Ptifiliiliift ptnčsm V £otoVtaL "^v. Leto LXTv\, št. 100 LJubljana, torek S. maja 19ji Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InseraU do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji lnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inse ratni davek posebej. — > SI o venski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TM UPRAVNISTVO LJUBLJANA, K^afljeva ollca ti. 6 Telefon fit. 8122, 812^. 3124, 3125 In 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg Št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. POPOLNO SOGLASJE MALE ANTANTE Konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila zaključena v popolnem soglasja o vseh problemih evropske politike Bukarešta, 5. maja. Na včerajšnji popoldanski seji zunanjih ministrov Male antante, ki je trajala dve uri, je bilo zaključeno posvetovanje o vprašanju nernško-avstrijske carinske unije in preferenčnih carinah. MinisLii so nadalje obravnavali tudi probleme, ki so na dnevnem redu zasedanja sveta ha plenarnega zasedanja Društva narodov v maju. Razen tega so razpravljali o uveljavljanju haašTcih dogovorov. Zvečer so bila zun. ministri gostje ru-munskega zunanjega ministra Ghice Zaključna seja konference, o kateri bo izdan tudi oficijelni komunike, je bila dopoldne. Opoldne so bili vsi trje zunanji ministri gostje kralja Karola. Bukarešta, 5. maja. Z naraščajočo napetostjo spremljajo politični in gospodarski krogi potek konference ministrov Male antante. Rumunska tisk vedno bolj podčrtava gospodarske interese Rumunije in naglasa, da je Jugoslavija po svoji gospodarski strukturi na las podobna Rumuniji in ima zato docela identične interese v nasprotju s češkoslovaško, ki ima pretežno industrijski značaj. To je važno T tohlko, ker bo moraila tokratna kon- ferenca zunanjih ministrov zavzeti definitivno stališče glede na avstrijsko-nemško carinsko unijo. Za Češkoslovaško je avstrijsko-nemška carinska unija docela drugačnega pomena kakor pa za Rumunijo in Jugoslavijo. Rumuniji in Jugoslaviji se od nemške vele-industrije ni ničesar bati, ker sta pretežno agrarni državi, v neprijetnem položaju pa je Češkoslovaška, ki bi bila s svojo industrijo odrezana od mnogih tržišč. *Cuventul« naglasa, da je treba upoštevati hudo agrarno krizo in naloga konference je, da spravi nasprotujoče si interese med Češkoslovaško na eni ter Jugoslavijo in Rumunijo na drugi strani v sklad, da bi se mogla nadaljevati poHtika sloge in so-ridarnosti Male antante. Zunanji ministri in ostali udeleženci konference ne dajejo nikakih izjav in opozarjajo m>vinarje, da bo po današnji zaključni konferenci izdan službeni komunike. Še večjo pozornost kakor rumunski posveča inozemski, zlasti nemški tisk, posvetovanjem v Bukarešti. Splošno sodijo, da je to ena najtrših preizkušenj Male antante, kar jih je bilo doslej. Sestanek med našim in romunskim kraljem Včeraj sta se sestala na kraljevi jahti v Drenkovu na Donavi — Sestanek je bil rodbinskega značaja Beograd, 5. maja. AA. O priliki potovanja Nj. Vel. kralja Rumunije Karola H. v Temešvar in po želji Nj. Vel kralja Aleksandra, da vidi svojega visokega sorodnika, je bil včeraj 4. maja sestanek obe suverenov na kraljevski jahti »Dragor« v pristanišču Drenkova na Dunavu. NJ. Vel. kralj Aleksander je bil na lahti v spremstvu ministra dvora g. Bore Jeftiea, romunskega poslanika na našem dvoru Guranesca, admirala D. \Vrkerhauserja in dvorske suite. Nj. Vel. romunskega kralja Karola so spremljali predsednik rumunske vlade g. Jorga, vojni minister general Konstantin Stefanesco-Amza, naš poslanik na romunskem dvoru g. Čolak Antić, generalni tajnik rumunskega ministrstva za zunanje zadeve