150. številka. Ljubljana, v sredo 6. julija 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI MRI
hhaja vsak dan averter, iiimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - oge rs k e dežele za vse leto 15 gld, za pni leta 8 gl<l., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubij a no brez poliljanja na dom za vse Uto 13 gld., za Četrt leta .'i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom radma se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tu ie dežel e toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na nnročbe, brez istodobne vpočilj.itve naroCuine, se ne ozira. Za oznanila plačuje ae od Itirialopne petit vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. Ce so trikrat ali veCkrut tiska. Dopiii naj      izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in u p ra v n i 11 v o je na Kongresnem trga st. i si. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3-i. :
„Na*a straža".
Danes po polu d ne iboraje pripravljalni odbor radi ustanovitve ,Naše straže". Odstrani katoliško-n h rodne stranke predložila so se v posvetovanje sledeča pravila:
§ 1. Ime in sede i. Društvo ni polit iako J imenuje se .Naša straža" ; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po deželah in kraljestvih, zasto panili v državnem zbora.
§ 2. Namen. Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, slovenskem Koroškem in Primorskem, vzlasti v ob* mejnih in jezikovno mešanih krajih.
§3. Sredstvo. V dosego svojega namena društvo 1. zbira denarne doneske: ustanovnino, nd nino, darila, volila itd.; 2. združuje slovenske gospodarske organizacije, (gospodarske zadruge, kmetska društva, obrtne zadrnge, posojilnice) in nepoli-tiska društva v smisla svojega namena; 3. podpira ▼ gori naznačenom okrožju (§ 2 ) slovenske in hr • vatske obrtnike; 4. brani slovenska in hrvatska posestva imenovanih pokrajin (§ 2.) v gospodarskem boja ; 5. organizuje ožje deželne, okrajne in krajevne odbore, ki po določenem načrta (§ 7. odst 8.), poizvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega in hrvatskega ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasveti poročajo svoje poizvedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva.
§ 4. Udje. Udje so: A. a) Ustanovni, ki plačajo vsaj 50 K na jedenkrat; b) redni, ki plačajo vsaj po 1 K na leto.
Udje, moški in ženske, morajo dovršiti 16 leto; oglašajo se pri načelatva, ki jih vsprejme, ali pa odkloni, ne da bi moralo navesti kake vzroke za to. V tem oziru ni prisiva. B. Slovenska in hrvatska nepoli tiska društva in zadruge v društvenem okrožju (§ D-
§ 5. Pravice udov. Udje se smejo udeleževati zborov, predlagati predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. Društva in zadruge se smejo udeleževati teh zborov vsaka po jednem zastopniku, ki ss mora izkazati, da je pooblaščen po odboru svojega društva ali zadruge. Ti zastopniki imajo ravno tiste pravice, kot drugi udje.
LISTEK.
Profesor dr. V. Jaglć.
(K njegovi lestdeaetletnici.)
Velikega Miklošiča veliki in najslavnejši učenec in naslednik, dvorni svetnik profesor, dr. Vatr. Jagič slavi danes svojo šestdesetletnico Koliko krasnih plodov znanstvenega raziskavanja je podaril svetu v tej dobi, — kako globoko jo segel njegov veliki duh v tem času na polju slovanske filologije m kaj nam je še pričakovati od njegove neizmerne učenosti in njegovega znanja f
V. Jagfć se je porodil dne 6. julija 1838. I. v Varaždinu na Hrvatskem. Gimnazij je dovršil v Zagrebu, potem je študiral klasično filologijo in slavistko na dunajskem vseučilišču. Miklošič in tudi Bonitz sta kmalu spoznala njegovo izredno nadarjenost, vztrajnost in marljivost ter sta mu šla vedno na roko. Ker pa je moral v prvi vrsti skr beti za kruh, prevzel je 1. 1860. službo gimnazij-skegft učitelja v Zagreba, kjer je ostal sedem let. 2e tukaj je začel priobčevati v programih temeljite
§6. Dolžnosti udov. A. Udje morajo plačevati svoje doneske (§ 4 ) Kdor zastane jedno leto, se ne šteje več mej ade. Uatanovniki razdelć lahko svoje plačevanje na 5 let ro 5 gld. Vrli tega morajo udje po lastnem nagiba ali po odborovih navodilih povspeŠevati društveni namen. 11. Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno dogovori z n&-čelstvom, ki pa ne sme znašati m»nj nego 10 K. Načelstvo jim daje navodila, kako naj sicer delujejo v društvene namene.
§7. Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor. V ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem zboru 50 odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežela. Vrh tega ima še vsako z društvom zavezano društvo ali zadruga pravico po svojem odboru imenovati po jednoga odbornika. Glavni odbor se deli v tri oddelke: a) pravni, b) informacijski in organizacijski, c) gospodarski. Pravni oddelek sestoji iz pravoslovno izvežbanib mož, ki so društvu v pravno pomoč. Informacijski in organizacijski oddelek organizuje poizvedbe po posameznih udih, po društvu pripojenih društvih in po ožjih odborih. Gospodarski odsek goji zvezo z gospodarskimi organizacijami in se v posamnih slučajih posvetuje, kako naj se ž njihovo pomočjo dosega društveni namen. Oddelki se samostojno ustanavljajo in sicer tako, da odborniki glavnega odbora volijo izmej svoje srede 15 člene v v gospodarski, 15 členov pa v pravni oddelek. Ostali odborniki pripadajo informacijskemu in organizacijskemu oddelku. Noben odbornik ne more pripadati dvema oddelkoma. Vsak oddelek si voli izmej svoje srede predsednika, prvega in dragega tajnika. Predsednik in prvi tajnik morata bivati v Ljubljani; dragi tajnik mora biti izvenkranjski društvenik. Po potrebi skli caje predsednik vsakemu oddelku oddelkove seje; v nujnih slučajih sme tudi pismeno poizvedeti mnenje odbornikov. Sklepi v oddelkih, ki se sklepajo z nadpolovično večino glasov, se predlagajo načelatva v končno rešitev. Načelstvo šesta je iz predsednikov in tajnikov imenovanih treh oddelkov. Načelstvo si izvoli izmej svoje srede predsednika in njegovega namestnika,  tajnika in njegovega namest-
rasprave o narodnem pesništvn in deklamaciji, ki so izdajale njegovo nadarjenost in obetale še mnogo vspeha.
Ko je 1. 1867. tedanji hrvatski ban, madjaron baron Rancb, odpušča: iz službe vse tiste uradnike, ki se niso slepo pokorili njegovim ukazom, zadela je ta usoda tndi V. Jag'ća. Odpuščen iz službe, dasi sam menda ni vrdel pravega vzroka, js ostal Jagic? do 1871. I. v Zagrebu, potem pa se je napotil v Nemčijo in Rusijo in dobil kmalu na to profesuro na carskem vseučelišču v Odesi. L. 1874. so ga klicali v Zagreb, a radi nekih diferenc je odklonil ponudbo, ter prišel za profesorja slovanske filologije v Berolin, po smrti Sresnevskega pa na njegovo mesto v Petrograd.
Skoro vso njegovo karijero je nekako vodil ostrovidni Miklošič; vedno mu je dajal nasvete ter mn priporočal to in ono. In ko je po svojem se demdesetem letu meral Miklošič zapustiti svojo stolico, izvolil si je za svojega naslednika — Jag'ća, ki se je pokazal vrednega svojega velikega prednika. L. 1887. je zasedel stolico slovanske filologije na dunajskem vseučilišču, kjer deluje vspešno in plodonosno še danes, ko slavi, obožovan in ljubljen
nik;», blagajnika in njegovega namestnika. Iiven kranjski tajniki posamnih oddelkov, ki naj se raz-dele tako, da jeden pripada Štajerskemu, jeden Koroškemu in jeden Primorskemu, se v načelstvu izvoljo za drugega, tretjega in četrtega tajnika. Načelstvo vzprej»mlje poročita posamnih oddelkov in sklepa o njih; porodila in nasvete posamnih udov, društev, zadrug in pododborov oddaja oddelkom v pretres in poročanj«. Načelstvo sprejemlje ude, društva in zadruge v društveno zvezo, organizuje krajevne, okrajne in deželne odbore in sploh izvršuje vrhovno vodstvo nad vsem društvenim delovanjem. Seja načelstva je sklepčna, če so navzoči vsaj štirje njegovi členi. Načelstvo voli in sklepa z nadpolovično vtčino glasov. Predsednik, oziroma njegov namestnik, sklicuje st-je in jim predseduje. Načelstvo se pa mora nklicati v sejo todi, če to zahtevajo vsaj trije njegovi členi. Glavnemu odboru v pomoč te ustanavljajo ožji odbori. Tak ožji deželni — okrajni uli krajni odbor se sme ustanoviti od društvenih členov samo z dovoljenjem načelstva, ki mu imenuje predsednika. Število odbornikov je poljubno od 3 —15. Ožji odbori imajo nalogo podpirati vzlasti informacijski iu organizacijski oddelek. V svojem delovanju so odvisni od načelstva, od katerega dobivajo potrebna navodila za svoje delovanje.
