48. številka.
„RDIMOBT" Uhaja pa trikrat na taden t testih ta* danjih ob torkih, 6atvtklh in MOhatah. Zjutranje iidanje izhaja ob 6. ari ijatraj, rečemo pn ob 7. ari večer. — Obojno tadanje (»tane: «» Jedenmesec . f. I.—, i«T«n ArstrlJ« f. 1.50 h tri mm. , „ 3.— , , , 4,50 *» pol lata . . « . » * »— K* letG . , „ 12.— , ft , 1K__
Nan&alss Je plafavatf nnpre] Rt tni-očb* hraz priloiPftb naročnine se upravi azira.
Pasumična iitori'ke ne dobivajo v pro-lajaluic&h tohnita v J rutu po 21 n»4. inTon Trata po 4 nvŠ.
Izdanje za četrtek aprila
<▼ Trato, t Četrtek zjutraj d«e 22 april* 1897.)
Tečaj XXEL
Oglasi m raAana pa tarifa ▼ petita; sa naslov* ■ debelimi črkami se plačuje orostor, kolikor obnova navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in iavne sahvale, do« mači oglasi itd. se računajo po pogodbi
▼ •i dopisi naj se poAiljnjo uredništva nlica Caserra*, it. 13. Vsako pn-^so aort biti fr«nWovano. ker refrankovar.a s« «♦
sprajaraajo. Rokopisi s« n* vrafaia.
Naroćaino, reklamacije iu	spre
jemn upv nvništvo uliea Molinc pit-colo hftt, 3, II, nadst. NnroSniHo in oglase je plačevati loco Trat. Odprte rakianaa sije so prost* poštnine,
l!3!acilo »lo«r«ntkega poletiftnn^o društva x m Primorsko.
„F «(Nno<H m»n«".
lako se troši za povzdigo blagostanja
v okupiranih in kako v podedovanih deželah!
(Zvršetek.)
Ko je ministarstvo za poljedelstvo odobrilo ta program, poverilo se je v leta 1881. — na podlagi javnega razpisa — izdelanje načrta od oblasti avtorizovanemu civilnemu inženetju Ivana pl. Podhajskema, udeleženca predidse ekspertize. Le-ta je sestavil načrt primerno določenim pogojem in ga je v leta 1888. izročil odboru.
Iz tehnifikega poročila, pridejanega načrta, je bilo razvidno nastopno. Ob določanja programa je veljalo domnevanje, da se po primarnem poglobo-čenju Ljubljanice in Gruberjevega kanala \išina velikega vodovja zniža »a 2 metra, s čemer bi bile preprečene ne le vse poplave, ampak bi bilo doseženo tudi popolno osušenje barja. Toda pre-merjenje povišine barja, izvršeno za sestavo načrta, kakor tudi 748 izvrtanj, izvršenih v namen, da se preišče spodnja plast, so dokazala, da po znižanju visokega vodovja za 2 m. bi ostalo še vedno 5300 oralov, ki ne bi bili posušeni popolnoma in bi si torej morali obdelovati kakor doslej. Še veča poglobočenje Ljubljanice do popolnega osušenja tudi te ravnine, bi pa bilo spojeno tolikimi stroški, da bi ti poslednji ne bili v nikakem razmerju z dobičkom, katerega bi bilo možno doseči, Na to se torej ni mislilo dalje.
Po načrtu naj bi se bil najprej poglobočil Grnberje* kanal. In sicer naj bi bilo dno struge tega kanala 1*3 m. pod dnom struge Ljubljanice. Poglobočenje Ljubljanice pa naj bi se vršilo po zahtevi potrebe. Ker bi ob taki globočini dna tega kanala srednje in malo vodovje odtakalo po kanalu in bi ostala Ljubljanica suha, kar ne bi bilo dopustno iz zdravstvenih ozirov, predlagalo se je, naj bi se pri vhodu v kanal napravila zatvornice, ki naj bi bila zaprta ob malem in srednjem vodovju, in naj bi se odpirala le ob velikem vodovju, v kolikor bi zahtevala višina istega. S tem bi bilo preskrbljeno za Ljubljanico. Z ozirom na nizko položenje dna struge v kanalu in da se omogoči odtakanje vede po Ljubljanici, naj bi se ob uhodu
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
83
ROMAN.
—• Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Tu v senčnici, katere še ni pokrivalo perje, je ■ajevo solnce le preveč pripekalo. Sidonija je položila roko pred oči ter epazovala mimogredoče ljudi na nasipu. Tudi Fran je gledal ven, a v drugo strau. Nenadoma pa sta se oba isti hip in z istimi mislimi obrnila drug proti drngemu, dasi sta se delala, kakor bi ničesar ne imela opraviti med seboj.
„Nekaj bi rad govoril z vami", je rekel on baš tisti hip, ko je tudi ona odprla uita.
.Jaz tudi*, je odgovorila ona resno. .Toda idiva.. poiščiva si pripravnišega prostora*.
In skupaj sta stopila v majhen paviljon za-dej na vrta.
n.
Odkritja.
Bilo je v istini Čas, da je prišel maščevalec, llalo ženico je gnal s aabo pariški tok. Ker je bila lahka, je plavala ie zgeraj, a njene zapravljanje, gizdavest, s katero ee je obdajala, presi-
gld. 292.000
412.000
v kanal napravila lineta (nasip). Stroški del po tem načrtu so bili proračunjoni nastopno:
a)	naprava licete ob spodnjem toku Lj a bij a niče......
b)	ukupne gradnje v Gruberjevem kanalu..........
c)	uravnava male struge Grada-ščice, Ižice in Karovsice, ukupno 34 stranskih dotokov ....
d)	uravnava Ljubljanice v obsežju mesta, brez obrežnega zidovja, katere naj bi izvelo mesto . .
Ukupno . . .
412.800
432.000
. gld. 1,548.800
K temu še stroški pogloboč^nja grap in potokov, katero naj bi izvele
občine........... gld. 155.200
bi znašali vseuknpui stroški . . . gld. 1,704.000 Dela navedena pod a) in b) naj bi se pričela hkratu in naj bi se razdelita na več let in v razmerju z denarjem, ki bi bil na razpolago. Po dovršenju teh del naj bi se izvršila pod c) oina-čena dela in slednjič, v kolikor bi bilo potrebno, naj bi ae poglobočila Ljubljanica. To kaže, da bi ob primernem razdeljenji dela ue trebalo posebno velikih svot na leto in da bi s« to lahko izvršilo brez posebnega obremeijenia državnega proračuna. Korist, ki bi nastala prebivalcem na barju po odstranjenju povodnji, izračunila se je po jako zanesljivih cenitvah na 2,881.000 g]., tako, da bi se porabljeni denar obrestoval z osem in pol odstotka.
