r>alrn?no: pločana v gotovini. Leto LXXIL, št. 293 a Ljubljana, 1*39 Gena ni SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike, — inseratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petlt vrsta Din 4.—». Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. tTREDNSTVO Of UPRAVNMTVO LJUBLJANA, KnafIJeva uttea štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, «1-24. 31-25 in 31-26 Podrntnlee: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tajsjgpsj it. 26 — CELJE, celjsko uredniitvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Finska - druga Španska Francoski vojni material za Finsko - Vsi francoski tisti zahtevajo takojšnjo pomoč finskemu narodu - 2000 italijanskih prostovoljcev - Tudi iz drugih držav prihajajo prostovoljci, orožje in denar Kodanj, 2S. dec i. Po vesteh iz Pariza Je imel včeraj Daladier konferenco s finskim poslanikom glede dobave vojnega materiala Finski Transporti bodo v kraškem poslani preko Švedske na Finsko. Pariz, 28. dec. i. (Havas) Pariški listi pišejo o herojskem odporu Finske in zahtevajo, da se takoj pošlje pomoč četam generala Mannerheima, ki se borijo za vsako ped svoje zemlje. Vsi listi soglasno zahtevajo, da se Finski takoj nudi pomoč V tem pogledu zastopajo vsi listi enako smer. D'Omtnerson navaja v »Figaru«, da je treba prav v primeru Finske voditi politiko, dostojno hrabrosti finskega naroda. Vsak je presenečen nad tako junaškim odporom, kakor ga nudijo FincL Naj se zgodi karkoli, glavno sovjetsko jedro je že doživela neuspeh, a Stalinova politika pravi polom. Res je, pravi list, da bo na koncu silna premoč sovjetske armade odločilna. Junak se po sili razmer lahko bori proti desetim, ali nemogoče je, da se bori proti 63 nasprotnikom, kakor je to primer v sedanjem napadu na Finsko. Pisec dalje podčrtava silen odpor Fincev in prihaja do logičnega zaključka, da je treba temu malemu narodu vsekakor priti na pomoč. Finski je treba pomagati z vsemi sredstvi, ne da bi se pri tem izgubilo najmanj časa. H koncu poudarja, da so Finci pravi zavezniki Francije in Anglije in ph. je kot take treba smatrati. Istega mišljenja je tudi »Jour«. List piše, da ni dovolj, da se samo pozdravlja in podčrtava finsko junaštvo, treba je Finski pomagati. List smatra, da se je danes jasno pokazala nesposobnost rdeče vojske in rdečih poveljnikov. »Excelsior< meni, da se krvavi neuspeh, ki ga je pri tem spopadu doživela sovjetska vojska, moralno ne da popraviti. »Populaire« naglasa potrebo ustanavljanja prostovoljskih oddelkov, kajti Finska ima premalo ljudi. Zdaj je na Finskem mobilizacija rezervistov, ki Štejejo 140.000 ljudi. Zaradi tega je potrebno, da pride Finski na pomoč na tisoče borcev od zunaj. Stockhotm, 28. dec i. Osrednji urad za novačenje prostovoljcev za Finsko Javlja, da Je prejel iz Rima obvestilo, da se Je že nad 2000 Italijanskih prostovoljcev Javilo za finsko vojsko. Švica za finski Rdeči križ Bern, 28. dec. z. Zvezni svet je sklenil izplačati finskemu Rdečemu križu 100.000 frankov kot izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti do hrabrega finskega naroda. Švedska in norveška pomoč Stockholm, 28. dec. AA. (Havas) Zbiranje prispevkov za Finsko je včeraj doseglo vsoto 4,909.147 kron ali okoli 50. milijonov francoskih frankov. Prispevki, zbrani na Norveškem so pa dosegli znesek skoraj 4 milijonov norveških Mehiška počno« Mežico Ctty, 28. doc AA, (Havas) Tu so ustanovili odbor za pomoč Finski. Madžari M Finoe Budimpešta, 28. dec. 1 V vseh protestantskih cerkvah HO Madžarskem so bile včeraj službe boftj* za Finsko^ in za zmago njenega orožja. Ob tej priliki so pobirali tudi prispevke za Finsko in so je ponekod nabralo po 10.000 pengov. Finci odbijajo napade Pri zadnjih operacijah so celo Nove izgubo sovjetskih čet — bombardirajo kar naprej *S km — Sovfetska letala HePinki, 28. doc. a (Reuter). Na Daljnem severu so Izvršili Finci včeraj uspešen protinapad ter prizadejali sovjetom težke izgube. Po finskih poročilih Je bilo včeraj 5000 sovjetskih vojakov na tem predelu ujetih. Helsinki, 38. dec. AA- (Štefani). Finski oddelki, ki se bore na. fronti severno od' Ladoškega. jezera, štejejo komaj 16.000 mož, proti njim se pa bori okoli 300.000 sovjetskih vojakov. Kljub temu • silnemu nesorazmerju se. je Fincem posrečilo pri zadnjih operacijah prodreti 85 km 0*1°, 28. decembra A A. (Havas). Norveška brzojavna agencija poroča iz Kirke-neaa, da so včeraj izvršile finske čete napad na sovjetske postojanke vzhodno od Jordonfora in Jordekvoke, okoli 15 milj severno od Naudseja blizu meje. Finski napadi so se izjalovili, v akcijo so stopili sovjetski tanki in so se finske čete morale umakniti v svoje izhodiščne postojanke. ■4 9 Helsinki, 28. dec. L Snoenje finsko vojno poročilo govori o novih sovjetskih ak-cijaii na fronti in sicer v Karelijski ozmi, severno od Ladoškega jezera in v srednji Finski. Na Karel'jski ožini so bili gtevni napadi spet pri jezeru Suvan ti ju, bih so pa vsi brez izjeme odbiti. Fincem je spet padlo v rofe teč taskttv. Severno od Lado-Ikega jezera so bili sjluus- spopadi patrulj in izvidnici Severno od jezero Vaška pa so sovjetske čete se vodno umikajo. Tudi pri Suomisalvlju so Finci dosegli lepe uspehe. Sovjetska mornarica je bila včeraj aktivna v Finskem zalivu in na Ladoškem jezeru. Tudi včeraj je poseglo v boj letalstvo zlasti! v Karelijski ožini, kjer so bombardirali Kotko. Bombardiranje je zahtevalo več mrtvih in ranjenih: Finski letalci so napravili izvidniške polete. Riga, 28. decembra, A A. (Štefani) Zaradi hude burje ni možna plovba po Baltiškem morju, razen tega pa plava tudi mnogo min, ki onemogočajo varen promet. Sovjeti bombardirajo 28. dec. 1. (Havas). Včeraj so letala zopet bombardirala več mest. Samo nad A bom se je poja-vtto 22 sovjetskih letal, ki so vrgla 50 bomb, vendar niso povzročile prevelike Škode. Večje skupine letal so se pojavile tudi nad drugimi mesti in metale bombe, 6 letal pa je preletelo Vborg, a so jih protiletalske baterijo pregnale. Pri bojih v Trpi iilljssl ožini so Finci včeraj zaplenili 15 sovjetskih tankov. Finci odgovarjajo Riga, 28. dec. s. (Associated Press). Po Se nepotrjenih vesteh so finska letala včeraj bombardirala sovjetsko pomorsko oporišče Baltiški na Estonskem. Isto tako je bilo izvršenih več napadov na železnico Leningrad—Mu rman sik. - Sovjetsko poročilo Bfosfcva, 28. dec. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja: 27. decembra se ni pripetilo nič važnega Sovjetski letalci so izvedli ogledne polete. Moskva, 28. dee. AA. Sovjetska vojaška oblaetva so sklenila poslati na finsko fr°nto mongolske čete, ker so po odpornosti in planinskih spodobnosti podobne finskim četam. V Moskvi strelja jo Pariz, 2& doc. AA. (Reuter). Pariški radio je snoči objavS, da so po poročilih iz Moskve ustrelili 3 sovjetske generale in 4 višje častnike. To se je zgodilo po nalogu GPU zaradi neuspeha sovjetskih čet na Finskem. Trockij proti napadu na Finsko L,onOon, 28 dec. AA. (Reuter). Po poročilih, ki jih je včeraj objavil newyorški radio, je bivši boljše viški prvak Trockij, ki živi zdaj v izgnanstvu v Mehiki, izjavil, da ne odobrava sovjetskega napada na Finsko. STRAŠEN POTRES V TURČIJI Več tisoč ljudi mrtvih in ranjenih — Porušena mesta in naselja — Potresni sunki tudi v Ameriki in Hola itd sld Indiji Ankara, 28. dec. AA. (Havas). Potres, Id Je včeraj zjutraj nastal v vsej Anatoliji, Je povzročil v nekaterih krajih na vzhodu pravo katastrofo. Posebno prizadeta mesta so Ordn, A manija, Si vas, Tokat in Erzin-can. Mnogo vasi Je popolnoma uničenih. Po prvih poročilih Je več sto ljudi mrtvih, mnogo ljudi Je pa ranjenih. Vlada Je z vsemi razpoložljivimi sredstvi prihitela prizadetim krajem na pomoč. Prav tako Je organiziral pomoč tudi rdeči polmesec Ankara, 28. dec. s. (Reuter). Čeravno so zveze z mnogimi mesti v potresnem ozemlju v Turčiji še vedno prekinjene, je že po dosedanjih približnih podatkih gotovo, da znaša število smrtnih žrtev včerajšnjega potresa najmanj 6000 do 7000. Središče potresa je bilo v vzhodni in severni Anatoliji. Predsednik turške republike Izmet InonO Je prekinil svoje inspekcijsko potovanje na Jugu drŽave ter odpotoval v potresno ozemlje, da osebno nadzoruje reševalna dela. Ustanovljen je bil tudi poseben odbor za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Na čelu odbora je predsednik turškega parlamenta. V mnogih mestih, ki so bila po potresu prizadeta, je »i**t».i* tudi lakota, povrhu pa je nastopil še hud mraz. Snoči so so potresni sunki ponovili. Spremljalo jih je podzemeljsko bobnenje. Prebivalstvo v prizadetih pokrajinah je prenočevalo kljub hudemu mrazu na prostem. O jutranjem potresu poročajo nekaj novih podatkov. Našteli so sedem močnejših potresnih sunkov. Najtežje je prizadeto mesto Ersingjan, ki šteje 100.000 prebivalcev. Mesto Je skoro popolnoma porušeno. Nadalje je uničena vsa poljedelska pokrajina mod mestoma Slwas in Tokat. Skoro nobena hiša tu ni ostala cela. Zelo so trpela mesta Samsun (ob Ornem morju), Tokat m Amasia. Mnogo hiš je porušenih in mrtveci leže še vedno kar po ulicah. Jjom Angeles, 28. dec. L Skoraj Istočasno kakor v Turčiji so občutili precej močne potresne sunke tudi v Kaliforniji. Potres je bil zlasti zelo močan v Le« Angelesu m v znanem letovišču Long Beach. Prebivalstva se je polastila panika tn je zbežalo na prosto, k sreči pa potres ni napravil nlkake Škode in tudi ni zahteval človeških žrtev. Now TOrk, 28. dec a (Reuter). pow silnega potresa v Turčiji ln manjšega v £imm minili m španskem Maroku so občutili včeraj potresne sunke v Severni in " - - 1--'" fiotsa** ^ b&i v republiki San Salvador ter v Zedi-njenih državah v mestu Los Angeles ih okolici. Kolikor je doslej znano, oba potresa v Ameriki nista zahtevala večje škode. Amsterdam, 28. dec. AA. (Havas). Po- tres, ki so ga 22. decembra čutili na otoku Cslebesu v holancLskL Indiji, je napravil veliko, še neocenjeno škodo. 1 brušenih je več ko 200 hiš, 2 človeka sta pa ubita. Neka cesta je razdejana v dolžini 9 km. Uspehi angleške vojne mornarice Angleški admiral poveličufe junaštvo britskih pomorščakov — Anglija je doslej izgubila samo London, 28. dec. br. Neki britanski admiral je imel včeraj po radiu govor o uspehih angleške vojne mornarice v zadnjem času. Pričel je z bitko ob Urugvajski obali, ki se je končala s potopitvijo nemške oklopne križarke >Admiral Graf Spee«. Temu angleškemu uspehu so sledili drugi. Admiral se je spoštljivo izrazil o junaštvu posadke na angleški križar ki >Exeter«, ki se je upala sprejeti borbo z mnogo bolje oboroženo nemško oklopno ladjo. Mornarji na angleški križar ki so zvesto izpolnili nauke z angleških mornariških šol, da je treba sovražnika najprej izslediti, ustaviti in izzvati na boj. Admiral je nato priznal zasluge trgovinskih in ribiških mornarjev. Naravnost junaško so je obnašala posadka neke angleške petrolejske ladje, ki je bila torpedirana na Atlantskem oceanu. Torpedo in vihar sta ladjo razpolovila. Prvi del se je potopil, posadka pa se je na drugem delu ladje še 24 ur borila z valovi ln skušala spraviti ta del ladje v neko angleško luko. Nazadnje je morala tudi zadnjo polovico ladje prepustiti valovom in se rešiti na neko drugo ladjo. Admiral je v svojem govoru nadalje opozoril, da je bila od prlčetka vojne potopljena le ena angleška podmornica, Nemci pa so izgubili povprečno po 2 do 4 podmornice na teden. Pri objavljanju nemških Izgub, postopa angleška admirali te ta zelo previdno In proglaša za potopljene le one nemške podmornice, pri katerih se je stvarno dognalo, da so na njih nastale večje eksplozije, ali