§ 8. Občni zbor Redno se vrši občni zbor vsako leto meseca avgusta ; izredno pa, če ga zahteva tretjina rednih udov. Občni zbor voli vsako tretje leto odbor; vsako leto pa tri pregledovalce računov, sklepa o poročilu načelstva v zadnjem upravnem letu, ki se sklepa 31. julija, o premembi pravil in o razdružtvi društva. Občni zbor se naznanja po slovenskih časopisih vsaj 14 dn.j preje. Sklepčen je ne glede na število navzočih udov in sklepa po nadpolovični veČini glasov.
§ 9. Razsodišče. Pri prepirih iz društvenega razmerja voli vsaka stranka po dva razsodnika. Razsodniki si volijo predsednika izmej drugih dru-štvenikov. Proti razsodbam tega razsodišč* ni ugovora.
§ 10. Razpustdruštva. Društvo preneha, če je razpasti gosposka ali Če se to sklene pri občnem zbora z dvotretjinsko večino. Društveno premoženje se v tem slučaju naloži in če se tekom petih let ustanovi novo društvo z jednakim namenom, mu pripade  to premoženje,   če se pa to ne zgodi,
od svojih sedanjih in bivših učencev, svojo šestdesetletnico.
Predaleč bi moral eezati, ako bi hotel opisati znanstveno delovanje tega velikega slovanskega učenjaka; par feljtonov bi zadoščalo jedva za naslove njegovih nebrojnih učenih razprav.
L. 1864. so začeli V. Jagic, dr. Fr. Rački in I. Torbar izdajati „Književnik" kateremu je bil duša — Jagid. Bil je listu glavni urednik in napisal je zanj obilo člankov.
Ko se je ustanovila jugoslovanska akademija znanostij in umetnosti, posvetil ji je Jagic vse svoje moči in sile. Bil je nekaj časa tajnik akademije in izdal v akademijskih spisih več svojih del. „Rad" jugoslovanske akademije je prinašal skoro v vsakem zvezku kak spis iz Jagiče-vega peresa in tudi .Starine* niso pogrešale njegovega sot rud ni šiva.
Po njegovem nasvetu je začela jugoslovanska akademija izdajati dela dalmatinskih, zlasti dubrov-niških pisateljev: „Stari pisci hrvatski", katerih je nekaj uredil Jagic sam, nekaj ra v zvezi z drugimi.
Ko je prišel Jagić v Bet o lin, začel je z A,
pripade po petih letih društveno premoŽenje „Ciril-Metodovi družbi"; če pa t^ ni, ljubljanskemu mestu.
§ 11. Začasna določila. Predlagatelji teh pravil vsprejemljejo, b"ž ko so potrjena, oglase za društvo. Ko je oglašenih v«aj ~>'J udov, okličejo ustanovni shod, pri katerem fce voli odb >r. Potem je društvo ustanovljeno.
H tem pravil iin dostavljamo, da sedaj še ne vemo, v ko!:!; • j h je odobril pripravljalni odsek v svoji današnji itji Opozarjamo pa, da ime društva „Naša straža" nanpro'uje predloženim pravilom. Društvo boče se osnovati jedino le v namenu, da stoji na straži ob našdi nifjah in tam kj*r žive Slovenci v jesikovnonvSanih krajih. Da bi se pa smela društvena sredstva rabiti tudi drugod — po celi Sloveniji — in da bi se društvo vporabljalo za takoimenovarra gosp <l<rsk) organizacijo — proti temu smo pa odločno, kar te bi vsled tega društvena srodstva razdrobila, ter t»i <>1 take straže obmejni S'ovenci prav malo koristi imeli! To j1 treba dobro upoštevati, če se hot'e, da bode „Naša .-'traža* dosegla tisti namen, zi kojega se v življenje kliče I
V 1 Jlit»l)iiiiL 6. julija.
Jedrmkopravnost pri sodišču JostiČni minister dr. p!. Iluber j« pied nekaterimi dnevi opozoril sodišča v Šleziji, da trebi protoko'e s češkimi in poljskimi pričiuii ii oblož-noi i» i d<>b':ltb kazenskega r>-da izvrševati v jeziku zaslišan cev. Ta „opozcrtev" je »<.d neke češke interpelai ije. Cesčina in poljščina imata torej v Šleziji na Moravskom in ua Csškem jedoakopravnost i nemščino.
Ntimiri v Galiciji se po razglašen^ pr*k«ga soda in izjemnega stanja niso več ponovili. V torek so se začele že mnog« sodne obravnave proti izgrednikom Socijalui demokrarje 9 i jako boje, da bi se izjemno stanje razširilo ni Lvov ter bi st s tem izdatno oškodila njihova organizacija. „R-f »rma" ostro napada vedenje nnk^ga friliškega d u !io ve nstva ter piše: Duhovšiina je pri drug h prilikah, ko se je šlo za politične strankarska namene, postopala | jako energično ter se je postavljala z uajostrejšimi sredstvi proti nznim zapeljivcem naroda in nj hovim glasilom. Sedaj pa ni gališki episkopat storil ničesar, da bi se p dpihovanje strast.j UHtivilo.
Pellouxovo ministerstvo se je predstavilo italijanski zboru ci s programom, ki vzbuja najlepše nade. I'-lIoux je izjavil, da bode glavna skrb mini-9'.i kako naj so polagoma ti lancijalni in tko-romski položaj kraljestva izboljša in kako naj se odpravijo vzroki zadnjih nemirov. Politični program vlade te glasi: Delo, mir in pravičnost. Obseduo stanje v n-unirn h kraj h bode skušala vlada čim preje odpraviti. Zbornica je sprejela ta program mi niaterstva, ki apelira na vse stranke, ua znanje ter so le nekateri rad.kalci interp-lirali, katere vladne predloge bole prevzelo sedanje ministerstvo od prejšnjega
O pomorski bitki pred Santiagom dohajajo najrazličnejša poročila, Dočim javljajo Amerikanci posameznosti o začetku in izidu te sila krvave bitke, javljajo Španci, da sploh ni bilo nikake bitke, nego se je admiralu Cerveri posrečilo uiti s svojimi hitrejšimi ladijami. Tretji — nekako posredujoči — pa sporočajo   da je hotel Cervrra s 4 ladijami uiti;
jadrajoč tik ob bregu je zašel na pesek ter je ondi s tremi ladijami obtičal. Te tri ladije so Spanci sami zažgali ter razgnal', s četrto ladijo pa je ute-kel Cer vera Docela nasprotujoča so torej ta poročila in počakati treba še par dnij, predno dobimo zanesljive vesti o dogodkih pred Santiagom. Toliko pa je že danes gotovo, da so utrdbe okoli Santiaga in t koli vhoda v luko uničene, ter da bo Santiago prej ali slej ameriška last Španci so izgubili — bržčas — že dve vojni brodovji, prvo pre i Manilo, drugo pred Santiagom; ostane jim le še — najslabše, Camariuo, ki se mudi še vedno pri sueškem prekopu Ako izgube še to, so Španci — nekdaj najmočnejša pomorski sila — brez vsako bojne mor nar ce. Brez te pa odpadejo tudi vse kolonije.
Pismo iz Amerike.
New Veik, IG. junija.
(Konec.)
