LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije — II. del
DENAR
(Nadaljevaoje)
5. Blagovni  promet
Z nastankom deuarja dabii blagovna za-menjava obliiko blagovaega prometa. V začettou je l>ila aeposredna nienjava: bla-go — blago; ikasineje pa jo apravljajo s pomočjo splo-šnega ekvivaleata denarja; hlago — deaar — blago. Ena mporabna vrecLnost je platno, druga uporabaa vred-nost pa je žito. Kot vidimo, ostane vsebi-na gibanja enaJta kakor pri naposredm zamenjavi. Lastndk blaga, ki je zanj ne-upoiabna vrednost, ga z zamemjavo odtuji, dobi pa dru#o blago. ki je zajaj uporai>na vted-nost. To blago nosi in troši kot upo-raimo vrednost Prav to se dogaja kot vse-bina gibania tudi pri blagovuem pro-metu. Vendar pa se blagovud promel raz-hJcuje od  neposredae zamenjave.
V   folagovnem   prometu   prehaja   blago
dejamsiko    skozi    določeae    metamorfoze.
skozd določene preobrazibe. Med tem giim-
njem   ali   preobražeTanjem   blago  poveže
več oseb,  več blagovnib.  proizva.jalcev,  a
ne samo dvojico. kakor se  je to dogajalo
pri neposredni zameTijavi. Nadalje je pri
bla^ovnem   prome-t-u  gibajije  eneffa  blaga
povezano z verigo sribanj drugih vrst bla-
Ka. Obvezno je vključeno v to verigo. Ce
nastane v tej  verigi inekje zastoj, če gi-
'".nje nekega blaga obfiiei, se to razširi na
D  verigo   Lastnik   blajra   —   platna   na
imer spremeni svoje blago v denar   To
zaoi prodaja. To dejanie od blaga do
narja   j<;   prva   metamorfoza  njegoveja
i?a — platna. To pomeni, da  je to bla-
¦ — platno pretvoril. če hočemo, v zlato
G'ko. zlato lutko, ga pozlatil. To je de-
;isko  najtežji   koraik   v   gibaniju   blaga.
.-.kaj   najiežju?   Ker  se   s   teia   g;iban]em
..rebno delo mora potrditi in preobraziti
t druibeno d&lo, oziroma konkr&fcno d&lo
t abstraktno delo. Raziumljivo je, da se ta
preoibraziba izvršd s tem, d-a  se blago —
riatno pre^vori v denarno iblago — zlato,
ner  ie zlalo  kot  uporabna  vrednost  po-
"bl.jenfe  vredTiosti
i'rvi korak metamorfoze blaga —  olat-
i prodaja  ptMneni  za   neiko osebo B.  ki
.aia dcnar in  da   ta  denar  za   plalno  —
nakup. Toda, odkod ima  oseba   B  ta   de-
nar? Dve možnosti sta. Prva  ie, da  je la
oseba proizvajailec zlata; druga pa je. da
ie pred tem morala prodati neko blago.
Najpogosiejši   je  dnigi   primer.     In  med
iem ko je za ,platno giibanje blago (plat-
no) — denar prvo metaraorfoza,  pomeni
lo za lastnika denarja, za osebo B, ki je
morak prej, pred tem  prodati blago. na-
tup. Zato je to za blag<> osetbe B že druga
ali končna  metamorfoza. Za  osebo B  to
]wnieni  denar  —   blago   (platno).   Oseba
'*>  je  morda   prišla   do  denarja.   ker   je
kje prodala vrečo orehov za detnar.   •
Ko je  lastni.k   pktna   dobil  denar,   je
•ial z njim na tršišču in 'k-upoval blaffo.
: mu   je bilo potrebno.  S  tem  opraTlja
ruiri ali zadnji korak preobrazbe tiiego-
¦¦¦ a?a bla^ra — platna ali drugo metamor-
fozo. Za denar }e na primer kupil jaffnje.
