Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 79 / 9. maj 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ŠENTJUR Str. 9 Str. 12-13 AKTUALNO PRIL OGA SPORED ŽAN SERČIČ: Razkril razlog, zakaj ne želi javno izpostavljati svoje zasebnosti »Moralno je to res velika izkušnja.« Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego Lorella Flego MALMÖ  ŠT. 19 9. MAJ 2024 Anita Gošte:  Festival CMC  in Aktual skupaj v poletje PET. 10. 5. SOB. 11. 5. NED. 12. 5. PON. 13. 5. TOR. 14. 5. SRE. 15. 5. ČET. 16. 5. Str. 2 Str. 22-23 Radijska napovedovalka Maja Šumej: »Glas je svojevrstno ogledalo duše« Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 19 / Leto 78 / 11. maj 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA NAŠA TEMA Str. 2 INTERVJU Poroka – dan najlepših sanj CELJE Str. 8 CELJSKO Str. 3 SPORED PESEM EVROVIZIJE 2023 Do letos je zmagalo 69 pesmi ŠT. 19 11. MAJ 2023 PET. 12. 5. SOB. 13. 5. NED. 14. 5. PON. 15. 5. TOR. 16. 5. SRE. 17. 5. ČET. 18. 5. Ločitev obrnila v razlog za dobro fešto! Darja Končarevič in Klemen Bunderla Riba, raca, rak ne bo le kuharski šov NINA DONELLI spet 'svobodna' SPORED Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic Str. 22-23 Str. 12-13 Po požaru v Opekarniški: se bo najemnik vrnil? Pretekli teden smo poročali o požaru v enem od stanovanj v večstanovanjski stavbi v Opekarniški ulici 12c. Škode naj bi bilo za več kot 100 tisoč evrov, saj so poškodovana tudi stanovanja, ki so v bližini tega, v katerem je izbruhnil požar. Po objavi članka in na družbenih omrežjih so se oglasili številni stanovalci bloka, ki že vrsto let opozarjajo na sporno vedenje najemnika omenjenega stanovanja, ki ni v skladu s hišnim redom. Zoper njega tečejo nekajletni sodni postopki. Toča že maja, kaj šele bo! Kje končajo naše smeti? Foto: PGD Celje – Gaberje NA KOLESIH Priloga PRAZNIČNO Z OBČINO VRANSKO Kadrovska kriza ogroža število postelj v domovih za starejše Da je vsak četrti dom za starejše v državi zmanjšal število postelj zaradi pomanjkanja zaposlenih, opozarja Skupnost socialnih za- vodov Slovenije. Domovi za starejše v Celju, Laškem, Šentjurju in okolici, na katere smo naslovili vprašanja, zaenkrat še ohranjajo svoje zmogljivosti. Četudi imajo zapolnjena vsa delovna mesta, so kadrovski normativi zastareli in je za vse delo, ki ga je treba opraviti, na voljo premalo rok, pravijo direktorji domov. Njihovi konkretni predlogi, kako izboljšati razmere, da bi lažje obdržali zaposlene in privabili nove, ostajajo brez odziva. Prenovljena železniška postaja Po pretepu v Vitanju šest poškodovanih, eden huje Foto: Andraž Purg napovedovalka Maja Šumej: napovedovalka Maja Šumej: napovedovalka svojevrstno Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 19, 9. maj 2024 AKTUALNO V Vitanju varnostniki in redarji pretepali obiskovalce, šest poškodovanih, eden huje »Ste vi redarji, al' kaj ste?« »Zaradi dlje časa trajajočega nevzdržnega stanja v upravnih enotah, ko zaradi pre- velikega obsega vlog in mizernih plač – več kot 20 odstotkov zaposlenih v upravnih enotah ima plačo krepko pod minimalno plačo – dela žal več ne moremo opravljati tako kakovostno, kot si stranke zaslužijo. Ob ignoranci aktualne vlade smo zato prisiljeni dodatno zaostriti dialog,« pravi predsednica Sindikata Upravne enote Celje Suzana Nikolić. Naslednji teden bodo ponovno stavkali tudi v Celju, tokrat bo stavka trajala dlje. Upravne enote: stavka bo tokrat trajala dlje Iz vseh upravnih enot po Sloveniji je mogoče slišati očitke, ki letijo na ministrstvo za javno upravo zaradi ne- primernega odnosa do stavkajočih, češ, da je ministrstvo na dneve stavke zanimalo le, koliko uslužbencev stavka, koliko strank, ki so urejale nujne zadeve, so sprejeli in koliko so jih odklonili. izdalo Ministrstvo RS za javno upravo,« dodaja Nikolićeva. Ob tem poudarja, da stavka ni naperjena proti strankam: »Strankam namreč nikakor ne želimo povzročati škode ozi- roma nezadovoljstva, zato za- posleni v celjski upravni enoti pozivamo vse svoje stranke, naj, če imajo možnost, obi- ščejo upravno enoto do 15. maja.« SŠol Zaposleni opozarjajo tudi na pomanjkanje uslužben- cev, saj nekateri odhajajo, novih kandidatov, ki bi jih nadomestili, pa preprosto ni. Poleg že večkrat izpostavlje- nih stavkovnih zahtev, med katerimi so višje plače, izena- čitev z nazivi na ministrstvih in zaposlitev dodatnih kadrov, zahtevajo tudi konstruktiven dialog z vlado in s pristojnim ministrstvom ter vključitev zaposlenih v reševanje pro- blematike upravnih enot. »Zaposleni v Upravni eno- ti Celje smo se odločili stav- ko zaostriti tako, da bomo 15. maja začeli enotedensko stavko. V tem času bomo opravljali le nujne naloge v skladu z Zakonom o stavki in v skladu s sklepom, ki ga je V naših krajih še vedno odmeva množičen pretep na sobotni prireditvi Majsko Vitanje, v katerega so bili vpleteni varnostniki, redarji in obiskovalci. S posnet- kov, ki krožijo po družbenih omrežjih, je vidno, kako so predstavniki varovanja pretepali obiskovalce, poleg fi zične sile so uporabili tudi solzivec. Več ljudi je po- iskalo zdravniško pomoč. Kot je vidno na posnetku, je eden od očividcev ogorčeno vpil: »Ste vi redarji, al' kaj ste?« Policija informacije o okoliščinah dogodka še zbira, med drugim preiskuje, ali so predstavniki varnostnih služb ravnali neprimerno in prekoračili svoja pooblastila. V podjetju Hit Events, ki je bilo za- dolženo, da na prireditvi zagotovi varovanje, je glede pojasnil zelo skopo. BARBARA FURMAN, SIMONA ŠOLINIČ Milan Pogladič, predsednik Turi- stičnega društva Vitanje, ostro ob- soja nasilno dogajanje na dogodku. (Foto: Andraž Purg) V sklopu Majskega Vitanja v organizaciji lokalnega pod- jetja Hit Events in Turistič- nega društva Vitanje sta bila dva dogodka. Na prvi majski dan so se predstavniki vaških skupnosti pomerili v kmeč- kih igrah, sledila je veselica. Tri dni kasneje, v soboto, so nastopili pevka Ines Erbus in Polkaholiki. Sobotni dogodek je privabil še več obiskoval- cev, zato so varnostno službo okrepili. Okoli pol tretje ure ponoči sta se zunaj priredi- tvenega prizorišča, ki je bilo ograjeno, sprla moška. Var- nostniki so ju skušali pomi- riti, a je njun prepir prerasel v množični pretep. Policijo so poklicali, ko je eden od fantov zaradi udarcev ne- zavesten obležal. Javnost je ogorčena, da so tisti, ki naj bi skrbeli za javni red, fi zično obračunavali z obiskovalci. Kaj pravi policija? Na dokončne ugotovitve okoliščin množičnega pre- tepa bo treba še počakati. V Policijski upravi Celje namreč preiskave še niso končali. Za zdaj so sporočili le, da je bilo šest oseb poškodovanih, tri dekleta in trije fantje. Po ne- uradnih informacijah naj bi enega od njih zaradi hujših poškodb morali operirati. »V nedeljo okoli pol treh zjutraj smo bili obveščeni o množični kršitvi javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v Vitanju, kjer sta se stepla moška. Po zbranih podatkih so ju predstavniki varnostnih služb poskušali pomiriti, pri tem se je v pre- tep vključilo več drugih obi- skovalcev. Podatke o udeleže- nih v pretepu, ki so naknadno iskali zdravniško pomoč, še zbiramo. Po vseh zbranih obvestilih bomo ustrezno ukrepali,« so predstavniki PU Celje zapisali v sporočilu za javnost. Brce v glavo Kot so nekateri očividci povedali za Pop TV, naj bi varnostnika enega od ude- ležencev pretepa, ki je ležal na tleh, vklenjen v lisice, brcala v glavo tako močno, da je utrpel hujše poškod- be glave, čeljusti in očesa. Medtem se med ljudmi širijo ogorčeni odzivi in očitki, da je varnostna služba ravnala neustrezno. Ena od obisko- valk, ki želi ostati anonimna, je celo dejala, da so bili prav varnostniki tisti, ki so »S tem incidentom nismo povezani in ga odločno obsojamo. V našem društvu si s prostovoljnim delom prizadevamo, da bi z dogodki popestrili družabno dogajanje v naši lokalni skupnosti,« ni skrival ogorčenja predsednik Turističnega društva Vitanje Milan Pogladič. V Hit Eventsu (še) molčijo V vitanjski občinski upravi so povedali, da z organiza- cijo dogodka niso povezani, izdali so le soglasje za upo- rabo prostora. Organizator- ja prireditve sta uredila vso potrebno dokumentacijo v konjiški upravni enoti in na policijski postaji. V Turi- stičnem društvu Vitanje so šokirani in ogorčeni. »S tem incidentom nismo povezani in ga odločno obsojamo. V našem društvu si s prosto- voljnim delom prizadevamo, da bi z dogodki popestrili družabno dogajanje v naši lokalni skupnosti. Za za- gotovitev varnostne službe je bilo zadolženo podjetje Hit Events, ki je za varova- nje najelo kranjsko podjetje UNI7. Tega, ali je varnostna služba ukrepala strokovno, ne morem komentirati,« je povedal predsednik vitanj- skega turističnega društva Milan Pogladič, Zato smo se za dodatna pojasnila obrnili na Matjaža Švaba, lastnika podjetja Hit Events, ki pa je bil glede pojasnil zelo skop. Po pojasnila nas je napotil na policijo oziroma druge pri- stojne organe. Robert Vipotnik Sirc, načelnik PP Slovenske Konjice: »Obstaja možnost, da bo policija ovadila nekatere varnostnike in redarje, toda le, če gre za utemeljen sum kaznivega dejanja nasilništva. Druga možnost je prijava inšpektoratu za varnostne zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve zaradi kršitev pooblastil. V slednjem primeru bi se inšpektorat moral odzvati ne le zoper varnostnike, ampak tudi zoper varnostno službo, za katero so delali.« začeli nasilno obračunava- nje, in da naj bi jih ljudje pro- sili, naj prenehajo. Policija je potrdila, da so varnostniki uporabili plinski razpršilec, zaradi česar je več oseb iska- lo zdravniško pomoč. Prekoračena pooblastila? Zato policija med drugim preiskuje, ali je kdo od pred- stavnikov varnostne službe prekoračil svoja pooblastila. Po javnih izjavah predstavni- kov policije in stroke naj bi bilo že s posnetka razvidno, da naj bi bila uporaba fi zične sile prekoračena. Pod drob- nogledom policije so torej tudi varnostniki in redarji. Predvsem slednji imajo pri posredovanju v tovrstnih primerih zelo omejena poo- blastila. Toda čeprav policija v tem primeru preiskuje ose- be, ki so bile zadolžene za varovanje in zavarovanje pri- zorišča, to še ne pomeni, da ne bo zaradi nasilja ali kršitev javnega reda in miru ovaden oziroma kaznovan še kdo od drugih, ki so pretep izzvali in v njem sodelovali. Kot je za medije te dni poja- snil načelnik Policijske posta- je Slovenske Konjice Robert Vipotnik Sirc, se morajo po- licisti pogovoriti z vsemi vple- tenimi, zbrati obvestila tudi od očividcev, predvsem pa pridobiti poročilo varnostne službe o uporabi ukrepov med posredovanjem. Varno- stna služba je imela glede na predpise samo 48 ur časa, da po zaprosilu policiji poro- čilo tudi pošlje. A Vipotnik Sirc je precej neposreden, saj pravi, da je že s posnetka razvidno, da je bila uporaba fi zične sile prekoračena. Ob- staja možnost, da bo policija ovadila nekatere varnostnike ali redarje, toda le, če gre za utemeljen sum kaznivega de- janja nasilništva. Druga mo- žnost je prijava inšpektoratu za varnostne zadeve pri mi- nistrstvu za notranje zadeve zaradi kršitev pooblastil. V slednjem primeru bi se in- špektorat moral odzvati ne le zoper varnostnike, ampak tudi zoper varnostno službo, za katero so delali. Prizorišče Majskega Vitanja je bilo v središču kraja. (Foto: Janže Fric) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 19, 9. maj 2024 AKTUALNO ZADETKI 21 11 22 8 23 9 23 10 Bodo ta »predpis« v občini spremenili? Pokopani v skupni grobnici dobijo napis šele čez mesece V Odloku o pokopališkem redu na mestnem pokopališču in pokopališču Tehar- je Mestne občine Celje je zapisano, da mora biti vsakemu umrlemu zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo svojcev ali plačnika pogreba. Ob pokopu umrlega mora biti organizirana javna pogrebna svečanost, razen če ni do- govorjeno drugače. Javno pogrebno svečanost organizira upravljavec pokopališča, pri čemer glede obsega upošteva želje osebe, ki je poskrbela za pokop umrlega. Za umrle, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora to naročiti in plačati Mestna občina Celje. »Moja prijateljica je umrla že pred meseci. Ker ni imela svojcev, je bila pokopana v skupni grobnici na mestnem pokopališču v Celju. V občini, kjer skrbijo za pokope, so mi dejali, da bodo uredili napis imena in pri- imka šele avgusta. Razlog naj bi bili previsoki stroški,« nam je dejala Celjanka. Zgrožena je, da občina ne pre- more toliko denarja, da bi umrlim uredila napis imen in priimkov takoj, saj gre tudi za njihovo dostojanstvo. SIMONA ŠOLINIČ »Znanci me sprašujejo, kdaj je bila prijateljica po- kopana, da so bili pri grobu, vendar njenega imena niso zasledili in niso prižgali sve- če, saj so mislili, da je po- kopana drugje,« še v solzah govori sogovornica. Kdo plača in kdaj? Mestna občina Celje je na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila aprila, potrdila popra- vek proračuna, s katerim je nekoliko povečala fi nančna sredstva za ureditev skupne grobnice na celjskem poko- pališču. Na podlagi 16. člena Zakona o pogrebni in poko- pališki dejavnosti ter 16. člena Odloka o pokopališkem redu na mestnem pokopališču in pokopališču Teharje Mestne občine Celje morajo stroške pokopa poravnati dediči umr- lega oziroma oseba, ki je naro- čila pokop. Če ni dedičev, po- ravna stroške občina, v kateri je imel umrli stalno bivališče. Sredstva so rezervirana tudi za plačilo najemnine za skupno grobnico in vklesanje napisov na nagrobno obeležje sku- pne grobnice. »Mestna ob- čina Celje letno povprečno poravna osnovne pogrebne stroške za 15 pokojnikov. Sredstva po- višujemo iz naslova ureditve oziroma sanacije skupne grob- nice na Mestnem pokopališču Celje, ki je namenjena poko- pom pokojnikov brez svojcev,« je zapisano na strani Mestne občine Celje. Gre za zvišanje sredstev s 35 tisoč evrov na 46 tisoč evrov. Je to dostojanstveno? Glede na navedbe naše so- govornice smo na občino na- slovili tudi vprašanje, ali drži, da napis imena in priimka na skupni grobnici občina uredi z zakasnitvijo, torej tudi ne- kaj mesecev po pogrebu. Med drugim smo občino vprašali tudi, ali se pristojnim to zdi korektno iz vidika dostojan- stva umrlih, ki že tako ali tako nimajo svojcev oziroma so bili prepuščeni sami sebi. »Napisi pokojnih na nagrobnem obe- ležju skupne grobnice Mestne občine Celje so izvedeni en- krat letno, in sicer predvidoma v juliju ali avgustu. Vzrok za takšno odločitev je predvsem tehnične in stroškovne narave, saj je za vsako izvedbo napisov treba postaviti gradbeni oder,« so nam odgovorili v občini. Menimo, da je pokojnim, ki nimajo svojcev, dostojanstvo izkazano z dostojnim in s primernim pokopom. Doslej je bilo v skupno grobnico pokopanih 223 pokojnikov, letno gre tako v povprečju za 14 pokopov, prostorske zmo- gljivosti skupne grobnice pa zadoščajo tudi za morebiten večji letni obseg pokopov,« so nam še odgovorili iz Mestne občine Celje. Koliko stane klesanje črk? S takšnim načinom se naša sogovornica, ki je izgubila pri- jateljico, ne strinja: »Vsak dan gledamo in poslušamo, koli- ko denarja naša država zmeče skozi okno in v korupcijo. Na drugi strani imamo posame- znike, ki umirajo sami, brez ljubljenih, na koncu pa pri- stojni pravijo, da ni denarja za zapis imena na grobnici. Hvaležna sem sicer, da obči- na uredi pogreb, toda pri na- pisu na spomeniku ne gre za tako visoke cene. Na enem od spletnih portalov ponudnikov klesanja črk na spomenik sem izračunala možno ceno za ime in priimek s približno enakim številom črk, kot jih je imela pokojna. Cena za klesanje črk bi v tem primeru izračuna znašala približno 140 evrov, če kdo računa za eno črko 7 evrov, bi to naneslo le nekaj evrov več. Toliko denarja za eno osebo torej občina nima? Sramotno. Če bi imela denar in če bi lahko, bi to uredila sama,« dodaja sogovornica in upa, da bo kdo od mestnih svetnikov enkrat za vselej predlagal spremembo tega po njenem mnenju nesmiselne- ga razloga, da imen nekaterih umrlih v zadnjem letu še ve- dno ni na spomeniku. Foto: bralka NT V občini še dodajajo, da izvajalci trenutno opravlja- jo pripravljalna dela v njeni notranjosti. Gre za montažo kovinskih nosilcev in polic, zunanjost grobnice pa je urejena in zato na njej niso načrtovana morebitna obnovitvena dela. Naša sogovornica, ki želi ostati ano- nimna, pravi, da je ravno napis ime- na in priimka na spomeniku skupne grobnice majhno dejanje, ki pomeni za nekoga veliko. Kot je zapisano tudi v vklesani misli na spomeniku. V skupni grobnici naj bi urejali notranjost, zunanjosti po mnenju občine ni treba urejati. »Gradbena dejavnost je odgovorna za več kot 30 odstotkov svetovne porabe naravnih virov in za četrtino nastalih trdnih odpadkov. Hkrati je ena največjih industrij, ki prispevajo k svetovnim izpustom.« Rok Cajzek, direktor pod- jetja Gic Gradnje »Višina in barva glasu sta naravna danost, naša odločitev pa je, kaj bomo z njim sporočali drugim. Všeč mi je vsak čist, zve- neč glas, ki odraža člove- kovo odprtost, pretočnost, jasen namen.« Maja Šumej, radijska na- povedovalka in mentorica za govor »Povprečna starost naših zaposlenih je visoka, vsako leto se upokoji kar nekaj delavcev. Do zdaj smo jih s ponavljajočimi razpisi še uspeli nado- mestiti, a se bojim, da bo to vedno težje ali celo nemogoče.« Irena Strašek, direktorica slatinske podružnice podje- tja Mavida domovi »Ljudje na kmetijah veči- noma opazijo traktorje in druge večje stroje. Le redki vedo, kako pomembni so za nas kmete delovni stroji v notranjosti hleva. Čeprav gre za naložbe manjše vrednosti, je tovr- stna oprema nepogrešljiva vsak dan.« Primož Pevec, kmetovalec »Nikoli ne gledam na to, ali je kdo veren ali ni. Z vsemi ljudmi se dobro razumem.« Jože Turinek, duhovnik in častni občan Vranskega Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 19, 9. maj 2024 GOSPODARSTVO Cetis lani okrepil izvoz Iz Celja v Honduras in tudi na Maldive Čeprav so v Cetisu pričakovali, da se bo v letu 2023 rast prodaje njihovih izdelkov in storitev na tujih tr- gih umirila, so ustvarili malo manj kot 49 milijonov evrov izvoza. V celotnih prihodkih od prodaje se je izvoz približal 72-odstotnemu deležu, kar je deset odstotnih točk več kot v letu 2022. Tudi sicer je eno vo- dilnih podjetij na področju rešitev varnostnih tiskovin lani poslovalo zelo dobro, saj je rekordne predlanske prihodke še povečalo. Nekoliko manj je bilo čistega dobička, ki je znašal 16,3 milijona evrov. Uspešna je bila tudi celotna Skupina Cetis, v kateri je trenutno devet podjetij. JANJA INTIHAR Od leta 2018 je Cetis pro- dajo rešitev varnostnih ti- skovin na tujih trgih povečal za skoraj štirikrat. Lani je s povečanjem prihodkov pri obstoječih projektih in s pri- dobitvijo nekaj novih pro- jektov z izvozom ustvaril 49 milijonov evrov prometa, kar je 11 milijonov evrov več kot v letu 2022. Glavni izvozni trg ni bila več Afrika. Prehitela jo je Latinska Amerika, kjer je s prodajo ustvaril malo več kot 28 odstotkov vseh prihodkov. Na tretje mesto so se uvrstile države Evropske unije, delež prodaje na drugih trgih je bil približno 6-odstoten. Cetis je prisoten že v 33 državah. Lani je med drugim poslal potne liste v Nigerijo in Honduras, za mehiški po- tni list je izdelal biometrične ovitke ter nadaljeval dogo- vorjene projekte za Ekvador, Ekvatorialno Gvinejo, Burun- di, Niger, Liberijo, Gvinejo Bissau, Maldive, Gambijo. V Liberiji je uspešno začel projekt izdelave dovoljenj za delo tujcev, za Bosno in Her- cegovino je izdelal sistem za izdajo digitalnih tahografov. Razširili skupino IT- strokovnjakov »Ponosni smo na dolgoletno zaupanje naših strateških po- slovnih partnerjev, a tudi na pridobljeno zaupanje novih,« je v letnem poročilu zapisal dr. Peter Groznik, predsednik upravnega odbora Cetisa, in poudaril, da so v podjetju lani začeli postavljati novo platfor- mo eUprava, na kateri lahko vse vladne službe izmenju- jejo ključne civilne podatke in upravne postopke ter za- gotavljajo varno, pregledno, hitro in uporabniku prijazno upravljanje identitete. Razvijali so nove varnostne elemente ter oblikovali grafič- no podobo potnih listov, oseb- nih izkaznic in drugih varno- stnih dokumentov. Za domače in tuje kupce so razvijali nove in nadgrajevali obstoječe var- nostne dokumente. Zaradi naročil, ki jih imajo in ki jih pričakujejo na tem področju, so skupino svojih IT-strokov- njakov razširili. Prevzeli so 50-odstotni delež družbe So- tech, ki ima sedež v Celju, ena od njenih pomembnih dejav- nosti je izdelava programske opreme za zavarovalništvo. Več prihodkov, manj dobička Čeprav se je na domačem trgu in še zlasti na tujih trgih srečeval z mnogimi težavami, je Cetis lani povečal prihodke od prodaje. Znašali so 68,2 mi- lijona evrov, kar je 9 odstotkov več kot leta 2022. Ob koncu leta je imel 16,3 milijona evrov čistega dobička. Leta 2022 je čisti dobiček znašal 18,7 mi- lijona evrov, leto pred tem pa »le« 3,6 milijona evrov. Upravni odbor Cetisa bo svojim lastnikom na redni letni seji predlagal, naj bi- lančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 18,7 milijona evrov, ostane ne- razporejen. Tako kot matična družba je lani rast zabeležila tudi celo- tna Skupina Cetis, v kateri je devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže. Imela je malo več kot 125 milijonov evrov pri- hodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov več kot predlani. Leto je sklenila z 18,3 milijo- na evrov čistega dobička. Dr. Peter Groznik tudi lan- sko leto ocenjuje kot izjemno uspešno, saj je Cetisu, ki je v letu 2022 dosegel rekordno mejo 60 milijonov evrov pri- hodkov, lani to številko uspelo še preseči. Kot pravi, je razlog za dobro poslovanje pred- vsem, da je podjetju uspelo nekaj ključnih projektov po- večati, nepričakovano pa je dobilo tudi nekaj novih. Uspe- šno je bilo tudi zaradi naložb v razširitev strojne opreme, z optimizacijo poslovanja je po- večalo zmogljivost, kakovost in storilnost proizvodnje. Rast tudi v prihodnjih letih V Cetisu pravijo, da bodo v skladu s svojim strateškim načrtom poleg Slovenije in evropskih trgov ostali osre- dotočeni na trge Afrike, La- tinske Amerike, Bližnjega vzhoda in Azije. Tudi za leto 2024 so predvideli visoko za- sedenost vseh proizvodnih zmogljivosti. Zato bodo še naprej veliko vlagali v stroj- no in programsko opremo, čeprav so že v zadnjih desetih letih za naložbe namenili 43 milijonov evrov, od tega naj- več za nakup novih strojev. Ker pričakujejo rast tudi v prihodnjih letih, so na ob- močju svojega tovarniškega kompleksa v Celju začeli gra- diti novo proizvodno-poslov- Najprej izguba, nato dobiček Cetis v letu 2023: 68,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje 48,9 milijona evrov vrednost izvoza 16,3 milijona evrov čistega dobička 102.000 evrov bruto dodana vrednost na zaposlenega 272 redno zaposlenih Vir: Letno poročilo Cetis no stavbo, ki bo velika 9.200 kvadratnih metrov. Celoten projekt, ki vključuje tudi na- kup najsodobnejše strojne in programske opreme za izde- lavo in izdajo elektronskih potovalnih dokumentov, bo predvidoma končan v treh letih. Kot poudarjajo, bodo v novih poslovnih in proizvo- dnih prostorih velik pouda- rek namenili uporabnosti, energetski učinkovitosti in zmanjševanju obremenitve okolja. Ker želijo biti čim bolj trajnostno naravnani, so že lani na strehi poslovne stavbe zgradili sončno elektrarno, ki ima zmogljivost 1,4 megava- ta in je ena največjih v regiji. Z njo bodo zagotavljali do 20 odstotkov elektrike, ki jo potrebujejo pri svojem delo- vanju. Tako kot v Cinkarni Celje so se po revidiranju poslov- nih rezultatov za leto 2023 tudi v Uniorju spremenili podatki o čistem poslovnem izidu. V cinkarni so zaradi upoštevanja državne pomo- či za blaženje posledic ener- getske krize čisti dobiček s 5,5 milijona evrov zvišali na 12,6 milijona evrov, iz Uni- orja, kjer so marca zapisa- li, da so lani imeli 832 tisoč evrov izgube, zdaj poročajo o dobičku. Zreška družba je lani imela skromnih 227 tisoč evrov či- stega dobička, medtem ko je leta 2022 znašal 5 milijonov evrov in leta 2021 2,7 mili- jona evrov. Tako kot za čisti dobiček so se po revidiranju spremenili tudi podatki o pri- hodkih od prodaje. Od marca objavljenih so višji za 1,3 mi- lijona evrov in znašajo 205,9 milijona evrov. V primerjavi s predlani so bili višji za manj kot odstotek. Skupina Unior, v kateri je štirinajst podjetij, od tega jih je enajst v tujini, je po revidiranih podatkih lani ustvarila 294 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,9 milijona evrov čistega dobička. »Ponosni smo, da smo v letu 2023 uspeli vzpostaviti pogoje za zagon serijske proi- zvodnje odkovkov iz alumini- ja, za katere smo prejeli prva naročila. Dodano vrednost smo ustvarjali s pomočjo na- ložb v avtomatizacijo in robo- tizacijo ter z večanjem deleža končne obdelave odkovkov, v čemer tudi za naslednja leta prepoznavamo velik potencial za nadaljnjo rast,« je v letnem poročilu zapisal predsednik uprave Darko Hrastnik, ki bo na čelu Uni- orja le še ta mesec. Kot je že znano, bo vodenje družbe 1. junija prevzel 54-letni eko- nomist Robert Vuga iz Dola pri Ljubljani, ki je nazadnje vodil eno od petih dejavnosti nemške skupine Ego in je bil lani pol leta predsednik nad- zornega sveta Uniorja. V Uniorju letos načrtujejo 5-odstotno rast prihodkov in 3,4 milijona evrov čistega dobička. JI Skupino Cetis trenutno sestavlja devet družb doma in v tujini. Poleg matičnega podjetja ter Cetis Flexa in Cetis Grafa, ki so v Celju, je v Sloveniji v Cetisovi lasti še škofjeloška družba EGP, ki izdeluje potiskane kartonske embalaže. Cetis je tudi lastnik tretjine pod- jetja Zarja Elektronika in polovice podjetja Sotech. V tujini ima podjetja na Hrvaškem, v Gvineji Bissau, Liberiji in na Madagaskarju, ki pa nekaj zadnjih let miruje. Od lani je tudi solastnik podjetja na Filipinih. Odprli vrata novega skladišča Podjetje Hörmann Slovenija je po lanskih poplavah popolnoma obnovilo svoje prostore v Petrovčah. Pred dnevi je odprlo tudi novo skladiščno halo, ki jo je sicer začelo graditi že mesec dni pred poplavami, dokončalo pa konec lanskega leta. Trimilijonska naložba v prostorno skladišče po besedah direktorja Primoža Oseta omogoča boljšo logistiko ter celovitost storitev podjetja, ki se ukvarja s prodajo ter z dobavo in montažo vrat. Lanske avgustovske poplave so podjetju povzročile za skupno 2,2 milijona evrov škode. Uničenih je bilo 140 ton vrat v vrednosti 1,2 milijona evrov, za milijon evrov je bilo škode v 750 kvadratnih metrov velikih poslovnih prostorih, kjer dela 45 zaposlenih. Vzporedno z obnovitvenimi deli so gradili tudi novo, 3.000 kvadratnih metrov veliko regalno skladišče, ki so ga zdaj tudi uradno odprli. Kot je poudaril direktor podjetja Primož Oset, novo skladišče predstavlja ključno naložbo za rast podjetja. »S tem smo pridobili ogromno prostora. Boljši delovni pogoji so tudi za zaposlene,« je povedal. Slavnostnega odprtja nove skladiščne hale se je udeležil tudi lastnik nemškega koncerna Hörmann Christoph Hörmann, ki je poudaril, da je slovensko podjetje ne- pogrešljiv in pomemben del koncerna. Hörmann Slovenija je lani ustvaril več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, poleg sedeža v Petrovčah ima poslovni enoti v Mariboru in Ljubljani. SJ Novo skladiščno halo so dokončali že konec leta 2023, slavnostno so jo odprli minuli torek. (Foto: Andraž Purg) Foto: arhiv Cetisa Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 19, 9. maj 2024 GOSPODARSTVO Cetis lani okrepil izvoz Iz Celja v Honduras in tudi na Maldive Čeprav so v Cetisu pričakovali, da se bo v letu 2023 rast prodaje njihovih izdelkov in storitev na tujih tr- gih umirila, so ustvarili malo manj kot 49 milijonov evrov izvoza. V celotnih prihodkih od prodaje se je izvoz približal 72-odstotnemu deležu, kar je deset odstotnih točk več kot v letu 2022. Tudi sicer je eno vo- dilnih podjetij na področju rešitev varnostnih tiskovin lani poslovalo zelo dobro, saj je rekordne predlanske prihodke še povečalo. Nekoliko manj je bilo čistega dobička, ki je znašal 16,3 milijona evrov. Uspešna je bila tudi celotna Skupina Cetis, v kateri je trenutno devet podjetij. JANJA INTIHAR Od leta 2018 je Cetis pro- dajo rešitev varnostnih ti- skovin na tujih trgih povečal za skoraj štirikrat. Lani je s povečanjem prihodkov pri obstoječih projektih in s pri- dobitvijo nekaj novih pro- jektov z izvozom ustvaril 49 milijonov evrov prometa, kar je 11 milijonov evrov več kot v letu 2022. Glavni izvozni trg ni bila več Afrika. Prehitela jo je Latinska Amerika, kjer je s prodajo ustvaril malo več kot 28 odstotkov vseh prihodkov. Na tretje mesto so se uvrstile države Evropske unije, delež prodaje na drugih trgih je bil približno 6-odstoten. Cetis je prisoten že v 33 državah. Lani je med drugim poslal potne liste v Nigerijo in Honduras, za mehiški po- tni list je izdelal biometrične ovitke ter nadaljeval dogo- vorjene projekte za Ekvador, Ekvatorialno Gvinejo, Burun- di, Niger, Liberijo, Gvinejo Bissau, Maldive, Gambijo. V Liberiji je uspešno začel projekt izdelave dovoljenj za delo tujcev, za Bosno in Her- cegovino je izdelal sistem za izdajo digitalnih tahografov. Razširili skupino IT- strokovnjakov »Ponosni smo na dolgoletno zaupanje naših strateških po- slovnih partnerjev, a tudi na pridobljeno zaupanje novih,« je v letnem poročilu zapisal dr. Peter Groznik, predsednik upravnega odbora Cetisa, in poudaril, da so v podjetju lani začeli postavljati novo platfor- mo eUprava, na kateri lahko vse vladne službe izmenju- jejo ključne civilne podatke in upravne postopke ter za- gotavljajo varno, pregledno, hitro in uporabniku prijazno upravljanje identitete. Razvijali so nove varnostne elemente ter oblikovali grafič- no podobo potnih listov, oseb- nih izkaznic in drugih varno- stnih dokumentov. Za domače in tuje kupce so razvijali nove in nadgrajevali obstoječe var- nostne dokumente. Zaradi naročil, ki jih imajo in ki jih pričakujejo na tem področju, so skupino svojih IT-strokov- njakov razširili. Prevzeli so 50-odstotni delež družbe So- tech, ki ima sedež v Celju, ena od njenih pomembnih dejav- nosti je izdelava programske opreme za zavarovalništvo. Več prihodkov, manj dobička Čeprav se je na domačem trgu in še zlasti na tujih trgih srečeval z mnogimi težavami, je Cetis lani povečal prihodke od prodaje. Znašali so 68,2 mi- lijona evrov, kar je 9 odstotkov več kot leta 2022. Ob koncu leta je imel 16,3 milijona evrov čistega dobička. Leta 2022 je čisti dobiček znašal 18,7 mi- lijona evrov, leto pred tem pa »le« 3,6 milijona evrov. Upravni odbor Cetisa bo svojim lastnikom na redni letni seji predlagal, naj bi- lančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 18,7 milijona evrov, ostane ne- razporejen. Tako kot matična družba je lani rast zabeležila tudi celo- tna Skupina Cetis, v kateri je devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže. Imela je malo več kot 125 milijonov evrov pri- hodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov več kot predlani. Leto je sklenila z 18,3 milijo- na evrov čistega dobička. Dr. Peter Groznik tudi lan- sko leto ocenjuje kot izjemno uspešno, saj je Cetisu, ki je v letu 2022 dosegel rekordno mejo 60 milijonov evrov pri- hodkov, lani to številko uspelo še preseči. Kot pravi, je razlog za dobro poslovanje pred- vsem, da je podjetju uspelo nekaj ključnih projektov po- večati, nepričakovano pa je dobilo tudi nekaj novih. Uspe- šno je bilo tudi zaradi naložb v razširitev strojne opreme, z optimizacijo poslovanja je po- večalo zmogljivost, kakovost in storilnost proizvodnje. Rast tudi v prihodnjih letih V Cetisu pravijo, da bodo v skladu s svojim strateškim načrtom poleg Slovenije in evropskih trgov ostali osre- dotočeni na trge Afrike, La- tinske Amerike, Bližnjega vzhoda in Azije. Tudi za leto 2024 so predvideli visoko za- sedenost vseh proizvodnih zmogljivosti. Zato bodo še naprej veliko vlagali v stroj- no in programsko opremo, čeprav so že v zadnjih desetih letih za naložbe namenili 43 milijonov evrov, od tega naj- več za nakup novih strojev. Ker pričakujejo rast tudi v prihodnjih letih, so na ob- močju svojega tovarniškega kompleksa v Celju začeli gra- diti novo proizvodno-poslov- Najprej izguba, nato dobiček Cetis v letu 2023: 68,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje 48,9 milijona evrov vrednost izvoza 16,3 milijona evrov čistega dobička 102.000 evrov bruto dodana vrednost na zaposlenega 272 redno zaposlenih Vir: Letno poročilo Cetis no stavbo, ki bo velika 9.200 kvadratnih metrov. Celoten projekt, ki vključuje tudi na- kup najsodobnejše strojne in programske opreme za izde- lavo in izdajo elektronskih potovalnih dokumentov, bo predvidoma končan v treh letih. Kot poudarjajo, bodo v novih poslovnih in proizvo- dnih prostorih velik pouda- rek namenili uporabnosti, energetski učinkovitosti in zmanjševanju obremenitve okolja. Ker želijo biti čim bolj trajnostno naravnani, so že lani na strehi poslovne stavbe zgradili sončno elektrarno, ki ima zmogljivost 1,4 megava- ta in je ena največjih v regiji. Z njo bodo zagotavljali do 20 odstotkov elektrike, ki jo potrebujejo pri svojem delo- vanju. Tako kot v Cinkarni Celje so se po revidiranju poslov- nih rezultatov za leto 2023 tudi v Uniorju spremenili podatki o čistem poslovnem izidu. V cinkarni so zaradi upoštevanja državne pomo- či za blaženje posledic ener- getske krize čisti dobiček s 5,5 milijona evrov zvišali na 12,6 milijona evrov, iz Uni- orja, kjer so marca zapisa- li, da so lani imeli 832 tisoč evrov izgube, zdaj poročajo o dobičku. Zreška družba je lani imela skromnih 227 tisoč evrov či- stega dobička, medtem ko je leta 2022 znašal 5 milijonov evrov in leta 2021 2,7 mili- jona evrov. Tako kot za čisti dobiček so se po revidiranju spremenili tudi podatki o pri- hodkih od prodaje. Od marca objavljenih so višji za 1,3 mi- lijona evrov in znašajo 205,9 milijona evrov. V primerjavi s predlani so bili višji za manj kot odstotek. Skupina Unior, v kateri je štirinajst podjetij, od tega jih je enajst v tujini, je po revidiranih podatkih lani ustvarila 294 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,9 milijona evrov čistega dobička. »Ponosni smo, da smo v letu 2023 uspeli vzpostaviti pogoje za zagon serijske proi- zvodnje odkovkov iz alumini- ja, za katere smo prejeli prva naročila. Dodano vrednost smo ustvarjali s pomočjo na- ložb v avtomatizacijo in robo- tizacijo ter z večanjem deleža končne obdelave odkovkov, v čemer tudi za naslednja leta prepoznavamo velik potencial za nadaljnjo rast,« je v letnem poročilu zapisal predsednik uprave Darko Hrastnik, ki bo na čelu Uni- orja le še ta mesec. Kot je že znano, bo vodenje družbe 1. junija prevzel 54-letni eko- nomist Robert Vuga iz Dola pri Ljubljani, ki je nazadnje vodil eno od petih dejavnosti nemške skupine Ego in je bil lani pol leta predsednik nad- zornega sveta Uniorja. V Uniorju letos načrtujejo 5-odstotno rast prihodkov in 3,4 milijona evrov čistega dobička. JI Skupino Cetis trenutno sestavlja devet družb doma in v tujini. Poleg matičnega podjetja ter Cetis Flexa in Cetis Grafa, ki so v Celju, je v Sloveniji v Cetisovi lasti še škofjeloška družba EGP, ki izdeluje potiskane kartonske embalaže. Cetis je tudi lastnik tretjine pod- jetja Zarja Elektronika in polovice podjetja Sotech. V tujini ima podjetja na Hrvaškem, v Gvineji Bissau, Liberiji in na Madagaskarju, ki pa nekaj zadnjih let miruje. Od lani je tudi solastnik podjetja na Filipinih. Odprli vrata novega skladišča Podjetje Hörmann Slovenija je po lanskih poplavah popolnoma obnovilo svoje prostore v Petrovčah. Pred dnevi je odprlo tudi novo skladiščno halo, ki jo je sicer začelo graditi že mesec dni pred poplavami, dokončalo pa konec lanskega leta. Trimilijonska naložba v prostorno skladišče po besedah direktorja Primoža Oseta omogoča boljšo logistiko ter celovitost storitev podjetja, ki se ukvarja s prodajo ter z dobavo in montažo vrat. Lanske avgustovske poplave so podjetju povzročile za skupno 2,2 milijona evrov škode. Uničenih je bilo 140 ton vrat v vrednosti 1,2 milijona evrov, za milijon evrov je bilo škode v 750 kvadratnih metrov velikih poslovnih prostorih, kjer dela 45 zaposlenih. Vzporedno z obnovitvenimi deli so gradili tudi novo, 3.000 kvadratnih metrov veliko regalno skladišče, ki so ga zdaj tudi uradno odprli. Kot je poudaril direktor podjetja Primož Oset, novo skladišče predstavlja ključno naložbo za rast podjetja. »S tem smo pridobili ogromno prostora. Boljši delovni pogoji so tudi za zaposlene,« je povedal. Slavnostnega odprtja nove skladiščne hale se je udeležil tudi lastnik nemškega koncerna Hörmann Christoph Hörmann, ki je poudaril, da je slovensko podjetje ne- pogrešljiv in pomemben del koncerna. Hörmann Slovenija je lani ustvaril več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, poleg sedeža v Petrovčah ima poslovni enoti v Mariboru in Ljubljani. SJ Novo skladiščno halo so dokončali že konec leta 2023, slavnostno so jo odprli minuli torek. (Foto: Andraž Purg) Foto: arhiv Cetisa Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 19, 9. maj 2024 GOSPODARSTVO Gic Gradnje z enim končanim in enim začetim pro- jektom potrjujejo, da sodijo med najbolj napredna gradbena podjetja v Sloveniji. Jutri, v petek, bodo v industrijski coni Negonje odprle eno najbolj sodobnih betonarn pri nas, konec aprila so v Rogaški Slatini položile temeljni kamen za Mednarodni center traj- nostne gradnje. Gre za inovacijsko-razvojni labora- torij in demonstracijski center trajnostne gradnje, s katerim želijo prispevali h krepitvi celotne gradbene dejavnosti v Sloveniji in tudi širši regiji. JANJA INTIHAR Slatinski gradbinec postavil sodobno betonarno, kmalu odprtje centra trajnostne gradnje V Gic Gradnjah se je prihodnost že začela Betonarna v industrijski coni Negonje bo že četrta v lasti slatinskega gradbinca. Že dlje časa jih ima tudi v Polj- čanah, Podčetrtku in Rogaški Slatini. Nova betonarna je ena najbolj sodobnih in naprednih v Sloveniji. Tehnologija v njej je na izjemno visoki ravni, v veliko procesov bo vključena umetna inteligenca. Naložba je bila vredna pet milijonov evrov. Približno toliko denar- ja nameravajo Gic Gradnje še vložiti v razvoj industrij- ske cone, v kateri bo del na- menjen trgovinski ponudbi in del poslovnim vsebinam. Odprtje napovedujejo za pri- hodnje leto, ko naj bi končali tudi gradnjo Mednarodnega centra trajnostne gradnje. Tega Slovenija še nima Gic Gradnje se že zdaj uvrščajo ne le med najbolj uspešna, ampak tudi med najbolj napredna podjetja v gradbeni dejavnosti. Digita- lizacija, umetna inteligenca in trajnostna naravnanost za slatinskega gradbinca niso prihodnost, ampak se- danjost. Mednarodni center trajnostne gradnje, ki ga je v Rogaški Slatini začel graditi te dni in v katerega namerava iz vasi Sv. Florijan preseliti tudi svoj sedež, bo inovacij- sko-razvojni laboratorij in demonstracijski center traj- nostne gradnje, kakršnega Slovenija še nima. »Zelo sem ponosen, da gradimo skega podjetja Gic Gradnje in celotne Skupine Gic prevzel konec lanskega leta. Center bo omogočal pred- stavitve rezultatov in prime- rov dobre prakse digitalne preobrazbe in njenega vpli- va na novo gradbeno kulturo ter splošni razvoj gradbene panoge, napovedujejo v Gic Gradnjah. Deloval bo tudi kot promocijski center za delov- na mesta prihodnosti, ki te- meljijo na razvoju in inova- cijah, višji dodani vrednosti, krožnemu gospodarstvu in varovanju okolja. Velik negativni odtis gradbeništva V Gic Gradnjah so digitali- zacijo začeli uvajati že pred nekaj leti, ko je marsikatero podjetje, ne samo gradbeno, o tem šele razmišljalo. Samo lani so v uvajanje novih tehnologij vložili malo več kot 5 milijonov evrov. »Vlaganje v digitalizaci- jo se je izkazalo kot prednost v gradbeništvu v Sloveniji. Za- vedamo se tudi izjemnega po- mena trajnostne gradnje, ki ji bo namenjen naš mednarodni center,« pravi dr. Rok Cajzek in poudarja, da je negativni odtis gradbeništva v okolju izredno velik. »Gradbena dejavnost je odgovorna za več kot 30 od- stotkov svetovne porabe narav- nih virov in za četrtino nastalih trdnih odpadkov. Hkrati je ena največjih industrij, ki prispe- vajo k svetovnim izpustom. Po podatkih Svetovnega sveta za zelene stavbe gradnja in obratovanje stavb predstavlja- ta kar 36 odstotkov svetovne porabe energije in proizvedeta 39 odstotkov izpustov ogljiko- vega dioksida, povezanih z energijo. Mnoge zgradbe pri nas imajo še vedno velike to- plotne izgube, so energetsko neučinkovite in niso samo- zadostne,« navaja dr. Cajzek. Prav zato se bodo v Gic Gra- dnjah, poudarja, zavzemali za enotne smernice na področju trajnostne ali zelene gradnje, za višje standarde v dejavnosti in tudi na kadrovskem podro- čju ter za višjo stopnjo nujno potrebne digitalne preobrazbe v gradbeništvu. V Mednarodnem centru trajnostne gradnje, ki ga bo v Rogaški Slatini odprlo prihodnje leto, bo podjetje Gic Gradnje predstavilo gradbeništvo v drugačni luči. Center bo omogočal dostop do primerov dobrih praks, v njem bo mogoče dobiti vse pomembne in potrebne informacije za trajnostno gradnjo ter se seznaniti z najnovejšimi inovacijsko- -razvojnimi dosežki. Omogočal bo tudi prenos tehnologij in znanja na področjih trajnostne gradnje in inovativnih materialov. (Foto: arhiv Gic Gradenj) enega najbolj inovativnih in vizionarskih kompleksov v širši regiji,« pravi dr. Rok Cajzek, ki je vodenje družin- Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Nekateri stanovalci še vedno jezni Parkirišče v Gregorčičevi ulici še ne da miru Fibromialgija: ko bolečina ne mine DOBRNA –Društvo za medsebojno pomoč in podporo Fibromialgiki in prijatelji bo pripravilo 11. maja v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni dan odprtih vrat s strokovnim predavanjem. Gre za dogodek, s katerim bo društvo obeležilo tudi dan fi bromialgije in sindroma kronične utrujenosti, ki je 12. maja. Na Dobrni bodo predavali strokovnjaki s področja zdravstva, in sicer o uravnoteženi prehrani, pomenu telesne dejavnosti, urinski inkontinenci in zmožnosti za delo pri fi bromialgikih. Tema pogovora bo tudi psihoterapevtski pri- stop k fi bromialgiji. Fibromialgija je kronični bolečinski mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilne razpršene bolečine, ki jih spremljajo številne pridružene težave. Sindrom je uvrščen v skupino zu- najsklepnega revmatizma, a ne sodi med vnetne revmatične bolezni. Bolezen je zelo neprijetna, čeprav ni življenjsko nevar- na, ne povzroča navzven vidnih telesnih deformacij, kot je to možno pri nekaterih vnetnih revmatskih boleznih, kot je npr. revmatoidni artritis. V preteklosti so jo pogosto obravnavali kot duševno motnjo oziroma kot posebno obliko depresije, danes je znano, da gre za samostojni bolečinski sindrom, ki je v svetu zelo razširjen in prizadene ogromno ljudi. Toda osveščenost v zadnjih letih v Sloveniji niti med zdravniki ni bila na visoki ravni, zaenkrat sploh še ni zbranih natančnih podatkov, koliko ljudi pri nas trpi zaradi tovrstnih bolečin. Sindrom se lahko pojavi v vsakem starostnem obdobju, tudi pri otrocih, največkrat pa med 20. in 55. letom. To pomeni, da se bolezen pojavi v aktivnem obdobju življenja, pri čemer prizadene človeka tudi pri njegovem delu. Zaenkrat še ni znano, kaj je vzrok za nastanek bolezni, najpogosteje ga povezujejo s kroničnim stresom. Med simptomi fi bromialgije so globoke bolečine po telesu, utrujenost, težave s spanjem, glavoboli, okorelost, motnje zbranosti, občutljivost na mraz in vzdraženi trebušni organi. Pot do diagnoze je še vedno predolga tudi zato, ker mnogi zdravniki ne pomislijo že v začetku na fi bromialgijo, pri zdravljenju pa je pogosto nujno uživanje analgetikov in antidepresivov. Fibromialgiki pogosto potrebujejo tudi zdraviliško zdravljenje. Kot pravi Darja Brečko iz društva, naj bi bila vsaj v zadnjem letu osveščenost ljudi o opisanem sindromu v Sloveniji nekoliko višja. »Prav tako je nekoliko več razumevanja za fi bromialgike v zdravstvenih vodah, kjer smo bili v preteklih letih pogosto obrav- navani kot hipohondri. Danes je situacija nekoliko drugačna, tudi zdravniki imajo več znanja, a še vedno ne vsi.« SŠol V začetku leta smo pisali o jezi nekaterih stanovalcev v Gregorčičevi ulici v Celju, ki so opozorili na pomanjkanje parkirnih mest zanje ob gradnji in odprtju varovanih stanovanj v Vili Vodnikova ulica 14. Prihodnjim stanovalcem varovanih stanovanj bo namreč namenjenih 11 parkirnih mest. Jeza nekaterih stanovalcev še vedno ne poneha, pravijo, da so bili tudi na sestanku s pristojnimi v Mestni občini Celje in da se počutijo ogoljufane z obljubami. SIMONA ŠOLINIČ čimer bo izvajalec zadovoljil pričakovano kakovost in videz parkirišča,« so nam odgovorili v Mestni občini Celje. Pojasnjujejo še, da je bil zadnji sestanek s stanovalci opravljen v drugi polovici marca. »Na njem smo jim pojasnili razloge za umesti- tev rezerviranih parkirišč za stanovalce Vile Vodnikova 14. Dejstvo je namreč, da je zagotavljanje parkirišč pri varovanih stanovanjih nujen predpogoj za pridobitev upo- rabnega dovoljenja za stav- bo, zato teh parkirišč nismo mogli zagotoviti na drugem mestu. V Gregorčičevi ulici je sicer reden redarski nad- zor, pri čemer ugotavljamo, da je mešani sistem, ki smo ga uvedli (parkirišče je v do- poldanskih urah namenjeno mešani uporabi stanovalcev in obiskovalcev, v popoldan- skih urah pa ga pretežno uporabljajo le stanovalci, ker je obiskovalcev tem času v mestu manj), primeren za vse uporabnike. V času, ko stanovalci parkirišče najbolj potrebujejo za svoje potre- be (v popoldanskih urah in zvečer), je prostih parkirnih mest namreč dovolj,« zaklju- čujejo v Mestni občini Celje. Na novo urejeno parkirišče so morali izvajalci popravljati zaradi pomanjkljivosti, kar je še doda- tno razjezilo stanovalce. (Foto: bralec NT) Obnovljeni igrišči na Hudinji in v mestnem parku CELJE – Končani sta obnovi otroških oziroma športnih igrišč, in sicer v mestnem parku in na Hudinji. Projekta obnove sta vredna več kot sto tisoč evrov. Kot je znano, je lansko poletno neurje uničilo igrišče v parku pri Le- deni dvorani. »V sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice smo odpravili škodo po neurju in poplavah ter uredili okolico. V celoti smo odstranili z muljem poplavljen rečni prodec in po celotni površini igrišča nasuli novega. Kupili in namestili smo nova igrala,« so sporočili iz celjske občine. Vrednost teh del znaša malo več kot 80 tisočakov. Na Hudinji so obnovili igrišče pri tamkajšnji osnovni šoli. »Na igrišču smo sanirali razpoke, preplastili igralno površino, na novo zarisali označevalne črte za rokometno oziroma nogometno igrišče ter obnovili varovalno žično ograjo. Med poletnimi počitnicami bomo obnovili še tribune,« dodajajo v občini. Za obnovo tega igri- šča je občina odštela približno 29 tisoč evrov. Kot še poja- snjujejo, trenutno obnavljajo otroško igrišče v Brodarjevi ulici v mestni četrti Dolgo polje. Dela bodo samo pri tej obnovi vredna skoraj sto tisoč evrov, končana naj bi bila v drugi polovici junija. SŠol Igrišče v Mestnem parku Celje. (Foto: MOC) V občini so nam že febru- arja pojasnili, da so stano- valcem, ki imajo parkirno dovolilnico v Gregorčičevi ulici, omogočili, da lahko z njo parkirajo tudi na bližnjem parkirišču Spodnji grad, ki je od Gregorčičeve ulice oddalje- no približno 200 metrov. »Gre za ugodnost, ki je predvidena le za imetnike dovolilnic za to parkirišče, saj druge do- volilnice za prebivalce stare- ga mestnega jedra tovrstnih kombinacij ne omogočajo,« so takrat še dodali v občini. Nekateri stanovalci vztrajajo, da je parkirišče Spodnji grad čez dan prezasedeno. Ne najdejo skupnega jezika Stanovalci omenjajo, da so se z občino lani dogovarjali za zaprti tip parkirišča, ki bi bil namenjen samo stanovalcem Gregorčičeve ulice, a se to ni zgodilo. Ker lahko tam parki- rajo vsi, se počutijo v slabšem položaju. Moti jih tudi, ker naj bi se na parkiriščih zbira- le tudi sumljive osebe. Varo- vana stanovanja morajo imeti zagotovljena parkirišča, takšni so predpisi, občina pa je do preklica stanovalcem dovolila tudi parkiranje na omenjenih parkirnih mestih, kar sicer tistim, ki parkirajo v okviru modre cone, ni dovoljeno. Predstavniki občine so na zadnjem sestanku stanoval- cem tudi pojasnili, da ob v nekaterih urah na celotnem parkirišču dovolj prostih par- kirnih mest, vendar na tej točki več kot očitno skupne besede stanovalci in občina ne najdejo. Stanovalcem je preki- pelo pred dnevi, ko so opazili, da delavci nekatera parkirana mesta, ki so urejena na novo, spet prekopavajo. »Ta dela so namenjena odpravi pomanj- kljivosti, ki so se izkazale ob koncu gradnje parkirišča. Ve- čji del pomanjkljivosti je že bil odpravljen, nekaj dejavnosti pa bomo na parkirišču v pri- hodnjem mesecu še izvedli, s vrhunskaemobilnost.si Polni Hrani Upravlja Proizvaja Celovite energetske rešitve za vaš dom in podjetje 080 88 46 Untitled-1 2 26. 4. 