Mmoli ted n se je v Guantanamo - zalivu izkrcal * GOO pomorščakov, ki so se na griču utaborili, ter na leseno  kulo razobesii ameriško zastavo. Pri izkrcavauji so pomagali topovi z   vojnih la lij. Ta oddelek se ima pa vedno boriti  s Spanci, katerih je v tej  okolici do 3000, a še vedno jim dohaja pomoč. Do danes, ko to pišem, je bilo že  G ameriških vcjak v u-»rnrtenih  in  več ranjeah na tem kraju   Včeraj  je odplulo 40 ladij   proti Santi?au, ua njih je bdo 17 000 vojakov, večinoma pešcev in precej  topništva J te ladje spremlja močno vojno brodovje   V  Tampi  je zopet  pripravljenih 2G.00O ruož, kateri  pojdejo na Purtonco; daljnih 40.000 je še v tabor h, a poš ljajo jih din na dan v K»y \Vest, Tacnpo   in  druge   luke.    Kakor  hitro pade Santiago, pojde general L^:e, bivši   v.šji konzul, z 40 000 možmi nad Uavano.   Dosed.-ij je pod oroije sklicanih nad 240.000 m iž,  a zopet jih nabijajo 75 000 mož. Prva dva nabora sta že oborožena, nekateri polki pričakujejo šs novejših pušk; te vojake so  za sdo že izurili; streljati  zna  pa vsak A mer kanec dobro, ker puški in revolver so igrače v njegovih rokah. Včeraj je ti mučni tajnik, po naše vo ni minister, razpisal 200 milijonov posojila za vojne potreba me, a to posojilo se najprvo ozira na male ljudtj, ne na baukirje in korporacijo.   Vlad« j b jde izdala boade po 20, 100 in 500 dolarjev, do do 14. julija si lahko naroča m ščanstvo in kdorkoli hoče te bonde v znesku do 500 dol , obrestovani bodo ti bondi s tremi odstotki,  po 14. juliju bodo vzprejemili le višje ponudbe. Nekatere bank-) so hotele kar vse boade pokupiti, alt vlada ne dovoli v to, hoče, da si i meščani sami obrestonosno naložb svoje novce. Ti bodo zapidii v 10 let h ali pa preje, ako vlada hoče    V New  Vorkn je bil včeraj  takošen naval na zaklad iico glede tega posojila, da opoludne že niso imeli nijednega obrazca v izpoiuitev za bonde.   Gotovo bode to posojilo v par dnevih mnogokrat prezaznamenovano in poplačano; velikim  bankam je pa odš-1 dober dobiček, ker te bi takoj na borzi ceno zvišale tem bondom.
Letina kaže po vseh državah izvrstno, posebno bode pšenice zopet ogromno, ako ne pride kaka nepričakovana nesreča. Veliko več bode pridelka, nego lani; so pa tudi 'etoi nad 3 milijone akrov več zemlje obsejali s pšenico. V severni Da-skoti jo sicer ujedajo gosenice, ali radi tega jo bode s sejedno ogromno mnogo. Čik^ški „pšenični kralj" in špekulant Leitner, kateri je delal ogromne dobičke s pš nico letošnjo zimo in lansko jesen, je sedaj skoraj „na kantu". Naredil je pogodbo za 10 milijonov bušljev pšenice po precej visoki ceni, sedaj je pa cena izdatno padla in ga je velika izguba dohitela. Da ne bode prehitro bankerot, ga sedaj podpira Amour, kateri ima velikanske klavnice v
Chicagi in Kansas C (y, ali z\ dober zajutrk ima Leitner le še in ni Še popolnoma pri koncu.
Fr Sakser.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V LjabUani, 5. julija. Seje  kateri je predsedoval župan Hribar, se je ndebžilo 24 oho. svetnikov.   Overovatejema zapisnika sta bila imenovan« obč. svet. S ve te k in
gubic
Župan Hribar je naznanil, da mu je došlo obvestilo, da izreka cesar mestni občini zahvalo za izraz sožalja povodom smrti nadvojvode Lsopolda.
Dalje je naznanil, da je danes zaslužni in popularni kanonik Z^mejic imel redko srečo, darovati zlato mašo. Kanonika Z>mejca pozna in čisla vea Ljubljana, zlasti kot podpornika dijakov in revež«v sploh. Ker je kanonik Zamejic že od I. 1880 člen mestnega šolskega sveta, čigar sej še ni nobene zamudil, in nadzornik verskega pouka na naših mestnih šolah, mu je župan k zlati maši čestital, (Dobro klici)
Zupan Hribar je potem poročal o udeležbi deputacije obč eveta pri Palackega slavno iti v Pragi, rekši, da se členi deputacije n so mogli na<" uliti zavednosti češkega naroda in njega ljubezni do njegovih slavnih mož. Slavnosti so bile velikega pomena, ker se je pri njih pokazala slovanska solidarnost, ker se je pokazalo, da so Slovani premagali tisto dobo, ko niso skupno korakali. Složno in jedinstveno delovanje Slovanov je največjega pomena za državo in za dinastijo, ker vse kuže, tla postanejo branitelji celokupnosti monarhije in dinastije pred onimi, ki so začeli borbo proti monarhiji in proti dinastiji. Spoznanje tega je pro-uzroč lo one izbruhe jeze in denuncijacije povodom praških slavnostij, a prepričani smo lahko, da niso ničesar izdale, saj se je v Pragi sijajno dokazalo, da hočejo slovanski narodi v Avstriji delovati v eminentno patrijobčnem duhu,
Podžupan dr. vit. Bleivveis je predlagal, naj se županu naroči, sporočiti praškemu obč. svefu iu županu dru. Podlipnemu zahvalo za slovansko gostoljubnost in vse ljubeznivosti, izkazane deputaciji obč. sveta ljubljanskega. — Sprejeto.
Župan Hribar je naznanil, da je umrla gospa Fani Galle volila 100 gld. ubožnemu zakladu in pozval obč. svetnike, naj v izraz zahvale vstanejo raz sedeže, kar se je zgodilo.
Dalje je naznanil župan, da je velika elementarna nezgoda zadela mesto Sinj in okolico in s ozirom na vprašanje dalmatinskega namastništva, če bi bilo v Ljubljani dobiti kaj baračnega materijala, predlagal, naj se za prvo pomoč pošlje namestniku 300 gld. in naj se odstopi brez odškodnine večja mestna baraka. — Sprejeto.
Župan je potem še naznanil, da je opozoril poljedelskega ministra na poplave barja in mu priporočal misliti na zagotovitev sredstev za osušenje barja, končno pa še prečital obvestilo, da se začne justičoa palača še tekom letošnjega leta graditi.
Po prečitanju in odobrenju zapisnikov zadnjih sej je obč. svet. dr. Majaron utemeljeval svoj samostalni predlog glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri višjih sodnih instancah. Govornik je rekel, da je graška višja sodnija odklonila slovenski jezik pri razpravi o pravdi, ki je imela čisto slovenski značaj. Stranke in njih zastopniki so Slovenci, v prvi instanci je tekla pravda izključno v slovenskem jeziku, priziv je bil pisan slovenski in tudi prizivna razprava se je razpisala slovenski. Vzlic temu je senat sklenil, da se ne sme razpravljati slovenski. Ta sklep je po pravici razburil ves slovenski narod. Vprašanje se bo reš lo pri drugi instanci,  toda obč. svet ljubljanski  se  mora iz
■V Dalje v prilogi. ^Hsf
Le*kienom v Lipskem in W. Nehringom v Vrati- j slavi izdajati znameniti , Slovencem dobro znani zbornik „ A r c h i v fiir s I a v i s c h e Philologie", ki je dospel doslej do XIX. knjige. To je lep vspeh trudapolnegi delovanja, in če pomislimo, da je poleg skrbi za uredništvo napisal Jagic sam za zbornik največ člankov, bodemo vedeli ceniti njegovo mar* Ijivost. Za glavne sotrudnike si je pridobil najzna menitejše slaviste, mej katerimi je bil tudi naš pokojni Oblak, zastopnik Slovencev. Zlasti zanimiv je vedno kritični oddelek, v katerem zasleduje Jagic vse pojave na polju slovanske filologije iu ocenja z isto ljubeznijo in mičnostjo tudi najmanjšo knjižico. In skoro vselej je ves ta oddelek iz urednikovega peresa.
Slavistično delovanje Jagičevo je vsestransko strogo filologiCno, zgodovinsko, literarno-historično. Pisal je mnogo o slovanskem narodnem pesništvu, ocen.eval estetično stare pesnike, razpravljal o raznih slovniških oblik-th in pravilih ter obdeloval premnoge zgodovinske dogodke itd.
Krasne 8) zlasti njegove izdaje starih spomenikov, katerim je napisal temeljite razprave za uvod; izdal je mej drugimi „Zografsko evangelije" (1879 Berolin),  „Zakon Vinodoljskij« (1880) ,Ma-
runsko evangelije* (1382J „Gtagolitica" in dr.   Iz j raznih spomenikov je izdal izbero za vajo v čitanji „Speci mina   linguae palaeo slovenicae, obrazov ja-zyka cerkvenoslavjanskago  po drevnejšim pamjat-nikam glagoličeskoj i kirilovskoj pismenosti".
Za nas sta važni dve knjigi, kateri je izdal prof. V. Jagic s podporo ruske akademije, namreč: .Pisma Dobrovskega in Kopitarja" in BNova pisma Dobrovskega, Kopitarja in drugih jugozapadnih Slovanov" (1S97). Tu je korespondenca Kopitarjeva, Metelkova, Županova, Primčeva z drugimi slovanskimi veljaki.