da so bile kako drugače uničene. Nemčija pa bo imela še mnogo truda, da bo nadomestila izgubljene podmorniške posadke, ker se mora vsak mornar za uspešno službo na podmornici vežbati normalno po pet let. Prve indif«&e čete na zapadni fronti London, 28. dec. si. (Reuter) Včersj so se v neki francoski luki izVrcsle prve indijske čete. ki bodo poslane ns zapadno fronto. Skoro ves kontingent sestoji iz muslimanov. Četam poveljujejo angleški in indijski oficirji. Angleška vojska je stavila za indijske vojake na razpolago posebna zimska oblačila. Čete so preskrbljene tudi s posebno hrano. Današnji angleški in francoski Ksti posvečajo temu dogodku posebno pozornost m poudarjajo, da so s ter spet razblihjenc sanje vseh onih, ki mislijo, da je angleški imperij že razbit in v razsulu. Prav prihod kanadskih, avstralskih in indijskih čet kakor tud: sodelovanje NoTozelandcev, dokazuje, da imperij še n*kcl: nj bil tako složen m močan kakor danes. 8**ckhelm, 28. dec. AA. (Havas): Norveška ladja »Torbud de Stavanger« je trčila ob nvno in se potopila. Posadka se jo rešila razen stlrh mož. Argentina zavrnila nemški protest Buenos Aires, 28. dec. i. Nemško poslaništvo v Buenos Airesu je pred dnevi vložilo protest pri argentinski vladi zaradi internacije oficirjev in mornarjev nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« češ, da se ne morejo nemški mornarji smatrati kot člani vojskujoče se države, temveč kot brodolomci, ki morajo biti po mednarodnem pravu svobodni. Snoči je argentinska vlada nemški protest zavrnila. V svojem odgovoru pravi med drugim, da nemški mornarji niso brodolome-, ker so sami potopili svojo ladjo ter so celo imeli že pripravljene reševalne čolne in vlačilec, ki so jih odpeljali na varno. Zaradi tega je nemški protest brezpredmeten in bo nemška posadka v Argentini internirana. Težave japonskih trgovinskih pogajanj Tokio, 28. dec. s. (Associated Press.) Japonsko časopisje je pričelo ostro napadati Zedinjene drŽave, češ da te očlvidno nočejo normalnih gospodarskih odnosa je v z Japonsko. Sredi januarja poteče dosedanja japonsko-ameriška pogodba, ki so jo Zedinjene države svoj čas odpovedale in dosedanja pogajanja niso pokazala še nobene možnosti za sklenitev nove pogodbe. Na drugi strani se zdi, da tudi trgovinska pogajanja med Japonsko ln sovjetsko Rusijo ne potekajo ugodno. Medtem ko zahteva Japonska najprej sklenitev sporazuma o ribolovu in potem šele sklenitev širše gospodarske in politične pogodbe, vztraja sovjetska Rusija baje na obratnem postopku. Moskva, 28. dec. a (Reuter). Komisar za zunanje zadeve Molotov je imel noči štriurno konferenco z japonskim poslanikom Togom. Razgovori so veljali najbrž podaljšanju pogodbe o ribolovu, ker nja pogodba 31. t. m. potečo. v Belgiji Bruselj, HS dec. i. Med rudarji in delodajalci v rudniku Charlesroi je prišlo do sporazuma. Rudarji bodo dobili povišane mezde. Včeraj je bila stavka ^or^sna in danes je odšlo na delo že 40.000 rudarjev. Postani in ottmnl ilmn Vodnikovo đrmškm! Is notranje politike POLITIČNI ZAKONI ŠELE PO PRAZNIKIH Iz Beograda poročajo: Politično delo vlade je trenutno v zastoju zaradi božičnih praznikov. Zaradi odsotnosti ministrov Je odgodll svoja posvetovanja tudi politični odbor ministrov, ki mu je poverjena Izdelava načrta političnih zakonov na temelja principov, sklenjenih na zadnji seji ministrskega sveta. Ni verjetno, da bodo ti zakoni izgotovljeni pred pravoslavnimi prazniki, vendar bo ožji odbor ministrov zbran, da omogoči pospesenje tega dela. Na ta način pričakujejo, da bo prihodnji mesec vse delo glede političnih zakonov zlasti volilnega zakona končano In bo na ta način urejen eden najvažnejših problemov. Poleg tega mora vlada urediti več administrativno finančnih vprašanj, ki bodo že prišla na prihodnjo razpravo ministrskega sveta, za katero mislijo, da ho jutri ali pojutrišnjem. Največje zanimanje v vseh krogih tako vladnih kakor v opozieionalnih pa vlada glede volilnega zakona. Načrt tega zakona bo dan na vpogled tudi vodilnim osebam opozicijskih skupin, da se tako dobi zakonska podlaga, ki bi odgovarjala pojmovanju vseh zainteresiranih političnih strani. POVIŠANJE ZELEZNlCARSKIH PLAC V zvezi z rešitvijo raznih socialnih problemov v prometnem resoru je minister Beslić podal naslednjo izjavo: S 1. januarjem 1940 bodo povečani prejemki vsemu železniškemu osebju za 20 odstotkov, železniškim delavcem pa za S odstotkov. Prav tako se bo v najkrajšem času pričela razprava o rešitvi drugih vprašanj socialnega in zdravstvenega značaja v prometnem resoru in sicer za ustvaritev ugodnejšega življenjskega standarda železniških uslužbencev in delavcev, U izvršujejo zelo težko in naporno služba. TIRALICA ZA IN2. SRKTJLJEM Zagrebška policija je izdala tiralico za inženirjem Marcelom Srkuljem, sinom bivšega .ministra dr. Stjepana Srkulja. Inženir Marcel Srkulj je bil ravnatelj »draženih električnih central Zagreb—Karlovac. Z odlokom komisarja zagrebške mestne uprave je bil s tega mesta odstavljen ter premeščen k mestni električni centrali v Zagrebu. Po tem premeščenju so ugotovili v UEC primanjkljaj 380.000 din, zaradi česar je ravnateljstvo električne centrale zadevo prijavilo policiji, zlasti ker inženir Srkulj ni tega dne prišel v urad, v njegovem stanovanju pa so rekli detektivom, da je odpotoval iz Zagreba. O tiralici so bile obveščene vse orožniške postaje te "bmojne straže. Angleško trgovina London, 28. dec. s. (Reuter.) Angleška in švedska vlada sta podpisali trgovinski sporazum o medsebojni izmenjavi blaga v vojnem času. Sporazum ima namen, da ohrani angleško-švedsko trgovino na normalni višini, kolikor to dovoljujejo vojne prilike. Ustanovljena bo tudi posebna stalna mešana angleško-švedska komisija, Id bo po potrebi zasedala v Londonu ali Stock-holmu ter nadzirala