24 14:25 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Nekateri stanovalci še vedno jezni Parkirišče v Gregorčičevi ulici še ne da miru Fibromialgija: ko bolečina ne mine DOBRNA –Društvo za medsebojno pomoč in podporo Fibromialgiki in prijatelji bo pripravilo 11. maja v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni dan odprtih vrat s strokovnim predavanjem. Gre za dogodek, s katerim bo društvo obeležilo tudi dan fi bromialgije in sindroma kronične utrujenosti, ki je 12. maja. Na Dobrni bodo predavali strokovnjaki s področja zdravstva, in sicer o uravnoteženi prehrani, pomenu telesne dejavnosti, urinski inkontinenci in zmožnosti za delo pri fi bromialgikih. Tema pogovora bo tudi psihoterapevtski pri- stop k fi bromialgiji. Fibromialgija je kronični bolečinski mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilne razpršene bolečine, ki jih spremljajo številne pridružene težave. Sindrom je uvrščen v skupino zu- najsklepnega revmatizma, a ne sodi med vnetne revmatične bolezni. Bolezen je zelo neprijetna, čeprav ni življenjsko nevar- na, ne povzroča navzven vidnih telesnih deformacij, kot je to možno pri nekaterih vnetnih revmatskih boleznih, kot je npr. revmatoidni artritis. V preteklosti so jo pogosto obravnavali kot duševno motnjo oziroma kot posebno obliko depresije, danes je znano, da gre za samostojni bolečinski sindrom, ki je v svetu zelo razširjen in prizadene ogromno ljudi. Toda osveščenost v zadnjih letih v Sloveniji niti med zdravniki ni bila na visoki ravni, zaenkrat sploh še ni zbranih natančnih podatkov, koliko ljudi pri nas trpi zaradi tovrstnih bolečin. Sindrom se lahko pojavi v vsakem starostnem obdobju, tudi pri otrocih, največkrat pa med 20. in 55. letom. To pomeni, da se bolezen pojavi v aktivnem obdobju življenja, pri čemer prizadene človeka tudi pri njegovem delu. Zaenkrat še ni znano, kaj je vzrok za nastanek bolezni, najpogosteje ga povezujejo s kroničnim stresom. Med simptomi fi bromialgije so globoke bolečine po telesu, utrujenost, težave s spanjem, glavoboli, okorelost, motnje zbranosti, občutljivost na mraz in vzdraženi trebušni organi. Pot do diagnoze je še vedno predolga tudi zato, ker mnogi zdravniki ne pomislijo že v začetku na fi bromialgijo, pri zdravljenju pa je pogosto nujno uživanje analgetikov in antidepresivov. Fibromialgiki pogosto potrebujejo tudi zdraviliško zdravljenje. Kot pravi Darja Brečko iz društva, naj bi bila vsaj v zadnjem letu osveščenost ljudi o opisanem sindromu v Sloveniji nekoliko višja. »Prav tako je nekoliko več razumevanja za fi bromialgike v zdravstvenih vodah, kjer smo bili v preteklih letih pogosto obrav- navani kot hipohondri. Danes je situacija nekoliko drugačna, tudi zdravniki imajo več znanja, a še vedno ne vsi.« SŠol V začetku leta smo pisali o jezi nekaterih stanovalcev v Gregorčičevi ulici v Celju, ki so opozorili na pomanjkanje parkirnih mest zanje ob gradnji in odprtju varovanih stanovanj v Vili Vodnikova ulica 14. Prihodnjim stanovalcem varovanih stanovanj bo namreč namenjenih 11 parkirnih mest. Jeza nekaterih stanovalcev še vedno ne poneha, pravijo, da so bili tudi na sestanku s pristojnimi v Mestni občini Celje in da se počutijo ogoljufane z obljubami. SIMONA ŠOLINIČ čimer bo izvajalec zadovoljil pričakovano kakovost in videz parkirišča,« so nam odgovorili v Mestni občini Celje. Pojasnjujejo še, da je bil zadnji sestanek s stanovalci opravljen v drugi polovici marca. »Na njem smo jim pojasnili razloge za umesti- tev rezerviranih parkirišč za stanovalce Vile Vodnikova 14. Dejstvo je namreč, da je zagotavljanje parkirišč pri varovanih stanovanjih nujen predpogoj za pridobitev upo- rabnega dovoljenja za stav- bo, zato teh parkirišč nismo mogli zagotoviti na drugem mestu. V Gregorčičevi ulici je sicer reden redarski nad- zor, pri čemer ugotavljamo, da je mešani sistem, ki smo ga uvedli (parkirišče je v do- poldanskih urah namenjeno mešani uporabi stanovalcev in obiskovalcev, v popoldan- skih urah pa ga pretežno uporabljajo le stanovalci, ker je obiskovalcev tem času v mestu manj), primeren za vse uporabnike. V času, ko stanovalci parkirišče najbolj potrebujejo za svoje potre- be (v popoldanskih urah in zvečer), je prostih parkirnih mest namreč dovolj,« zaklju- čujejo v Mestni občini Celje. Na novo urejeno parkirišče so morali izvajalci popravljati zaradi pomanjkljivosti, kar je še doda- tno razjezilo stanovalce. (Foto: bralec NT) Obnovljeni igrišči na Hudinji in v mestnem parku CELJE – Končani sta obnovi otroških oziroma športnih igrišč, in sicer v mestnem parku in na Hudinji. Projekta obnove sta vredna več kot sto tisoč evrov. Kot je znano, je lansko poletno neurje uničilo igrišče v parku pri Le- deni dvorani. »V sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice smo odpravili škodo po neurju in poplavah ter uredili okolico. V celoti smo odstranili z muljem poplavljen rečni prodec in po celotni površini igrišča nasuli novega. Kupili in namestili smo nova igrala,« so sporočili iz celjske občine. Vrednost teh del znaša malo več kot 80 tisočakov. Na Hudinji so obnovili igrišče pri tamkajšnji osnovni šoli. »Na igrišču smo sanirali razpoke, preplastili igralno površino, na novo zarisali označevalne črte za rokometno oziroma nogometno igrišče ter obnovili varovalno žično ograjo. Med poletnimi počitnicami bomo obnovili še tribune,« dodajajo v občini. Za obnovo tega igri- šča je občina odštela približno 29 tisoč evrov. Kot še poja- snjujejo, trenutno obnavljajo otroško igrišče v Brodarjevi ulici v mestni četrti Dolgo polje. Dela bodo samo pri tej obnovi vredna skoraj sto tisoč evrov, končana naj bi bila v drugi polovici junija. SŠol Igrišče v Mestnem parku Celje. (Foto: MOC) V občini so nam že febru- arja pojasnili, da so stano- valcem, ki imajo parkirno dovolilnico v Gregorčičevi ulici, omogočili, da lahko z njo parkirajo tudi na bližnjem parkirišču Spodnji grad, ki je od Gregorčičeve ulice oddalje- no približno 200 metrov. »Gre za ugodnost, ki je predvidena le za imetnike dovolilnic za to parkirišče, saj druge do- volilnice za prebivalce stare- ga mestnega jedra tovrstnih kombinacij ne omogočajo,« so takrat še dodali v občini. Nekateri stanovalci vztrajajo, da je parkirišče Spodnji grad čez dan prezasedeno. Ne najdejo skupnega jezika Stanovalci omenjajo, da so se z občino lani dogovarjali za zaprti tip parkirišča, ki bi bil namenjen samo stanovalcem Gregorčičeve ulice, a se to ni zgodilo. Ker lahko tam parki- rajo vsi, se počutijo v slabšem položaju. Moti jih tudi, ker naj bi se na parkiriščih zbira- le tudi sumljive osebe. Varo- vana stanovanja morajo imeti zagotovljena parkirišča, takšni so predpisi, občina pa je do preklica stanovalcem dovolila tudi parkiranje na omenjenih parkirnih mestih, kar sicer tistim, ki parkirajo v okviru modre cone, ni dovoljeno. Predstavniki občine so na zadnjem sestanku stanoval- cem tudi pojasnili, da ob v nekaterih urah na celotnem parkirišču dovolj prostih par- kirnih mest, vendar na tej točki več kot očitno skupne besede stanovalci in občina ne najdejo. Stanovalcem je preki- pelo pred dnevi, ko so opazili, da delavci nekatera parkirana mesta, ki so urejena na novo, spet prekopavajo. »Ta dela so namenjena odpravi pomanj- kljivosti, ki so se izkazale ob koncu gradnje parkirišča. Ve- čji del pomanjkljivosti je že bil odpravljen, nekaj dejavnosti pa bomo na parkirišču v pri- hodnjem mesecu še izvedli, s vrhunskaemobilnost.si Polni Hrani Upravlja Proizvaja Celovite energetske rešitve za vaš dom in podjetje 080 88 46 Untitled-1 2 26. 4. 24 14:25 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Festival Pivo in cvetje bo letos za dan daljši in bo trajal štiri dni. Takšna je bila namreč po navedbah organizatorjev želja obiskovalcev. Ti bodo lahko med 11. in 14. julijem med drugim na dveh odrih prisluh- nili osemnajstim koncertom priljubljenih glasbeni- kov različnih glasbenih zvrsti, si ogledali etnografski program in uživali v kreativni kulinariki. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prijateljstvo za boljšo mobilnost LAŠKO – Občina je pred petimi leti začela izvajati projekt Prijateljstvo, s ka- terim starejšim in gibalno oviranim z nizkimi prihod- ki omogoča večjo mobil- nost ter spodbuja aktivno življenje, vzpostavlja med- generacijsko sodelovanje, povezovanje in solidarnost. Doslej je veljalo, da se v pro- jekt lahko vključijo osebe s prihodkom, nižjim od 620 evrov, od 1. aprila pa ta cen- zus znaša 690 evrov. V Občini Laško so dolgo is- kali rešitev, kako bi pomagali tistim, ki potrebujejo prevoz za nujne opravke, bodisi za obisk zdravnika, trgovine, pokopališča, javnih ustanov in podobno. Ker je težko or- ganizirati javni prevoz za vse, so rešitev našli v sodelovanju s taksi službo, ki deluje v La- škem. Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, gibalno oviranim občankam in občanom, ki nimajo dru- gih možnosti prevoza in so od mestnega ali vaškega jedra oddaljeni več kot kilometer. V projekt se lahko vključijo ose- be z mesečnim prihodkom, nižjim od 690 evrov. Vsak po- sameznik lahko brezplačen prevoz koristi največ trikrat na mesec. Prevozi se izvajajo zgolj znotraj občine Laško, in sicer ob delavnikih med 7. in 16. uro, ob koncih tedna in praznikih pa ne. Vse prevoze je treba rezervirati najmanj tri dni prej na telefonski številki 051 30 50 20. Pred tem se mo- rajo vsi uporabniki registrirati v Občini Laško. Občina za projekt Prijatelj- stvo namenja približno 20 tisoč evrov na leto. BA Pred vrtcem modra cona DOBRNA – Občina je 1. maja na asfaltnem parkirišču pred Vrtcem Dobrna vzpo- stavila območje kratkotrajnega parkiranja oziroma modro cono. V modri coni je predvideno časovno omejeno parkiranje (do največ pol ure) vsak delovnik med 6. in 16. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih omejitve parkiranja ni, pravijo v občinski upravi. Parkirni prostori so označeni z modrimi talnimi označbami in s prometno signalizacijo ob dostopu na parkirišče. BA Ena od etnoloških prireditev, ki jo v Laškem tradicionalno pripravljajo v sklopu festivala Pivo in cvetje, je tudi Ohcet po stari šegi. Na prikazu se tudi dejansko poroči par, ki ga v Zvezi Možnar izberejo s pomočjo razpisa. Letos iščejo že 55. par, ki bi se želel poročiti po stari šegi. Prijave zbirajo do 25. maja. Izbor para bo opravil programski svet Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar. Ohcet bo v soboto, 13. julija, na občinskem dvorišču. zavedajo, da jih tudi letos čaka zahtevna izvedba dogodka. »Prevelika gneča v preteklih letih je zahtevala nadzor šte- vila obiskovalcev ter njihove varnosti. Uvedba vstopnine lani je prinesla veliko bolj ka- kovostno izkušnjo festivala ob najboljšem razmerju med kakovostjo in ceno,« je dejal. Tudi letos pričakujejo velik obisk, zato priporoča, da si obiskovalci vstopnice zagoto- vijo v predprodaji. Z nakupom katerekoli vstopnice obisko- valci pridobijo tudi pravico do brezplačne povratne vozovni- ce za prevoz z vlakom iz vse Slovenije. V Pivovarni Laško Union ponosno napovedujejo še ve- čji dogodek v letu 2025, ko bo znamka Laško praznovala spo- štljivih 200 let. »Za obletnico želimo pripraviti največji do- godek v zgodovini samostojne Slovenije. Tudi te priprave so že v polnem teku,« napoveduje Kramberger. Festival letos en dan daljši dodatna parkirišča v bližini fe- stivalskega prostora. Na voljo bo tudi festivalski kamp ob reki Savinji. »Lokalna kulina- rika in pivo s spremljevalnim in etnografskim programom ostajata stalnica in srce festi- vala, ki se bo končal z nedelj- sko povorko, krono festivala,« pravi Belejeva. Organizatorji 59. izvedbe najstarejšega glasbeno-etno- grafskega festivala napove- dujejo tudi, da bo Laško letos še bolj glasbeno obarvano, še večje družabno središče Slovenije in še bolj cvetlično mesto, kjer bodo slavili vrhu- nec poletja, zgodovino, tradi- cijo, etnologijo in seveda pivo. Dolgoletni glasbeni direktor festivala Pivo in cvetje Laško Urban Centa ob tem pou- darja: »Slovenska glasbena ustvarjalnost je primerljiva z uspehi naših športnikov tako po številčnosti kot po kakovo- sti. Slovenski glasbeniki zato tvorijo železno jedro našega festivala in jih postavljamo povsem enakovredno ob bok pogoje za njihov nastop, tako glede gostoljubnosti kot kako- vosti tehnične izpeljave, da bi lahko tudi sami čim bolj uži- vali v svojih nastopih. S tem obiskovalcem omogočimo najboljše koncertno dožive- tje.« Med drugim bodo nasto- pili Masayah, Mi2, Gibonni, Dejan Dogaja, Marko Vozelj in Mojstri, Til Čeh in Petelini, Dan D, Šank Rock, Simon Va- dnjal, Helena Blagne, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, Nina Pušlar, Hamo & Tribute 2 Love, DelaDap, Zvita feltna, Nika Zorjan ter Žan Serčič in Šakali. Tudi letos vstopnina Pri glavnem pokrovitelju fe- stivala Pivovarni Laško Uni- on si tudi letos po besedah direktorja festivala Urbana Krambergerja želijo odlično udeležbo, ki ustvarja dobro vzdušje, povezuje ljudi in krepi prijateljstva. Pri tem se Kot je zagotovila direktorica Stika Laško Tina Belej, bo me- sto Laško načrtovane štiri festi- valske dni tudi letos podredilo oziroma prilagodilo dogodku. Ob tem je dodala, da trajno- stni premiki festivala postajajo nova tradicija, s katero želijo še poudarjati trajnostno usmerje- nost destinacije. Varnost in va- ren prihod ostajata prioriteta, s tem namenom bodo tudi letos za promet zaprli mestno jedro in glavno cesto na odseku Ce- lje–Zidani Most ter s Sloven- Glasbeni izvajalci so minulo leto v Laško na 58. Festival Pivo in cvetje privabili nepregledne množice obiskovalcev. Za nepozaben koncert je poskrbela tudi skupina Šank Rock. Organizatorji tudi letos pričakujejo odlično udeležbo. (Foto: Mediaspeed) Organizatorji Piva in cvetja tudi letos napovedujejo pestro dogajanje, ki bo v znamenju trajnosti, kulinarike, vrhunskih koncertov, etnografskih prireditev in uličnega vrveža z laško godbo in mažoretami. (Foto: arhiv NT/Sherpa) svetovnim zvezdam. Vsem že- limo omogočiti kar najboljše skimi železnicami organizira- li dodatne prihode in jutranje odhode vlakov iz Laškega. Ob zapori cest bodo urejeni obvo- zi, prav tako bodo zagotovljena PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2024. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Informativni dan za vse programe bo v torek, 14. maja. Osrednja prireditev ob 17.00, Koncertna dvorana Glasbene šole Celje. vabi k VPISU za šolsko leto 2024/2025 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2019  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2019  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2018  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2016 – 2018 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2017 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2015 in starejši  Nadstandardni program JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.  Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE  Nadstandardni program BAS KITARA  Nadstandardna programa GLASBA+ in BALET+ 20 let in starejši LAŠKO – Organizatorji 59. Piva in cvetja obljubljajo vrhunski program Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Čigave salame so v finalu? BRASLOVČE – Tradicionalno ocenjevanje domačih suhih salam je bilo tudi letos v brunarici Turističnega društva Braslovče. Šest članov komisije pod vodstvom predse- dnika Janeza Šumaka je ocenilo 45 vzorcev salam. V skladu s pravilnikom o ocenjevanju Zveze društev salamarjev Slovenije, katere član je tudi braslovško turistično društvo, so bili še posebej pozorni na videz salame, vonj, teksturo, barvo in okus. Najbolj so jih prepričale salame Kmetije Laznik iz Miklavža pri Taboru (53 točk), Martina Završnika iz Letuša (52,5 točke), Antona Brunška iz Andraža nad Polzelo (51,5 točke), Vide Gubenšek s Polzele (50,6 točke) in Mateja Mandelca z Go- milskega (50 točk). Prvih pet vzorcev salam se je uvrstilo v fi nale slovenskih salamijad, ki bo v soboto, 11. maja, v dvorcu Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah. Turistično društvo Braslovče je dan po ocenjevanju pripravilo osrednjo prireditev v domačem domu kulture. Občinstvo sta v uvodu pozdravila predsednik društva Braslovče Branko Ribizel in podžupan Občine Braslovče Primož Brinovec. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačne pokušine salam, manjkalo ni niti drugih okrepčil. Ob razglasitvi rezul- tatov so vsi sodelujoči prejeli priznanja, lastniki desetih najbolje ocenjenih salam praktične nagrade, prvi trije lesene pokale in zmagovalec prehodni pokal. V okviru prireditve so obiskovalci ugibali tudi težo salame velikanke, ki so ji rekli »de- belinka«. Tehtala je 3.784 gramov. Težo je najbližje uganila Marjana Završnik iz Letuša. ŠO Mineva 80 let ANDRAŽ NAD POLZELO – Ob 80-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 se bodo v soboto, 11. maja, ob 15. uri v Andražu nad Polzelo poklonili srčnosti in junaštvu ameriških letalcev, ki gradi močno vez in ohranja slovensko-ameriško prijatelj- stvo. Gostji prireditve bosta predsednica države Nataša Pirc Musar in veleposlanica ZDA v Sloveniji Jamie L. Har- pootlian. Spominska plošča v Andražu nad Polzelo je bila odkrita 14. marca 2014, in sicer ob sedem- deseti obletnici dogodka, ki se je zgodil v neposredni bližini. Posvečena je posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je str- moglavil ob vznožju Gore Oljke 19. marca 1944. Na krovu je bilo deset članov posadke, starih od 21 do 25 let. Osem jih je umrlo. Pokopani so bili na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Dva sta strmoglavljenje preživela. Ime- na vseh umrlih članov posadke so vklesana na spominski plo- šči pri pokopališču v Andražu nad Polzelo. Ob tej priložnosti poudarja- mo, da umrli letalci na tamkaj- šnjem pokopališču niso več po- kopani, kot je bilo sicer netočno navedeno v prispevku Žalostna usoda mladih vojakov utrdila vezi med Slovenijo in ZDA, ki je bil objavljen v Novem tedniku 25. aprila. Za napako se opra- vičujemo. Šest padlih letalcev s tega letala je zdaj pokopanih v ZDA, dva pa na ameriškem vojaškem pokopališču blizu Firenc. ŠO V čast zavetnika sv. Florjana POLZELA – Prvo majsko nedeljo so se gasilci Gasilskega poveljstva občine Polzela tradicionalno udeležili maše v počastitev svojega zavetnika, sv. Florjana, ki praznuje 4. maja. Tokrat je bila maša v cerkvici sv. Florjana v Šeneku. Več kot 70 gasilk in gasilcev, od najmlajših do najstarejših, iz prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Andraž nad Polzelo, Polzela ter Ločica ob Savinji je v ešalonu, ki mu je poveljeval Lado Košec, prikorakalo do cerkvice sv. Florjana, kjer jih je sprejel domači župnik Urban Lesjak. Gasilci so se z mašo zahvalili sv. Florjanu, ker jih varuje takrat, ko oni varujejo druge, in se mu priporočili. Florjanovo mašo je obogatil s petjem cerkveni pevski zbor Župnije Andraž nad Polzelo. Zbrane je ob koncu maše pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je v svojem go- voru poudaril, da gasilska dejavnost ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje. Zbranim gasilcem se je zahvalil za njihovo požrtvo- valno dejavnost, drugim prisotnim pa, ker podpirajo in cenijo njihovo delo. S priložnostnim darilom se je zahvalil tudi likovnemu umetniku Petru Bizjaku, ki je novo oltarno sliko sv. Florjana dobrodušno podaril. ŠO V Strugah v občini Luče je po besedah tamkajšnjega župana Klavdija Strmčnika ena največjih trenutnih težav plaz, ki se je sprožil po vodni ujmi. Ta sicer trenutno ne ogroža domov, vse pa se lahko hitro spre- meni ob močnem deževju. ŠPELA OŽIR Klavdij Strmčnik je pojasnil, da bodo morali plaz sanirati. V kakšnem obsegu in kako, zaen- krat še ni znano. Občina Luče je zato že novem- bra naročila geološke raziskave na plazovitem LUČE – Večina krajanov Strug ne želi zapustiti domov Največ skrbi zaradi plazu? Največ skrbi zaradi plazu? Največ skrbi zaradi plazu? Najboljši izdelovalci salam na zaključni prireditvi (Foto: arhiv TD Braslovče) »Poročilo o obsegu plazu oz. materiala, ki lahko zdrsne v Savinjo, pričakujemo v kratkem. Šele nato se bo vedelo, ali in kako je mogoče ukrepati.« območju, te naj bi bile končane do konca januar- ja, a še vedno niso. »Gre zelo počasi, seveda pa si želimo, da bi rezultate dobili čim prej. Trenutno na plazu delajo četrto ali peto vrtino. Poročilo o obsegu plazu oz. materiala, ki lahko zdrsne v Savinjo, pričakujemo v kratkem. Šele nato se bo vedelo, ali in kako je mogoče ukrepati.« Čakajo na končno oceno V Strugah sicer 24 od 38 krajanov ne želi zapustiti domov, ki jih je močno poškodova- la lanska avgustovska ujma. Glede preselitev največjo težavo predstavlja za zdaj še neznana ocena vrednosti objektov. Kot je za STA povedal krajan Paul Orešnik, krajani po že opravljenih cenitvah čakajo na končno oceno, ki bo znana predvidoma v drugi polovici maja. Eden od primerov kaže, da aprilski vladni sklep o odstranitvi objektov odobrava hišo, delavnice in dodatne zemlje pa ne, je nedavno za Delo po- vedal krajan Božo Robnik. Zbrane je ob koncu maše pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik. (Foto: TT) Prizor iz lanske jeseni (Foto: FB Spodnje Struge) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Nov otočni peron z nadstrešnico ter urbano in in- formacijsko opremo, obnovljeni postajni tiri in nov podhod za pešce in kolesarje. To je nekaj bistvenih izboljšav, zaradi katerih obnovljena šentjurska žele- zniška postaja omogoča varnejši in bolj prijeten dostop potnikom, ki se odločijo za potovanje z vlakom. Šele ko bo končan celoten sklop obnovitvenih del na žele- zniški infrastrukturi po vsej državi, lahko ljudje pri- čakujejo tudi krajše potovalne čase. Želja pristojnega ministrstva je, da bi vlak med Mariborom in Ljubljano potnike pripeljal v 55 minutah. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Obnovljeno železniško postajo predali namenu Z vlakom varneje, ne pa (še) hitreje Ministrica za infrastruk- turo mag. Alenka Bratušek je prepričana, da je obnova šentjurske železniške posta- je, ki sodi v sklop projekta uvedbe daljinskega vodene- ga železniškega prometa, nov korak k vzpostavljanju pogojev za bolj kakovosten in konkurenčen javni pro- met. Izvedena dela, vredna 8,6 milijona evrov, po nje- nem prepričanju prispevajo k večji varnosti in boljši upo- rabnosti postaje. »Ta vlada pospešeno vlaga v posodo- bitev železniškega omrežja, ki smo jo predolgo puščali ob strani.« Kdaj se bodo ljudje med obnovljenimi železniškimi postajami vozili hitreje? Mini- strica je dejala, da se tega ne da storiti čez noč. »Čez nekaj let, ko bodo največje obnove končane, bo vožnja z vlakom hitrejša in bolj točna«. Dodala je, da so ponekod železniške proge še zelo stare. Priprava projektov obnove je dolgotraj- na, a zastavljena dolgoročno. Država želi do konca leta 2027 obnoviti več postaj na odsekih od Ljubljane do Zidanega Mo- sta ter od Zidanega Mosta do Maribora. To naj bi omogo- čilo, da bi razdaljo med Ma- riborom in prestolnico vlaki premagovali v 55 minutah. Po besedah Bratuškove bo direkcija za infrastrukturo v kratkem predstavila še držav- ne prostorske načrte, ki bodo podlaga za nadaljnji razvoj železniške infrastrukture. Pohvale za postajo, prošnje za cesto Direkcija za infrastruktu- ro je za obnovo šentjurske železniške postaje pridobila evropsko sofi nanciranje v sklopu Instrumenta za pove- zovanje Evrope. Predstavnica Evropske komisije Barbara Jermol Marcinčák je pove- dala, da je komisija obnovo podprla, saj je slednja prispe- vala k odpravi ozkih grl gle- de povezljivosti železniškega sistema, ki bo vlakom omo- gočala varnejšo in hitrejšo vožnjo. Dodala je, da so za Evropsko komisijo vlaganja v železniško infrastrukturo eden od najpomembnejših ukrepov zelenega prehoda za našo državo. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je prepričan, da je obnovljena železniška po- staja z urejenim parkiriščem pomembna pridobitev za več kot 20 tisoč občanov. »Ureje- nost je pomembna tudi zato, ker je v bližini speljana ko- lesarska povezava, ki bo vo- dila iz Celja in Štor ter se bo iz Šentjurja nadaljevala proti Grobelnemu.« V občini so sicer štiri železniške postaje, pred leti sta že bili obnovlje- ni postaji v Dolgi Gori in na Grobelnem, kmalu bo konča- na obnova postaje na Ponikvi. Je pa po besedah šentjurskega župana še en nujno potreben infrastrukturni projekt gra- dnja navezovalne ceste Dra- mlje–Šentjur. Omenjena cesta bo po besedah župana sredi- šče Šentjurja razbremenila gneče, hkrati bo omogočila boljšo povezavo za celotno Obsotelje in Kozjansko ter približno 80 tisoč tamkajšnjih prebivalcev. Foto: TS Prizidek že rase ROGATEC – Občina gradi prizidek h gasilskemu domu Prostovoljnega gasilskega društva Donačka Gora. Gasilci so zadnja leta v gasilskem domu čutili prostorsko stisko. V prizidku bodo nova garaža za gasilska vozila in dodatni prostori za pisarno, župan Martin Mikolič je kot pomembno pridobitev omenil še povečanje večnamenskih prostorov. Slednji so doslej sprejeli približno 60 ljudi, po končani gradnji bodo na voljo za približno sto ljudi. Nalož- ba, za katero občina denar namenja iz proračuna, je vre- dna približno 200 tisoč evrov. Po končani gradnji bo treba urediti še okolico, za kar bodo potrebna dodatna sredstva. TS V Rogaški Slatini menijo, da sodelovanje pri dirki Po Sloveniji pri- speva k večji prepoznavnosti turistične destinacije in tamkajšnjih gospodarskih družb. (Foto: arhiv občine) Veselijo se kolesarske elite ROGAŠKA SLATINA – Občina bo 13. junija gostila cilj druge etape 30. dirke Po Sloveniji. Občinstvo bo lahko prihod vrhunskih kolesarjev okoli 15. ure spre- mljalo na Celjski cesti, nasproti železniške postaje. Občina pri omenjeni dirki sodeluje že desetič, od tega je gostila štiri starte, v zadnjem času gosti cilj ene od etap, kar je po besedah župana mag. Branka Kidriča še večji organizacijski zalogaj. »V našem primeru ni treba varovati le prihoda kolesarjev v cilj, ampak poskrbimo še za varovanje na 12-kilometrskem odseku, saj kolesarji naredijo dodaten krog po občini. Pri tem sodeluje več kot sto prostovoljcev, med drugim članov prostovoljnih gasilskih društev, članov Združenja šoferjev in avtome- hanikov ter drugih sodelujočih.« Kidrič je dejal, da priprave na ta elitni kolesarski do- godek trajajo že od začetka letošnjega leta. Sodelovanje ima po njegovih besedah dober vpliv za širjenje pre- poznavnosti o Rogaški Slatini. »Prenos dirke si je lani ogledalo več kot deset milijonov gledalcev iz več kot sto držav. Nekaj podobnega pričakujemo tudi letos.« Dirka je pomembna tudi za promocijo gospodarstvenikov iz Rogaške Slatine. Slednji so ponovno pristopili kot spon- zorji, pogodbe o sodelovanju so minuli torek podpisali v Aninem dvoru. Mineralna kolesarska pot Rogaška Slatina je s svojim razvejanim kolesarskim omrežjem zanimiva tudi za rekreativne kolesarje. Obči- na je lani dogradila dva kilometra daljinskih kolesarskih povezav na odseku Brezje–Zgornji Gabrnik. Želi si, da bi država letos končala gradnjo svojega dela daljinskih kolesarskih povezav, ki bodo povezovale kraje Tekačevo, Podplat in Brezje v dolžini 3,5 kilometra. Ker želi občina ljubitelje poganjanja pedal še bolj nav- dušiti za kolesarjenje po tamkajšnjih krajih, bo zanje uredila 30 kilometrov dolgo Mineralno kolesarsko pot. Izhodišče bo pri Razglednem stolpu Kristal, kjer je na voljo možnost izposoje koles. Pot bo vodila do Bobro- vega centra, nato proti Tekačevemu, Podplatu, Brezju in spet v središče mesta. Med drugim bodo kolesarji peljali skozi Zgornji Gabernik in Kostrivnico, kjer so izviri mineralne vode Donat Mg in Tempel. TS Med obnovo je postaja ves čas delovala, promet ni bil ustavljen. Z leve: predstavnica Evropske komisije Barbara Jermol Marcinčák, šen- tjurski župan Marko Diaci, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in poslanka DZ Janja Sluga. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Čigave salame so v finalu? BRASLOVČE – Tradicionalno ocenjevanje domačih suhih salam je bilo tudi letos v brunarici Turističnega društva Braslovče. Šest članov komisije pod vodstvom predse- dnika Janeza Šumaka je ocenilo 45 vzorcev salam. V skladu s pravilnikom o ocenjevanju Zveze društev salamarjev Slovenije, katere član je tudi braslovško turistično društvo, so bili še posebej pozorni na videz salame, vonj, teksturo, barvo in okus. Najbolj so jih prepričale salame Kmetije Laznik iz Miklavža pri Taboru (53 točk), Martina Završnika iz Letuša (52,5 točke), Antona Brunška iz Andraža nad Polzelo (51,5 točke), Vide Gubenšek s Polzele (50,6 točke) in Mateja Mandelca z Go- milskega (50 točk). Prvih pet vzorcev salam se je uvrstilo v fi nale slovenskih salamijad, ki bo v soboto, 11. maja, v dvorcu Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah. Turistično društvo Braslovče je dan po ocenjevanju pripravilo osrednjo prireditev v domačem domu kulture. Občinstvo sta v uvodu pozdravila predsednik društva Braslovče Branko Ribizel in podžupan Občine Braslovče Primož Brinovec. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačne pokušine salam, manjkalo ni niti drugih okrepčil. Ob razglasitvi rezul- tatov so vsi sodelujoči prejeli priznanja, lastniki desetih najbolje ocenjenih salam praktične nagrade, prvi trije lesene pokale in zmagovalec prehodni pokal. V okviru prireditve so obiskovalci ugibali tudi težo salame velikanke, ki so ji rekli »de- belinka«. Tehtala je 3.784 gramov. Težo je najbližje uganila Marjana Završnik iz Letuša. ŠO Mineva 80 let ANDRAŽ NAD POLZELO – Ob 80-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 se bodo v soboto, 11. maja, ob 15. uri v Andražu nad Polzelo poklonili srčnosti in junaštvu ameriških letalcev, ki gradi močno vez in ohranja slovensko-ameriško prijatelj- stvo. Gostji prireditve bosta predsednica države Nataša Pirc Musar in veleposlanica ZDA v Sloveniji Jamie L. Har- pootlian. Spominska plošča v Andražu nad Polzelo je bila odkrita 14. marca 2014, in sicer ob sedem- deseti obletnici dogodka, ki se je zgodil v neposredni bližini. Posvečena je posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je str- moglavil ob vznožju Gore Oljke 19. marca 1944. Na krovu je bilo deset članov posadke, starih od 21 do 25 let. Osem jih je umrlo. Pokopani so bili na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Dva sta strmoglavljenje preživela. Ime- na vseh umrlih članov posadke so vklesana na spominski plo- šči pri pokopališču v Andražu nad Polzelo. Ob tej priložnosti poudarja- mo, da umrli letalci na tamkaj- šnjem pokopališču niso več po- kopani, kot je bilo sicer netočno navedeno v prispevku Žalostna usoda mladih vojakov utrdila vezi med Slovenijo in ZDA, ki je bil objavljen v Novem tedniku 25. aprila. Za napako se opra- vičujemo. Šest padlih letalcev s tega letala je zdaj pokopanih v ZDA, dva pa na ameriškem vojaškem pokopališču blizu Firenc. ŠO V čast zavetnika sv. Florjana POLZELA – Prvo majsko nedeljo so se gasilci Gasilskega poveljstva občine Polzela tradicionalno udeležili maše v počastitev svojega zavetnika, sv. Florjana, ki praznuje 4. maja. Tokrat je bila maša v cerkvici sv. Florjana v Šeneku. Več kot 70 gasilk in gasilcev, od najmlajših do najstarejših, iz prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Andraž nad Polzelo, Polzela ter Ločica ob Savinji je v ešalonu, ki mu je poveljeval Lado Košec, prikorakalo do cerkvice sv. Florjana, kjer jih je sprejel domači župnik Urban Lesjak. Gasilci so se z mašo zahvalili sv. Florjanu, ker jih varuje takrat, ko oni varujejo druge, in se mu priporočili. Florjanovo mašo je obogatil s petjem cerkveni pevski zbor Župnije Andraž nad Polzelo. Zbrane je ob koncu maše pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je v svojem go- voru poudaril, da gasilska dejavnost ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje. Zbranim gasilcem se je zahvalil za njihovo požrtvo- valno dejavnost, drugim prisotnim pa, ker podpirajo in cenijo njihovo delo. S priložnostnim darilom se je zahvalil tudi likovnemu umetniku Petru Bizjaku, ki je novo oltarno sliko sv. Florjana dobrodušno podaril. ŠO V Strugah v občini Luče je po besedah tamkajšnjega župana Klavdija Strmčnika ena največjih trenutnih težav plaz, ki se je sprožil po vodni ujmi. Ta sicer trenutno ne ogroža domov, vse pa se lahko hitro spre- meni ob močnem deževju. ŠPELA OŽIR Klavdij Strmčnik je pojasnil, da bodo morali plaz sanirati. V kakšnem obsegu in kako, zaen- krat še ni znano. Občina Luče je zato že novem- bra naročila geološke raziskave na plazovitem LUČE – Večina krajanov Strug ne želi zapustiti domov Največ skrbi zaradi plazu? Največ skrbi zaradi plazu? Največ skrbi zaradi plazu? Najboljši izdelovalci salam na zaključni prireditvi (Foto: arhiv TD Braslovče) »Poročilo o obsegu plazu oz. materiala, ki lahko zdrsne v Savinjo, pričakujemo v kratkem. Šele nato se bo vedelo, ali in kako je mogoče ukrepati.« območju, te naj bi bile končane do konca januar- ja, a še vedno niso. »Gre zelo počasi, seveda pa si želimo, da bi rezultate dobili čim prej. Trenutno na plazu delajo četrto ali peto vrtino. Poročilo o obsegu plazu oz. materiala, ki lahko zdrsne v Savinjo, pričakujemo v kratkem. Šele nato se bo vedelo, ali in kako je mogoče ukrepati.« Čakajo na končno oceno V Strugah sicer 24 od 38 krajanov ne želi zapustiti domov, ki jih je močno poškodova- la lanska avgustovska ujma. Glede preselitev največjo težavo predstavlja za zdaj še neznana ocena vrednosti objektov. Kot je za STA povedal krajan Paul Orešnik, krajani po že opravljenih cenitvah čakajo na končno oceno, ki bo znana predvidoma v drugi polovici maja. Eden od primerov kaže, da aprilski vladni sklep o odstranitvi objektov odobrava hišo, delavnice in dodatne zemlje pa ne, je nedavno za Delo po- vedal krajan Božo Robnik. Zbrane je ob koncu maše pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik. (Foto: TT) Prizor iz lanske jeseni (Foto: FB Spodnje Struge) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Nov otočni peron z nadstrešnico ter urbano in in- formacijsko opremo, obnovljeni postajni tiri in nov podhod za pešce in kolesarje. To je nekaj bistvenih izboljšav, zaradi katerih obnovljena šentjurska žele- zniška postaja omogoča varnejši in bolj prijeten dostop potnikom, ki se odločijo za potovanje z vlakom. Šele ko bo končan celoten sklop obnovitvenih del na žele- zniški infrastrukturi po vsej državi, lahko ljudje pri- čakujejo tudi krajše potovalne čase. Želja pristojnega ministrstva je, da bi vlak med Mariborom in Ljubljano potnike pripeljal v 55 minutah. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Obnovljeno železniško postajo predali namenu Z vlakom varneje, ne pa (še) hitreje Ministrica za infrastruk- turo mag. Alenka Bratušek je prepričana, da je obnova šentjurske železniške posta- je, ki sodi v sklop projekta uvedbe daljinskega vodene- ga železniškega prometa, nov korak k vzpostavljanju pogojev za bolj kakovosten in konkurenčen javni pro- met. Izvedena dela, vredna 8,6 milijona evrov, po nje- nem prepričanju prispevajo k večji varnosti in boljši upo- rabnosti postaje. »Ta vlada pospešeno vlaga v posodo- bitev železniškega omrežja, ki smo jo predolgo puščali ob strani.« Kdaj se bodo ljudje med obnovljenimi železniškimi postajami vozili hitreje? Mini- strica je dejala, da se tega ne da storiti čez noč. »Čez nekaj let, ko bodo največje obnove končane, bo vožnja z vlakom hitrejša in bolj točna«. Dodala je, da so ponekod železniške proge še zelo stare. Priprava projektov obnove je dolgotraj- na, a zastavljena dolgoročno. Država želi do konca leta 2027 obnoviti več postaj na odsekih od Ljubljane do Zidanega Mo- sta ter od Zidanega Mosta do Maribora. To naj bi omogo- čilo, da bi razdaljo med Ma- riborom in prestolnico vlaki premagovali v 55 minutah. Po besedah Bratuškove bo direkcija za infrastrukturo v kratkem predstavila še držav- ne prostorske načrte, ki bodo podlaga za nadaljnji razvoj železniške infrastrukture. Pohvale za postajo, prošnje za cesto Direkcija za infrastruktu- ro je za obnovo šentjurske železniške postaje pridobila evropsko sofi nanciranje v sklopu Instrumenta za pove- zovanje Evrope. Predstavnica Evropske komisije Barbara Jermol Marcinčák je pove- dala, da je komisija obnovo podprla, saj je slednja prispe- vala k odpravi ozkih grl gle- de povezljivosti železniškega sistema, ki bo vlakom omo- gočala varnejšo in hitrejšo vožnjo. Dodala je, da so za Evropsko komisijo vlaganja v železniško infrastrukturo eden od najpomembnejših ukrepov zelenega prehoda za našo državo. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je prepričan, da je obnovljena železniška po- staja z urejenim parkiriščem pomembna pridobitev za več kot 20 tisoč občanov. »Ureje- nost je pomembna tudi zato, ker je v bližini speljana ko- lesarska povezava, ki bo vo- dila iz Celja in Štor ter se bo iz Šentjurja nadaljevala proti Grobelnemu.« V občini so sicer štiri železniške postaje, pred leti sta že bili obnovlje- ni postaji v Dolgi Gori in na Grobelnem, kmalu bo konča- na obnova postaje na Ponikvi. Je pa po besedah šentjurskega župana še en nujno potreben infrastrukturni projekt gra- dnja navezovalne ceste Dra- mlje–Šentjur. Omenjena cesta bo po besedah župana sredi- šče Šentjurja razbremenila gneče, hkrati bo omogočila boljšo povezavo za celotno Obsotelje in Kozjansko ter približno 80 tisoč tamkajšnjih prebivalcev. Foto: TS Prizidek že rase ROGATEC – Občina gradi prizidek h gasilskemu domu Prostovoljnega gasilskega društva Donačka Gora. Gasilci so zadnja leta v gasilskem domu čutili prostorsko stisko. V prizidku bodo nova garaža za gasilska vozila in dodatni prostori za pisarno, župan Martin Mikolič je kot pomembno pridobitev omenil še povečanje večnamenskih prostorov. Slednji so doslej sprejeli približno 60 ljudi, po končani gradnji bodo na voljo za približno sto ljudi. Nalož- ba, za katero občina denar namenja iz proračuna, je vre- dna približno 200 tisoč evrov. Po končani gradnji bo treba urediti še okolico, za kar bodo potrebna dodatna sredstva. TS V Rogaški Slatini menijo, da sodelovanje pri dirki Po Sloveniji pri- speva k večji prepoznavnosti turistične destinacije in tamkajšnjih gospodarskih družb. (Foto: arhiv občine) Veselijo se kolesarske elite ROGAŠKA SLATINA – Občina bo 13. junija gostila cilj druge etape 30. dirke Po Sloveniji. Občinstvo bo lahko prihod vrhunskih kolesarjev okoli 15. ure spre- mljalo na Celjski cesti, nasproti železniške postaje. Občina pri omenjeni dirki sodeluje že desetič, od tega je gostila štiri starte, v zadnjem času gosti cilj ene od etap, kar je po besedah župana mag. Branka Kidriča še večji organizacijski zalogaj. »V našem primeru ni treba varovati le prihoda kolesarjev v cilj, ampak poskrbimo še za varovanje na 12-kilometrskem odseku, saj kolesarji naredijo dodaten krog po občini. Pri tem sodeluje več kot sto prostovoljcev, med drugim članov prostovoljnih gasilskih društev, članov Združenja šoferjev in avtome- hanikov ter drugih sodelujočih.« Kidrič je dejal, da priprave na ta elitni kolesarski do- godek trajajo že od začetka letošnjega leta. Sodelovanje ima po njegovih besedah dober vpliv za širjenje pre- poznavnosti o Rogaški Slatini. »Prenos dirke si je lani ogledalo več kot deset milijonov gledalcev iz več kot sto držav. Nekaj podobnega pričakujemo tudi letos.« Dirka je pomembna tudi za promocijo gospodarstvenikov iz Rogaške Slatine. Slednji so ponovno pristopili kot spon- zorji, pogodbe o sodelovanju so minuli torek podpisali v Aninem dvoru. Mineralna kolesarska pot Rogaška Slatina je s svojim razvejanim kolesarskim omrežjem zanimiva tudi za rekreativne kolesarje. Obči- na je lani dogradila dva kilometra daljinskih kolesarskih povezav na odseku Brezje–Zgornji Gabrnik. Želi si, da bi država letos končala gradnjo svojega dela daljinskih kolesarskih povezav, ki bodo povezovale kraje Tekačevo, Podplat in Brezje v dolžini 3,5 kilometra. Ker želi občina ljubitelje poganjanja pedal še bolj nav- dušiti za kolesarjenje po tamkajšnjih krajih, bo zanje uredila 30 kilometrov dolgo Mineralno kolesarsko pot. Izhodišče bo pri Razglednem stolpu Kristal, kjer je na voljo možnost izposoje koles. Pot bo vodila do Bobro- vega centra, nato proti Tekačevemu, Podplatu, Brezju in spet v središče mesta. Med drugim bodo kolesarji peljali skozi Zgornji Gabernik in Kostrivnico, kjer so izviri mineralne vode Donat Mg in Tempel. TS Med obnovo je postaja ves čas delovala, promet ni bil ustavljen. Z leve: predstavnica Evropske komisije Barbara Jermol Marcinčák, šen- tjurski župan Marko Diaci, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in poslanka DZ Janja Sluga. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – Šaleška regija bo po zaprtju Premogovnika Velenje potrebovala nova delovna mesta. Med drugim naj bi nove zaposlitve zagotovila hitro rastoča inovativna podjetja v tehnološkem parku (TecHub). Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo Mestna občina Vele- nje stavbo tehnološkega parka začela graditi letošnjo jesen, saj je v teh dneh pridobila gradbeno dovoljenje. Tehnološki park bo zrasel v ekonomsko-poslovni coni Stara vas in bo velik približno 6 tisoč kvadratnih metrov. Kot poudarjajo v velenjski občinski upravi, gre za enega pomembnejših projektov v sklopu prehoda šaleške regije. V lokalni skupnosti želi občina tako zadržati uspešna, tehnološko napredna, inovativna in hitro rastoča podjetja, ki potrebujejo proizvodne prostore za širitev svojih dejavnosti, ter privabiti tovrstna podjetja od drugod. Pri načrtovani gradnji tehnološkega parka se je velenjska občina povezala s Kemijskim inštitutom iz Ljublja- ne, ki bo v tehnološkem parku uredil laboratorij za raziskave biorafinacije biomase v Sloveniji. Večji del tehnološkega parka bo namenjen tako imenovanim podjetniškim celicam, v kate- rih bodo podjetja umestila različne proizvodne linije ter zagotovila pogoje za druge delovne procese. V skrajnem severnem delu stavbe bodo v spodnjih treh nadstropjih raziskovalni laboratoriji, v najvišjem bodo urejene poslovne pisarne, ki bodo predvidene za oddajo. Na voljo bo tudi večji večnamenski prostor z avlo in s tremi sejnimi sobami. Denar za gradnjo tehnološkega parka bo Mestna občina Velenje pridobila iz Sklada za pravičen prehod, ki je namenjen za zagotovitev novih delovnih mest na območjih, kjer opuščajo premogovništvo. BF Kje bodo nova stanovanja? VELENJE – Po nekaterih ocenah je v Velenju in na obrobju mesta prostorskih možnosti za gradnjo več blokov s skupno 800 stanovanji. Občina je začela urejati podrobni prostorski načrt (OPPN), s čimer bo omogočila gradnjo vsaj 400 novih stanovanj. O možnostih najema ugodnejših kreditov za nakup sta- novanj se občina dogovarja s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in z Evropsko investicijsko banko. Na Kidričevi cesti pri zelenici med reko Pako in pošto je predvidena gradnja štirih oziroma petih stanovanjskih stolpnic, v katerih bo od 160 do 200 stanovanj, 465 par- kirnih mest v garažni hiši in 28 na zunanjih površinah. Stanovanjska soseska bo zrasla na 12.330 kvadratnih metrih površine. Po napovedih župana Petra Dermola bo javna dražba zemljišča po javni obravnavi OPPN, predvidoma še letos. Na Zlatem griču je predvidena gradnja enega bloka s 24 stanovanji, na Selu je možnost gradnje 8 ali 9 blokov s skupno 200 stanovanjskimi enotami. Sprejem zazidal- nega načrta na tem območju je predviden prihodnje leto. Po občinskih prostorskih aktih je gradnja treh večstano- vanjskih blokov mogoča tudi na zelenici med Jenkovo cesto in Cesto talcev v Velenju, saj je na tem območju predvidena odstranitev železniškega tira. Tudi na zaseb- nem zemljišču v Šaleku je prostora za gradnjo 4 stolpičev s približno 40 stanovanji. Stanovanjska gradnja je po načrtih občine možna tudi na območju Črnove in Sela. Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, sta s spre- membo prostorskega akta mogoči tudi rušitev stavbe na Kidričevi cesti in novogradnja poslovno-stanovanjskega objekta. BF Takšna bo podoba novega tehnološkega parka. (Foto: MOV) Začetek gradnje jeseni VELENJE – Prizadevanja na področju pravičnega prehoda v Šaleški dolini Časovni roki kratki, razpisi zamujajo »Premog bomo v celoti nadomestili z obnovljivimi viri energije, kot so odpadna lesna biomasa, sončna energija, izkoriščanje potenciala jezer s pomočjo toplotnih črpalk in odpadne vode v Centralni čistilni napravi Šaleške doline,« o novih virih ogrevanja pravi direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja. Evropska komisija je obema slovenskima premo- govniškima regijama za gospodarsko in okoljsko preobrazbo ponudila približno 250 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. Od tega je za savinjsko- -šaleško regijo zaradi načrtovanega zaprtja Premo- govnika Velenje na voljo 70 odstotkov, za zasavsko pa 30 odstotkov omenjene vsote. Na premogovništvo in termoenergetiko je v Šaleški dolini neposredno ve- zanih dva tisoč delovnih mest, posredno pa približno štiri tisoč. O tem, kako jih nadomestiti, so se ponovno pogovarjali na zadnji seji velenjskega mestnega sveta. Izzivov je veliko. BARBARA FURMAN Območni načrt za pravičen prehod v Šaleški dolini nare- kuje, da bo v Šaleški dolini tre- ba do leta 2027 zagotoviti traj- nostno naravnan gospodarski razvoj, nove zaposlitve in postopno obnovo in oživitev okoljsko degradiranih obmo- čij. »Roki za izvedbo projek- tov so kratki, nekateri razpisi pa še sploh niso objavljeni. To nam otežuje delo. Zato si prizadevamo, da bi Evropska komisija mehanizem Sklad za pravičen prehod ohranila tudi v naslednji finančni perspekti- vi,« je na seji velenjskega me- stnega sveta povedala Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Saša in dodala, da bosta v drugem kvartalu le- tošnjega leta objavljena dva razpisa Sklada za pravični prehod. Na prvem razpisu bo za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vredno- stjo na voljo 42,5 milijona evrov, na drugem 10 milijo- nov evrov za raziskave, razvoj inovacij ter pilotne projekte za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Sofinancirani bodo stroški zaposlenih in razisko- valna oprema. Trije ključni projekti Karla Sitar, vodja urada za gospodarski razvoj in pre- strukturiranje v velenjski ob- činski upravi, je predstavila tri strateške projekte, ki so za Mestno občino Velenje najpo- membnejši, in sicer dva s po- dročja zagotavljanja ugodne infrastrukture za zagonska in inovativna podjetja, to sta Stara elektrarna in Tehnološki park Velenje, ter razvoj nove Poslovne cone Pesje, ki bo na- menjena predvsem manjšim podjetjem in obrtnikom, ki potrebujejo komunalno opre- mljena zemljišča. »Za projekt Stara elektrarna je že obja- vljeno javno povabilo za izbi- ro projektiranja. Najkasneje do decembra mora velenjska občina pridobiti gradbeno do- voljenje, projekt mora biti ure- sničen do septembra 2026.« V poslovni coni Stara vas so komunalno opremljena zemljišča, ki jih je Mestna ob- čina Velenje (MOV) prodala vlagateljem, ki gradijo nove poslovne stavbe. »Še vedno so potrebe po urejenih zemljiščih za manjša podjetja in obrtnike, zato je občina pristopila k ure- ditvi nove poslovne cone Pesje. Uredila jo bo na območju med Trgovskim centrom Merkur in Klasirnico, na voljo bo več kot hektar zemljišč. Predviden začetek del je v začetku nasle- dnjega leta, letos bo MOV pri- pravila vso dokumentacijo ter pridobila gradbeno dovoljenje. Za vse tri projekte pričakujemo visoko stopnjo sofinanciranja Sklada za pravični prehod,« je še povedala Karla Sitar. Novi viri ogrevanja Za zagotovitev cenovno dostopnega vira energije za ogrevanje bo treba v celoti pre- noviti sistem daljinskega ogre- vanja. Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je poudaril, da so pri- zadevanja podjetja usmerjena v zmanjšanje izgub toplotne energije. Zato bo treba toplo- tno prenoviti vse stavbe. »Pre- mog bomo v celoti nadomestili z obnovljivimi viri energije, kot so odpadna lesna biomasa, sončna energija, izkoriščanje potenciala jezer s pomočjo toplotnih črpalk in odpadne vode v Centralni čistilni na- pravi Šaleške doline.« Predvidoma že ta mesec bo objavljen razpis za kritični del vročevodnega omrežja na območju Trgovskega centra Merkur. Junija bo pripravlje- na naložbena dokumentacija za obnovo in dograditev vro- čevodov ter postavitev internih toplotnih postaj in toplotnih polnilnih postaj. »Septembra bomo oddali vlogo za pridobi- vanje sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod. Sredstva za preobrazbo daljin- skega ogrevanja so delno zago- tovljena iz Sklada za pravični prehod. V okviru Območnega načrta za pravični prehod v savinjsko-šaleški regiji v ob- dobju 2021–2027 je za preu- reditev sistema daljinskega ogrevanja načrtovanih 18,45 milijona evrov iz Sklada za pra- vični prehod in 3,25 milijona evrov iz proračuna države,« še pojasnjuje direktor Komu- nalnega podjetja Velenje. Od junija 2022, ko je bil sprejet akcijski načrt preobrazbe, je komunalno podjetje že obno- vilo toplovodno omrežje, stro- ški so znašali 953 tisoč evrov. Prav tako je izdalo brošure in zloženke z napotki, kako do večjih prihrankov toplotne energije. Po pošti so jih prejeli vsi prebivalci velenjske in šo- štanjske občine. »Roki za izvedbo projektov so kratki, nekateri razpisi pa še sploh niso objavljeni. To nam otežuje delo,« opozarja Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA Na premogovništvo in termoenergetiko je v Šale- ški dolini vezanih približno 2 tisoč delovnih mest. (Foto: Andraž Purg) Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA (Foto: Miran Beškov- nik) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 19, 9. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE – Šaleška regija bo po zaprtju Premogovnika Velenje potrebovala nova delovna mesta. Med drugim naj bi nove zaposlitve zagotovila hitro rastoča inovativna podjetja v tehnološkem parku (TecHub). Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo Mestna občina Vele- nje stavbo tehnološkega parka začela graditi letošnjo jesen, saj je v teh dneh pridobila gradbeno dovoljenje. Tehnološki park bo zrasel v ekonomsko-poslovni coni Stara vas in bo velik približno 6 tisoč kvadratnih metrov. Kot poudarjajo v velenjski občinski upravi, gre za enega pomembnejših projektov v sklopu prehoda šaleške regije. V lokalni skupnosti želi občina tako zadržati uspešna, tehnološko napredna, inovativna in hitro rastoča podjetja, ki potrebujejo proizvodne prostore za širitev svojih dejavnosti, ter privabiti tovrstna podjetja od drugod. Pri načrtovani gradnji tehnološkega parka se je velenjska občina povezala s Kemijskim inštitutom iz Ljublja- ne, ki bo v tehnološkem parku uredil laboratorij za raziskave biorafinacije biomase v Sloveniji. Večji del tehnološkega parka bo namenjen tako imenovanim podjetniškim celicam, v kate- rih bodo podjetja umestila različne proizvodne linije ter zagotovila pogoje za druge delovne procese. V skrajnem severnem delu stavbe bodo v spodnjih treh nadstropjih raziskovalni laboratoriji, v najvišjem bodo urejene poslovne pisarne, ki bodo predvidene za oddajo. Na voljo bo tudi večji večnamenski prostor z avlo in s tremi sejnimi sobami. Denar za gradnjo tehnološkega parka bo Mestna občina Velenje pridobila iz Sklada za pravičen prehod, ki je namenjen za zagotovitev novih delovnih mest na območjih, kjer opuščajo premogovništvo. BF Kje bodo nova stanovanja? VELENJE – Po nekaterih ocenah je v Velenju in na obrobju mesta prostorskih možnosti za gradnjo več blokov s skupno 800 stanovanji. Občina je začela urejati podrobni prostorski načrt (OPPN), s čimer bo omogočila gradnjo vsaj 400 novih stanovanj. O možnostih najema ugodnejših kreditov za nakup sta- novanj se občina dogovarja s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in z Evropsko investicijsko banko. Na Kidričevi cesti pri zelenici med reko Pako in pošto je predvidena gradnja štirih oziroma petih stanovanjskih stolpnic, v katerih bo od 160 do 200 stanovanj, 465 par- kirnih mest v garažni hiši in 28 na zunanjih površinah. Stanovanjska soseska bo zrasla na 12.330 kvadratnih metrih površine. Po napovedih župana Petra Dermola bo javna dražba zemljišča po javni obravnavi OPPN, predvidoma še letos. Na Zlatem griču je predvidena gradnja enega bloka s 24 stanovanji, na Selu je možnost gradnje 8 ali 9 blokov s skupno 200 stanovanjskimi enotami. Sprejem zazidal- nega načrta na tem območju je predviden prihodnje leto. Po občinskih prostorskih aktih je gradnja treh večstano- vanjskih blokov mogoča tudi na zelenici med Jenkovo cesto in Cesto talcev v Velenju, saj je na tem območju predvidena odstranitev železniškega tira. Tudi na zaseb- nem zemljišču v Šaleku je prostora za gradnjo 4 stolpičev s približno 40 stanovanji. Stanovanjska gradnja je po načrtih občine možna tudi na območju Črnove in Sela. Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, sta s spre- membo prostorskega akta mogoči tudi rušitev stavbe na Kidričevi cesti in novogradnja poslovno-stanovanjskega objekta. BF Takšna bo podoba novega tehnološkega parka. (Foto: MOV) Začetek gradnje jeseni VELENJE – Prizadevanja na področju pravičnega prehoda v Šaleški dolini Časovni roki kratki, razpisi zamujajo »Premog bomo v celoti nadomestili z obnovljivimi viri energije, kot so odpadna lesna biomasa, sončna energija, izkoriščanje potenciala jezer s pomočjo toplotnih črpalk in odpadne vode v Centralni čistilni napravi Šaleške doline,« o novih virih ogrevanja pravi direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja. Evropska komisija je obema slovenskima premo- govniškima regijama za gospodarsko in okoljsko preobrazbo ponudila približno 250 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. Od tega je za savinjsko- -šaleško regijo zaradi načrtovanega zaprtja Premo- govnika Velenje na voljo 70 odstotkov, za zasavsko pa 30 odstotkov omenjene vsote. Na premogovništvo in termoenergetiko je v Šaleški dolini neposredno ve- zanih dva tisoč delovnih mest, posredno pa približno štiri tisoč. O tem, kako jih nadomestiti, so se ponovno pogovarjali na zadnji seji velenjskega mestnega sveta. Izzivov je veliko. BARBARA FURMAN Območni načrt za pravičen prehod v Šaleški dolini nare- kuje, da bo v Šaleški dolini tre- ba do leta 2027 zagotoviti traj- nostno naravnan gospodarski razvoj, nove zaposlitve in postopno obnovo in oživitev okoljsko degradiranih obmo- čij. »Roki za izvedbo projek- tov so kratki, nekateri razpisi pa še sploh niso objavljeni. To nam otežuje delo. Zato si prizadevamo, da bi Evropska komisija mehanizem Sklad za pravičen prehod ohranila tudi v naslednji finančni perspekti- vi,« je na seji velenjskega me- stnega sveta povedala Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Saša in dodala, da bosta v drugem kvartalu le- tošnjega leta objavljena dva razpisa Sklada za pravični prehod. Na prvem razpisu bo za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vredno- stjo na voljo 42,5 milijona evrov, na drugem 10 milijo- nov evrov za raziskave, razvoj inovacij ter pilotne projekte za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Sofinancirani bodo stroški zaposlenih in razisko- valna oprema. Trije ključni projekti Karla Sitar, vodja urada za gospodarski razvoj in pre- strukturiranje v velenjski ob- činski upravi, je predstavila tri strateške projekte, ki so za Mestno občino Velenje najpo- membnejši, in sicer dva s po- dročja zagotavljanja ugodne infrastrukture za zagonska in inovativna podjetja, to sta Stara elektrarna in Tehnološki park Velenje, ter razvoj nove Poslovne cone Pesje, ki bo na- menjena predvsem manjšim podjetjem in obrtnikom, ki potrebujejo komunalno opre- mljena zemljišča. »Za projekt Stara elektrarna je že obja- vljeno javno povabilo za izbi- ro projektiranja. Najkasneje do decembra mora velenjska občina pridobiti gradbeno do- voljenje, projekt mora biti ure- sničen do septembra 2026.« V poslovni coni Stara vas so komunalno opremljena zemljišča, ki jih je Mestna ob- čina Velenje (MOV) prodala vlagateljem, ki gradijo nove poslovne stavbe. »Še vedno so potrebe po urejenih zemljiščih za manjša podjetja in obrtnike, zato je občina pristopila k ure- ditvi nove poslovne cone Pesje. Uredila jo bo na območju med Trgovskim centrom Merkur in Klasirnico, na voljo bo več kot hektar zemljišč. Predviden začetek del je v začetku nasle- dnjega leta, letos bo MOV pri- pravila vso dokumentacijo ter pridobila gradbeno dovoljenje. Za vse tri projekte pričakujemo visoko stopnjo sofinanciranja Sklada za pravični prehod,« je še povedala Karla Sitar. Novi viri ogrevanja Za zagotovitev cenovno dostopnega vira energije za ogrevanje bo treba v celoti pre- noviti sistem daljinskega ogre- vanja. Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je poudaril, da so pri- zadevanja podjetja usmerjena v zmanjšanje izgub toplotne energije. Zato bo treba toplo- tno prenoviti vse stavbe. »Pre- mog bomo v celoti nadomestili z obnovljivimi viri energije, kot so odpadna lesna biomasa, sončna energija, izkoriščanje potenciala jezer s pomočjo toplotnih črpalk in odpadne vode v Centralni čistilni na- pravi Šaleške doline.« Predvidoma že ta mesec bo objavljen razpis za kritični del vročevodnega omrežja na območju Trgovskega centra Merkur. Junija bo pripravlje- na naložbena dokumentacija za obnovo in dograditev vro- čevodov ter postavitev internih toplotnih postaj in toplotnih polnilnih postaj. »Septembra bomo oddali vlogo za pridobi- vanje sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod. Sredstva za preobrazbo daljin- skega ogrevanja so delno zago- tovljena iz Sklada za pravični prehod. V okviru Območnega načrta za pravični prehod v savinjsko-šaleški regiji v ob- dobju 2021–2027 je za preu- reditev sistema daljinskega ogrevanja načrtovanih 18,45 milijona evrov iz Sklada za pra- vični prehod in 3,25 milijona evrov iz proračuna države,« še pojasnjuje direktor Komu- nalnega podjetja Velenje. Od junija 2022, ko je bil sprejet akcijski načrt preobrazbe, je komunalno podjetje že obno- vilo toplovodno omrežje, stro- ški so znašali 953 tisoč evrov. Prav tako je izdalo brošure in zloženke z napotki, kako do večjih prihrankov toplotne energije. Po pošti so jih prejeli vsi prebivalci velenjske in šo- štanjske občine. »Roki za izvedbo projektov so kratki, nekateri razpisi pa še sploh niso objavljeni. To nam otežuje delo,« opozarja Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA Na premogovništvo in termoenergetiko je v Šale- ški dolini vezanih približno 2 tisoč delovnih mest. (Foto: Andraž Purg) Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA (Foto: Miran Beškov- nik) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 19, 9. maj 2024 KULTURA Gledališko-glasbeni ambientalni omnibus za zadnjo premiero 3JA! po ulicah knežjega mesta Zapojmo skupaj Jutri bo v Celjskem domu območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Vojnik, Štore in mestne občine Celje. Na dogodku Zapojmo skupaj se bo predstavilo 21 zborov. Revija bo imela dva dela, in sicer z začetkom ob 17.30 in ob 19.30. Ob koncu vsakega dela bodo zbori zapeli skupno pesem Jožeta Privška Od tam, kjer sem doma v priredbi Damijana Močnika. Srečanje bo strokovno spremljala Danica Pirečnik, program bo povezovala Urška Majcen. Vstop bo prost. SJ V Zreče vabijo rajski vrtovi Čudežni svet je naslov razstave diplomirane slikarke Nine Zuljan iz Šempetra pri Go- rici, ki jo bodo nocoj (četrtek) odprli v Ateljeju MS na Srečni pološčadi v Zrečah. Sikanje je zanjo več kot le umetniški izraz, je potovanje skozi čarobnost narave, pravi. V njeni ustvarjalnosti se resničnost prepleta s čarobnostjo. Po navedbah Valerije Motaln, lastnice Ateljeja MS, Nina Zuljan s svojimi slikami gledalca popelje na cvetoče planjave in v rajske vrtove, kjer bivajo čudežne ptice. Leta 2000 je diplo- mirala v Šoli za risanje (Arthouse – College of Visual Arts) pod mentorstvom profesorja Mla- dena Jernejca, in sicer z diplomsko nalogo z naslovom Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico. V več kot dvajsetletnem ustvarjanju se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. »Njena dela, ki prekipevajo od iskrenosti in srčnosti ter so prežeta s sončnostjo, z notranjo svetlobo in s pozitivno energijo, se nas dotaknejo, nas dvignejo, popeljejo v izjemno in intenzivno doživetje. Nas odmaknejo od ponorelega sveta,« je med drugim zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Na odprtju razstave se bo z avtorsko glasbo predstavil mladi umetnik zreških korenin Janez Ivačič, ki je prapravnuk Vladka Mohoriča, po katerem se imenuje zreško kulturno-umetniško društvo. Sedemnajstletni nadarjeni glasbenik se izraža v žanru melodičnega popa z vplivi džeza. Nedavno je izšel njegov debitantski album z naslovom Secret Place. BF V spominsko hišo se vračajo sobotnice Režiser, lutkar, igralec, skladatelj in glasbenik Matija Solce je doktoriral iz glasbenih vidikov predmetnega gle- dališča na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče gledališke akademije Damu v Pragi, kjer občasno preda- va. S svojimi avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel več pomembnih mednarodnih nagrad. DEAN ŠUSTER Celjskemu občinstvu se bo predstavil z gledališkim projektom, ki bo mesto Celje spremenil v prostor gledališča. 23 igralcev Ustvarjalsko ekipo sesta- vljajo avtorji besedil (in avtor glasbe) Matija Solce, Katja Gorečan, Tanja Potočnik, Anže Zevnik, dramaturginja Mojca Redjko, scenograf Tomáš Žiž- ka, kostumografka Lara Ma- stnak, avtor zvočnih pokrajin in oblikovalec zvoka Ivo Se- dláček, lektorica Živa Čebulj, asistenti scenografa Barbara Bulatović, Paola Korošec, Miha Peperko, asistent za lutkovno animacijo Filip Šebšajevič in koreografka prizora Otok Skiros Daša Skrt. Igrajo Žan Brelih Hatunić, Anže Čater, k. g., David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Urban Krč, k. g., Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Barbara Med- vešček, Andrej Murenc, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Tarek Rashid, Daša Skrt, k. g., Ma- tija Solce, k. g., Eva Stražar, Filip Šebšajevič, k. g., Jagoda Tovirac, Damjan M. Trbovc, Lovro Zafred, Branko Završan in Anže Zevnik, k. g. Preslikava Troje Predpremiera bo že jutri, premiera pa v soboto, obe se bosta začeli ob 19.00. »Naslov je nastal naključno, simbolizi- ra pa preslikavo Troje v dana- šnjem svetu. Ena raven izhaja iz Homerjeve Iliade, v kateri iščemo vzporednice in vzvo- de za umetnost, predvsem skozi Nietzschejevo teorijo o rojstvu grške tragedije iz duha glasbe. Druga ravnina je v se- danjosti. Tretja govori o priho- dnosti. Uprizoritev je tridelna: sestavljajo jo skupni kolektivni okvir in dve vzporedni poti s postajami, deli pa predstavlja- jo tri ege – bogove, junake in slehernike. Ali drugače, po Tomášu Žižki, scenografu predstave: super ego, religije preteklosti in sedanjosti, ne- koč polne nepopolnih bogov, danes banalizirane na potro- šništvo, medijske in politične manipulacije, ki z enako mo- čjo usmerjajo človeka nekoč in danes,« je pojasnjeval režiser Matija Solce. Akademski pevski zbor Karla Destovnika – Kajuha Celje (Foto: Nuša Ofentavšek) Spominska hiša Alme M. Karlin je ena od točk programa Alma – S svetovno popotnico po Celju in Laškem, ki sta ga zasnovala Zavod Celeia Celje in STIK Laško. Z njim snovalca turističnega produkta promovirata poti, po katerih je hodila Alma Karlin, ohranjata njeno dediščino in spomin nanjo, obenem pa oživljata kraje, znamenitosti in gastronomsko ponudbo v njih ter, s predlogi za prevoz z vlakom, spodbujata trajnostno mobilnost. (Foto: ZCC) V Zavodu Celeia Celje bodo v Spominski hiši Alme M. Karlin ponovno poskrbeli za sobotna brezplačna vodenja, obenem bodo do konca sep- tembra pripravili še pet do- godkov. Letošnja novost bodo Almina srečanja, namenjena staršem. Spominska hiša Alme M. Karlin, ki jo upravlja Zavod Celeia Celje, je svoja vrata od- prla prvo majsko soboto. Do konca septembra bo tako vsa- ko soboto med 10. in 17. uro možen brezplačen ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin. Slednjo so pri- pravili v Pokrajinskem muzeju Celje. Za individualna vodenja bo poskrbela Jerneja Jezernik, varuhinja hiše in velika pozna- valka Alme M. Karlin. Vsako soboto bodo tudi ustvarjalna srečanja, v okviru katerih bodo obiskovalci lahko ustvarili lite- rarni ali umetniški izdelek ter z njim izrazili naklonjenost Almi M. Karlin. Nastali izdelki bodo v hiši tudi razstavljeni. »Sobotnice, ki smo jih v Spo- minski hiši Alme M. Karlin v sodelovanju z Jernejo Jezernik uvedli lani, letos nadaljujemo. So namreč eden pomembnih dejavnikov, ki so prispevali k povečanem obisku hiše, a tudi dogodkov v njej,« je povedala direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter dodala, da bodo poleg 22 sobotnic do konca septembra pripravili še pet dogodkov, dva v sklopu ci- kla Almini gostje in tri v okviru novih Alminih srečanj. Slednja bodo namenjena staršem, saj bo zdravstvena strokovnjakinja predstavila načine razumevanja otrok, njihovega doživljanja sveta, starševstvo v vsakdanji rutini in majhne trike, s kateri- mi je mogoče ustvariti zadovo- ljen vsakdan. Almina srečanja bodo dopoldne, in sicer 12. ju- nija, 28. avgusta in 4. septem- bra. V ciklu Almini gostje bo Jerneja Jezernik, ki bo dogodka tudi vodila, gostila sinologinjo Sanelo Kšela in prevajalca An- tona Rozmana. SŠol Razstava v Ateljeju MS je pripravljena, da sprejme obiskovalce razstave Čudežni svet. (Foto: V. Motaln) Foto: Uroš Hočevar Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 19, 9. maj 2024 NAŠA TEMA Kadrovska kriza ogroža število postelj v domovih Da je vsak četrti dom za starejše v državi zmanjšal število postelj zaradi pomanjkanja zaposlenih, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Domovi za starejše v Celju, Laškem, Šentjurju in okolici, na katere smo naslovili vpra- šanja, zaenkrat še ohranjajo svoje zmogljivosti. Četudi imajo zapolnjena vsa delovna mesta, so kadrovski normativi zastareli in je za vse delo, ki ga je treba opraviti, na voljo premalo rok, pravijo direktorji domov. Njihovi konkretni predlogi, kako izboljšati razmere, da bi lažje obdržali zaposlene in privabili nove, ostajajo brez odziva. Delavce pri drugih delodajalcih pritegnejo ugodnejši delovni čas in višje plače. Razmere osvetljuje tudi zgodba negovalke, ki je po desetletju dela v enem od domov v okolici Celja vse svoje znanje in izkušnje pustila za seboj. Če se ne bi odločila za spremembo delovnega mesta, bi izgorela, pravi. TINA STMČNIK, BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Domovi starejših kadrovske vrzeli rešujejo s študenti, z upokojenci, s pripravniki … Težava so plače in kadrovski normativi Predlagajo dodatek za delovne sobote Glede na kadrovske normati- ve lahko v domu za vse dejav- nosti, ki jih opravljajo (domsko varstvo s stalnimi in začasnimi namestitvami, dnevni center, pomoč na domu), zaposlijo 186 zaposlenih. Zadnji dan marca so imeli pogodbe o zaposlitvi sklenjene z 200 zaposlenimi, kar vključuje tudi zaposlitve za krajši delovni čas, porodniške odsotnosti in odsotnosti zaradi dolgotrajnih bolniških staležev. Glede na število opravljenih ur, ki predstavlja dejansko število zaposlenih, ki so opravljali delo, je slednjega marca opra- vljalo 177 zaposlenih. V Domu ob Savinji Celje so med razlogi, da zaposleni odhajajo, nove pa je težko pridobiti, izpostavili nizke plače zahtevno delo, delovnik v treh izmenah ter delo ob sobotah, nedeljah in praznikih. V Domu ob Savinji Celje največjo kadrovsko stisko opažajo pri srednjih medicinskih sestrah in bolničarjih negovalcih. V kuhinji potrebujejo dietnega kuharja in njegovega pomočnika. V programu pomoči na domu potrebujejo dodatne socialne oskrbovalke. Kljub kadrovskim izzivom doslej še niso zmanj- ševali števila postelj. Da bi za delo v domu lažje privabili po- sameznike, so pristojnemu ministrstvu in sindikatom podali predlog za dodatek za delo ob sobotah in splošni dodatek za vse, ki so zaposleni v domovih. (Foto: Pixabay) Da izvajalci za kakovo- stno in varno izvajanje zdravstvene nege in reha- bilitacije po oceni stroke potrebujejo dodatnih 3.600 zaposlenih, opozarja Sku- pnost socialnih zavodov Slovenije. V organizaciji, ki združuje izvajalce institu- cionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, so prepričani, da je prav dodatno število za- poslenih ključ do tega, da bi v domovih za starejše lahko zagotovili delovne pogoje, ko delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, upo- rabniki pa bi dobili storitve, ki jih potrebujejo. Sekretar Skupnosti socialnih zavo- dov Slovenije Denis Sahernik (Foto: osebni arhiv) Skupnost opozarja, da se je pomanjkanje zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih v zadnjih dveh letih samo še poglobilo. »S pomanjkanjem delavcev se danes sooča ve- čina članov skupnosti. Posa- mezni domovi za starejše so zaradi pomanjkanja delavcev že morali zmanjšati namesti- tvene zmogljivosti z zapira- njem oddelkov ali so omejili sprejeme na uporabnike, ki so še pomični in ne potrebu- jejo večjega obsega storitev.« Predstavniki skupnosti pra- vijo, da je zmanjševanje šte- vila postelj v domovih za sta- rejše skrajni ukrep, ki se mu ni mogoče izogniti, če želijo domovi zaščititi obstoječe zaposlene ter za stanoval- ce zagotoviti kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. Dva nujna ukrepa Skupnost kot dva ključ- na ukrepa, ki bi spreme- nila kadrovsko sliko v domovih za starejše in v drugih zavodih za poseb- ne skupine odraslih, ome- nja dvig plač in povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene reha- bilitacije. Različni predlogi za reševanje perečih kadro- vskih razmer so bili delno vključeni že v oktobra lani pripravljen predlog Zakona o nujnih ukrepih za izbolj- šanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstve- nih storitev in dolgotrajne oskrbe. Čeprav bi bilo treba razmere urediti čim prej, je predlog omenjenega zakona že od konca letošnjega janu- arja v medresorskem uskla- jevanju na vladi, so kritični v skupnosti. Plače, primerne zahtevnosti dela V tem trenutku poteka- jo tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Sku- pnost meni, da bi moral plačni sistem odražati posebnost, zahtevnost in odgovornost dela v dejav- nosti varstva starejših in posebnih skupin odraslih. »Zato bi morali imeti za- posleni v tej dejavnosti v izhodišču vsaj 20 odstot- kov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerlji- vimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih. S tem bi panogi, ki je ključna za soočanje z izzivi de- mografskih sprememb, omogočili, da privabi in zadrži visokokakovostne in usposobljene delavce.« V nekaterih panogah že lah- ko vidimo, da delodajalci zapo- slujejo ljudi iz Indije, Pakistana, Filipinov in podobno. V Domu ob Savinji Celje doslej niso za- poslovali tujcev iz omenjenih držav, a so se na doslej objavlje- ne razpise prijavljali kandidati iz nekdanje skupne države in se uspešno vključili v delo. Pripravniki, študenti, upokojenci … V Domu ob Savinji Celje v primeru dolgotrajnih in krat- kotrajnih bolniških odsotnosti, enako tudi v času dopustov, ka- drovske vrzeli zapolnijo tako, da vključijo dijake in študente, ki opravljajo študentsko delo. Šest upokojenk dela preko po- sebne pogodbe za upokojen- ce. Družabništvo in spremstvo stanovalcev opravlja sedem zaposlenih v programu javnih del. Zaposlujejo tudi pripravni- ke. Dobrodošla pomoč so tudi dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje in štu- dentje zdravstvenih fakultet, ki v domu opravljajo prakso. Predlog dodatka za delovne sobote Med razlogi, da zaposle- ni odhajajo, nove pa je težko pridobiti, so v Domu ob Savi- nji Celje izpostavili zahtevno delo, delovnik v treh izmenah ter delo ob sobotah, nedeljah in praznikih. »Plače v domovih so glede na zahtevnost dela nizke. Na pristojno ministrstvo in tudi sindikate smo že pred časom podali predlog za uvedbo po- sebnega dodatka za delo ob so- botah. Zaposlenim zdaj namreč pripada samo dodatek za delo ob nedeljah in praznikih.« Mi- nistrstvu in sindikatom so pre- dlagali še uvedbo posebnega splošnega dodatka za vse tiste, ki delajo v domovih. »Tako bi se posamezniki lažje odločili za delo v domovih,« so prepričani. Kot opažajo zaposlene, ki dajo odpoved in se odločijo za delo pri drugih delodajalcih, prite- gnejo predvsem višje plače in ugodnejši delovni čas. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 19, 9. maj 2024 NAŠA TEMA Si predstavljate, da v vaši bliži- ni zraste dom starejših, ki svojih vrat ne more odpreti, saj se ustre- zno izobraženi kadri ne odločijo za sklenitev pogodbe? To se je zgo- dilo v Pivki, kjer so stanovalci in njihovi svojci nestrpno čakali na sprejem, a so vrata doma ostala zaprta, saj vodstvo več kot leto ni našlo medicinskih sester. Da poklici v zdravstveni negi niso dovolj cenjeni, že vrsto let opozarjajo predstavniki strokovnih združenj in sindikatov. O tem, da je treba ljudem ponuditi boljše plače in jih razbremeniti, iz leta v leto govorijo direktorji domov za starejše. Na drugi strani so zaposleni, ki pretehtajo vse delovne pogoje – ne le višino plače, tudi delovni čas, delovne obremenitve, možnost usklajevanja poslovnega in družinskega življe- nja. Ko je skrb za druge človekov poklic, ne more biti le stvar altruizma. Če za to ni posluha, tudi tisti, rojeni za delo v zdravstvu, na neki točki ne zmorejo več, kot potrjuje zgodba ene od naših sogovornic v tokratni temi. Eni gredo v proizvodnjo, drugi med trgovske police, tretji v domove čez mejo in še kam drugam. Verjetno si vsak človek želi, da bi bil na jesen življenja čil in zdrav. A velikokrat brez pomoči drugih ne gre. Kako bodo zdravstveni delavci skrbeli za nas ali za naše svojce, če so tudi sami na robu izgorelosti? Ljudje živimo vedno dlje, slovensko prebivalstvo se stara. Če so leta 2022 državljani, stari 65 let ali več, predstavljali malo več kot 21 odstotkov prebivalstva, bo leta 2100 v tej staro- stni skupini, kot predvideva republiški statistični urad, že več kot 32 odstotkov prebivalcev Slovenije. Tiščanje glave v pesek verjetno ne bo vplivalo na neizprosnost demografskih kazalcev. Še manj na to, da bi vsak človek ohranil dostojanstvo do konca svojih dni. Ob rObu tina strmčnik Raje med police kot med starejše? Pri iskanju zaposlenih morajo biti inovativni Kako pridobivati zdravstveno in negovalno osebje ter kako nadomeščati bolniške staleže in porodniške odsotno- sti – to so najpogostejši izzivi, ki jih na kadrovskem po- dročju opažajo drugi domovi za starejše po regiji. Vodilni skušajo biti pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli čim bolj inovativni, nekateri svoje zaposlene spodbujajo k prekva- lifikaciji in se sami posvečajo njihovemu izobraževanju. V Domu starejših Šentjur doslej niso zmanjševali števila postelj ali zaprli katerega od oddelkov. t renutno so glede na kadrovski normativ vsa de- lovna mesta zasedena. Po be- sedah direktorice mag. Vesne Vodišek Razboršek, ki se ta mesec poslavlja od tega delov- nega mesta, so velik izziv na- domeščanja bolniških staležev in porodniških odsotnosti, saj ni novo zaposlenih. »ker nima- mo osebja, s katerim bo nado- mestili bolniške in porodniške odsotnosti, nam v delovnem procesu manjkajo štirje bolni- čarji in dve diplomirani medi- cinski sestri. Posledično mo- ramo biti izjemno inovativni pri iskanju novih sodelavcev, zagotavljanju spodbudnega učnega okolja vključenih di- jakov, študentov z namenom kasnejšega dolgoročnega so- delovanja in zaposlitve.« Do- dala je še, da dom zaposlene, ki jih prepozna kot sposobne za zagotavljanje kakovostnih storitev zdravstvene nege in oskrbe, spodbuja k prekvalifi- kaciji. t renutno v domu sami izobražujejo štiri bolničarje in dve medicinski sestri. Vojnik skupina seneCura upravlja tri domove starostnikov v slo- veniji. med njimi je tudi Dom starejših občanov Vojnik, ki je prve stanovalce sprejel leta 2003. kot pojasnjuje poslovna direktorica seneCure Sanda M. Gavranovič, na kadrovske težave že dlje časa opozarjajo predstavnike pristojnega mi- nistrstva, a za zadaj še brez ustreznega odziva. V zaseb- nem Domu starejših občanov Vojnik imajo 169 stanovalcev, ki bivajo v štirih oddelkih. n ekateri stanovalci so samo- stojni, več je delno pomičnih ali nepomičnih, 18 starostni- kov pesti demenca. »t renutno je dom polno zaseden, praznih postelj torej nimamo. Za biva- nje v našem domu so čakalne vrste, ki so odvisne od zahteva- ne oskrbe oziroma se razlikuje- jo glede na oddelek,« še pravi Gavranovičeva. Slovenske Konjice V Lambrechtovem domu v slovenskih konjicah, ki je naj- starejši dom starostnikov na slovenskem, imajo v osmih enotah na voljo 173 postelj. Vse so zasedene, saj imajo po besedah direktorice Irene Vo- zlič Stjepčević za zdaj na voljo dovolj osebja. »to seveda ne pomeni, da pri zagotavljanju usposobljenega kadra nima- mo težav. največji problem je pridobivanje zdravstvenega in negovalnega osebja. Zaposlenih nas je 119. med dopusti imamo nemalokrat težave pri zagota- vljanju nadomeščanj.« Prošenj za sprejem v Lambrechtov dom je veliko, zato se čakalne dobe gibljejo od dveh mesecev do leta in pol. kot še pravi direktorica, se povpraševanje za bivanje v njihovem domu zadnje čase povečuje tudi zato, ker so v ne- Nekateri domovi beležijo povečano zanimanje za bivanje pri njih, ker so v drugih domovih starostnikov zaradi kadrovske stiske omejili oziroma zmanjšali število stanovalcev. Zgodba negovalke: Če bi ostala v domu, bi izgorela t o je pripoved mlade osebe na pragu tridesetih let, ki se je za poklic v zdravstvu odločila, ker so zdravstveni delavci pred 15 leti rešili življenje njenemu očetu. Zato je želela tudi sama pomagati drugim. ko se je odločila za delo v zdravstvu, je v zakup vzela, da bo delala tudi ob koncih tedna in pono- či. Zato je še toliko bolj cenila Odločitev o tem, da pod delo v domu starejših potegne črto in se zaposli drugje, po besedah naše sogovornice ni bila lahka. Fotografija je simbolna. Kot pravi, je bila rojena za delo tehnice zdravstvene nege. Po desetletju dela v enem od domov za starejše na Celjskem se je znašla v breznu izgorelosti. Na tehtnico je morala postaviti skrb za druge in skrb zase. Prisluhnila je sebi in se nedavno zaposlila v gospodarstvu. Ker se ne želi javno izpostavljati, nam je zgodbo zaupala anonimno. dneve, ko je bila prosta, takrat je prosti čas preživljala v naravi in si tako polnila baterije. Pravi, da ji je srednja šola dala dobro podlago za vse okoliščine, s katerimi se je sre- čevala na delovnem mestu v domu starejših. Pri opravljanju svojega poklica je čutila ogro- mno odgovornost. »Pri delu z ljudmi, ki potrebujejo 24-urno oskrbo, si ne moreš privoščiti spodrsljajev,« je povedala. Še posebej naporno je bilo, ko kateri od sodelavcev zaradi bo- lezni ali nege otroka ni prišel v službo. t akrat so drugi svoje delo prilagodili in od sebe dali 120-odstotkov, da stanovalci ne bi preveč čutili izpada kadra. Telo ni več zdržalo kadar je le imela čas, se je s stanovalci rada pogovorila, se z njim pošalila, jim povedala ka- kšno šalo. »t o jim je ogromno pomenilo, prav tako možnost, da so lahko tudi oni z mano delili svoje občutke.« Plačilo je bilo po njenih bese- dah dobro. »seveda bi si vsak v tem poklicu zaslužil več. Zato kapo dol vsem zdravstvenim delavcem,« razmišlja. č eprav je bila rojena za ta poklic, saj se je v opravljanju svojega dela našla in je v službo prihajala z nasmehom na obrazu, je po desetletju v sebi začutila iz- gorevanje. »n ekaj sem morala spremeniti, ker moje telo ni več zdržalo. Zavedam se, da primanjkuje kadra, vendar sem po desetih letih dela v domu starejših morala prisluhniti sebi.« kot je dodala, odločitev o tem, da delo poišče v drugi panogi, še zdaleč ni bila lahka. Pogosto se je spraševala, ali je prav, da ne bo več uporablja- la vsega svojega zdravstvene- ga znanja, pomisleke je ime- la tudi o tem, kaj bo s svojimi izkušnjami in poznanstvi. V obdobju, ko je bila zaposle- na v domu starejših, je bilo menjavanje delovne sile po- gosto, nekateri so prihajali, drugi odhajali z željo po bolj- ših priložnostih. »mislim, da je tako v številnih panogah. Včasih je mogoče zdravo, da menjaš poklic, ker le tako lahko vidiš njegove predno- sti in slabosti.« Dragocena popotnica Delo v domu starejših jo je obogatilo s spoznanjem, da je življenje zares kratko in da moramo izkoristiti čisto vsak dan. Po desetletju, ki ga je preživela med starejšimi, bolje razume pomen citata, da v a friki nimajo ure, a ima- jo čas, medtem ko imamo v Evropi uro, nimamo pa časa. »Leta tečejo in nič ne rečejo. stanovalci so mi dali ljube- zen in spoštovanje in to je neprecenljivo. V domu sem postala bolj samozavestna in komunikativna, kar je v današnjem svetu zelo po- membno. Hvaležna sem za vse lepe trenutke in občutke, ki so se mi zasidrali v srce.« katerih domovih starostni- kov zaradi kadrovske stiske omejili oziroma zmanjšali število stanoval- cev. Polzela t ežave pri zagotavljanju zdravstvenega in negoval- nega kadra imajo tudi v Domu upokojencev Polze- la, v katerem biva 210 stano- valcev. r azporejeni so v tri negovalne enote, dve enoti z osebnim spremstvom in štiri gospodinjske skupine. Zanje skrbi 107 zaposle- nih. »Potrebujemo dodatne tehnike zdravstvene nege in bolničarje, zato nam ob- časno priskočijo na pomoč študenti. negovalno osebje v domovih za ostarele je zelo slabo plačano, delo je zelo zahtevno, naporno in odgovorno,« navaja direk- torica doma Eva Lenko, ki dodaja, da imajo trenutno nezasedenih 14 postelj, a ne zaradi kadrovske pod- hranjenosti, ampak zaradi nadomestne gradnje, ki še ni končana. starostniki za sprejem v dom čakajo od še- stih mesecev do enega leta, od- visno od zdravstvenega stanja oziroma zahtevnosti oskrbe. r ogaška Slatina V slatinski podružnici podjetja mavida domovi še niso zmanj- šali števila postelj, a se bojijo, kaj bo. Število za- poslenih je skladno s predpi- sanimi kadrovskimi normativi. a direktorica Irena Strašek opozarja, da so kadrovski normativi na podro- čju zdravstvene nege in rehabi- litacije zelo zastareli, absolutno prenizki in se kljub vztrajnemu opozarjanju vseh vključenih na tem področju že desetletja ni nič spremenilo. »t udi pri nas je povprečna starost zaposlenih visoka, vsako leto se upokoji kar nekaj delavcev. Do zdaj smo jih s ponavljajočimi raz- pisi še uspeli nadomestiti, a se bojim, da bo to vedno težje ali celo nemogoče. Druge panoge z boljšimi delovnimi pogoji in višjimi plačami postajajo našim izkušenim zaposlenim vedno bolj zanimive.« Da bodo v domovih za starejše uspeli za- držati zaposlene ter pritegniti mlajšo generacijo, je po bese- dah straškove tako na področju kadrovskih normativov kot tudi plačnega sistema skrajni čas za korenite spremembe. Laško in Štore V Domu starejših Laško do- slej števila postelj niso zmanj- ševali. Vsi oddelki delujejo kot običajno in so polno zasedeni. Direktorica doma Janja Podko- ritnik Kamenšek je povedala, da je kadrovska zasedba skla- dna s predpisanimi kadrovski- mi normativi. Bolniške in druge odsotnosti nadomeščajo z dru- gimi oblikami zaposlitev, kot sta zaposlitev s pomočjo pod- jemne pogodbe in študent- sko delo, občasno na pomoč priskočijo upokojenci. tudi v Domu lipa Štore števila postelj niso zmanjše- vali in niso zaprli nobenega oddelka. t renutno nimajo kadrovskega primanjkljaja, a kljub temu ves čas iščejo zdravstveni kader, pred- vsem zaradi dolgotrajnih bolniških in porodniških dopustov. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 19, 9. maj 2024 NAŠA TEMA Kadrovska kriza ogroža število postelj v domovih Da je vsak četrti dom za starejše v državi zmanjšal število postelj zaradi pomanjkanja zaposlenih, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Domovi za starejše v Celju, Laškem, Šentjurju in okolici, na katere smo naslovili vpra- šanja, zaenkrat še ohranjajo svoje zmogljivosti. Četudi imajo zapolnjena vsa delovna mesta, so kadrovski normativi zastareli in je za vse delo, ki ga je treba opraviti, na voljo premalo rok, pravijo direktorji domov. Njihovi konkretni predlogi, kako izboljšati razmere, da bi lažje obdržali zaposlene in privabili nove, ostajajo brez odziva. Delavce pri drugih delodajalcih pritegnejo ugodnejši delovni čas in višje plače. Razmere osvetljuje tudi zgodba negovalke, ki je po desetletju dela v enem od domov v okolici Celja vse svoje znanje in izkušnje pustila za seboj. Če se ne bi odločila za spremembo delovnega mesta, bi izgorela, pravi. TINA STMČNIK, BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Domovi starejših kadrovske vrzeli rešujejo s študenti, z upokojenci, s pripravniki … Težava so plače in kadrovski normativi Predlagajo dodatek za delovne sobote Glede na kadrovske normati- ve lahko v domu za vse dejav- nosti, ki jih opravljajo (domsko varstvo s stalnimi in začasnimi namestitvami, dnevni center, pomoč na domu), zaposlijo 186 zaposlenih. Zadnji dan marca so imeli pogodbe o zaposlitvi sklenjene z 200 zaposlenimi, kar vključuje tudi zaposlitve za krajši delovni čas, porodniške odsotnosti in odsotnosti zaradi dolgotrajnih bolniških staležev. Glede na število opravljenih ur, ki predstavlja dejansko število zaposlenih, ki so opravljali delo, je slednjega marca opra- vljalo 177 zaposlenih. V Domu ob Savinji Celje so med razlogi, da zaposleni odhajajo, nove pa je težko pridobiti, izpostavili nizke plače zahtevno delo, delovnik v treh izmenah ter delo ob sobotah, nedeljah in praznikih. V Domu ob Savinji Celje največjo kadrovsko stisko opažajo pri srednjih medicinskih sestrah in bolničarjih negovalcih. V kuhinji potrebujejo dietnega kuharja in njegovega pomočnika. V programu pomoči na domu potrebujejo dodatne socialne oskrbovalke. Kljub kadrovskim izzivom doslej še niso zmanj- ševali števila postelj. Da bi za delo v domu lažje privabili po- sameznike, so pristojnemu ministrstvu in sindikatom podali predlog za dodatek za delo ob sobotah in splošni dodatek za vse, ki so zaposleni v domovih. (Foto: Pixabay) Da izvajalci za kakovo- stno in varno izvajanje zdravstvene nege in reha- bilitacije po oceni stroke potrebujejo dodatnih 3.600 zaposlenih, opozarja Sku- pnost socialnih zavodov Slovenije. V organizaciji, ki združuje izvajalce institu- cionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, so prepričani, da je prav dodatno število za- poslenih ključ do tega, da bi v domovih za starejše lahko zagotovili delovne pogoje, ko delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, upo- rabniki pa bi dobili storitve, ki jih potrebujejo. Sekretar Skupnosti socialnih zavo- dov Slovenije Denis Sahernik (Foto: osebni arhiv) Skupnost opozarja, da se je pomanjkanje zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih v zadnjih dveh letih samo še poglobilo. »S pomanjkanjem delavcev se danes sooča ve- čina članov skupnosti. Posa- mezni domovi za starejše so zaradi pomanjkanja delavcev že morali zmanjšati namesti- tvene zmogljivosti z zapira- njem oddelkov ali so omejili sprejeme na uporabnike, ki so še pomični in ne potrebu- jejo večjega obsega storitev.« Predstavniki skupnosti pra- vijo, da je zmanjševanje šte- vila postelj v domovih za sta- rejše skrajni ukrep, ki se mu ni mogoče izogniti, če želijo domovi zaščititi obstoječe zaposlene ter za stanoval- ce zagotoviti kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. Dva nujna ukrepa Skupnost kot dva ključ- na ukrepa, ki bi spreme- nila kadrovsko sliko v domovih za starejše in v drugih zavodih za poseb- ne skupine odraslih, ome- nja dvig plač in povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene reha- bilitacije. Različni predlogi za reševanje perečih kadro- vskih razmer so bili delno vključeni že v oktobra lani pripravljen predlog Zakona o nujnih ukrepih za izbolj- šanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstve- nih storitev in dolgotrajne oskrbe. Čeprav bi bilo treba razmere urediti čim prej, je predlog omenjenega zakona že od konca letošnjega janu- arja v medresorskem uskla- jevanju na vladi, so kritični v skupnosti. Plače, primerne zahtevnosti dela V tem trenutku poteka- jo tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Sku- pnost meni, da bi moral plačni sistem odražati posebnost, zahtevnost in odgovornost dela v dejav- nosti varstva starejših in posebnih skupin odraslih. »Zato bi morali imeti za- posleni v tej dejavnosti v izhodišču vsaj 20 odstot- kov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerlji- vimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih. S tem bi panogi, ki je ključna za soočanje z izzivi de- mografskih sprememb, omogočili, da privabi in zadrži visokokakovostne in usposobljene delavce.« V nekaterih panogah že lah- ko vidimo, da delodajalci zapo- slujejo ljudi iz Indije, Pakistana, Filipinov in podobno. V Domu ob Savinji Celje doslej niso za- poslovali tujcev iz omenjenih držav, a so se na doslej objavlje- ne razpise prijavljali kandidati iz nekdanje skupne države in se uspešno vključili v delo. Pripravniki, študenti, upokojenci … V Domu ob Savinji Celje v primeru dolgotrajnih in krat- kotrajnih bolniških odsotnosti, enako tudi v času dopustov, ka- drovske vrzeli zapolnijo tako, da vključijo dijake in študente, ki opravljajo študentsko delo. Šest upokojenk dela preko po- sebne pogodbe za upokojen- ce. Družabništvo in spremstvo stanovalcev opravlja sedem zaposlenih v programu javnih del. Zaposlujejo tudi pripravni- ke. Dobrodošla pomoč so tudi dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje in štu- dentje zdravstvenih fakultet, ki v domu opravljajo prakso. Predlog dodatka za delovne sobote Med razlogi, da zaposle- ni odhajajo, nove pa je težko pridobiti, so v Domu ob Savi- nji Celje izpostavili zahtevno delo, delovnik v treh izmenah ter delo ob sobotah, nedeljah in praznikih. »Plače v domovih so glede na zahtevnost dela nizke. Na pristojno ministrstvo in tudi sindikate smo že pred časom podali predlog za uvedbo po- sebnega dodatka za delo ob so- botah. Zaposlenim zdaj namreč pripada samo dodatek za delo ob nedeljah in praznikih.« Mi- nistrstvu in sindikatom so pre- dlagali še uvedbo posebnega splošnega dodatka za vse tiste, ki delajo v domovih. »Tako bi se posamezniki lažje odločili za delo v domovih,« so prepričani. Kot opažajo zaposlene, ki dajo odpoved in se odločijo za delo pri drugih delodajalcih, prite- gnejo predvsem višje plače in ugodnejši delovni čas. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 19, 9. maj 2024 NAŠA TEMA Si predstavljate, da v vaši bliži- ni zraste dom starejših, ki svojih vrat ne more odpreti, saj se ustre- zno izobraženi kadri ne odločijo za sklenitev pogodbe? To se je zgo- dilo v Pivki, kjer so stanovalci in njihovi svojci nestrpno čakali na sprejem, a so vrata doma ostala zaprta, saj vodstvo več kot leto ni našlo medicinskih sester. Da poklici v zdravstveni negi niso dovolj cenjeni, že vrsto let opozarjajo predstavniki strokovnih združenj in sindikatov. O tem, da je treba ljudem ponuditi boljše plače in jih razbremeniti, iz leta v leto govorijo direktorji domov za starejše. Na drugi strani so zaposleni, ki pretehtajo vse delovne pogoje – ne le višino plače, tudi delovni čas, delovne obremenitve, možnost usklajevanja poslovnega in družinskega življe- nja. Ko je skrb za druge človekov poklic, ne more biti le stvar altruizma. Če za to ni posluha, tudi tisti, rojeni za delo v zdravstvu, na neki točki ne zmorejo več, kot potrjuje zgodba ene od naših sogovornic v tokratni temi. Eni gredo v proizvodnjo, drugi med trgovske police, tretji v domove čez mejo in še kam drugam. Verjetno si vsak človek želi, da bi bil na jesen življenja čil in zdrav. A velikokrat brez pomoči drugih ne gre. Kako bodo zdravstveni delavci skrbeli za nas ali za naše svojce, če so tudi sami na robu izgorelosti? Ljudje živimo vedno dlje, slovensko prebivalstvo se stara. Če so leta 2022 državljani, stari 65 let ali več, predstavljali malo več kot 21 odstotkov prebivalstva, bo leta 2100 v tej staro- stni skupini, kot predvideva republiški statistični urad, že več kot 32 odstotkov prebivalcev Slovenije. Tiščanje glave v pesek verjetno ne bo vplivalo na neizprosnost demografskih kazalcev. Še manj na to, da bi vsak človek ohranil dostojanstvo do konca svojih dni. Ob rObu tina strmčnik Raje med police kot med starejše? Pri iskanju zaposlenih morajo biti inovativni Kako pridobivati zdravstveno in negovalno osebje ter kako nadomeščati bolniške staleže in porodniške odsotno- sti – to so najpogostejši izzivi, ki jih na kadrovskem po- dročju opažajo drugi domovi za starejše po regiji. Vodilni skušajo biti pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli čim bolj inovativni, nekateri svoje zaposlene spodbujajo k prekva- lifikaciji in se sami posvečajo njihovemu izobraževanju. V Domu starejših Šentjur doslej niso zmanjševali števila postelj ali zaprli katerega od oddelkov. t renutno so glede na kadrovski normativ vsa de- lovna mesta zasedena. Po be- sedah direktorice mag. Vesne Vodišek Razboršek, ki se ta mesec poslavlja od tega delov- nega mesta, so velik izziv na- domeščanja bolniških staležev in porodniških odsotnosti, saj ni novo zaposlenih. »ker nima- mo osebja, s katerim bo nado- mestili bolniške in porodniške odsotnosti, nam v delovnem procesu manjkajo štirje bolni- čarji in dve diplomirani medi- cinski sestri. Posledično mo- ramo biti izjemno inovativni pri iskanju novih sodelavcev, zagotavljanju spodbudnega učnega okolja vključenih di- jakov, študentov z namenom kasnejšega dolgoročnega so- delovanja in zaposlitve.« Do- dala je še, da dom zaposlene, ki jih prepozna kot sposobne za zagotavljanje kakovostnih storitev zdravstvene nege in oskrbe, spodbuja k prekvalifi- kaciji. t renutno v domu sami izobražujejo štiri bolničarje in dve medicinski sestri. Vojnik skupina seneCura upravlja tri domove starostnikov v slo- veniji. med njimi je tudi Dom starejših občanov Vojnik, ki je prve stanovalce sprejel leta 2003. kot pojasnjuje poslovna direktorica seneCure Sanda M. Gavranovič, na kadrovske težave že dlje časa opozarjajo predstavnike pristojnega mi- nistrstva, a za zadaj še brez ustreznega odziva. V zaseb- nem Domu starejših občanov Vojnik imajo 169 stanovalcev, ki bivajo v štirih oddelkih. n ekateri stanovalci so samo- stojni, več je delno pomičnih ali nepomičnih, 18 starostni- kov pesti demenca. »t renutno je dom polno zaseden, praznih postelj torej nimamo. Za biva- nje v našem domu so čakalne vrste, ki so odvisne od zahteva- ne oskrbe oziroma se razlikuje- jo glede na oddelek,« še pravi Gavranovičeva. Slovenske Konjice V Lambrechtovem domu v slovenskih konjicah, ki je naj- starejši dom starostnikov na slovenskem, imajo v osmih enotah na voljo 173 postelj. Vse so zasedene, saj imajo po besedah direktorice Irene Vo- zlič Stjepčević za zdaj na voljo dovolj osebja. »to seveda ne pomeni, da pri zagotavljanju usposobljenega kadra nima- mo težav. največji problem je pridobivanje zdravstvenega in negovalnega osebja. Zaposlenih nas je 119. med dopusti imamo nemalokrat težave pri zagota- vljanju nadomeščanj.« Prošenj za sprejem v Lambrechtov dom je veliko, zato se čakalne dobe gibljejo od dveh mesecev do leta in pol. kot še pravi direktorica, se povpraševanje za bivanje v njihovem domu zadnje čase povečuje tudi zato, ker so v ne- Nekateri domovi beležijo povečano zanimanje za bivanje pri njih, ker so v drugih domovih starostnikov zaradi kadrovske stiske omejili oziroma zmanjšali število stanovalcev. Zgodba negovalke: Če bi ostala v domu, bi izgorela t o je pripoved mlade osebe na pragu tridesetih let, ki se je za poklic v zdravstvu odločila, ker so zdravstveni delavci pred 15 leti rešili življenje njenemu očetu. Zato je želela tudi sama pomagati drugim. ko se je odločila za delo v zdravstvu, je v zakup vzela, da bo delala tudi ob koncih tedna in pono- či. Zato je še toliko bolj cenila Odločitev o tem, da pod delo v domu starejših potegne črto in se zaposli drugje, po besedah naše sogovornice ni bila lahka. Fotografija je simbolna. Kot pravi, je bila rojena za delo tehnice zdravstvene nege. Po desetletju dela v enem od domov za starejše na Celjskem se je znašla v breznu izgorelosti. Na tehtnico je morala postaviti skrb za druge in skrb zase. Prisluhnila je sebi in se nedavno zaposlila v gospodarstvu. Ker se ne želi javno izpostavljati, nam je zgodbo zaupala anonimno. dneve, ko je bila prosta, takrat je prosti čas preživljala v naravi in si tako polnila baterije. Pravi, da ji je srednja šola dala dobro podlago za vse okoliščine, s katerimi se je sre- čevala na delovnem mestu v domu starejših. Pri opravljanju svojega poklica je čutila ogro- mno odgovornost. »Pri delu z ljudmi, ki potrebujejo 24-urno oskrbo, si ne moreš privoščiti spodrsljajev,« je povedala. Še posebej naporno je bilo, ko kateri od sodelavcev zaradi bo- lezni ali nege otroka ni prišel v službo. t akrat so drugi svoje delo prilagodili in od sebe dali 120-odstotkov, da stanovalci ne bi preveč čutili izpada kadra. Telo ni več zdržalo kadar je le imela čas, se je s stanovalci rada pogovorila, se z njim pošalila, jim povedala ka- kšno šalo. »t o jim je ogromno pomenilo, prav tako možnost, da so lahko tudi oni z mano delili svoje občutke.« Plačilo je bilo po njenih bese- dah dobro. »seveda bi si vsak v tem poklicu zaslužil več. Zato kapo dol vsem zdravstvenim delavcem,« razmišlja. č eprav je bila rojena za ta poklic, saj se je v opravljanju svojega dela našla in je v službo prihajala z nasmehom na obrazu, je po desetletju v sebi začutila iz- gorevanje. »n ekaj sem morala spremeniti, ker moje telo ni več zdržalo. Zavedam se, da primanjkuje kadra, vendar sem po desetih letih dela v domu starejših morala prisluhniti sebi.« kot je dodala, odločitev o tem, da delo poišče v drugi panogi, še zdaleč ni bila lahka. Pogosto se je spraševala, ali je prav, da ne bo več uporablja- la vsega svojega zdravstvene- ga znanja, pomisleke je ime- la tudi o tem, kaj bo s svojimi izkušnjami in poznanstvi. V obdobju, ko je bila zaposle- na v domu starejših, je bilo menjavanje delovne sile po- gosto, nekateri so prihajali, drugi odhajali z željo po bolj- ših priložnostih. »mislim, da je tako v številnih panogah. Včasih je mogoče zdravo, da menjaš poklic, ker le tako lahko vidiš njegove predno- sti in slabosti.