Razen omenjenih del je napisal in izdal Jagič nebroj drugih dal in razprav, katerih ne navajam, ker ne more biti namen teh vrstic, podati popolno sliko njegovega znanstvenega delovanja.
Jagic pa ni le veleproduktiven znanstven pisatelj nego je tudi izboren učitelj, kateremu so učenci vdani kakor svojemu očetu. Saj pa tudi skrbi za svoje slušatelje kakor oče. Pomisliti nam je samo treba, da nam je uprav Jagič dal našega Oblaka. V privatnem občevanju je nad vse ljubezniv in prijazen, govori se ž njim kakor s prijateljem. Kdor je poslušal kdaj njegova predavanja ali se udeleževal seminarskih vaj, tema pač ostanejo
nepozabne ure, ko je slušal zanimive in temeljita nauke tega učenjaka.
Po političnem mišljenju je Jagič Slovan s dušo in tel-som, in kdor bi trdil kaj druzega, delal bi mu krivico. V njegovi hiši se ne govori nikdar drugače nego vedno hrvatski! Poseben prijatelj je nam Slovencem; pazno zasleduje vse naše delovanje in se veseli z nami vsakega duševnega napredka. S ponosom pa tudi lahko rečemo, da je skoro vedno mej njegovimi učenci največ Slovencev.
Umestno je torej, da se tudi .Slov. Narod" spominja Jagičevo lepe slavnosti ter mu izrazi naj-i skrene j še čestitke.
Jagič slavi svojo šestdesetletnico v popolni telesni moči; lasje so mu sicer osiveli, a on je Še čvrst, krepak in gibčen, duh pa mu je veder in čil, in zato smemo od njega pričakovati še obilo sadov. Kakor je bil Miklošič, tako je tudi Jagič dika in ponos dunajskega vseučilišča in danes izražamo željo, da bi še dolgo vodil usodo slovanske filologije, katere prvi zastopnik je, in da bi mu bilo nsojeno še mnogo let vspešno in plodonosno, kakor doslej« delovati na slavni stolici Miklošičevi.
V Maribora.
Dr. Fr. Vidio.
Priloga „Slovenske*« Narodu" it 150, dnž 6. julija 1898.
ravnopravnih in zasebnopravnih razlogov baviti s tem sklepom* ker nasprotuje ravnopravnosti. Ako je slovenski jezik izključen od prizivnih razprav, kako je potem z našo ravnopravnostjo ? Ako je ravnopravnost odvisna od kacega senata, kako se potem to strinja s stalnostjo in jasnostjo osnovnih zakonov? Ni težko uganiti, kako se je mogel zgoditi ta nečuveni slučaj. Isto, kar se je z«I j zgodilo v Gradci, se je od 1. 1880 do 1884 dogajalo tudi na Kranjskem pri okr. sodiščih. To logiko smo že davno preboleli. Dolžnost pravosodnega ministerstva je, da takoj najde remednro. A tudi iz privatnopravnih razlogov se mora obč. svet zavzeti za slovenske razprave pri višjem sodišču, kajti ves civilnopravdni red je postavljen na stališče ustnih razprav, a ustnost, pri kateri se nmešava tuj jezik, ni več ustnost in lahko bi se primerile velike krivice. Ta velika pravdna afera nas zopet uči, kako malo upanja imamo, da pridemo v Gradcu do svojih pravic in to nas sili zopet na misel, da za vse slovenske dežele zahtevamo nadsodnijo v Ljubljani Že 1. 1862 je bila podana peticija z 20.000 pod pisi za nadsodišče v Ljubljani, 1. 1882. je bila podana druga peticija in L 1890 so se slovenski in hrvatski poslanci zavezali, da se bodo za stvar poganjali, a izrekel se je zanjo tudi dež. zbor kranjski. Toda vse to ni ničesor izdalo, in sicer zar.id« tega ne, ker naši poklicani zastopniki, drž p slauci, niti jednega konkretnega koraka niso storili v to »vrbo. Danes, ko vidimo, s kako mero se nam v Gradcu meri, je čas, obnoviti misel in apelirati na poslance, naj se zavzemo za ustanovitev nndsodišća v Ljubljani. Razlogov za to je nebroj. Zakaj bi morali imeti Slovenci svoje sodišče na periferiji ? Sicer pa bi bilo tudi justici na korist, če bi se sodniki ne bavili le nekoliko s slovenskim jezikom, ampak se ga naučili temeljito. Peticija se da torej jako dobro utemeljiti, naj se zahteva že nadsodaija za vse slovenske pokrajine, ali samo za Kranjsko in slovenske dele Štajerske in Koroške. Govornik je predlagal, naj  se narodi  magistratu, tdposlati
Eravosodnemu mini Verstvu peticijo, s katero se za-teva. naj nemudoma zagotovi ravnopravnost slovenskega jezika pri višji sodniji v Gradci in n j uvažuje ustanovitev višje sodnije v Ljubljani. Obč. svet je ta predlog soglasno sprejel. Obč. svet. Žužek je nujno poročal o regulaciji Rimske ceste in Igriškega trga in je predlagal, naj se predloženi regulacijski načrt potrdi in uaj se naroči magistratu, da pri vladi uposluje njega odobrenje ter dožene odkup potrebnih posestev. — Sprejeto.
Obč evet. dr. Stare je poročal o premembi, koncem lanski ga leta sklenjenega meščanskega statuta Ta, statut je bil predložen vladi v odobrenje, a vlada je nasvet o vala razne, največ formalne pre-membe. Poročevalec je predlagal, naj se meščanski statut premeni v smislu vladnih nasvetov. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Požar je poročal o nekaterih popravah in prenaredbah v mestni j>ehotni vojaš-niči, katere je zahtevalo vojaško zapovedništvo. Mej drugim je zahtevalo napravo verande, napravo parketov v častniških stanovanjih in tudi napravo zaves v stanovanji štabnega vodje, čVh, ker se v to stanovanje vidi, ni porabno za ožeojenega moža, ako ni zaves. Poročevalec je predlagal, naj se do voli za napravo klosetov 215 gld , za pleskanje 301 gld., za napravo dvigala 30 gld., za napravo ograje 45 gld. in za napravo zagr njal 9 gld.; električni ventilator, ki bi veljal 2(30 gld., naj se napravi samo, če se častniki zavežejo, da ga bodo rabili in plačevali porabljeni tok: naprava parketa, kar bi veljalo 2100 gld., naj se odkloni, ker so sedanja tla še dobra, in tudi naprava verande naj se ne dovoli, ker bi bila predraga in bi skazila unanjost poslopja.
Obč. svet. Šubic se je izrekel proti nakupu zagrinjal, čeS, da jo naprava zagrinjal stvar stranke, a da vender ne gre s takimi malenkostmi stopiti pred obč. svet. Obč. svet je sprejel poročevalčeva predloge s prt-me m bo, kakor jo je nasvetoval obč. svet. šubic.
Obč. svet S ve te k je poročal o oddaji mestne kopeli v Koleziji. Oglasili so se zanjo sedanji zakupnik Matevže in Marica Slavčeva Nachtigall ter I Perdan. Poročevalec je predlagal, naj se kopel odda, a samo za letošnje leto, Matevžetu za 350 gld., magistratu pa naj se naroči, narediti proračun za popravo Kolezije, oziroma za napravo kopeli na Ljubljanici.
Sprejeto z dodatnim predlogom obč. svet. Bubica, naj se napisi pri Koleziji prenove in popravijo.
Obč. svet. dr. Iludnik je proročal o prošnji .Slov. planinskega društva" za prispevek k zgradbi pota za ježo na Kredarico, katero delo bo veljalo 5000 gld. in predlagal, ker stvar ni v zvezi z meatom ljubljanskim, naj se dovoli 50 gld.
Obč. svet. Pavlin je naglas:*!, da nasveto-vana podpora ni v nobeni primeri z važnostjo in velikostjo dela in opozarjajoč, da nova pot privabi novih tujcev v deželo, katerih le nekaj pride tudi v Ljubljano, je predlagal, naj se dovoli podpore 200 gld.
Obč. svet. Len če je nasvetoval, naj se dovoli 100 gld . dasi cesta na Triglav Ljubljani nič ne koristi in se „Slov. plan. društvo" prav pogostokrat oglaša s prošnjami.
Obč. svet. Dimnik je opozarjal na korist, katero ima Ljubljana od tujcev in podpiral predlog obč. svet. Pavlina.