Ta načrt se je predložil c. kr. ministerstvu za notranje stvari, da se isto izreče o njem. Mini-sterstvo pa je vrnilo načrt s pozivom, da se izdela alternativni načrt, po katerem naj bi bilo duo struje Ljubljanice nižje od dna Gruberjevega kanala in bi tako mogla odpasti zatvornica po prvem načrtu. V ta načrt naj bi se vsprejeli tudi stroški, navedeni v poročilu mesta za obrežna zidovja, h katerim stroškom naj bi potem primerno prispevalo tudi mesto.
Tudi ta alternativni načrt je izdelal civilni iniener pl. Podhajsky, ki je izračbnal stroške na 1,791.000 gl. V tej svoti so obseženi tudi stroški 338.000 gl. za obrežna zidovja.
Ako odštejemo ta znesek, ostaja 1,453.000 jI. nasproti 1,548.000 gl. po pr?em načrtn, torej bi bili približno isti stroški. Vsakako je torej dati prednost prvemu načrtu, ker je v le-tem podana možnost, da bi mogli laglje zadoščati poznejioi eventuvalnostim.
Drugi načrt se je predložil v letu 1884, na kar se je v septembru leta 1886. sezvala nova ekspertiza tehniških strokovnjakov in poljedelcev. Ista se je v janavarju 1888. izrekla za 2. načrt, a je izjavila, da je ameti zmanjiati množino visokega vodovja, kakor ae je ista vzela za podlago obema načrtoma, vsled česar bi se zmanjšali pretočni profili in bi trebalo manjih stroškov. Od ja-nuvarja 1888. ni bilo več v javnost nikakili poročil o napredovanju te stvari.
To jednostavno naštevanje dejstev označuje drastično — ne da bi trebalo nadaljnjih pojasnil —, kako se postopa pri nas. To zavlačevanje stvari, katere nujna potreba je pripoznaua splošno, je obžalovati tembolj, ker je vpliv močvirja na toli veliki ravnini jako neugoden na zdravstveno stanje v glavnem mestu dežele, kakor je to razvidno iz nastopne tabele, objavljene v letu 1888. Po tej tabeli je nmrljivost na viakih 1000 duš nastopna :
v Zadru 12.134 v Krakovu 71*850 v Solnogradu 26.536 v Celovcu 19.401 v Inonostu 21.950 na Dunaju 780 066 v Gradcu 103 670 v Lincu 44 431 v Pragi 182.935 v Brnu 85.382 v Gorici 22.295
V	Lvovu 117.902
V	Trstu 155.197
V	Ljubljani 27.296
raije, katero je čedalje bolj kazala nasproti najmanjšim zakonom spodobnosti — vse to je pričalo, da se kmalu pogrošne ter s sabo potegne v propast čast svojega moža in morda tndi imetje in ime zaamenite, vsled brezpametuosti propale kup-iijske hiše.
Okolica, v kateri je živela sedaj, je ie pospeševala nje pogin. V Parizu, v okraju malih prodajalcev, ki so prava zakotja, kar se tiče zlobnega klepetanja, je bila prisiljena k nekaki zmernosti; v Asnićresu, kjer je imela povsod okrog aebe vile podrejenih igralk, slaboglasnih zaljubljenih dvojic in odpuščenih trgovskih pomočnikov, tu pa se ni ozirala na nič več. Tn jo je obkroževalo malopridae ozračje, ki jej je ugajalo in katero je dihala brez studa. Zvečer ae je v malem svojem vrtu radovala plesne godbe, ki se je glasila do nje s plešiič.
Neko noč je v jedni sosednjih hiš počil samokres. Via soseščina je vsled tega govorila o bedastem, vsakdanjem zaljubljencu in Sidonija je odslej sanjala o jednakih dogodkih. Tudi ona bi bila rada doživela kaj romantičnega. V gevorjenju in vedenju se ni več brzdala ; ako se ni v kratkem krilu, s palčico v roki, kakor kakova modna dama iz Frouvillea ali Houlgatea, šopirila po nasipu v
preb.	21*17« slačajev smrti
D	23*6 /im	,,
a	24'27o«	,,
„	24-37».	„
24-37.0
,	25-17o»
,	26.770»	,
„	28'97°*	,
„	30'97oo	,
g	31*S7oo	.
. 31*97..	.
„ 34*87o,	a
n 39'07oo	„
, 44-77o.	.
V Ljubljani je torej med glavnimi mesti Avstrije relativno največa umrljivost. Po nesreči, ki je zadela Ljubljano v letu 1895., bi ne mogli dati temu mestu lepšega darila, nego bi bilo osušenje močvirja. To bi gotovo bolj pripomoglo do razcvita
Asničresu, ostala je, kakor njene sosede, ves dan v lahki jatranji obleki, držala roka križem, zmenila ae prav malo za gospodinjstvo, v katerem so jej posli kradli, kakor kakovi kokoti, ne da bi ona kaj opazila. Večkrat se je s svojimi služkinjami po več ar razgovarjala o endnih sosedih, mimo kate* rih je jahala v jutro.
Sčasoma je padla na prejšajo stopinjo, d ji, še niže. Iz bogate, spoštovane meščanke, v katero jo je povišala možitev, je postala plačana metresa. Po železnici se je tolikokrat vozila s čedno nališ-panimi Ženskami, z deklinami, ki so nosile lase la chien* do oči počesane, ali pa .A, la Gene-vičre de Brabant" spuščene po hrbtu, da jim je bila nazadnje že sama podobna. Za dva meseca je postala cel6 plavolaska. Risler ae ni mogel načuditi, da so mu tako zamenjali punčiko. Georgesa so zelć veselile te trme, izločujoče mu v jedni ženskik deset drugih. Saj je bil on prvi aoprog in gospodar.
Da bi kratkočasil Sidonijo, jej je preskrbel nekako družbo, prijateljev iz svojih samskih let, nekaj lahkoživcev, trgovcev, Žensk pa ne: ženske imajo predobre oči. Gospa Dobsonova je torej o-atala jedina prijateljica njena. (Pride ie).
Ljubljana, nego vse lepe palače, in bi bil« vredno truda plrneJtili ljudij, aku bi se puarečilu novoizvoljenim deželnim in državnim poslancem, da povspesijo skorajšnjo rešitev te zadeve, ki se tako zavlačuje iz nepoznanih vzrokov, io ki predstavlja življenski pogoj mestu ljubljanskemu. Saj bode itak trebalo celo vrsto let, da se izvedejo ta dela ter da pridemo do konečnega saniranja in bi bilo torej jako škodljivo vsako nadaljnje zavlačevanje.
V popolnjenje bodi še pripomnjeno, da j« dež-lni odbir kranjski koncem 80-iih let sklenil in tudi .srečno dovršil osušeuju računske doline na Dolenjskem.
Da bi se le pogostoj« in v veči meri izvajala taka del«, povzdigajoča blagostanj« prebivalstva, kajti le prebivalstvo, živeče v blagostanju, je pristopno duševnim zakladom življenja.
