Kaj ne, si me že težko čakal! Pa nisem mogla prej priti. Saj veš, da se najrajši mudim tam, koder se je nama dete rodilo. " "Ti si torej prišla od Golice, od Breza rja .'" prav za delavca, da dobi malo svežega zraka. Ako bode lepo vre-jme bo dobra zabava v drevoredu pod novo obzelenelinfi drevjem. Ako pa bo deževalo je prostora dovolj, pod streho. "Od tam sem prišla. Čakala sem Micike, pa je nij Rnjaki? ki jmaj0 avtomobile, so bilo. Skrbi me to dekle. Inaprošeni, da pripeljejo svoje pri "V gošči se je rodila, v gošči je zrasla. —Kaj jatelje na to zabavo. Ostali pa st lahko poslužijo avtomobila, ki odpelje vsako uro od poulične postaje proti veseličnemu prostoru. hočeš.' Kri je naše krvi in kdo bi ji zameril, če je razposajeno. živo, predrzno in kdo vc kaj še?" "Na moške je vsa neumna, preveč neumna. Vleče jih za nos, ali bojim se, da ne bi prezgodaj česa' Rojak Mikek ne prireja te zaba-iztaknila." j ve z namenom napraviti dobiček. . ,xr , ... - . . . r# i . On hoče le, da se mu da zadošče- "Ne boj se, jutri večer jo denemo v jarem. Zdaj > . , ,. T , , , , , i nje za njegovo dolgo neumorna pa le hitro v dolino. Imava se dobre pol ure hoda, / ° . ° , j delo na polju petja, da prideva na kurjavisec. _ . , i- ,i • i , -i l Zatoraj rojaki, pokažimo, da Grogova spremljevalka se je puščala po hribu1 „. . . w. , , . .. , —. „ .spoštujemo m čislamo neumorno navzdol, drzec za roko svojega ljubeka. Bila je zen-1 * „ . . , . „ . . i delo našega rojaka na pol m nase ska srednje postave, močna, precej rejena, pri pet- . . , . . - . ., , , ' , W. , lepe slovenske pesmi, mstiridesetili letih, zelo čednega obraza, (_rm las-l t,, , . t . Eden, ki bo navzoč. je so se usipali po belem, visokem eelu, oei so gle-! ___ dale bistro kakor dva žareča oglja, polti je bila' bolj črnikaste in rdeče kipeče ustnice so dajale o- Iz Anglije v Avstralijo v motor-brazu nekak izreden ton. Zato se ni nihče dosti nem čolnu, spotikal nad njenim hrbtom ki ni bil le upognen kakor Grogov, ampak tudi nagrban. Ta edina na-' Angleški inženir Thomas potu- paka ji je nadela ime "puklusta Agata". v sPremstvu sv°j(' žen<* iz AlJ glije v Avstralijo v motornem čolnu, dolgem 8 metrov. Motor na bencin ima 17 konjskih sil Na nedvomno tudi jopasnem potovanju se bo drzna Ruski pisatelj Gorkij v Italiji. In vendar je bila to ljubica poglavarja rokovnjačev, velikega Groge. Samozavestno j*e stopala poleg niega in njena obleka je bila dragocena, ka- x . . , .. . * .... svojem dolgem, a nedvomno tudi dar je nastopila ob slavnostnih dneh na kurjavis- . i ^ ču. Oez dan je hodila okrog pohuljena, ni se sra- , , J. . . . .. , t Z . . , l4 .zakonska dvojica ustavila na Kor- movala hoditi od hise do luse s piskroin na hrbtu, i ^ . ... , _ , . . „ . „ ziki. Sardmn, v Tunisu, Aleksan-m lnidie so jo poznali, da je konjedereeva iz Po- , 0 . , . , J " . • ,. . ... ,driji, Suezu. Adenu in plovee ob ženka. Ali zdaj v sredi noči, v sredi Ldnega borsta , ; i • i i - v- • . .. „ , obali Arabije v indijski luki Ka- jo vidimo napravljeno liki zamorsko kraljiPO. U-krog pasu ji je rožl.ial sklepanec, nanizan s samimi starimi triintridestieami, po prsih so se ji usipali beneški Cekini in moderc je bil pretkan z zla- timi in srebrnimi nitkami. Brušeni kamni so se ji pred ^^ je ^^ y ^^ lesketali izvoženih lasne zapestnice so krasile nje- ^^ ^^ ^^ ^^ ne polne roke. na