Obč. svet je sprejel predlog obč. avet. Lenčeta.
Obč. svet. Mally je poročal o prošuji osrednjega odbora za cesarsko jubilejsko in peto streljanje na Dunaju za dovolitev častnega darila in je predlagal, naj so prošnja odkloni. — Sprejeto.
Ubč. svet. Mali J je poročal o ponudbi kustosa Alfonsa Miitlnerja, naj mu mesto odkupi neki rokopis in je predlagal, naj se ponudba odkloni. — Sprejeto.
Obč. svet. Svetek je poročal  o prošnji pisatelja Petra pl. Radicsa za podporo  v  svrho na nadaljnh raziskavmj in sestave životopisa barona Valva/orja in je predlagal,  naj sh dovoli   100 gl I.
Obč. svet. Lenče se je izrekel za nasvet, a zajedno prosil, naj župan izve, kdaj  bodo raziska vanja k urana, češ, da ima vsaka stvar sv j konec.
Obč. svet. dr. Požar je naglasa I, da prošnjik. ki je temeljit zgodovinar in ve, da živi na Sloven skem, kar ga dela jako simpatičnega, gotovo zasluži nasvetovano podporo, a če bi pisal slovenski bi mu obč. svet rad še kaj več dovolil.
Obč svnt Svetek je c pozoril, da je obč. svet samo enkrat v ta namen dovolil 150 gld., da pa se t.e da d'ločiti, kdaj b do raziskavania konca na.
Ko je že župan Hribar rekel da g. Lenče sam ne bo zahteval, naj izvrši njegovo željo, je obč. svet sprejel od.sekov predlog.
Obč. svet. dr Požar je poročal o prošnji „Slovenske Matice" za podporo k izdaji večjega zemljevida slovenjih pokra)in in je predlagal n*j se sklene, svoj čas naročiti 15 izvodov tega zem Ijevida, magistratu pa naložiti, naj pristavi v proračun prihodnjega leta primerno podporo. — Sprejeto.
Obč. svet. dr Požar je poročal o napravi novega kanala v Gospodskih ulicah od Pongračeve Liše do „Glasben<ga doma" in je predlagal, naj h-' kan^l zgradi, ako k troškom 800 gld. prispeva gospa Pongrac 200 gld. — Sprejeto.
Obč. svet. Pavlin je poročal o napravi asfaltnega tlaka v klavnici za goved. Zt to delo je bilo postavljena v pr račun svota 2800 gld., katera pa ue zadostuje, ker je delo važno in nujno je poročevalec predlagal, naj se dovoli še 4000 gld. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V L j u bljani. 6 julija
— (Neverjetno f) Omenili smo včeraj članek, šifriran z „dr. 1. K.B, katerega je priobčila graška „Tagespošta" o jezikovni ravnopravnosti pri gra Škem nadsodišču in izrekli željo, spoznati imenoma moža, kateri je dotični članek zagrešil. „N Fr. Pr." javlja, da je avtor tega članka graški odvetnik dr. K o s j e k, po rojstvu Slovenec, po mišljenju Ne mec. Vzlic zatrd lu rečenega dunajskega lista ne verjamemo, da bi bil slabi, sila plitvi, vseskoz rabo listič ui članek spis. I dr Kosjek, saj se zrcali v njem uprav piramidalna ignoranca, katere praktičnemu in kolikor toliko uglednemu odvetniku dr. Koajeku vender ne prisojamo.
— (Okrajna učiteljska konferenca slovenskih in slovensko nemških ljudskih šol ljubljanskih; se je vršila v ponedeljek. Pred uradno konferenco je bila slavnostna seja, pri kateri je okr šolski nadzornik g. prof. Leveč imel slavnostni govor, v katerem je opisal razvoj avstrijskega Šolstva za vbulanja cesarja Franca Jožefa Gosp. Dimnik je stavil primerne nasvete, kako naj šolska mladina praznuje cesarjevo petdesetletnico, g. Gangl pa je nasvetoval udanostno izjavo cesarju Oba predloga sta bila sprejeta. Slavnostne seje sta se udeležila tudi župan g. Hribar in de-želnovladni svetnik, g. Mer k.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda načel-ništvo) je včeraj po svojem prvomestniku, gospodu Tomo Zupanu in vodstvenemu udu gosp dr. Ivanu Svetini izročilo gosp. kan. Andreju Zamejcu pismo, v kojem mu z naj laska vejšimi besedami če s ti ta k njega zlatomašn šl vu, želeč, naj bi deloval kakor do sedaj še dolgo ter dolgo kot vnet vod stveni ud družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Šentjakobski trnovski ženski podružnici družbe bv Cirila in Metoda) je bral včeraj, v god slovanskih apostolov sv. C rila in Metoda, kot običajno vsako leto sv. mašo na Rožniku dru>biti prvomestuik gosp Tomo Zupan Žal, da je slabo vreme zadrževalo "tevilnejši obisk, že tudi radi tega, ker bi se marsikdo  sicer  radoval ob tem naravni
j svežem, kr.mne.ru petju trnovskih pevk in pevcev ; pri Božji službi.
— (Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) pri
red< v nedeljo, dne 10 juija 1898. leta v restavraciji pri Llovdu s prijaznim sodelovanjem si. slovenskega  trgovskega pevskega  društva  in si. vo
jaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. vrtno veselico. Vspored: 1. R^-zek: ,Walrher von der Vogelweidea, koračnica. 2. Titi: .Gorska vas", overtura. 3 Parma: „Pozdrav Gorenjskej", valček. 4. otrizko: „Srbska podoknica*. 5. Frisek: „Cesarsko rumeno", polka frnncose. 6. Zeller : Potpouri iz operete „D^r Vo-g^lhuudler'. 7. Rosenkranz: „0b zeleni Muri", valček. 8. Gretsch: .Domovini", pesem. 9. Strauss: .Fata morgana", polka mazurka. 10 Faund: Pot pouri iz oj>erete „Der Wunderknabe". 11 Frisek: Četvorka po slovenskih napevih. 12 Strauss: Lahka kri", polka hitra. Petje. Začetek ob polu 5. uri popolu Ine. Vstopnina za osebo 20 kr , častiti členi so vstopnine prosti. Z» to veselico se delajo jako velike prij»rave in so dani vsi pogoji, da bo lepo vspela.
— (V* cerkvi sv Petra) dobili so včeraj opoludne umob dnega Ivana Jeriča s Studenca v trebanjski občini ko je sedel pri orgliah in inel prižgane Hveče in pred shDoi kniigo r pesmimi. Na vpra š»nje, kaj da dela, je odgovoril, d* ima od cesarja pravico vse orgije na Kranjskem popraviti. Ker je še več drugih Htvari blodil, poklical se je zdravnik, da ga je praskal in oddal v d-želno bolnco.
— Strah pred smrtjo.) Veraj popoludne prignal je mesarski pomočn k dobro t** enega vola v klavnico, da bi ga zaklal. V- 1 ne je že branil iti v klavmco, ko pa je le moral in je ovohal volovsko kri. obrnil se je in jo popihal kakor hitro so ga noge nesle po Poljanski cesti na Poljanski nasip, kjer je skočil v Ljubljanico »n jo preplaval. Potem je dujal naprej po sv. Petra nasipu ter pr.rekel slednjič na sv. Petra cesto, kjer je hotel iti v hlev pri hiši štev. GG. Tukaj pa je bi spet splaften in je divial naprej po sv. Petra cesti, po mesarskem mostu na Valvazorjev, Mestni in Stari trg, kjer je podrl na tla pekovskega pomočnika Josipa Susterja in ga z glavo tako pritisnil na tla, da ni neznatno poškodovan Ljudje so hoteli vola vjeti, ali «ta jim je vtekel v Reber, kjer je prišel v neko kuhinjo in p <bil nekaj loncev, potem je te-kel nazaj na Stari trg, kjer ga je prijel črevljar^ki pomočnik Janez Zupan.
— (Oaebna vest.) Notarski kandidat v Ljubljani gosp. dr. Fran Horvat je imenovan notarjem v Idriji.