Ta dtu?a  metamorfoza   platna   za   jacnje
i predstavlja začetek. prvo metamorfozo.
:i?nje se šele pretvarja. preoibraža v de-
:!^  Kakor   vidimo <poveže   eno   giibanje
aga tri osebe — lastni.ka jagnjeta, plat-
a ic denarja (orehov)   Začetna metamor-
" >za Waga  Cplatna)   za  blago ose3>e B, Jd
,. proda;la orehe za denar,  pomeni  zad-
njo metamorfozo. Potein na,pravi iplatoo drugo inetamorfozo od denarja do druge-ga blajga, jagnjeta. Za blaigo osebe C, ki ima jagjije. je to pryi korak — od jag-njeta do denarja.
Zamenjava v blagovnem prometu vklju-čuje neposredno tri osebe, tri blagovoe proizvajaloe. To pomeni, da &e družbena vez proizvodnje širi: prehaja krajevne meje. Pa še nekaj. Ta vez je tudi zato mnogo večja, ker la«tn:iik platna, ki je za-menjal platno za deiiar, navadno n-e ku-pi samo enega bkga. Delltev dela je vzrok, da je njegov izdelek ena vrsta bla.ga. lzdeluje na primer samo platno. Njegove potrebe pa so različne. Denamo vsoto, ki jo dobi za platoo, mora zato deliti ifl bo kupil kruh, meso, pohdštvo ln drugo. Torej bo moral stopiti v stik s štewlniani raznimi drugimi pro.izvajalci.
Kaj iinamo tu? Pri neiposredni zame-njavi smo imeli tazmnrjb med dvema osebama (v razmerju med blagoui): in«d la&Uiikojn platna in lajstoikom žita. Ko sta zameajala, sta tako prvi kaicor dfugi hkrati prodala in kupila. Na eni iu na drugi strani smo imeli hkrafci teko pro-dajo kakor nakup. Eden je prodal plat-no in kupil žito; drugi pa je prodal žito, kupil pa platno. Pri obliki blagovuega prometa pa imaino opravka s časavnim in krajevuim neujeuianjem prodaje in nakupa na obe strani. Lastnik bluga pro-da namreč lafoko na enem trgu, gre pa nato na drugo tržišče in tam sprem&ni denar v blago, ki ga potrebuje. Nadalj«, Jahko se zgodi, da boče zadržati denar in da ga noče takoj spremenjti v drugo blago. To pa ima Trsto ¦poisledac za v&o verigo blagovue izmeiijave. Kajti, če last-niik, ki iina naraest<j platna denar, noče kupiti jagnjeta, tedaj tudi lastmik jag-njeta ne inore prodati. Njegovo blago ne more uresničiti prve metamorfoze: jag-nje — denar. Tedaj bo stal na tržišč-u z jagnjetoin, prvi pa z denarjein. Ker Jast-nik jagnjeta ni mogel spreineniti svoje-ga blaga v deaar, ki je zastal v roki prejšnjega lastnika platna, tudi on zato ne more kupiti na prhner obutve. Zato bo tudi lastnik obutve stal na tržišču s s svojim blag&m. Tudii to ne bo moglo kre-niti na težavno pot blagovne preobraz>be, spreminjanja   v  zlato  kriako.  Itd.
Bla.govini promet razširja krog vezi med raznimi proizvajalcd. Nato te vezi tudi komplicira. Glede na to, da gospoduje tu sfcihija, da niiče ne obvlada skupnega gibanja proizvodmje in razdelitTe, da go-spoduje v blagovu; proizvodnji proiavod-na anarhija, je tedaj jasno, da se tu raz-vija kros raznierij, ki uikakor ni pod kontrolo blagovnili proizvajalcev. Ta krog razmerij je nasprotno izven nioči proLz-vajalcev, čepnav odloča o njihovi  usodi.