izmeno blaga. Važnost sporazuma je razvidna iz podatkov o angleško-svedskem trgovinskem prometu v prvi polovici letošnjega leta. Angleški uvoz v švedsko je znašal letos po vrednosti 7 milijonov angleških funtov, švedski Izvoz v Anglijo pa 11»/« milijona funtov. Anglija izvaža v Švedsko predvsem premog, stroje ln tekstilne proizvoda. Letalski prouiet Berlin-Mo&kva Moskva, 28. dec. e. (Havas). Podpisana Js nemško-sovjetska konvencija o zračnem prometu. Sklenjena je bilo. da se uvede vsakodnevna letalska služba mod Moskvo in Berlinom tn sicer na progi Moskva -Bjelostok - Kraljevi Gradec. Potniško prometno službo bodo opravljala nemška m sovjetska letala. Rusko krmo za Ameriko Moskva, 28. dec. AA. (Havas). Ameriški trgovci so nakupili letos samo v Leningradu krzna za 30 milijonov dolarjev, 1 J. dvakrat toliko kakor lani. Ameriški kupci bodo verjetno kupovali vse ono, kar so doslej kupovali angleški in nemški trgov*, -i. Blago so preko Murmanekm Izvaža ▼ Amerika Cenevlee, 2*/. doc e. Sovjetsko oblasti so ukrenilo posebno varnostne ukrepe, da onemogočijo prehod beguncem na nemško in rumunsko ozemlje. V vseh obmejnih vaseh so nalepljene objave, ki pravijo, da bo kaznovan s smrtjo vsak, kdor bo psjsjai šal brez dovoljenja prem no tuje ozemlje iz okupiranih krajev. V zadnjih dneh so sovjetski vojaki ustrelili osem Poljakov, ker so poskušali pobegniti no rumunsto ozemlje. Sovjetsko vojaško obftsofi v Galiciji so objavile, da so Jka službo aa oso »SLOVENSKI NAROD« četrtek, » Štev, 2Q3 Mariborska komunalna politika parcel sa relejno radijsko poetajo Maribor, 27. decembra V petek 29. t. m. te po daljšem presledku sestane mestni »vet mariborske mestne občine k svoji 7. redni seji. Poleg poročila predsedstva in poročil petih odsekov je nt dnevnem redu tudi volitev disciplinskega odseka za leto 1940 in volitev gradbenega odbora za leto 1940, potem ps tekoče zadeve Mestnih podjetij. V okviru sklepov in predlogov prvega orisoks so med drugim sledeče zadeve: za napredovanje prosijo ravnatelj mestnegs električnega podjetja Julij Uršič, mestni gradbeni nad komisar inž. arh. Viktor Vi-čič, mestni gradbeni komisar inž. Borut Maister, vodja mestne premoženjske uprave inž. Ivan Lah, uradnik mestnega električnega podjetja Ivan Mlakar, mestni gradbeni asistent Rado Janežić, namestnik vodovodnega mojstra Anton Zupanek. mestna uradnica Angela Valenčič, mestna uradnica Zofija Trstenjak, mestni uradnik Vinko Hamersak. Nadalje bodo mestni očetje razpravljali tudi o prošnji za podaljšanje roka zatvoritve starega mestnega ko-kopališca do 1. maja 1940, nadalje o stroških za ekshumacijo. Ugovor o roti predpisu, oziroma odmeri uvozmne, prirastkari-ne. davščine na vozila itd. so vložili Josip Kaspar, Zoran Skerl. Avgust Čopič, Marija Kresevič, Viljem Breznik, Marija Šuš-kovič, Marta VVurzinger, Franjo Bratoš ml. Jože in Angela Justin. Josip Nekrep. Ivan in Antonija Vodopivec, Josip Merk, Marija Ulcs, Franc Gulič, Franc Greif, Josip in Terezija Skerlec, Josip Mertl. matični Sokol, Ana Kreanik, dr; Franc Glančnik in Reiser Terezija ter Pokojninski sklad odvetniške ter notarske zbornice v Ljubljani. Drugi odsek: na dnevnem redu so številne prošnje sa redno tiboaho podporo, za zvišanje in podaljšanje ubožne podpore, sa zvišanje rejnine, sprejem v mestno oskrb-nišnico, oddajo v Zdravstveni dom, hiralnico itd. Sklepi III. odseka se nanašajo na imenovanje novih ulic v Mariboru in tlakovanje dovoznih cest k carinarnici. .....— Gradivo IV. odseka je precej naraslo. Med drugim bodo sklepali mestni očetje o prispevku mestne občine za vzdrževanje mestne policije v letu 1940-41. nadalje o proračunu krajevnega šolskega odbora v Mariboru za leto 1940-41. o proračunu upravnega odbora državnih meščanskih šol v Mariboru za leto 1940-41, nakupu parcel za relejno radijsko postajo na Teznem, o prodaji hiš, zgrajenih na mestnih parcelah ter ponovnem nakupu parcel, o prošnji Okrožnega urada za zavarovanje delavcev za znižanje izvršilnih stroškov, o predlogo pododbora za gasilsko službo odbora za pasivno obrambo mesta za imenovanje poklicnih gasilcev, o prošnji mestnih dnevni-čarjev za božićnico, o naknadnem kreditu 5000 din za vojaški urad, o prošnji družbe Marijinih sester za znižanje hišnih najemninskih davščin, o prošnji sirotišca šolskih sester v Melju za odpis 1884 din, pred- pisanih aa porabo voda v prvem polletju 1939, ter o prošnji Olepševalnega društva za odpis vodomerščina Razen tega prosi Julij Gnštm aa odpis davščin na >osila za IL četrtletje, inž. Karal G laser za dovoljenje pavšala za uvosaisjo, A. in M. Androj-na nosita aa odobtltev prodaje hiše v Ljubljanski ulici 30, Ivan Kraner sa prodajo hiša na mestni parceli št. 168-17 v mag-daleaskam predmestju, Marija Franges aa nakup parcela it 142-28 v msfdalenakem predmestju, Fran te Anica Francekovič ta prodajo hiše v magdalenskem predmestju. Mirni Bevc aa nakup parcele Št. 142-29 v magdalenskem predmestja, tel. Slavko Prebevšek sa nakup parcele št. 142-59 v magdalenskem predmestju ter končno prošnja za nakup Hohnječevega posestva v Prankopanari _nlicL4X- —_________ Peti odsek: Alojzij Lisjak prosi za premestitev obrta restavracije z Aleksandrove ceste 3 na Glavni trg 3, Alojzij Jarc prosi za dovolilo izvrševanja obrta restavracije na Aleksandrovi cesti 3. Jožefa An-tončič prosi sa dovolilo za obrt gostilne na Rad vanjski cesti 34. Josip Kamer prosi za dovolilo aa obrt gostilne na Ruški cesti 1, za dovolilo za obrt buffeta pa prosijo Gi-zels MatjašK, Stritarjeva ulica 7. Štefanija Kaucner, Aleksandrova cesta 51, Anica AndrašiČ, TrstenJakova ulica 22 Ivan Dov-nik pa prosi aa dovolilo za prevoz blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občinskega okoliša. Elektrifikacija severne Na Silvestrovo priključi vodstvo gorajeradgornikih