g. Filaliti in dvorska suita. Med izletom po Dunavu je Nj. Vel. kralj Aleksander priredil na jahti kosilo na čast svojega visokega gosta. Sestanek je bil povsem rodbinskega značaja. Konference Društva narodov Z jutrišnjim dnem se otvarja v Ženevi vrsta konferenc, ki se bodo bavile z važnimi problemi nove evropske organizacije ženeva, 5. maja. Delo Društva narodov bo meseca maja izredno živahno, ker ae bosta vršili dve konferenci izredne važnosti. Dnevni red zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične 18. maja, je bil že objavljen. Evropska komisija, ki se sestane dne 15. maja, bo razpravljala o poročilu organizacijskega odbora, ki je zboroval v Parizu in ki se je bavil s statutom, organizacijo in delovno metodo komisije. Razen tega se bo razpravljalo o udeležbi svobodnega mesta Gdanakega pri gospodarskih razpravah komisije. Kot tretja točka je na dnevnem redu svetovna gospodarska kriza, y kolikor se tiče evropskih držav. Na dnevnem nedu je poročilo gospodarske in finančne organizacije o gospodarski krizi, poročilo mednarodnega urada za delo o znanih predlogih Alberta Thomasa za pobijanje brezposelnosti in poročila o poteku pariških konferenc, na katerih so se obravnavala vprašanja prodaje sedanjih in bodočih žitnih presežkov vzhodnih evropskih agrarnih držav, kakor tudi načrt o osnovanju mednarodne agrarne kreditne banke. Končno obliko bo dal temu načrtu finančni odbor, ki se sestane jutri 6. maja, V okviru splošne debate o gospodarski krizi se bo na predlog Nemčije razpravljalo o evropski carinski politiki, pri čemer bo nemški zunanji minister dr. Curtius obrazložil namene načrta nernško-avstrijske carinske unije. Ob tej priliki bo Briand predložil tudi svoj načrt o evropskem gospodarskem sodelovanju, čigar podrobnosti pa še niso znane. Obe zadevi bosta dali zasedanju posebno izredno važno obeležje. Poudariti je treba, da se bodo tudi vlade Sovjetske Rusije, Turčije in Islandije udeležile ženevskega zasedanja evropske komisije in da sta si Nemčija in Italija pridržali pravico, postaviti tretjo točko dnevnega reda, razpravo o gospodarski krizi, katere se bodo udeležile omenjene tri države, na čelu dnevnega reda. Kakor znano, bo svet Društva narodov na predlog nemške vlade razpravljal tudi o vprašanju mednarodne konvencije za objavljanje stanja oborožitve posameznih držav na podlagi enotnih vzorcev, ki jih je nemška vlada že predložila in ki bodo poslani posameznim vladam. Pariz, 5. maja. Vlada je izdala na več mednBnisterijahiih konferencah podroben načrt, ki vsebuje temeHe aa novo evropsko gospodarsko organizacijo. Diplomatski zastopniki Francije v inozemstvu so bili obveščeni o vsebino načrta in so obenem prejelli nalog, naj informirajo dotične vlade o novem načrtu. V Ženevi bo podal zunanji minister Briand obširen dkspo-ze o njem, Dunaj, 5. maja. Avstrijski podkancelar dr. Schober bo drevi odpotoval v ženevo na zasedanje evropske komisije in sveta Društva narodov. Dunajska vlada pričakuje, da bo Briand predlagal, naj se zadeva avstrijsko-nemške carinske unije predloži haa-škemu razsodišču. Ce bo ta predlog sprejet, bosta Avstrija in Nemčija pozvani, naj ustavita vsa nadaljna pogajanja in priprave sa izvedbo te unije. Briand bi bil s tem zadovoljen, ker računa ,da bo še pred odločitvijo haaškega razsodišča uresničen njegov načrt za evropsko sodelovanje. To bi bržkone napotilo Nemčijo in Avstrijo, da bi opustili svoje posebne načrte in se pridružile splošni evropski akciji za gospodarsko konsolidacijo Evrope. Teoretično se priprave za izvedbo avstrijsko-nemške carinske unije nadaljujejo. Nemška vlada je že imenovala posebno komisijo, ki naj pripravi vse potrebne