nogah pa so se lesketale v lu-j Gorki katerega so 2ačeli takoj ob-ninem svitu kratke čižmice, zapete s srebrnimi za- letavati novinarji7 praseS ga za ponkami. izjave o tem in onem. Gorkij jim Že sta nočna potovalca blizu Letenc, ko Aga- je dt-jal, da je bil Lenin genij, da ta spet izpregovori tehtno besedo. j^ njegov naslednik Rvkov. pra- "Ti torej misliš na dekletovo ženitev, Groga ?i vi slovanski tip idealista in da je. Ali nameravaš hčer zaročiti Vranjeku?" Mussolini najspretnejši posnemo. "Temu pač. Saj mi je zvest kakor nihče drugi i valeč boljševikov v revolucijona>-izmed mojih-dvanajst kapitanov." { metodah in njim odgovarja- "Kaj pa, če je navezan na tisto dekle, ki SlužiU<*1 taktiki. In novinarji so bili pri Bol t ar ju v Dupljah?" zadovoljni.___^ "E kaj? Tisto ni nič. Naš človek se bo vendar najprej obesil na našo kljuko. Grogova hči pa dekla — brr! Kaj misliš, da je Vranjek tik tepec?" "Slišala sem." nadaljuje spet čez nekaj časa S gata, "da se kapitani zelo kosaje k Jo bo bolj proslavil tvojo petinsedenjde-etletnico '.<"tti>deškin Gro-| ce t-eče menda uajčolj r~< stavi+i. V Kriški \.*raš':-li . e izmaknil najlepfifcga feonia. da ge tebi porlari.". "Eh. ta, mali Groga* se mo'no rmdi. da bi za-1 sed 1 prestol Velikega GVoga tv{vrr.o fiarambasa, poglavar rokovriajSev. <(Ali manjka riiu previdnosti.! 'Ni 6uda, da je že ves polomljen. .Je že res, da je pri- nas veliko vredna močna pest, ali če bi ne-imeli soli; t, „., , . v glavi, bi bilo naše države kmalu konec. In> to je„ I***"* m pogleda svojega če8aar pUDdež " i a tako ftrpo in živo v oči, da je ta sko- (Dalje prihodnjič.) TRGOVSKA HIŠA v LJUBLJANI, JUGOSLAVIJA v bližini glavnega kolodvora s prostornimi skladišči za veletrgovino. takoj prostim stanovanjem in obsežnim zemljiščem se ugodno proda, Dopisi pod "Trgovska hiša" na ALOMA COMPANY anonČna družba, Ljubljana, Jugoslavija Trgovec Viljem Hardt se je moral zagovarjati pred berlinskim kazensim sodiščem radi mnogo-zenstva. Živel je pred vojno v Rusiji in se je tamkaj po-roeil. Ko se je po vojni imel vrniti v Nemčijo, je ostavil ženo in otroka na cedilu in se poročil v drugič, pr: čemer je popoltfoma zamolčal svoj prvi zakon. Drugi zakon je končal v kratkem s sodno ločitvijo, nakar se je Hardt poročil v tretji . Kmalu nato pa se je pojavila prva žena in je uveljavila svoje pravice. Obtoženec se je zagovarjal s tem. da se je tudi Troc-ki na enak način zopet poročil kakor on in je zato mislil, da jo postal radi ruskega prevrata njegov zakon neveljaven. Sicer pa gre raje v zapor, kakor da bi moral živeti s svojo prvo ženo. 2a-nivo je. da so prisostvovale razpravi vse tri n p ego ve žene. Ko je Hardt izvedei, da je obsojen na poldrugo leto zapora, ga je napadel krči. To je njegove vse tri žene tako razburilo, da so obsult "nepravičnega " sodnika s kopico psovk in pridejo zato sedaj še sa me pred sodišče. Pretep. Dne lL\ januarja sta se • p.la in spoprijela pred Trškanovo gostilno v l itiji zidar France Weis.-barber in pa funta L. Mrl in in Št. Ti.nolšek Pri tem spopadu je dobil Weissba2h:«r ^unek z nožem, ki pa k sr?