I. R., inžener.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 21. aprila 1897.
Nemci in Italijani in — ravnopravnost. Pokojui drž. poslanec Lienbacher gotovo ni bil naš idejal. Mož je bil sicer konservativec najstrože observancije, da, celo člen je bil svojedobn«
—	ako se ne motimo — nekdanje desnice v zbornici poslancev, ali glede na narodna vprašanja ae ni mogel nikdar prav povspeti do višine pravično-8ti. Ni mogel in ni mogel zatajiti v sebi državnega pravdnika iz dobe absolutizma. Ta mož je tičal gori do grla v tradicijah avstrijske birokracije — v tradicijah nemškega nadvladja. Tem ljubše nam je, da moreno tega moža navesti danes kak«r klasično pričo zoper rogovlijanja fanatičnih Nemcev gori po Češkem, uprizorjena zoper jezikovno naredbo, izda io po sedanjem ministarstvu za deželo Češko. Bilo je v letu 1880, ko je t«danji minister pravosodja Streusayer, dati izišal iz nemško-liberalne stranke, istotako izdal jezikovno naredbo, ki je značila mrvico pravice. Kakor sedaj in kakor vsikdar, ko naj bi dobil tudi Nenemec le mrvico pravice, zagnali so Nemci silen hrup in uprizorili so pravi vihar z resolucijami, interpelacijami, sklepi, protesti itd. Takrat torej, ko so Nemci bili strašno ogorčeni, kakor so baje danes, ko so istotako trdili, kar trdijo danes, da s« je namreč nemštvn dogodila vnebovpijoča krivica in se mu je zadal smrtni udarec, ki postane gotovo usoden tndi za obstanek države — takrat torej je izpregovoril pok. Lienbacher v zbornici poslancev dne 5. maja 1880. med drugim Udi nastopne beiede z oziroa na Strenjayerjevo naredbo in na „ogorčenje* Nemcev : ....... Nočem se proglašati sodnikom o tem,
kolika je razburjbnoat Nemcev na Češkem in Mo-ravskem, toda to jedno lahko rečen iz lastne skušnje — kajti služil sem pet let na Ogersken, kjer nista domača le dva jezika, ampak jih je več
—	da je v tem najveće pomirjenje ljudstvu, da mvre vsvojem materinem jeziku zagovarjati stroje pravne stvari na sodišča m na drugih oblastih, a najveća vznemirjenje vlada tam, kjer vidi prebivalstvo, da se tako omejuj« njega jezik, da se prebivalstvu ne dovoljuj« niti tega, da bi na svojih sodiščih smelo v s v o j a m jeziku zagovarjati svoje stvari in da se mu izdajajo rešitve, katerih niti ne r a z n m e. In jaz menim : ni Nunci bi se čutili ■očno žaljene, in to po p avici, ako bi morali hoditi ua avstrijska sodišča iu da bi ne imeli niti te pravice, da bi smeli govoriti v lastnem jeziku. Poslanec dr. Jaques je rekel, da z naredbo se ne varuje svoboda jezika, ampak s« vrši le indirektna s:la nasproti uradnikom. Uradnika pa je smeti siliti, da si pridobi vse znanje, kije potrebno, da nore služiti v dotični deželi ali okraju, ako hoče res služiti, k čemer ga panikdo ne sili".
Tako je govoril pokojni Lienbacher, tako je govoril mož, ki bi bil dal svoje življenje za to, da bi bila vsa Avstrija nenška. Misliti moramo torej, da so ga faktične obstoječe razmere silile, da je govoril tako, in gotovo pa tadi spoznanje, da vsaka germanizatorična tedencija na sodiščih po nenemških krajih, vsako urivanje nemščine tega jezika nezmožnemu ljndstvu, je le na škodo — pravosodju, jedini svrhi sodnih oblasti.
Tudi sedaj kriče Nenci, da se godi kričeča krivica nemškim uradnikom, in da je to nečuveno nasilje — cel6 o barbarstvu govore —, ako se
hoče siliti nemškega uradnika, da se mora očiti druzega jezika in se mu tako onemogoča vršenje službe in karijera. — Čudni ljudje so ti Nenci! Namišljeno »nasilje* proti uradnikom jih peče do dna duše, ni malo pa se ne dotika njih vesti nasilje, ki se je vršilo dodanespo nemško-liberalnem receptu — zoper cele narode! Ako se nora uradnik učiti jezika ljudstva, s katerim občuje, je to hudo,« je to nasilje, je krivica; pač pa se vidi tej nemSki gospodi povsem prav in na svojem mestu, ako nradnik razpravlja v jeziku, katerega ljudstvo ne razumeva, ono ljudstvo, katerega interes naj bi zastopal uradnik! In za kake interese gre včasih l Tu ne gre le za narodna prava, tu gre često za imetje, za čast, in tudi za — življenje !
Od celih narodov ni možno zahtevati, da bi se norali učiti jezikov le v ta namen, da bi mogli občevati se s t o j i m i uradniki. Tega ni smeti zahtevati, ker je to proti najnaravuejemu človeškemu pravu, ker je nasprotno pisanim zakonom 1 Ako pa je na sodnih oblastih v rabi jezik, katerega ljudstvo ne razorne, je to — kakor rečeno
—	le na škodo pravosodju. Glavna stvar je vendar popolna vera ljudstva v zanesljivost pravosodja. Mari se pa utrja ta vera, ako govori in piše sodnik v jeziku, katerega stranka ne razume?! Naš priprosti razum nam pravi, da ne!
Besnenje Nemcev različnih barv zoper sedanjo jezikovno naredbo za Češko treba torej obsoditi najstrože toliko se stališča mor&le, obstoječih zakonov in justice, kolikor tudi se stališča materijalnih koristi slovanskega prebivalstva ! S svojim besuenjem kažejo Ne»ci le to jedno, da ne morejo živeti, ako se ne godi krivica — drugim.
Ali nerazmerno zoperneje so se nam o tej priliki pokazali naši Italijani. Nemce še razumemo na vse zadnje. Njih resnično narodno pravo sicer ni nikakor prizadeto po jezikovni naredbi —kajti pravica, ki more živeti le ob krivici drugim, taka pravica ni več pravica — a po tej naredbi je morda zadet njih privelegij! In privilegijem se ljudje odrekajo cel6 teže, nego pa pravicam. Toda ti Italijani, katerih interes ni nikakor prizadet po rečeni naredbi, ki sleherni dan dan od jutra do večera deklamujejo o narodnem načelu, o svetosti načela narodne avtonomije in svobode, o pravu do varovanja svoje narodne individuvalnosti, o pravicah materinega jezika v uradih in javnem življenja, in ki uprizarjajo prave r a buke, ako si le domišljajo, da se je dogodila le najmanjša krivica njihovemu jeziku: ti možje niso imeli poguma, da bi za ista načela, katera toli ognjevito zagovarjajo T Trstu, vsaj glasovali jednostavno tudi na Dunaju. Po našen raenenju jim je bila cel6 dolžnost, nastopiti pozitivno za naredbo, ker so tako zahtevala njih lastna načela, in ker bi s tem opravičevali tudi to, kar imajo oni že zdavna ! Da, res smešno je to: kar ima že zlavno peščica Italijanov, za to se mora narod češki še-le boriti toli kruto! In vendar — menimo — ni niti primere med avstrijskimi Italijani iu Čehi: ni kolikor se dostaje števila, ni kar se dostaje gospodarskih sil, ni kar se dostaje pomembnosti za državo, najmanje pa, kar se dostaje — kulture!