ob-finskih podjetij tok falske elektrarne na svoje omrežje Gornja Radgona, 27. decembra Na Silvestrovo za zaključek starega leta 1939 bo zaključena tudi prva etapa elektrifikacije severnega dela Prlekije z Ob-murjem in severno mejo vzdolž obmejne reke Mure. Vodstvo gornjeradgonskih občinskih podjetij bo namreč tega dne brez posebnih slavnostnih ceremonij, ki so ob takih prilikah sicer običajne, priključilo tok Falske elektrarne na svoje električno omrežje. Obmejni trg Gornja Radgona je dobival doslej električni tok preko meje iz sosednega nemškega mesta Radkersburg vsa leta po vojni. Na to omrežje pa se je pred 8 leti priključilo še zdravilišče Slatina Radenci, dočim vsi ostali kraji Murskega polja od Radinec do Ljutomera sploh niso bili elektrificirani. Da je končno in se celo ugodno rešeno to važno narodno-gospodar-sko vprašanje naših obmejnih krajev, gre zasluga v prvi vrsti vodstvu gornjeradgonskih občinskih podjetij, ki so omogočila elektrifikacijo s tem. da so izvedla popolno elektrifikacijo svoje velike, najmoderneje urejene opekarne v Borecih na Murskem polju. Za pogon obrata te opekarne je nameščenih devet večjih in manjših elektromotorjev. Dnevna poraba toka v boreški opekarni znaša v glavni sezlji povprečno 1300 Kw in ravno ta aktivna postavka je dala povod, da se je vodstvo Falske elektrarne odločilo elektrificirati tudi ostale manjše, tako rekoč pasivne postojanke Mur akega polja. Cim je stopilo vodstvo gornjeradgonskih občinskih podjetij v pogajanja s Falsko elektrarno, se je v letu 1938 ustanovila v Križevcih pri Ljutomeru električna zadruga, ki je svoj načrt tudi že uresničila. Pripravljajo pa se sedaj tudi nadaljne ustanovitve električnih zadrug ostalih krajev Mur. akega polja, kakor v Star ino vi vasi, Buče-čovcih, Hrast ju Mota in Kapeli, dočim posluje električna zadruga v Slatini Radencih že od svoje ustanovitve leta 1931. Iz praktičnega ekonomskega vidika sicer ni priporočljivo ustanavljati za vsako vas posebno električno zadrugo in upamo, da bodo do tega prepričanja prišli sčasoma tudi merodajni činitelji vseh zainteresiranih krajev ter bodo končno zainteresirane vasi ene občine združili v skupne električne zadruge, s čimer bi se v znatni meri zmanjšala režija posameznih zadrug, kar bo končno gotovo ugodno vplivalo na prodajno ceno električnega toka v področju posameznih zadrug. Pri Sv. Jurju ob Sčavnici je bil ustanovljen pripravljalni odbor električne zadruge, ki je s svojim pripravljalnim delom tik pred zaključno fazo tako, da bo predvidoma tudi ta kraj v najkrajšem času priključen na električno omrežje Falske elektrarne ter s tem podana podlaga za nadaljno elektrifikacijo krajev ččavniške doline. Da so dela pri izvedbi elektrifikacije v teh obmejnih krajih napredovala razmeroma precej hitro, je tudi zasluga vodstva Falske elektrarne, ki je pri sklepanju pogodb s posameznimi zadrugami in občina, mi, zlasti pa pri gradnji električnega daljnovoda in transformatorskih postaj, izkazovalo interesentom svojo naklonjenost in uvidevnost v polni meri. Za elektrifikacijo A packe kotline do Gornjega Cmureka so tozadevna pogajanja pred zaključno fazo in se bo z napeljavo daljnovoda pričelo že spomladi prihodnjega leta. V ta namen je bil zgrajen že sedaj velik in moderen električni transformator pri čresnjevski opekarni v Gornji Radgoni, za katerega stroški i notranjo opremo vred znašajo nad 300.000 din. Vodstvo gornjeradgonskih občinskih podjetij pripravlja sedaj načrt postopne elektrifikacije okoliških vasi v območju svoje občine. Za elektrifikacijo tega področja vlada v okoliških vaseh izredno zanimanje, zlasti v sedanjih časih, ko primanjkuje petroleja in se ravno radi tega čuti blagodat električne luči na podeželju bolj kot kadarkoli poprej. Prepričani pa smo, da bodo vsi merodajni krogi tudi v bodoče upoštevali dejstvo, da je nujno potrebno nuditi našemu obmejnemu prebivalstvu in našim obmejnim krajem vsaj ono pomoč, ki so je deležni ostali kraji v notranjosti, ker le tako se bo krepila narodna in gospodarska moč nase severne meja. ker in Danilo Turk kot novinarji. Ana To vornikova pa kot garderoberka. Z okusom pa niso bile opremljene samo posamezne scene, ampak so bile izdelane tudi damske in moške obleka tako da je bila predstava tudi s te strani vestno pripravljena. Če primerjamo marsikatero tujo opereto, ki smo jo videli na mariborskem odru m tudi drugod, z najnovejšo Raebergerjevo opereto »Zaroka na Jadranu«, potem moremo brez pretiravanja trditi, da je P. Rasbergerjeva opereta dobra. Krstna predstavi je prisostvoval tudi avtor g. P. Rasberger. ki ga je številno občinstvo priklicalo na oder in mu prisrčno vzklikalo. V znak priznanja je prejel Številne vence m šopke. — V. Iz Gornje Radgone Pri posestniku Faašleku Francu v Pirat j u Moti se je te dni pomudil 12-letni šolarček Oz-mec Rudolf ter se poigral z domačim pastirjem. Ozmec je imel s seboj škatlico vžigalic, s katerimi sta odšla h kopici slame za skednjem, oddaljeni od poslopja kakih 8 metrov. Nekaj časa sta sicer gledala, j kako je zagorevala slama, ko pa so ognjeni zublji posegli po vsej kopici, sta zbežala in se skrila. Na kraj požara so prihiteli gasilci gasilske čete K rastje Mota. in preprečili, da se ni razširil ogenj še na ostala poslopja Kopica slame je zgorela do tal ter trpi lastnik okrog 2000 din ško-| da, ker ni bil zavarovan. — Konkurente je napadel. Pri posestni-I ku Sajherju v Nasovi — Apačka kotlina, j se je zgiaail nakupovalec svinjskih koz i Menedia Frane ter vprašal posestnika, če j ima na prodaj kaj kož. Pri Sajherju pa se j je ravno ob tem času mudil konkurent Zagavec Viljem, ki je postal na Menedia radi kupčij ljubosumen. Ko je hotel Zagavec svojega konkurenta legitimirati, je-li isti upravičen nakupovati koze, se je Menedia odstranil od