Č: r.i bil nevaren. Pri okr. s<*d;šču se je ugotovilo, da ga je sunil Melm. ki je b:l obsojen n \ .'» dni zapora Topolšek pa je bil oproščen. Melm se je pritožil in vzklieni senat mu je znižal kazen na J dni, ker je prvi vodnik pre malo upošteval kot olajševalno dejstvo" neoporečnost in pn razburjenje Melinovo. POZOR! RAVNOKAR SMO DOBILI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE. 25000F (Ribinška karajža (Kranjski Piknik ...........75 25001F (Na Of četi, marš (John Polka ................5 2S002F (Domžalska Polka Juhu Valček ............... .75 25003F (Vaška Serenada (Naš maček Je pa sam doma .75 E 4845 (Nedolžno oko (Še enkrat te objamem .. .75 E 4544 (Zdravstvuj ne plakaj deva (Jezična žefka v Coney Island ...................75 E 4488 (Mili zvanček z melodiamem (Naprej zastava slava.....75 E 4689 (Na tujih tleh (Ko bi moj ljubi vedel.....75 E 4992 (Od kod Je Špela doma (Družinske sladkosti v Cle-____ velandu .................75 KVARTET POJE GLASBENO DRUŠTVO "LJUBLJANA": E 7993 (Deklica Mila (Vabilo .....................75 E 7994 (Pastirček (Kozarček še ...............75 24015 (Ciganska sirota (Slanca .....................75 24001 (Pod oknom (Pri zibeli .................75 24002 (Naš maček (Po celi vasi lučke n!......75 24003 (Jadransko morje (ČolnjčkU ..................75 24007 (Slabo sveča je brlela (OJ ta aoldaški boben.......75 24008 (Prav lepo mi poje črni kos (Ko pridem na sred vasi .. .75 24009 (Pogled v nedolžno oko (Raktanak Hraboslav .......75 14016 (Pozdrav iz Gorenjskem, val. (Mariborski valcer, valček (godba) .................75 24013 (Miramarska. mazurka (Ohioska krasotica, marš— (godba) .................75 24014 (BleSki valčki, valček (Slovenska četvorka, marš (godba) .................75 10140 (Josefina polka, godba (Štaberle polka, godba.....75 10090 (Ne zapusti, valček (Vesela Tirotka. vat........75 10093 (Vedno sveža, šotiš (Lepa Alfi. valček .........75 24005 (Sezidal sem vinski hram (Podokn)ca .................75 24006 (O te ženske (Ljubljanski postrešček .. .75 24010 (Oj zlata vinska kaplja ti (Izbrišimo to ...............75 KOMIČNE PRIPOVEDKE: 24004 (Kake Je krjavelj hudiča presekal (Krjavelj na slemenicah .75 24011 (Legionarji (Legionarji ................75 24012 (Osel in bog (Jože a Pol an za pričo not dan .....................75 10183 (KovaKninea v gozdu (Mlin v črnem gozdu .... .75 23513 (Mila. mila Lunica (Večerna pjesma . ........75 23514 (Vse mine (MJesečina divno sja .....75 Te slovenske plošee so jako glasne in jih morate igrati na vsakem gramofonu. Zalogo imamo veliko ter jih po5i-Ijdmo na vse kraje Združenih držav. Pridite in prepričali se boste ali pa pišite po posebni cenik katerega pošljem brezplačno. Garant ram hitro postrežbo. V naroČilu priložite Money order. Frank Černe jeweler ft Music Store 603$ St.- 01air CHtfrdtend, O. Lahko plačevati zei Chevrolet Vsakdo hoče imeti avtomobil. Vsakdo lahko plunijc za Chevrolet. Vsakdo lahko toliko utrpi, da last u je Chevrolet. Vi lahko kupitr Chevrolet ba.š tako kot lahko kupite kako dniRo važno potrebno stvar. Niti ena družina izmed tisočerih ne plača vse gotovine za svoj doni. (>otovo svoto dajo na roko, dol«; pa odplačujejo s svotami. kot so jih plačevale za najmeniiio. zaeno z drugimi prihranki. Vi lahko kupite Chcvro'el kot lahko kupite nepremični doni. Izplačuje se na svoj lasten način, in vi se lahko . vozite, dočim odplačujete. Nobena invest arija se družini tako ne Izplača kot ta. kajli preskrbuje prevoz, štedi čas. napravlja vam za igrišče vso naravo trr donaša zdravje in zadovoljstvo vsoj družini. V vaši bližini je prodajalec Chevroletov. Vprašajte