zakone. To bo storila tudi avstrijska vlada in bosta obe komisiji delali skupno, če se položaj ne bo izpremenil, bodo v jeseni predloženi nemškemu državnemu zboru in avstrijskemu Narodnemu svetu vsi potrebni zakoni, kakor carinski zakon, nova carinska tarifa m zakon o ratifikaciji potfLHlba o Pariz, 5. maja. >Temps« se bavi v uvodniku s konferenco ministrov Male antante v Bukarešti in naglasa, da je ena najvažnejših, kar jih je imela Mala an-tanta v dobi zadnjih petih let. List po-vdarja, da gospodarski interesi Rumunije, Jugoslavije in Češkoslovaške sicer niso identični in se dokaj razlikujejo, ker sta Rumunija in Jugoslavija pretežno agrarni državi, Češkoslovaška pa pretežno industrijska, toda politični interesi vseh treh držav so tako tesno združeni, da ne bo težko najti sporazuma. Bukarešta, 5. maja. Današnji Usti poročajo, da je bilo na včerajšnjih posvetovanjih ministrov Male antante doseženo popolno soglasje o stališču Male antante do avstrijsko-nemške carinske unije. Jugoslavija m Rumunija sta sprejeli predloge dr. Beneša ne glede na to pa sta si pridržali popolnoma svobodo za uvedbo preferenčnih carin. Na snočnjem banketu, ki ga je priredilo rumunsko zunanje ministrstvo, so imeli vsi trije ministri govore, v katerih so povdarjali popolno solidarnost Male antante in posredno zanikali vse domneve, da bi moglo priti v Mali an-tanti do nesoglasja zaradi avstrijsko-nemške carinske unije. Kemal pasa zopet izvoljen Carigrad, 5. maja. Včeraj je bUo otvor-jeno četrto zasedanje velike turške narodne skupščine. Skupščina je soglasno izvolila Kemal pašo za predsednika republike za nadaljno dobo štirih let. Za predsednika Narodne skupščine je bil izvoljen Kiacim paša, dočim bo odstopivši ministrski predsednik Izmed paša najbrže zopet imenovan za predsednika vlade. Kongres mednarodne trgovske zbornice Washington, 5. maja. Včeraj je bil otvor jen šesti svetovna kongres mednarodnih trgovskih zbornic. V pozdravnem nagovoru je izjavil predsednik Hoover, da je zašla tudi Amerika zaradi svetovne krize v težko depresijo. Svetovna gospodarska kriza je posledica svetovne vojne. Države se morajo razorožiti, da bodo s tem znižale davčna bremena. Izdatki v posameznih drŽavah so danes za 70 odstotkov višji kot pred vojno. Za obnovo je treba zaupanja, ki ga je mogoče zbuditi samo z omejitvijo in znižanjem oborožitev. Razorožitrvena konferenca bo prav za prav gospodarska konferenca; od njenega uspeha bo odvisno stanje svetovnega gospodarstva. Jurjev dan Narodni praznik. Ustaj, ustaj, bori se, ne kloni, Prošao je dan tame ropske i kobne, Slobodu, svetlost i život donosi Djurdjev dan, kojim se narod ponosi. Skozi dolgo tet je naš narod mislil in v svojih pesmih pozdravljal ter prazne val Jurjev dan. Naš narod, do nedavna razkosan m podjarmljen, bil je razpet na križ pravice, a je vedno upal in trdno veroval v svoje osvobojenje pn ujedinjenje. To svoje upanje in vero je naš narod najtesneje povezal z Jurjevim delom, ki budi iz spanja v novo življenje vso prirodo. Največji pobomfki svobode in legendarni junaki našega naroda so se sestajali vsako teto na Jurjev dan na določenem mestu — v zelenem gaju in cvetoči livadi — na junaški govor in odgovor, reševali pri tel priliki usodna vprašanja — borbe za osvobojenje našega podjarmi j enega naroda. Za/to je Jurjev dan naj milejši naš dan, tradicijonaVni naš narodni praznik. Naša hrabra vojska, — kot najizrazitejši predstavnik vsega našega naroda — ki spoštuje in visoko ceni vse narodne običajne, praznuje 6. t m. Jurjev dan naj-slovesne j še. Vojaštvo gre v povorki cd vojašnice Vojvode Mašiča z godbo skozi mesto na vojaško vežbaKšče pri Devic! Mariji v Polju. Odhod