—	Zapomnijo naj si naši italijanski poslanci, da so se svojim tihotapskim, neiskrenim, nemožkira in kričeče nedoslednim postopanjem zadali najkuji udarec — sebi in svojim načelom. Konečno škoda pa bode le na njih strani.
„Anarhija v Istri". P«d tem naslovom bavilo se je te dni spljetsko „Jedinstvo' obširneje z dogodki v Istri. Sosebno se je dalmatinski list bavil z »brekovanjem naših nasprotnikov, ki trde, da je na vseh škandaloznih dogodkih kriva le .ruska zastava, katero nosij« okolo istrski Slovenci". „Jedinstvo" odgovarja na to ebrekovanje:
„To je dovoljno; kadar-koli nam oni prihajajo z Rusijo, ruskimi rublji in zastavami ter drugimi bedastočami, tedaj vemo hitro, na čem da smo, da si so vse to jako čudni izgovori. In recimo, da bi bila res ruska zastava! Ali je radi tega slobodno italijanasem: pobijati, kamenje metati in se kruto maščevati nad mladino ?
Pred takimi dogodki zaostty"a nam pamet. Kje smo ? Ali smo v Evropi ? Ali Istra ni v Avstriji ? Ali naši bratje ne žive v astavni državi ? Mar žive v deželi divjakov?
Ali to, kar se je dogodilo v Eoprn, je 1« zrno v vrsti izgredov, ki so se vršili po Istri nekoliko let sem. To je sad tistega zistena, ki izroča večino manjšini, resnico neresnici, pravico krivici, in ki vsemi sredstvi odjemlje Slovanom poslanske mandate, da jih izroča Italijanom. Ali mi menimo, da je zadosti te komedije. Slovanom v parlamentu, brez katerih danes ni mogoča nobena vlada, je dolžnost, da store konec tenu stanjn! Naj se na dado mamiti od nikakih obljub, ampak zahtevajo naj od državnih faktorjev, da se preneni zistem v Trstu, v Gorici in v Istri. S tem pokažejo tudi z dejanjem n« le slovansko vzajemnost, ampak tndi skrb za čast države, kajti to, kar se godi, ni na čast iste! Slovanski zastopniki morajo nastopiti odločno in solidarno!'
Grško-turška vojna. Iz neštevilnih, večkrat popolnoma nasprottgočih si poročil, došlih v poslednjih 24 urah od raznih agencij in zasebnikov, razvideti je jasno le to, da je bitka pri, Me-luni izpadla v prid Turkom, te se pravi: Grki so se morali umakniti pred mnogoštevilnim sovražnikom. Glasom trditve, došle iz Elassone ,Daily Telegraphu', priborili so si Turki vse utrdbe ob meji. Toda Grki imajo vendar še par stragično važnih toček v svoji roki. Turški nerodajni krogi so sicer prepričani, da slednjič zmaga Turčija popolnoma, toda bojć se — kakor smo že omenili —, da nastopi grška mornarica, kajti turška eska-dra v Dardanelih nikakor ni v takem staiju, da bi mogla upirati ali braniti se.
Grški merodajni krogi so osvedočeni, da bodo Turki skušali silom prodreti skozi prelaze ob meji iu da potem poskusijo odločilen udarec ua važno mesto — važno zaradi svoje lege — La-ris<o. V tej planjavi torej se je nadejati odločilne bitke. Toda, ako bi Turki dobili to bitko, iz tega ne bi bilo možno še sklepati, da tedaj takoj posežejo velesile vmes. Velesile — tako se zagotovlja v merodajuih krogih — zaprle bi Turčiji le tedaj pot, ako bi Grška prosila pomoči in sicer bi morala Grška poprej odpozvati generala Vassosa s Krete. Ako tega ne stori, ne bi se velesile zganile niti tedaj, ako bi Turki korakali na Atene.
Uuievno je, da so velesile opustile misel izvršiti blokado grškega obrežja Kajti to bi bilo sedaj oviranje Grške v prid Turčiji. Blokada Krete pa ostane taka, kakoršna je, kajti sultan je mo-hamedance na Kreti uekako postavil pod zaščito velesil. In velesile vržć to aaščitje s tem, da v tolažbo mohtmedancev tu pa tam malo bombardu-jejo — upornike.
Grki so bili pretrgali bombardovanje Prevese, ker je bilo morje nekoliko nemirno, včeraj pa so zopet pričeli bombardovanje. (Utrdba Preveša leži na poluotoku, nahajajočen se v zalivu Arta ob joniškem morju. Uredn.) Turki bombardujejo Arto; tam se razvija hud boj.
Grška eskadra je odplula minolo noč iz Pi-reja, ne da bi kdo znal, kam je poslina. Ugiba se torej vsakojakih stvari; nekateri trdć cel6, da ima eskadra nalog udariti na Solun. To pa je skoro neverojetno in neizvedljivo.
Kakor rečeno: malo verjetno je, da bi se Grki mogli dolgo upirati veliki premoči turški. Toda, ako se bodo Grki mogli držati le nekoliko časa, nastane skoro gotovo Turkom druga neprilika: ustaja v Makedoniji in Albaniji. Turki bode prisiljeni poslati velik del svoj« sile v te pokrajine in sastane drugo razmerje med silami ob grško-turški meji. Turkom mora biti vse ležeče na tem, da čim hitreje vržejo Grke ob tla. Pričakovati je torej, da Turčija napne vse	sile, da povspeši odločitev. Tu je seveda vmes še drugo vprašanje, na katero sedaj ne ve še nikdo gotovega odgovora: ali ni norda vendar koja evropska vlast vmes, ki na tajnem vspodbuja Grke ? I V tem slučaju ne bi bile nenogoče velike komplikacije.
Še v dragem pogledu je znamenito sedanje položenje. Vsa Evropa obrača sedaj svoje oči V Peterburg in zlasti se stavljajo vse nade v potovanje cesarja Frana Josipa v Petrograd. Sedaj pač vidijo mnogi, ki niso hoteli videti poprej, kako blagonosen je vpliv Rusije na Balkanu. Le stra-hon moramo misliti na to, kako bi bilo v teh trenotkih na Balkanu, da bi nesto ruskega vpliva, slonečega na verskem in narodnem čut-stvovanju balkanskih narodov, gospodovala še
vedno: obsovražljena Stambulov in Milan. Absolutno gotovostjo more se trditi, da bi nezadovoljstvo, sosebuo v Bolgarski, porabilo sedanje tre-notke. To pa bi utegnilo postati nsodepolno. Resnica je torej, da so tndi v Avstriji pravi patrijotje le oni, ki hote, da naša država podpira le pravo narodno politiko v balkanskih državah. Bodi torej za vedno zaključena doba nesrečnega vpliva madjarskega na balkansko politiko Avstrije !