Naj končamo. Kaj je denar? Kakor vi-dimo, je denar proizvod stihijskega giba-nja zamefljave. Njegova vloga je, da je stihijsko sredstvo, s katerim se na tržišču preračnnava individualno delo v družbe-no delo. Je sredstTo, ki kvalitetno izena-čnje individualno delo kot družbeno delo. Brž ko je lastnik platna spremeiiil bla-go v denar, je s tem svoje individu.aliK) delo spremenil v družbeuo delo in v tem po-menu je njegovo indiv^idualno delo iste kakovosti kakor vsako drngo indivjdual-do delo ia ima značaj dru/benega dela.
Nadalje, denar je sredstvo za količin-sko določitev deleža proizvajalca pri raz-
delitvi proizvodov, to je, količinsko do-loča, koliko bo njegovo indi^vidualno delo priznano za družbeno delo. Če dobi last-nik platna več denarja, pomeai to, da je dobil Tečjo količino tega predstavaika ¦družbeuega dela in bo zato lafoko za več-jt> koliomo denarja kupil več dragega proizvoda. Deoar je iorej absolatno bla-go, ki ima posebao dru-žbeoo vlogo, da izraža vredmost vseh dnugib. vrst blaga.
6. Osnovna   lunkcija d ena rj a
Denar se rodi z dvema temeljnima funk-oyama. Te sta merilo vrednosti in me-njalno sredstvo. DeaaT je predvsem enot-nost teb. dveh fuokcij. K«t merilo vred-uosti služi denar, to je absolutno blago, za to, da s svojimi količinami, torej z do ločeno koiličvuo zlata, meri ^elikost vred-uosti nekega blaga. RazumljiTo je, da vstopajo v zamenjavo vrste blaga, ki imajo razne TeHikostd rredmosti. Par vo-lov ima večjo velikost vrednosti kakor ia^nje. Zato so potreibiie tudi railične količme zlata, da bi izrazili to različno velikost  vreduosti  teh   vrst blaga.
Tu se sedaj pojavlja tehjiični problem, kako meriti razne količine zlata. Tehaiič-no je neprimerno. da bi ob vsaki prilož-nostd pri zamenjavi blaga s teh+nico do-ločili težino določene količine zJa"ta, ki naj predstavlja vrednost nekega blaga. Tu pa nagik) pTide na pomoč avtoriteta, ki je družbeno priznana... država. Drža-va določi neko težinsko koHoi.no zlata, ki velja za merilo cen. Ta težinska količina je ua primer lahko en gram. Ta grain dobi doloo&no ime, na primer dolar. Nato ' i.zražajo VTste blaiga svojo -vrednost tako. da se določena kolioina zlata, ki je me-rilo te vrednosti, neposredno predstavlja kot določeno količina vseh težinskih enot, praktično dolarja.
Naj bo za neko blago, na primer plu,g potrebna kocka z-lata. ki je merLlo' nje-gove vrednosti. Naj bo že določeina tc-žinska eoaota, s katero tehndčno merijno to količino zlata; in naj jo imenujemo dolar. Tedaj bo cena pluiga izražena ne-pojsredno v dolarjah, to je v tolikšiii v&oti dolarjev, da bodo te enote enake tisti kocki zlata. Demimo, da tebta kocka z-lata 10 grainov. Tedaj postopek t zamenjavi ne bo tak, da bi najprej zamenjali plug za tolrkšno kooko zJata, ki je na tehtnici težka 10 gramov, teniTeč bo lastnik pluiga dejal: cena mojega pluga je 10 dolarjev. Poslužil se bo neposredno te.k cenovnili meril.