bo ob 5. zjutraj. Vabijo se vse korporacije in društva, kakor tudi ostalo prebivalstvo, da pohiti z vojaštvom v zeleno in cvetočo prirodo in s svojo prisotnostjo še bob* poveča praznik našega edinstvenega narodnega in najtnilejšega praznika »Djurdjevega Zborovanje trgovcev iz ljubljanske okolice Naše trgovce tare poleg gospodarske Se kriza solidarnosti in stanovske vzajemnosti LJubljana, 5. maja. Ker ni bil re&nd letni občni zbor gremija trgovcev za srez Ljubljana davi ob 8. sklepčen, ga je otvoril načelnik g. sporn trgovec z Jezice, po pravilih ob 9. V prekrasni dvorani Trgovskega doma je bilo zbran Lh okrog 60 trgovcev in trgovk -z okolice, sam Mi resnih mož in razboritih žena, posredovalcev med našim kmetom in mestom. Načelnik gremdja je otvoril občna zbor in pozdravil navzoče, zlasti zastopnika ZTOI tajnika g. dr. P 1 e s s a, posebno toplo pa zastopnike tiska in sicer s takimi besedami, ki jasno dokazujejo, da naša dežela mnogo bolj upošteva važnost časopisja, kakor mesto. Spomnil se je tudi umrlih tovarišev Drobnica, Petača, Pavči-ča in Justi Rozmanove, nakar so navzoči v znak sožalja vstali. Podal je kratek pregled triletnega delovanja gremija, ki daje točno sliko prizadevanja za izboljšanje sedanjega stanja okoliškega trgovca, številne intervencije so bile deloma upoštevane, mnogo je pa se nerešenih. Gospodarska ■bilanca je v zadnjem času neugodna in se posebno mali trgovci težko bore za obstanek. Po kraljevem manifestu se je položaj izboljšal in dani so pogoji za boljšo bodočnost. Organizacija je pokazala intenzivno delovanje zlasti v davčnih zadevah in prometnih vprašanjih, mnogo pa delajo tudi tovariši po raznih občinskih za stop Lh. Gremij vodi borbo proti umazani konkurenci "in inozemskim trgovskim potnikom, kroš-njarjem itd., žal se pa odredbe sreskega načelnika, ki jih je izdal o rož ni šk i m postajam glede krošnjarjev, da je krošnjarje-nje v ljubljanski okolici ob nedeljah prepovedano, dosti ne upoštevajo. Gremij se pa bori tudi proti raznim konzumom in zadrugam, ki delajo trgovcem veliko škodo. Zadovoljivo je rešeno vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin, vendar je pa želja vseh okoLiških trgovcev, da bi smeli imeti trgovine odprte ob nedeljah namesto dosedanjih 2 ur, vsaj 4 ure. Posebno pozornost posveča gremij razvoju telefonskega omrežja w ljubljanski okolici, ki sedaj nikakor ne sadostuje. O predpisih novega davčnega zakona je gremij svoje člane stalno obveščal, posebno pozornost Je p« posvečal novemu davku na skupni poslovni promet. Trgovski zastopniki v davčnih odborih krepko branijo interese okoliških trgovcev in zaslužijo zahvalo. Prav tako močno se pa zavzema gremij za zboljšanje komunikacij in slabih cest. Na socijalnem polju se je gremij pridružil akciji ljubljanskega gremija pri ustanovitvi trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«, zavzemal se je pa tudi za ustanovitev bolniškega zavarovanja članov. Pred uveljavljenjem novega obrtnega reda se je posrečilo unesti vanj zahtevo po dokazu usposobljenosti in prepoved krošnjarjenja in petletno trgovsko prakso za potnike. Napredku našega trgovskega naraščaja posveča gremij prav posebno skrb in nudi vsem šolskim odborom, kjer se nahajajo obrtne nadaljevalne šole, znatno podporo. Mnogo vajencev in vajenk iz okolice obiskuje tudi gremi-jalno šolo v Ljubljani. Okoliški gremij je znatno pripomogel tudi pri graditvi Trgovskega doma. Ob kraju svojega govora je pozval načelnik navzoče, naj se oklenejo organizacije in čitajo »Trgovski list« ter izrekel uredniku dr. Plessu zahvalo, prav tako kakor ZTOI to Zvezi trgovskih gre-mijev. Ko se je poleglo odobravanje, je pozdravil zbor v