hiše, Zagavec na je kre-nfl za njim. Na samotni poti je Zagavec zaustavil svojega tekmeca, da bi obračunal s njim. Pograbil je svojo palico ter z isto začel udrihati po Menediju Francu ter mu prizadejal hude poškodbe no glavi, čeljustih in plečeh tako. da je moral iskati Menedia zdravniške pomoči pri banovin-skem zdravniku dr. Juliju Matthev v Apa- Krstna predstava nove Rasbergerjeve operete Opereta „ Za roka na Jadranu", vprlxor}ena na pevi. dan, je dosegla lep napeli sodelujočim od strani opereto ljubečega občinstva, ki vidi v opereti zlasti sa današnje čase zelo primerno sredstvo razvedrila in zabave. K lepemu uspehu so seveda pripomogli tudi sodelujoči igralci ter igralke in ostati sodelujoči Vlogi starejšega komičnega dueta sta vešče in spretno podala Pavle Kovic kot reklamno neugnani gledališki ravnatelj Vide-nič, Vida Zamejič-Kovičeva pa kot njegova žena Genovefa. V petju in živahni igri sta se oba skladno dopolnjevala. Prikupna in simpatična je bila Jasna Bernikova Jelke Igličeve. Povsem je ustrezala namena svoje vloge, ki terja mnogo znanja m vrlin. Njen glas se lahkotno vzpenja v višine (gledališču, ljubezenski dvoepevi s slavnim pariškim tenorjem Robertom). Njen partner je bil A. Manoševski v vlogi splitskega trgovca oz. pariškega tenorja J. Roberta Že s svojim uvodnim samospevom »Na Jadranu«, si je pridobil priznanje občinstva Pariškega tenorja in splitskega trgovca je prikazal s fino eleganco in prozno gibčnostjo. Vzporedni operetni duet sta podajala Marica Brumen-Lubejeva kot subreta pariške operete Zlata Rubinova in Edo Verdom k kot gledališki igralec Dušan Grudni k. Tudi njuni kreaciji sta bili v pevskem, igralskem in plesnem pogledu povsem uspešni in pozitivni. Patriarhalno nastrojea je hotelir Koren Justa Košute, izredno živahna in polna življenja njegova hčerka Marica E. Starčeve, ki je dosegla s to operetno podobo nesporno velik uspeh. Viharen aplavz ob spevnih ekstenmorscijah V tretjem dejanju je bil prisrčno priznanje za njen posrečen prikaz. Hudo navihan je tudi plačilni natakar Jaka Ljudevita Ornobo-rega, svojevrstno razgiban Košicev gledališki igralec Tine Zaje, primerno dostojanstven Gromov kapitan Jedriš. S prizadevnim trudom so sodelovali v manj vidnih vlogah še Danica Savinova v vlogi gledališke igraJfcc Mmke, Tončka Ma-ratova kot gledališka igralka Mira, Drago Kamušič kot Fredy Faz, Saša Patrov« v vlogi častnika, Peter Malce, Lojze Stande- Maribor, 27. decembra V polno zasedenem Talijinem hramu je bila na prvi božični praznik krstna predstava P. Rasbergerjeve nove operete »Zaroka na Jadranu«. Režiser in nestor mariborskih gledaliških igralcev g. Pavel Rasberger je v svojem skladateljskem ustvar-janju zelo plodovit. V razmeroma kratkem časovnem razdobju je uglasbil že svojo tretjo opereto. Njegovemu »Prebrisanemu Amorju« in »Rdečim nageljnom« je sledila sedaj »Zaroka na Jadranu«. S tem je g. Rasberger izpričal svojo toplo vnemo za razvoj naše slovenske operete. Vse njegove izvirne domače operete so doživele svoj krst na mariborskem odru. Podoba je, da je »Zaroka na Jadranu«, ki ji je napisala libreto ga Milena Rasber-ger-Fišerjeva, med njegovimi operetami najbolj melodiozna. Bistveno je skoro brez pomena vprašanje, kakšnim vzorom je sle-dil P. Rasberger pri svoji glasbeni zasnovi. Poleg prelepih klasičnih motivov zvenijo tudi akordi šlagerske glasbe. Vse pa je po vezano v skladno, ubrano celoto, ki odgovarja tudi slikovitemu poteku operetnega 'dogajanja Zanesljiv m marljiv interpret Rasbergerjeve glasbe je dirigent Lojze Herzog. Z njemu lastno spretnostnostjo in temeljitostjo je izvežbal soliste, zbor in orkester, da so varno sledili partu in dirigentovi taktirki. Režija je bila to pot v rokah g. Eda Verdonika. To je njegova prva operetna režija. Reči smemo, da je svojo nalogo lepo in uspešno izpolnil. Pokazal je mnogo poleta, zanosa, ambicije in tudi domiselnosti. Celotno predstavo je postavil na temelje skrbno izdelanih podrobnosti Posameznim prizorom je skupno z gledališkim slikarjem Ussarjem vtisnil pestro scenično podobo. Razen tega je naštudiral tudi plesne in baletne vložke, ki so se odlikovali po nekem svežem zamahu in temperamentni razgibanosti. V vsem je bilo čutiti novo veko, ki po svoje ureja potek dogodkov na odru. Sprite tako skrbno in vestno pripravljene operete ni moglo izostati priznanje vsem Iz Celja slikarjev ga. Vere Fleer - Pristovsove^lS gg. Alberta Sirka, Cvetka Ščuke, Miroslava Modica m Karla Mehleta, ki je bila zaključena na Štefanovo, Je dosegla rekorden u-speh. Obiskalo jo je 1300 odraslih in okrog 1400 dijakov. Izmed 80 razstavljenih del jih Je bilo prodanih 32. Te številke delajo Celju vso čast in dajejo celjski javnosti najlepše spričevalo. —c Tekstilna tovarna »Metka« v Cerju, last g. Henrika Weinbergerja, Je poklonila mestni občini celjski sa obdaritev revesev 3000 din v gotovini hi 800 metrov raznega blaga. Za ta velikodušni dar izreka mestna občina v lastnem In v imenu obdarovanih darovalkl iskreno zahvalo. —c Umrla Je na Štefanovo na Zgornji Hudinji pri Celju 771etna preuzitkarica Ana Klančnikova. — Na Slomškovem trgu st. 7 Je umrla v sredo Vera Vanovikova, hčerka šoferja pri mestnem avtobusnem podjetju, _. —e M cm snega Je snparuo v sredo v Celju m okenci, zlast novega snega na hribih okrog Celja pa je debela okrog- 30 cm. Smučarji bodo prišli sedaj tudi v celjski aa svoj Iz Ptuja poročali, da ao se na božični dan pri Svetem Urbanu stopil fantje. Med pretepom Je eden našel smrt. Na boste so se zbrali pred farso cerkvijo po vecernlcah fantje, ki ao ga Imeti ta val precej pod kapo. Med njimi so bili tudi metni puesat nlšnir sin Franc Kramberger is Dosinrmr dalje dninarja Ptajt in Horvat is Trnovskega vrha. Kmalu te med njuni nastal prepir, med katerim so se nosi m se se Je dvakrat —******* Kramberger sesedel. Imel Je se tenko mod, da se Je zavlekel sam v bližnjo gostilno, kjer pa Je kmalu umri. Množica ljudi sa Je po uboja kmalu razbezala, peue je v Ptuju splošno znana gdč. J ob, postna uradnica, stara 49 let. Pokojna Ja bila zaradi bolezni sala pred kratkim upokojena. Pokopali amo jo na sveti dan ob veliki udeležbi njenih stanovskih tovarišev in drugega občinstva na pokopališču v Rogoznici. Od pokojnice se je na grobu poslovil postni upravnik g. CuS. — Prizadetim nase soaalje! _ Tuistfi^ kolesa. Posestniku Marku Koresu is Borovcev, ki se je mudil po opravkih V Ptuju, je nekdo ukradel kolo znamke NSTJ, vredno 1600 din. Kolo je še lj novo. Mariborske in okoliške novice V Kosakih ao vinjeni fantje napadli 251etnega opekarniškega delavca Josipa Gustlna, ki se je vračal proti domu. Navalili so z nosi nanj ter je eden od napadalcev zasedli OuStinu nož v prsi. Gu-stin se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Prepeljali ao ga v mariborsko bolnico, za napadalci poizvedujejo orožniki. — Streli v gostimi, v neki gostilni v Racah so popivali fantje. Iz malenkostnega vzroka je nastal med njimi prepir, ki se je razvil v pravcato bitko. Po zraku so frčaU kozarci in drug gostilniški inventar. Počili so pa tudi streli. Sredi bitke je obležal SOletni Josip Pogorelec, ki mu je krogla iz samokresa prebila prsi. Fantovski bitki so napravili konec orožniki, ki so glavne krivce zajeli in jih ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu. Hudo ranjenega Pogorelca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. — Hoda psa. V Kučerniku pri Mariboru je neki pes obgrizel 351etno viničarko Terezijo Tersak. Podobna nesreča je doletela 281etno delavko Matildo Milerjevo iz Nebove, ki jo je obgrizel domači pes po nogi. Tersakova in Milerjeva se zdravita v mariborski bolnici. — Vlom v župnikovo stanovanje. V stanovanje župnika Psundra v Rušah je na sveti večer vlomil doslej se neznani zlikovce. Iz sprejemnice je odnesel razne predmete. Preden je zlfkovec spet zapustil žup-nisče, pa je onesnažil otomano. Orožniki so vlomilcu na sledu. — Hranilne knjižico je Izvabil. Dne 28. novembra 1936 je 401etni posestnik Alojz Tursak is Polenšaka zaprosil po-sestnico Ano Ilešičevo v Bišu, naj mu posodi za dobo treh tednov njeno hranilno knjižico, glasečo se na vlogo 4920 din. Hesičeva je TurSakovi prošnji ustregla, zlasti ker je zatrjeval, da potrebuje hranilno knjižico le zato, da jo pokaže nekemu vinskemu trgovcu zaradi večjega kredita. Toda iz treh tednov so nastala tri leta in Ilesičeva se ni dobila posojene hranilne knjižice nazaj. Z zadevo se je naposled pečalo mariborsko državno tožilstvo, ki je Tursaka obtožilo zaradi goljufije. Tursak se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na 8 mescev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. — 5000 din zapravila v treh dneh. V Pre-trežu je bilo dne 23. oktobra t. L ukradenih posestnici Elizabeti Fajs 4500 din gotovine ter nova okoli 1000 din vredna harmonika Orožniki so kmalu izsledili storilca. Bil Je to 321etni Karel Toš, ki je pri zaslišanju tatvino priznal. Dejal je, da je denar ukradel on, medtem ko je harmoniko odnesla 421etna Elizabeta Gselmanova, ki je harmoniko tudi vnovčila. Z izkupičkom in ukradenim denarjem sta Tofl in Gselmanova popivala tri dni, dokler nista vsega denarja zapravila Epilog omenjene tatvine je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim sta bila oba obsojena In sicer Karel Tos na 2 leti in 8 mescev roblje ter na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, Elizabeta Gselmanova pa na 3 mesce in 15 dni strogega zapora ter 300 din globe. — Sena umrla, mož v bolnico. Na sveti večer je nenadoma umrla žena upokojenega železničarja Ivana Puklavca, ki stanuj v Pernici. Ko je hotela svojemu možu skuhati čaj, jo je zadela srčna kap. Mož je hotel k zdravniku, toda na poledenelih tleh mn je spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da se je ves potolkel po glavi In obležal na cesti. Nezavestnega so ga nafU pasantje, ki so poskrbeli za to, da je bC nesrečni Puklavec odpremljen v mariborsko bolnico. — Nočno lekarniško službo imata tekočI teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85, ter Rem-sova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske cesta — Odprta noč in dan so groba vrata. Na Aleksandrovi cesti 41 je umrla 411etna Marija Sever, na Zrinjskega trgu S je preminil 761etni upokojeni finančni nadsvet-ntk Anton Orthaber, na Betnavski cesti 6 je umrla žena upokojenega kovača državnih železnic Ana Pavlin ova, stara 73 let, v splošni bolnici pa je umrla Železni carjeva žena Marija Krajne, stara 72 let. — Žalujočim nase globoko soaalje. — Baske novice. Od 20. novembra do 0. decembra t. L Je bila pri nas v Rušah komisija banske uprave, ki je imela nalogo, da pregleda poslovanje pri občini. Kakor znano, je sedaj občinski tajnik na trimesečnem dopustu. Komisija j« dognala, da gre za primanjkljaj 64.000 din. Preiskava v tej zadevi se nadaljuje, — Lepe obdaritve, ki Jo je organhdralo pravoslavno bratstvo sv. Ctrtla in Metoda v Mariboru, so bili deležni otroci pravoslavne veroizpovedi. Obdarovanje je razveselilo srca mladine, ki čuti globoko hvaležnost do svojih dobrotnikov. Toplo zajete nasada sta spregovorila predsednik bratstva sv. Cirila in Metoda A. Jarc In protojerej g. Simeon Ivosevič. Na sporedu ao bile tudi lepe pevske in deklamadjske točke, ki so poživile slikoviti spored, ki so ga pripravila dobra srca pravoslavni ded. Ljubko se Js zahvalil mali Mihec vnem, ki so s požrtvovalnostjo ljubeznijo tat toploto pripomogft k prisrčni prireditvi. — h risank r doline, pri Partlicu pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta trčila dva tovorna avtomobila, četudi so bde zavore pri obeh potegnjena Vzrok