« Dragocena popotnica Delo v domu starejših jo je obogatilo s spoznanjem, da je življenje zares kratko in da moramo izkoristiti čisto vsak dan. Po desetletju, ki ga je preživela med starejšimi, bolje razume pomen citata, da v a friki nimajo ure, a ima- jo čas, medtem ko imamo v Evropi uro, nimamo pa časa. »Leta tečejo in nič ne rečejo. stanovalci so mi dali ljube- zen in spoštovanje in to je neprecenljivo. V domu sem postala bolj samozavestna in komunikativna, kar je v današnjem svetu zelo po- membno. Hvaležna sem za vse lepe trenutke in občutke, ki so se mi zasidrali v srce.« katerih domovih starostni- kov zaradi kadrovske stiske omejili oziroma zmanjšali število stanoval- cev. Polzela t ežave pri zagotavljanju zdravstvenega in negoval- nega kadra imajo tudi v Domu upokojencev Polze- la, v katerem biva 210 stano- valcev. r azporejeni so v tri negovalne enote, dve enoti z osebnim spremstvom in štiri gospodinjske skupine. Zanje skrbi 107 zaposle- nih. »Potrebujemo dodatne tehnike zdravstvene nege in bolničarje, zato nam ob- časno priskočijo na pomoč študenti. negovalno osebje v domovih za ostarele je zelo slabo plačano, delo je zelo zahtevno, naporno in odgovorno,« navaja direk- torica doma Eva Lenko, ki dodaja, da imajo trenutno nezasedenih 14 postelj, a ne zaradi kadrovske pod- hranjenosti, ampak zaradi nadomestne gradnje, ki še ni končana. starostniki za sprejem v dom čakajo od še- stih mesecev do enega leta, od- visno od zdravstvenega stanja oziroma zahtevnosti oskrbe. r ogaška Slatina V slatinski podružnici podjetja mavida domovi še niso zmanj- šali števila postelj, a se bojijo, kaj bo. Število za- poslenih je skladno s predpi- sanimi kadrovskimi normativi. a direktorica Irena Strašek opozarja, da so kadrovski normativi na podro- čju zdravstvene nege in rehabi- litacije zelo zastareli, absolutno prenizki in se kljub vztrajnemu opozarjanju vseh vključenih na tem področju že desetletja ni nič spremenilo. »t udi pri nas je povprečna starost zaposlenih visoka, vsako leto se upokoji kar nekaj delavcev. Do zdaj smo jih s ponavljajočimi raz- pisi še uspeli nadomestiti, a se bojim, da bo to vedno težje ali celo nemogoče. Druge panoge z boljšimi delovnimi pogoji in višjimi plačami postajajo našim izkušenim zaposlenim vedno bolj zanimive.« Da bodo v domovih za starejše uspeli za- držati zaposlene ter pritegniti mlajšo generacijo, je po bese- dah straškove tako na področju kadrovskih normativov kot tudi plačnega sistema skrajni čas za korenite spremembe. Laško in Štore V Domu starejših Laško do- slej števila postelj niso zmanj- ševali. Vsi oddelki delujejo kot običajno in so polno zasedeni. Direktorica doma Janja Podko- ritnik Kamenšek je povedala, da je kadrovska zasedba skla- dna s predpisanimi kadrovski- mi normativi. Bolniške in druge odsotnosti nadomeščajo z dru- gimi oblikami zaposlitev, kot sta zaposlitev s pomočjo pod- jemne pogodbe in študent- sko delo, občasno na pomoč priskočijo upokojenci. tudi v Domu lipa Štore števila postelj niso zmanjše- vali in niso zaprli nobenega oddelka. t renutno nimajo kadrovskega primanjkljaja, a kljub temu ves čas iščejo zdravstveni kader, pred- vsem zaradi dolgotrajnih bolniških in porodniških dopustov. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 19, 9. maj 2024 KRONIKA Neprilagojena hitrost lani terjala 32 življenj Dva vozila več kot 200 kilometrov na uro Policisti so na Celjskem obravnavali več prehitrih vozni- kov, med njimi sta dve voznici še posebej izstopali, saj sta obe presegli 200 kilometrov na uro. Neprilagojena hitrost je sicer na slovenskih cestah še vedno najbolj pogost vzrok za najhujše prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti je lani umrlo 32 ljudi. JANŽE FRIC Po podatkih policije je bilo letos do 10. aprila zaradi ne- prilagojene hitrosti 795 pro- metnih nesreč, v katerih so štirje ljudje umrli, 58 oseb je bilo hudo ranjenih in 348 lahko telesno poškodovanih. Vozil 237 kilometrov na uro Policisti Postaje prometne policije Celje so 1. maja na avtocesti izvajali poostren nadzor cestnega prometa, in sicer s poudarkom na ugota- vljanju prekoračitev hitrosti. Takrat so zaznali več kršitev, eno še posebej izstopajočo. Voznik audija je na odseku, kjer je hitrost omejena na 130 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 237 kilometrov na uro. Kršitelju so izdali plačil- ni nalog z globo v višini 1.200 evrov, izrekli so mu tudi de- vet kazenskih točk. Divjala tudi mlada voznica Policisti so v nedeljo zjutraj med izvajanjem meritev hi- trosti s stacionarnim merilni- kom na območju celjske poli- cijske uprave izmerili hitrost voznici začetnici iz okolice Maribora, ki je na odseku, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 kilometrov na uro, pe- ljala s hitrostjo 204 kilometre na uro. Voznica je vožnjo nadalje- vala z močno prekoračeno hitrostjo vožnje še do Slo- venske Bistrice, kjer je stacio- narni merilnik pokazal, da je vozila 203 kilometre na uro. Ustavili so jo mariborski po- licisti, ki so ji začasno odvzeli vozniško dovoljenje ter zoper njo podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Visoka hitrost ubija Ti izstopajoči kršitvi ome- jitev hitrosti sta se zgodili le približno dva tedna po pre- ventivni akciji Hitrost, ki so jo izvajali slovenski policisti in v okviru katere so poostre- no nadzirali hitrost voznikov. Zadnji dan akcije so nadzor še poostrili, takrat je namreč v vseh članicah Evropske unije potekala akcija nadzo- ra nad hitrostjo voznikov, ki jo je koordinirala Evropska mreža prometnih policij. Z njo so pri voznikih želeli do- seči predvsem, da bi vozili po predpisih. Poudarjajo, da z umirjeno vožnjo, prilagoje- no razmeram in omejitvam, vozniki zelo pripomorejo k varnejšim cestam, in dodaja- jo, da pravila v cestnem pro- metu obstajajo z razlogom. Na policiji poudarjajo, naj vozniki hitrost in način vo- žnje prilagodijo omejitvam hitrosti ter svojim sposob- nostim za vožnjo, prav tako naj upoštevajo varnostno razdaljo. Na policiji poudar- jajo, da se vozniki ne zave- dajo, da je dovolj le trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življe- nje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti. Štirje poškodovani V nedeljo so policisti okoli tretje ure popoldne na glav- ni cesti v Šentvidu pri Grobelnem obravnavali prometno nesrečo s hudimi poškodbami. Povzročil jo je voznik oseb- nega vozila, ki je vozil iz smeri Šentjurja proti Šmarju pri Jelšah. Voznik je na ravnem delu vozišča zapeljal na nasprotno smerno vozišče in najprej z ogledalom oplazil osebno vozi- lo, ki je pravilno pripeljalo nasproti, nato je trčil še v drugo vozilo, katerega voznik je prav tako pravilno pripeljal iz šmar- ske smeri. V prometni nesreči se je hudo poškodoval voznik osebnega vozila, v katerega je trčil povzročitelj, lažje so bili poškodovani tudi vsi trije njegovi sopotniki. Drzen rop pod Celjsko kočo Celjski policisti so prejšnji teden na poti na Celjsko kočo obravnavali rop. Neznanca sta se do oškodovanca pripeljala s skuterjem in mu zagrozila z nožem ter od njega zahtevala denar. Eden od storilcev mu je iz žepa vzel gotovino, nato sta se odpeljala. Po oceni oškodovanca sta bila storilca stara od 35 do 40 let. Zagorelo na strehi celjskega trgovskega središča Na strehi Hipermarketa Mercator centra Celje je prej- šnjo sredo požar uničil več kot 50 sončnih kolektorjev. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na eni od sončnih celic. Zaradi gašenja je več škode nastalo v trgovinah v stavbi. Požar so pogasili gasilci Poklicne gasilske enote Celje in Prostovoljnega gasilskega društva Celje – Gaberje. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na eni od sončnih celic. Sončna elektrarna na strehi omenjenega trgovskega središča je zago- rela že septembra lani. BA V enem dnevu voznik dvakrat pijan za volanom Laški policisti so obravnavali kršitev javnega reda in miru, ko je kršitelj z območja Novega mesta fi zično na- padel občana, zaradi česar so mu policisti izdali plačilni nalog. Istega občana so policisti kasneje ustavili, ponovno na ob- močju Laškega, in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal, da je za več kot štirikrat presegel do- voljeno vrednost. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljnjo vožnjo in ga pridržali v prostorih Policijske postaje Celje. Po končanem pridržanju, še v času trajanja prepovedi vožnje, je kršitelj ponovno sedel za volan. V Laškem so ga policisti ponovno ustavili, preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,27 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, dovoljena vrednost je 0,24. V obeh primerih bodo policisti zoper njega podali obdol- žilna predloga, zasegli so mu vozilo. Voznik v Laškem dvakrat napihal. (Foto: Policija) Predstavniki Dijaške skupnosti Celje so se sestali s celjskimi policisti. (Foto: Dijaška skupnost Celje) Dijaki proti nasilju Po grožnjah z napadi v eni od slovenskih šol in po po- ostrenem varovanju v srednjih šolah so se predstavniki Dijaške skupnosti Celje sredi aprila sestali z vodstvom Policijske uprave Celje. Zavezali so se k medsebojni komunikaciji o medvrstniškem nasilju in grožnjah, predvsem spletnih. Poudarili so pomen preventive in odgovornega samoravnanja v primeru grožnje ali na- silnega vedenja. Na Celjskem smo bili v zadnjem času priča več prime- rom medvrstniškega nasilja, tako tistega, ki se dogaja na spletu, kot fizičnega. »Takšnih in podobnih dokazovanj je med dijaki vedno več, a zdi se nam, da iz vseh strani premalo ukrepamo. S poostrenim varovanjem srednjih šol in z obsežnimi ukrepi smo v šolskem prostoru vsaj delno omejili nasilje, a žal se je to v veliki meri preneslo na zunajšolski čas, ko dijaki dobijo občutek svobode,« so zapisali v Dijaški skupnosti Celje. Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah še vedno najbolj pogost vzrok za najhujše prometne nesreče. (Foto: Andraž Purg) Mlada voznica je v nedeljo vozila več kot 200 kilome- trov na uro. (Foto: Policijska uprava Maribor) Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 19, 9. maj 2024 ŠPORT V ponedeljek se je začel Mesec športa v celjski občini Izkoristite še preostale dni Foto: arhiv NT/Sherpa) Tudi letos je maj v Celju v znamenju športa. Mestna ob- čina Celje in Športna zveza Celje sta s številnimi celjskimi športnimi društvi pripravili zelo bogat program dejavnosti v sklopu Meseca športa, ki se jih bodo lahko občanke in občani udeležili brezplačno. DEAN ŠUSTER Preizkusili se bodo lahko v kar 26 športnih panogah, na voljo bo tudi nekaj predsta- vitev. Nekaj novih panog Letošnji Mesec športa pri- naša precej novih športov, ki bodo še dodatno oboga- tili dogajanje. Občankam in občanom bodo tako na voljo tudi nogomet, košarka, tenis, trail tek, hip hop in vadba v fi tnesu na prostem. Po lanski množični obiskanosti se vra- ča rokomet, za ljubitelje adre- nalina bosta na voljo gorsko kolesarjenje in jadralno pa- dalstvo. Tekaški navdušenci se boste lahko udeležili tra- dicionalnega Teka ob Savinji, najmlajši bodo lahko svoje gibalne spretnosti preizkusili na Cicibaniadi, na voljo bodo tudi brezplačne meritve SLO- fi t. Pri organizaciji Meseca športa so vključene dejavno- sti za vse starostne skupine, pozabili niso niti na ranljive skupine. Do 2. junija Šport ima pomembno vlo- go v vsakdanjem življenju občank in občanov Celja. V ta namen v Celju vsako leto Mestna občina Celje in Športna zveza Celje maj preobrazita v mesec špor- tnega dogajanja, saj verja- meta v moč športa in tele- sne dejavnosti kot gonilne sile zdravega življenjskega sloga. Zavezanost obči- ne k športu se ne kaže le v podpori delovanja špor- tnih društev, ampak tudi v spodbujanju zdravega na- čina življenja vseh naših občank in občanov. Zadnji dan Meseca športa bo nede- lja, 2. junija. Fenomeni slovenskega športa spet med elito Slovenska hokejska reprezentanca še naprej potr- juje, da spada med svetovne fenomene. Brez Anžeta Kopitarja, brez še štirih igralcev, ki so bili udeleženci fi nala nemškega prvenstva, in ob pomanjkanju lede- nih površin doma, saj je trenirala tudi v Borovljah (Maribor naj bi bil sicer pripravljen gostiti izbrano vrsto), se je vrnila med elito. Na zadnji tekmi svetovnega prvenstva divizije I skupi- na A v Bolzanu je v soboto sicer izgubila z Madžarsko z 2 : 1, a si je že pred tem zagotovila vrnitev v elitno skupino, v kateri bo igrala naslednje leto. Izbranci selektorja Eda Terglava so sicer zbrali enako število točk, devet, kot Italijani in Romuni, a so v krogu teh treh moštev naj- boljši. Iz te skupine je izpadla Južna Koreja, s katero si je Slovenija privoščila poraz. Kljub temu si je v Bolzanu zagotovila 11. nastop v družbi najboljših, odkar se je leta 2001 prvič uvrstila na svetovno prvenstvo elitne skupine. Tokrat je bil v izbrani vrsti tudi Celjan Žan Jezovšek, drugemu Celjanu, Kenu Ograjenšku, je pot v Bolzano pr epr ečila poš k odba k olena. DŠ Prenovljen stadion bo gostil državno prvenstvo V šesti sezoni mednarodne atletske lige (Mal) bo vseh pet mitingov iz serije challenger in bodo tako šteli za svetovno lestvico. Lani se je to zgodilo prvič, a zgolj z enim tekmova- njem, in sicer v Slovenski Bistrici. Prvi miting Mal bo 11. maja v Kranju. Sledili bodo 22. Stepišnikov memorial v metu kladiva in 4. memorial Marjana Štimca v suvanju krogle v Slovenski Bistrici 18. maja, 4. memorial Rober- ta Preloga na Ptuju 21. maja, 35. mednarodni miting v Novem mestu 15. junija, 10. memorial Iztoka Ciglariča v teku na 1500 metrov v Mariboru 19. junija, državno prvenstvo 29. in 30. junija v Celju in atletski pokal Slove- ni je 20. in 2 1 . juli ja v Maribor u. DŠ Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 19, 9. maj 2024 ŠPORT Nova občinska postava za višjo raven Veselju ob osvojitvi naslova državnega prvaka nogometašev Celja se je pridružila vest o začetku del za prekategorizacijo celjskega stadiona za višjo raven skladno s predpisi Evropske nogometne zveze (Uefa). Trenutno stadion, ki ga upravlja družba ZPO Celje, ne izpolnjuje standardov za igranje tekem zadnjih dveh kvalifi kacijskih krogov evropskih tekmovanj ali tekem najvišje ravni evropskih klubskih tekmovanj in reprezentančnih tekem. Spremembe, ki se obetajo, bodo celjskemu nogometu nedvomno prinesle dodaten napredek. V tem mesecu so se začela gradbeno-obrtniška in instalacijska dela za prvo fazo prekategorizacije po predpisih Uefe, kar omogoča tekme kvalifi kacijskih krogov lige prvakov (z izjemno zadnjega), evropske in konferenčne lige. Vrednost teh del je ocenjena na 690 tisoč evrov brez DDV. Za prehod na višjo raven so v prvem delu predvideni nadzor vhoda (vstopni vrtiljaki), gra- dnja nadzorne sobe s pripadajočo nadzorno opremo (nadzorne kamere, zasloni in potrebne inštalacije), prostori za trenerje in sodniška garderoba ter soba za nadzor dopinga. Za prehod na četrto raven bo treba celostno posodobiti razsvetljavo igralne površine stadio- na, kar je tudi najvišji predviden strošek v celotnem projektu. Ta po podpisani pogodbi znaša 490 tisočakov brez DDV. Poleg tega bodo izvajalci morali za prehod na četrto raven urediti televizijske studie, novinarsko tribuno, dodaten prostor za pomembne osebe (Vip), sodobno ozvočenje, dodatna parkirišča in še izboljšati pogoje za delo medijev. Izvedba je odvisna tudi od podpore Fundacije za šport, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Nogometne zveze Slovenije. DŠ Po prepričljivem porazu v Mariboru bo sledilo še eno slavje V nedeljo domače slovo od sezone, pokal in Šank Rock Še dva kroga sta preostala do konca državnega nogo- metnega prvenstva, v katerih bo trener državnih prvakov Damir Krznar lahko ponovno preizkušal nove možnosti sestav in postavitev. V Ljudskem vrtu se to ni izšlo. A šte- vilke so bile na strani gostov: po en strel in podaja s kota več od vijoličastih. DEAN ŠUSTER Izidi 34. kroga 1. SNL: Alumi- nij – Bravo 1 : 1, Koper – Dom- žale 3 : 1, Maribor – Celje 3 : 1, Kalcer Radomlje – Rogaška 1 : 0 in Olimpija – Mura 0 : 0. Krznar se je posul s pepelom Kar smo napovedali, je trener Celja Damir Krznar tudi storil. V luči skorajšnjih evropskih na- stopov, ki bodo kar naenkrat pred vrati, je začel preizkušati različne taktične načine, tokrat s tremi igralci v obrambni vrsti. V Ljudskem vrtu se to v prvem polčasu ni obneslo (2 : 0), po premoru je sledila vrnitev na običajno postavitev. »Odločilen je bil prvi polčas. Naše zamisli niso delovale. Za to sem kriv sam. Poskušali smo nekaj, če- sar nismo velikokrat trenirali, le na dveh treningih. Ni nam Sunday Adetunji ni uspel za- tresti Olimpijine mreže, a je bil zato uspešen v Mariboru. uspela namera, zato smo se v drugem delu vrnili v znane tir- nice in bili boljši,« je bil kot že tolikokrat doslej iskren Krznar. Dodal je: »V nadaljevanju smo bili enakovredni. Za hrbtom smo puščali prazen prostor, saj smo morali tvegati. Mariborča- nom čestitam za dobro igro.« Dobrodošla raznovrstnost Krznar je kasneje priznal, da je bil v nekatere spremembe tudi prisiljen: » Tamar Svetlin je zadnje tri tekme igral s poško- dovanim nohtom in z otečenim prstom. Tokrat je bil na klopi za vsak primer. Nejc Ajhmajer je manjkal zaradi poškodbe in zato ni mogel igrati Jegor Pru- cev, saj je Lucas Mačak z vsto- pom v prvo postavo zadovoljil pravilu mladega igralca. Žan Karničnik je dobil pet dni od- mora tudi zaradi reprezentan- ce. Dobro pripravljen mora na priprave reprezentance. Zato smo se tako odločili.« Glede taktike je dodal: »Moramo se pripravljati za preizkušnje v bli- žnji in tudi nekaj mesecev od- daljeni prihodnosti. Tudi proti Kopru in Kalcerju v Domžalah bomo poskušali s tremi igralci v obrambni vrsti, a bo spreme- njen napadalni del. Med pripra- vami na evropska tekmovanja se moramo učiti, kako igrati na različne načine. Mislim, da je čas za to že zdaj.« Tudi nogometašice in košarkarice Edini zadetek je novim dr- žavnim prvakom v Ljudskem vrtu uspel tudi s pomočjo sre- če. Namreč močna podaja iz obrambe je bila namenjena vezistu Svetlinu, ta pa se je tudi dotakniti ni zmogel. A to je zmedlo osrednja maribor- ska branilca, med katerima je žoga potovala naprej, na kar je bil pozoren Sunday Adetunji in s hitrim odzivom dosegel »ča- stni gol«. Krznar je bil zaradi Posledice proslavljanja po osvojitvi naslova državnega prvaka so bile očitne, čeprav se je trener Damir Krznar spraševal, kako je prvemu polčasu sledilo precej boljše nadaljevanje. Vsekakor je treba razumeti, da so prejšnji konec tedna popustile vse zavore. protestov izključen v izdi- hljajih štajerskega derbija. Za Celje je bila tokrat uso- dna sproščenost po osvojitvi naslova prvaka in z njo tudi utrujenost po proslavljanju. Vodstvo Mestne občine Celje bo v nedeljo po tekmi pripra- vilo sprejem za najboljše v Sloveniji, za igralke futsala, košarkarice in nato še no- gometaše. Točilnih pultov (šankov) in rokovske glasbe bo dovolj. Foto: Nik Jarh LESTVICA 1. SNL CELJE 34 23 6 5 72:32 75 OLIMPIJA 34 18 10 6 68:41 64 MARIBOR 34 18 9 7 64:33 63 KOPER 34 12 11 11 49:46 47 BRAVO 34 11 13 10 40:41 46 MURA 34 11 9 14 40:52 42 DOMŽALE 34 12 3 19 48:58 39 ROGAŠKA 34 9 6 19 34:58 33 KALCER 34 7 10 17 31:49 31 ALUMINIJ 34 7 7 20 32:67 28 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 19, 9. maj 2024 ŠPORT Zapustil nas je legen- darni celjski nogometaš Ivan Hribernik, ki so ga klicali Anza. Rodil se je 27. decembra 1936, umrl je v nedeljo zjutraj. Od njega se bodo svojci in prijatelji poslovili danes ob 16.00 na Polzeli. Dolga leta je bil sinonim za celjski nogomet in za Kladivar. Bil je pravza- prav eden najbolj znanih športnikov v Celju doslej. Na Glaziji, na stadionu ob Ljubljanski cesti, ki ga ni več, se je Kladivar leta 1964 na čelu s Hriber- nikom po dramatičnih kvalifi kacijah uvrstil v 2. jugoslovansko ligo, isto leto je celjsko moštvo v Ljubljani presenetilo V SPOMIN Ivan Hribernik (1936–2024) Nedelja, ko je odšel Anza Ivan Hribernik je bil redkobeseden. Veliko je govoril le na zelenici, kjer je bil kralj tudi po koncu aktivne športne poti. (Foto: arhiv NT) Naše reprezentantke v odbojki sede pilijo pripravljenost za Pariz Naše olimpijke tretje v Šempetru Šempeter je gostil najboljše ženske ekipe v odbojki sede v Evropi. Pomerile so se na turnirju zlate lige narodov. Naša dekleta, ki so si pred časom zagotovila zadnjo vstopnico za nastop na paraolimpijskih igrah letos v Parizu, so v Savinjski dolini osvojila tretje mesto. V Šempetru so bile še re- prezentance Italije, Ukrajine, Nemčije, Poljske in Madžar- ske. Boljše Italijanke in Nemke Slovenke so četrtič za- povrstjo osvojile odličje. Prvi dan so navdušile s pre- pričljivima zmagama nad Poljakinjami in Madžarka- mi. V nadaljevanju so bile uspešnejše še od Ukrajink, prvi poraz so doživele v dvoboju z Nemkami, ki so bile boljše s 3 : 1. Zadnji dan tekmovanja so Slovenkam, evropskim podprvakinjam, nasproti stale aktualne prva- kinje stare celine, Italijanke. V Šempetru se je tako odvi- jala ponovitev lanskega fi na- la Eura. Tudi tokrat so bile uspešnejše zahodne sosede, s 3 : 0. Zasluženo so se ve- selile zlatih medalj. Dober obet pred Parizom Srebrne kolajne so pripadle Nemkam, bronaste pa varo- vankam selektorja Simona Božiča. V njegovi izbrani vr- sti so bile: Jana Ferjan, Saša Kotnik, Mira Jakin, Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Vesna Pogačar, Tija Vrhovnik, Bar- bara Kocmur, Valentyna Brik in Lena Gabršček. V Šempe- tru so ponovno dokazali, da so odlični organizatorji in da se znajo soočiti z vsemi izzivi. Pokale in medalje sta podelila predsednik Odboj- karskega kluba SIP Šempeter Boštjan Pražnikar in pred- sednik evropske zveze za paraodbojko in gonilna sila slovenske odbojke sede Bran- ko Mohorko. Naše odbojkari- ce v letošnji reprezentančni sezoni zdaj čaka še en izziv, nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu. Selektorja Simona Božiča čaka še veliko dela s svojimi varo- vankami pred potjo v Francijo. (Foto: Tone Tavčar) Tara bi šla v Tallin Članica Judo kluba Iva Reye Tara Janjić se je na Reki udeležila tek- me za evropski pokal v mladinski konkurenci. V kategoriji nad 78 kilogramov je osvojila drugo mesto. S tem je zao- krožila letošnji niz odličnih uvrstitev na tekmah za evropski mladinski po- kal. V italijanskem Lignanu je bila peta, v črnogorski prestolnici Pod- gorici pa je zmagala. Takšnih dosež- kov še ni zabeležila, zato upa, da bo nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo septembra v eston- skem Tallinu. DŠ Tara Janjić si zelo želi nastopiti na mladinskem EP. DEAN ŠUSTER Olimpijo in postalo slovenski pokalni prvak. Svojo športno pot je uradno začel in končal pri NK Olimp. Pridružil se mu je kot deček iz Gaberja. »Ko je bil star 50 let, se je odločil, da bo s soigralci iz malega nogome- ta odigral sezono na travi v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje,« pravi njegov sin Matjaž. Z leti je Ivan povedal, da je imel ogromno ponudb: Maribor, Dinamo, Crvena zvezda, Hajduk, Sarajevo, Köln, Fortuna Düsseldorf … Hribernik je namreč zbral 11 nastopov za amatersko re- prezentanco Jugoslavije (dva neodločena izida z Zahodno Nemčijo) in je bil tudi njen kapetan. »Vsem je odgovar- jal, da je Celje zakon in da ga ne bo zapustil,« se spominja Matjaž. Ko je bil na višku moči, je le pristal na prestop k Olimpiji, toda med pripravami so ga iz- dale kolenske vezi. Bil je zelo priljubljen, skromen, zdravje mu je zelo dolgo dobro slu- žilo in je igral nogomet tudi v jeseni svojega življenja. Počasi se poslavlja celotna generacija nogometašev, ki je poskrbela za rekorden obisk klubske tekme v Celju. Še vedno je veljaven s tekme proti Karlovcu na Glaziji. Po- ročevalci so zapisali: 8 tisoč gledalcev. Leta 1969 je mirnemu Iva- nu prekipelo ob očitni so- dniški napaki. Zaradi kazni je postal trener v Šmartnem ob Paki. Po nekaj mesecih je bila njegova kazen skrajšana, zato je tudi zaigral za Šmar- čane in jih iz tretje popeljal v prvo republiško ligo. Po por- toroških sklepih je igral še za hrvaški NK Pregrada. Bil je še trener in igralec Radeč. Do 70. leta je igral mali nogo- met v celjski ligi, pri 77 letih je odigral veteransko tekmo v Izoli v dresu Kladivarja. Ob 80-letnici ustanovitve prvega slovenskega nogo- metnega kluba v Celju je bila proslava v Narodnem domu. Med njo so Ivana Hribernika pozvali, naj vstane. Komaj je privolil. Sledilo je ploskanje, ki mu dolgo ni bilo konca. DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 19, 9. maj 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 11.00 Savinov likovni salon Žalec Ekspresija in impresija – čutim, torej ustvarjam Odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Kraji spomina: Moč in nemoč partizanskih spomenikov Odprtje gostujoče razstave 18.00 Kulturni center Laško Naši zbori 2024 Območna revija odraslih pevskih zborov 18.00 Glasbena šola Velenje Benjamin Merzdovnik, harmonika in Aja Urlep, harfa Predmaturitetni nastop 19.30 Glasbena šola Velenje Tinkara Lednik, fl avta Predmaturitetni nastop PETEK, 10. 5. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije Najboljše predstave ob 10.00 Rdeči paket in ob 11.00 Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Ogenj, voda, zemlja, zrak Območna likovna razstava lokalnih likovnih umetnikov 18.18 Titov trg Velenje Petek v mestu: Zasedba Kvartopirci z Manco Špik Koncert 19.00 Gledališče Celje 3JA! Predpremiera za abonente in izven 19.00 Galerija F-bunker Velenje Hipna mobigrafi ja Odprtje fotografske razstave Bojana Pavška 19.30 Glasbena šola Velenje Klara Kuhar, orgle in Florjan Ladinik, pozavna Predmaturitetni nastop 20.00 Celjski mladinski center Zagnani neznani! Stand up predstava SOBOTA, 11. 5. 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alma Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; primerna za otroke starejše od 4 let 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Na Luno Predstava, ki popelje v vesolje in združuje gledališko doživetje z izobraževalnimi vsebinami 19.00 Gledališče Celje 3JA! Premiera in izven 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki V. Möderndorfer: Obiski Premiera komedije v izvedbi Gledališča pod kozolcem NEDELJA, 12. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki V. Möderndorfer: Obiski Komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trio Pupe Glasbena komedija v izvedbi Gledališča Koper PONEDELJEK, 13. 5. 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Spominek naših korenin Odprtje razstave dijakinj Šolskega centra Celje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo Zaključek projekta, z vami bosta Tina Gorenjak in Nataša Zupan TOREK, 14. 5. 16.00, 17.00 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali Savinjčani beremo Zaključek projekta 17.00 Osnovna šola Lava Na stopnicah Odprtje likovne razstave ljubiteljskih slikarjev in učencev OŠ Lava 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Samo Novak & Suzana Marovt Koncertni cikel pri Didiju 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Oberkrainer trilogija Andrej Toplišek Septet; tudi v sredo ob istem času SREDA, 15. 5. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mednarodni dan družin Prost vstop za družine 10.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni dan družin Brezplačni ogled razstavljenih zbirk za družine 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu družin Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 16.30 Dom kulture Velenje Zvezdica Zaspanka Premiera igrane predstave Gledališke šole Festivala Velenje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pojemo in igramo! Nastopili bodo učenci OŠ Frana Krajnca; primerno za otroke od 4. do 8. leta 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tone Plevčak: Tu smo doma Predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 5: Trio Ardor Andrej Omejc, saksofon, Teja Udovič Kovačič, harmonika in Blaž Pavlovič, klavir Druge prireditve ČETRTEK, 9. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družine z Medejo Mahnič 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI – Ljudske univerze Žalec 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 18.00 Osrednja knjižnica Celje Cvetje za poletje Predstavitev trendov sajenja poletnega cvetja z Loreto Vlahovič 19.19 Knjižnica Velenje S kolesom med Karpati in Ženevskim jezerom Potopisno predavanje Andreja Morelja 18.00 Pod šotorom pri gasilskem domu v Topolšici Proslava ob dnevu zmage PETEK, 10. 5. 8.00 do 18.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS Žalec Dnevi odprtih vrat Tudi v soboto ob istem času 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; primerno za 3. do 5. razred 15.00 do 20.00 Titov trg Velenje Petek v mestu: Pomladni sejem Sadike, pripomočki za vrtnarjenje, izdelki domače in umetnostne obrti ter bogata gostinska ponudba lokalnih ponudnikov SOBOTA, 11. 5. 8.00 do 11.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Posest Kunigunda Gonigunda Srečanje kolesarjev, pohodnikov in vseh ljudi dobre volje 9.30 Meškov studenec – drevesna hiša Tradicionalna zeliščna delavnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alma Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; primerna za otroke starejše od 4 let 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica oblikovanja gline 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje zapestnice iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec »Iz kuhne diši po praznikih«: Sirova zavihanka Kulinarična delavnica v izvedbi Majde Kramberger 16.00 Pokrajinski muzej Celje Potujmo z Almo okoli sveta Otroška ustvarjalnica je primerna za osnovnošolske otroke 20.00 Zadružni dom Ponikva pri Žalcu Pesem v maju NEDELJA, 12. 5. 10.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Družinski dan Otroške ustvarjalnice, športne aktivnosti, igre na prostem … PONEDELJEK, 13. 5. 17.00 Knjižnica Velenje Biba leze, biba gre Otroška ustvarjalna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ekvador in Galapagos Potopisno predavanje Jožeta Kolarja in Ivane Ramšak Kolar TOREK, 14. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Knjižnica Laško Spletna (Ne)Varnost Brezplačno predavanje Erine Borovič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Življenje s severnoameriškimi Indijanci – Mitakuye Oyasin (Vsi smo povezani) Potopisno predavanje Davida Steguja SREDA, 15. 5. 8.00 Zbirno mesto dvorišče Dvorca Strmol Vodena gozdna terapija Z vam bo upokojena zdravnica Cvetka Avguštin 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Kavarna Celjski dom Lahko vrtoglavico ustavimo? Predavanje Nine Krč Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 18.00 Titov trg Velenje Sprejem kolesarjev DOS 2023 Dobrodelno okrog Slovenije Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava na pro- stem Na vroči strani Alp; do 15. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do 31. 5. Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacenštajn- ski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča raz- stava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Katarina Marinčič, predstavitev literarnih del; do 31. 5. Sončna stena: Mavrica mandal, razstava Mateje Rednjak; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Diandra Bekčić; do 31. 5.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hru- ška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 31. 5.; Oddelek za odrasle: Dunajski mo- del socialnih stanovanj, razstava v sodelovanju z Avstrijskim kul- turnim centrom Ljubljana; do 29. 5.; Domoznansko razstavišče: De- diščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do decembra Galerija eMCe plac Velenje: Di- mitrije Petrović: zgodbe eMCeja v stripu; do 20. 5. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 19, 9. maj 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna … V SPOMIN 9. maja bo minilo deset let od tvojega odhoda, ADOLF DEŽELAK z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934–9. 5. 2014) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi L 13 Iščem te v travah, iščem te v morjih. Najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubečega moža, atija, dedka in pradedka FRIDERIKA PLANINŠKA (16. 8. 1942–22. 4. 2024) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem za podporo ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Pergerju iz župnijske cer- kve sv. Jerneja v Vojniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem Marini in Franju Osetu ter Silvu Pliberšku. Nenazadnje srčna hvala Domu starejših Laško in Domu Se- neCura Vojnik za vso opravljeno oskrbo ter prijazen odnos. Ob koncu hvala vsem, ki ste pomagali s prevozom na loka- cije, še posebej bratoma Milanu in Petru Jeršiču z Marijo, ter ustrežljivostjo v času Friderikovega poslavljanja. Žalujoči: žena Anica in hčerke Andreja, Helena ter Simona z družinami 257 Smrti Celje Umrli so: Silvo SLOMŠEK iz Dramelj, 76 let, Alfonz STE- PIŠNIK iz Šempetra, 82 let, Rafaela ZUPANC iz Celja, 81 let, Vladimira HAJMERLE iz Celja, 95 let, Terezija ROJNIK z Ljubečne, 91 let. Šentjur Umrli so: Anton PEVEC iz Šentjurja, 68 let, Martin ŠTANCER iz Srževice, 66 let, Terezija FILIPŠEK iz Lutrij, 88 let, Marija DEBENAK iz Šentjurja, 86 let, Štefanija CIMERMAN iz Turna, 86 let. Žalec Umrli so: Marija KROFLIČ iz Ojstriške vasi, 91 let, Ve- ronika CVIKL iz Hramš, 88 let, Martina MARCEN iz Sv. Lovrenca, 84 let, Frančiška RABIČ iz Žalca, 82 let. Velenje Umrla je: Emilija ZUKRIGL iz Velenja, 81 let. STROJI PRODAM TRAČNI obračalnik Sip 220 in kosilnico Bcs 127 bencin-petrolej, z majhnimi kolesi, oba stroja sta lepo ohranjena, prodam. Telefon 041 980-188. L 14 Zapeli nam bodo učenci OŠ Podčetrtek in POŠ Pristava pri Mestinju. Vidimo se v torek, 14. 5. 2024, ob 13. uri v Osnovni šoli Podčetrtek. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Podčetrtek in osnovnima šolama v občini Podčetrtek vabi na prireditev Prireditev je omogočila Občina Podčetrtek. OBRAČALNIK pajek Far, rabljen, zelo ugodno prodam za 1.000 EUR zaradi nabave no- vega zgrabljalnika. Telefon 041 867-418. 267 VRTNI traktor MTD 17,5 km prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 287-372. L 15 GORENJE Muto, s priključki, prodam. Telefon 031 287-372. L 15 POSEST PRODAM 1,5 ha gozda prodam v Šentjurju. Cena 6.500 EUR. Telefon 041 661-729. 260 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p SLAMO za zastirko, v kockah, prodam. Tele- fon 041 763-763. 269 RDEČE vino (modra frankinja in žametna črnina) prodam po zelo ugodni ceni. In- formacije po telefonu 041 284-127. 227 ZMENKI UPOKOJENEC želim spoznati gospo za dru- ženje. Več ob snidenju. Pokličite me na telefonsko številko 041 976-668. 266 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, pro- dajamo vsak delavnik; grahaste, rjave, bele leghorn, črne, aurokane. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kako- vostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SILOS kombajn SK 80 B in koze prodam. Telefon 051 737-111. 259 PAŠNE teličke, mesne pasme, in čb breje telice, prodam. Telefon 031 533-745. p OSLIČKO (istrijanko), staro eno leto, prodam. Telefon 031 268-004. 262 TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 264 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, mesne pasme, vajeno priveza, težko od 200 do 250 kg, kupim. Telefon 041 238-142. 268 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 263 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 19, 9. maj 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 11.00 Savinov likovni salon Žalec Ekspresija in impresija – čutim, torej ustvarjam Odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Kraji spomina: Moč in nemoč partizanskih spomenikov Odprtje gostujoče razstave 18.00 Kulturni center Laško Naši zbori 2024 Območna revija odraslih pevskih zborov 18.00 Glasbena šola Velenje Benjamin Merzdovnik, harmonika in Aja Urlep, harfa Predmaturitetni nastop 19.30 Glasbena šola Velenje Tinkara Lednik, fl avta Predmaturitetni nastop PETEK, 10. 5. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije Najboljše predstave ob 10.00 Rdeči paket in ob 11.00 Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Ogenj, voda, zemlja, zrak Območna likovna razstava lokalnih likovnih umetnikov 18.18 Titov trg Velenje Petek v mestu: Zasedba Kvartopirci z Manco Špik Koncert 19.00 Gledališče Celje 3JA! Predpremiera za abonente in izven 19.00 Galerija F-bunker Velenje Hipna mobigrafi ja Odprtje fotografske razstave Bojana Pavška 19.30 Glasbena šola Velenje Klara Kuhar, orgle in Florjan Ladinik, pozavna Predmaturitetni nastop 20.00 Celjski mladinski center Zagnani neznani! Stand up predstava SOBOTA, 11. 5. 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alma Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; primerna za otroke starejše od 4 let 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Na Luno Predstava, ki popelje v vesolje in združuje gledališko doživetje z izobraževalnimi vsebinami 19.00 Gledališče Celje 3JA! Premiera in izven 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki V. Möderndorfer: Obiski Premiera komedije v izvedbi Gledališča pod kozolcem NEDELJA, 12. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki V. Möderndorfer: Obiski Komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trio Pupe Glasbena komedija v izvedbi Gledališča Koper PONEDELJEK, 13. 5. 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Spominek naših korenin Odprtje razstave dijakinj Šolskega centra Celje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo Zaključek projekta, z vami bosta Tina Gorenjak in Nataša Zupan TOREK, 14. 5. 16.00, 17.00 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali Savinjčani beremo Zaključek projekta 17.00 Osnovna šola Lava Na stopnicah Odprtje likovne razstave ljubiteljskih slikarjev in učencev OŠ Lava 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Samo Novak & Suzana Marovt Koncertni cikel pri Didiju 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Oberkrainer trilogija Andrej Toplišek Septet; tudi v sredo ob istem času SREDA, 15. 5. 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Mednarodni dan družin Prost vstop za družine 10.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni dan družin Brezplačni ogled razstavljenih zbirk za družine 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu družin Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 16.30 Dom kulture Velenje Zvezdica Zaspanka Premiera igrane predstave Gledališke šole Festivala Velenje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pojemo in igramo! Nastopili bodo učenci OŠ Frana Krajnca; primerno za otroke od 4. do 8. leta 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tone Plevčak: Tu smo doma Predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 5: Trio Ardor Andrej Omejc, saksofon, Teja Udovič Kovačič, harmonika in Blaž Pavlovič, klavir Druge prireditve ČETRTEK, 9. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družine z Medejo Mahnič 16.30 Občinska knjižnica Žalec Druženje študijsko- bralnega kluba v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI – Ljudske univerze Žalec 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 18.00 Osrednja knjižnica Celje Cvetje za poletje Predstavitev trendov sajenja poletnega cvetja z Loreto Vlahovič 19.19 Knjižnica Velenje S kolesom med Karpati in Ženevskim jezerom Potopisno predavanje Andreja Morelja 18.00 Pod šotorom pri gasilskem domu v Topolšici Proslava ob dnevu zmage PETEK, 10. 5. 8.00 do 18.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS Žalec Dnevi odprtih vrat Tudi v soboto ob istem času 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; primerno za 3. do 5. razred 15.00 do 20.00 Titov trg Velenje Petek v mestu: Pomladni sejem Sadike, pripomočki za vrtnarjenje, izdelki domače in umetnostne obrti ter bogata gostinska ponudba lokalnih ponudnikov SOBOTA, 11. 5. 8.00 do 11.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Posest Kunigunda Gonigunda Srečanje kolesarjev, pohodnikov in vseh ljudi dobre volje 9.30 Meškov studenec – drevesna hiša Tradicionalna zeliščna delavnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alma Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; primerna za otroke starejše od 4 let 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica oblikovanja gline 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje zapestnice iz ličja Pletarska delavnica z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec »Iz kuhne diši po praznikih«: Sirova zavihanka Kulinarična delavnica v izvedbi Majde Kramberger 16.00 Pokrajinski muzej Celje Potujmo z Almo okoli sveta Otroška ustvarjalnica je primerna za osnovnošolske otroke 20.00 Zadružni dom Ponikva pri Žalcu Pesem v maju NEDELJA, 12. 5. 10.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Družinski dan Otroške ustvarjalnice, športne aktivnosti, igre na prostem … PONEDELJEK, 13. 5. 17.00 Knjižnica Velenje Biba leze, biba gre Otroška ustvarjalna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ekvador in Galapagos Potopisno predavanje Jožeta Kolarja in Ivane Ramšak Kolar TOREK, 14. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Knjižnica Laško Spletna (Ne)Varnost Brezplačno predavanje Erine Borovič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Življenje s severnoameriškimi Indijanci – Mitakuye Oyasin (Vsi smo povezani) Potopisno predavanje Davida Steguja SREDA, 15. 5. 8.00 Zbirno mesto dvorišče Dvorca Strmol Vodena gozdna terapija Z vam bo upokojena zdravnica Cvetka Avguštin 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Kavarna Celjski dom Lahko vrtoglavico ustavimo? Predavanje Nine Krč Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 18.00 Titov trg Velenje Sprejem kolesarjev DOS 2023 Dobrodelno okrog Slovenije Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava na pro- stem Na vroči strani Alp; do 15. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do 31. 5. Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacenštajn- ski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča raz- stava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Katarina Marinčič, predstavitev literarnih del; do 31. 5. Sončna stena: Mavrica mandal, razstava Mateje Rednjak; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Diandra Bekčić; do 31. 5.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hru- ška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 31. 5.; Oddelek za odrasle: Dunajski mo- del socialnih stanovanj, razstava v sodelovanju z Avstrijskim kul- turnim centrom Ljubljana; do 29. 5.; Domoznansko razstavišče: De- diščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do decembra Galerija eMCe plac Velenje: Di- mitrije Petrović: zgodbe eMCeja v stripu; do 20. 5. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 19, 9. maj 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna … V SPOMIN 9. maja bo minilo deset let od tvojega odhoda, ADOLF DEŽELAK z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934–9. 5. 2014) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi L 13 Iščem te v travah, iščem te v morjih. Najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubečega moža, atija, dedka in pradedka FRIDERIKA PLANINŠKA (16. 8. 1942–22. 4. 2024) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem za podporo ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Pergerju iz župnijske cer- kve sv. Jerneja v Vojniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem Marini in Franju Osetu ter Silvu Pliberšku. Nenazadnje srčna hvala Domu starejših Laško in Domu Se- neCura Vojnik za vso opravljeno oskrbo ter prijazen odnos. Ob koncu hvala vsem, ki ste pomagali s prevozom na loka- cije, še posebej bratoma Milanu in Petru Jeršiču z Marijo, ter ustrežljivostjo v času Friderikovega poslavljanja. Žalujoči: žena Anica in hčerke Andreja, Helena ter Simona z družinami 257 Smrti Celje Umrli so: Silvo SLOMŠEK iz Dramelj, 76 let, Alfonz STE- PIŠNIK iz Šempetra, 82 let, Rafaela ZUPANC iz Celja, 81 let, Vladimira HAJMERLE iz Celja, 95 let, Terezija ROJNIK z Ljubečne, 91 let. Šentjur Umrli so: Anton PEVEC iz Šentjurja, 68 let, Martin ŠTANCER iz Srževice, 66 let, Terezija FILIPŠEK iz Lutrij, 88 let, Marija DEBENAK iz Šentjurja, 86 let, Štefanija CIMERMAN iz Turna, 86 let. Žalec Umrli so: Marija KROFLIČ iz Ojstriške vasi, 91 let, Ve- ronika CVIKL iz Hramš, 88 let, Martina MARCEN iz Sv. Lovrenca, 84 let, Frančiška RABIČ iz Žalca, 82 let. Velenje Umrla je: Emilija ZUKRIGL iz Velenja, 81 let. STROJI PRODAM TRAČNI obračalnik Sip 220 in kosilnico Bcs 127 bencin-petrolej, z majhnimi kolesi, oba stroja sta lepo ohranjena, prodam. Telefon 041 980-188. L 14 Zapeli nam bodo učenci OŠ Podčetrtek in POŠ Pristava pri Mestinju. Vidimo se v torek, 14. 5. 2024, ob 13. uri v Osnovni šoli Podčetrtek. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Podčetrtek in osnovnima šolama v občini Podčetrtek vabi na prireditev Prireditev je omogočila Občina Podčetrtek. OBRAČALNIK pajek Far, rabljen, zelo ugodno prodam za 1.000 EUR zaradi nabave no- vega zgrabljalnika. Telefon 041 867-418. 267 VRTNI traktor MTD 17,5 km prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 287-372. L 15 GORENJE Muto, s priključki, prodam. Telefon 031 287-372. L 15 POSEST PRODAM 1,5 ha gozda prodam v Šentjurju. Cena 6.500 EUR. Telefon 041 661-729. 260 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p SLAMO za zastirko, v kockah, prodam. Tele- fon 041 763-763. 269 RDEČE vino (modra frankinja in žametna črnina) prodam po zelo ugodni ceni. In- formacije po telefonu 041 284-127. 227 ZMENKI UPOKOJENEC želim spoznati gospo za dru- ženje. Več ob snidenju. Pokličite me na telefonsko številko 041 976-668. 266 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, pro- dajamo vsak delavnik; grahaste, rjave, bele leghorn, črne, aurokane. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kako- vostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p SILOS kombajn SK 80 B in koze prodam. Telefon 051 737-111. 259 PAŠNE teličke, mesne pasme, in čb breje telice, prodam. Telefon 031 533-745. p OSLIČKO (istrijanko), staro eno leto, prodam. Telefon 031 268-004. 262 TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 264 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, mesne pasme, vajeno priveza, težko od 200 do 250 kg, kupim. Telefon 041 238-142. 268 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 263 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 19, 9. maj 2024 LJUDJE ODPRTIH ROK Ljudje odprtih rok DORA KALČIČ EDIS VEHABOVIĆ NATAŠA PRIVOŠNIK PRIMOŽ LORBEK RADKO LUZAR FRANC MARŠNJAK JOLANDA RAVNIKAR GLASUJEM ZA KANDIDATA: .................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................... GLASOVNICA Glasovnice sprejemamo vključno do 31. 5. 2024 na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA«. Glasujete lahko tudi na spletu: www.novitednik.si Sponzor dogodka: Potem ko smo v začetku aprila v Novem tedniku predstavili tri izjemne posamezni- ce iz naše regije, ki so bile kandidatke za naziv dobrotnik leta, ste bralci pridno poši- ljali glasovnice iz časopisa in glasovali tudi po elektronski pošti in na spletu. Prejeli smo skoraj 2 tisoč glasovnic. Med Marijo Zemljič, Loreno Hus in Natašo Privošnik ste izbrali slednjo, čeprav si prav vsaka zasluži prejeti naziv dobrotnice leta. Plaketo in šo- pek rož je kandidatkam podelila odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. »To ni samo moj naziv. To je naziv vseh, ki smo pomagali in ki pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni,« je ob prejemu plakete povedala Nataša Privošnik, ki je bila izbrana za dobrotnico leta iz naše regije. Le težko si predstavljamo, da je za nasmejano in zgo- vorno Spodnjesavinjčanko 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje Ljudje odprtih rok Izbrali ste Natašo Privošnik vzela v svoje roke. S svojo življenjsko zgodbo je zgled vsakomur, da se je v življenju vre- dno bojevati, prav tako pomagati drugim in jim s tem vlivati upanje in vero v svetlejšo prihodnost. »Tudi sama sem invalidka in ogromno pre- ležim v postelji, zato vem, kaj mi takrat po- maga, ko sem sama in osamljena. Ker izha- jam iz sebe, vedno razmišljam, kako bi lahko drugim polepšala vsaj kakšen trenutek,« je povedala Privošnikova, ki je pri 52 letih nov smisel našla v pohodništvu in plezanju, zelo dejavna je tudi v Medobčinskem društvu in- validov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Bila je tudi ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim dostavljala najnujnejše ži- vljenjske potrebščine čjo članic kluba je pred približno desetletjem začela izvajati projekt Donirana hrana, ki je prerasel v največji projekt slovenskih lionsov. V okviru slovenskega Lions distrikta organizira in izvaja izobraževanja za vse lions člane Slo- venije, julija bo prevzela še vlogo mednarodne direktoriece lions za območje Evrope. »Moja skrb bodo izobraževanja po vsaj Evropi, skrb nad novimi članstvom, pomoč klubom v teh državah,« je naštevala Husova in poudarila, da so dobrodelni klubi v Celju zelo dejavni, vendar si medse želijo privabiti še mlajše. »Pristnega in spoštljivega odnosa ter iskrenih nasmehov se ne da kupiti,« je poudarila Nataša Privošnik, ki želi v prihodnosti osveščati tudi o nevidni invalidnosti. Glasujte za Natašo Privošnik Nataša Privošnik se je kot zmagovalka re- gijskega izbora uvrstila v nacionalni izbor ak- cije Ljudje odprtih rok, katere zaključek bo v začetku junija, ko bo nekdo od vseh izbranih regijskih dobrotnikov prejel naziv dobrotnik leta na podelitvi v Ljubljani. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti (tednik@nt-rc.si) v naše uredništvo do 30. maja, prav tako lahko glasujete na naši spletni strani www.novitednik.si. SJ, foto: Nik Jarh Zmagovalki regijskega izbora Nataši Privošnik je plaketo in šopek rož podelila odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. Marija Zemljič se kljub svojim letom še vedno nesebično razdaja za soljudi. Nataša Privošnik telesno prikrajšanim pomaga tudi finančno. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgodbo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in inPlanincem z različnimi primanjkljaji za inkluzijske pohode. Lorena Hus si življenja ne zna predstavljati brez dobro- delnosti. Dobrodelnost nas bogati Čeprav je bila za regijsko dobrotnico leta izbrana Nataša Privošnik, bi si to zaslužili tudi drugi dve kandidatki – Marija Zemljič in Lorena Hus. Kot je ob prejemu plakete po- vedala 82-Marija Zemljič, ki je prostovoljka že skoraj vse življenje, bo dobrodelno delo nadaljevala, dokler ji bo služilo zdravje. »Is- kren nasmeh starejšega človeka ali majhnega otroka je vreden tega,« je povedala Zemljiče- va, ki starejše tedensko obiskuje na njihovih domovih ali v Domu starejših Laško, mesečno obiskuje tudi najmlajše v Vrtcu Laško, prav tako je dejavna v Hiši generacij Laško in Žu- pnijski karitas Laško. Do prijaznejšega življenja že desetletja mno- gim pomaga tudi Lorena Hus, ki je bila med ustanovnimi članicami prvega ženskega lions kluba pri nas, ki je nastal pred 25 leti. S pomo- Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 19 / Leto 79 / Celje, 9. maj 2024 Po njenih žilah se pretaka šoferska kri Str. 32-33 Brez strojev na kmetiji ne gre Ilustratorka v tekaških copatih Str. 27 Str. 31 Evropski utrip v knežjem mestu Praznične podobe Evrope v Celju Na dan osrednje prireditve Evropske vasi je Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje dopoldne pripravila okroglo mizo o obeležitvi 20. obletnice vstopa Republike Slovenije v EU. Zvečer pa je zveza prijateljev mladine v Celjskem domu s podelitvijo priznanj končala projekt Evropa v šoli, ki je bil namenjen vrtčevskim in osnov- nošolskim otrokom ter dijakom. V Celju so v tem tednu številne prireditve in dogod- ki z evropsko tematiko. Na današnji 9. maj namreč praznujemo dan Evrope, ki je v Sloveniji letos v zna- menju 20-letnice članstva v Evropski uniji in tudi pri- hajajočih volitev poslancev Evropskega parlamenta. SINTIJA JURIČ Informacijska točka Euro- pe direct Savinjska, ki deluje pod okriljem Celjskega mla- dinskega centra, je tudi letos v okviru Tedna Evrope v Celju organizirala več brezplačnih dogodkov. Minuli ponedeljek so lahko obiskovalci na za- dnjem vrtu MCC kavarne de- gustirali evropska vina in sire. V torek pa so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje v G8, Prostoru začasne upo- rabe, na Glavnem trgu odprli razstavo Podobe demokracije: izbrano gradivo iz arhivov držav Evropske unije. Na njej so pred- stavili 23 zanimivih zgodb iz 23 posameznih arhivov iz 23 držav Evropske unije. Razstavljena arhivska gradi- va odražajo udejanjanja raz- ličnih stopenj volilne pravice, predstavljajo procese demo- kratizacije, masovna zborova- nja ob političnih prelomih in spremembah, kažejo na pro- cese ženske emancipacije, prizadevanje za mir- no reševanje spo- rov in podobno. Na eni strani zrcalijo podobnosti, na drugi strani razlike in edinstvenost konkretnih okolij, ki gradijo in bogatijo skupni evropski prostor. dinskega centra, je tudi letos v okviru Tedna Evrope v Celju organizirala več brezplačnih dogodkov. Minuli ponedeljek so lahko obiskovalci na za- dnjem vrtu MCC kavarne de- gustirali evropska vina in sire. V torek pa so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje v G8, Prostoru začasne upo- rabe, na Glavnem trgu odprli razstavo Podobe demokracije: izbrano gradivo iz arhivov držav Evropske unije. Na njej so pred- Razstavljena arhivska gradi- va odražajo udejanjanja raz- ličnih stopenj volilne pravice, predstavljajo procese demo- kratizacije, masovna zborova- nja ob političnih prelomih in spremembah, kažejo na pro- cese ženske emancipacije, prizadevanje za mir- no reševanje spo- Informacijska točka Europe direct Savinjska danes (v če- trtek) ob 19. uri v MCC kavarni organizira EU Pub kviz. Na njem lahko s skupino prijateljev preizkusite svoje znanje o Evropski uniji in osvojite simbolne nagrade. Potrebna je predhodna brezplačna prijava na info@mc-celje.si. Zaživela Evropska vas Že tradicionalno je bil Glavni trg v tem času odet v barve evropskih držav. Včeraj (v sredo) je bila tam zaključna prireditev projekta 19. Evropske vasi v organi- zaciji III. osnovne šole Celje. Na dogodku je sodelovalo 40 zavodov, ki so na stojnicah in odru obiskovalcem pri- čarali podobe, okuse, zvoke in zanimivosti evropskega prostora. Projekt Evropska vas se je sicer obdržal le še v savinjski regiji in je namenjen vrtčevskim otrokom, osnov- nošolcem in srednješolcem, ki na izviren način spozna- vajo države EU in njihove značilnosti. Tako so se lahko tudi letos seznanili s kultu- ro, z običaji, glasbo, jeziki, s kulinariko, z navadami in dr- žavnimi simboli drugih držav članic EU. Celjska Evropska vas je bila letos tudi del ura- dnega praznovanja Vlade RS ob 20-letnici vstopa Slovenije v EU. Prireditve so se udeleži- li številni visoki gostje, med katerimi so bili tudi tudi evropski poslanci. Foto: Andraž Purg Razstave sta se udeležila tudi direk- tor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj in vodja točke Euro- pe direct Savinjska Katja Kolenc. Na razstavi Podobe demokracije je razstavljeno arhivsko gradivo držav Evrop- ske unije na temo volitev, prizadevanja za mir, svobode, participacije itd. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 19, 9. maj 2024 LJUDJE ODPRTIH ROK Ljudje odprtih rok DORA KALČIČ EDIS VEHABOVIĆ NATAŠA PRIVOŠNIK PRIMOŽ LORBEK RADKO LUZAR FRANC MARŠNJAK JOLANDA RAVNIKAR GLASUJEM ZA KANDIDATA: .................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................... GLASOVNICA Glasovnice sprejemamo vključno do 31. 5. 2024 na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA«. Glasujete lahko tudi na spletu: www.novitednik.si Sponzor dogodka: Potem ko smo v začetku aprila v Novem tedniku predstavili tri izjemne posamezni- ce iz naše regije, ki so bile kandidatke za naziv dobrotnik leta, ste bralci pridno poši- ljali glasovnice iz časopisa in glasovali tudi po elektronski pošti in na spletu. Prejeli smo skoraj 2 tisoč glasovnic. Med Marijo Zemljič, Loreno Hus in Natašo Privošnik ste izbrali slednjo, čeprav si prav vsaka zasluži prejeti naziv dobrotnice leta. Plaketo in šo- pek rož je kandidatkam podelila odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. »To ni samo moj naziv. To je naziv vseh, ki smo pomagali in ki pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni,« je ob prejemu plakete povedala Nataša Privošnik, ki je bila izbrana za dobrotnico leta iz naše regije. Le težko si predstavljamo, da je za nasmejano in zgo- vorno Spodnjesavinjčanko 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje Ljudje odprtih rok Izbrali ste Natašo Privošnik vzela v svoje roke. S svojo življenjsko zgodbo je zgled vsakomur, da se je v življenju vre- dno bojevati, prav tako pomagati drugim in jim s tem vlivati upanje in vero v svetlejšo prihodnost. »Tudi sama sem invalidka in ogromno pre- ležim v postelji, zato vem, kaj mi takrat po- maga, ko sem sama in osamljena. Ker izha- jam iz sebe, vedno razmišljam, kako bi lahko drugim polepšala vsaj kakšen trenutek,« je povedala Privošnikova, ki je pri 52 letih nov smisel našla v pohodništvu in plezanju, zelo dejavna je tudi v Medobčinskem društvu in- validov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Bila je tudi ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim dostavljala najnujnejše ži- vljenjske potrebščine čjo članic kluba je pred približno desetletjem začela izvajati projekt Donirana hrana, ki je prerasel v največji projekt slovenskih lionsov. V okviru slovenskega Lions distrikta organizira in izvaja izobraževanja za vse lions člane Slo- venije, julija bo prevzela še vlogo mednarodne direktoriece lions za območje Evrope. »Moja skrb bodo izobraževanja po vsaj Evropi, skrb nad novimi članstvom, pomoč klubom v teh državah,« je naštevala Husova in poudarila, da so dobrodelni klubi v Celju zelo dejavni, vendar si medse želijo privabiti še mlajše. »Pristnega in spoštljivega odnosa ter iskrenih nasmehov se ne da kupiti,« je poudarila Nataša Privošnik, ki želi v prihodnosti osveščati tudi o nevidni invalidnosti. Glasujte za Natašo Privošnik Nataša Privošnik se je kot zmagovalka re- gijskega izbora uvrstila v nacionalni izbor ak- cije Ljudje odprtih rok, katere zaključek bo v začetku junija, ko bo nekdo od vseh izbranih regijskih dobrotnikov prejel naziv dobrotnik leta na podelitvi v Ljubljani. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti (tednik@nt-rc.si) v naše uredništvo do 30. maja, prav tako lahko glasujete na naši spletni strani www.novitednik.si. SJ, foto: Nik Jarh Zmagovalki regijskega izbora Nataši Privošnik je plaketo in šopek rož podelila odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. Marija Zemljič se kljub svojim letom še vedno nesebično razdaja za soljudi. Nataša Privošnik telesno prikrajšanim pomaga tudi finančno. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgodbo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in inPlanincem z različnimi primanjkljaji za inkluzijske pohode. Lorena Hus si življenja ne zna predstavljati brez dobro- delnosti. Dobrodelnost nas bogati Čeprav je bila za regijsko dobrotnico leta izbrana Nataša Privošnik, bi si to zaslužili tudi drugi dve kandidatki – Marija Zemljič in Lorena Hus. Kot je ob prejemu plakete po- vedala 82-Marija Zemljič, ki je prostovoljka že skoraj vse življenje, bo dobrodelno delo nadaljevala, dokler ji bo služilo zdravje. »Is- kren nasmeh starejšega človeka ali majhnega otroka je vreden tega,« je povedala Zemljiče- va, ki starejše tedensko obiskuje na njihovih domovih ali v Domu starejših Laško, mesečno obiskuje tudi najmlajše v Vrtcu Laško, prav tako je dejavna v Hiši generacij Laško in Žu- pnijski karitas Laško. Do prijaznejšega življenja že desetletja mno- gim pomaga tudi Lorena Hus, ki je bila med ustanovnimi članicami prvega ženskega lions kluba pri nas, ki je nastal pred 25 leti. S pomo- Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 19 / Leto 79 / Celje, 9. maj 2024 Po njenih žilah se pretaka šoferska kri Str. 32-33 Brez strojev na kmetiji ne gre Ilustratorka v tekaških copatih Str. 27 Str. 31 Evropski utrip v knežjem mestu Praznične podobe Evrope v Celju Na dan osrednje prireditve Evropske vasi je Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje dopoldne pripravila okroglo mizo o obeležitvi 20. obletnice vstopa Republike Slovenije v EU. Zvečer pa je zveza prijateljev mladine v Celjskem domu s podelitvijo priznanj končala projekt Evropa v šoli, ki je bil namenjen vrtčevskim in osnov- nošolskim otrokom ter dijakom. V Celju so v tem tednu številne prireditve in dogod- ki z evropsko tematiko. Na današnji 9. maj namreč praznujemo dan Evrope, ki je v Sloveniji letos v zna- menju 20-letnice članstva v Evropski uniji in tudi pri- hajajočih volitev poslancev Evropskega parlamenta. SINTIJA JURIČ Informacijska točka Euro- pe direct Savinjska, ki deluje pod okriljem Celjskega mla- dinskega centra, je tudi letos v okviru Tedna Evrope v Celju organizirala več brezplačnih dogodkov. Minuli ponedeljek so lahko obiskovalci na za- dnjem vrtu MCC kavarne de- gustirali evropska vina in sire. V torek pa so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje v G8, Prostoru začasne upo- rabe, na Glavnem trgu odprli razstavo Podobe demokracije: izbrano gradivo iz arhivov držav Evropske unije. Na njej so pred- stavili 23 zanimivih zgodb iz 23 posameznih arhivov iz 23 držav Evropske unije. Razstavljena arhivska gradi- va odražajo udejanjanja raz- ličnih stopenj volilne pravice, predstavljajo procese demo- kratizacije, masovna zborova- nja ob političnih prelomih in spremembah, kažejo na pro- cese ženske emancipacije, prizadevanje za mir- no reševanje spo- rov in podobno. Na eni strani zrcalijo podobnosti, na drugi strani razlike in edinstvenost konkretnih okolij, ki gradijo in bogatijo skupni evropski prostor. dinskega centra, je tudi letos v okviru Tedna Evrope v Celju organizirala več brezplačnih dogodkov. Minuli ponedeljek so lahko obiskovalci na za- dnjem vrtu MCC kavarne de- gustirali evropska vina in sire. V torek pa so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje v G8, Prostoru začasne upo- rabe, na Glavnem trgu odprli razstavo Podobe demokracije: izbrano gradivo iz arhivov držav Evropske unije. Na njej so pred- Razstavljena arhivska gradi- va odražajo udejanjanja raz- ličnih stopenj volilne pravice, predstavljajo procese demo- kratizacije, masovna zborova- nja ob političnih prelomih in spremembah, kažejo na pro- cese ženske emancipacije, prizadevanje za mir- no reševanje spo- Informacijska točka Europe direct Savinjska danes (v če- trtek) ob 19. uri v MCC kavarni organizira EU Pub kviz. Na njem lahko s skupino prijateljev preizkusite svoje znanje o Evropski uniji in osvojite simbolne nagrade. Potrebna je predhodna brezplačna prijava na info@mc-celje.si. Zaživela Evropska vas Že tradicionalno je bil Glavni trg v tem času odet v barve evropskih držav. Včeraj (v sredo) je bila tam zaključna prireditev projekta 19. Evropske vasi v organi- zaciji III. osnovne šole Celje. Na dogodku je sodelovalo 40 zavodov, ki so na stojnicah in odru obiskovalcem pri- čarali podobe, okuse, zvoke in zanimivosti evropskega prostora. Projekt Evropska vas se je sicer obdržal le še v savinjski regiji in je namenjen vrtčevskim otrokom, osnov- nošolcem in srednješolcem, ki na izviren način spozna- vajo države EU in njihove značilnosti. Tako so se lahko tudi letos seznanili s kultu- ro, z običaji, glasbo, jeziki, s kulinariko, z navadami in dr- žavnimi simboli drugih držav članic EU. Celjska Evropska vas je bila letos tudi del ura- dnega praznovanja Vlade RS ob 20-letnici vstopa Slovenije v EU. Prireditve so se udeleži- li številni visoki gostje, med katerimi so bili tudi tudi evropski poslanci. Foto: Andraž Purg Razstave sta se udeležila tudi direk- tor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj in vodja točke Euro- pe direct Savinjska Katja Kolenc. Na razstavi Podobe demokracije je razstavljeno arhivsko gradivo držav Evrop- ske unije na temo volitev, prizadevanja za mir, svobode, participacije itd. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 19, 9. maj 2024 INTERVJU Srečali sva se prvič in takoj sem ji podarila iskren poklon, da je njen glas v radijskem etru pravi balzam za moja ušesa. Odzvala se je z nežnim nasmehom in mi pojasnila, da je glas svojevrstno ogledalo naše duše. Očitno Maja v svoji duši hrani in neguje veliko lepega. »Pomembno se mi zdi negovati dojemljivost za lepoto, ki je tudi prispevek lastne harmonije v ne- miren svet okoli nas,« je dodala. Napovedovalka in mentorica za govor na Radiu Slovenija pravi, da se, kolikor ji dopušča čas, iz Ljubljane zelo rada vrne na Štajersko. Tukaj živijo njeni starši, sestri, nečaki. So povezana družina in to ji veliko pomeni. Če ne bi bilo Radia Celje, ki ji je nudil prve in najdragocenejše radijske izkušnje, bi se njena poklicna pot, priznava, zagotovo obrnila drugam. BARBARA FURMAN Celjanka Maja Šumej o svojem radijskem delu in radostih, ki njen svet ohranjajo v ravnovesju »Osvobajajoče je, ko z leti popušča potreba, da bi ugajal vsem« na Štajersko. Tukaj živijo njeni starši, sestri, nečaki. So povezana družina in to ji veliko pomeni. Če ne bi bilo Radia Celje, ki ji je nudil prve in najdragocenejše radijske izkušnje, bi se njena poklicna pot, priznava, So povezana družina in to ji veliko pomeni. Če ne bi bilo Radia Celje, ki ji je nudil prve in najdragocenejše radijske izkušnje, bi se njena poklicna pot, priznava, Pogovarjali sva se v kavarni celjskega Hotela Evropa. Po- vedala mi je, da jo na ta pro- stor vežejo prijetni spomini, saj je v gimnazijskih letih s sošolkami vsak petek tja za- hajala na gosti sok s smetano. To je bila nekakšna nagrada po napornem tednu. Pravzaprav me ne prese- neča, da ste ob prvem sre- čanju s človekom najbolj pozorni na njegov glas. Kaj vam ta pove o človeku? Višina in barva glasu sta naravna danost, naša odlo- čitev pa je, kaj bomo z njim sporočali drugim. Z glasom razkrivamo svoje razpolože- nje in osebnost. Kadar se na primer ne počutimo dobro, glas postane napet ali grlen. Pri nekaterih motnjah, kot je nosljanje, ne gre za govorno napako, ampak za navado, pridobljen način, za katerim se skrijemo, zapremo vase. Na govornih vajah vsaj na začetku posvečamo veliko prijavljalo tudi do 1.500 lju- di in so trajale več mesecev. Ajda Kalan je kot učiteljica govora gostovala tudi na Ra- diu Celje, prav neverjetno se mi zdi, da se mi je v spomin vtisnilo toliko podrobnosti s tistega nekajdnevnega teča- ja. Predlagala je, naj opravim glasovni preizkus, ki je po- goj za začetek izobraževanja v Centru za kulturo govora na Radiu Slovenija. Seveda sem bila neizmerno vesela in počaščena, da sem do- bila takšno priložnost, do takrat me je eter že precej zasvojil. Kot mentorica za go- vor je Ajda Kalan veljala za strogo, bila je dosledna in strokovna. Njena avtorite- ta ni bila ome- jevalna, dobro sva se ujeli in ogromno me je naučila. Še bolje sem jo razumela, ko sem tudi sama postala mento- rica. Skozi vaše iz- obraževanje je šlo veliko po- sameznikov, predvsem ti- sti, ki de- lajo v medijih. Kakšen izziv je za vas mentorsko delo? V procesu izobraževanja, ki na Radiu Slovenija traja najmanj eno šolsko leto, z vsakim tečajnikom preživiš skoraj 40 individualnih ur. Prihajajo z najrazličnejših področij, z različnimi pred- znanji in pričakovanji. Za vsakogar se na nek način »ponastaviš«, se mu prila- godiš v smislu pedagoškega pristopa in načina dela. Raz- like so že v usposabljanju za različna uredništva – gradiva, ki jih pripravimo za vaje, se vsebinsko razlikujejo glede na to, ali bo nekdo bral poro- čila, literarna besedila ali bo športni novinar. Posameznim vsebinam prilagajamo tudi tempo podajanja in interpre- tacijo. Mentor mora vzposta- viti spodbudno okolje, v kate- rem se učenec počuti varno, sprejeto. In da, včasih po letih dela in neskončnih ponovitvah nekoli- ko zmanjka potr- pljenja in je treba kaj bolj slikovito povedati, da za- leže. (smeh) In kot pri vsakem pedagoškem delu, pose- bej z mladi- mi ljudmi, dovoliti, da se včasih krešejo mnenja, s tem pre- izprašuješ tudi svoja načela in poglede ter držiš korak s časom. To delo zahteva pol- no mero predanosti, ampak je zelo izpopolnjujoče. Slišati je mogoče, da vzdušje na Radioteleviziji Slovenija (RTV) ni ravno idilično. Javni zavod pesti- jo fi nančne težave, odnosi med sodelavci so skrhani. Kako plavate v tem nemir- nem morju? Z RTV vsa leta v večjem ali manjšem obsegu sodelujem kot zunanja sodelavka. To je bila moja odločitev, s katero sem sprejela odgovornost in tveganje. V okviru redne zaposlitve bi težko kakovo- stno opravljala vsebinsko tako raznoliko delo, nekate- ri projekti, kot je opis fi lma, zahtevajo vsaj delni odmik od drugih obveznosti. Ta- kšno usklajevanje terja pre- cej iznajdljivosti in prilago- dljivosti, spodbuja človeka, da se ohranja v dobri delovni za avdicijo. Zgodilo se je po naključju, ampak če ne bi bilo Radia Celje, ki mi je nu- dil prve in najdragocenejše radijske izkušnje, bi se moja poklicna pot zagotovo obrni- la drugam. Študirali ste angleški je- zik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ste krajši čas poučevali angleščino. Naj- brž je znanje tujega jezika tudi pri radijskem delu do- brodošlo? V izobraževanju za poklic- ne govorce na Radiu Slove- nija se veliko pozornosti posveča prevzemanju tujih besed v slovenski jezik. Kot bralec informativnih vsebin se napovedovalec namreč ves čas srečuje z znanimi in neznanimi lastnimi ime- ni ali izvirnimi odlomki, ki jih lažje pravilno izgovori in naglasi, če prepozna jezik, iz katerega prihaja- jo. Še v večji meri to velja za vsebinsko zahtevnejša »Medijski svet je včasih tudi neizprosno okolje. Če na nekem področju zmanjka iskre, motivacije, si je dobro kdaj vzeti premor za premislek, povrnitev energije, umik od vrvenja, intenzivnih interakcij, neprestane komunikacije.« besedila na programu Ars, v katerih se v eni sami na- povedi opernega dejanja na primer prepletajo angleščina, italijanščina, nemščina … Da ne govorim o latinščini ali stari provansalščini. Včasih so besedila že opremljena z naglasnimi znamenji in na- potki za izgovor, velikokrat pa je treba kar precej listanja po najrazličnejših slovarjih. Včasih se posvetujemo tudi s strokovnjaki. V zadnjem času so na voljo spletna mesta z zvočnimi posnetki izgovarja- ve izvirnih govorcev. Pri delu seveda pomaga vsaj osnovno znanje nekaj jezikov. Avdicije za delo pred mi- krofonom na Radiu Sloveni- ja so bile vedno množično obiskane. Vam je ni bilo treba opraviti, ker vas je k sodelovanju povabila le- gendarna radijska napove- dovalka Ajda Kalan. Imela sem srečo, da sem zaobšla postopek klasičnih avdicij, na katere se je včasih »Radio imam rada, ker odsotnost slike dopušča več možnosti premisleka, domišljijo. V tem smislu je radio intimnejši medij, manj omejujoč od televizije.« kondiciji. V profesio- nalnem smislu RTV posamezniku nudi pogoje, da se ob po- moči mentorjev, sodelavcev, ki živijo za svoje delo, izpopolni na najvišji rav- ni. Medijski svet je včasih tudi neizpro- sno okolje. V mojem po- gledu, delno od zu- naj, pozornosti odpravi psiho- loških preprek za dober in jasen govor in primeren re- gister. Marsikomu svetujem, naj kdaj preprosto odide v gozd in se pošteno izkriči, da zasliši samega sebe. Lju- di na splošno bolj pritegnejo nižji glasovi, ki sežejo dlje, njihove vibracije zaznavamo s celotnim telesom. Ne glede na višino mi je všeč vsak čist, zveneč glas, ki odraža člove- kovo odprtost, pretočnost, jasen namen. Tako izražamo tudi spoštovanje do sogovor- nika. Ste prve izkušnje pred mi- krofonom nabirali na Radiu Celje? Na radio me je zaneslo po naključju, takrat sem imela za sabo nekaj pevskih na- stopov, ki so vključevali vse od francoskih šansonov do samospevov na Prešernovo poezijo in uporniških muzi- kalov. V četrtem letniku gi- mnazije mi je sošolka, ki je že delala na radiu, povedala Celjanka Maja Šumej je prepoznaven radijski glas. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 19, 9. maj 2024 INTERVJU je bil najboljši način, kako pluti skozi boljše in slabše čase, osredotočenost na delo in opominjanje na tisto, za- radi česar sem se mu že v mladosti popolnoma preda- la. Če na nekem področju zmanjka iskre, motivacije, si je dobro kdaj vzeti premor za premislek, povrnitev energi- je, umik od vrvenja, inten- zivnih interakcij, neprestane komunikacije. Trenutni položaj in posle- dično manjši obseg dela za zunanje sodelavce je sledil takšnim odločitvam in me v tem smislu ni ujel nepri- pravljene. Ohranjam delo za mikrofonom na radijski in televizijski strani, največ pa se v zadnjem času posvečam zvočnim opisom. Zvočni opis? Za kakšno delo gre? Zvočni opis oziroma avdio- deskripcija je posebna oblika prevoda – prevod vizualnih podob v brano in interpre- tirano besedilo. Namenjen je predvsem slepim in sla- bovidnim ter tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki. Zvočni opisovalec med premori v dialogih oziroma med prazninami v original- nem zvoku opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Opisi so torej del večje ce- lote in morajo delovati v in- terakciji z govorom, glasbo, zvoki, s šumi, ki bistveno pripomorejo k razumevanju vsebine. Temeljijo na pravil- ni interpretaciji vsebine, ki jo opisujemo, zato je pomemb- no, da opisovalec v svoje delo vstopi neobremenjeno, brez predsodkov ali izražanja su- bjektivnih občutenj. Film si najprej ogledam v celoti, da ponotranjim zgod- bo in hkrati ugotovim, koliko časa imam na voljo za opise. V večini primerov je informa- cij preveč in jih morda tudi videči ob ogledu v realnem času ne bi zaznali. Zato je tre- ba ob poznejšem podrobnem ogledu kadra za kadrom iz- luščiti tiste, ki so pomembne za razumevanje pripovedi. V pomoč je scenarij, včasih tudi pogovor z režiserjem, da se prepričam, ali se moja in- terpretacija sklada z njegovo idejo. To je natančno, fi ligran- sko delo. Da, na nek način zagoto- vo je, saj od opisovalca terja potrpežljivost, čas in zbra- nost, veliko branja in dopol- njevanje znanja z različnih področij. V največji meri na tem področju sodelujem s Službo za dostopnost na RTV Slovenija, v dvajsetih letih sem z opisi opremila približno dvesto slovenskih fi lmov in serij. Videvamo vas tudi kot vo- diteljico televizijske oddaje Alpe-Donava-Jadran. Sodelovanje z ustvarjalci oddaje Alpe–Donava–Jadran ohranjam že dvajset let. Prirasla mi je k srcu zaradi vsebine. Gre za najstarejši čezmejni projekt javnih tele- vizij Srednje Evrope. Sicer pa vas televizij- ska kamera ni nikoli tako prevzela kot radijski mi- krofon. Zakaj? Zato, ker odso- tnost slike dopušča več možnosti za premi- slek, domišljijo. V tem smi- slu je radio intimnejši medij, manj omejujoč od televizije. Kljub nujnim prilagoditvam, digitalizaciji radia s ponud- bo vsebin, ki nagovarjajo tudi mlajše poslušalce, se mi zdi pomembno, da ohranja tra- dicionalne značilnosti. Da ostaja varno zatočišče pred nepredvidljivostjo življenja, pred hitrimi spremembami. Se vam ne zdi, da klasič- no radijsko napovedovanje dandanes zvezi sterilno, neživljenjsko? Ob razvoju umetne inteli- gence se profesionalni bralci s kančkom bridkosti sicer šalimo, da smo izumirajoča vrsta. (smeh) Vas lahko povsem nado- mesti umetna inteligenca? Zaenkrat sicer še nismo sposobni proizvesti tehnolo- gije, ki bi natančno poustva- rila vso razsežnost človeko- vega glasu. Glas je človekova prvinska identiteta in kot pravijo, ogledalo duše. Ob tem velja spomniti, da so se poslušalci že odločno uprli ideji, da bi za zvočne knjige uporabljali govorno sintezo. Ste se kdaj bojevali s smehom pred mikrofo- nom? Ob tem mi najprej pade na pamet pripetljaj ob poroča- nju o zdravstvenem stanju po operaciji kile takratnega predsednika vlade. Od tega je že skoraj dvajset let. Že v sporočilu za javnost se je prikradla napaka, zato smo si prizadevali, da je v poroči- lih ne bi ponovili. Bil je dolg dan, podaljšano, praznično dežurstvo, koncentracija je popustila, in je »udarilo« pri večernih poročilih. Z neob- vladljivimi izbruhi smeha, ki se slišijo kot hlipanje, dol- gimi izklopi, med katerimi smo v grozi tekali po studiu, da bi se ohladili. (smeh) Ve- liko ljudi je bilo prepričanih, da namesto poročil posluša- jo radijsko igro. Je v vašem domu pogosto prižgan radijski in televizij- ski sprejemnik? Doma radio poslušam pre- cej izbirno. Vsebine, ki me zanimajo, poiščem v arhivu, podkastih. Tudi glasbo izbe- rem glede na razpoloženje, enkrat klasiko, drugič rok, po navadi jo poslušam precej na- glas. (smeh) Je pa radio moj stalni spremljevalec v avtu. Na različnih koncih Slove- nije preklapljam med lokal- nimi postajami, zanima me, kakšne vsebine pripravljajo. Tudi zato, ker z nekaterimi radijskimi postajami sode- lujem v okviru govornih iz- obraževanj. Ne- kje sem zasledila, da imate ta- lent tudi za slikanje. Slikanje je moj način me- ditacije, vaja v pozornosti, terapija v današnjem času, ko je hrupa preveč in je treba umiriti misli ter uravnovesiti duha. Takrat mi prija popol- na tišina. In takrat slikam. Domišljije mi za to nikoli ne zmanjka, prej časa. (smeh) Kje še najdete mir in spro- stitev? Poletje je letni čas, ki zado- sti vsem mojim čutom. Obve- znosti si skušam prilagoditi tako, da ga čim bolje izkori- stim, za vrtičkarstvo, izlete v hribe, za vožnjo z motorjem kot sopotnica. V vsakem le- tnem času moje skrbi najbolj učinkovito odpljuskne morje. Dajete vtis, da vam je bli- zu estetika. Kaj je za vas lepo? Moje dojemanje lepega se je precej spremenilo, ko sem začela ustvarjati zvočne opise, o katerih sem govori- la malo prej. Ob delu razvi- ješ sposobnost zaznavanja podrobnosti, izostriš čut za lepoto spregledanih in pre- slišanih stvari. Lepoto bolj kot v popolni zunanji podo- bi človeka vidim v njegovih drobnih nepopolnostih, ran- ljivostih, razpokah v obvla- danosti, hibah, ki bi jih rad prikril, v vsem, zaradi česar smo resnični in iskreni. Lepo je vse, kar učinkuje tako, da me osreči in umiri. Veliko delam doma, zato se obkro- žam s predmeti, ob katerih se sprostim – takšnimi s patino, starimi knjigami z naključno odkritimi posvetili iz minulih časov. S čudenjem me vedno znova navdaja narava. Zrela leta tudi vam pi- šejo nov seznam vrednot, pravite. Kaj je zdaj na tem seznamu? Med drugim tudi to, da časa ne enačim več toliko z uro, s točnostjo in količino dela, ki ga moram opraviti v nekem roku, ampak s kako- vostjo življenja, ko izstopim iz vsakdanjih obveznosti. Osvobajajoče je, ko z leti popušča potreba, da bi uga- jal vsem. Naučila sem se ce- niti uspehe in sprejeti svoje pomanjkljivosti, manj mi je mar za pričakovanja drugih in več zase ter za najbližje. Jemljem si privilegij, da ne uporabljam družabnih omre- žij, imam veliko znancev. Za resnične prijatelje štejem ne- kaj ljudi, s katerimi se lahko iskreno pogovorim o vsem. Poznajo me že vse življenje in so zraven v dobrih in sla- bih časih, družina, partner, ki je tudi moj najboljši prijatelj in zaupnik. To je v glavnem tisto, kar moj svet drži v rav- novesju. Foto: Andraž Purg »Višina in barva glasu sta naravna danost, naša odločitev pa je, kaj bomo z njim sporočali drugim. Všeč mi je vsak čist, zveneč glas, ki odraža človekovo odprtost, pretočnost, jasen namen.« »Lepoto bolj kot v popolni zunanji podobi človeka vidim v njegovih drobnih nepopolnostih, ranljivostih, razpokah v obvladanosti, hibah, ki bi jih rad prikril, v vsem, zaradi česar smo resnični in iskreni.« »Slikanje je moj način meditacije, vaja v pozornosti, terapija v današnjem času, ko je hrupa preveč in je treba umiriti misli in uravnovesiti duha.« Ja, tudi pred mikrofonom je kdaj pahnila v smeh, priznava. Ne uporablja družbenih omrežij. To si jemlje kot privilegij. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 19, 9. maj 2024 INTERVJU je bil najboljši način, kako pluti skozi boljše in slabše čase, osredotočenost na delo in opominjanje na tisto, za- radi česar sem se mu že v mladosti popolnoma preda- la. Če na nekem področju zmanjka iskre, motivacije, si je dobro kdaj vzeti premor za premislek, povrnitev energi- je, umik od vrvenja, inten- zivnih interakcij, neprestane komunikacije. Trenutni položaj in posle- dično manjši obseg dela za zunanje sodelavce je sledil takšnim odločitvam in me v tem smislu ni ujel nepri- pravljene. Ohranjam delo za mikrofonom na radijski in televizijski strani, največ pa se v zadnjem času posvečam zvočnim opisom. Zvočni opis? Za kakšno delo gre? Zvočni opis oziroma avdio- deskripcija je posebna oblika prevoda – prevod vizualnih podob v brano in interpre- tirano besedilo. Namenjen je predvsem slepim in sla- bovidnim ter tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki. Zvočni opisovalec med premori v dialogih oziroma med prazninami v original- nem zvoku opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Opisi so torej del večje ce- lote in morajo delovati v in- terakciji z govorom, glasbo, zvoki, s šumi, ki bistveno pripomorejo k razumevanju vsebine. Temeljijo na pravil- ni interpretaciji vsebine, ki jo opisujemo, zato je pomemb- no, da opisovalec v svoje delo vstopi neobremenjeno, brez predsodkov ali izražanja su- bjektivnih občutenj. Film si najprej ogledam v celoti, da ponotranjim zgod- bo in hkrati ugotovim, koliko časa imam na voljo za opise. V večini primerov je informa- cij preveč in jih morda tudi videči ob ogledu v realnem času ne bi zaznali. Zato je tre- ba ob poznejšem podrobnem ogledu kadra za kadrom iz- luščiti tiste, ki so pomembne za razumevanje pripovedi. V pomoč je scenarij, včasih tudi pogovor z režiserjem, da se prepričam, ali se moja in- terpretacija sklada z njegovo idejo. To je natančno, fi ligran- sko delo. Da, na nek način zagoto- vo je, saj od opisovalca terja potrpežljivost, čas in zbra- nost, veliko branja in dopol- njevanje znanja z različnih področij. V največji meri na tem področju sodelujem s Službo za dostopnost na RTV Slovenija, v dvajsetih letih sem z opisi opremila približno dvesto slovenskih fi lmov in serij. Videvamo vas tudi kot vo- diteljico televizijske oddaje Alpe-Donava-Jadran. Sodelovanje z ustvarjalci oddaje Alpe–Donava–Jadran ohranjam že dvajset let. Prirasla mi je k srcu zaradi vsebine. Gre za najstarejši čezmejni projekt javnih tele- vizij Srednje Evrope. Sicer pa vas televizij- ska kamera ni nikoli tako prevzela kot radijski mi- krofon. Zakaj? Zato, ker odso- tnost slike dopušča več možnosti za premi- slek, domišljijo. V tem smi- slu je radio intimnejši medij, manj omejujoč od televizije. Kljub nujnim prilagoditvam, digitalizaciji radia s ponud- bo vsebin, ki nagovarjajo tudi mlajše poslušalce, se mi zdi pomembno, da ohranja tra- dicionalne značilnosti. Da ostaja varno zatočišče pred nepredvidljivostjo življenja, pred hitrimi spremembami. Se vam ne zdi, da klasič- no radijsko napovedovanje dandanes zvezi sterilno, neživljenjsko? Ob razvoju umetne inteli- gence se profesionalni bralci s kančkom bridkosti sicer šalimo, da smo izumirajoča vrsta. (smeh) Vas lahko povsem nado- mesti umetna inteligenca? Zaenkrat sicer še nismo sposobni proizvesti tehnolo- gije, ki bi natančno poustva- rila vso razsežnost človeko- vega glasu. Glas je človekova prvinska identiteta in kot pravijo, ogledalo duše. Ob tem velja spomniti, da so se poslušalci že odločno uprli ideji, da bi za zvočne knjige uporabljali govorno sintezo. Ste se kdaj bojevali s smehom pred mikrofo- nom? Ob tem mi najprej pade na pamet pripetljaj ob poroča- nju o zdravstvenem stanju po operaciji kile takratnega predsednika vlade. Od tega je že skoraj dvajset let. Že v sporočilu za javnost se je prikradla napaka, zato smo si prizadevali, da je v poroči- lih ne bi ponovili. Bil je dolg dan, podaljšano, praznično dežurstvo, koncentracija je popustila, in je »udarilo« pri večernih poročilih. Z neob- vladljivimi izbruhi smeha, ki se slišijo kot hlipanje, dol- gimi izklopi, med katerimi smo v grozi tekali po studiu, da bi se ohladili. (smeh) Ve- liko ljudi je bilo prepričanih, da namesto poročil posluša- jo radijsko igro. Je v vašem domu pogosto prižgan radijski in televizij- ski sprejemnik? Doma radio poslušam pre- cej izbirno. Vsebine, ki me zanimajo, poiščem v arhivu, podkastih. Tudi glasbo izbe- rem glede na razpoloženje, enkrat klasiko, drugič rok, po navadi jo poslušam precej na- glas. (smeh) Je pa radio moj stalni spremljevalec v avtu. Na različnih koncih Slove- nije preklapljam med lokal- nimi postajami, zanima me, kakšne vsebine pripravljajo. Tudi zato, ker z nekaterimi radijskimi postajami sode- lujem v okviru govornih iz- obraževanj. Ne- kje sem zasledila, da imate ta- lent tudi za slikanje. Slikanje je moj način me- ditacije, vaja v pozornosti, terapija v današnjem času, ko je hrupa preveč in je treba umiriti misli ter uravnovesiti duha. Takrat mi prija popol- na tišina. In takrat slikam. Domišljije mi za to nikoli ne zmanjka, prej časa. (smeh) Kje še najdete mir in spro- stitev? Poletje je letni čas, ki zado- sti vsem mojim čutom. Obve- znosti si skušam prilagoditi tako, da ga čim bolje izkori- stim, za vrtičkarstvo, izlete v hribe, za vožnjo z motorjem kot sopotnica. V vsakem le- tnem času moje skrbi najbolj učinkovito odpljuskne morje. Dajete vtis, da vam je bli- zu estetika. Kaj je za vas lepo? Moje dojemanje lepega se je precej spremenilo, ko sem začela ustvarjati zvočne opise, o katerih sem govori- la malo prej. Ob delu razvi- ješ sposobnost zaznavanja podrobnosti, izostriš čut za lepoto spregledanih in pre- slišanih stvari. Lepoto bolj kot v popolni zunanji podo- bi človeka vidim v njegovih drobnih nepopolnostih, ran- ljivostih, razpokah v obvla- danosti, hibah, ki bi jih rad prikril, v vsem, zaradi česar smo resnični in iskreni. Lepo je vse, kar učinkuje tako, da me osreči in umiri. Veliko delam doma, zato se obkro- žam s predmeti, ob katerih se sprostim – takšnimi s patino, starimi knjigami z naključno odkritimi posvetili iz minulih časov. S čudenjem me vedno znova navdaja narava. Zrela leta tudi vam pi- šejo nov seznam vrednot, pravite. Kaj je zdaj na tem seznamu? Med drugim tudi to, da časa ne enačim več toliko z uro, s točnostjo in količino dela, ki ga moram opraviti v nekem roku, ampak s kako- vostjo življenja, ko izstopim iz vsakdanjih obveznosti. Osvobajajoče je, ko z leti popušča potreba, da bi uga- jal vsem. Naučila sem se ce- niti uspehe in sprejeti svoje pomanjkljivosti, manj mi je mar za pričakovanja drugih in več zase ter za najbližje. Jemljem si privilegij, da ne uporabljam družabnih omre- žij, imam veliko znancev. Za resnične prijatelje štejem ne- kaj ljudi, s katerimi se lahko iskreno pogovorim o vsem. Poznajo me že vse življenje in so zraven v dobrih in sla- bih časih, družina, partner, ki je tudi moj najboljši prijatelj in zaupnik. To je v glavnem tisto, kar moj svet drži v rav- novesju. Foto: Andraž Purg »Višina in barva glasu sta naravna danost, naša odločitev pa je, kaj bomo z njim sporočali drugim. Všeč mi je vsak čist, zveneč glas, ki odraža človekovo odprtost, pretočnost, jasen namen.« »Lepoto bolj kot v popolni zunanji podobi človeka vidim v njegovih drobnih nepopolnostih, ranljivostih, razpokah v obvladanosti, hibah, ki bi jih rad prikril, v vsem, zaradi česar smo resnični in iskreni.« »Slikanje je moj način meditacije, vaja v pozornosti, terapija v današnjem času, ko je hrupa preveč in je treba umiriti misli in uravnovesiti duha.« Ja, tudi pred mikrofonom je kdaj pahnila v smeh, priznava. Ne uporablja družbenih omrežij. To si jemlje kot privilegij. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 19, 9. maj 2024 Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNO Z OBČINO VRANSKO Za vami je prvih nekaj mesecev županovanja. Ste si predstavljali, da bo vaše novo delo takšno? Prvi občutki so dobri. Je lepo, a naporno. Vedela sem, da bo sprememba velika, a si nisem znala predstavljati, kako obširno področje v re- snici zajema lokalna samou- prava. Vsak dan pridobivam znanja, spoznavam področja, ljudi, s katerimi se srečujem v pisarni in na terenu. Je bil preskok med vašo prejšnjo službo in novim delovnim mestom težak? Na kaj ste se morda najtežje navadili? Ne, preskok ni bil težak. Za kandidaturo sem se zavestno odločila in z veseljem sprejela nov delovni izziv. Ostajam pri meni ljubem delu z ljudmi, čeprav je res, da je delo z lju- dmi v bolnišnici popolnoma drugačno kot v občini. Mala praksa: 031/543 237 Z županjo Natašo Juhart o dogajanju v občini Zdaj ljudem pomaga na drugačen način Vodenje Občine Vransko so občani na zadnjih lokalnih volitvah zaupali Nataši Juhart. Občinske vsebine ji niso bile tuje. Pred tem je že bila občinska svetnica in podžupa- nja. A kot pravi, kljub vsemu vsak dan znova odkriva nove razsežnosti županovanja. Izzivi, s katerimi se srečuje, jo veselijo. Morda tudi zato, ker rada dela z ljudmi. Z njimi je bila obkrožena že kot medicinska sestra. Vsako prilo- žnost za stik z njimi izkoristi tudi kot županja. Še najbolj nenavadno ji je bilo priti v službo in ne obleči delovnih oblačil, česar je bila pred tem navajena 28 let. ŠPELA OŽIR »Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način.« Najbolj nenavadno mi je bilo priti v službo in ne oble- či delovnih oblačil, česar sem bila navajena 28 let. Prav tako nisem navajena sedeti za ra- čunalnikom, raje imam delo na terenu. Vedno sem imela v mislih, da ne bi nikoli delala v domačem kraju, z domačimi ljudmi, a ravno v tem se zdaj urim in vidim, da so tudi tu prednosti. Morda mi je zdaj lažje, da nimam vsak dan pred očmi hudo bolnih ljudi, saj se me njihovo trpljenje zelo dotakne. Zdaj ljudem pomagam na drugačen način. Kateri so konkretni pro- jekti, ki so v prvi vrsti za- znamovali prve mesece vašega županovanja? Čemu ste namenjali največ pozor- nosti? Prvi meseci mojega župa- novanja so bili zaznamova- ni s pripravo in sprejemom prvega proračuna za letos, z zaključevanjem gradnje pri- marnega vodovoda Zaplani- na–Ločica–Vransko in vsemi usklajevanji, ki sodijo zraven. Prvič sem bila prisotna pri pripravi dokumentacije za razpis za turizem iz evrop- skih sredstev, na katerega smo se prijavili, začeli smo sanacijo plazu v Zaplanini, pri plazu na Ropasiji smo izvedli vzorčenje vodnega vira v upanju na možnost gradnje novega zajetja, ki bi bilo za to območje izrednega pomena, pripravljamo javno naročilo za ureditev dodatne igralnice v vrtcu, za kar smo pridobili sredstva iz državne- ga proračuna. Doživela sem pravo zimo, ko so bili občani v hribih celo dva do tri dni odrezani od sveta, dokler se niso dobesedno dokopali do njih, in še kaj bi se našlo. Vam jih bo lažje uresni- čiti z močno večino v ob- činskem svetu? Od enajstih Županja Nataša Juhart je vodenje občine prevzela na zadnjih lokalnih volitvah. mest v občinskem svetu jih kar devet pripada Novi Sloveniji. Preostala dva Slo- venski demokratski stran- ki. Čemu pripisujete takšno priljubljenost desnih strank med vašimi volivci? Verjamem, da bi dobro so- delovala tudi z drugimi, in verjamem, da bi me v dobrih projektih podprli tako eni kot drugi, je pa v sedanji sestavi zagotovo manj stresno in je podpora odlična. Menim, da na lokalni ravni ne šteje to- liko strankarska pripadnost, ampak človek kot osebnost, in če pogledam, kakšna je bila moja podpora, se mi zdi logična posledica tudi sestava občinskega sveta. Zelo pomemben se vam zdi osebni stik z občani, kar ste kot županja še okrepili. Tako je. V tem času sem se srečala z vsemi društvi v občini na njihovih občnih zborih. Srečala sem se z ob- čani na vaških srečanjih, kjer smo oblikovali vaške odbore za lažje in bolj konstruktivno sodelovanje z občino. Veliko pozornosti sem namenjala srečevanju z občani. S sode- lavci Karitas tudi obiskujem občane, ki praznujejo visoki jubilej. Kako gledate na razvoj občine Vransko v preteklih letih, desetletjih? Razvoj je bil dober. Občina Vransko je v državi po mar- sičem prepoznana. V nekate- rih obdobjih je bil razvoj bolj izrazit, v drugih malo manj. Standard v občini je kar na vi- soki ravni in želim, da bi tako ostalo. Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na posta- vljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi po- staviti nove, trdne. Kaj so vsebinske priorite- te za prihajajoče štiriletno obdobje? Štiriletno obdobje je lahko dolgo, a obenem lahko tudi zelo hitro mine. Zagotovo moramo ohraniti visoko ra- ven zdravstvene in socialne oskrbe v občini in jo nad- graditi z dnevnim varstvom občanov, da bodo lahko sta- rostniki še vedno večino časa bivali v domačem okolju. Marsikaj bo treba postoriti na področju vzgoje in izo- braževanja. V občino se pri- seljuje mnogo mladih družin, zato bo razširitev vrtca in šole neizogibna. Dodatni prostori so potrebni tudi za glasbe- no šolo in knjižnico. Začeli bomo pridobivati dokumen- tacijo za gradnjo sodobnega zunanjega igrišča pri osnovni šoli, na tem območju bomo uredili prostor z otroškimi igrali. Zelo pomembna bo ure- ditev trškega jedra, kjer so že v preteklosti naleteli na veliko ovir, a verjamem, da nam jih bo uspelo razrešiti, da bo dobil trg podobo, kot si jo zasluži. Urediti moramo vpadnice v trg Vransko in ob tem poskrbeti za večjo pro- metno varnost. Zagotovo so vsakoletna stalnica ceste, ki jih imamo v naši občini približno 120 kilometrov, od katerih so ne- katere v zelo slabem stanju in mnoge še neasfaltirane. Narediti moramo še več na področju zadostne oskrbe s pitno vodo, kar bomo prido- bili tudi z zaključkom gradnje primarnega vodovoda Zapla- nina–Ločica–Vransko, ki je že v fazi enoletnega testiranja, kar narekuje zakonodaja za vsak nov vodni vir. Nujna je širitev čistilne naprave Preko- pa, za katero je potreben od- kup zemljišča. Začeli bomo projekt njene dograditve, na čistilni napravi Vransko pa bomo šli v gradnjo fotovolta- ike, da bo objekt energetsko- samooskrben. Kateri projekti bodo po vašem mnenju zaznamovali leto, ki prihaja? Letos bomo, kot sem že prej odgovorila, končali dela na novem vodovodnem viru Zaplanina, zgradili sončno elektrarno na čistilni napravi Vransko, pridobili dokumen- tacijo za širitev čistilne napra- ve Prekopa in začeli postopek odkupa potrebnega zemljišča za širitev, uredili dodatno igral- nico v vrtcu, začeli izdelavo potrebne dokumentacije za širitev jedilnice v OŠ Vransko in športnega igrišča, uredili za- časne prostore za Nogometni klub Vransko, ki se bo moral izseliti iz stavbe vrtca zaradi širitve njegovih prostorov. Do jeseni bomo izvedli javno razgrnitev osnutka okoljske- ga poročila ter dopolnjenega osnutka sprememb in dopol- nitev OPN. Realno je pričako- vati, da bodo spremembe in dopolnitve prostorskega akta sprejete v prvi polovici priho- dnjega leta, kar je podlaga za nadaljnji razvoj občine. Zaradi skrbi za večjo prome- tno varnost vseh udeležencev v prometu smo naročili prika- zovalnik hitrosti, ki ga bomo v teh dneh namestili na trenutno najbolj kritičen odsek. V upa- nju, da bodo vozniki upošteva- li dovoljeno hitrost, sicer bodo strožji ukrepi neizogibni. Nadaljevali bomo sofi nan- ciranje protiprašne zaščite, ki se je v zadnjih letih izkazala kot zelo dobra in dostopna občanom. Ob tej priložnosti občan- kam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in vse bralce vabim na spremljajoče dogodke. Foto: SHERPA S sodelavci Karitas obiskuje občane, ki praznujejo visoki jubilej. »Ne želim ocenjevati za nazaj. Želim graditi na postavljenih temeljih, jih okrepiti in nadgraditi ter kje tudi postaviti nove, trdne.« »Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zagotovili več uporabnih športnih površin tako za potrebe osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji.« »Letos smo prejeli dva predloga za naziv častnega občana in strinjam se, da si ta naziv oba tudi zaslužita. Veliko sta doprinesla k razvoju občine, ohranjanju kulturne dediščine in prepoznavnosti občine po naši domovini in tudi v tujini.« »Občane vsako leto pova- bimo, naj predlagajo tiste, ki pri svojem delu v skupnosti ali v društvu posebej izsto- Občinska Vransko obeležuje občinski praznik 14. maja v spomin na dan, ko je Vransko leta 1868 dobilo trške pra- vice. »Takrat so priredili veliko slavje in prav je, da tra- dicijo ohranjamo in negujemo. Tudi letos bomo praznik obeležili s slavnostno akademijo ob občinskem prazniku in s podelitvijo občinskih priznanj ter krajšim kulturnim programom s pogostitvijo. Želim si, da bi se tega dogodka občani udeležili v čim večjem številu,« ob tej priložnosti pravi županja Nataša Juhart. ŠPELA OŽIR S Centrom jamskih doživetij so prepričali tudi državo Županja Nataša Juhart si v Schwentnerjevi hiši želi še več dogodkov pajo. Letos smo prejeli dva predloga za častna občana. Lani decembra sem dvanaj- stim posameznikom in sku- Juhartovi največ od vsega pome- ni povezovanje ljudi in meni, da jim to dobro uspeva. pinam podelila županjina priznanja za posebne dosež- ke. To bom storila tudi letos. Tisti, ki se večkrat odlično izkažejo, so zagotovo pri- merni tudi za prejem občin- skega priznanja,« še dodaja Juhartova. Občinski praznik je pri- ložnost, da se ozremo v preteklo leto. Kateri so projekti oziroma naložbe, ki so ga zaznamovali? Lani smo naredili veli- ko na različnih področjih, izpostavila bom zgolj naj- pomembnejše. Prostore v »stari« šoli smo preuredili v prostore dodatnega oddelka vrtca za otroke prvega staro- stnega obdobja. Za potrebe predšolske vzgoje smo tako pridobili 76 kvadratnih me- trov površin. Izvedli smo celovito obno- vo strehe na Športni dvorani Vransko, kjer so se pojavile poškodbe, zaradi katerih je streha na več mestih zama- kala. Začeli smo izvajati dvele- tni projekt Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park. Do zdaj smo uredili pešpot in za- sadili drevored do kampa Podgrad, do konca tega leta bomo zgradili še paviljonski objekt s pisarno jamarskega centra, geološko zbirko, leta 2025 načrtujemo opremlja- nje stavbe. V sklopu pro- jekta bomo razvili tudi dva nova turistična produkta in pridobili trajnostni znak Slo- venia Green. Letos bomo končali gra- dnjo drugega dela Čistilne naprave Vransko. Njeno zmogljivost smo nadgradili. Na njej moramo postaviti še sončno elektrarno, s čimer bomo dosegli energijsko nevtralnost sistema. Končali smo projekt oskr- be s pitno vodo v Spodnji Savinjski dolini, kjer smo v Zaplanini zgradili novo vo- dno zajetje, na katerega se bodo lahko že letos priklju- čili tisti, ki so imeli do zdaj težave z oskrbo s pitno vodo. Lani smo izdelali lokalni energetski koncept, kar nam bo v pomoč pri učinkovitem in trajnostnem gospodarje- nju z energijo. Zazriva se še naprej. Ka- terim projektom oziroma naložbam boste v priho- dnjem letu namenili največ časa? Izpostavila bom nekaj strateško najpomembnejših in fi nančno zahtevnih. Na področju strateškega načrto- vanja ob sprejetju sprememb občinskega prostorskega na- črta (OPN) do prihodnjega občinskega praznika načr- tujemo še izdelavo prve ce- lostne prometne strategije. Pripravili smo projektno dokumentacijo za širitev in obnovo igrišča pri športni dvorani. S tem bomo zago- tovili več uporabnih špor- tnih površin tako za potre- be osnovne šole, športnih društev kot tudi za potrebe občanov po rekreaciji. Pri- pravljamo projektno doku- mentacijo za obnovo trškega jedra s pripadajočo ploščad- jo in z mostom čez Merin- ščico ter čakamo na prime- ren državni razpis. Odločili smo se za nakup zemljišča za širitev čistilne naprave v Prekopi, ki je zaradi doda- tnih obremenitev z odpadno vodo nujno potrebna. Glede na porast priselje- vanja je največji projekt, ki je pred nami, zagotovo gra- dnja novega vrtca. Ravno v teh dneh smo pristopili k nakupu potrebnih zemljišč. Nedokončana stanovanj- ska soseska Sončni vrtovi je dolga leta samevala. Ka- kšno je trenutno stanje na omenjenem območju? Vlagatelj Nepremičnine Vransko končuje prvo fazo gradnje stanovanjske so- seske Dvori Vransko (prej Sončni vrtovi Vransko). Nekoč eden od žalostnih spomenikov propada slo- venskih gradbenih podjetij bo končno zaživel. Do začet- ka poletja bodo končane tri stavbe, v katerih je 33 sta- novanj. Vselitev prvih stano- valcev načrtujemo avgusta. S končno ureditvijo bo ce- lotna soseska obsegala 156 stanovanj. Na kaj ste v času svoje- ga županovanja še posebej ponosni, da se je postorilo? Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 19, 9. maj 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Občinski svet Občine Vransko je imenoval častna občana Vla- dimirja Rančigaja in Jožefa Tu- rineka. Vladimir Rančigaj je bil najprej personalni vodja obrtnega podjetja Zarja Vransko, ki se je preimeno- valo v Kovo in v katerem je pri 24 letih postal direktor. Je investitor in organizator več prireditev, kot so kmečka tombola, festival Evergree- nov in Vranski pustni karneval, ki se je ohranil do današnjih dni. Še vedno je eden od vranskih pustnih generalov vranarjev. Štiri mandate je deloval kot občinski svetnik. Bil je predsednik turističnega društva, društva upokojencev, OZ Rdečega križa Žalec. Zaslužen je za usta- novitev društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Vransko. Jožef Turinek je bil leta 1986 imenovan za duhovnika na Vran- skem. Poleg pastoralnega poslan- stva je pomemben njegov prispevek na verskem, vzgojnem in kultur- nem področju ter na področju ohra- njanja kulturne dediščine. Posebej je zaslužen za obnovo vseh šestih podružničnih cerkva ter župnijske cerkve in za restavriranje cerkvene opreme. Odlikujejo ga narodna za- vest, domoljubje in skrben odnos do slovenskega jezika. Izjemne zasluge ima pri gradnji in uspe- šnem delovanju Zavoda sv. Rafae- la – Našega doma. Bil je pobudnik za delovanje župnijske karitas ter pobudnik poletnih oratorijev na Vranskem. Več o njem preberite na strani 26. »Nekoč eden od žalostnih spomenikov propada slovenskih gradbenih podjetij bo končno zaživel. Do začetka poletja bodo končane tri stavbe, v katerih je 33 stanovanj.« Občino Vransko vodi prvi mandat. Ponosna sem na vse, kar sem že naštela, in tudi na veliko stvari, ki tukaj niso omenjene. Za to gre velika zahvala mojim sodelavcem v občinski upravi in prav tako svetnikom, ki podpira- jo naše skupne dobre ideje in projekte. Največ od vse- ga mi pomeni povezovanje ljudi in menim, da nam to dobro uspeva. Posebej sem ponosna na prvo pobudo za projekt Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park. Nisem pričakovala, da bo že prvi projekt v mojem mandatu zasnovan tako do- bro, da ga bo podprla drža- va in bomo zanj prejeli del sredstev. Projekt že izvaja- mo. Od kampa Podgrad si lahko že ogledate lepo peš- pot, obdano s kostanjevim drevoredom, vse drugo bo še sledilo. Schwentnerjeva hiša ve- dno bolj postaja živahno prizorišče dogajanja. Kaj vse se dogaja v njej in kako vidite njeno prihodnost? Poleg tega, da je v Schwen- tnerjevi hiši sedež Turistič- noinformacijskega centra Vransko, so v njej redno na ogled razstave. Maja bomo odprli slikarsko razstavo Ju- tranji znanilci avtorja Draga Šumnika – Luka. V hiši je tudi uradni prostor za skle- panje porok na Vranskem. Marca je Zavod za kultu- ro, turizem in šport Vransko v njej začel pogovorni cikel Pogovori v Schwentnerjevi hiši, v katerih gostijo pre- jemnike Schwentnerjeve nagrade. Prvi gost je bil zamejski založnik Lojze Wieser, ki je najvišje pri- znanje za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva prejel na 38. slovenskem knjižnem sejmu leta 2022. Poleg naštetega so v njej še predavanja, predstavitve knjig za manjše število lju- di. V hiši je tudi Center za povezovanje lokalnih ponu- dnikov. Obiskovalci lahko kupijo lokalne dobrote ter izdelke domače obrti. Schwentnerjeva hiša hra- ni pristno pohištvo in opre- mo iz 19. stoletja, zato je na ogled kot muzej, ki vsako leto privabi več turistov. Ob- čina je streho in fasado ob- novila leta 2018, po obnovi pa kliče notranjost, za kar si s prijavami na različne raz- pise prizadevamo že vrsto let. V načrtu je tudi ureditev vrta, kjer se bodo prav tako lahko različni dogodki. Želimo si, da bi nam to čim prej uspelo, saj bo tako še prijaznejša za obiskoval- ce in zaposlene, ter da bi bilo v njej še več dogodkov. Zagotovo je odprtih še veli- ko možnosti, ki jih bomo še razvijali. Foto: arhiv NT/Sherpa Kdo sta častna občana? Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 19, 9. maj 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Župnik Jože Turinek postal častni občan Vranskega Poskrbel za obnovo vseh vranskih cerkva Že skoraj 40 let je Jože T urinek del življenja prebivalcev Vranske- ga. Tako dolgo je namreč na čelu tamkajšnje župnije. V občini je pustil tudi velik pečat. Tudi zaradi dokončanja pomembne nalož- be – Doma svetega Rafaela Vransko. Leta 2002 je prejel občinsko plaketo, tri leta kasneje še grb občine Vransko. Zbirko občinskih priznanj bo letos dopolnil še z nazivom častnega občana, za kate- rega so ga predlagali v vranskem župnijskem pastoralnem svetu. JANŽE FRIC »Življenje pred zasloni nas je pozunanjilo. Ne znamo več pogledati vase, zato tudi ni več duhovnih poklicev.« Nedavno so v vranski župniji obnovili tudi kip svetega Mihaela. Vranski župnik Jože Turinek rad preživlja čas s svojimi župljani. Na Vranskem so na pobudo župnika obnovili vse cerkve v župniji, ostalo jim je le še župnišče. Rojen je bil na Skornem pri Šo- štanju, a kot pravi, je njegov dom Vransko in Vranšani so njegovi lju- dje. Preden se je ustalil na trenutnem delovnem mestu, je delal tudi dru- god po Sloveniji. Svojo pastoralno pot je začel pred več kot pol stoletja v Mariboru, preden se je preselil v Spodnjo Savinjsko dolino, pa je 16 let prebil še v Lovrencu na Pohorju. Ker svoje delo opravlja že več kot 50 let, pomeni, da je pred štirimi leti postal zlatomašnik v svojem posvojenem domu, na Vranskem, v družbi svojih ljudi, ki so bili ob njem tudi lani, ko je praznoval 80 let. Uspelo jim je brez posojila Eden največjih projektov, ki se ga je Jože T urinek lotil na Vranskem, se- veda s podporo sokrajanov, je brez dvoma Dom svetega Rafaela, ki stoji le nekaj korakov od župnikovega sta- novanja. »Sam sicer nisem bil pretira- no navdušen nad tem, da bi zgradili ta dom. Takrat smo imeli še veliko drugih projektov, župnijska cerkev je bila čisto v razsulu. A so me sokraja- ni z Martino Felicijan na čelu s svojo zagnanostjo prepričali, da sem si premislil,« se spominja in do- daja, da so imeli zemljišče, a so bili brez denarja. T uri- nek je kljub temu ves čas verjel, da jim bo uspelo, čeprav jim razmere niso bile najbolj naklonjene. »Čeprav nam sprva no- bena banka ni hotela dati posojila, nam je uspelo zgradi- ti dom. Denar smo zbrali v cerkvi, zbi- rali smo ga na terenu s prodajanjem ko- ledarjev, tudi od dohodnine so nam ljudje dali nekaj in podobno,« na- števa. Ko je bila prva zgradba skoraj končana, jim je uspelo dobiti še ban- čno posojilo. Dom svetega Rafaela bo letos dočakal že polnoletnost, v njem so zasedene tudi vse sobe. »Nikoli ne gledam na to, ali je kdo veren ali ni. Z vsemi ljudmi se dobro razumem.« Turinek še vedno sodeluje pri delo- vanju doma, redno obiskuje tudi vse stanovalce. Obiskuje pa tudi občane po domovih. Z veseljem se odpravi do vseh, ki ga pokličejo, saj gre rad med ljudi in blagoslovi vse, za kar ga prosijo. Med največjimi stvarmi, ki jih je kdaj blagoslovil, je brez dvoma vranski center varne vožnje. Sedem cerkva pod streho Turinek se je izkazal tudi pri ob- novi cerkva. Danes je obnovljenih vseh šest podružničnih cerkva, enako tudi župnijska, tako da bodo lahko svojemu namenu služile tudi v prihodnosti. »Pri žu- pnijski cerkvi smo menjali vse, razen zunanjih sten, ki smo jih povezali, da ne bodo razpa- dle. To je bilo veliko delo, trajalo je deset let, da smo vse ob- novi- li.« Gotska cerkev iz 13. stoletja je zdaj v dobrem stanju, spominja pa se, kako je bilo pred obnovo, ki je stala skoraj pol milijona evrov. »V stene zvonika smo pri obnovi nalili tri ali štiri tovornjake betona. Pred obnovo je bil zvonik v tako slabem stanju, da sem lahko v razpoke dal roko.« O slabem stanju priča tudi prigoda, ki se je danes Turinek spominja v smehu, a takrat ni bilo tako smešno. »Pred obnovo zvonika je iz Ljubljane prišel nekdo pregledat zvonove, kar je počel ravno takrat, ko smo imeli v cerkvi pogreb. Ko je bil na vrhu zvonika, smo začeli zvoniti. Takrat se je cel zvonik tako zibal, da je mo- žak prestrašen pritekel dol in kričal, naj nehamo zvoniti. Ampak nismo nehali.« Cerkev je danes Vranske- mu v ponos, od nedavnega je obnovljen tudi kip svetega Mihaela nad glavnim oltarjem, ki je vranski župnijski cerkvi posodil svoje ime. »Če ne bi bil duhovnik, bi bil zgodovinar.« Ostalo je še župnišče Cilj vranskega župnika je, da bi v prihodnosti obnovil vse stavbe, ki so v lasti župnije. Vseh sedem cerkva je obnovljenih, zdaj je ostalo le še žu- pnišče. Obnova tega je še zadnji veli- ki projekt, ki je 80-letnemu župniku še ostal. » To je še zadnja stavba, ki jo moramo obnoviti. Potem bomo zače- li nov krog obnov. Pri takih stavbah z obnovami nismo nikoli konec,« je povedal nasmejani župnik. »Moram pohvaliti sokrajane, ki so zelo na- klonjeni obnovam in k njim veliko pripomorejo. Pri obnovah nismo nikoli imeli težav, Vranšani so tudi veliko prostovoljno pomagali in zbi- rali denar za obnovo,« je ob koncu še dodal. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 19, 9. maj 2024 KO RISANE PODOBE OŽIVIJO Po študiju je Urška le krajši čas delala kot učiteljica, saj se je kmalu podala na samostoj- no ilustratorsko pot. Redno sodeluje s slovenskim revijal- nim tiskom za otroke, s Televi- zijo Slovenija v otroški oddaji Studio Kriškraš in s spletnim časopisom za otroke Časoris. Kot pravi, ji je v prav posebno zadovoljstvo vodenje likovnih delavnic za osnovnošolce. Lani je sodelovala na knjižnem sej- mu v Frankfurtu s slikanicami o Levu Rogiju, ki so bile izda- ne v več jezikih. Predstavila se je na samostojnih razstavah v Galeriji Šoštanj, Galeriji Velenje in na Inštitutu Jožef Stefan, te dni razstavlja v Galeriji Nazarje. Njene živahne in barvite posli- kave krasijo zunanjo podobo in notranjost velenjskega zdra- vstvenega doma ter Pikin bazen s čolnički na Pikinem otroškem igrišču. Lani so krasile tudi celo- stno podobo Pikinega festivala. Urška Stropnik Šonc je nova kulturna ambasadorka Velenja Ilustratorka v tekaških copatih Je prepoznavna sodobna ilustratorka, znana predvsem po številnih likovnih stvaritvah za otroke. Mlade bralce na- govarja s prisrčnimi in preprostimi motivi. Ilustrirala je več kot 80 knjižnih del, s svojimi ilustracijami se je predstavila na več kot 20 samostojnih in številnih skupinskih razsta- vah, trikrat se je udeležila slovenskega bienala ilustracije. To je le nekaj razlogov, da je Mestna občina Velenje Ur- ški Stropnik Šonc podelila naziv kulturne ambasadorke. Mama treh fantov je po izobrazbi likovna pedagoginja, ki se s sabo najraje pogovori med tekom v gozdu. Je topla sogovornica, a tudi igriva, kot njene ilustracije. BARBARA FURMAN Začela z netopirji Pravi, da je imela srečo, ko so jo pred leti opazili v Založbi Obzorja Maribor. Zanje je ilu- strirala učbenike. Kot začetek svoje ilustratorske poti šteje zelo odmevno slikanico O treh netopirjih, za katero je besedilo napisal Rok Poles, izdala jo je založba iz Velenja. »Slikanica je bila zelo lepo narejena, zaradi nje se je začel odvijati klobčič raznih sodelovanj. Res je, da so bili tudi časi drugačni. Pri nas je trenutno veliko ilustratorjev in zelo sem vesela za vsakogar, ki dobi priložnost za ustvarjanje. Nekatere založbe me vsako leto uvrstijo v svoj program, druge vsaki dve leti. Sčasoma sem si zagotovila sodelovanja, ki se nadaljujejo,« pojasni. Urškini prepoznavni motivi so živali. So njen svojevrsten ilustratorski podpis. Njene živali v ilustraci- jah so bile najprej zelo živalske, sčasoma so pridobile človeške lastnosti oziroma značaje. »Za- čela sem jih tudi oblačiti; med- ved je na primer dobil kratke hlače, lisica damska oblačila in podobno. Postali so basenski liki.« Tudi v ZDA in Rusijo Strinja se, da je slovenska ilu- stratorska scena zelo kakovo- stna. Prijetno jo preseneča, da v tako majhnem slovenskem prostoru ustvarja toliko ilustra- torjev z različnimi poetikami. Spodbudno je tudi, da se za- dnje čase predvsem za mlajše ilustratorje odpirajo priložnosti za delo v tujini. »Ker nas je ilu- stratorjev veliko, moramo biti hvaležni za vsako priložnost za ustvarjanje.« Kar zadeva prodor na tuje založniške trge, pove, da je zelo hvaležna Založbi Pivec in založnici Zali Stanonik. Po njeni zaslugi sta izšli dve njeni slikanici pri ugledni ameriški založbi Penguin Random Ho- use, en knjižni naslov je izšel tudi v Nemčiji. Dvanajst knji- žic z Zvezdaninimi pesmimi je bilo prevedenih v ruščino. Plusi in minusi Za velik uspeh si šteje, da lah- ko s svojim delom v vedno večji konkurenci preživi. Ustvarja- nje na svobodi ima, kot pravi, prednosti in slabosti. »Navaditi se moraš, da honorarje preje- maš razdrobljeno. Ko so bolj- ša obdobja, z več dela, moraš denar prihraniti za mesece, ko je dela bistveno manj. A status svobodnjakinje prinaša tudi številne prednosti. Zato misel o redni službi, ki se mi občasno pojavlja, hitro odslovim. Ilustri- ranje imam neizmerno rada. Hvaležna sem tudi, da imam s statusom samostojne kul- turne ustvarjalke pokrite vse socialne prispevke. Pa saj ne potrebujem veliko materialnih stvari. Sem skromna, a je res, da imamo v družini tri fante, ki jih je treba spraviti h kruhu,« še pojasni in dodaja, da razmišlja o avtorski slikanici. »Zavedam se, da bi za njeno pripravo po- trebovala res veliko časa, ki pa ga trenutno nimam dovolj. Če se bom slikanice kdaj vendarle lotila, vem, da bom dogajanje umestila v gozd med tamkaj- šnje živali.« Bruno, Lenart, Izidor Oba s soprogom Sašem sta ustvarjalna. Mož je glasbenik, profesor glasbe na Gimnaziji Celje – Center. Njuni trije sinovi so bili, in so še vedno, obkrože- ni z ustvarjalnostjo in umetno- stjo, a se vsi niso odločili zanjo. »Vsi trije so obiskovali glasbeno šolo, skupaj smo pogosto ho- dili v gledališče, doma imamo bogato knjižnico. Bruno študi- ra fi lozofi jo na Filozofski fakul- teti Univerze Ljubljani, Lenart obiskuje 3. letnik v Srednji šoli za oblikovanje in fotografi jo v Ljubljani, najmlajši sin Izidor se je vpisal na Gimnazijo Celje – Center, likovna smer.« Urška svoj ustvarjalni ritem prilagaja obveznostim svoje družine. »Ne moreš biti ume- tnik z nočnim navdihom, če imaš doma družino. Ko moram iti domov kuhat, a sem ravno v tistem ustvarjalnem zagonu, si večkrat rečem: ›Joj, kako bi še ostala in ustvarjala! ‹ Največ de- lam dopoldne. Prav se mi zdi, da ne delam doma, ampak v ateljeju, ustreza mi, da zame- njam okolje. Če bi delala doma, bi me vmes zagotovo zmotila gospodinjska opravila.« Da zbistri misli Pogosto si obuje športne co- pate, saj ima tek posebno mesto v njenem življenju. Prevzel jo je v srednješolskih letih. Prete- kla je maraton v Amsterdamu, za sabo ima tudi 25 polmarato- nov. Raje kot po cestah teče po gozdnih poteh. Včasih sama, včasih v družbi. »Prav posebno doživetje je bilo, ko sva s sestro Tino pred leti na Pohorju naen- krat pretekli kar 60 kilometrov. Moja prijateljica se rada pošali, da tekači delujemo histerično, kot da imamo nekakšno prega- njavico. (smeh) Tek mi prija, ker si takrat prevetrim glavo in misli. Ob tem se tudi telesno razgibam. Domov se vrnem kot prerojena. Lahko rečem, da je tek moj način pogovora s seboj. Zato bom tekla, dokler mi bo služilo zdravje. In skle- pi,« doda hudomušno. Drobna zadovoljstva Urška meni, da za zadovolj- no življenje potrebujemo zelo malo. Če znamo krotiti svoj potrošniški nagon, pa sploh, poudarja. »Hvaležna sem, da lahko kadarkoli odtečem 20 kilometrov. Da lahko berem dobre knjige in da imam ču- dovit krog prijateljev. Z njimi izjemno rada zapravljam edino valuto, ki nam je dana, in to je čas. Lep je občutek, da sva z možem Sašem skupaj že sko- raj 34 let in ko vidim, da imajo najini sinovi moralne standar- de v teh časih postavljene zelo visoko. To je neprecenljivo. In če bomo ob vsem tem še zdra- vi, je moja mera zadovoljstva zvrhano polna!« S svojo družino, v kateri gojijo ljubezen do kulture in ustvarjanja. (Foto: osebni arhiv) Na ustvarjalno pot ilustratorke bi, kot pravi, z veseljem ponovno stopila. (Foto; osebni arhiv) Za uspeh si šteje, da z ilustratorskim delom lahko preživi. (Foto: Andraž Purg) Za zadovoljno življenje ne potrebujem veliko, je prepričana. (Foto: Andraž Purg) Prejeti naziv ambasadorke kulture Urški Stropnik Šonc pomeni zelo veliko, saj ima nagrada v domačem okolju toliko še večjo vrednost. Je prva ženska, ki je v Velenju prejela ta naziv in to v času, ko je v vrhunski ustvarjalni kondiciji, kar je, kot pravi, dodatna spodbuda za njeno nadaljnje delo. Ob tem pripomni, da njene najboljše ilu- stracije morda še pridejo. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 19, 9. maj 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Župnik Jože Turinek postal častni občan Vranskega Poskrbel za obnovo vseh vranskih cerkva Že skoraj 40 let je Jože T urinek del življenja prebivalcev Vranske- ga. Tako dolgo je namreč na čelu tamkajšnje župnije. V občini je pustil tudi velik pečat. Tudi zaradi dokončanja pomembne nalož- be – Doma svetega Rafaela Vransko. Leta 2002 je prejel občinsko plaketo, tri leta kasneje še grb občine Vransko. Zbirko občinskih priznanj bo letos dopolnil še z nazivom častnega občana, za kate- rega so ga predlagali v vranskem župnijskem pastoralnem svetu. JANŽE FRIC »Življenje pred zasloni nas je pozunanjilo. Ne znamo več pogledati vase, zato tudi ni več duhovnih poklicev.« Nedavno so v vranski župniji obnovili tudi kip svetega Mihaela. Vranski župnik Jože Turinek rad preživlja čas s svojimi župljani. Na Vranskem so na pobudo župnika obnovili vse cerkve v župniji, ostalo jim je le še župnišče. Rojen je bil na Skornem pri Šo- štanju, a kot pravi, je njegov dom Vransko in Vranšani so njegovi lju- dje. Preden se je ustalil na trenutnem delovnem mestu, je delal tudi dru- god po Sloveniji. Svojo pastoralno pot je začel pred več kot pol stoletja v Mariboru, preden se je preselil v Spodnjo Savinjsko dolino, pa je 16 let prebil še v Lovrencu na Pohorju. Ker svoje delo opravlja že več kot 50 let, pomeni, da je pred štirimi leti postal zlatomašnik v svojem posvojenem domu, na Vranskem, v družbi svojih ljudi, ki so bili ob njem tudi lani, ko je praznoval 80 let. Uspelo jim je brez posojila Eden največjih projektov, ki se ga je Jože T urinek lotil na Vranskem, se- veda s podporo sokrajanov, je brez dvoma Dom svetega Rafaela, ki stoji le nekaj korakov od župnikovega sta- novanja. »Sam sicer nisem bil pretira- no navdušen nad tem, da bi zgradili ta dom. Takrat smo imeli še veliko drugih projektov, župnijska cerkev je bila čisto v razsulu. A so me sokraja- ni z Martino Felicijan na čelu s svojo zagnanostjo prepričali, da sem si premislil,« se spominja in do- daja, da so imeli zemljišče, a so bili brez denarja. T uri- nek je kljub temu ves čas verjel, da jim bo uspelo, čeprav jim razmere niso bile najbolj naklonjene. »Čeprav nam sprva no- bena banka ni hotela dati posojila, nam je uspelo zgradi- ti dom. Denar smo zbrali v cerkvi, zbi- rali smo ga na terenu s prodajanjem ko- ledarjev, tudi od dohodnine so nam ljudje dali nekaj in podobno,« na- števa. Ko je bila prva zgradba skoraj končana, jim je uspelo dobiti še ban- čno posojilo. Dom svetega Rafaela bo letos dočakal že polnoletnost, v njem so zasedene tudi vse sobe. »Nikoli ne gledam na to, ali je kdo veren ali ni. Z vsemi ljudmi se dobro razumem.« Turinek še vedno sodeluje pri delo- vanju doma, redno obiskuje tudi vse stanovalce. Obiskuje pa tudi občane po domovih. Z veseljem se odpravi do vseh, ki ga pokličejo, saj gre rad med ljudi in blagoslovi vse, za kar ga prosijo. Med največjimi stvarmi, ki jih je kdaj blagoslovil, je brez dvoma vranski center varne vožnje. Sedem cerkva pod streho Turinek se je izkazal tudi pri ob- novi cerkva. Danes je obnovljenih vseh šest podružničnih cerkva, enako tudi župnijska, tako da bodo lahko svojemu namenu služile tudi v prihodnosti. »Pri žu- pnijski cerkvi smo menjali vse, razen zunanjih sten, ki smo jih povezali, da ne bodo razpa- dle. To je bilo veliko delo, trajalo je deset let, da smo vse ob- novi- li.« Gotska cerkev iz 13. stoletja je zdaj v dobrem stanju, spominja pa se, kako je bilo pred obnovo, ki je stala skoraj pol milijona evrov. »V stene zvonika smo pri obnovi nalili tri ali štiri tovornjake betona. Pred obnovo je bil zvonik v tako slabem stanju, da sem lahko v razpoke dal roko.« O slabem stanju priča tudi prigoda, ki se je danes Turinek spominja v smehu, a takrat ni bilo tako smešno. »Pred obnovo zvonika je iz Ljubljane prišel nekdo pregledat zvonove, kar je počel ravno takrat, ko smo imeli v cerkvi pogreb. Ko je bil na vrhu zvonika, smo začeli zvoniti. Takrat se je cel zvonik tako zibal, da je mo- žak prestrašen pritekel dol in kričal, naj nehamo zvoniti. Ampak nismo nehali.« Cerkev je danes Vranske- mu v ponos, od nedavnega je obnovljen tudi kip svetega Mihaela nad glavnim oltarjem, ki je vranski župnijski cerkvi posodil svoje ime. »Če ne bi bil duhovnik, bi bil zgodovinar.« Ostalo je še župnišče Cilj vranskega župnika je, da bi v prihodnosti obnovil vse stavbe, ki so v lasti župnije. Vseh sedem cerkva je obnovljenih, zdaj je ostalo le še žu- pnišče. Obnova tega je še zadnji veli- ki projekt, ki je 80-letnemu župniku še ostal. » To je še zadnja stavba, ki jo moramo obnoviti. Potem bomo zače- li nov krog obnov. Pri takih stavbah z obnovami nismo nikoli konec,« je povedal nasmejani župnik. »Moram pohvaliti sokrajane, ki so zelo na- klonjeni obnovam in k njim veliko pripomorejo. Pri obnovah nismo nikoli imeli težav, Vranšani so tudi veliko prostovoljno pomagali in zbi- rali denar za obnovo,« je ob koncu še dodal. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 19, 9. maj 2024 KO RISANE PODOBE OŽIVIJO Po študiju je Urška le krajši čas delala kot učiteljica, saj se je kmalu podala na samostoj- no ilustratorsko pot. Redno sodeluje s slovenskim revijal- nim tiskom za otroke, s Televi- zijo Slovenija v otroški oddaji Studio Kriškraš in s spletnim časopisom za otroke Časoris. Kot pravi, ji je v prav posebno zadovoljstvo vodenje likovnih delavnic za osnovnošolce. Lani je sodelovala na knjižnem sej- mu v Frankfurtu s slikanicami o Levu Rogiju, ki so bile izda- ne v več jezikih. Predstavila se je na samostojnih razstavah v Galeriji Šoštanj, Galeriji Velenje in na Inštitutu Jožef Stefan, te dni razstavlja v Galeriji Nazarje. Njene živahne in barvite posli- kave krasijo zunanjo podobo in notranjost velenjskega zdra- vstvenega doma ter Pikin bazen s čolnički na Pikinem otroškem igrišču. Lani so krasile tudi celo- stno podobo Pikinega festivala. Urška Stropnik Šonc je nova kulturna ambasadorka Velenja Ilustratorka v tekaških copatih Je prepoznavna sodobna ilustratorka, znana predvsem po številnih likovnih stvaritvah za otroke. Mlade bralce na- govarja s prisrčnimi in preprostimi motivi. Ilustrirala je več kot 80 knjižnih del, s svojimi ilustracijami se je predstavila na več kot 20 samostojnih in številnih skupinskih razsta- vah, trikrat se je udeležila slovenskega bienala ilustracije. To je le nekaj razlogov, da je Mestna občina Velenje Ur- ški Stropnik Šonc podelila naziv kulturne ambasadorke. Mama treh fantov je po izobrazbi likovna pedagoginja, ki se s sabo najraje pogovori med tekom v gozdu. Je topla sogovornica, a tudi igriva, kot njene ilustracije. BARBARA FURMAN Začela z netopirji Pravi, da je imela srečo, ko so jo pred leti opazili v Založbi Obzorja Maribor. Zanje je ilu- strirala učbenike. Kot začetek svoje ilustratorske poti šteje zelo odmevno slikanico O treh netopirjih, za katero je besedilo napisal Rok Poles, izdala jo je založba iz Velenja. »Slikanica je bila zelo lepo narejena, zaradi nje se je začel odvijati klobčič raznih sodelovanj. Res je, da so bili tudi časi drugačni. Pri nas je trenutno veliko ilustratorjev in zelo sem vesela za vsakogar, ki dobi priložnost za ustvarjanje. Nekatere založbe me vsako leto uvrstijo v svoj program, druge vsaki dve leti. Sčasoma sem si zagotovila sodelovanja, ki se nadaljujejo,« pojasni. Urškini prepoznavni motivi so živali. So njen svojevrsten ilustratorski podpis. Njene živali v ilustraci- jah so bile najprej zelo živalske, sčasoma so pridobile človeške lastnosti oziroma značaje. »Za- čela sem jih tudi oblačiti; med- ved je na primer dobil kratke hlače, lisica damska oblačila in podobno. Postali so basenski liki.« Tudi v ZDA in Rusijo Strinja se, da je slovenska ilu- stratorska scena zelo kakovo- stna. Prijetno jo preseneča, da v tako majhnem slovenskem prostoru ustvarja toliko ilustra- torjev z različnimi poetikami. Spodbudno je tudi, da se za- dnje čase predvsem za mlajše ilustratorje odpirajo priložnosti za delo v tujini. »Ker nas je ilu- stratorjev veliko, moramo biti hvaležni za vsako priložnost za ustvarjanje.« Kar zadeva prodor na tuje založniške trge, pove, da je zelo hvaležna Založbi Pivec in založnici Zali Stanonik. Po njeni zaslugi sta izšli dve njeni slikanici pri ugledni ameriški založbi Penguin Random Ho- use, en knjižni naslov je izšel tudi v Nemčiji. Dvanajst knji- žic z Zvezdaninimi pesmimi je bilo prevedenih v ruščino. Plusi in minusi Za velik uspeh si šteje, da lah- ko s svojim delom v vedno večji konkurenci preživi. Ustvarja- nje na svobodi ima, kot pravi, prednosti in slabosti. »Navaditi se moraš, da honorarje preje- maš razdrobljeno. Ko so bolj- ša obdobja, z več dela, moraš denar prihraniti za mesece, ko je dela bistveno manj. A status svobodnjakinje prinaša tudi številne prednosti. Zato misel o redni službi, ki se mi občasno pojavlja, hitro odslovim. Ilustri- ranje imam neizmerno rada. Hvaležna sem tudi, da imam s statusom samostojne kul- turne ustvarjalke pokrite vse socialne prispevke. Pa saj ne potrebujem veliko materialnih stvari. Sem skromna, a je res, da imamo v družini tri fante, ki jih je treba spraviti h kruhu,« še pojasni in dodaja, da razmišlja o avtorski slikanici. »Zavedam se, da bi za njeno pripravo po- trebovala res veliko časa, ki pa ga trenutno nimam dovolj. Če se bom slikanice kdaj vendarle lotila, vem, da bom dogajanje umestila v gozd med tamkaj- šnje živali.« Bruno, Lenart, Izidor Oba s soprogom Sašem sta ustvarjalna. Mož je glasbenik, profesor glasbe na Gimnaziji Celje – Center. Njuni trije sinovi so bili, in so še vedno, obkrože- ni z ustvarjalnostjo in umetno- stjo, a se vsi niso odločili zanjo. »Vsi trije so obiskovali glasbeno šolo, skupaj smo pogosto ho- dili v gledališče, doma imamo bogato knjižnico. Bruno študi- ra fi lozofi jo na Filozofski fakul- teti Univerze Ljubljani, Lenart obiskuje 3. letnik v Srednji šoli za oblikovanje in fotografi jo v Ljubljani, najmlajši sin Izidor se je vpisal na Gimnazijo Celje – Center, likovna smer.« Urška svoj ustvarjalni ritem prilagaja obveznostim svoje družine. »Ne moreš biti ume- tnik z nočnim navdihom, če imaš doma družino. Ko moram iti domov kuhat, a sem ravno v tistem ustvarjalnem zagonu, si večkrat rečem: ›Joj, kako bi še ostala in ustvarjala! ‹ Največ de- lam dopoldne. Prav se mi zdi, da ne delam doma, ampak v ateljeju, ustreza mi, da zame- njam okolje. Če bi delala doma, bi me vmes zagotovo zmotila gospodinjska opravila.« Da zbistri misli Pogosto si obuje športne co- pate, saj ima tek posebno mesto v njenem življenju. Prevzel jo je v srednješolskih letih. Prete- kla je maraton v Amsterdamu, za sabo ima tudi 25 polmarato- nov. Raje kot po cestah teče po gozdnih poteh. Včasih sama, včasih v družbi. »Prav posebno doživetje je bilo, ko sva s sestro Tino pred leti na Pohorju naen- krat pretekli kar 60 kilometrov. Moja prijateljica se rada pošali, da tekači delujemo histerično, kot da imamo nekakšno prega- njavico. (smeh) Tek mi prija, ker si takrat prevetrim glavo in misli. Ob tem se tudi telesno razgibam. Domov se vrnem kot prerojena. Lahko rečem, da je tek moj način pogovora s seboj. Zato bom tekla, dokler mi bo služilo zdravje. In skle- pi,« doda hudomušno. Drobna zadovoljstva Urška meni, da za zadovolj- no življenje potrebujemo zelo malo. Če znamo krotiti svoj potrošniški nagon, pa sploh, poudarja. »Hvaležna sem, da lahko kadarkoli odtečem 20 kilometrov. Da lahko berem dobre knjige in da imam ču- dovit krog prijateljev. Z njimi izjemno rada zapravljam edino valuto, ki nam je dana, in to je čas. Lep je občutek, da sva z možem Sašem skupaj že sko- raj 34 let in ko vidim, da imajo najini sinovi moralne standar- de v teh časih postavljene zelo visoko. To je neprecenljivo. In če bomo ob vsem tem še zdra- vi, je moja mera zadovoljstva zvrhano polna!« S svojo družino, v kateri gojijo ljubezen do kulture in ustvarjanja. (Foto: osebni arhiv) Na ustvarjalno pot ilustratorke bi, kot pravi, z veseljem ponovno stopila. (Foto; osebni arhiv) Za uspeh si šteje, da z ilustratorskim delom lahko preživi. (Foto: Andraž Purg) Za zadovoljno življenje ne potrebujem veliko, je prepričana. (Foto: Andraž Purg) Prejeti naziv ambasadorke kulture Urški Stropnik Šonc pomeni zelo veliko, saj ima nagrada v domačem okolju toliko še večjo vrednost. Je prva ženska, ki je v Velenju prejela ta naziv in to v času, ko je v vrhunski ustvarjalni kondiciji, kar je, kot pravi, dodatna spodbuda za njeno nadaljnje delo. Ob tem pripomni, da njene najboljše ilu- stracije morda še pridejo. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH Združenje šoferjev in avto- mehanikov Laško je nastalo leta 1954, ko je bilo prevoz- ništvo v vzponu. Povezali so se vozniki in avtomehaniki, ki jih je bilo tedaj v Laškem kar lepo število. Večinoma so bili zaposleni v laških podje- tjih, ki so imela velike vozne parke. To so bili Kmetijska zadruga Laško, Pivovarna Laško, Rudnik Laško, kasne- je Tim Laško … in podjetja z manjšimi voznimi parki, kot so bili Volna, Bor in Elkov. Vsa omenjena podjetja so ZŠAM Laško obeležuje 70 let delovanja Najbolj spretni vozniki v državi V Združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Laško razlogov za proslavljanje ne manjka. Združenje letos obe- ležuje 70 let delovanja, pohvali se lahko tudi, da so njegovi člani med najbolj spretnimi vozniki v državi. Na nedavnem državnem tekmovanju poklicnih voznikov v Spodnji Sa- vinjski dolini so namreč pokazali največ spretnosti tako posamezno kot ekipno. Prehodni pokal so osvojili že tretjič zapored, zato so ga prejeli v trajno last. V ZŠAM Laško so še zlasti ponosni na svoji članici Niko Romšak in Kristino Centrih, ki spretno obračata volan tovornjaka in se več kot odlično znajdeta v poklicu oziroma poslu, ki še vedno velja za pretežno moškega. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kot veliko težavo v prevozniški dejavnosti Martin Pušnik izpostavlja delovni čas. Delo traja ves dan ali celo več dni skupaj. Čeprav so vozniki zdoma cele dneve, so plačani le za vožnjo, ne pa tudi za vmesne počitke. Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Z VAMI ŽE 37 let Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do15.00. E-pošta: prevozi@kolenc.si Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Z VAMI ŽE 37 let Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do15.00. E-pošta: prevozi@kolenc.si Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Z VAMI ŽE 37 let Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do15.00. E-pošta: prevozi@kolenc.si Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Z VAMI ŽE 37 let Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do15.00. E-pošta: prevozi@kolenc.si Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Pomladna petica 24. 3, Branko Kolenc 1/3, ležeč Pomladanska petica 24.3, ODT, Branko Kolenc, kolenc.odt V isti mapi logotip Bar Ek in logotip fi rme, pod logotip se napiše www.transport-kolenc.si Nekje v oglasu v kotu naj piše z vami že 36 let. Sliko notranjosti lokala se vzame iz datoteke Kolenc-Mos Slika zunanjosti na je priložena jo lahko obrežejo, da bo pasala na ležečo 1/3 strani. v oglas se naj vpišejo še kontaktni podatki VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL S TERASO – BAR »EK« V INDUSTRIJSKO CONO TRNOVLJE PRI CELJU Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do 18.00. PRIJAZNA POSTREŽBA: • z dobro kavo - za prebujanje in osvežitev • s toplimi in hladnimi napitki - za žejo in druženje. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si 35 LET LOGISTIČNO-TRANSPORTNE DEJAVNOSTI VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 6.00 ure do 22.30 ure zvečer. Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si V lokalu boste deležni prijazne in hitre postrežbe z vrhunsko kavico za lepše jutro, s toplimi napitki za sveže jesenske dni - tudi za večjo žejo lokal »barček« poskrbi. Branko Kolenc, s. p. Gaji 46, Celje T: 03 425 43 00, 03 425 43 02 E-pošta: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si Vsa ponudba po konkurenčnih cenah. »ZA NAS – VSA PRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« Z VAMI ŽE 37 let Lokal obratuje vsak dan od 6.00 do 22.30 in ob sobotah od 6.00 do15.00. E-pošta: prevozi@kolenc.si 38 let Z VAMI ŽE VSA PONUDBA PO KONKURENČNIH CENAH. »ZA NAS – VSAPRIJAZNOST IN POZORNOST ZA VAS« imela tudi mehanične delav- nice. Šoferji in avtomehaniki teh podjetij so bili močno povezani in tako je nastalo ZŠAM Laško, o začetkih pri- poveduje predsednik združe- nja Martin Pušnik. Kasneje se je laško združenje vključi- lo v ZŠAM Slovenije. Vzponi in padci Združenje je v sedemde- setih letih delovanja doži- vljalo vzpone in padce, a se je s trdno in z odločno voljo vodstev ohranilo do danes. V najboljših časih je imel ZŠAM Laško več kot 200 članov. Ko se je v Sloveniji začelo uva- janje kapitalizma in s tem uničevanje podjetij, zmanj- ševanje delovnih mest, zni- ževanje dohodka delavcem, je članstvo začelo upadati. Martin Pušnik. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 19 11. 5. 2023  COLOR CMYK stran 27 Po štirih letih spet na celjskem sejmišču Vse za avto in njegovo vzdrževanje Sejem Avto in vzdrževanje s sejmom Gospodarska vozila in logistika predstavlja edini in največji strokovni sejem za mojstre, poznavalce in ljubi- telje jeklenih konjičkov v Slo- veniji ter širše v regiji. V štirih letih, ko sejma zaradi obdo- bja korone niso pripravljali, se je nabralo veliko vsebine. Sejma bosta na enem mestu ponudila bogat vsebinski vpogled v zadnje dosežke in smernice vsebinsko poveza- nih panog. Pred velikimi izzivi Vse bolj razvejani digitali- zacija, predelava, alternativni pogonski sistemi in predvsem elektromobilnost postavljajo avtoservisno panogo pred velike izzive. Na vzdrževanju bo v prihodnje še več poudar- ka. Premalo je namreč zave- danja o pomembnosti ustre- zno vzdrževanih vozil, saj bo prav vzdrževanje odigralo ključno vlogo pri »prehodu v zeleno«. Okoljski vidik in pra- vilno vzdrževana vozila bodo namreč v prihajajočem ob- dobju vedno bolj narekovali tempo trajnostnega razvoja. V zadnjem času se je zgodil velik napredek pri elektrifi ka- ciji vozil. Medtem ko je leta 2018 ta trend prevladoval Na celjsko sejmišče se v sklopu majskih sejmov po šti- riletnem premoru vrača sejem Avto in vzdrževanje. Ob sejmu Gospodarska vozila in logistika ga bo družba Celjski sejem pripravila med 18. in 21. majem. Na sejmih bodo razstavljavci predstavili smernice gospodarskih in dostav- nih vozil ter opreme in logistike, a tudi novosti s področja avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma. Organizatorji pričakujejo 15 tisoč obiskovalcev. EVA RUDMAN Vse bolj razvejani digitalizacija, predelava, alternativni pogonski sistemi in predvsem elektromobilnost postavljajo avtoservisno panogo pred velike izzive. Razstavljavci bodo ponudili testno vožnjo z najnovejšim, povsem električnim Fordom E-Transitom ter s športnim poltovornjakom Ford Ranger Raptor. Strokovna javnost ob sejemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kongresnih dvoranah. Na sejmu bo mogoče preizkusiti simulator varjenja ter testirati avtomobilski akumulator. Na sejmu bodo obiskovalci lahko opravili vožnje z gospodarskimi vozili, tam bodo tudi simulatorji vožnje ter poseben interaktivni šotor, kjer bodo udeleženci ugotavljali vidike varnosti vožnje v temi. Na vseh marčnih sejmih, kamor poleg sejmov Avto in vzdrževanje ter Gospodarska vozila sodi tudi sejem Komot, to je prvi sejem komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodne tehnologije, bo skupno razstavljalo 105 razsta- vljavcev iz šestih držav, ki bodo predstavili več kot 300 blagovnih znamk. 18.–21. MAJ 2023 17.–19. MAJ 2023 AVTO IN VZDRŽEVANJE GOSPODARSKA VOZILA IN LOGISTIKA KOMOT Sejem komunalne opreme, ravnanje z odpadki in vodne tehnologije predvsem pri osebnih vozi- lih, se je zdaj razširil še na vsa sorodna področja – od lahkih gospodarskih vozil, avtobu- sov do težkih tovornjakov. Po napovedih proizvajalcev naj bi bilo leta 2030 že polovica električnih, leta 2040 naj bi dosegli ogljično nevtralnost. Kaj vse bo na ogled? Sejem Avto in vzdrževanje je namenjen tudi vsem, ki se poklicno ukvarjajo z avto- servisno dejavnostjo in avto- mobilizmom. Na ogled bodo oprema za avtomehanične, avtokleparske in avtoličar- ske delavnice, vulkanizerje, orodje in potrošni material za delavnice, avtoelektronika, avtomobilski rezervni deli, izdelki iz gume in pnevma- tike, testna in druga oprema, olja, maziva ter naprave za pretok olja in podmazovanje, oprema za avtokozmetiko, iz- delki za nego vozil, naprave in oprema za čiščenje, strokovna literatura in revije, predstavili se bodo tudi strokovne šole in šolski programi. Tudi gospodarska vozila Sejem Gospodarska vozi- la prinaša največjo ponudbo lahkih, srednjih in težkih go- spodarskih vozil. Udeležbo na sejmu so potrdile skoraj vse blagovne znamke s področja težkih gospodarskih vozil. Predstavljeni bodo avtobusi in njihove dodatne ponudbe, polpriklopniki, priklopniki, prikolice, manjkala ne bo tudi ponudba specialnih in do- stavnih vozil. Dodatno bo na ogled postavljena ponudba opreme gospodarskih vozil, pnevmatik, dvigal, ponudba goriv, maziv in vsega druge- ga, kar naredi vožnjo celovi- tejšo in varno. Šoferke in spretnostna vožnja Strokovna javnost ob se- jemskem delu pripravlja spremljevalni program. Gre za strokovne dogodke v kon- gresnih dvoranah. V sklopu sejma Avto in vzdrževanja bo Sekcija avto- serviserjev pri Obrtno-pod- jetniški zbornici Slovenije (OZS) v četrtek, 19. maja, pripravila dogodek Komu koristi, da sistem izrabljenih vozil ne deluje, ter v soboto, 20. maja, Dan oprtih vrat sek- cije avtoserviserjev. Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS bosta v petek, 19. maja, pripravila strokovni posvet Varnost tovornega in potni- škega prometa na slovenskih avtocestah. Na zunanjem prostoru med dvorano A in dvorano L bo v soboto, 20. maja, Tradicional- no srečanje šoferk, ki bodo izvedle spretnostno vožnjo med ovirami. Foto: SHERPA NA KOLESIH »Trenutno je v ZŠAM Laško včlanjenih 62 članov. V za- dnjih dveh letih smo prido- bili deset novih članov, celo dve mladi dekleti, ki vozita tovornjak, ena obvlada tudi gradbene stroje. Obe sta zelo spretni voznici in imata še sveže znanje iz cestnoprome- tnih predpisov,« je na dekleti ponosen sogovornik. V času vzpona je imelo združenje tudi svoje avto- mobile – tovornega za prevoz blaga, osebno vozilo za uče- nje voznikov za izpit B-kate- gorije, združenje je izvajalo tudi tečaje za motoriste (A- -kategorija). Po spremembah zakonodaje in videnju, da iz- vajanje tečajev za izpit zahte- va preveliko odgovornost, se je takratno vodstvo odločilo za prenehanje te dejavnosti. Danes je ZŠAM Laško de- javna na področju preven- tive. Pri tem sodeluje s Sve- tom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Laško ter s Policijsko postajo Laško. »Delujemo v komisiji za izboljšanje pro- metne ureditve, signalizacije, pri vzgoji otrok, kolesarskih izpitih, osveščanju pešcev o varnosti v prometu. Na prvi Največ spretnosti so na državnem tekmovanju tako posamezno kot ekipno prikazali poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. (Foto: Martin Pušnik) šolski dan s policisti iz Laške- ga posebno pozornost posve- čamo predvsem najmlajšim udeležencem v prometu. Prve dni šolskega leta smo prisotni na različnih mestih v občini Laško, pri prehodih čez cesto in pri postajališčih pri šolah,« pravi Pušnik. Pivo in cvetje ter šoferski plesi ZŠAM Laško je zlasti v pr- vih letih prireditve dejavno sodelovala tudi pri pripravi in programu Piva in cvetja. Združenje je organiziralo šoferske parade, tombole, člani so urejali promet in po- birali parkirnino. Prav tako je ZŠAM z urejanjem prometa in parkiranja sodelovala pri vseh drugih večjih priredi- tvah v Laškem. Ko se Martin Pušnik spominja dogodkov iz preteklosti, ugotavlja, da je bilo nekoč več druženja, sodelovanja in povezanosti. »Organizirani so bili šoferski plesi, veselice, pikniki in vse je bilo zelo dobro obiskano, danes pa se vedno bolj odda- ljujemo drug od drugega,« pravi. Sicer člani ZŠAM Laško zelo dobro sodelujejo z drugimi združenji v okoli- ci, predvsem s tistimi, ki so Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH Na nedavnem državnem tekmovanju poklicnih voznikov na avtopoligonu v Ločici so največ spretnosti posamezno kot ekipno prikazali poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. Prehodni pokal so osvojili že tretjič zapored, zato so ga prejeli v trajno last. Svoje ekipe so imeli Laščani v vseh kategorijah, in sicer v kategoriji do 3,5 tone, nad 3,5 tone in v kategoriji avtobusi. V kategoriji posamezno do 3,5 tone je zmagal Martin Pušnik, v ka- tegoriji nad 3,5 tone je Nika Romšak osvojila 3. mesto, v kategoriji avtobusi pa je zmagal Matej Sevšek. Ekipno so Laščani slavili tako v kategoriji do 3,5 tone kot nad 3,5 tone, medtem ko so v kategoriji avtobusi osvojili 2. mesto. »Trenutno je v ZŠAM Laško včlanjenih 62 članov. V zadnjih dveh letih smo pridobili deset novih članov, celo dve mladi dekleti, ki vozita tovornjak, ena obvlada tudi gradbene stroje. Obe sta zelo spretni voznici in imata še sveže znanje iz cestnoprometnih predpisov.« Vse bo v redu. triglav.si AvtoMobilno zavarovanje Pripnite zavarovanja in prihranite z ugodnostmi. Pripenjanje v oglasu je simbolično. tiskan_oglas_Avtomobilno_ 137x195 .pdf 1 17.04.2024 09:47:35 vključena v novo Zvezo ne- odvisnih združenj logistov mehatronike Slovenije, ki ima sedež v Ločici ob Savinji. Na tamkajšnjem poligonu iz- vajajo prijateljska tekmova- nja. Laško združenje vsako leto organizira tudi izlet ali piknik za člane in njihove družine ter tekmovanja. V Laškem tako pripravljajo me- morial v pikadu in streljanju. Člani ZŠAM Laško se ude- ležujejo tudi raznih srečanj ob dnevu šoferjev. S prapo- rom sodelujejo na obletnicah sosednjih združenj in na vseh pomembnejših prireditvah v kraju. Zelo uspešni so šoferji ZŠAM Laško na tekmovanjih. Na državnih tekmovanjih po- klicnih voznikov in na tekmo- vanjih celjsko-zasavske regije vsa leta dosegajo zelo dobre rezultate. Večkrat so postali regijski in državni prvaki, pri čemer so prejeli prehodne po- kale v trajno last. »Za vse te odlične rezultate so zaslužni naši tekmovalci in športni referenti, ki so se trudili pri dobri sestavi ekipe in njihovi motivaciji,« je ponosen pred- sednik združenja. Cele dneve za volanom Da so slovenski poklicni vozniki varni, dosledni in zanesljivi, meni Martin Pu- šnik. Tudi statistika kaže, da poklicni vozniki ne pov- zročajo večjih nesreč. Glede voznic tovornjakov in avto- busov pravi, da so pogumne, da so se odločile za ta poklic, ki ni lahek, saj zahteva ce- lodnevno delo in predanost. Tudi zato delodajalci vedno težje dobijo voznike. Opaža, da se za ta poklic odloča ve- dno več žensk. Meni, da so te enako dobre voznice kot moški, kar dokazujeta tudi članici ZŠAM Laško. Kot veliko težavo v pre- vozniški dejavnosti Martin Pušnik izpostavlja delovni čas. Delo traja ves dan ali celo več dni skupaj. Pri tem morajo vozniki upoštevati zakonodajo glede obveznih počitkov. In čeprav so vozni- ki zdoma cele dneve, so pla- čani le za vožnjo, ne pa tudi za vmesne počitke. »Včasih so dobili dnevnice, danes še tega ni več,« dodaja Martin, ki je bil 29 let voznik avto- busa pri Izletniku Celje. Ve- činoma je opravljal šolske in delavske prevoze, občasno je potnike peljal tudi na kakšen izlet. Zdaj je že trinajst let upokojen, predsednik ZŠAM Laško je deveto leto. V združenju bodo leto- šnjo 70-letnico obeležili s šofersko parado po ulicah Laškega ob spremljavi god- benikov, ki se jim bodo na občinskem dvorišču pridru- žili še drugi nastopajoči. Dogodek bodo pripravili 9. julija. Martin Pušnik si želi, da bi v združenje privabili še več mlajših članov, da bi lahko to uspešno in še vr- sto let nadaljevalo svojo pot. Poklicni vozniki in voznice so se najprej na računalniku pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, nato še v treh kategorijah v spretnostni in varni vožnji (Foto: Martin Pušnik) TUCSON je več kot očitno osvojil srca kupcev po vsem svetu, saj s 7 milijoni prodanih vozil velja za pravo prodajno uspešnico. Njegova četrta generacija še naprej prevladuje v priljubljenosti in prodaji v SUV segmentu. S prisotnostjo na trgu že od začetka tisočletja navdušuje s svojim udobjem, kakovostjo in naprednimi tehnološkimi rešitvami, kar mu zagotavlja kultni status med ljubitelji vozil. Nova KONA druge generacije je občutno večja od predhodnice. Njena notranjost je resnično prostorna in udobna, kar omogoča prijetno vožnjo. S sodobnim in futurističnim videzom ter številnimi naprednimi pametnimi tehnologijami postavlja nove standarde v B-SUV segmentu. Kot takšna predstavlja prihodnost oblikovanja avtomobilov, ponuja pa tudi široko izbiro pogonskih sklopov, da vsak najde pravega zase. Kultni SUV TUCSON SUV 2 Nova KONA Mali véliki SUV Povprečna poraba goriva: 5,445 ‚ 7,816 l/100 km, emisije CO2: 123,4 – 177,68 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO• so na voljo na www.hyundai.si. Hyundai Zastopnik, naslov, ..., tel., spletna stran. AC KRALJ - CAST d.o.o., Malteška cesta 57, 3313 Polzela Tel: 03 70 50 400 wwww.cast.si VSE ZA VAŠ AVTO • Prodaja in servis vozil KIA in SSANGYONG • Več kot 60 preverjenih rabljenih vozil vseh znamk • Gume in nadomestni deli za vse znamke Avtohiša Škorjanec, Levec 56e, 3301 Petrovče, www.avto-skorjanec.si Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH »Električni skiroji so zaradi majhnih koles in neprimerne geometrije zelo nevarni, saj se lahko sprednje kolo zaradi svoje majhnosti zatakne ob kakšno oviro, celotna njegova zasnova pa je zelo nestabilna, saj je kratek in visok.