r«, naj vam ra/.kaže razne module trr razloži, kako si jih lahko nabavite, uporabljate in po svoji vo'ji plačujete. Cene f. o. b. Flint, Michigan Superior Roadster - - $490 Superior Sedan - $795 Superior Touring - - 495 Superior Commercial Chassis 395 Superior Utility Coupe - 640 Superior Light Delivery - - 495 Superior 4-Passenger Coupe 725 Utility Express Truck Chassis 550 Fisher Bodies on all Closed Models Chevrolet Motor Company, Detroit, Mich* Division of Qeneral Motors Corporation POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street New York BANK If ADII PI POSKUSITE NAS CISTI TURŠKI rniUlLiVi IN HERCEGOVINSKI TOBAK Naraven, olrusen, cenen, dober! OD IMPORTER JA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV J 1 funt najfinejšega...... 1 funt finega ............. 1 funt finega (močnejšega) Riz Aba die papirčki ...... Stroj za cigarete.......... $3.50! Koščena škatlja za tobak.......75 S.tMl| 100 stročnic (hflzen) ..........15 3.00; 100 najfinejših cigaret iz tur-.10 j škega tobaka.............. 1.50 .. .201 Fošljite denar vnaprej. Pošiljamo tudi po C. O. D. JOHN SEPICH & CO. 501 W. 26th Street, New York Spomladna potovanja Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Coriiknclt St* New York, N. Y.. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRALSKE BANKE f!LAS NAKOPA, 22. MAJA 1924 O ŽENSKI, KI JE BILA Soman. — Spisal O. Soyka. Poslovenil J. T. T * (Nadaljevanje.) — Natančno mi ji* znana skrivnost, katero skrivaš, ker se bojiš osmeši i ti. Večkrat si 1 > i 1 pri meni v edinem namenu, da bi se poraz-^•»voril » človekom. Edinole meni si se zaupal in danes si zopet prišel k mej.i. \li niMiš. da ne uganem Mika z dogodki današnjega dnej -- Torej si ufranil.' Tu
  • ovesil pogled. — Prosim, povejte mi - j»- nadaljeval Wolfram — kaj veste o tej ženski, ki je bila dunes izbaenena iz človeške družbe.' Kaj je vam ta ženska Merry je nežno odvrnil: — Ta ženska j<* meni vse. Za ves svet se ne morem sprijazniti z mi lijo, da ho morala umreti. Nekoč sva sj l,jl;J drug drugemu tako vdana. -- To me ne briga. Ali veste, kdo je.' To mi povejte, če veste*, kdo je? — T<> je Eva Mor.slni, ki sem jo nekoč poznal jmk! imenom Eva Dagmar. Pametna, duhovita in svojeglava ženska. Wolfram j«* odločno odkimal. Midva we govoriva i>te-«ra jezik;i. prijatelj. .laz ne poznani iiiti Eve Morsini. uit t Eve Dagmar. Je ne poznam in je nisem nikdar |H>znaI. T< hI ji jaz Ijiii'im žensko, ki je pametna, svojevoljna in duhovita. Ljubim jo o/iroma sem jo ljubil. N.ieirove z.-idiije bes<*rb« bile eudno skrivnostne. Njegov ]>•)-3-TI * «i je krožil naokoli ter se slednjič srečal s pogledom Darkosha. In Darkosh j»- pričel govoriti, obrnjen proti Merrvju. — Ko si prišel v to sobo. sj zašel v deželo neverjetnosti, moj diaj;i prijatelj. In i'-e ne bi bil prišel samovoljno, če bi ne bila tvoja navzočnost d<-kaz v tvoj prid. bi ne razpravljal <> stvareh, ki so >ui znane. Dovoli lort-j. da ti, povem. zakaj si prišel. Darkosh s,. jt» okašljal, s,. katerih nameravam govoriti. Ko sem omenil, da ljudje, ki so ne-koč živeli, vplivajo na našo u-odo. sem rekel preveč. Kako si moreš predstavljati f-lovekar. ki j<- bil nekoč, in je umrl.' Ali si predstavljaš takega, kakoršrn je bil v življenju.' Ali si pa predstavljaš kot skupino kosti, kot prikazen v beli rjuhi.' To je otročje, to je 113-paeno. S svojimi