Zlato je kot vredno&tno meTdJo ekonom-ska kategorija. Ce gre za količiino zlata, kd je potrebna za določiter vrednosti ne-kega traktorja, je naravmo, da bo potreb-na večja količina zlata. Zalkaj? Zato, ker je vrednost traktorja večja kakor vred-nost pliiiga. Ce gie lorej za blagio Tečje vrednosii, je treba, razumljivo, določiti njegovo vrednost z večjo količino zJata. Toda kako? S cenovndm merilom. Cenov-uo merilo oprarlja popotnoma tehniično fitnkoijo. Država dolooi neko težinsko euoto zlata, ki bo tehnično služila za io, da z njo izražamo razne količine zlata, fci so merilo rrednosti.
Cenovnpga merila se prav nič ne tiče, a>li y proizvodnji zlata dekvvmo storilnost porečujejo ali zmanjšujejo. Cenovno me-ri;lo j,e predpisauo, denimo, en gram. Zato je  vseeno,  ali  je  za  ia  gram  poirebnih
NASA SKUPNOST
24. m. 1957
stran   1(1
LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del
10 ali 100 nr družlbenetga dela. To pa ni vseeno za zlato kot rnerilo vrednosti. Ce bo na priine-r storiilnost dela pri plugu ostala eaaka, ipa se bo dvojuo povečala storihiost dala pri zlatu, bo nanavino, da bo iinela enaka količi.na zlaia dvakrat manjšo vrednost. Torej bo mera dste Tred-nosti pluga dvakrat veeja količima zlata, 30 giamov in ne deset kakor prej. Cenov-no merilo ostane isto — en gram je en dolar. Kaj se potem zgodu? Cema piluga bo 20 dolarj-ev. Vsaka država iraa za to tež.iasko en-oto, za cenovno merilo pose.b-no ime. Pri nas je dinar, v Franciji frank, t Nemeiji marka itd.
Kaj je novec? Novec je dejainsko do-ločena fežinska enota denarja, ki ima sv<j-jo obliko in žig, s to obliko Ln žigom pa je dejansko zajaničena kakovosi in Tisebina denarnega blaga v tem kosu de-narja, v tem primeru «la>ta. To so zlati ali polnovredni novci. Kasneje bomo vi-deli, kako poraja neka drmga funkcija naravno nepoilnovredne novce, nato pa tudi paipirnati dt-nar.
Pri funkciji denarja kot vrednostnega merila moramo vedeti še to. Da bi izrazili vrednost nekeiga bl&ga neposredno, takoj, ni potrebna prisotnost zlata. Lastiiik bla-ga — pluga vaiaprej sporoči ceno, čeprav m niti v njegovem žepu, niti v žepu tiste-ga, ki povprašuje po plugu, niti grama zlata, niti kakršnega koli denarja. Rekel b<>, da stane plug na piiimer 20 doilarjev. To pomeui, da opravlja denar to funkcijo vrednostnega merila idealno. Zaikaj? Zato, ker so številna m-enjalna dejanja to raz-merje izkustveno že pribiižno določila. To razmerje izraža kolioine delovuega časa. ki so potrebne za a^ko biago oziromn za proizvodnjo zlata. »Zato, ker so vse vrste blaga kot vrednosti opredmeteno člove-ško delo, zaradi česar so saine )x> sebi zmerljive, lahko tudi skupno merij-o svo-je vrednosti z istim specifičnim blagom i,n ta.ko to bla.go spremenijo v sku.pno merilo svojih vred.uosti ali denar. Denar je kot vredmostno merilo nujna oblika, v kateri pride do veljave tista mera vred-nosti, ki tiči v sameip blapu — delovni čas.«  (Marx:  Kapital I. str. 55).
Kaj je cena? Cena je v denarjn, s ko-ličino denarnega blaga, izražeua vreunost blaga. To pomeni. da je to denarno ime za vrednost blaga, ker pa vrednost blaga pomeni materiailizirano družbeno delo, je cena denarno ime za opredmeteno drnž-beno delo.
7. D e n a r  kot  menjalno
Drniga bistvena funkcija denarja je fnukcija menjalnega sredstva. V tej funk-cijii služi denar kot sredstvo izvršiitve blagovne nietamorfaze, blagovne izme-njave. Če naj deuar kot VTedmostno me-rilo služi idealno. kot menjalno sredstvo, mora  bdti   realno navzoč.