« Čedalje več nesreč Električni skiro je lahko smrtno nevaren Lani je bilo prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi električni skiroji, še enkrat več kot leto pred tem, za večino pa so bili krivi prav vozniki teh priljubljenih in čedalje dostopnejših vozil. Pred dvema letoma sta tako ugasni- li dve življenji, aprila pa se je z njim hudo poškodovalo mlado dekle. Poškodbe pri vožnji ele- ktričnih skirojev so lahko hude, tako hude kot pri ne- srečah z mopedi ali motorji, poudarjajo na policiji. Da je DOBRE GUME, Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287 AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU VEČJA VARNOST! TINA NIKA SNOJ električni skiro lahko smrtno nevaren, opozarja tudi Janez Stariha, nekdanji mestni sve- tnik Liste kolesarjev in pe- šcev v Mestni občini Ljublja- na ter bivši kolesarski župan Ljubljane. »Električni skiroji so zaradi majhnih koles in neprimerne geometrije zelo nevarni, saj se lahko sprednje kolo zaradi svoje majhnosti zatakne ob kakšno oviro, ce- lotna njegova zasnova pa je zelo nestabilna, saj je kratek in visok. Rezultat vsega tega je lahko padec,« razloži. Z vidika varnosti so električni skiroji problematični zaradi njihove nestabilnosti, nesli- šnosti in visokih hitrosti, ki jih dosegajo (od 25 do celo 70 km/h). To pomeni tudi daljše zaviranje, še posebej na spolzki podlagi. Vozijo ga lahko že 12-letniki Električni skiroji so zadnja leta izjemno priljubljeni, nji- hova prodaja pa narašča. Po večjih mestih jih je mogoče tudi najeti. A brez izkušenj jih ni pametno voziti hitro, kar pa uporabniki praviloma počnejo. Do te mere, da se večina preostalih udeležen- cev v prometu strinja, da so električni skiroji ena večjih nadlog. Poleg tega da so hi- tri, jih ljudje pogosto vozijo tudi tam, kjer jih ne bi smeli. Obenem so mnogi, posebej mladi, vozniki vse premalo pozorni in previdni. Nič ču- dnega, saj so posebej prilju- bljeni med najstniki, ki na cesti (še) ne poznajo strahu. Po veljavni zakonodaji lahko električne skiroje vozijo že otroci pri dvanajstih letih, ki so opravili kolesarski izpit. Marsikdo si tudi predstavlja, da če zna voziti navaden ski- ro, bo obvladal tudi električ- nega. A Stariha pravi, da ju ni mogoče primerjati, saj je električni nekajkrat hitrejši od navadnega. Po njegovem bi bilo treba starostno mejo za uporabo električnih skiro- jev zvišati na 16 let, čelada pa bi morala biti obvezna za vse starosti, kot pri motorjih. Ta- kšna starostna omejitev velja namreč za vožnjo mopeda, ki dosega primerljivo hitrost. Omejitve in boljša infrastruktura Na Dunaju, denimo, so za- radi nesreč in pritožb ljudi že pred časom uporabo ele- ktričnih skirojev precej ome- jili. Tako imajo območja, kjer je hitrost vožnje omejena, in območja, kjer sta vožnja in parkiranje v celoti prepo- vedana (na primer v bližini bolnišnic). Na teh območjih izposodljivi skiro s pomočjo nadzornega sistema samodej- no omeji hitrost oziroma se povsem ustavi. Nadzornike morajo zagotoviti ponudniki sami, sicer jim grozijo kazni. Takšne rešitve bi pozdravil tudi Stariha. »Samodejno omejevanje hitrosti električ- nih skirojev za izposojo v ne- katerih bolj zgoščenih delih mest, predvsem v pešconah, pozdravljam. Sem pa proti popolni prepovedi uporabe, saj gre za obliko mikromobil- nosti, trajnostne mobilnosti, ki lahko iz avtomobila prema- kne marsikaterega voznika.« Stariha še doda, da je bi- stveni del večje varnosti in prijetnejšega sobivanja pred- vsem s pešci tudi primerna infrastruktura. »Odgovor- nost mest je, da vzpostavijo varno infrastrukturo z mrežo ločenih in širokih kolesarskih stez, ki bodo omogočale var- no gibanje vsem oblikam mo- bilnosti.« Za električna eno- sledna vozila tako predlaga, da bi tam, kjer sta prostor in potreba, začeli projektira- ti posebne, tako imenovane zelene ali hitre steze. Telefon: 03 70 38 387 E-pošta: info@avtohisakos.si Avtohiša KOS, D.O.O. Ločiška cesta 10, 3313 POLZELA Povpre čna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vo žnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električ- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povpre čni doseg 311–374 km, doseg za mestno vo žnjo 425–499 km. Specifi čni izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifi čnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro ča globalno segrevanje. Izpusti onesna ževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Ve č na www.citroen.si. NOVI CITROËN C4 X Osupljiva moč tišine Že od z DDV € 23.050 CITROËN AH KOS d.o.o. Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip *Ponudba velja za izdobave in nakup vozila Citroën C4 do vključno 30. 4. 2024. Navedena cena se nanaša na Citroën C4 You! 1.2 PureTech 100 S &S BVM6, v sivi barvi Acier. Celotni pogoji prodajne akcije so objavljeni na spletni strani www.citroën.si Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električ- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, doseg za mestno vožnjo 425–499 km. Specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0227–0,0625 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00021–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 0,01–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si. CITROËN C4 Brezkompromisno odprti za več z DDV € 19.950 Že od Velja za Citroën C4 You! 1.2 PureTech 100 S &S BVM6*. NAKUP VOZILA S FIKSNO OBRESTNO MERO NAKUP VOZILA S FIKSNO OBRESTNO MERO + BREZPLAČNI TEČAJ VARNE VOŽNJE 30.05.2024. Telefon: 03 70 38 387 E-pošta: info@avtohisakos.si Avtohiša KOS, D.O.O. Lo čiška cesta 10, 3313 POLZELA Povpre čna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vo žnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba elektri čne energije in doseg elektri č- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povpre čni doseg 311–374 km, doseg za mestno vo žnjo 425–499 km. Specifi čni izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifi čnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro ča globalno segrevanje. Izpusti onesna ževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simboli čna. Ve č na www.citroen.si. NOVI CITROËN C4 X Osupljiva moč tišine Že od z DDV € 23.050 CITROËN AH KOS d.o.o. AH KOS d. o. o. Foto: Pixabay Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH »Želim ostati v gradbeništvu in blizu tovornjakov, a da bi ves čas samo vozila, zaenkrat ne razmišljam. Biti cel dan zdoma, na cesti, je namreč zelo težko, sploh če imaš družino, otroke.« Poklice, ki so bili nekoč rezervirani za moške, opra- vlja vedno več žensk. Eden takšnih je voznik tovornja- ka ali avtobusa. V Sloveniji se s tem ukvarja približno dvesto žensk. Med njimi je 23-letna Nika Romšak iz Rimskih Toplic, študentka mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. A bolj kot vse drugo jo navdušujejo tovornjaki. Strast do njih je začutila že kot dojenčica in že od malih nog je vedela, da bo nekoč vrtela volan kamiona. Zdaj to zelo spretno počne že skoraj tri leta. Tuje ji ni niti upravljanje gradbenih strojev. Ima namreč tudi izpit za težko gradbeno mehanizacijo in tako sede tudi v bager, da si na kamion naloži material. BOJANA AVGUŠTINČIČ kamion,« z nasmeškom pove Nika. Ko »zagrezneš« ali nimaš kje obrniti Takoj ko je dopolnila osem- najst let, je opravila izpit za avto, pri dvajsetih še za tovor- njak (C-kategorija). Ker ima njen oče podjetje, ki nudi sto- ritve s področja gradbeništva in prevozov, je Nika takoj po opravljenem izpitu sedla v kamion in začela pomagati. »Če oče naredi kakšen izkop, jaz odpeljem material. Vozim tudi pesek in vse drugo, kar je treba,« samozavestno pojasni Nika. Prizna, da je bila na za- četku še malo negotova in je večkrat prosila očeta, naj gre z njo na vožnjo, da ji je pomagal z nasveti. Najbolj jo je skrbelo, pravi, ali bo dovolj prostora, da bo lahko obrnila tovornjak. »A me je ati potolažil, da se bom že nekako znašla. Ko se to- vornjaka enkrat navadiš, ga ni težko obrniti tudi na manjših mestih, na začetku pa potre- buješ nekoliko več prostora.« Zdaj je glede tega že pov- sem suverena. Ko je pred časom s tovornjakom pomo- toma zapeljala v ozko ulico in ni imela kje obrniti, stano- valci pa so jo zaradi tega že postrani gledali, češ kaj boš pa zdaj, si je rekla: »Ja, nič. Tako kot sem prišla v ulico, tako bom prišla iz nje, vzvra- tno. In težava je bila rešena.« Nekoliko večja težava je, če s kamionom kje »zagrezne«. Običajno se to zgodi na zadnji »furi«, v šoferskem žargonu pristavi Nika. In kaj stori v takšnem primeru? Običaj- no pokliče očeta na pomoč, prizna, se je pa že morala znajti tudi sama: »Vzela sem lopato, pod kolesa nasula pe- sek in nato tovornjak počasi premikala. In mi je uspelo.« Sicer se na cesti zgodi marsi- kaj. Tako je že doživela tudi »gumidefekt«. »Naenkrat je na nepreglednem ovinku ne- kaj ›usekalo‹. S sestrično, ki je bila takrat z menoj, sva se spogledali, saj nisva vedeli, kaj se je zgodilo. Na pomoč nama je nato priskočil stric. Sicer pa je bilo manjših okvar še nekaj. Zadnjič je na primer spuščala voda in se je na ar- maturni plošči prižgala luč- ka. Hitro sem se ustavila, da so mi uredili zadevo. Ko pride Med najbolj spretnimi voznicami Nika Romšak je letos na tekmovanju v spretnostni vo- žnji tovornjaka nad 3,5 tone v povsem moški konkurenci osvojila 3. mesto, lani je bila prva. Tudi ona meni, da smo Slovenci na splošno dobri vozniki, čeprav na cesti vidi marsikaj in se včasih zamisli nad početjem nekaterih vo- znikov. Nika glede tovornjakov še ni rekla zadnje. Trenutno opravlja še izpit za prikolico (E-kategorija), v prihodnje želi narediti tudi izpit za avtobus (D-kategorija) ter za motor, tako da bo uspo- sobljena za vožnjo vseh vrst cestnih vozil. Kot pravi, se trenutno ne vidi kot poklicna voznica tovornjaka, ampak bolj kot »ljubiteljska« vozni- ca, ki bi popoldne, po službi, opravila še kakšno vožnjo. Mednarodne špedicije je ne mikajo. »Sicer ne vem, kam me bo življenje poneslo, a zaenkrat o tem ne razmi- šljam,« pravi. Trenutno je njen cilj do- končati študij. »Želim ostati v gradbeništvu in blizu tovor- njakov, a da bi ves čas samo vozila, zaenkrat ne razmi- šljam. Biti cel dan zdoma, na cesti, je namreč zelo težko, sploh če imaš družino, otro- ke,« pravi. Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potre- bo, za žensko je to veliko tež- je. Saj so stranišča na bencin- skih črpalkah, a bi jih lahko bilo več. Še zlasti so težave s tem na bolj odročnih mestih,« pravi sogovornica, ki pogreša srečanja z drugimi voznicami tovornjakov v Sloveniji. »Ne vem, ali obstaja kakšno to- vrstno društvo. Zanimivo bi bilo spoznati še druga dekle- ta in slišati njihove zgodbe o tem, kako in zakaj so postala voznice tovornjakov.« Foto: Nik Jarh Nika Romšak je že od rojstva navdušena nad tovornjaki Srečali sva se na pol poti med Celjem in Laškim, pri znanem gostišču, kjer je ve- čje parkirišče, da je Nika lahko brez težav parkirala in obrnila svoj 11-tonski kamion, s ka- terim se je pripeljala. S foto- grafom naju je že od daleč pozdravila s širokim nasme- hom. Medtem je prijazno od- zdravljala drugim voznikom, ki so vozili mimo. V okolici Laškega in Rimskih Toplic jo že poznajo in so je vajeni za volanom kamiona, drugi pa so precej presenečeni, ko v kabini tovornjaka namesto moškega zagledajo prikupno rjavolasko. »Deležna sem ne- malo začudenja in opazk dru- gih voznikov. Zlasti je zanimi- Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« »Naenkrat je na nepreglednem ovinku nekaj ›usekalo‹. S sestrično, ki je bila takrat z menoj, sva se spogledali, saj nisva vedeli, kaj se je zgodilo. Na pomoč nama je nato priskočil stric.« do česa podobnega, še malce otrpnem, a se navajam tudi na takšne situacije, saj vem, da so tudi okvare in druge ne- všečnosti del vožnje.« vo, ko pripeljem v kamnolom. Zanima jih, ali bom zmogla, a se kmalu navadijo tudi žen- ske za volanom. Na cesti mi vozniki mahajo, me pozdra- vljajo … Zdaj niti nisem več toliko pozorna na odzive, na začetku pa mi je bilo res zani- mivo, kako so se nekateri od- zvali, ko so izvedeli, da bom pripeljala material. Malo se je bilo treba dokazati, a zdaj mi že zaupajo, saj so spoznali, da tudi dekleta znamo voziti Nika Rom- šak s svojim »zelenkom«. Njegov naslednik bo »pinki«, pravi, saj želi imeti ka- mion rožnate barve. Nika za volanom tovornjaka pritegne precej pozornosti drugih voznikov. Nika se v kabini tovornjaka po- čuti zelo domače. Med vožnjo ji družbo dela plišasta hobotnica. Po njenih žilah se pretaka šoferska kri Po njenih žilah se pretaka šoferska kri www.roso.si HITRI KREDIT BREZ POLOGA VSE UREDITE PRI NAS ŠTIRIKOLESNIKI RO+SO d.o.o., Skaletova ul.13, 3000 Celje Fiat Osebna vozila Dostavna vozila Servis za vse znamke vozil Fiat Professional Servis 03 425 40 80 Pooblaščen prodajalec in serviser štirikolesnikov - servis ATV za vse znamke - rezervni deli - motoristična oprema Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH »Električni skiroji so zaradi majhnih koles in neprimerne geometrije zelo nevarni, saj se lahko sprednje kolo zaradi svoje majhnosti zatakne ob kakšno oviro, celotna njegova zasnova pa je zelo nestabilna, saj je kratek in visok.« Čedalje več nesreč Električni skiro je lahko smrtno nevaren Lani je bilo prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi električni skiroji, še enkrat več kot leto pred tem, za večino pa so bili krivi prav vozniki teh priljubljenih in čedalje dostopnejših vozil. Pred dvema letoma sta tako ugasni- li dve življenji, aprila pa se je z njim hudo poškodovalo mlado dekle. Poškodbe pri vožnji ele- ktričnih skirojev so lahko hude, tako hude kot pri ne- srečah z mopedi ali motorji, poudarjajo na policiji. Da je DOBRE GUME, Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287 AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU VEČJA VARNOST! TINA NIKA SNOJ električni skiro lahko smrtno nevaren, opozarja tudi Janez Stariha, nekdanji mestni sve- tnik Liste kolesarjev in pe- šcev v Mestni občini Ljublja- na ter bivši kolesarski župan Ljubljane. »Električni skiroji so zaradi majhnih koles in neprimerne geometrije zelo nevarni, saj se lahko sprednje kolo zaradi svoje majhnosti zatakne ob kakšno oviro, ce- lotna njegova zasnova pa je zelo nestabilna, saj je kratek in visok. Rezultat vsega tega je lahko padec,« razloži. Z vidika varnosti so električni skiroji problematični zaradi njihove nestabilnosti, nesli- šnosti in visokih hitrosti, ki jih dosegajo (od 25 do celo 70 km/h). To pomeni tudi daljše zaviranje, še posebej na spolzki podlagi. Vozijo ga lahko že 12-letniki Električni skiroji so zadnja leta izjemno priljubljeni, nji- hova prodaja pa narašča. Po večjih mestih jih je mogoče tudi najeti. A brez izkušenj jih ni pametno voziti hitro, kar pa uporabniki praviloma počnejo. Do te mere, da se večina preostalih udeležen- cev v prometu strinja, da so električni skiroji ena večjih nadlog. Poleg tega da so hi- tri, jih ljudje pogosto vozijo tudi tam, kjer jih ne bi smeli. Obenem so mnogi, posebej mladi, vozniki vse premalo pozorni in previdni. Nič ču- dnega, saj so posebej prilju- bljeni med najstniki, ki na cesti (še) ne poznajo strahu. Po veljavni zakonodaji lahko električne skiroje vozijo že otroci pri dvanajstih letih, ki so opravili kolesarski izpit. Marsikdo si tudi predstavlja, da če zna voziti navaden ski- ro, bo obvladal tudi električ- nega. A Stariha pravi, da ju ni mogoče primerjati, saj je električni nekajkrat hitrejši od navadnega. Po njegovem bi bilo treba starostno mejo za uporabo električnih skiro- jev zvišati na 16 let, čelada pa bi morala biti obvezna za vse starosti, kot pri motorjih. Ta- kšna starostna omejitev velja namreč za vožnjo mopeda, ki dosega primerljivo hitrost. Omejitve in boljša infrastruktura Na Dunaju, denimo, so za- radi nesreč in pritožb ljudi že pred časom uporabo ele- ktričnih skirojev precej ome- jili. Tako imajo območja, kjer je hitrost vožnje omejena, in območja, kjer sta vožnja in parkiranje v celoti prepo- vedana (na primer v bližini bolnišnic). Na teh območjih izposodljivi skiro s pomočjo nadzornega sistema samodej- no omeji hitrost oziroma se povsem ustavi. Nadzornike morajo zagotoviti ponudniki sami, sicer jim grozijo kazni. Takšne rešitve bi pozdravil tudi Stariha. »Samodejno omejevanje hitrosti električ- nih skirojev za izposojo v ne- katerih bolj zgoščenih delih mest, predvsem v pešconah, pozdravljam. Sem pa proti popolni prepovedi uporabe, saj gre za obliko mikromobil- nosti, trajnostne mobilnosti, ki lahko iz avtomobila prema- kne marsikaterega voznika.« Stariha še doda, da je bi- stveni del večje varnosti in prijetnejšega sobivanja pred- vsem s pešci tudi primerna infrastruktura. »Odgovor- nost mest je, da vzpostavijo varno infrastrukturo z mrežo ločenih in širokih kolesarskih stez, ki bodo omogočale var- no gibanje vsem oblikam mo- bilnosti.« Za električna eno- sledna vozila tako predlaga, da bi tam, kjer sta prostor in potreba, začeli projektira- ti posebne, tako imenovane zelene ali hitre steze. Telefon: 03 70 38 387 E-pošta: info@avtohisakos.si Avtohiša KOS, D.O.O. Ločiška cesta 10, 3313 POLZELA Povpre čna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vo žnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električ- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povpre čni doseg 311–374 km, doseg za mestno vo žnjo 425–499 km. Specifi čni izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifi čnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro ča globalno segrevanje. Izpusti onesna ževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Ve č na www.citroen.si. NOVI CITROËN C4 X Osupljiva moč tišine Že od z DDV € 23.050 CITROËN AH KOS d.o.o. Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip *Ponudba velja za izdobave in nakup vozila Citroën C4 do vključno 30. 4. 2024. Navedena cena se nanaša na Citroën C4 You! 1.2 PureTech 100 S &S BVM6, v sivi barvi Acier. Celotni pogoji prodajne akcije so objavljeni na spletni strani www.citroën.si Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električ- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, doseg za mestno vožnjo 425–499 km. Specifični izpusti dušikovih oksidov: 0,0227–0,0625 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00021–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 0,01–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si. CITROËN C4 Brezkompromisno odprti za več z DDV € 19.950 Že od Velja za Citroën C4 You! 1.2 PureTech 100 S &S BVM6*. NAKUP VOZILA S FIKSNO OBRESTNO MERO NAKUP VOZILA S FIKSNO OBRESTNO MERO + BREZPLAČNI TEČAJ VARNE VOŽNJE 30.05.2024. Telefon: 03 70 38 387 E-pošta: info@avtohisakos.si Avtohiša KOS, D.O.O. Lo čiška cesta 10, 3313 POLZELA Povpre čna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vo žnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO 2 : 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba elektri čne energije in doseg elektri č- nega Citroëna ë-C4 (po ciklu WLTP): 143–170 Wh/km, povpre čni doseg 311–374 km, doseg za mestno vo žnjo 425–499 km. Specifi čni izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifi čnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10 11 . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzro ča globalno segrevanje. Izpusti onesna ževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simboli čna. Ve č na www.citroen.si. NOVI CITROËN C4 X Osupljiva moč tišine Že od z DDV € 23.050 CITROËN AH KOS d.o.o. AH KOS d. o. o. Foto: Pixabay Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH »Želim ostati v gradbeništvu in blizu tovornjakov, a da bi ves čas samo vozila, zaenkrat ne razmišljam. Biti cel dan zdoma, na cesti, je namreč zelo težko, sploh če imaš družino, otroke.« Poklice, ki so bili nekoč rezervirani za moške, opra- vlja vedno več žensk. Eden takšnih je voznik tovornja- ka ali avtobusa. V Sloveniji se s tem ukvarja približno dvesto žensk. Med njimi je 23-letna Nika Romšak iz Rimskih Toplic, študentka mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. A bolj kot vse drugo jo navdušujejo tovornjaki. Strast do njih je začutila že kot dojenčica in že od malih nog je vedela, da bo nekoč vrtela volan kamiona. Zdaj to zelo spretno počne že skoraj tri leta. Tuje ji ni niti upravljanje gradbenih strojev. Ima namreč tudi izpit za težko gradbeno mehanizacijo in tako sede tudi v bager, da si na kamion naloži material. BOJANA AVGUŠTINČIČ kamion,« z nasmeškom pove Nika. Ko »zagrezneš« ali nimaš kje obrniti Takoj ko je dopolnila osem- najst let, je opravila izpit za avto, pri dvajsetih še za tovor- njak (C-kategorija). Ker ima njen oče podjetje, ki nudi sto- ritve s področja gradbeništva in prevozov, je Nika takoj po opravljenem izpitu sedla v kamion in začela pomagati. »Če oče naredi kakšen izkop, jaz odpeljem material. Vozim tudi pesek in vse drugo, kar je treba,« samozavestno pojasni Nika. Prizna, da je bila na za- četku še malo negotova in je večkrat prosila očeta, naj gre z njo na vožnjo, da ji je pomagal z nasveti. Najbolj jo je skrbelo, pravi, ali bo dovolj prostora, da bo lahko obrnila tovornjak. »A me je ati potolažil, da se bom že nekako znašla. Ko se to- vornjaka enkrat navadiš, ga ni težko obrniti tudi na manjših mestih, na začetku pa potre- buješ nekoliko več prostora.« Zdaj je glede tega že pov- sem suverena. Ko je pred časom s tovornjakom pomo- toma zapeljala v ozko ulico in ni imela kje obrniti, stano- valci pa so jo zaradi tega že postrani gledali, češ kaj boš pa zdaj, si je rekla: »Ja, nič. Tako kot sem prišla v ulico, tako bom prišla iz nje, vzvra- tno. In težava je bila rešena.« Nekoliko večja težava je, če s kamionom kje »zagrezne«. Običajno se to zgodi na zadnji »furi«, v šoferskem žargonu pristavi Nika. In kaj stori v takšnem primeru? Običaj- no pokliče očeta na pomoč, prizna, se je pa že morala znajti tudi sama: »Vzela sem lopato, pod kolesa nasula pe- sek in nato tovornjak počasi premikala. In mi je uspelo.« Sicer se na cesti zgodi marsi- kaj. Tako je že doživela tudi »gumidefekt«. »Naenkrat je na nepreglednem ovinku ne- kaj ›usekalo‹. S sestrično, ki je bila takrat z menoj, sva se spogledali, saj nisva vedeli, kaj se je zgodilo. Na pomoč nama je nato priskočil stric. Sicer pa je bilo manjših okvar še nekaj. Zadnjič je na primer spuščala voda in se je na ar- maturni plošči prižgala luč- ka. Hitro sem se ustavila, da so mi uredili zadevo. Ko pride Med najbolj spretnimi voznicami Nika Romšak je letos na tekmovanju v spretnostni vo- žnji tovornjaka nad 3,5 tone v povsem moški konkurenci osvojila 3. mesto, lani je bila prva. Tudi ona meni, da smo Slovenci na splošno dobri vozniki, čeprav na cesti vidi marsikaj in se včasih zamisli nad početjem nekaterih vo- znikov. Nika glede tovornjakov še ni rekla zadnje. Trenutno opravlja še izpit za prikolico (E-kategorija), v prihodnje želi narediti tudi izpit za avtobus (D-kategorija) ter za motor, tako da bo uspo- sobljena za vožnjo vseh vrst cestnih vozil. Kot pravi, se trenutno ne vidi kot poklicna voznica tovornjaka, ampak bolj kot »ljubiteljska« vozni- ca, ki bi popoldne, po službi, opravila še kakšno vožnjo. Mednarodne špedicije je ne mikajo. »Sicer ne vem, kam me bo življenje poneslo, a zaenkrat o tem ne razmi- šljam,« pravi. Trenutno je njen cilj do- končati študij. »Želim ostati v gradbeništvu in blizu tovor- njakov, a da bi ves čas samo vozila, zaenkrat ne razmi- šljam. Biti cel dan zdoma, na cesti, je namreč zelo težko, sploh če imaš družino, otro- ke,« pravi. Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potre- bo, za žensko je to veliko tež- je. Saj so stranišča na bencin- skih črpalkah, a bi jih lahko bilo več. Še zlasti so težave s tem na bolj odročnih mestih,« pravi sogovornica, ki pogreša srečanja z drugimi voznicami tovornjakov v Sloveniji. »Ne vem, ali obstaja kakšno to- vrstno društvo. Zanimivo bi bilo spoznati še druga dekle- ta in slišati njihove zgodbe o tem, kako in zakaj so postala voznice tovornjakov.« Foto: Nik Jarh Nika Romšak je že od rojstva navdušena nad tovornjaki Srečali sva se na pol poti med Celjem in Laškim, pri znanem gostišču, kjer je ve- čje parkirišče, da je Nika lahko brez težav parkirala in obrnila svoj 11-tonski kamion, s ka- terim se je pripeljala. S foto- grafom naju je že od daleč pozdravila s širokim nasme- hom. Medtem je prijazno od- zdravljala drugim voznikom, ki so vozili mimo. V okolici Laškega in Rimskih Toplic jo že poznajo in so je vajeni za volanom kamiona, drugi pa so precej presenečeni, ko v kabini tovornjaka namesto moškega zagledajo prikupno rjavolasko. »Deležna sem ne- malo začudenja in opazk dru- gih voznikov. Zlasti je zanimi- Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« Tudi sicer je poklic voznika tovornjaka za ženske težji kot za moške, meni. »To se pokaže že, ko je treba na stranišče. Moški se ustavi, stopi za cesto in opravi potrebo, za žensko je to veliko težje.« »Naenkrat je na nepreglednem ovinku nekaj ›usekalo‹. S sestrično, ki je bila takrat z menoj, sva se spogledali, saj nisva vedeli, kaj se je zgodilo. Na pomoč nama je nato priskočil stric.« do česa podobnega, še malce otrpnem, a se navajam tudi na takšne situacije, saj vem, da so tudi okvare in druge ne- všečnosti del vožnje.« vo, ko pripeljem v kamnolom. Zanima jih, ali bom zmogla, a se kmalu navadijo tudi žen- ske za volanom. Na cesti mi vozniki mahajo, me pozdra- vljajo … Zdaj niti nisem več toliko pozorna na odzive, na začetku pa mi je bilo res zani- mivo, kako so se nekateri od- zvali, ko so izvedeli, da bom pripeljala material. Malo se je bilo treba dokazati, a zdaj mi že zaupajo, saj so spoznali, da tudi dekleta znamo voziti Nika Rom- šak s svojim »zelenkom«. Njegov naslednik bo »pinki«, pravi, saj želi imeti ka- mion rožnate barve. Nika za volanom tovornjaka pritegne precej pozornosti drugih voznikov. Nika se v kabini tovornjaka po- čuti zelo domače. Med vožnjo ji družbo dela plišasta hobotnica. Po njenih žilah se pretaka šoferska kri Po njenih žilah se pretaka šoferska kri www.roso.si HITRI KREDIT BREZ POLOGA VSE UREDITE PRI NAS ŠTIRIKOLESNIKI RO+SO d.o.o., Skaletova ul.13, 3000 Celje Fiat Osebna vozila Dostavna vozila Servis za vse znamke vozil Fiat Professional Servis 03 425 40 80 Pooblaščen prodajalec in serviser štirikolesnikov - servis ATV za vse znamke - rezervni deli - motoristična oprema Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH Servis in trgovina Lah Božo Kocijan, s. p., Rimska cesta 22 3240 Šmarje pri Jelšah tel.: 0386 3 5821 033 e-pošta: trgovina.lah@siol.com Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 Sobota: 8.00 - 12.00 www.trgovina-lah.si Trgovina in servis Pomladni do 15% popust E-pošta: jtorkar@gmail.com Mob: +386 (0)41 365 428 SP Spodnje Bitnje 24,4209 Žabnica www.trakom-slo.com Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju E: info@trakom-slo.com prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 F: 08 205 79 49 T: 03 546 18 70 TRSNE ŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI OD LETA 1927 SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN Originalni nadomestni deli za traktorje: - DISKASTE KOSILNICE - OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU PONJAVE IN ŠOTORI NAKLADALCI NAKLADALCI Za to, da kmet ob delu na svoji kmetiji opravi delo še za druge, mora biti prilagodljiv in zanesljiv, izpostavlja Pri- mož Pevec, ki za druge opra- vlja prevoze travne ali koru- zne silaže ter konzervirajočo obdelavo tal, kjer uporablja krožne brane in podrahljal- nike. »Včasih je treba kakšno opravilo opraviti tudi ponoči. Ko obljubiš, kdaj boš prišel, se je tega treba držati. Tako pridobiš zaupanje, ki stran- kam ogromno pomeni. Ka- kšnega ›lumpa‹, ki se ne drži svojih obljub, kmetje nasle- dnjič ne bodo poklicali.« Glavni dejavnosti na kme- tiji Pevec, ki leži na 340 me- Primož Pevec: smiseln je najem uslug s specializiranimi traktorji Manj rok ima več dela, zato brez strojev ne gre V javnosti so pogoste razprave o tem, koliko traktorjev potrebuje neka kmetija in kakšni morajo biti. Primož Pe- vec, ki se v Slatini pri Ponikvi ukvarja s prirejo mleka in z vzrejo plemenskih živali, poudarja, da ima najpomemb- nejše delovne naprave v hlevu – namenjene so molži krav in pripravi krme. Ker imajo kmetije danes v primerjavi s preteklimi obdobji vedno več površin in živali, za delo pa skrbi vedno manj parov rok, potrebujejo še druge stroje. Pri nekaterih opravilih kmetje drug drugemu pomagajo, za nekatera opravila nudijo ali najamejo strojne usluge. Pri tem je po besedah sogovornika na prvem mestu za- nesljivost. »Vsak kmet zase želi, da so opravila končana v najbolj primernem času, da ima na primer krmo pod streho pred dežjem. Pošteno je, da to miselnost spoštuješ tudi, če storitve izvajaš drugim.« »Neko vzdrževanje je predvideno glede na starost stroja, drugo je odvisno od števila delovnih ur. Marsikdo meni, da se opravljanje storitev ne obrestuje, saj prinaša okvare in obrabo nekaterih delov. Vendar je treba nekatere dele menjati, tudi če s stroji delaš manj.« trih nadmorske višine, sta sicer prireja mleka in vzreja plemenskih živali. Večina po- vršin ima naklon in so opre- deljene kot območja, kjer so za kmetijsko dejavnost omejeni dejavniki. Zaradi naklona je treba biti pri delu s stroji še posebej previden. Da na njivskih površinah ne prihaja do erozije oz. odna- šanja prsti, Pevčevi prisegajo na konzervirajočo obdelavo, s katero prispevajo tudi k ro- dovitnosti tal. Ob svojih glav- nih dejavnostih skrbijo še za sedem hektarjev gozda in pol hektarja vinograda. Stroji, ki delajo vsak dan Ko gospodarja kmetije vpra- šamo o najpomembnejši teh- nološki pridobitvi, omeni tiste, ki se skrivajo v notranjosti hle- va. Nepogrešljiv je sistem za pridobivanje mleka. » T ovrstno opremo je treba redno vzdrže- vati in servisirati. Ne znam si predstavljati, da ne bi delovala, ko pride ura za molžo krav.« Vsak dan je več ur v uporabi še krmilna mešalna prikolica. Izbira traktorja je odvisna predvsem od kmetijske pa- noge in načina pridelovanja vsakega gospodarstva. Sad- TINA STRMČNIK jarske in druge kmetije s trajnimi nasadi potrebujejo posebne, nekoliko manjše traktorje. Največji traktorji so nepogrešljivi na polje- deljskih kmetijah. »Mešane, živinorejsko-poljedeljske kmetije nekoliko lažje trak- torje potrebujemo za delo na travnikih. Za delo na njivi uporabljamo močnejše trak- torje, saj nanje priklopimo priključke. Na bolj strmih, razgibanih terenih je zaradi varnosti potreben traktor, ki je dovolj masiven, da na str- mini ne pride do odnašanja in drugih težav,« je pojasnil sogovornik. Neupravičene opazke Pevec je dejal, da so trak- torji in delovni priključki različno izkoriščeni glede na velikost kmetije. »To po mojem mnenju ne upraviči opazk v družbi, da se kme- tje vozimo z dragimi stroji in da pretiravamo pri naku- pu opreme. Zaradi infl acije so se cene strojev in vsega, kar primemo v roke, izredno podražile. Že prej so bile na- kupne cene zelo visoke, zdaj je marsikatera stvar že skoraj nedosegljiva,« je dejal. V javnosti se, kot opaža, po- gosto širi tudi prepričanje, da Primož Pevec na kmetiji gospodari z ženo in s štirimi otroki ter si brez pomoči sodobnih strojev težko predstavlja svoj vsakdan. Izjemno koristen je robot, ki olajša krmljenje približno sto glav živine. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH Primož Pevec: »Ljudje na kmetijah večinoma opazijo traktorje in druge večje stroje. Le redki vedo, kako pomembni so za nas kmete delovni stroji v notranjosti hleva. Čeprav gre za naložbe manjše vrednosti, je tovrstna oprema nepogrešljiva vsak dan.« Cisterna, ki gnojevke ne prši po zraku, ampak jo izpušča neposredno v zemljo. Zato je gnojenje bolj učinkovito, v zraku je tudi manj smradu. kmetje za nakup kmetijskih strojev dobivajo ogromno subvencij. Svež podatek, ki ga pozna Pevec, je, da kmetje s pomočjo subvencij letno v Sloveniji kupijo 40 strojev. V zadnjem času gre večinoma za stroje za gozdarske name- ne, veliko manj možnosti je za pridobitev subvencije za stroje, namenjene redni kme- tijski dejavnosti. »To pomeni, da kmetje stroje največkrat kupimo s pomočjo posojila, lizinga, in s svojim privarče- vanim denarjem.« Od starih do sodobnih Marsikatera kmetija ima v svoji lopi še vedno stare stroje, ki se po uporabnosti in varnosti ne morejo pri- merjati s sodobnimi, pravi kmetovalec iz Slatine pri Po- nikvi. V zadnjem obdobju na njihov razvoj močno vplivajo digitalizacija, robotizacija in avtomatizacija. Pri gnojenju, košnji, setvi v ospredje pri- hajajo pametni sistemi. »Sle- dnji v prvi meri prispevajo k večji natančnosti vožnje po zemljišču. Pametna tehnolo- gija kmetom omogoča, da s pomočjo satelitov spremljajo indekse rasti pri rastlinah. Na tej podlagi pridobijo karte za gnojenje. Ko podatke vnesejo v trosilec, ta za vsak kotiček polja natančno prilagodi vr- sto in količino gnojila.« Pevec je prepričan, da zato očitki kmetom, da gnojijo kar vse- vprek, ne »pijejo vode«. Na trgu so tudi stroji, ki s po- močjo pametne tehnologije med škropljenjem količino škropiva prilagajajo glede na gostoto plevela. Ker naviga- cijske naprave beležijo, kje se je kmet že peljal, ne pride do podvajanja obdelovanja površin. Kmetijska politika s svojimi ukrepi do neke podpira vlaga- nje kmetij v razvoj, je omenil sogovornik. Kljub temu se mu zdi smiseln razmislek, ali vsak kmet na svoji kmetiji res potrebuje najnaprednejše stroje, katerih upravljanje je zelo zahtevno. Ko je storitev smiselno najeti Ker skoraj vsi kmetje lepo pomladno vreme na primer izkoristijo za košnjo, imajo večinoma vsi pri svoji hiši svoje kosilnice, obračalnike in zgrabljalnike. Nekateri najamejo storitve spravila krme, bodisi baliranje bodi- si prevoze silaže v silose z nakladalkami. Marsikatera kmetija najame kombajn, saj sta tako nakup takšnega stro- ja kot njegovo vzdrževanje izjemen strošek. Po besedah sogovornika imajo kmetje precej možnosti za sodelova- nje predvsem pri tistih opra- vilih, ki jih ni treba opraviti v istem časovnem oknu. »Če kmetje sodelujejo, to pomeni, da je treba kupiti manj speci- aliziranih naprednih strojev.« Kot opaža, so mlajše gene- racije, ki prevzemajo kmetij- sko dejavnost od starejših, bolj naklonjene medsebojne- mu sodelovanju. »Izračuna- mo, kaj se nam splača in kaj ne. Postavimo si meje, koliko denarja je smiselno vlagati v mehanizacijo. Zavedamo se, da nekdo bolj kakovostno izvaja eno storitev, nekdo pa katero drugo, zato se dogo- vorimo za izmenjavo.« Dodal je, da lahko kmetje storitve drug drugemu ponujajo tudi v tako imenovanih strojnih krožkih. Gre za organizirano obliko medsosedske pomoči, ki deluje na društveni osnovi. Dragocena vpetost družine Primož Pevec ceni med- sebojno pomoč. »Jaz grem pokosit k drugemu kmetu, on mi pomaga s tlačenjem pri siliranju trave in koruze. Tovrstna pomoč je zelo do- brodošla tudi za to, da vsako opravilo opravilo naredimo v kar najprimernejšem času. To vpliva na procese silira- nja, na zdravje živali in tudi na poslovanje kmetije.« Med storitvami, ki jih kmetija med slatinskimi griči najame, so setev, specialno gnojenje z boljšimi trosilniki ter spra- vilo koruzne silaže in žit s kombajni. Kljub napredku tehnologije in vsem storitvam, ki so na voljo, je šentjurski kmeto- valec kot pogoj za razvoj kmetije omenil vpetost več generacij, kjer si družinski člani pomagajo med sabo. Pevčeva starša sta žal že pokojna, v gospodarjenje z zemljo in živalmi pa so vpe- ti še njegova žena in njuni štirje otroci. Po besedah sogovornika je kmetijstvo zahteven način življenja, ki prinaša tudi veliko lepih trenutkov. »Vse nas boga- ti z izkušnjami, kako biti strpni, potrpežljivi. Gene- racije, ki prihajajo, skušajo poskrbeti za generacije, ki počasi mlajšim predajajo svoje odgovornosti in skr- bi. In krog, ki bi ga morali zasledovati tudi na drugih področjih družbe, se neka- ko sklene.« Foto: Andraž Purg Gorazd Roglič – priporočam stroj Muta ali traktor štirikolesnik V prodajalni, ki se nahaja ob glavni cesti Hrastnik - Rimske T oplice (Brnica 6) in se razprostira na 80 kvadratnih metrih, boste našli pestro ponudbo štirikolesnikov ATV in priključkov, UTV-jev, skuterjev, moto- kultivatorjev in priključkov, električnih vitlov 12V, zaščitne opreme za ATV, motorjev ter rezervnih delov. »Muta je stroj, ki vam bo služil« Lastnik prodajalne Gorazd Roglič prisega na vrtne stroje Struc Muta. Sam jih uporablja že več kot 35 let. »Je blagovna znamka, ki ji zaupam in jo poznam. Tako tudi lažje svetujem in delim svoje izkušnje s strankami. Muta je stroj, ki vam bo služil,« poudarja Gorazd in dodaja, da imajo v ponudbi kmetijske stroje te znamke, orodja, rezervne dele in servis. Štirikolesniki kot delovni stroj Kmetijski stroji so v zadnjem desetletju močno spremenjeni in pred- vsem nadgrajeni v svojem delovanju. Sodobni kmetije in vrtičkarji so prešli s traktorja na prav poseben štirikolesnik. Gre za traktor, ki po svoji zgradbi bolj spominja na štirikolesnik, vendar se lahko po delovanju kosa z močnejšimi traktorji. Tako imenovani traktor štirikolesnik je eden od modelov ATV-štirikolesnikov. Z njim lahko opravljate osnovna kmečka opravila na travniku in na njivi, pri delu z živino ali ga uporab- ljate za transport. Ponudbo štirikolesnikov si lahko pogledate na www. stirikolesniki.eu ali na facebook strani Stirikolesniki.eu. Obiščite našo prodajalno v Hrastniku! prodajalno v Hrastniku! gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 Delovni čas: od pon. do pet. med 14.30 in 20.00, sobota in nedelja po dogovoru IMAMO SAMO TO ZEMLJO Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe www.prillinger.si Inserat_SL_137x95mm_Fruehling_Sommer_2024.indd 1 12.04.24 09:23 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 19, 9. maj 2024 NA KOLESIH Primož Pevec: »Ljudje na kmetijah večinoma opazijo traktorje in druge večje stroje. Le redki vedo, kako pomembni so za nas kmete delovni stroji v notranjosti hleva. Čeprav gre za naložbe manjše vrednosti, je tovrstna oprema nepogrešljiva vsak dan.« Cisterna, ki gnojevke ne prši po zraku, ampak jo izpušča neposredno v zemljo. Zato je gnojenje bolj učinkovito, v zraku je tudi manj smradu. kmetje za nakup kmetijskih strojev dobivajo ogromno subvencij. Svež podatek, ki ga pozna Pevec, je, da kmetje s pomočjo subvencij letno v Sloveniji kupijo 40 strojev. V zadnjem času gre večinoma za stroje za gozdarske name- ne, veliko manj možnosti je za pridobitev subvencije za stroje, namenjene redni kme- tijski dejavnosti. »To pomeni, da kmetje stroje največkrat kupimo s pomočjo posojila, lizinga, in s svojim privarče- vanim denarjem.« Od starih do sodobnih Marsikatera kmetija ima v svoji lopi še vedno stare stroje, ki se po uporabnosti in varnosti ne morejo pri- merjati s sodobnimi, pravi kmetovalec iz Slatine pri Po- nikvi. V zadnjem obdobju na njihov razvoj močno vplivajo digitalizacija, robotizacija in avtomatizacija. Pri gnojenju, košnji, setvi v ospredje pri- hajajo pametni sistemi. »Sle- dnji v prvi meri prispevajo k večji natančnosti vožnje po zemljišču. Pametna tehnolo- gija kmetom omogoča, da s pomočjo satelitov spremljajo indekse rasti pri rastlinah. Na tej podlagi pridobijo karte za gnojenje. Ko podatke vnesejo v trosilec, ta za vsak kotiček polja natančno prilagodi vr- sto in količino gnojila.« Pevec je prepričan, da zato očitki kmetom, da gnojijo kar vse- vprek, ne »pijejo vode«. Na trgu so tudi stroji, ki s po- močjo pametne tehnologije med škropljenjem količino škropiva prilagajajo glede na gostoto plevela. Ker naviga- cijske naprave beležijo, kje se je kmet že peljal, ne pride do podvajanja obdelovanja površin. Kmetijska politika s svojimi ukrepi do neke podpira vlaga- nje kmetij v razvoj, je omenil sogovornik. Kljub temu se mu zdi smiseln razmislek, ali vsak kmet na svoji kmetiji res potrebuje najnaprednejše stroje, katerih upravljanje je zelo zahtevno. Ko je storitev smiselno najeti Ker skoraj vsi kmetje lepo pomladno vreme na primer izkoristijo za košnjo, imajo večinoma vsi pri svoji hiši svoje kosilnice, obračalnike in zgrabljalnike. Nekateri najamejo storitve spravila krme, bodisi baliranje bodi- si prevoze silaže v silose z nakladalkami. Marsikatera kmetija najame kombajn, saj sta tako nakup takšnega stro- ja kot njegovo vzdrževanje izjemen strošek. Po besedah sogovornika imajo kmetje precej možnosti za sodelova- nje predvsem pri tistih opra- vilih, ki jih ni treba opraviti v istem časovnem oknu. »Če kmetje sodelujejo, to pomeni, da je treba kupiti manj speci- aliziranih naprednih strojev.« Kot opaža, so mlajše gene- racije, ki prevzemajo kmetij- sko dejavnost od starejših, bolj naklonjene medsebojne- mu sodelovanju. »Izračuna- mo, kaj se nam splača in kaj ne. Postavimo si meje, koliko denarja je smiselno vlagati v mehanizacijo. Zavedamo se, da nekdo bolj kakovostno izvaja eno storitev, nekdo pa katero drugo, zato se dogo- vorimo za izmenjavo.« Dodal je, da lahko kmetje storitve drug drugemu ponujajo tudi v tako imenovanih strojnih krožkih. Gre za organizirano obliko medsosedske pomoči, ki deluje na društveni osnovi. Dragocena vpetost družine Primož Pevec ceni med- sebojno pomoč. »Jaz grem pokosit k drugemu kmetu, on mi pomaga s tlačenjem pri siliranju trave in koruze. Tovrstna pomoč je zelo do- brodošla tudi za to, da vsako opravilo opravilo naredimo v kar najprimernejšem času. To vpliva na procese silira- nja, na zdravje živali in tudi na poslovanje kmetije.« Med storitvami, ki jih kmetija med slatinskimi griči najame, so setev, specialno gnojenje z boljšimi trosilniki ter spra- vilo koruzne silaže in žit s kombajni. Kljub napredku tehnologije in vsem storitvam, ki so na voljo, je šentjurski kmeto- valec kot pogoj za razvoj kmetije omenil vpetost več generacij, kjer si družinski člani pomagajo med sabo. Pevčeva starša sta žal že pokojna, v gospodarjenje z zemljo in živalmi pa so vpe- ti še njegova žena in njuni štirje otroci. Po besedah sogovornika je kmetijstvo zahteven način življenja, ki prinaša tudi veliko lepih trenutkov. »Vse nas boga- ti z izkušnjami, kako biti strpni, potrpežljivi. Gene- racije, ki prihajajo, skušajo poskrbeti za generacije, ki počasi mlajšim predajajo svoje odgovornosti in skr- bi. In krog, ki bi ga morali zasledovati tudi na drugih področjih družbe, se neka- ko sklene.« Foto: Andraž Purg Gorazd Roglič – priporočam stroj Muta ali traktor štirikolesnik V prodajalni, ki se nahaja ob glavni cesti Hrastnik - Rimske T oplice (Brnica 6) in se razprostira na 80 kvadratnih metrih, boste našli pestro ponudbo štirikolesnikov ATV in priključkov, UTV-jev, skuterjev, moto- kultivatorjev in priključkov, električnih vitlov 12V, zaščitne opreme za ATV, motorjev ter rezervnih delov. »Muta je stroj, ki vam bo služil« Lastnik prodajalne Gorazd Roglič prisega na vrtne stroje Struc Muta. Sam jih uporablja že več kot 35 let. »Je blagovna znamka, ki ji zaupam in jo poznam. Tako tudi lažje svetujem in delim svoje izkušnje s strankami. Muta je stroj, ki vam bo služil,« poudarja Gorazd in dodaja, da imajo v ponudbi kmetijske stroje te znamke, orodja, rezervne dele in servis. Štirikolesniki kot delovni stroj Kmetijski stroji so v zadnjem desetletju močno spremenjeni in pred- vsem nadgrajeni v svojem delovanju. Sodobni kmetije in vrtičkarji so prešli s traktorja na prav poseben štirikolesnik. Gre za traktor, ki po svoji zgradbi bolj spominja na štirikolesnik, vendar se lahko po delovanju kosa z močnejšimi traktorji. Tako imenovani traktor štirikolesnik je eden od modelov ATV-štirikolesnikov. Z njim lahko opravljate osnovna kmečka opravila na travniku in na njivi, pri delu z živino ali ga uporab- ljate za transport. Ponudbo štirikolesnikov si lahko pogledate na www. stirikolesniki.eu ali na facebook strani Stirikolesniki.eu. Obiščite našo prodajalno v Hrastniku! prodajalno v Hrastniku! gorazd.roglic@kabelnet.net 041 886 055 Delovni čas: od pon. do pet. med 14.30 in 20.00, sobota in nedelja po dogovoru IMAMO SAMO TO ZEMLJO Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe www.prillinger.si Inserat_SL_137x95mm_Fruehling_Sommer_2024.indd 1 12.04.24 09:23 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 19, 9. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI Dvajset let? Res? Toliko je že? Pesem upora Zadnji odmev Mladinskega pevskega festivala Celje 2024 je ob dnevu upora proti okupatorju in 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo zazvenel 26. aprila v celjskem Narodnem domu. S Pesmijo upora so nekdanji in sedanji pevci FaVoZe, fanto- vske vokalne zasedbe GCC, pod vodstvom dirigenta Gregorja Deleje počastili dan upora proti okupatorju in 20-letnico vsto- pa Slovenije v Evropsko unijo. Tako so zapisali o letošnjem projektu, ki je navdušil številne poslušalce v Velenju, Žalcu in Celju, ki so fante nagradili s stoječimi ovacijami: »Mlado- stniško neobremenjeni z etiketami, ki upor in pot k svobodi prekrivajo z ideološkimi predznaki, smo svoj glasbeni šopek povezali s trnovimi cvetovi kmečkih puntov, ilirskega kra- ljestva, avstrijskega cesarstva, bojišč obeh svetovnih vojn in leta 1991. Nabrali smo jih tam, kjer so naši predniki iskali svobodo, jih zalili s svežo vodo in povezali s trakom mladosti. Ta šopek je za vse nas in vas z zgodovinske gmajne našega naroda, ki je z uporom vedno iskal pot pod žarke svobodnega sonca naše dežele in celega sveta. Naj rdeča zarja, ki fante in dekleta že stoletja kliče v vojne, končno postane le še spomin na preteklost.« RK Po Visti s pedalnimi avtomobili Na Visti v Velenju je bilo aprila tekmovanje v vožnji s pedalnimi avtomobili. Pomerilo se je 56 tekmovalcev s 14 pedalnimi avtomobili iz Slovenije, Francije, Italije in Češke. V projektu Zavoda Apga so sodelovali tudi partnerji iz Portugalske, Hrvaške in Turčije. V Italiji in na Češkem so programi izdelave pedalnih avtomobilov precej razširje- ni, vključeni so tudi v programe srednjih tehniških šol, v Franciji za razvoj te panoge skrbijo društva ter francoska zveza društev, ki prav tako sodeluje v projektu EU RIDE. Na tekmovanju so sodelovali tudi dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje ŠC Velenje in dijaki Srednje šole Ravne na Koroškem. Z mentorji so izdelali pedalne avtomobile in se z njimi odpravili na šest tekmovanj v Italiji, na Češkem in v Franciji. Na tokratnem tekmovanju v Velenju je v kategoriji kre- ativa zmagala skupina Retro iz Italije. Najhitrejša je bila skupina Spiderman iz Francije. Skupna zmaga je pripadla skupini La sorciere – The witch iz Francije. Velenjski rudarji so bili 8. Skupaj so prevozili 82 krogov. AP To so najpogostejša vpra- šanja, ki smo si jih zasta- vljali tisti, ki smo obiskovali Osnovno šolo Dramlje ter jo končali pred natančno dvaj- setimi leti. Matematika je jasna. Stari smo/bomo … let. No, veliki smo že! Nedvomno zadosten razlog, da smo se morali srečati in pre- veriti, koliko smo se spremenili v teh prehitro preteklih letih. Uspelo se nam je povezati in dogovoriti, da se bomo dobili v soboto popoldne, 20. aprila 2024, pri Okrepčevalnici Čater. Želeli smo si, da bi se ponovno srečali v domačem kraju, kjer smo odraščali ter preživeli svoje otroštvo, preden nas je pot popeljala v (odrasel) svet. Zagotovo je bila pot v življenju lažja in lepša zaradi razredni- čarke Anice Čede, ki nas je »imela« matematiko, in zaradi takratnega ravnatelja, učitelja biologije, fizike, kemije, prve pomoči Ivana Čedeta. Oba poosebljata potrpežljiv ter s spoštovanjem in z zaupanjem oplemeniten zakonski tim. Sta več kot zgolj šolska učitelja, saj tvorita in imata odnos, ki ga šele zdaj, ko smo že »veliki«, spoznavamo, razumemo in si želimo, da bi ga bili deležni tudi sami. Nismo si znali pred- stavljati, da na druženje ne bi povabili oseb, ki sta nas toliko naučili pri šolskih predmetih, še veliko več pa za življenje. Že srečanje je bilo tako pristno, da se je orosilo tudi kakšno oko in se je zatresel glas, a vendar je najlepše šele sledilo. Razredničarka Anica Čede nam je prinesla odejo z našimi našitimi imeni, ki smo ji jo podarili na valeti. Odeja, ki je še vedno lepa kot prvi dan in ki ne ogreje samo tele- sa, ampak tudi dušo in srce. Po neverjetnem presenečenju smo druženje nadaljevali ob večerji in gledanju fotografij, ki so sprožile številne zadre- ge, navale smeha, predvsem pa so obudile spomine, kako lepo smo se imeli, koliko smo doživeli, videli … Več kot dvaj- set let nazaj … Že naslednji dan smo predali tiskane fotografije ter zvečer prejeli odgovor ra- zredničarke, ki ga zaradi spo- ročila navajamo v celoti: »Dragi moji učenci! Razmišljala sem, kaj naj vam napišem. Prepro- sto vam povem, da sem se v soboto počutila kot vaša učite- ljica pred dvajsetimi leti. Vrnila sem se v mlajša leta, se med vami kot takrat izjemno dobro počutila, za kar sem vam nad- vse hvaležna. Tisti trenutek, ko sem postala vaša razredničar- ka, sem vas vzela za svoje in tako bo ostalo za vedno. Vesela sem, da so vaše življenjske poti urejene, da imate službe, da imate voljo in cilje, da se zna- te smejati, ste ustvarjalni, da ste zadovoljni s svojim življe- njem, brez težav pa seveda ne gre. Vesela sem tudi, da niste pozabili naših skupnih akcij in doživetij. Želim vam vso srečo tega sveta in da se kmalu spet srečamo. Pri nas na vratih piše dobrodošli. Lep dan! Anica.