— (Iz Novega mesta) nam poročajo: Včeraj, 3. t. m. priredili so ljubljanski igralci koncert v tukajšnjem .Narodnem domu", z istim programom kot v Kamniku. Nečemo zaslug vsakega igralca posebej in podrobno opisovati, ker že njih imena pričajo, da se je mogel koncprt le najbolje izvaiati. Omenjamo le, da je go^pa Pola k ova kaj ljubko pela ter igrala najivko tako izvrstno in iskreno, da si je boh/e skoraj misliti ne moremo. Takisto sta ga. Rus iuFedyczkowski svojo zadačo častno rešila. — Zadnjemu bi bilo pač želeti, da se privadi slovenščino malo lepše in čistejše izgovarjati! Sedaj ga ni lahko umevati. —Sploh je pa bilo občinstvo s koncertom vsestransko zadovoljno. Naj bi nas dični slovenski igralci — sedaj ko imamo železnico — vender večkrat obiskali! Seveda bi naše občinstvo ne smelo biti tako mlačno in malomarno kot je po navadi. Baš včeraj smo — žal — zopet videli, kako malo se nekateri zanimajo za napredek slovenske kulture! Tako redko kdaj se nam nudi lep zabaven večer, a še tedaj je dvorana malodane jedva na pol polna! Ne moremo si kaj, da ne bi obsojali te mlačnosti in brezbrižnosti novomeškega prebivalstva !
— (Carskojubilejska alavnost na Bleda dne 17. julija t- I.) V sjiomin na obisk cesarja Franca Jožefa I. in na bivanje v Mallnerjevem domu priredi g. Mallner dne 16 in 17. julija t. I. v zvezi z svojimi gosti godovntco z nastopnim vzporedom: Dopoludne ob polu 11. uri: Svečana božja služba v Marijini cerkvi na otoku. Opoludne ob 1. uri: Slavnostni banket v Mallnerjevem hdelu Popoludne ob 4. uri: Promenadni koncert na Mallnerjevem planišču. Zvečer ob 8 uri: Svečana razsvetljava vrtnih naprav in vožnja po jezeru v razsvetljenih čolnih z godbo. Ob 10. uri: Jubilejski ven ček v Mallnerjevem hotelu Oglasila za slavnostni banket se vzpr^jemajo v Mallnerjevem hotelu.
— (Vipavska železnica.) V ponedeljek se je začel politični obhod proge, po kateri bo tekla vipavska železnica.
— (Ubogi oelovški škof!) Občinski zastop v Smoli.»rju na Koroškem je odklonil prošnjo on-dot nega dekan:, ta, naj celovškega škofa dr. Kahna pri prihodu v Smoli r slovesno in oficijalno sprejme in je sklenil, preprečiti vsak slavnostni sprejem. Ta sklep je občinski svet utemeljil s tem, da je škof „deutscnfeindlicli" in „slovenenfreundlichM. Vse kar je prav, ali taka krivica se škofu vender ne sme storiti. Kalin in „slovenenfreundhch ! !tt
— (Umirovljenje tržaškega finančnega ravnatelja dr. Sohusterja) je obudilo vel.ko senzacijo. S^j je tudi nekaj jako nenavadnega, da gre v pokoj šele 41 let star, jako sposoben uradnik. V Trstu se je raznesla govo■ ica, d*- je umirovljenje dr Schusterja prouzročila neka „jako begata oseba, ki je tudi o zadnjih državnozborskih volitvah igrala s svojimi tisočaki usodno in za nas Slovence toli
pogubno ulogo" (baron Reinelt ?) in sicer radi odmer-jenja osebne dohodarine. To govorico jo dr. Scbuster sam dementoval, ko se je poslovil od finančnih uradnikov, dasi je priznal, da je prišel radi os.bne dohodarine v navskrižje z baronom Reineltom in da je bilo navskrižje jako ostro, se razvidi iz celega govora. Vsekako so morali biti vzroki, radi katerih je dr. Schuster prosil umirovljenja, prav posebni in občezanimivi, in bi bilo vredno, jilt zasledovati, kakor bi bilo vredno tudi famoznemu baronu Reineltu stopiti prav krepko na noge. Spin-Čič je to že enkrat storil. Ako se poskus večkrat ponovi, se morda vender posreči, narediti konec pogubnemu vplivu tega barona in prijatelja bivšega namestnika Rinaldinija.
— (Prepovedana slavnost) Poljsko akad. društvo v Ljubnu je hotelo z graškim poljskim akad. društvom .Ognisko" prirediti Mickievviczevo slavnost, a policija jo je prepovedala, češ, da bi ta slavnost mogla provzročiti demonstracije!
* (Nov dar ruskega cearja knezu črnogorskemu ) .Srbobranu" javljajo s Cecmja, da je car daroval knezu Nikoli 8 baterij za brzo streljanje in 2500 samokresov s posebnim streljivom. Ves ta materijal da je že na potu iz Rusije v Bar.
* (Deset oseb utonilo )   Iz Antverpna se je peljalo 3. t. m. jednajst ostb s čolnom k neki ve selici v Burght.   Mej vožnjo se je zvrnil čoln, in deset oseb je utonilo
* (Nesreča na železnioi ) Me j postaiama Bjalisttk in Lapi petrogradsko varšavske železnice se je peljal nedavno kmetski voz z dvanajstimi osebami črez tir, baš ko je prišel vlak, katerega ni bilo več možno ustaviti. Vlak je šel črez voz ter deset oseb tako hudo poškodoval, da so na mestu umrle
Darila i
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gospa Dora Podgornikova nabrala v veseli družbi 17 kron, katere so darovali: Gospa Koz evčarjeva
2 K 40 vin., gnspa bulčeva 1 K. gospa Crnefcova 1 K. Gospod Pogačnik, c. kr. poštni oti :ijal 2 K 20 vin., gosp. Podgornik, c kr. poštni asistent, 2 K. g Verbajs. faktor „Narodne t sk; rne" J K. Po 1 krono so darovali gospodje: Podkrajšek, c kr. strokovni učitelj, Gallš, mestni učitelj. Štrukelj, c. kr. poštni oficijal, Drol, črkostavec. Šulc, poslovodja tvrdke Šumi; nabirar. liu.'a sama 1 K 40 vin. — G Fr Sliber v Selcih 15 kron, katere je ob pril ki veselice si   tamburankega zbora iz Sk. rje Loke dne
3 t. m. nabrala gdč Jerica Dolenc iz Loke. — Gosp. Zdravko Š m i tek v Radečah pri Zid. Mostu 5 kron od preostanka svote za Ciril Metodov kres.
— Omizje pri  „belem  volku"  3 krone 30 vin.
— Skupaj 40 kron 30 vin. — Živeli vsi darovalci in darovalke in naj najdejo prav obilo posnemovalcev !
Telefonicna in brzojavna poročila.
Dunaj  6.  julija.    „Oatdeutsche Rund schau" javlja, da je posl. dr. Le m is c h na • nekem shodu povedal, da neobveznih po g a j a n j ne bo, in da je klub nemških na cijonalcev že svoj čaa sklenil, da se tacih pogajanj ne sme nihče udeležiti, ako mu tega ni klub dovolil
Dunaj 6. julija. Schdnerer, Iro in Ho fer sklicujejo za nedeljo velik shod v Heb. V ne del jo popoldne pojdejo vsi udeležniki na Bavarsko  —  demonstrirat  proti Av str i j i. Vzlic temu je zaman iskati po glasilu grofa Goluchowskega,  „Fremdenblattu", ener gičnega  protesta  proti  takim  romanjem čez mejo in hujskanju proti lastni državi, in tudi dobra  nasa zaveznica si  še ni prepovedala tega obiska.
Dunaj 6. julija. Uradna „Wiener Ztg ■ prijavlja danes nove določbe o pokojninah in provizijah uslužbencev državnih železnic, njih vdov in sirot. Nove določbe so jako ugodne za uslužbence.
Dunaj G julija. „N. W Tsgblatt' javlja, da je papež pisal cesarju Francu Jožefu in ga kot katoliškega vladarja prosi), naj podpira ka toliško Špansko. Cesar je odgovoril, da bo v zvezi s svojima zaveznikoma posredoval, da &e sklene mir. Odgovornost za to vest se u.ora prepustiti omenjenemu listu
Brno 6. julija. V Olomucu je včeraj prišlo do velikih izgredov. Nastali so v skd rabuk mej nemškimi in češkimi dijaki. Pol kompanije vojakov je demonstrante razgnalo. Mnogo razgrajačev je bilo aretovanih.
Solnograd 6. julija. Župan je odstopil VBled nemškonacijonalnih hujskanj proti njemu,
ker je preprečil izjavo solidarnosti obč\ sveta z Gradcem.
London 6. julija. »Star* poroča, da je kraljicu regentinja v največji naglici zapustila Madrid, boječ se, da vsled poraza admirala Cervere nastanejo izgredi.