Ka.j se dogaja pri denarju v funkciji manjalnega sredstva? V tej fuwkciji se nenehno vrti na tržišču, svojo funtcijo opravlja samo na področju tržišča. P'o-STeduje pri nakupih in prodajah razuaga blaga. Lastnik blaga je na priincr prodal platno za demar, nato pa je s tem de-narjem kupil žito. Ko j€ izrooil denar za žito, je zapustil tržišče iu odšel, da bi porabil mio. Kdo ostane na tržišču? Osta-ne prejšnji  laslndk  žita.  ki  ima  sedaj  v
svojem žepu neko vsoto dieoiarja. To po-meni, da je žito odslo s tržišča, lastaik danarja ^pa si labko »edaj zaaj kii|pi ja<g-nje. Kaj nato napra\i? Ro je izročil de-nar za jagnje, odide z jagBJetom, na trži-šču pa ostane z denarjem ibivši la*tB*iik jagnjeta. Ta kupi za ta denar, denimo sekir«. Ko je kupil sekiiro, odide s tržišča in uporaUja to kupljauo sckiro. Na trži-šču ostane prejšnji lastnik sekire, ki fcu-pi za denar čevlje in tako po vrsti na-ppej. Blago odhaja- v potrošnjo, denar pa se nepretrigoma giblje na tržLšču. To gi-banje denarja je njegov obtok: demar nenehno kroži.
Druiga sfcvaT, ki se raizvije iz funikcrij«1 denarja kot inenjalnega sredistva, je za-raenjava polnovrednega no-vca za nepol-novrednega in nato porajanje papirna-tega deuarja. Zuauo je, da tvori vsebino gibanja v blagovnem prometu zamenjaTa e>ne uporabne vredinosti za drugo uporab-no viredmost. Za lastnLka platoa je torej bistven«, da realizira ta smoter, da ne-uporaibno vrednost platna zameuja za uporabno vrednost žita. Ker imamo denar, opraviino to z denarjem. Toda, če je "v obtoku kovinski, zlat denar. je naravn<j, da se bo obrabljal. Po določenem oasu dolarji ne bodo več težki en gram. temveč nokaj inanj. Ali bodo lastuiki blaga, k: ga prodajajo, ugovarjali, ker je dolar že nekoliko obrabljeai? Ali ga ne bodo vzeli in ali IkkIo zahtovali s tehtnioo prav en gram — dolar. Ne bodo. Če so v prometu in ... veiljajo tako obrabljeni dolarji. se n-e bo posebno bri.gal, da to ni popoln-tkma točno en gram. temveč za tisočinko grama manj. Važn« je, da vclja kot dolar. Last-nik platna odstopi platno tudi za obrab-Ijeni dolar, ker lah.ko tudi za tak dolar kupi žito.
Zakaj se ne iuteresira, ald je novec prav idealno točno tcžaJi, kolikor je potrebno? Zato, ker mu ni potrebno. da bi mu de-nar ostal kot vrednost trajno v žepu, kot jamstvo vrednostl, kot jamstvo za druž-beiio dclo. temveč mu je potreben le tre-uutno. Zakaj trenirtno? Ker se z denar-jem, s tem trenutnim prehodom iz platna v denar prizna, da je njegovo privatiio delo prav tako družbeno delo. Njemu pa je potrebno samo to: da dobi priznanje, da je njegovo delo družbeno delo. Brž. ko je zamenjal blago za denar, gre takoj reailizirati priznano družbeno delo za do-ločeno uporabno vrednost, to pomeni za žito. V funkcijd menjalnega sred«tva iz-raža denar kratkotrajao vrednost blaga, ki je bilo zanj zamenjam-o. Kot nekaikšen odsev ima denar tu kratkotrajno funk-cionalno vlogo, da preprosto opravimoto premestitev blaga — od platna do žita.