čuti ne moreš pojmiti te ženske, ker so tvoji čuti sposobni !c za gotove pojave tega sveta. Wolfram s.. trdno oklepal svojega stola. — Prosim te. povej, kar mi-;liš povedati. — Kaj naj ti povem? Vem le to. kar se je zgodilo, in to je tebi prav tako dobro znano kot je meni. Bitje, ki je bilo nekoč v življenji!. se je zopet pojavilo. Kdo je To bitje in koga slutiš v nji. Wolff a m. to je tvoja stvar. Ali je nisi pričakoval.' Ali je ni>i ljubil: Ali je noče spoznati? Wolfram si j,. pokril obraz z rokama. Malo je manjkalo, da ni zaihlel. ko je odvrnil: - Tako zelo sem jo ljubi, da sem jo klical z vsemi svojimi silami. iu hiii morda v veliki meri pripomogel .da se je vrnila v življenje. — Mogo.'e j" ies. mogoče ni. Kaj vemo mi o njeni moči. kaj vemo o mejah njene moči? Ali je Eva Morsina novorojena ženska, na katero misliš. Ali je odgovorna za to. kar je storila? Ali je njen čin vzvišen nad človeškimi postavami? Sam uvide vaš. da ni le ena uganka, ampak da jih je na tisoče. Ne skušaj jih reševati. Bodi pa vsak hip pripravlj.n zadostiti zalit« vam. ki ti jih bodo stavile uganke. Vzroke boš lahko poleni preiskovl, ve se ti bo zdelo. — Samo ena zagone tka je. Te besede je izpregovoril Mer v, ki je molče sledil 'razpravi. Poslušal je kot sola reek iu se ni ganil z mesta. Razpravo je pa zaključil s pripombo; — Samo ena zagonska je. In ko sta se oba zvedavo ozrla vanj. je odvrnil prepričevalno: — Evo Dagmar je treba rešiti. le be s »i le so liile tako mirno in tako zaupno izgovorjene, da je Woltra.ma l/preMel mraz. — Morda imate prav — je odvrnil Wolfram. — Zaenkrat mi je vaša pomoč dobrodošla. Sicer pa dosti pomoči itak ne potrebujem. Nate so začele njegove oči iskati Darkosha. — Hotel sem te vprašati, če mi je rešitev sploh dovoljena Nenadoma je umolknil. Darkosh je bil namreč medtem zapustil svoja dva gosta. Wolnam je predobro poznal hišnega gospodarja, da bi ^a kaj takega presenetilo. In obenem ga je fu, da je že čas iti domov ter se vleči k počitku. To pa fantom ni bilo prav in so glasno' ugovarjali občinskemu javnemu organu. Zlasri sta kričala nad njim, 2oletni mesarski pomočnik Anton Puneer in iOletni ključavničarski pomočnik Anton Robida. Puneer se je obregnil ob njega z besedami: "Kaj ti n: s buš spat gonil ? Ti prokleti smrkavec! Ce.se hitro ne pobereš, te t akoj pi*b:jetu Iiobida pa je za, vpil- "Kaj b<-š ti nas spat go-ji.l. T« pojdi »pat. mi smo kričali in bomo kričali, auf biks Špnik!" Za to nepremišljeno razpo-sajenost sta bila obsojena pred celjskim okrožnim sodiščem Puneer na en teden. Robida pa na pet dni poostrenega zapora. Junak z nožem. Dne !•». januarja se je vračala večja družba fantov, med njimi Oton U dob iz Gaber ja pri Celju v smeti proti Vojniku. Ko so prišli dobre volje do nekega kr/.pota, sta nenadoma prist »pila k družbi še Karol Podpcčan in Martin "Skutnik. Prvi je začel brez vsakega povoda izzivati, in ko ga je Golob miril, je skočil z v(> pripravljenim odprtim nožem proti njemu ter ga je pehnil nevaino v prša. I Ved celjskim okrr-žnim s* d:-ščem ie bil Podpcčan obsojen za-ladi t**žke telesne poškodbe na -i meaece jioostrene ječe. Divja lovca V llainrihaijev-Mii lovu v Boh. P*istr:ci so na;li drobovje od dveh srnjakov. Ker je tam po raznih poročilih izredno veliko in zelo izkušenih in premetenih divjih 1«iv-ecv. je bdo gotovo da so bili tu na delu divji lovri. Osumili so hr:]ta Franceta in Janeza M-.lija iz J.aŠkjga Rovta. Pri hišni preiskavi so našli prekajeuo srnjakovo pleče in ugotovili, da sla prodala kože trgovcu A ž mami na i *! e d u j in sicer o!