« UČENCI, KI SMO OŠ V DRAMLJAH KONČALI 20 LET NAZAJ Podnebni tek v OŠ Polzela Podnebne spremembe niso več samo nekaj, o če- mer beremo v medijih. So tukaj in zdaj. Imamo samo en planet in zanj moramo skrbeti. To lahko storimo z majhnimi, a pomembni- mi dejanji. Prav zato smo 18. aprila v OŠ Polzela v okviru celostnega naravo- slovnega dne Dan zdravja organizirali podnebni tek s spremljevalnimi dejavnost- mi. Dejavnosti smo začeli že mesec prej, in sicer v okviru celostnega tehniškega dne, ki smo ga namenili ločeva- nju odpadkov. Učenci od 1. do 6. razreda so imeli 18. aprila krajši po- hod s predajo štafetne palice, ki so jo izdelali iz reciklira- nega materiala na celostnem tehniškem dnevu že 18. mar- ca, torej mesec prej. Takrat smo poleg že omenjenega izdelovanja štafetnih palic v povezavi s podnebnim te- kom izdelali tudi različne transparente, s katerimi smo poskušali opozoriti na aktual- no podnebno problematiko. V učilnicah smo osvežili na- pise, povezane z ločevanjem odpadkov, ponovno izdelali ali samo popravili koše za različne odpadke in seveda dobro ponovili, kateri odpad- ki sodijo v kateri koš. Za šolo smo si lahko ogledali tudi po- sebno vozilo, t. j. E-transfor- mer. Naučili smo se, da lahko še delujoče aparate, čeprav že stare, še vedno koristno upo- rabimo in da ni treba imeti v vsakem gospodinjstvu vseh aparatov. Mesec kasneje, torej 18. aprila, smo seštevali prehoje- ne kilometre. Učenci prvega in drugega triletja so prehodi- li kar 22,38 kilometra. Po kon- čanem pohodu je vsak razred obiskal stojnico, kjer so ga pričakali nasmejani planinci Planinskega društva Polzela. Učencem so ponudili jabol- ko in vodo s svežim sadjem. Učenci od 7. do 9. razreda so izvedli štafetni tek s predajo trajnostne štafetne palice in s skupnimi močmi premagali 64,2 kilometra. Tekli so tudi v POŠ Andraž in nabrali 15,3 km. Dan so zaključili s čistil- no akcijo. Skupaj smo preho- dili oz. pretekli malo več kot 100 kilometrov. Na ta dan smo obeležili tudi dva pomembna datuma – 22. april, dan Zemlje, in 24. april, dan zavržene hrane – in uspešno opravili bralno- -gibalne izzive. Učili smo se nuditi prvo pomoč pri po- škodbah in nezgodah doma, učenci od 7. do 9. razreda pa so se tudi urili v temeljnih po- stopkih oživljanja. Ekipa za- poslenih v nujni medicinski pomoči iz Celja in Ljubljane je s sabo pripeljala lutke, na katerih so učenci izpopolnje- vali svoje znanje v primeru ponesrečene osebe. Celotno dopoldne je bilo prežeto z veliko dobre volje, nasmejanimi obrazi in s hitri- mi koraki. Hodili in tekli smo za lepši jutri, za prihodnost, v kateri bomo lahko mi in naši zanamci čez vrsto let uživali v čistem zraku, zdravih ekosi- stemih in boljšem podnebju. Skupaj zmoremo veliko. BARBARA HUDOKLIN, DOROTEJA SMEJ SKUTNIK, uredila KARMEN ZUPANC Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 19, 9. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI Dvajset let? Res? Toliko je že? Pesem upora Zadnji odmev Mladinskega pevskega festivala Celje 2024 je ob dnevu upora proti okupatorju in 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo zazvenel 26. aprila v celjskem Narodnem domu. S Pesmijo upora so nekdanji in sedanji pevci FaVoZe, fanto- vske vokalne zasedbe GCC, pod vodstvom dirigenta Gregorja Deleje počastili dan upora proti okupatorju in 20-letnico vsto- pa Slovenije v Evropsko unijo. Tako so zapisali o letošnjem projektu, ki je navdušil številne poslušalce v Velenju, Žalcu in Celju, ki so fante nagradili s stoječimi ovacijami: »Mlado- stniško neobremenjeni z etiketami, ki upor in pot k svobodi prekrivajo z ideološkimi predznaki, smo svoj glasbeni šopek povezali s trnovimi cvetovi kmečkih puntov, ilirskega kra- ljestva, avstrijskega cesarstva, bojišč obeh svetovnih vojn in leta 1991. Nabrali smo jih tam, kjer so naši predniki iskali svobodo, jih zalili s svežo vodo in povezali s trakom mladosti. Ta šopek je za vse nas in vas z zgodovinske gmajne našega naroda, ki je z uporom vedno iskal pot pod žarke svobodnega sonca naše dežele in celega sveta. Naj rdeča zarja, ki fante in dekleta že stoletja kliče v vojne, končno postane le še spomin na preteklost.« RK Po Visti s pedalnimi avtomobili Na Visti v Velenju je bilo aprila tekmovanje v vožnji s pedalnimi avtomobili. Pomerilo se je 56 tekmovalcev s 14 pedalnimi avtomobili iz Slovenije, Francije, Italije in Češke. V projektu Zavoda Apga so sodelovali tudi partnerji iz Portugalske, Hrvaške in Turčije. V Italiji in na Češkem so programi izdelave pedalnih avtomobilov precej razširje- ni, vključeni so tudi v programe srednjih tehniških šol, v Franciji za razvoj te panoge skrbijo društva ter francoska zveza društev, ki prav tako sodeluje v projektu EU RIDE. Na tekmovanju so sodelovali tudi dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje ŠC Velenje in dijaki Srednje šole Ravne na Koroškem. Z mentorji so izdelali pedalne avtomobile in se z njimi odpravili na šest tekmovanj v Italiji, na Češkem in v Franciji. Na tokratnem tekmovanju v Velenju je v kategoriji kre- ativa zmagala skupina Retro iz Italije. Najhitrejša je bila skupina Spiderman iz Francije. Skupna zmaga je pripadla skupini La sorciere – The witch iz Francije. Velenjski rudarji so bili 8. Skupaj so prevozili 82 krogov. AP To so najpogostejša vpra- šanja, ki smo si jih zasta- vljali tisti, ki smo obiskovali Osnovno šolo Dramlje ter jo končali pred natančno dvaj- setimi leti. Matematika je jasna. Stari smo/bomo … let. No, veliki smo že! Nedvomno zadosten razlog, da smo se morali srečati in pre- veriti, koliko smo se spremenili v teh prehitro preteklih letih. Uspelo se nam je povezati in dogovoriti, da se bomo dobili v soboto popoldne, 20. aprila 2024, pri Okrepčevalnici Čater. Želeli smo si, da bi se ponovno srečali v domačem kraju, kjer smo odraščali ter preživeli svoje otroštvo, preden nas je pot popeljala v (odrasel) svet. Zagotovo je bila pot v življenju lažja in lepša zaradi razredni- čarke Anice Čede, ki nas je »imela« matematiko, in zaradi takratnega ravnatelja, učitelja biologije, fizike, kemije, prve pomoči Ivana Čedeta. Oba poosebljata potrpežljiv ter s spoštovanjem in z zaupanjem oplemeniten zakonski tim. Sta več kot zgolj šolska učitelja, saj tvorita in imata odnos, ki ga šele zdaj, ko smo že »veliki«, spoznavamo, razumemo in si želimo, da bi ga bili deležni tudi sami. Nismo si znali pred- stavljati, da na druženje ne bi povabili oseb, ki sta nas toliko naučili pri šolskih predmetih, še veliko več pa za življenje. Že srečanje je bilo tako pristno, da se je orosilo tudi kakšno oko in se je zatresel glas, a vendar je najlepše šele sledilo. Razredničarka Anica Čede nam je prinesla odejo z našimi našitimi imeni, ki smo ji jo podarili na valeti. Odeja, ki je še vedno lepa kot prvi dan in ki ne ogreje samo tele- sa, ampak tudi dušo in srce. Po neverjetnem presenečenju smo druženje nadaljevali ob večerji in gledanju fotografij, ki so sprožile številne zadre- ge, navale smeha, predvsem pa so obudile spomine, kako lepo smo se imeli, koliko smo doživeli, videli … Več kot dvaj- set let nazaj … Že naslednji dan smo predali tiskane fotografije ter zvečer prejeli odgovor ra- zredničarke, ki ga zaradi spo- ročila navajamo v celoti: »Dragi moji učenci! Razmišljala sem, kaj naj vam napišem. Prepro- sto vam povem, da sem se v soboto počutila kot vaša učite- ljica pred dvajsetimi leti. Vrnila sem se v mlajša leta, se med vami kot takrat izjemno dobro počutila, za kar sem vam nad- vse hvaležna. Tisti trenutek, ko sem postala vaša razredničar- ka, sem vas vzela za svoje in tako bo ostalo za vedno. Vesela sem, da so vaše življenjske poti urejene, da imate službe, da imate voljo in cilje, da se zna- te smejati, ste ustvarjalni, da ste zadovoljni s svojim življe- njem, brez težav pa seveda ne gre. Vesela sem tudi, da niste pozabili naših skupnih akcij in doživetij. Želim vam vso srečo tega sveta in da se kmalu spet srečamo. Pri nas na vratih piše dobrodošli. Lep dan! Anica.« UČENCI, KI SMO OŠ V DRAMLJAH KONČALI 20 LET NAZAJ Podnebni tek v OŠ Polzela Podnebne spremembe niso več samo nekaj, o če- mer beremo v medijih. So tukaj in zdaj. Imamo samo en planet in zanj moramo skrbeti. To lahko storimo z majhnimi, a pomembni- mi dejanji. Prav zato smo 18. aprila v OŠ Polzela v okviru celostnega naravo- slovnega dne Dan zdravja organizirali podnebni tek s spremljevalnimi dejavnost- mi. Dejavnosti smo začeli že mesec prej, in sicer v okviru celostnega tehniškega dne, ki smo ga namenili ločeva- nju odpadkov. Učenci od 1. do 6. razreda so imeli 18. aprila krajši po- hod s predajo štafetne palice, ki so jo izdelali iz reciklira- nega materiala na celostnem tehniškem dnevu že 18. mar- ca, torej mesec prej. Takrat smo poleg že omenjenega izdelovanja štafetnih palic v povezavi s podnebnim te- kom izdelali tudi različne transparente, s katerimi smo poskušali opozoriti na aktual- no podnebno problematiko. V učilnicah smo osvežili na- pise, povezane z ločevanjem odpadkov, ponovno izdelali ali samo popravili koše za različne odpadke in seveda dobro ponovili, kateri odpad- ki sodijo v kateri koš. Za šolo smo si lahko ogledali tudi po- sebno vozilo, t. j. E-transfor- mer. Naučili smo se, da lahko še delujoče aparate, čeprav že stare, še vedno koristno upo- rabimo in da ni treba imeti v vsakem gospodinjstvu vseh aparatov. Mesec kasneje, torej 18. aprila, smo seštevali prehoje- ne kilometre. Učenci prvega in drugega triletja so prehodi- li kar 22,38 kilometra. Po kon- čanem pohodu je vsak razred obiskal stojnico, kjer so ga pričakali nasmejani planinci Planinskega društva Polzela. Učencem so ponudili jabol- ko in vodo s svežim sadjem. Učenci od 7. do 9. razreda so izvedli štafetni tek s predajo trajnostne štafetne palice in s skupnimi močmi premagali 64,2 kilometra. Tekli so tudi v POŠ Andraž in nabrali 15,3 km. Dan so zaključili s čistil- no akcijo. Skupaj smo preho- dili oz. pretekli malo več kot 100 kilometrov. Na ta dan smo obeležili tudi dva pomembna datuma – 22. april, dan Zemlje, in 24. april, dan zavržene hrane – in uspešno opravili bralno- -gibalne izzive. Učili smo se nuditi prvo pomoč pri po- škodbah in nezgodah doma, učenci od 7. do 9. razreda pa so se tudi urili v temeljnih po- stopkih oživljanja. Ekipa za- poslenih v nujni medicinski pomoči iz Celja in Ljubljane je s sabo pripeljala lutke, na katerih so učenci izpopolnje- vali svoje znanje v primeru ponesrečene osebe. Celotno dopoldne je bilo prežeto z veliko dobre volje, nasmejanimi obrazi in s hitri- mi koraki. Hodili in tekli smo za lepši jutri, za prihodnost, v kateri bomo lahko mi in naši zanamci čez vrsto let uživali v čistem zraku, zdravih ekosi- stemih in boljšem podnebju. Skupaj zmoremo veliko. BARBARA HUDOKLIN, DOROTEJA SMEJ SKUTNIK, uredila KARMEN ZUPANC Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 19, 9. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI 119 novih diplomantov V Modri dvorani Celjske- ga sejma je bila že 16. pode- litev diplom Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju. 119 novih diplo- mantk in diplomantov na vseh treh stopnjah študija je nagovoril tudi podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak. Na MFDPŠ, kjer je trenu- tno vpisana 17. generacija študentov, je študij doslej končalo že 1.433 diplomantk in diplomantov. Na minuli slovesnosti je diplome pre- jelo 19 diplomantov univer- zitetnega študijskega pro- grama ekonomija v sodobni družbi, 39 diplomantov visokošolskega strokovnega študija poslovanje v sodobni družbi, 49 magistrov mana- gementa znanja, 10 magi- strov vodenja in kakovosti izobraževanja ter 2 dokto- randa managementa znanja. Poleg številnih diploman- tov zrelost na vseh področjih delovanja in prepoznavnost fakultete tako v Sloveniji kot tudi v tujini dokazuje- jo še odzivi akademskega, poslovnega in družbenega okolja ter vedno spodbudne evalvacije Nacionalne agen- cije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Kot je v svojem nagovoru poudaril dekan MFDPŠ doc. dr. Srečko Natek, je uvelja- vljenost fakultete iz Celja ve- dno močnejša tudi v širšem akademskem prostoru. »V okviru internacionalizacije je v lanskem študijskem letu v izobraževanju sodelovala vrsta uglednih profesorjev iz tujine. V okviru projekta Erasmus+ so bile izvedene mobilnosti naših študentov za študij ali prakso v tujini. Prav tako smo lani na Malti izpeljali že 13. mednarodno znanstveno konferenco Ma- keLearn, TIIM & PIConf, na kateri je sodelovalo 191 ude- ležencev iz 37 držav,« je še povedal dekan MFDPŠ doc. dr. Srečko Natek. V nastajanju je tudi vrsta mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih ter razvojnih projektov, ki imajo pomemb- no vlogo pri doseganju razi- skovalno-razvojnih ciljev in fi nanciranju fakultete. MAJA GORJUP ZDOVC Z budnico v maj Člani Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah smo budnico še pred zoro začeli v Dvoru, na- daljevali smo v središču Šmarja, na Brecljevem, pri Krpanu in na Koretnem ter nato v Zibiki in Stra- nju. Ustavili smo se v Mestinju in Kristan Vrhu, na koncu pa zai- grali pred Domom upokojencev Šmarje. Šmarski godbeniki se zahva- ljujemo Prah izobraževalnemu centru za izposojo kamiona, najboljšemu šoferju Marjanu So- vincu za varno vožnjo in vsem, ki ste nas na poti pogostili ter nam zaploskali. Se vidimo naslednje leto na bu- dnici, do takrat pa vas vabimo na naše dogodke. Živel 1. maj. JULIJA STIPLOVŠEK Novi diplomanti Mednarodne fakultete za družbe- ne in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 19, 9. maj 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Izrežite kuponček za popust in preizkusite negovalno kremo tudi vi! Zakaj je suha in razpokana koža stopal resna težava? Suha in razpokana koža na petah ni le estetski problem, tem- več lahko povzroči tudi številne neprijetnosti in zdravstvene težave. Koža na petah je pogosto bolj groba in debelejša kot na drugih delih telesa, vendar je kljub temu občutljiva na različne vplive. Ko postane koža suha, lahko začne pokati, kar je v mnogih primerih tudi boleče med hojo. Te razpoke niso le neprijetne, temveč lahko tudi postanejo vstopna točka za bakterije in gli- vice, kar lahko privede do okužb. Poleg tega lahko razpokane pete otežujejo hojo, povzročajo nelagodje pri nošenju obutve in celo vplivajo na držo telesa. Zato je pomembno, da redno negujemo kožo na petah in jo vlažimo, da preprečimo nastanek suhe in razpokane kože ter ohranjamo svoja stopala negovana in vitalna. Kaj storiti, če imamo kurje oko na stopalu? Kurja očesa in otiščanci so pogoste težave, ki prizadenejo kožo stopal in lahko povzročijo nelagodje ter bolečino pri hoji. Kurja očesa so območja trde kože, ki se tvorijo zaradi stalnega pritiska ali trenja, pogosto zaradi nošenja neudobnih čevljev ali nepravilne hoje. Otiščanci so podobni kurjim očesom, vendar se pogosto tvorijo na manjših površinah in so bolj boleči. Obe težavi lahko omejita gibljivost in povzročita nelagodje pri vsa- kodnevnih dejavnostih. Reševanje kurjih očes in otiščancev zahteva redno nego in upoštevanje nekaterih korakov. Prvi korak je obisk strokovno usposobljenega pedikerja, ki na neagresiven način odstrani trdo kožo in »jedro« kurjega očesa. Drugi korak je izbira udobne in pravilne obutve, ki ne povzroča pretiranega trenja ali pritiska na stopala. Prav tako je pomembno redno negovanje kože stopal, da preprečimo nastanek trde kože in ohranjamo kožo prožno. Metode AN.NIKA – inovativen pristop k reševanju težav s stopali V centrih AN.NIKA se že 17 let intenzivno posvečamo osvešča- nju ljudi o nujnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje in smo od njih vsakodnevno odvisni. Razvili smo lastne inovativne metode dela, s katerimi uspešno rešujemo različne problematike na stopalih in nohtih, kot so: • vraščeni nohti, z lastno AN.NIKA medicinsko nohtno sponko • glivične okužbe nohtov • kurja očesa in otiščanci • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovani nohti. Rešitev za suho in razpokano kožo stopal V svojih centrih AN.NIKA se vsakodnevno srečujemo z bole- činami in s stiskami strank, ki imajo slabšo kakovost življenja zaradi težav s stopali – mnogokrat jim težave povzroča suha koža na petah, ki poka. Z mislijo na vse, ki imajo težave s slad- korno boleznijo, z ožiljem, s tanko in suho kožo, z dermatitisom ter luskavico, smo razvili globinsko negovalno kremo za noge Balmodon Diabetic. S posebno formulo, ki združuje naravne sestavine in izvlečke zelišč, ta krema ponuja edinstveno nego za suho in občutljivo kožo. Ne le da vlaži in mehča kožo, ampak tudi pomaga pri preprečevanju težav, kot so suha koža, kurja očesa in otiščanci, razpoke in nabiranje trde kože na stopalih. Z redno uporabo kreme Balmodon Diabetic lahko posamezniki doživijo olajšanje in izboljšanje stanja svoje kože, kar pripomore k boljšemu vsakodnevnemu počutju in h kakovosti življenja. Ta inovativna krema predstavlja korak naprej v skrbi za občutljivo kožo ljudi, saj združuje učinkovitost in naravne sestavine za optimalno nego nog. Nega nog je ključnega pomena za splošno dobro počutje in samozavest. Zdrave in lepo negovane noge niso le estetski doda- tek, temveč tudi pomemben del skrbi za celotno telo. S pravilno nego lahko preprečimo številne težave, ki lahko prizadenejo kožo stopal, kot so suha koža, razpoke, kurja očesa in vraščeni nohti. S prijetnim korakom v pomlad PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 19, 9. maj 2024 PODLISTEK Ogrodje in rdeča nit prispevka so zapisi spominov in ustno pričevanje glasbenika Zvoneta A. Grebenška. Svojo glasbeno pot samouka je začel že kot majhen po- bič, ‘pridruženi’ član Godbe Premogovni- ka Velenje; njegov »stric«, godbenik Tone Mravljak ga je namreč jemal s seboj na vaje, kjer je neposredno srkal vtise. Pozne- je se je seveda tudi sam pridružil godbi, v številnih zasedbah plesnih ansamblov pa je igral najprej na bobne, potem pa še na klarinet in saksofon. Dolga leta je bil tudi arhivar in fotograf rudarske pihalne godbe. Njegovo dragoceno pričevanje je osvetlilo do zdaj neraziskano področje glasbene zgodovine žanrov plesne glasbe iz predvojnega obdobja do 60 let 20. stoletja. Najprej je bila godba premogovnika Velenje Razmah povojne zabavne plesne in kavar- niške glasbe v Velenju je neločljivo povezan z godbo Premogovnika Velenje, ki je bila usta- novljena leta 1919. Prvi kapelnik godbe je bil glasbenik in skladatelj Fran Korun Koželjski. Zbral je več kot sto ljudi različnih poklicev, največ rudarjev, in pričel s poukom branja not ter igranja posameznih inštrumentov. Vod- stvo godbe je na začetku leta 1922 prevzel kapelnik Miha Letonja, zapustil pa jo je leta 1942 iz protesta, ker so nacisti v Celju kot tal- ca ustrelili godbenika Franca Camleka. Godba je v dvajsetih letih njegovega vodenja dvignila raven glasbenega ustvarjanja, znana pa je bila v Šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini. God- Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (1) ALBUM S CELJSKEGA Pomlad pri sv. Barbari na Vinskem Vrhu nad Šmarjem pri Jelšah, 1938 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 OD ČAROVNICE DO CESARICE - vloga žensk v umetnostni dediščini grofov Celjskih Predavanje dr . Mije Oter GOrenčič č etrtek , 16.5.2024, 18.00, k nežji dv Or POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Obvezne prijave na predavanje ! beniki so nastopali skoraj vsako nedeljo in ob raznih praznikih ter drugih svečanostih, leta 1930 pa so oblekli tudi nove uniforme. Med 2. svetovno vojno so poskušali ohraniti kon- tinuirano delovanje godbe in njen repertoar, vendar je njena dejavnost po prvem streljanju talcev v Velenju povsem zamrla. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje Motiv kmeta z vprežno živino na cesti, ki pelje mimo starodavne cerkve sv. Barbare na Vinskem Vrhu nad Šmarjem pri Jelšah v maju 1938, je še ena izmed mnogih izjemnih fotografi j šmarskega fotografa Slavka Cigle- nečkega. Cerkev sv. Barbare je bila njegov pogost motiv, saj stoji njihova hiša ob vznož- ju hriba, na katerem je bila cerkev zgrajena. Cerkev sv. Barbare je bila zgrajene proti koncu 15. stoletja v gotskem slogu. Poseb- no imeniten je gotski kip sv. Barbare, ki je bil izdelan okoli leta 1510 in je razstavljen v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pred izposojo muzeju za razstavo je krasil orgelsko omaro v cerkvi. V oltarni niši je nadomestni kip sv. Barbare, ki je bil postavljen proti koncu 18. stoletja, ko so preurejali cerkev. Izjemne vrednosti pa sta dva zlata oltarja v stranskih kapelah. Izdelana sta bila sredi 17. stoletja in sodita med najlepše zlate oltarje pri nas. Cerkev je v lanskem letu dobila novo streho in fasado. Na god sv. Barbare 4. decembra je v Šmarju pri Jelšah Barbarin sejem, ki ima nekajstoletno tradicijo. Prispeval: Jožef Čakš Foto: Slavko Ciglenečki Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Eden prvih nastopov godbe takoj po 2. svetovni vojni, Kapelnik Franc Taušič Vsak torek! Ne spreglejte v novi Jani Ne spreglejte v novi Jani www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Najboljši nasveti in izkušnje Menopavza – pekel ali blagoslov? Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 19, 9. maj 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Izrežite kuponček za popust in preizkusite negovalno kremo tudi vi! Zakaj je suha in razpokana koža stopal resna težava? Suha in razpokana koža na petah ni le estetski problem, tem- več lahko povzroči tudi številne neprijetnosti in zdravstvene težave. Koža na petah je pogosto bolj groba in debelejša kot na drugih delih telesa, vendar je kljub temu občutljiva na različne vplive. Ko postane koža suha, lahko začne pokati, kar je v mnogih primerih tudi boleče med hojo. Te razpoke niso le neprijetne, temveč lahko tudi postanejo vstopna točka za bakterije in gli- vice, kar lahko privede do okužb. Poleg tega lahko razpokane pete otežujejo hojo, povzročajo nelagodje pri nošenju obutve in celo vplivajo na držo telesa. Zato je pomembno, da redno negujemo kožo na petah in jo vlažimo, da preprečimo nastanek suhe in razpokane kože ter ohranjamo svoja stopala negovana in vitalna. Kaj storiti, če imamo kurje oko na stopalu? Kurja očesa in otiščanci so pogoste težave, ki prizadenejo kožo stopal in lahko povzročijo nelagodje ter bolečino pri hoji. Kurja očesa so območja trde kože, ki se tvorijo zaradi stalnega pritiska ali trenja, pogosto zaradi nošenja neudobnih čevljev ali nepravilne hoje. Otiščanci so podobni kurjim očesom, vendar se pogosto tvorijo na manjših površinah in so bolj boleči. Obe težavi lahko omejita gibljivost in povzročita nelagodje pri vsa- kodnevnih dejavnostih. Reševanje kurjih očes in otiščancev zahteva redno nego in upoštevanje nekaterih korakov. Prvi korak je obisk strokovno usposobljenega pedikerja, ki na neagresiven način odstrani trdo kožo in »jedro« kurjega očesa. Drugi korak je izbira udobne in pravilne obutve, ki ne povzroča pretiranega trenja ali pritiska na stopala. Prav tako je pomembno redno negovanje kože stopal, da preprečimo nastanek trde kože in ohranjamo kožo prožno. Metode AN.NIKA – inovativen pristop k reševanju težav s stopali V centrih AN.NIKA se že 17 let intenzivno posvečamo osvešča- nju ljudi o nujnosti nege stopal, saj nas nosijo celo življenje in smo od njih vsakodnevno odvisni. Razvili smo lastne inovativne metode dela, s katerimi uspešno rešujemo različne problematike na stopalih in nohtih, kot so: • vraščeni nohti, z lastno AN.NIKA medicinsko nohtno sponko • glivične okužbe nohtov • kurja očesa in otiščanci • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovani nohti. Rešitev za suho in razpokano kožo stopal V svojih centrih AN.NIKA se vsakodnevno srečujemo z bole- činami in s stiskami strank, ki imajo slabšo kakovost življenja zaradi težav s stopali – mnogokrat jim težave povzroča suha koža na petah, ki poka. Z mislijo na vse, ki imajo težave s slad- korno boleznijo, z ožiljem, s tanko in suho kožo, z dermatitisom ter luskavico, smo razvili globinsko negovalno kremo za noge Balmodon Diabetic. S posebno formulo, ki združuje naravne sestavine in izvlečke zelišč, ta krema ponuja edinstveno nego za suho in občutljivo kožo. Ne le da vlaži in mehča kožo, ampak tudi pomaga pri preprečevanju težav, kot so suha koža, kurja očesa in otiščanci, razpoke in nabiranje trde kože na stopalih. Z redno uporabo kreme Balmodon Diabetic lahko posamezniki doživijo olajšanje in izboljšanje stanja svoje kože, kar pripomore k boljšemu vsakodnevnemu počutju in h kakovosti življenja. Ta inovativna krema predstavlja korak naprej v skrbi za občutljivo kožo ljudi, saj združuje učinkovitost in naravne sestavine za optimalno nego nog. Nega nog je ključnega pomena za splošno dobro počutje in samozavest. Zdrave in lepo negovane noge niso le estetski doda- tek, temveč tudi pomemben del skrbi za celotno telo. S pravilno nego lahko preprečimo številne težave, ki lahko prizadenejo kožo stopal, kot so suha koža, razpoke, kurja očesa in vraščeni nohti. S prijetnim korakom v pomlad PREJ POTEM Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 19, 9. maj 2024 PODLISTEK Ogrodje in rdeča nit prispevka so zapisi spominov in ustno pričevanje glasbenika Zvoneta A. Grebenška. Svojo glasbeno pot samouka je začel že kot majhen po- bič, ‘pridruženi’ član Godbe Premogovni- ka Velenje; njegov »stric«, godbenik Tone Mravljak ga je namreč jemal s seboj na vaje, kjer je neposredno srkal vtise. Pozne- je se je seveda tudi sam pridružil godbi, v številnih zasedbah plesnih ansamblov pa je igral najprej na bobne, potem pa še na klarinet in saksofon. Dolga leta je bil tudi arhivar in fotograf rudarske pihalne godbe. Njegovo dragoceno pričevanje je osvetlilo do zdaj neraziskano področje glasbene zgodovine žanrov plesne glasbe iz predvojnega obdobja do 60 let 20. stoletja. Najprej je bila godba premogovnika Velenje Razmah povojne zabavne plesne in kavar- niške glasbe v Velenju je neločljivo povezan z godbo Premogovnika Velenje, ki je bila usta- novljena leta 1919. Prvi kapelnik godbe je bil glasbenik in skladatelj Fran Korun Koželjski. Zbral je več kot sto ljudi različnih poklicev, največ rudarjev, in pričel s poukom branja not ter igranja posameznih inštrumentov. Vod- stvo godbe je na začetku leta 1922 prevzel kapelnik Miha Letonja, zapustil pa jo je leta 1942 iz protesta, ker so nacisti v Celju kot tal- ca ustrelili godbenika Franca Camleka. Godba je v dvajsetih letih njegovega vodenja dvignila raven glasbenega ustvarjanja, znana pa je bila v Šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini. God- Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (1) ALBUM S CELJSKEGA Pomlad pri sv. Barbari na Vinskem Vrhu nad Šmarjem pri Jelšah, 1938 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 OD ČAROVNICE DO CESARICE - vloga žensk v umetnostni dediščini grofov Celjskih Predavanje dr . Mije Oter GOrenčič č etrtek , 16.5.2024, 18.00, k nežji dv Or POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Obvezne prijave na predavanje ! beniki so nastopali skoraj vsako nedeljo in ob raznih praznikih ter drugih svečanostih, leta 1930 pa so oblekli tudi nove uniforme. Med 2. svetovno vojno so poskušali ohraniti kon- tinuirano delovanje godbe in njen repertoar, vendar je njena dejavnost po prvem streljanju talcev v Velenju povsem zamrla. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje Motiv kmeta z vprežno živino na cesti, ki pelje mimo starodavne cerkve sv. Barbare na Vinskem Vrhu nad Šmarjem pri Jelšah v maju 1938, je še ena izmed mnogih izjemnih fotografi j šmarskega fotografa Slavka Cigle- nečkega. Cerkev sv. Barbare je bila njegov pogost motiv, saj stoji njihova hiša ob vznož- ju hriba, na katerem je bila cerkev zgrajena. Cerkev sv. Barbare je bila zgrajene proti koncu 15. stoletja v gotskem slogu. Poseb- no imeniten je gotski kip sv. Barbare, ki je bil izdelan okoli leta 1510 in je razstavljen v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pred izposojo muzeju za razstavo je krasil orgelsko omaro v cerkvi. V oltarni niši je nadomestni kip sv. Barbare, ki je bil postavljen proti koncu 18. stoletja, ko so preurejali cerkev. Izjemne vrednosti pa sta dva zlata oltarja v stranskih kapelah. Izdelana sta bila sredi 17. stoletja in sodita med najlepše zlate oltarje pri nas. Cerkev je v lanskem letu dobila novo streho in fasado. Na god sv. Barbare 4. decembra je v Šmarju pri Jelšah Barbarin sejem, ki ima nekajstoletno tradicijo. Prispeval: Jožef Čakš Foto: Slavko Ciglenečki Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Eden prvih nastopov godbe takoj po 2. svetovni vojni, Kapelnik Franc Taušič Vsak torek! Ne spreglejte v novi Jani Ne spreglejte v novi Jani www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Najboljši nasveti in izkušnje Menopavza – pekel ali blagoslov? Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 19, 9. maj 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Riba »Si bil kdaj mornar?« »Seveda sem bil!« »Ali si bil kdaj v Avstraliji?« »Seveda!« »Pa si videl kenguruja?« »Seveda sem ga videl!« »Kako pa je videti?« »Ja, riba kot riba pač!« Ni me Pride sv. Peter do Boga in mu reče: »Zunaj pred vrati so štirje ateisti, ki bi radi govorili s tabo.« Pravi Bog: »Reci jim, da me ni!« Razglednica in znamka V znan portoroški hotel pride moški z lepo mlado žensko, naroči sobo in steklenico penine, ki naj ga dostavijo v njuno sobo. Receptor ga vpraša: »Želite še kaj za soprogo?« »Oh, ja. Še eno razglednico z znamko, prosim.« Podrobnosti Telefonski pogovor ljubimcev: »Ljubica, kaj imaš na sebi?« »Rožnato spodnje perilo.« »Uh, povej bolj podrobno.« »90 % bombaža, 10 % poliestra!« Kakšna je razlika med dobrim sosedom in dobro sosedo? Dobri sosed posodi, dobra soseda pa da. Na svetu je le en popoln otrok in vsaka mati ga ima. Na svetu je le en popoln mož in vsaka soseda ga ima. Ljubiš nekoga, poročiš se z nekom drugim, tisti, s katerim se poročiš, postane tvoj mož ali žena, tisti, ki ga ljubiš, postane geslo tvoje elektronske pošte! Vsak moški sanjari o treh stvareh: da je tako lep, kot misli njegova mama, da je tako bogat, kot misli njegov otrok, in da ima toliko žensk, kot sumi njegova žena. Ameriški marinci Kozjanska babica Osvežilec zraka Adrenalinski tobogan Ne, nisem te »downloadala«! Rodila sem te! Moja tovarna za proizvodnjo sreče Britanski strokovnjaki so ugotovili zakaj se je potopil Titanik: Prisezi, da me ljubiš! Naj potone ta ladja, če lažem! Venera, vaša vladarica, po- tuje po enem od svojih sedežev, po znaku bika. Veliko vam bo do tega, da boste občutili ču- stveno in tudi materialno var- nost. S svojim vedenjem boste marsikomu za zgled, vendar vas to ne bo notranje izpolnje- valo. Praznino, ki jo že nekaj časa čutite v sebi, boste napol- nili s prisotnostjo posebne ose- be. V prihodnjih dneh zna biti še kako zanimivo. Lotite se svojih opravil po- stopoma, korak za korakom, le tako boste uspeli narediti vse. Prihaja čas, ko boste uredili vse zadeve, ki vam ležijo na duši. Situacije na čustvenem podro- čju bodo tokrat v ospredju. Po- svetili jim boste glavnino svoje- ga časa, saj boste želeli končno razčistiti situacijo z osebo iz ne- posredne bližine. Nekaj vam bo uspelo, a čisto vsega še ne. Ogromno energije boste ime- li, obvezno poskrbite, da bo pravilno razporejena. V sebi lahko občutite nihanja raz- položenja, vaša samozavest je lahko v tem času majava. Postavite si točne cilje in na- predovali boste veliko hitreje, kot si predstavljate. Bistveno je, da se boste znali ustaviti v pravem trenutku. Vsekakor je lahko jezik hitrejši od pameti. Raje dvakrat premislite, preden kaj rečete. Čutili boste, da se neko ob- dobje končuje in da se začenja novo. Znali se boste odlično pri- lagajati in zadovoljno boste zrli v dni, ki prihajajo. Premislite dobro, kdo je tisti, ki napolnju- je praznino in vas dela srečne. Odločili se boste za pomemb- ne korake, tudi na poslovnem področju. V nekaterih pogledih po starem ne bo več mogoče na- daljevati. Obkljukali boste še eno po- membno poglavje. Zadovoljno boste ugotavljali, da ni bilo lah- ko, a je bilo to nujno treba na- rediti. T udi če boste želeli, se ne boste mogli strinjati z nekom iz svoje sredine. Svoje mnenje povejte jasno in glasno, da ne bo kasneje nepredvidljivih si- tuacij. Situacija, ki je bila še pred kratkim napeta, bo v pri- hodnje popolnoma umirjena. Všeč vam bo, da je tako. Dobro boste vse pregledali in ugotavljali, da ne bo nič pre- puščeno naključju. Kljub temu ne bo vse šlo gladko. Pazite, da ne pride do nepotrebnega nesporazuma, ki lahko vodi še v večjo zmešnjavo. Vodil vas bo šesti čut, naj bo vaš drago- cen vodnik in svetovalec v tem času. Moči in energije vam ne bo manjkalo, zato boste tudi dobro napredovali. Postavite si novo strategijo in zlahka boste osvojili nov cilj. Končno je Merkur, planet, ki je zadolžen za delo in dogovarja- nje, v vašem znamenju in zato odličen zaveznik. Čaka vas pri- jetno, čustveno doživetje. Pred vami je novo obdobje, polno izzivov in novih priložnosti, a le ena od njih bo prava. Mars bo poskrbel, da vam energije ne bo zmanjkalo, saj ga gostite v svojem znaku. Ugotavljali boste, da je vaše delovanje v tem obdobju preple- teno z novo energijo. Da boste uspešni in prodorni, bo zaslu- žno tudi nedavno srečanje Ju- pitra in Urana v vašem znaku. Nadaljujte svoje nove podvige, rezultati bodo vidni prej, kot si predstavljate. V nebesnem svo- du imate odlične pomočnike. Sonce vas bogati z vitalnostjo, Venera z odličnim občutkom za fi nance. Izbran okus in pove- čan osebni šarm bosta prišla še posebej do izraza. V četrtek in petek boste gostili Luno v svojem znamenju. Po- gumno se boste soočali z novi- mi izzivi in znali tudi počakati, kaj vam prinašajo prihodnji dnevi. Čas za končno odločitev še ni napočil, zato se prepusti- te dogodkom. Še pred koncem meseca bo vstopil Jupiter v vaše znamenje in lahko pričakujete srečne okoliščine. Pred vami je daljša pot, temeljito se boste posvetili načrtovanju. Za konec tedna in v ponedelj- kovem dopoldnevu boste gostili Luno v svojem znamenju. Zelo družabni boste, veliko se bo do- gajalo. Upoštevati morate tudi tisto, kar se ne vidi in ne obču- ti. Ob odličnem šestem čutu, ki ga imate, to ne bo težko. Pazlji- vi bodite predvsem pri odnosih, kajti mimogrede lahko naredite napako, ki bi jo lahko kasneje obžalovali. Slednje se nanaša na člana družine, ki ga bolj poredko vidite. Od ponedeljkovega opoldne- va do srede zvečer bo Luna potovala po vašem znamenju. Še zlasti previdni bodite v sre- do, ko bo nastopil prvi lunin krajec. V tem času boste lah- ko preveč kritični do sebe in drugih. Naredite si življenje bolj preprosto in zaustavljajte energije pri zadevah, ki jih ne morete spreminjati. Energije boste imeli dovolj, na trenutke še preveč. Porabite jo za šport, rekreacijo in fi zično zahtevnej- še delo. Merkur, vaš vladar, bo vsto- pil v sorodno znamenje bika v sredo. Ta položaj bo za vas zelo ugoden, posvetili se boste načrtovanju prihodnjih dejav- nosti. Vaša strategija bo obču- dovanja vredna, nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Enoličnost vas počasi uničuje, zato boste v teh dneh vnesli v svoje delovanje spremembe, ki bodo popestrile vaše življenje. S temi dejanji bo- ste marsikoga presenetili, pri čemer boste uživali, ko boste šokirali. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 19, 9. maj 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Riba »Si bil kdaj mornar?« »Seveda sem bil!« »Ali si bil kdaj v Avstraliji?« »Seveda!« »Pa si videl kenguruja?« »Seveda sem ga videl!« »Kako pa je videti?« »Ja, riba kot riba pač!« Ni me Pride sv. Peter do Boga in mu reče: »Zunaj pred vrati so štirje ateisti, ki bi radi govorili s tabo.« Pravi Bog: »Reci jim, da me ni!« Razglednica in znamka V znan portoroški hotel pride moški z lepo mlado žensko, naroči sobo in steklenico penine, ki naj ga dostavijo v njuno sobo. Receptor ga vpraša: »Želite še kaj za soprogo?« »Oh, ja. Še eno razglednico z znamko, prosim.« Podrobnosti Telefonski pogovor ljubimcev: »Ljubica, kaj imaš na sebi?« »Rožnato spodnje perilo.« »Uh, povej bolj podrobno.« »90 % bombaža, 10 % poliestra!« Kakšna je razlika med dobrim sosedom in dobro sosedo? Dobri sosed posodi, dobra soseda pa da. Na svetu je le en popoln otrok in vsaka mati ga ima. Na svetu je le en popoln mož in vsaka soseda ga ima. Ljubiš nekoga, poročiš se z nekom drugim, tisti, s katerim se poročiš, postane tvoj mož ali žena, tisti, ki ga ljubiš, postane geslo tvoje elektronske pošte! Vsak moški sanjari o treh stvareh: da je tako lep, kot misli njegova mama, da je tako bogat, kot misli njegov otrok, in da ima toliko žensk, kot sumi njegova žena. Ameriški marinci Kozjanska babica Osvežilec zraka Adrenalinski tobogan Ne, nisem te »downloadala«! Rodila sem te! Moja tovarna za proizvodnjo sreče Britanski strokovnjaki so ugotovili zakaj se je potopil Titanik: Prisezi, da me ljubiš! Naj potone ta ladja, če lažem! Venera, vaša vladarica, po- tuje po enem od svojih sedežev, po znaku bika. Veliko vam bo do tega, da boste občutili ču- stveno in tudi materialno var- nost. S svojim vedenjem boste marsikomu za zgled, vendar vas to ne bo notranje izpolnje- valo. Praznino, ki jo že nekaj časa čutite v sebi, boste napol- nili s prisotnostjo posebne ose- be. V prihodnjih dneh zna biti še kako zanimivo. Lotite se svojih opravil po- stopoma, korak za korakom, le tako boste uspeli narediti vse. Prihaja čas, ko boste uredili vse zadeve, ki vam ležijo na duši. Situacije na čustvenem podro- čju bodo tokrat v ospredju. Po- svetili jim boste glavnino svoje- ga časa, saj boste želeli končno razčistiti situacijo z osebo iz ne- posredne bližine. Nekaj vam bo uspelo, a čisto vsega še ne. Ogromno energije boste ime- li, obvezno poskrbite, da bo pravilno razporejena. V sebi lahko občutite nihanja raz- položenja, vaša samozavest je lahko v tem času majava. Postavite si točne cilje in na- predovali boste veliko hitreje, kot si predstavljate. Bistveno je, da se boste znali ustaviti v pravem trenutku. Vsekakor je lahko jezik hitrejši od pameti. Raje dvakrat premislite, preden kaj rečete. Čutili boste, da se neko ob- dobje končuje in da se začenja novo. Znali se boste odlično pri- lagajati in zadovoljno boste zrli v dni, ki prihajajo. Premislite dobro, kdo je tisti, ki napolnju- je praznino in vas dela srečne. Odločili se boste za pomemb- ne korake, tudi na poslovnem področju. V nekaterih pogledih po starem ne bo več mogoče na- daljevati. Obkljukali boste še eno po- membno poglavje. Zadovoljno boste ugotavljali, da ni bilo lah- ko, a je bilo to nujno treba na- rediti. T udi če boste želeli, se ne boste mogli strinjati z nekom iz svoje sredine. Svoje mnenje povejte jasno in glasno, da ne bo kasneje nepredvidljivih si- tuacij. Situacija, ki je bila še pred kratkim napeta, bo v pri- hodnje popolnoma umirjena. Všeč vam bo, da je tako. Dobro boste vse pregledali in ugotavljali, da ne bo nič pre- puščeno naključju. Kljub temu ne bo vse šlo gladko. Pazite, da ne pride do nepotrebnega nesporazuma, ki lahko vodi še v večjo zmešnjavo. Vodil vas bo šesti čut, naj bo vaš drago- cen vodnik in svetovalec v tem času. Moči in energije vam ne bo manjkalo, zato boste tudi dobro napredovali. Postavite si novo strategijo in zlahka boste osvojili nov cilj. Končno je Merkur, planet, ki je zadolžen za delo in dogovarja- nje, v vašem znamenju in zato odličen zaveznik. Čaka vas pri- jetno, čustveno doživetje. Pred vami je novo obdobje, polno izzivov in novih priložnosti, a le ena od njih bo prava. Mars bo poskrbel, da vam energije ne bo zmanjkalo, saj ga gostite v svojem znaku. Ugotavljali boste, da je vaše delovanje v tem obdobju preple- teno z novo energijo. Da boste uspešni in prodorni, bo zaslu- žno tudi nedavno srečanje Ju- pitra in Urana v vašem znaku. Nadaljujte svoje nove podvige, rezultati bodo vidni prej, kot si predstavljate. V nebesnem svo- du imate odlične pomočnike. Sonce vas bogati z vitalnostjo, Venera z odličnim občutkom za fi nance. Izbran okus in pove- čan osebni šarm bosta prišla še posebej do izraza. V četrtek in petek boste gostili Luno v svojem znamenju. Po- gumno se boste soočali z novi- mi izzivi in znali tudi počakati, kaj vam prinašajo prihodnji dnevi. Čas za končno odločitev še ni napočil, zato se prepusti- te dogodkom. Še pred koncem meseca bo vstopil Jupiter v vaše znamenje in lahko pričakujete srečne okoliščine. Pred vami je daljša pot, temeljito se boste posvetili načrtovanju. Za konec tedna in v ponedelj- kovem dopoldnevu boste gostili Luno v svojem znamenju. Zelo družabni boste, veliko se bo do- gajalo. Upoštevati morate tudi tisto, kar se ne vidi in ne obču- ti. Ob odličnem šestem čutu, ki ga imate, to ne bo težko. Pazlji- vi bodite predvsem pri odnosih, kajti mimogrede lahko naredite napako, ki bi jo lahko kasneje obžalovali. Slednje se nanaša na člana družine, ki ga bolj poredko vidite. Od ponedeljkovega opoldne- va do srede zvečer bo Luna potovala po vašem znamenju. Še zlasti previdni bodite v sre- do, ko bo nastopil prvi lunin krajec. V tem času boste lah- ko preveč kritični do sebe in drugih. Naredite si življenje bolj preprosto in zaustavljajte energije pri zadevah, ki jih ne morete spreminjati. Energije boste imeli dovolj, na trenutke še preveč. Porabite jo za šport, rekreacijo in fi zično zahtevnej- še delo. Merkur, vaš vladar, bo vsto- pil v sorodno znamenje bika v sredo. Ta položaj bo za vas zelo ugoden, posvetili se boste načrtovanju prihodnjih dejav- nosti. Vaša strategija bo obču- dovanja vredna, nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Enoličnost vas počasi uničuje, zato boste v teh dneh vnesli v svoje delovanje spremembe, ki bodo popestrile vaše življenje. S temi dejanji bo- ste marsikoga presenetili, pri čemer boste uživali, ko boste šokirali. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 19, 9. maj 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 620 SUDOKU 621 SUDOKU 312 REŠITEV SUDOKU 311                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Odlično delajo, hitro se učijo in so natančni. Njihova življenjska doba je 29 dni, kar pomeni, da zelo priročno umrejo, preden ... 3K ŽIVORODNA ŽIVAL UMIK PRED TRČENJEM OKRASEK NA TKANINI SLOVENSKE NOVICE SUNEK (STAR.) KRUŠNA OČETA JAMSKI PLIN OKRAŠENI VELIKI ZA- ČETNI ČRKI V TEKSTIH BABICA V IZOLI V NAS NE BO ZLEPA ZAMRL ENAKO- VREDNO KMEČKO VOZILO SESTAVINA OKLEPA ČLE- NONOŽCEV PODROČJE MADŽAR (STAR.) NECA FALK: MUCA … SL. IGRALKA (ITA) AMERIŠKA IGRALKA (CAMERON) JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA DEL TELESA VERNIK, KI NI DUHOVNIK ALI REDOV- NIK MESTO V BiH ALUMINIJ TOVARNA OBUTVE V ŽIREH PREBIVALKA APAČ NAHAJA SE NA OTROŠKEM IGRIŠČU TOVARNA STIKAL V ČATEŽU POUK BREZ SOGLASNI- KOV PROJEKT IZVEDENIH DEL MED NJIMA, MED NJIMI NORMALNA VIŠINA, STOPNJA PO ŽELEZNI- CI PREVAŽA OSEBNE AVTOMO- BILE PREBIVALKI ANGOLE MOČEN DEŽ NE DOVOLJ ČIST TELOVADNA PRVINA ŽELATINA NAJV. ZNAN. USTANOVA (LAT.) BANKOMAT (ANG.) URA T…E, NIČ NE REČE KMETIJSKO OPRAVILO NAPREJ, SPREDAJ (IT.) STOK OB BOLEČINI DAJETA (PRVO POMOČ) … IN ČUDEŽNA SVETILKA UNIVER- ZALNA KOZMIČNA ENERGIJA V TAOIZMU TI OČETA DO PRAGA, SIN … ČEZ PRAG PREBIVALEC SOMALIJE ŽELATINA IZ ALG NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA VEITH … BADIA JE V DOLOMITIH OSNOVNA RAVEN G. VERDI: … MILLER VIJA, VAJA, … BRAT FIDELA CASTRA SL. PEVEC MOJZER MOJA, TVOJA, … TRENIRA, URI SE SLOVENSKA PISATELJICA BRENK KAR SE … SLAB POMENI ČIM SLABŠI GRACIOZEN NAJSLAVNEJ- ŠI JE MOULIN ROUGE V PARIZU ZELO OKUSEN OPRAVLJA SEČNJO (DREVES) GRŠKI UČENJAK, ZAČETNIK GEOMETRIJE ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA JEZERO NA ŠKOTSKEM BITI PRISILJEN PROGAST Fifi, daj nehaj že ... SLOVENSKI PISATELJ (ALOJZ) GLAVNO MESTO GANE STRELSKI KLUB PREPIR PO NJEGA NEKDANJI ALPINIST MAHKOTA ČEBELJA TVORBA V PANJU HODI, KORAKA SPODNJI DEL PROSTORA ORJAŠKA KAČA GRŠKA ČRKA π ŠTEVILO, KI IZRAŽA STOPNJO POTENCE ... LAS Z LIMONO JIH NARAVNO POSVETLI 1 16 2 11 10 9 15 14 4 6 3 8 12 5 7 13 Novi TEDNIK št. 19 9. 5. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 19, 9. maj 2024 PISANI SVET Zagoreli so kresovi Na predvečer praznika dela so tudi letos po državi zagoreli številni kresovi. Večje kre- sovanje na območju Mestne občine Celje je bilo že tradicionalno na Špici, kjer so se tudi letos zbrali številni obiskovalci. Tradicionalno, že 32. kresovanje na celjski Špici je tudi letos privabilo številne obiskovalce, ki so uživali ob druženju in glasbi. Kresovi so ob mraku zagoreli tudi drugod; med drugim pri gasilskem domu Zabukovici, pri Domu na Svetini, pri gasilskem domu v Gaberkah pri Šoštanju, v Železnem, pri gasilskem domu v Rogatcu in pri planinskem domu na Boču. SJ Utrinki s kresovanja na Špici (Foto: Nik Jarh) Blato, ogenj in bodeče žice Na Savinjskem nabrežju je bil minuli konec tedna pravi gladiatorski spektakel. Že v soboto so na otroškem urbanem gladiatorčku svoje motorične sposobnosti, gibljivost in kondicijo pilili najmlajši, v nedeljo so na vrsto prišli odrasli gladiatorji. Športno obarvan maj se je začel z gladiatorskim koncem tedna. Starosti prilagojene trase so najprej ogreli mladi nadebudneži, naslednji dan so na svoj račun prišli odra- sli gladiatorji. Ti so v ekipah z do 10 člani na treh različno dolgih trasah premagovali zanimive ovire po knežjem mestu. Preskakovali so ogenj, se plazili pod bodečo žico, prevračali gume, metali sulico, hodili na hoduljah in osvajali številne druge ovire. Zaradi zabavnih ovir dogodek ni privabil le udeležencev, temveč tudi številne poglede mimoi- dočih. SJ Zabavne ovire so poskrbele za nasmejane obraze. (Foto: FB Urbani gladiator Slovenija) Celjska Tropska hiša je postala bogatejša za dva be- loglavčka. Zdaj ima že tretje leglo te kritično ogrožene vr- ste opic novega sveta, ki je v naravi že skoraj izumrla. Prva dve beloglavčka so v Tropsko hišo sicer naselili v letu 2021. »V Tropski hiši smo se za vzrejo beloglavčkov odločili ravno zaradi statusa ogrože- nosti te vrste. Danes po oce- nah strokovnjakov v naravi živi le približno šest tisoč be- loglavčkov, med katerimi je le dva tisoč osebkov reproduk- tivnih,« je povedal ustanovitelj in direktor Tropske hiše Si- mon Cirkulan. Že pred tremi leti, ko so iz češkega vzrejnega centra za primate v Tropsko hišo naselili prvega samca in samico te kritično ogrožene opice, so začeli pripravljati načrt za njihovo vzrejo v ume- tnem okolju. Fridi in Pablu se je tako kmalu pridružil Die- go, nato še Miguel in Samuel, pred dnevi so se razveselili novega naraščaja z dvema mladičema, ki še nimata ime- na. Kot je še povedal Cirkulan, Mladiča se ves čas oklepata mame. (Foto: Tropska hiša) Novo rojstvo ogrožene vrste Vsedijaška zabava Tik pred prazniki so v Dijaški skupnosti Celje priredili vsedijaški spektakel leta. 1.700 dijakov je napolnilo največjo dvorano v Celju in uživalo ob glasbenih uspešnicah dveh največjih izvajalcev z Balkana. Letos sta se prvič celjskim dijakom predstavila Zera in Desingerica, ki sta med njimi v vrhu priljubljenosti. Poleg celjskih dijakov so dogodek obiskali srednješolci iz Velenja, Slovenskih Konjic, Šen- tjurja in Rogaške Slatine. Večer so popestrili z bogatim spremljevalnim programom in odlič- nim didžejem. Vsedijaško zabavo je Dijaška skupnost Celje priredila že lani, organizatorji se bodo potrudili, da bodo spektakel prirejali tudi v prihodnosti. Tako lani kot letos so prisluhnili željam in priča- kovanjem dijakov, kaj želijo in kaj pogrešajo na celjski sceni. Dogodek je poleg dijaške skupno- s ti or ganizir al Maes tr o e v ents s podpor o Kluba š tudent o v občine Cel je. JF Radijski voditelj Jure Ličen s hčerkico Sofio (Foto: osebni arhiv) Priljubljeni radijski voditelj popoldanskega programa na Radiu Ce- lje Jure Ličen je doživel eno najlepših življenj- skih prelomnic – postal je oče. Njegova hčerkica Sofia je s svojim prihodom na svet zamujala več kot te- den, zato je njeno rojstvo prineslo še toliko večji val veselja in navdušenja. Juretu dnevi ob dveh de- kletih, ki ju ima po novem doma v Šentjurju, mine- vajo še hitreje. Zagotovo pa mu ni nikoli dolgčas. Ob tej prijetni novici so- delavcu čestita tudi ekipa Novega tednika in Radia Cel je. NT Razveselil se je Sofie Borec za severno mejo V okviru Maistrovega leta so v celjski knjižnici v sodelovanju s I. gimnazijo in celjskim zgodovinskim društvom v ponedeljek pripravili pogovor s Francem Kraljem o Srečku Puncerju. Ta je bil član društva Kondor, ki ga je tik pred začetkom prve svetovne vojne s celjskimi dijaki ustanovil Rudolf Maister. Braslovčana Franca Kralja sicer poznamo kot pobudnika obnove gradu Žovnek. Ob- činstvu je predstavil življenje in delo Srečka Puncerja, dijaka celjske gimnazije, literata in borca za severno mejo, kjer je Puncer tudi padel, star malo manj kot 24 let. Vsi, ki bi se o Puncerju želeli naučiti več, si lahko preberejo Kraljevo knjigo z naslovom Srečko (Feliks) Puncer. Društvo Kondor, katerega član je bil tudi Puncer, je izdalo tudi nekaj številk časopisa Savinja, v katerem je Srečko objavil nekaj pesmi. Zahvaljujoč Urhu Ferležu, ki je vodil pogovor, so vse Puncerjeve pesmi in tudi pesmi drugih članov društva Kondor prosto dostopne na Wikiviru za vse. JF Franc Kralj in Urh Ferlež med pogovorom (Foto: Nik Jarh) Dijaki iz savinjske regije so se družili na veliki dijaški zabavi. (Foto: Maestro events) je zaradi upada populacije belogalvčkov v naravi, ki je predvsem posledica krčenja življenjskega prostora in kri- volova, vzreja živali v ume- tnem okolju zadnja rešilna bilka za globalno preživetje te vrste. SJ