KazliĆne vesti.
Osebna vest. Finančni ravnatelj tržaški, dvorni svetovalec dr. S c h u s t e r, so je vrnil z Diaaja v Trst.
Progre$8ovska stranka v italijanskem zrcalu. O zares smešni ufogi, ki jo igrajo sedaj uaši pro-gressovski poslanci, čivkajo že vrabci po vaeh tržaških strehah. Na vsej črti je videti preneprijetuo razočaranje. Po tolike« slavju, po tolikem kričanju
—	tolika breznačelnost, tolika okornost, samo lovenje za vsako bilko slame, na katero bi se mogli obesiti. Ni je menda skupine v parlamentu, ki bi se bila blamirala tako temeljito, kakor se je blamiral italijanski klub, še predno je začel delati. — Po vsej pravici brije delav*ki list »Lavo-ratoro14 norce iz progressovske gospode. Kaže tej stran'*i zrcalo, iz katerega nam reži nasproti, ktaalu bi rekli — karikatura. Očita jim kar celo vrsto nedoslednosti:
Oni, ki so zasramovali list »Mattino* z .glasilom bebcev in bedakov", so izvolili v trgovinski zbornici svojim državnim poslancem delničarja -lista »Mattino" ; oni, veliki liberalci, eo se združili, komaj stopivši v parlament, tirolskimi ultramon-tanci; oni, ki so obetali, da se bode tresel pred njimi ves svet, silili so 2e v večino, še predno se je konstituiral parlament. »No, — pravi »Lavora-tore* — vse to bi še razumeli kakor politiški oportunizeifl. Ali tu se je zgrudil osel: oportuni-zem je dospel do one točke, daje udušil vsa načela ; stopili so (Hoteli bi stopiti. Op. ured. „Edinosti") v vladno večino, sestavljeno od ultramontancev, aristokratov in vseh Slovanov različnih pokrajin avstrijskih, ne izvzemsi Jugoslovanov. Stem je postala mera polna, to je že vrhunec! Kje je ostala tista toli hvaljena čistost načel ? Kam je doila zveznost stranke in novinstva liberalnega? Ali je to oportunizem ? Ne, za Boga ne 1 Zaključimo torej j vsklikom: Živeli tržaški poslanci v parlamenta av- j strijskem! Živeli, živeli predstav itelji strauke pro-gressovsko-liberaluo-intrausigentno-čiato- konstituci-jonelno-avatrijsko-ultramontansko m«uiđti*ijaIno*slo-venske !•
Tako brije norce »Lavoratore" iz „novih mož". Sic trausit gloria mundi. Ali ni to britka ironija: komaj so dospeli na vrhunec, postali so v zasmeh. Na Dunaju brez vpliva, brez ugleda in prezirani, doma pa zasmehovani 1 O da, kričati so znali doma, po progressovskih shodih, ter zidati j Potemkinove vasi ljudem, ki v svoji ignoranciji glede \ avstrijskih razuier verujejo — vse, ali ko je tre- ^ balo nastopiti delo, bila jim je že blamaža za pe« ' tami.
Lepa rodbinska slavnott. V znani rodbini tržaški Mankočevi so slavili te velikonočne prazuike znamenito trojno slavuost: 851etnico rojstva čeat;tljivega načelnika te rodbine, g. Jakoba M a n k o č a, srebrno poroko hčere mu Karo« line, soproge višega kontrolorja na kraljevski državni železnici na Reki, g. Margreiterja, in BO-letnico, odkar obstoji tvrdka Mankočeva.
—	Ponosno sme gledati častitljivi alarma Jakob Mankoč v svojo minolost, polno truda in polno ' vspeho»\ Oii je podal tržaškim Slovencera lep izgled delavnosti in varčnosti. Skromni so bili po-četki, danes pa je tvrdka Mankočeva med naj-uglednejiini tvrdkami tržaškimi. — In kaka je še le ta mnogoštevilna rodbina v narodnem pogledu 1 Nočemo govoriti na dolgo : to je rodbina samih
—	značajev 1
Čestitamo torej gospodu Jakobu Mankoču, da mu je Bog dodelil redko milost, da je doživel to prelepo trojno slavnost ob popolni čvrstosti duha in telesa, in čestitamo tudi vsej družini z iskreuo željo, da bi Vsemožni rosil svoj blagoslov ■a vse njeno dejanje in nehasje — na korist in čast tržaških Slovencev.
0 ubogi, nezavedni in zaslepljeni narod 1 Pišejo nam: Tako sem vzdihnil prošle nedelje, ko sest se nahajal v neki krčmi pri Sv. Ivanu. Po-
vod tej moji ogorčenosti pa je bil ta le: Pri našem omizju nahajalo se je nekoliko poznanih slovenskih dam in gospodov, v bližini pa je sedela neka okoličanska rodbina, sestoječa iz treh žensk in dveh možakov. Mi smo kramljali v milem slovenskem jeziku, naši sosedje pa so po nazorih narodnih prodancev besedili italijausko. In da se pokažejo pravim cvetom „avite colture", preklinjali so na najgnjusnise načine. Ker pa je v naši družbi bilo tudi par nedolžnih otročičev, zato je neka gospa zaprosila dotičnike, da bi se čuvali takih izrazov, ki so v pohujševanje otrokom. Sleherni človek, če le še ni popolnoma podivjan, bi ustregel tej želji skrbne matere, kateri je uajsvetejša naloga: odgoja ottok. No, vse drugače pa so se vedli dotični zaslepljenci: razburilo jim je prodano krv tako, da so nas započeli napadati z izbruhi svoje „omike". »P . . . .! Kaj vam mar naši pogovori ? I Mi nismo Slovenci! Noi siamo manderie-ri — basardil* itd. Tako so kričali in konečno bi se bili nas še dejansko polotili, da niamo prej zapustili gostilne. Med temi kričači sta se posebno odlikovala neki mož in pa neka »mandarjerka".
Svetoivančani 1 Poznano je, da ste zavedni Slovenci; seveda, kakor ni pšenice brez ljulike, tako tudi vi niste brez narodnih izdajic, kateri teptajo in zasramujejo svojo lastno krv. Čuvajte se takih garjevih ovac v svoji cedi!
Brezimensky. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov je došio zopet precej darov. Gospode darovatelje prosimo potrpljenja; darovi se priobčijo v prihodnjih številkah. Bog jim plati vsem I
Slovanska čitalnica v Trstu priredi prihodnjo soboto dne 24. t. m. v društvenih prostorih glasbeni večer na korist dijaške kuhinje v Trsta. Začetek ob 8% uri zvečer. Vspored objavimo prihodnjič.