Washington 6. julija. Potrjuje se vest, da je španski general Pando s 6000 vojaki prišel v Santjago. Admiral Sampson je poskusil odstranit; podmorske mine, ki zapirajo vhod v pristan, a ni se mu še posrečilo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razpis dobave lesa.) Pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem magacinu v Zadru se bode dne 8 avgusta 1898 ob 9. uri dopoludne vršila ponad bena razprava zaradi zagotovljenja potrebščine 66O0 kubičnih metrov trdega lesa za kurjavo. Sprejemale se bodo le pismene ponudbe Natančni raglas, po goji in ponudbeni vzorec se lahko vpogleda v pisarni trgovske in  obrtniške zbornice v Ljubljani.
— XX letna razstava za pivovarje C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se bo od 20. oktobra do 4. novembra t 1 vršila v Londonu XX. letna razstava za pivovarje. Ta obseza ob jednem konkurenco slada in ječmena in mejnarodno razstavo strojev in drugih reči j, potrebnih za varjenje piva, pridelovalce sladu, destilaterje itd. Rok za zglasitev preteče dne 20. oktobra t. I.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajocim ljudem priporočati j« porabo pristnega ,,Moll ovfga Seidlitl-irmka", ki je preskuSeno domače zdravilo in upliva na Selodec krepi lno ter pospesilno na prebav ljenje in sicer s rastočim uspehom. Škatljica l gld. Po poltnem povzetji mzpofiilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. NOLL, c. in kr. dvorni zalagate Ij, DONAJ, Tuchlaaben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan i varnostno znamko in s podpisom. Direktna poiiljater ne pod 2 škatljici. 5   (6—9)
Iz tira<liiei*-«t lista.
IsvrAHut- «11 SBUSesntlvn« dradaet Ane Spr ei-
tzer posestva v Tusevem dolu. cenjena 1120 «Id., 377 gld., 1355 gld. in 170 gld., dne 8. julija v Črnomlju.
Jožefa Golfa zemljišča v Ložu, cenjena 4910 gld., dne 11. julija v Ložu.
Posestvo vlož štev. 26 in '27 kat. obč. Čatež cenjeno 100 gld  m 200 gld, dn6 11. julija v Trebnjem.
Posestvo vlož Stev. 20 kat. obe. Vinica 9 pritikli-nami, cenjeno L44S gld. 50 kr., 415 gld. in 1 gld. 33 kr., dne 18, julija v Črnomlju.
Meteorologično poročilo.
Visiua nad morjem Joti'3 m.
"3 -»	Čas opa zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v "C	Vetrovi	Nebo	iii cu »
•r>	9. zvečer	737 7	11 0	al. aever	dež	
6.	7. zjutraj	737 7	11 8	al. jvzh.	dež	384
n	2. popol.	7368	183	p m. svzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura  12*9J,  u  65' pod normaloin.
Ces. kr avstrijske A državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od dnš 1. Junija 1898 lata.
Odhod trn LJubljane juž. kol. Prosa *ea Trbii
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfest.e, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein-Reifling v Stejr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljafc, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad; Bes Klein-Reifling v Line Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trhiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sektthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnosrrad, Lenri - dasta in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, denevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Leece BHd. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 ta. popoludne v Lesce-Bled. — Prog« v Noro meato 1» v Ko« eevje. Mešani vlaki; Ob 6, uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob 6. uri 30 a-, ivečer — I* riti od v 1.1 u 1» I Jano j. k. Prog* Is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj j via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Soloograda, Linca, Stejrra, Auaseea, Ljubna,Celovca, Beliaka. Franeensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lcsec-BIeda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osnimi vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako uedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Bleda. — Proga im Novega ineata in la Koe>v|a Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in c b 8. uri 35 m. zvečer, — Oduod la LJubljane d. k. v Kamnik. OL 't, ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 5d m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Pritaod v L|ublJano d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zju tra|, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. on 10 m. in ob 9. nri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in prasnikib. (17-160)
Praktikant
vzprejme se v neki tukajšnji pisarni. Zmožen mora biti slovenskega in nemškega jezika. — Naslov v apravništvn .Slov. Naroda". (1034-2)
Zaradi preselitve
se takoj proda dober klavir in različno polli&tvo. Natančneji pogoji se izvedo T hiši štev. 0, Krakovski nasip I. nadstropje. (1045— i)
Trgovski pomoćnik
izurjen v galanterijskem in drobnem blaga, vzprejme S6 takoj. — Ponudbe na upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (1042-1)
50 lBtDitOTLjDHjaDStBia Zvona
od 1881. do 1897. 1, vrstom* ali posamezno, nadalje
^seli 6 letnikov Dunajskega Zvona
po primerni ceni na prodaj.
Iz prijaznosti posreduje proti plačanemu odgovoru Ivan Boaae, trgovina s papirjem in knjigoveznica v L|nbl|anl. (1008—8)
Velika prodaja vina!
Graščinsko lastništvo Duhrovs pulta Kra-pluake Topile«* odda najceneje okolu
lOOO hektolitrov
belih vin lastnega pridelka od letnikov 1890—1897.
P. n. vinski trgovci in gostilničarji se na to prodajo posebno opozarjajo s pripombo, da ne utegnejo kmalu zopet imeti prilike, da si nabavijo po tako nizkih cenah tako dobrih, čistih in nepona-rejenih vin. — Ako se odvzame najmanj 6 hektol. se postavi kupljeno vino franko na železniško postajo Veliko Tergovlate. (904-8)
Drnga pojasnila daje graščinsko lastništvo Dubrova, pošta Krapinska Toplice, Hrvatska.
Najnovejše! Najnovejše!
Fran Detter
Ljubljana, Stari trg št. 1.
Prva in najstarejša tovarniška zaloga
šivalnih in poljedeljskih strojev
na Kranjskem.
Mlatilnice
z ležiščem s kroglami (Kugellager).
Lahek in miren i    40% laglje tek!       T za goniti kakor Trpežno!    * doslej/
Kdor toraj namerava kupiti mlatilni ali drugi kmetijski stroj, naj se zaupno obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina ima na Kranjskem razen družin kmetijskih strojev v zalogi tudi najbolje inlatllnlee in drag* kine-lijake nt roj«, katere imajo leaiaea ■ kroglami (Kugellager) enako biciklom.
To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj za 40% laglje goni kakor doBlej.
Ako so je popreje moral stroj s štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji se toraj nererjetno lahko gonijo, so selo trpežni, in primeroma njih zmožnosti, ceni.
Krogle v ležiščih so iz najfinejšega angleškega litega jekla (GuBsthal) in brezpogojno trpežne. Ako bi se ležišče (Lager) s Časoma obrabilo, zamore se za majhen dunar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. (1022—W)
Ob jednem priporočam na izber svojo
bogato zalogo
šivalnih strojev
za domačo in obrtnijsko rabo.
107o ceneje kakor drugje.
Odličnim spoštovanjem
Fran Detter.
Ceniki In pojasnila te dobivalo zastonj In poitnlno prosto.
872^
Hrastovi plohi
sobi, 2 palca debeli in * 4 močni, no na prodaf.
Kutci naj ae oglasijo: Radeokega vas Št 1 pri dolenjski mitnici pri hiinem posestnika.
* .t no«_01
11031—a)
Starosta no žveplano kopališče i na Hrvatskem
Varaždinske toplico
iele/niška ■ettaja
ob zagorski železnici (Zagreb
pošla in br/ojav
Čakovec).
Analiza po dvornem svetnika profesorju dr. L u d -wifiu I. IHO1. 5S° 0 vroč vrelec, žvej.ljena mahove, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl in kostenlnl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetiel in slomlenjn kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd, ženskih boleznih, poltn'h in tajnih boleznih, kroničnih boleznih otistij, mehurnem katara, ckrcfeljnih, arglećM bolezni, kovnih diskrazijah n. pr. zaitrnpljenja po živem erebiu ali svinca i. t. d
Pitno zdravljenje J*£«;
m v črevih, pri zlati sili itd. itd.
Klcktrika. — lltsii/ i.
ZraviliAče z vsem komfortcm, celo leto odprto; •esOna traja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Staloa zdraviika godba, katero oskrbujejo člani orkestra z?grebske kr opere Pleane zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuj*- sleherni dan omnibus goste. Tudi ho na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrlunstvo kopalll u.
Zdravniška pojasnila daje kopališki /ilt-.vmk doktor A. LoBghino. — ProHpekre in brošure razpofiilja zastonj in poštnine prosto
(r, d—ti) oskrbništvo kopališča.
Rezalni stroj na kolo
in drugo knjigovezniško orodje
se radi odpotovanja jako ceno proda.
Kupci naj se oglasijo v Ribnici h. nt. 59. (966-5)
Prvo delavsko konsumno društvo m Jesenicah (Gorenjsko)
(1035—2)
trgovskega pomočnika
in uradnika.