imenu ZTOI tajnik g. dr. Pless. Govoril je o važnejših nalogah, ki zahtevajo vso pozornost in največjo aktivnost stanovskih organizacdj, ker gre za uzakonjanje obrtnega zakona, važnih socijalno-političnih zakonov, ki prav globoko segajo v gospodarsko življenje. Nujna potreba bo, da sodelujejo pri teh akcijah prav vsi trgovci in podpirajo gremij. Vse tare kriza, ki jo pa dela še bolj občutno kriza solidarnosti in stanovske vzajemnosti. V vsakem tovarišu vidimo le nevarnega konkurenta, pri tem pa pozabljamo na skupne koristi in javnost nikoder ud naklonjena trgovini. Mon&tre-procesi, kakor proces proti pekom in trgovcem, torej celim stanovom, so znak časa, kako malo veljamo, da nas lahko vsakdo prezira. Boriti se moramo za povzddgo svojega ugleda in prepričati moramo tudi one, M nas omalovažujejo to zaničujejo, da smo v gospo- darskem organizmu ne samo koristen, temveč tudi neobhodno potreben faktor. Do tega pridemo samo s solidarnim nastopom, zato se pa mora vsak okleniti čim najtesnejše svojih organizacij, ki so se v težkih bojih izkazale za vredne našega zaupanja. Končno zagotavlja dr. Pless vso podporo s strani ZTOI in prosi, naj bi se članstvo v vseh težkih zadevah obračalo na Zbornico, ki je vsakemu vedno z vsem svojim aparatom na razpolago, ZIborovalci so brez čitanja odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora, tajnik g. šmuc je pa prečital obširno poročilo, ki iz njega posnemamo, da Je koncem leta 1930 naraslo število trgovskih obratov oa 838, med temi &1 protokoliranih. Iz teh številk vidimo, da so se pomnožile trgovine za 111 obratov. Vse trgovine imajo 80 vajencev in vajenk ter 86 trgovskih sotrud-nikorv. Za izobrazbo trgovskega naraščaja je v ljubljanski okoHci premalo obrtno nadaljevalnih šol, ker imajo te šole le v Dev. Mariji v Polju, na Vrhniki in v št. Vidu. Mnogo vajencev obiskuje tudi ljubljansko gremijalno šolo. Največji prirastek trgovin je zaznamovati v špecerijski in mešani trgovini. Tajniško poročalo nadalje elifca boje gremija in njegova prizadevanja za koristi trgovcev na vseh poljih, zlasti pa pri omiljenju novega davka na poslovni promet, kakor tudi proti drugim davščinam, Z razvojem Ljubljane se okolica vedno bolj približuje mestu in bližnje občine kmalu pripadejo pod kompe+enco mestnega magistrata. V kratkem bodo izpeljane cestne železnice proti Viču, št. Vidu, Rudniku in Jezici, pričakujemo pa tudi naselitev industrijskih podjetij, kar bo poživilo poslovni promet, pričakovati pa moramo tudi živahnejše stavbno gibanje. Z živahnim odobravanjem sprejetemu tajniškemu poročilu je sledilo poročfSo blagajnika g. Jeločnika. Iz računskega zaključka je razvidno, da je imel lani gremij 195.129.31 Din dohodkov in 81.880.39 Din premoženja, proračun za leto 1931 pa izkazuje 11.000 Din dohodkov za 48-960 Din potrebščin, torej 37.950 Din primanjkljaja. Absolutorij blagajniku in proračun je zbor sprejel soglasno, prav tako je bil pa soglasno izvoljen nov odbor ki sicer: načelnik sporo Josip, Jezica, L podnačelnik Je-ločnik Viktor, Rožna dolina; II. podnačei-nik Šetinc Davorin, Vrhnika; odborniki: Kregar Dora, Dravlje-Zgoraja Šiška; Ran* Ivan, Dev. Marija v Polju; Javora ik Prane, Vič-Glimce; Majaron Joško, Borovnica; Rahne Ivan, Sedo-Moste; Hafner Lovro, Ptreska-Medvode, Belec Anton, St. Vid pri Ljubljani; Košir Alojzij, Dragomer; Pečndk Stanko, Stožice; Ogrin Ivan, Laverca; za namestnike: Jemejčič Josip, Vrhnika; Kan-dare Anton, Pijava gorica; Bartl H in ko, Rožna dolina; Novak Anton, štepanja vas; Bernež Ivan, Vrhnika; za preglednike računov; Završnik Nace, Glince-ViČ; Smer-ke Ivan, Stožice; za delegate za zvezni občni zbor: Spora Josip, Majaron