Praksa kaže, da se nekateri kovanci obrabljajo, in to najboLj tain. kjer naijvcč obračunavajo, to pa je najpogosteje pn drobnem trgovanju. E)a bi se izoginili ško-di zaradi obrablja.nja denarja, pride med dru.gim samo po sebi, da namesto zlaia uporaibljajo ba'kreni, nikljasti in razne druge vrste drobnega denarja, ki niso pol-novredni novci. Najvažnejše je, da ima ta denar priznanje, da ga sprejemajo kot dejiar. da velja za predstavnika družbe-nega dela. Lastnik blaga pa, ki ga hoče zamejijati za drugo blago. razumljivo z denarjem kot menjalnim sredstvom, niti ne vpraša za kaj drug^ga. Samo da dobi lik   vrednosti   svojega  bla^a,  ki   mu  daje
pravioo na zaželeno uporabno vrednost. Ta liik pa »i nujoo, da je polnovredaii novec.
8. P a p i r n'a t i   denar
Ob fuinikciji d&narja kot mejnjailsiega sredteibva nasitaja tudd pa.paraati danar« Patpi'nnaitd demar je deaarni zaak, To je deiiar s prisiliniiii teoajem. Dnžaiva ti&ka dtoločeaie ipapirmate Lisitike z določeaijni zmaikii va jiin da pirisilino Telljavo, da se lahlko sprejemajo in da jih morajo &pre-jematd kot denar. To je vee, kar labiko dtrža«va aa;pra/vi. Toda država ne more določiti v\re<Jniositi papiraatega deaarja. Pa^iimati deinar ima posebcne zahoae, ki daločajo aj&govo vredmost. Kakšnd so ti za'koni, ka diol-očajo vredrnost papiirnatega demarja? 'Vredinost zlatega d«narja določa dieliovaa storilno&t y proizvodinji zilaia, ker je od te odivisen driuižbeni de-lovnd čas za, giram zilata. Ce pa imate v promeCu aprav-ka s papirjiaitiiim denarjem, ne moremo za>htevati, da bi njegovo vred'nos»t odirejala1 poraba Hela za njegovo izdelavo, ker je ta poraba zelo majhna i.n bi to bila brez-pomemibna yredmo«t To pomein". da vred-nio«'t denarra izvira iz samega promefa.
Vzeittimo, da potire-bujemo za tisoč vrst blag-a. ki je na ppodaj, deset isoč dt>lar-\ev, da ima vse to blago cemo dese* tisoč dolarjev. Vzemimo. da oprav; vsa'k d&lar samo e^krat fuimkoi.joTTed'nostneKa merild ia meiaj-alncga aredisliva. To so zilaii d^ larjii. Kaj bi se zgodilo, če !>i za-radi kakš-1 ne o>kolmosti prižlo do teara. da bi bilos v prometu toliko denarja kakor prej, daJ bi pa nakovali ia izročili v oromet 12.00CS clv&arjev? Se aajpre; vzemJnio. da opra^vi] \sai. dolar svofo finnlkcijo saoio enikirat-j Očitno je pri tetii. da je 2<X0 diolarjev preveč. Ali bo to vplivalo na zndža'n,f vredlnoati deuanneara blaga? Ne bo. V tem poloiajui bo preprosito in kraiko malo 3000 dolarjev potepnjenili \z prometa. Po-sameztii blagovni proizvajalci iih hodo spravi-li v svoie blapaj-ne kot naikopičeno blago, ali pa iih bodo nesli v kovaico io iih prekovali v palice. I-z fega zlata je mo?oče izdelati tiuidi nakit Ziarto ima kot kovina uux>rabno vrednost; s-Vži na pr.i-mer kot material za zobe, za okraske ki v kemioni imdiustTijii sploh.
(Nadaljevamije siledi)