Ponudbe naj  se  pošiljajo  naravnost drnfirvn.
o «
8
«
0 «
e>
s
a «
8
Za spomlad in stavbeno dobo!
Vse kar treba pri kmetijstva, popravljanju ia zidanju hiš.
Orala, l»ri»iw. nijir.lt-, uiotik«*, krmitpt*, «11«-, vsakovrstne tu :.« . p'lt», 1'iiM'l žebzoliti in plosce-vina ti , iiMK-ii bttl križi, različna  iniiuraba, te-
sHrukii. U I i 11 <    > 11 i -rarakn,    kovnaka lu
iiMi^iirntia <»k»«IJh. ftlt>«l Huliti, p«* t, kotimo in tuljtttio *<■-leio, vsakovrstno ko-bliifNko o unij.-, t.o-%hii|m       <> K na. vrni m
in eele 1»i<«•.  /.*■!«*#.•».-
hU%-    Al a«*   ih okuke,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovoljena     (603—31)
popoka razprodaja
vsakovrstne železnine
«s| po tovarniških cenah
Najlepša  prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti.
Andr. Druškovic
železarija. Mestni trg št. 9/10.
cement, Nlorj«' a* Htrope, ilrHiinrp In tlriai, vsakovrstne l»lit-uir»> vsakovrstna plo-Meevlnn: lairMliiKHHla«, pakfoDaHtM, biikreiin, « 1 u kailu, belnln <• mi in p«ilukana. Tromlte »a vutlo In icnujulcu: »veillke ia vozo*e; različna kovmijn ia ku-*IJ*. 14 11 ini i»l ii i««', iiit--
HllIKIlMlC   kJiltUi ,
|»Miile tu ztapali«*, pletene   uinare   lia pipe xm pivo itd itd. itd.
Ker ostajam le fte do 1. avgusta v svojih dosedanjih prostorih na Sv Petra cesti in obdržim nadalje 1- samo na Glavnem trgu prodajalnico,
razprodajam
vse blago in opravo pod ceno.
Kdor si želi kupiti bicikelj, šivalni stroj ali stensko uro ima sedaj lepo priložnost po ceni kupiti.
Se »lavnumi r bemstvu za mnogobrojen poset vljudno priporočujoč ostajam z odličnim spoštovanjem (1086—8)
Fran Čuden
urar in trgovec z biciklji in šivalnimi stroji na Sv. Petra cesti poleg Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Koncesij on i ran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, fit. 5373.
Severno-nemški
41
Brsoparnlike voinje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Bouthamptona ozir. Cher-
bonrga ob Bredah in nedeljah. Ia Osnove oziroma Neapolja via Gibraltar
2-3krat mescfn<
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo,
Melboarne, (325—v h) 8ydney
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
V
Japan
Bremen-Juž. Amerika.
V Montevldeo.
V Bnenos Al rez.
Lloyd
v Bremenu.
i
Razglas.
Na c. kr. državni veliki ^Imnaslfl v lirnnjti vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v petek, dne 15. julija
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne pre kušnje vršile se bodo v Boboto, dne" IG. julija, od 1/a9. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v epremstvu starisev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
VHpr^jf-mna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preaknšnje ne bi prestali, vrnila
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem. tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnja fiolsko Spričevalo ter takso.
Vendar pa se morajo v soboto, dne 1(1. julija, pred prtskušnjo predstaviti osebno gimnazijskemu ruvnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. državne velike gimnazije v Kranju
dne 1. julija 1898.
(1018—3)
Bremen -Sev. Amerika.
V Newyork.
V
Baltlmore.
Prekomorska vožnja
v Newyork
6—7 dnij.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: ZEZ] čl *v slx čl Tavčar.
I
0bf   Vsaka deseta srečna Podi. "Saš
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300 000 srečk. 1>.ieu»j iniiibi. 30.000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju trotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron
20000,lOOOO,8000, 6000
i. t. d. vr.
Srečke po BO kr.,   10 srečk po ii gld.,   poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (861—18) priporoča in razpo&ilja tudi proti povzetji zneska
loterijska pisarna zadruge tvarjajociti umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunstlerhaus, I., Lothringferstr. 9.
--Kuponi in pisemske znamke se vzprejemajo v plačilo.
Na 10 srečk z zaporednimi številkami pripade dobitek.
99
SploŠ7xo kot
izdelek v ovratnikih,
■e dobiva v najbolj renoml-moSklm modnim blagom tu- in
e.6
itajtpofjsi zixcux
manšetah in srajcah
ranih prodaj alnlcah ln trgovinah z
in platnenim inozemstva.
I   Na drobno l se ne prodaja
Na drobno | se ne prodaja i
(495—4)
M. JOSS & LOVVENSTEIN, c. kr. dvorna založnika PRAGA, VII.
Anton Bizjak
mizarski mojster — Marije Terezije cesta štev. 26
(poprej Franc Flander)
se priporoča p. n. ča&titemn občinstvu za izvršitev vsakovrstnih
sia^iESiiti in pobišUenib mizarstib M.
Rasna popravljanja ae lsvriojejo hitro po kolikor možno
najnižjih cenah. (1089—S)
Razglas.
Tl**»liiu lini itlliiiota IJnl»l|ttiiNUia razpisuje s tem
t. letno plačo v znesku 500 gld.
Prosilci za to s'užbo izkazati  se  morajo  poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi,  da so d vršili ali celn gimnazjo, t zi ronra Orla realko, ali pa spodnj) gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgo-vibtiko noIo.
ProŠ' je s sprirevali in o dosedanjem  poslovanju vložiti je «lo vštetega 24. t. na. pri {odpisanem ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 4. julija 1898.
*i
iS
V kavarni ,Merkur'
od 1. Julija 1.1.
črna kava •   •.....tO Ur.
brin kava.......IO
cnj..........tO „
miilltiov r«>.......f O «9
1 i m o u it <l u   •.....• IO
K obilueran obisku vabi
I\Iiliii<»1 I\lur<»oliiii
(1005—8) kavarnar.
* m
f i i
(1088—8)
Mestna hranilnica ljubljanska.
BRENNABOk
bieiklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brenna-bor, Lig-let Cycle „American" in dr.) priporočata
podpisanoa
po kolikor mogoče nizkih cenah.
BbsjF* Vsa v to stroko spadajoča  |iO|irtm% lltm se
bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Cenike ra.sspcsilja.Tria, na. saiiteTrc
Z Vclespo&tovanjein
(809—81)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik v Molfovei je g. J. Medved.
^^^^^^^^^^^^^^^
m J?^J/        * Štajerska *
deželna
Tempeljski vrelec
in
tyria-vrel©c.
Vadno sveža, najpopolnejša napolnitev f novoagra-napolnllnem rovn s direktnim pritokom od vrelcu, »latinski upravi v Rogatcu SI <it i na,   v \ seh trgovinah z mi mi, v renomiranih špecerijskih in drogerijskih prodajalnah lekarnah, kakor tudi r deželni hiai v Oradca.
13
cfubilejska trgovina.
S tem si usojam davnemu občinstvu naj ulj ud nfje naznaniti, <ia sem na tukajšnjem ttuju obstoječo
trgovino 3 delikatesami
čisto noro opremil ter s priklopljenjem z vsem potrebnim blagom najbolje uskvbljene
-m špecerijske trgovine m-
razširil. — Tik prodajalnice nahaja se z vso opravo opremljena
mjuterhotralna soba.
S skrbno postrežbo, dobrim bbif/om in nizkimi cenami nadejam se zadovoljiti svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru in prosim za mnogobrojno obiskovanje.
Z velespoSfovanjem
3. @. ^raunseiss.
gg§>
£ast mi je naznaniti, da sem odprl tukaj, (1012-3)
na Dvornem trgu št. 3 e-f*"
pod tvrdko
Jw Schwentner
novourejeno knjigarno in trgovino 3 muzik;alijami, umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem.
Moja bogato in ukusno urejena zaloga — katero bodem popolnjeval vedno z najmodcr-ncjšuni proizvodi — ponuja mi ugodno priliko, da bodem mogel ustrezati vsakovrstidm zahtevam.
Vsaki nalog izvršil bodem najhitreje in z vso skrbljivosfjo; posebno pa si hočem j/rizadevati, da si ohranim pridobljeno zaupanje s strogo pravilnim in poštenim postopanjem.
V Ljubljani, dnć 30. junija 1898. f* *
}d. đtchiuentner.
m
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnin« in tsk -Narodne Tiskarne".