.Narodni dom" v Mariboru. Slovenska hranilnica v Mariboru je sklenila na svojem poslednjem občnem zboru zgraditi .Narodni dom" v Mariboru. Zemljišče za zgradbo je hranilnica že kupila.
Šaljivi „Brivec" prinaša v 11. štev. imenitno sliko — izraelskih krivonoscev, ki potujejo v našo okolico z namenom jo osrečiti. — List prinaša j šaljivega gradiva za en koš. — Le urno po listu, j dokler ga še dobite po tobakarnah.
Štrajk v ladijestavbenem zavodu pri sv. Roku.
Čujemo, da so se merodajni faktorji izjavili pripravljene. pogajati se z delavci potom vodstva socijalao-demokratiške zveze in uvažiti njih želje, v kolikor so opravičene. Nadejati se j p torej kmalu kouca štrajku in da 1.300 delavcev stopi zopet v zaslužek.
Sodnijsko. Zasebnik Peter Bertoli je bil včeraj obsojen na 5 gld. globe, ker je bil postil svojega psa klatariti se brez nagobčne torbe po mestu.
Zasebnica Marija Muianič je dobila zaradi preprečenja eksekucije tri tedne zapora.
191etni kovaški pomočnik Albert Buligato, italijanski podanik, je dobil zaradi hudodelstva tatvine 4 mesece ječe.
471etni Friderik Mestre iz Benetk in 46Ietni urar Cezar Levi iz Padove, prvi obtožen javnega nasilstva, drugi pa krivega pričanja, rešena sta bila obtožbe.
Tedenska statistika tržaika. V tednu «d 4. do 10. t. m. se je rodilo v tržaški občini 80 zakonskih otrfik (35 možkih, 45 ženskih) in 12 nezakonskih (8 možkih in 4 ženske). Razven teh so bili 3 mrtvorojeni. — V razmerju na vsenkupno število prebivalstva, računano ua 163.392 ljulj, pride 21*0 mrliČev na vsakih 1000 duš, računši povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna.
Mednarodna vojska na Kreti. O življenju, ki je imajo vojaki raznih evropskih vojnih oddelkov na Kreti, piše »Armeeblatt" : Medsobni odnošaji vojakov raznih evropskih držav so kolikor se more misliti izvrstni. Glavni predmet razgovoru in razpravljanju novedošlim je vedenje, kretanje, ti dnost in občudovanja vredna hladnokrvnost turških vojakov. Ti vojaki so jako slabo oblečeni iu veliko jih je, ki nimajo obuvala; že par mesecev niso dobili plače, a vendar so dobre volje, da imajo le svojo zelč frugalno hrano. Nekateri izmed njih stoj6 po 10 ur (!) na straži, a ne godrnjajo, naii jih občudujejo strm6. — Plača v različnih vojskah
je tudi važen predmet razpravam med vojaki. V prvi vrsti je treba priznati izborno obskrbo Angležev v vsakem pogledu, posebno v zdravstvenem. Vsaka stotnija ima po 2 zdravnika (!) in 4 po-streščke. V tem, ko se morajo vojaki vseh drugih držav hraniti iz zalog na vojnih ladijah, dobivajo angleški vojaki hrano svežo, s kupčijskih ladij. — Najboljšo plačo imajo angleški in pa nemški vojaki, najmanjšo pa francoski iu italijanski. Kljubu vsemu temu razločku pa se ne zavidajo vojaki drug druzega, še mauj pa si želč zameniti svojo narodnost, da bi morda zaradi tega dosegli — boljšo plačo.
Ljudožerec na Češkem. Ni dolgo temu, kar je bila v Blumbergu pri Ostricah na Češkem umor« jena 131etna Ema Schmidt. Po srečnem naključju posrečilo se je orožnikom prijeli človeka, ki so ga imeli na sumu, da je baš on umoril dekleta. Ta človek, Anton Bittner, 26 let star, iz Češke, je imel v svoji torbici jedno otroško uho in pa kost, na katerem se je še držalo človeškega mesa. Blizu onega kraja pa, kjer se je bil zgodil umor, v gozdu, so naili otroško roko in pa večo ponev, pod katero je izmrl ogenj. V ponvi j« bilo par komadov mesa, katero so poslali izvedencem na preiskavo, kajti konstatovati treba, da li ni morda , tudi to meso od uuiurjenega otroka. Mo2.no je, da je padel orožnikom v roke pravi ljudožerec, kakoršnih se nahaja daleč tam v Oceaniji, med avstralskimi črnci I
265 gld. izgorelih. Poljski čuvaj Joco Boca v Spodnji MetiČini na Hrvatskem je poprodal vso svojo živino, d t bi mogel izplačati hišico, ki si jo je bil kupil. Denar — 265 gld. v bankovcih, zamotanih v robec — je skril do dneva plačila v cev od peči. Nekega dne minolega tedna pa je šla čuvajiva žena po opravkih •/. doma, čuvaj je bil v svoji službi in tako sta oaLala čuvajeva slaboumna sina — dečka od 11 in 13 let — sama doma. V zabavo sta '-kurila peč. Kaj so je zgodilo vsled Uga, »i vsakdo lahko misli. Za siromašnega čuvaja se bojč, da ponori.
Mladi volkovi. Neki kmet iz Knpinova je imel te dni posebno srečo. Kakor javljajo iz Zemuna, naletel je v gozdu po naključju na volčji brlog, v katerem je bilo 6 mladih, majhnih volkov. Mogel jih je pobrati brez ovire, ker sta bila stara volka bržkone na lovu. Kmet je donesel mlade volkove v žaklju v Zemun, kjer jih je dobro prodal.
Umesten kra] za — kradnjo. Neki .mednarodni" tat, v Bruselj u si je pred prazui ki izbral prav umesten kraj za višitev svoje koristonosne, toda nevarne „obrti". Vtihotapil se je na tamošsjo borzo in z neverojotno spretnostjo pokradel raznim borzijancem njih listnice. Tat je na ta način v kratkem svojem »nastopu na borzi" »pridobil44 preko 300.000 irankov v lepih bankovcih. — Človek bi mislil, da je kaj tacega nemogoče kajti borzijanci so vendar do skrajnosti previdni ljudje, a »mednarodna" spretnost vara tudi pametne borzijance.
Zistematično pgkončavanje krokodilov In želv.