Joško, Jeločnik Viktor, Javora ik Fran, Rahne Ivan. Ogrin Ivan, JernejčiČ Josip, Ran t Ivan in za njih namestnike: Šetinc Davorin, Dora Kregar, Belec Anton, Košir Alojzij, Pečnik Stanko, Pristavec Leopold, Kanda-re Anton, Bartl Henrik, Smerke Ivan in Završnik Nace. Ker ni bilo samostojnih predlogov in se nikdo ni ogilasil pri slučajnostih, >e načelnik šporn z zahvalo za ponovno zaupanje in udeležbo zaključil dobro uspeM občni zbor. Potres v Angliji London, 5. maja. V Manchestru in okolici so občutili v nedeljo precej močan potres. Po dosedanjih vesteh ni napravil večje škode, pač pa je izzval med prebivalstvom veliko paniko. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.845, Berhn 13.5225 — 13.5525 (13.537), Bruselj 7.906, Budimpešta 9.9153, Curih 1093.5 — 10996.5 (1095), Dunaj 798.40 — 801.40 (799.9), London 276.41, Newyork 56.63 — 56.83 (56.73), Parrz 221.22 — 223.22 (22222), Praga 167.96 — 168.76 (168.36), Trst 296.50 — 296.50 — 298.50 (297.50). INOZEMSKE BORZE. Curih, Beograd 9.135, Pariz 20.29375, London 25.2425, Newyork 519.0625, Bra-sellj 72.19, MiJan 27.18. Madrid 53.90, Amsterdam 206.60, Berlin 123.62, Dunaj 73.05, Sofija 3.765, Praga 15.375, Varšava 58.2V Budimpešta 9035, Bukarešta 3.085 >S L O V K N S K T V A R O D*, dne 5 maja 1981 Stev 100 Vlasta Burian sloviti, nepozabni komik iz filma »Lažni feldmarftal«, to pot v vlogi pismonoše v najnovejši, sijajni saloigri: To predstavlja priljubljena filmska umetnica, nazvana ženski Chaplin. Ondra njegova sestra ^ufri premie+c* ttt £c/c«ci/e#t mmeh «> Stitnctm fcin%i •Matici Morje vir zdravja in bogastva Zaključno predavanje dr. Rožiča pod okriljem Zveze obrtnik zadrug Ljubljana, d. maja. Kakor bi bila hotela Ljudska univerza Zveze oortnih zadrug, ki vzgaja svoj naraščaj z vso požrtvovalnostjo po točno začrtanem programu, prihraniti za konec sezone, tako smo se zadnjič zabavali pri predavanju prof. Mlakarja, snoči pa navdušili za naše morje ob zanosnih besedah dr. Valentina Rožiča. Prej zvečine predavanja resne, poučne vsebine so se s tema govoroma izpremenila v zabavne in navdušujoče govore o opisih lepote in bogastva naše zemlje, kar mladino najbolj zanima. Tudi snoči je bila krasna dvorana OUZD polna mladine, predavanja se je pa udeležilo tudi mnogo mojstrov in prijateljev obrtništva, ki smo med njimi opazili zastopnika ZTOI konzuienta g. Žagarja. Ker je bila s tem predavanjem zaključena sezona Ljudske univerze, se je pod-načelnik pred dr. Rožičevim govorom najprej zahvalil- vsem predavateljem, obrtnikom, tisku in zavodom, ki so podpirali stremljenje Zveze obrtnih zadrug, nato je pa pozdravil zastopnika ZTOI in predavatelja ter naznanil, da se bodo predavanja jeseni nadaljevala. Poleti priredi Ljudska univerza za svoj naraščaj več izletov. Tako je že v nedeljo peljal občinski svetnik učitelj g. Potočnik svoje učence iz tečaja za nemščino, ki se ga udeležuje 60 vajencev, v muzej, v nedeljo imajo pa vajenci in vajenke v >Kino dvoru« brezplačno predstavo. Predvsem se je pa seveda govornik zahvalil mladini za požrtvovalni obisk, ker so prihajali v tako velikem številu, čeprav jih k udeležbi nikdo ni silil. Predavatelj je nato z vznesenimi besedami spregovoril o Aškerčevih pesmih našega morja, o »Jadranskih biserih« ter naznanil, da povedo, poslušalce po vsej obali Jadrana, kjer prebiva slovanski rod. Posebno globoko zamišljene so bile predavateljeve besede o pomenu morja za človeštvo in o njegovem neizmernem bogastvu. Morje je prometna cesta vseh cest, ki združuje vse narode, da so se za oblast na njem borili vse vekove do danes. Na kratko je opisal morje z geografskega stališča ter zlasti omenjal njegovo globino, govoril o