>e za 140 kron. Obtoženca sta do konca zanikala Kiivdo. vendar pa se je nagroniu-d lo loiiuo obtežiluih dokazov, da ! se je okr. sodnik v Radovljici u-veril o njihovi krivdi in je bil ob-s jen France na 1 mesec, Janez pa na ') dni zapora. Pritožila sta se na tbželno vzklicno sodišče, kjt pa se je ugotovilo še več irbreme-nilnega za oba obtoženca, vslci! česar je vzklieni senat njihov pri-ziv zavrnil kot neutemeljen in bosta uioiala kazen odsedeti. plačati stroške in pa 2100 K za srnjaka. Razne .sodbe. Janko Cie iz Zagorja je bil ovaden, da je nosil v Zagorju in na izletih boljše viški znak, takoz\an Leninov znak. Glasom obtožbe s« vzpodbuja .s tem znakom drug« h komunizmu. Obtoženec sc je zagovarjal, da ni vedel, da jt bil ta znak prepove lan in je bil oproščen. ker se iii moglo ugotoviti, če je iu»II znak tudi po prepovedi in je vedel za prepoved. V noči oktobra je bil ukraden posestniku Matiji Jenko v To-dra/.u koaij, vreden 2500 Din. J-n ko je izselil svojega konja pri posestniku Alojziju Robanu onkraj deinarkaeijske črte. R'ili in je 'povedal, da je kenja kupil od nekega Cirila Bogataja. Bogataj, o-sumljen, da je ukradel k; nja. je oil zaprt v S»kofji- Loki, kjer j a je pobegnil iz zaporov. Obsojen je bil. ker se mu tatvina ni mogla dokazati, radi deležnosti tatvine na šest mesecev ječe. Jetuiškemu nadzorniku Jakobu Tomiueu v Kamniku je pobegnil dne 5. januarja kaznjenec F!is ki je imel te»ien dni zapora. Tominc bil oproščen, k» r se senat ni u-veril. da se je to zgodilo vsled njegove brezbrižnosti- kajti kaznjenci so opravljali hišna os!an brezpaOno vsakomur, ki piše junij. Ta znamenita iznajdba je eden največjih blagoslovov, kar jih je bilo kdaj nudenih Iju dem s kilo ter je znana kot najbolj uspešna metoda, kar jih je bilo dosedaj. Pomaga takoj In trajno ter zavedno odpravi pasove. Tisočeri, ki so trpeli vsled staromodnih jeklenih in peresnih pasov, se aedaj vesele, ker so prosti nevarnosti in neugodnosti kile in sicer po kratki uiwrabi tega značilnega sistema. Nikjer ni ničesar podobnega. Trume počenih ljudi se čudijo, s kako lahkoto je mogoče kontrolirati kilo. Za omejen čas, bomo vsakomur. ki. nam piše, poslali brezplačno poskusno' zdravljenje s tem predmetom, ki jači ml žice. To je originalna metoda brez bo lečin. Nobene operacije, nobene nevarnosti; lahko opravljate svoje dnevno delo ter ste veseli. Xc pošljite denarja. Sporočite nam samo svoje ime in razločen naslov, prosto zdravljenje obenem z Informacijami vam bo poslano v zapečatenem zavojčku. Pošljite danes—sedal Morda se boste zavedno iznebili nošnje nadležnega pasu. ROYAL MAIL K J—mI. ilUi |iiMiiFwife»w>niii*mi» mmk NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio** "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parnlkl bo novl In moderni t vsa* kun ozlru. najbolj priljubljen« potnikom In fflasovtta radi komodnoatt la — KO M FO RTA. Zdrava, teCna In oblina hrana m mr-vira. vsem potnikom na belo pokritih mizah Družine, žene In o trod imajo POSEBNO FAZI-JIVOST. Za podrobnosti m obrnite na mIi zastopnik« v vašem mestu aH na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway._New York IZPREMEMBA V PREK0-OCEANSKI SLUŽBI. OGLASI NAJ SE rojak s harmoniko, ki je bil tu v James City pred enim tednom. Prišel je iz West I.ine in potem Kel v gozd. — M. R., P. O. Box 112, James Citv, Pa. (24 23-5) KUPON ZA BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. Capt. W. A. Collings, Inc. Box 461 A, Watertown, N. T. Pošljite brezplačno poskušnjo vašega sistema za kilo. Ime ................................... Naslov ................................ Mauretania" ne bo vozila izletnikov v Cehoslovaško zastran štrajka v pristanišču. Odvedla jili a bo ilne 28. maja "Aquitania?\ Izletnike bo spremljal M. J. Weber, ki je sedaj član Cunardovc pisarne v ('hicagu. Skrbel bo za njihovo prtljago in jih spremil v domovino. Kje sc nahaja JAKOK VIDIC? D ona je iz Korit nega pri Hlodu. Oglasi naj se latli dedščine P" njegr vi materi ]Mini Vklic na gospo Ano Maver, Kranj .št. 112, Slovenia, Jugoslavia, ali pa Mrs. Agnes Kabin. 1007 F. 71. Street, Cleveland. Ohio. (22-24— F^T Kretanje parnikov - Shipping News M. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic,_ Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reiiance, Cherbourg, Hamburg: York, Bremen. 28. maja: Aquttanla, Cherbourg. M. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric. Cherbourg; Conte Verde. Genoa; Pres. Harding. Cherbourg. Orca, Cherbourg: Veendam, Bologne; S. Junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg. 4. Junija: Berengarla, Cherbourg; Rochambean. Havre. B. junija: Belgenland. Cherbourg, Mongolia._ Cherbourg. 7. junija: Majestic, Cherbourg; L* Savote. Havre; Orbita. Cherbourg, Hamburg Geo. Washington, Cherbourg, Bremen 10. Junija: Resolute, Cherbourg in Hamburg Pittsburgh. Cherbourg; Luetzow. Bremen. 11. Junija: Paris, Havre; bourg. Mauretania, Cher 12. junija: Columbus, Bremen. 14. Junija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, —> Cherbourg. 1«. junija: America. Bremen. 17. junija: Dullio. Genoa. 1«. junija: France, Havre; Aqultanla, Cher-bout g. 1». junija: Lapland. Cherbouig; Stuttgart. Bremen. II. Junija: Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg, Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg, Hamburg. 24. Junija: Pres. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen, Bremen. 25. JunlJs: Berengarla, Cherbourg; Taormlna. Genoa. C6. Junija: Zeeland, Cherbourg. 28. JunIJa: Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre: Conte Rosso v Genoa. DR. LORENZ 642 Penn Ave,, PITTSBURGH, PA, EOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECiJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Moje strok« je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz •am že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih 'in ker znam alovjnsko, zato vas morem popolnoma razumeti In apoznatl vaše beleznt, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ae morata popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa J«, da vas popolnoma oadra-vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po teleau, bolezni v orlu. |g. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rinenico. revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; v torek, fetrtek In sotx-ita od K. dopoldne do S. »večer: v nedeljah ln prnznikih oč 30. dopoldne do 2. popoldne. mSlUiCH iiNF Kalno air*ktno spomlad no odpluti« Otvoritven« vožnja znanega Presidente Wilson — 24. juni.; 8. avp. Martha Washington —12. Juli.; 6. sept. v Dubrovnik ali Trat. ZelazDlna v rotranjoet zmetrt*. Mcbenlh vl-Mfev. Vpraiajte pri bližnjem as« nta ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 W«st St.. N. Y. SLABA SAPA VEČ KOT40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE POLKE. VALCERJE itd. Pišite t;ikoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSH EK 331 Greeve St., Conemauah, Pa. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbif potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrešenl Cist« sob« s eno ali dvema postaljim*, Prostor m S50 oseb. Domača knhinja. Najnižje eene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York Želoilcii! neredi povzročijo slabo sapo.' to nerodnost, vsled k;it«-re !*e KOS«'dj«- jz-oKibajn človeku. Slabo snpo lahko po- ( vzroči "kak nered, v -številnih slučajih j.-pa posledica navzočnosti strahovite ]>o-Sajsti. ki razjeda življenja svojega posta — trakulje. Veliko moških. žensk in otrok se brezuspešno zdravi za druge bolezni, dočim imajo v set>i v resnici l rak ul jo. Gotovo znamenja navzočnosti tra-kulje so: oddajanje delcev te živali. !"dniV:i plačati za. vaš po-srreb. I>obite najboljše, kar morete kupi-j * i za »lenar. Naročite polno zrtravijenje l^ottana »i $10.48 danes. Je neškodljiv J tudi če nimate trakulje. Razpošilja samo .Laxal Med. Co., 33-1 l.axal Hldg.. Box Ofi.t. I Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zp vojf-ka pridenite i>osebej 25c. —Advt. u Piles" ozdravljeni ALI PA VAS NIČ NE STANE Vsak, ki ima hemoroide, ne Kl.-cl." ~kiik<. jili ima. se lahko bi- tni ozdravi. m» «la bi rizkiral en cent. Samo piSitc, in jaz vam bfmi j»»slal kom-l>iiia< ij>ko (limiaOr zdravljenje i>opolnonn> BHEZPL.\rXt). r*e ste zadovoljni, pošljite ?1. } ljajji in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih ismoremo dati vsled naše dolgoletne IzkuSnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veano 1« prvovrstne pa> nike, ki imajo kabine tudi v III. r&»-redu. Tudi oni ki Se niso amertSkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom Rrstih mesecev in so ptipu.ščeni brez vsake neprllike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika aH svojca iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. NadaljnI priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-Ceni sem zoret po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-sini soda j potovati. Ako želi keuo naročit! roznl list iz Jncoslavije ▼ C A N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York •lavne mtintn Jc4ran*kt> banka. Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdei kal ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima j« čudovit nipak mali oglasi T M G1 a■ Karodft". Tu je Gramofon VICTOR Najglasnejši io najčistejši kar jil sploh svet izdela. IME VICTOR POVE VSE. Cene za prave glasne Victrole z ro-rom ali brez ro^a je: $22.50 do (480.00. Prave Victor ploSCe Slovenske, Hrvatske in KemSke za. ples ln petje je cena 75 C. Vlctrola ne hrepl, na hm!, ampak poje čisto in glasno kot zvon. En poskus Vam bo dokazal. Mi smo edini Slovenci v celi Ameriki k! prodajamo prave Vlctrola In Victor ploSCe. Cenike v vseh jezikih Vam PoSljemo brezplačno. Imamo tudi v nlogl nove Piano roll Slovenske. Hrvatske in Nemške, /»ena 60c do $1.25. IVAN PAJK Victor Dealer 24 Main St., Conemangk, Pa. ==sat^=a=Bn==aa \