Iz "VVashingtona javljajo, da je zavezna komiiija za ribarstvo v Zjedinjenih državah severne Amerike sporočila, da je nujno treba ustvariti zakon, ki določa varstveno dobo za aligatorje v Floridi. Komisija opozarja, da aligotorji skoro izginojo popolnoma, kakor so izginoli bivoli na prerijah, ker sa jih pokončuje sistematiški in brez potrebe. Te živali pobivajo osobito zaradi njih kože, deloma pa jih streljajo samo — zaradi »sporta". Vsled tega postajajo krokodili veduo redkejši v rekah in močvirjih. Samo v treh okrajih države Florida je hodilo lani na lov na krokodile 214 oseb. V jednem letu so pridobili 16.750 kož (!), a kakih B00 krokodilov je poginilo, ne da bi bili lovci vplenili njih kože.
Tudi orjaške želve bodo kmalu uničene, ako se ne prepove jemanje jajc. Vsaka želva znese na leto 300 do 600 jajc v pe^ku in prepusti valenje solncu, toda — koliko tisoč jajc pober6 ljudje! ? Z ozirom na koristnost te živali priporoča komisija, da bi trebalo prepovedati pobiranje želvenih jajc.
Koledar. Danos (22.): Soter in Kaj, papež, muč.; Robert, opat — Jutri (23.): Vojteh (Adal-bert), škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 9 min., zatoni ob 6. uri 50 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 13 stop., ob 2 popoludne 15-5 stop. C.
Naprej ^nova šola"!
Gospod urednik i Dovolite, da s« dotaknem tudi jaz, dasi nepisatelj, sedanje revolucije t leposlovja. Vodi me k tema le goreča ielja, da bi pospešil razbiatrenje pojmov.
Vsakdo mora priznati, da je kil b o j, ki se bij« še vedno v naših beletrističnih krogih, prav zelo potreben. Bodisi v romanopisjn, bodisi v liriki se je kasala dlje časa neka s t a g n a c i j a, radi katere je bilo že obupano vse. Stali smo glede snovij in gledč tehnike nepremično na vedno istem stališču, da, celč — nazadovali smo. Starejši pisatelji so se izpisali, pisali niso več, če so pa pisali, so ponavljali — samega sebe. Jnrčid, Kersnik in Tavčar «o bili ona literarna .kopita", po katerih so mlajše „korifeje* zbijale šablonsko svoje .umotvore*. — In naša lirika I Večno ista lajna ! Preširen, Gregorčič in Aškerc so bili uzorci, s katerimi so krpali različni pesniški krojači manj ali bolj spretno .svoje" stvore. — In tak6 je minilo že nekaj let, ko se ni premaknilo v naši literaturi nič niti naprej, niti — ne, nasaj pač, saj, kjer ni napredovanja, tam je splošni naiadek.
Zato pa mora biti vsakdo prav vpsel novih in izredno lepih pojavov v sedanji naši beletriatiki. Kakor govoričijo nasprotniki nove šole, tega pa ne morejo zanikati, da se je bal vsled njihovih hrulaeij začela kri v našem leposlovju pretakati hitiv jše in bujnejše. Povsod se giblje in snuje, povsod se prikazujejo novi pisatelji, prav tako kakor spomladi, ko vsled novih sapic vsklija za vsakim grmičkom lepa cvetka. — Priznati se mora, da je nain bil prejšnji mir že jako, jako nevaren,
—	da pa je sedanji boj jako — rodoviten. V boju se bistrć pojmi, v boju se krešejo uma svetli meči, da ne zarjavć — boj jači, kreni moči duha ter priganja duhove k hitrejšemu delovanju.
Prav kakor na Nemškem, na Francoskem in na Ruskem, prav tako so tudi v nas Slovencih provzročili naai mladi pisatelii jako dobrotvorno „revolucijo dubov", ki mora donesti najboljših uspehov. Nove id*»jp in nove oblike se borš s starimi : — brez koristi ta boj ne more ostati. Razlika in raznovistnost sama že je dobrodošla!
Nekaj pa se mi zdi čudno: da Ljubljanski konservativci hote s katoliškega stališča strogo cosojati n. pr. nadarjenega Radiča, dasi ga ua-zivlia „Zvonov" urednik talent l — In drug izgled! Govekarjevo povest .Ljubezen in rodoljubje" so jednoglasno in renavadno laskavo hvalili: „Edinost", „Slovenka*, „Slovenski Narod", „Svoboda", .Ljubljanski zvoa" in hrvatski „Vienac,,. A Aškerc, naš prvi in klasični pesnik nazivlja Gove* kaija mojstrom in ne najde dovolj prizualnih besedi j za njegove povesti. A glej 1 Lampetov „Dom in Svet" obsoja isto povest in istega pisatelja, katerega hvali šestorica listov različnih političnih smer i j iu celo različnih jezikov I In zakaj ? Kdo se ne bi smejal! ?
Jaz pa mislim, da umetnost ne sme poznati nobene narodnosti in nobene politiške smeri; ona je internacijonalna, ker je vedno
—	svobodna, zato pa res lepa! t Če pa ni svobodna, potem pa sploh ni umetnost (!). Naprej torej, le naprej I	Mariborčan.
Najnovejše vesti.
Koper 21. Včeraj dne 20. t, m. med vožnjo na parniku —, torej na odprtem morju, kjer ni moino bežati, — od 5—6. ure zvečer gorostasen na-pad kojterske drukali na slovanske gojence. Rešitev bila tnrgoča le vsled posredovanja c. kr. stotnika Boronio in žandarmov. (Natančueji opis priobčimo prihodnjič.)
Dunaj 21. Nemški cesar Viljelm je dospel na na Dunaj ob 11. uri predpoludn". Na kolodvoru so ga čakali cesar Fran Josip, nadvojvode in dostojanstveniki. Cesarja sta st> objela in poljubila. Potem sta ie peljala v odprtem vozu v dvorno palačo in sta bila burno pozdravljana od zbrane ' množice.
CariQrad 20. Glasi se, da namerujejo Turki j le okupirati Lariso, da bi prisilili Grško k razoro- j ženju ia odpozvanja vojakov s Krete.
Atene 20. (ob 11. uri po noči.) Brzojavke iz ; oficijelnega vira poročajo, da so Grki napredo- ! vali na potu Če« Bughazi proti Damassi, kateri kraj so zaseli in požgali. Druga brigada je napre* dovala preko Reveni ]>roti ravnini Damassi, toda napadena je bila od težke artilerije.
London 21. Tukajšnji listi javljajo, da so nastali nemiri na Kiosu, Mitilene in Samosu. Pričakovati je, da naitane gibanje, organizovano pomočjo Grike.
Trgovlnak« hvaatJavk« In w»atfi. Bmllmprfta. Pi«aiaa m j m« a 7.08 7 09 Plaalea ts
■pomlad IS9T 7.8j do 7 81 Oni sa spomlad d.65—6.67. m s* spomlad 8.30—« 95. Kov««* aa aaaj-juni 18«?, 3.50 3 52 rinnirm sort »d In kil. f 8'- |B 08 od 7« kil«. 8-06 81» od 80 vit. f. a.lft_8 30, od 81. kil. f. 8 20
815 , «d kil.	--- !»*n»,a 6M0-8-—
i;ro<-> 5-66- 6'10.