karambola so pač poledenela tla, na katerih se meta mogli obe vozili pravočasno ustaviti. K sreči pa ni bilo težjih posAedU tega karambola. Le lSletni Karoi Linhart is Ntt-skovcev pri Murski Soboti, ki se je peljal na enem od obeh tovornih avtomobilov proti Mariboru Je ob karambolu priletel s glavo ob steklo in se pri tem občutno porezal. Linharta ao prepeljal v maribor- riborskem trgu sledeče cene: zelenjava: krompir merica po 11 do 12, čebula 2.50 do 3.50, česen 8 do 10, kialo zelje 4, kisla repa 2, karfljola po 3 do 12, oh rovi (komad) 0.50 do S, prav tako zelena, hren po 8 do 9, kup motovilca 1, kup apdnaoe 1. kup vrtnega korenja 0.50 do 1, koleraba (komad) 0.25 do 1, kg radiča po 12 din. Sadje: jabolka 3 do 6, hruške 4 do 6. suhe slive 6 do 10, celi orehi 7 do 8, luSčeni orehi 24 do 26, pomaranče 1 do 3. Žita je bilo na božičnem trgu 24 vreč. Pšenico so prodajali liter po 2 din, rž in ječmen po 1.75. koruzo po 1.50 do 2, oves po 1, proso po 2, ajdo po 1.25, proseno pseno po 4, ajdovo pseno po 4.50, fižol 5 do 6. Ribji trg: karpl 12, belice 8, ččuke 18, morske ribe 12 do 34, morski raki 24 din. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50, mleko po 3, surovo maslo 36 čajno maslo 40, kuhano maslo 32 do 36, domači sir 8 do 10. Perutninski trg: kokoši je bilo na božičnem trgu 405. Prodajali so jih po 22 do 35 din. Piščancev je bilo 1208, prodajali so jih po 22 do 70 din gosi po 45 do 55, puranov je bilo 106 po ceni 50 do 100 din, rac 32 po 23 do 30. Domače zajce so prodajali po 10 do 50 din. Meso: teletina 8 do 12, svinjsko meso s kostmi 10 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 17 do 18, slanina 15 do 17. — Z meje. Tz Zgornje Kungote nam poročajo: Božićnica namenjena šolski mladini, je Žela lep uspeh. Šolska deca je ljubko odigrala igro »Sirota Jerica« v štirih slikah in veselo odpela božične pesmi. Bila je nato obilno obdarovana a prelepimi božičnimi daril*, za katera je vsem dobrotnikom in prijateljem naše revnejše obmejne mladine iskreno hvaležna, zlasti klubu mariborskih rotarcev, naši CMD, potem pa raznim mariborskim industrijskim ter trgovskim tvrd k a m, ki so prispevale za prelepo božićnico. — Glas g»°dališ»*e^a obč*n"*va. Pišejo nam s prošnjo za objavo: »Radi zahajamo v naše gledališče in žrtvujemo svoj obu-his na oltar naše narodne gledališke kulture. Z vsem bi bili zadovoljni, ko bi ne bilo tiste nesrečne garderobe. Dokler oddajaš svoj plašč je še vse v najlepšem redu. Drugačen pa je položaj po koncu predstave. Ljudje zdrvijo iz gledališča, skočijo preko pulta in si kar sami jemljejo plašče. Zares je čudno, da ni doslej te zmede izkoristil kakšen ne pri d prav, ko bi si zaželel primernega zimskega plašča. Mislimo, da je povsem upravičena zahteva gledaliških obiskovalcev, ki plačujemo garderobo, da ne sme ni k do sam po plašč, ampak da mora vsakdo čakati na to da dobi svoj plašč in druge predmete lz rok garderoberke. V tem oziru apeliramo, da se razmere izboljšajo, ker bi se sicer lahko nekega dne pripetile kakšne nevšečnosti in neprijetnosti. Nikomur ne sme biti dana možnost, da bi kar s skokom preko pulta sam jemal plašč in druge predmete.< — Mariborsko vreme. Davi je znašala temperatura v Mariboru —21.4. Višina snega znaša 19 cm. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in mrzlo vreme. — Stanje predbožlčnega šahovskega turnirja. Po vćeraj§nj.h borbah vodi Kukove c s 7.5. Maroti ima 7. Geržeij in Babic po 6.5, Kuster 5 točk itd. Mariborsko gledališče REPERTOAR narod, gledališča v Mariboru Četrtek, 28. decembra, ob 20. uri: »Konto Xc Petek, 29. decembra. Zaprto. Sobota, 30. decembra, ob 20. uri: >Zaroka na Jadranu«. Die nagradni predstavi v mariborskem gledališča. Ustrezajoč mnogostranskl želji gledaliških obiskovalcev, se je uprava odločila tudi letos prirediti kar dve nagradni večerni predstavi, in sicer prvo za Silvestrov, drugo za novo leto. — Kako p • V smislu poročila Star. 51 mestnega ▼ laarlbora ao na ma- Lepa božićnica viškega Sokola VIČ, 27. decembra. Kakor prejšnja leta, je tudi letos prirodi! viški Sokol svoji deci in naraščaju božićnico, kl je na njej obdaroval najrevnejše z obleko, perilom, obutvijo in jestvinami. Sokolska dvorana je bila na Štefanovo polna sokolske mladine in njenih prijateljev, ki so z zanimanjem motrili lep in pester program božićnice. Vsa množica je za uvod zapela »Le naprej brez miru.. .c, potem pa SO Sledile po vrsti telovadne točke, pevske točke in deklamacije, ki jih je ia- vajala sokolska mladina, Vse točke so bile prav dobro pripravljene in so navzočhi nagradili nastopajoče s toplim odobravanjem. Posebno so ugajale proste vaje dečkov in deklic Ko se je zmračilo, smo prižgali avečice na božičnem drevescu, vsa mladina pa Je zapela božično »Sveta noč, blažena noč...«. Mladino je zatem nagovoril starosta br. Pavle Borštnik, jI čestital zadovoljne praznike in poudaril, naj bo plemenitim darovalcem hvaležna za darila, ki jm bo sprejela kot priznanje za marljivo delovanje v sokolski telovadnici. Brat starosta se je zahvalil vsem bratom in sestram, ki so zbrali tako lepa darila, posebno pa is vsem plemenitim darovalcem, Id so pokazali toliko socialnega čuta za našo mladino. Po nagovoru brata staroste je bila razdelitev daril in so prejeli vsi lepa in koristna darila predvsem obleko, perilo, Čevlje in jest vine. Vsakdo pa je as prejel zavojček peciva, svinčnike, zvezke in mladinske knjige. Po obdaritvi je bila vsa mladina pogoščena s čajem in pecivom, nakar je bila ▼ dvorani prijetna mladinska zabava, Božićnica našega Sokola je đaetgla velik uspeh in smo prepričani, da bomo tudi drugo leto obdarovali svojo mladino Se s lepšimi dniHL Uprava Sokola izreka ponovno vsem, ki ao na kateri koli način pripomogli do tako lepega uspeha svojo bratsko m Iskreno zahvalo, —as.