Pfenica: 8Uae poandb«, trg jako lUlsn, iivahno povpraSevanje, ceo« 6 av5. dražje. Prodaja 60.000 mi. »t. Vreme; lepo.
-ta^i. N«raf.nlraui slsdkor for. 11.68 do—. JCovf po f. 11.70. mlačno.
Pr«ga. <J^ntnt'ugj,l hoti, poatavljni? * Trs. a earino »rod o fpoMljaf.ov precej f, 81— 3150 Conomac 32 7ft33-2fi<VTOr.M 8*	V arlarah sodih 36' —
3&7ra. K*T& Saatas goaJ avara-a aa april 49-25 ■a avgait 50.— mlifta«.
Hamburg. Uantoa na od averaga sa maj 41'—■. zt. jaU 3.75, za september 41.75 aa decembar 42.50. mlačno.
Dunajakai bova
Driavai dolg v papirja „ „ v srebra A vstrijiita teiila r alata , , f kroaah
Kreditu«) atcijo . . , London .0 La......
•Sajiolootii , , , iO uia.- It . . . . 100 It.ilš lir
> ai japrii« iaar.
včeraj
100.50 100 75 122 50 100.85 342.75 118.60 Mft*/, 11.75 44.U5
dane« 101.55 101.55 12X60 ICO.75 343 10 119 60 9.SU 11.74 44 9,i
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sožalja in blagega sočutja, ki se je nam izražalo o priliki nedomestljive izgube našega p relj ubij enega očeta, veleposestnika v Temnici, gospoda
Franceta Stepanoič
izrekamo tem potom najtoplejšo in iskrenejSo zahvalo. Zlasti se pa še najtopleje zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodom pevcem iz Kostanjevice, ki so sodelovali pri cerkvenem petju, g. TemniSkemu uCitelju, ki je vodil šolsko mladež, gg. uradnikom c. kr. sodiSča in c. kr. davkarije iz Komna, gosp. c. kr. notarju iz Komna, g. poveljniku c. kr. orožniške postaje v Komnu, gg. županom, odposlancem cestnega odbora in sosednjih županstev, gg. odbornikom občine Temnica, ki so korporativno spremljali krsto, vsem drugim odličnim osebam, ki so se udeležile sprevoda in nas v bridkih urah tolažile ter sploh p. n. občinstvu, ki je došlo od blizo in daleč v nepričakovano mnogobrojnom številu ter skazalo blagemu pokojniku zadnjo Čast.
Temnica, dne 20. aprila 1897.	& . . * ,
Žalujoča družina.
Svečar v I 1/flPAP	Solkanska cesta
Gorici IVUrMO	§t. 9>
priporoča vcločastitemu svečenstvu,	cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nč.
Ha bo ono sv c< , leojc nosijo protokolirano tvornično znamko, nepokvarjeno, jamčim ho Bvoto 1000 kron.
Sveče slp.beje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj bo po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacrima najfiueji.......klgr. po gld. 1.20
običajni....... „ „ n
Granis ............ „ „ „ _. 60
Blago pošilja se na vse strani avstro-ogersko monarhije poštnino prosto.
OLJE. ^sm
Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
/ \
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in n a debelo
G. T o n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
Acqnedotto št. 0. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima so veliko korist in velik trud se prišpara, ako se poslužuje pri I. špediciji in slov. firmi za olje, kis in milo. Postrežba jo točna, hitra in vrči so tralni. Prcvzomajo se pošjljutvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brez are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejšo 56—60 nč. 1., ckstriifino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in c i p e r 9 k i po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., lino 24, ft-nejSo 26 28 nč. K. Velika zaloga mila (znjfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani Anton Širca
c. ts. p, avstr. Milna moda
za trgovino in obrt v Trstu, Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoteonlh ne
4-dnevni odkaz 2V,	j 80-dnevni odkaz 2°/0 H- „ 2'/« 8-meseČni „ Z*/°fn
8(1- „ a°/0	I B. , n 2V,°/o
Za pisma, kateva se morajo izplačati v sodanjih bankovcih avstr. volj., stopijo nove ohrostne takso v krepost z dnem 5. febrara, 9. fobrara in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% na vsako avoto.
V	napoleonlh bruz obresti
Nakaznice
zn Duuaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, TropavJ, Reko kakor zn Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradfo,
Sibinj, Inomost, Oeloveo, Ljubljana, Line, Olomuo, Keiohenborg, Saaz in Solnogrnd, — brez troSkov
ivupiijn lii prodaja
vrodnoslij .livjz, kuVnr tudi vnovčenje kuponov
[•roti odbitku 1°',,,, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji.
P redu j m i.
na Jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Boro-litiu sli » drugih in'ntih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditno pisma na katerokoli meBto.
Vložki v pohrano.
3preju!D*jo se v pobrano vrednostni papirji, zlal
ali urebrui denar, inozeiunki bnnkovoi itd — po pogodbi.
Naša blagajna irplačuje nakaznic« narodne banke italijansko v italijanakih frankih, ali pa po dnevnem oursu. Trat, 2. febrara 1896.
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek 310 m. dol«, zadosten za jedno možko obleko stane samo
gl-
8.10 iz dobre 410
4.80 „ _
6.— iz boljSo 7.75 iz finu 9.— iz finuja lO.r'O iz najlineje
pristna OVČllđ
volne.
Jeden odrozi'k z a črno salonsko obleko gl. 10. Blago /a v hno suknjo, loden, Poruvionne, Doskingo, blago za državne uradnike, fini Kammgarno in Cheviot itd. razpošilja po tovarniških conah poznana, r«"lnn in poznan«
ST Kiesel-Amhof v Brnu BiH
Uzorci zastonj in franko. Pošiljatve po uzorcih. Pozor 1 P. n. občinstvo opozarje ae posebno, da se blago dobiva mnogo cencje, ako se direktno naroČi mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briiiin) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
Riunione Adriatica di Sicurta
24—2
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozn po suhem, rekah iu na morju, proti loči, na živenjo v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,OOO.tJOO• —
1'romijnn reserva zuvarovanja
u« življurije	„ 13,32(5 346*98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	'	1,682.2-18 22
Premijna roHerva zavarovanja	„
Mugft pri prevažanju	49.465.07
Roaorva na razpolaganje	, 500.000*—
Reservn zavarovanja proti preiti injanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti premi njanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 Rezerva spouijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje .	50H.00')- •
Občna reserva dobičkov	„ 1,137.164.86
Urad ravnateljstva : A7ii* Vnldlrlvo #l>a-. * vv laatnej hiS).
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznašnlei-' ,Ediuosia ki ie zajediio URAR priporoča H p! \). n. ob-ćinstvo za poj»vav>janje vsakovrs'uili ur. Udan-Friderik Golja, vratar hišu št. H via Solitario
Lastnik kensereij liata .Edinost1*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godni k. — Tinkama Dolenc v Trstu.