modrini morja in o njegovi slanosti ter večni pregibljivosti. Kakor nebo nad nami je modro in prozorno in kakor je nebo visoko tako je morje globoko, brezštevilna raznolika je njegova flora in bogatejša kot na kopnem je njegova favna, ki z ribami hrani in preživlja ogromen del človeštva. Največjega pomena so pa za človeštvo obale zaradi pokrajinske lepote in zaradi pristanišč. Zaradi lepote privlačijo rivijere tujce k sebi, zato je p?, tudi naša obal neprecenljive vrednosti za naš tujski promet, ki obeta postati najva žnejši narodno-gospodarski faktor. Otoki in obale so zaradi svoje mile klime in čistega zdravilnega zraka vir zdravja, miru in poživljajoče se moči. Jadransko morje smo definitivno dobili v svoje roke šele leta 1920 z rapallsko pogodbo. Njegova važnost je zlasti v 1700 km dolgi, silno razčlenjeni obali od tržaškega zaliva do Bojane z najvarnejšimi pristanišči. Razen obale je pa v naših rokah tudi 350 naseljenih otokov in polno nenaseljenih. Morje je vir bogastva in mladina naj hrepeni, da pride v njega bližino, da dvigne zaklade morja v prid sebi, narodu in državi. Z največjim občutjem je podal dr. Rožič žalostno zgodovino Jadranskega morja in potrdil svoje besede z Jenkovim »Morje adrijansko«, nato je pa izpregovo-ril o Jadranski Straži in njenih namenih, ki se popolnoma razlikujejo od nekdanjega avstrijskega društva za posest morja. Jadranska Straža vzbuja hrepenenje po morju, pogum in pomorsko zavest v narodu, da bomo končno pojmili, kakšen ogromen pomen ima za nas posest morja in kRkšno bogastvo lahko dvignemo iz njega. Predavanje je bilo večkrat prekinjeno z burnim aplavzom. Po predavanju je predavatelj pokazal nad 50 slik z našega morja in iz zasedenega ozemlja, na kraju pa tudi mnogo slik naših podmornic, ki so jih udeleženci občudovali z največjim užitkom. Ker so diapozitivi te serije izposojeni tja, kjer jih bolj rabijo, kakor mi doma, so bile pokazane slike le izbi rek ki bi ne bil priporočljiv pri predavanjih v inozemstvu za po-vzdigo tujskega prometa. Vsako sliko je spremljal s kratkim jedrnatim tekstom, zaključil je pa predavanje z globoko Jenkovo »Molitvijo <. Po viharnem odobravanju se je predavatelju zahvalil predsednik Zveze obrtnih zadrug, posebno zahvalo je pa izrekel mi- nistrstvu trgovine in industrije, ki je dala znatno podporo mestni občini, banski upravi, mojstrom in zadrugam, ki so se zavedali koristnega in idealnega delovanja Ljudske univerze, zahvalo je pa izrekel tudi Zvezi kulturnih društev, Prosvetni zvezi, Jadranski Straži, OUZD, Narodni strokovni Zvezi, ZTOI, Delavski zbornici, Higljenskem zavodu, zlasti pa zdravnikom mestnega fizikata in mladini, češ, da zaključek predavanj Ljudske univerze ni dan veselja, ker bo mladina predavanja pogrešala, kakor je dokazala s svojo udeležbo, ki ni bila prisiljena in vedno iz lastnega nagiba. Zveza obrtnih zadrug ustanovi v kratkem tudi pevski zbor in glasbeni odsek vajencev, priredi pa tudi več izletov. Uspehi predavanj so prav dobri, saj učitelji priznavajo, da se je med tem Časom dvignila poslušnost in disciplina, vse prebivalstvo pa vidi, kako dostojno se zdaj vede prej razvpita obrtniška mladež. Zdravi naj se vrnejo vajenci in vajenke jeseni k predavanjem, da nadaljujejo svojo izobrazbo. Popolnoma nepričakovano je stopil na podij simpatičen mladenič, ki bi ga človek smatral za akademika, in se v krasnem govoru zahvalil za nauke iz predavanj in za nemški tečaj ter v imenu vajeniškega odbora zagotovil, da se obrtniška mladina v prihodnje udeleži pouka še z večjo vnemo, kakor doslej. Ta zali fant pa ni bil akademik, temveč obrtniški vajenec Ivan Zalar in prav v njem smo konstatirali, kakšne uspehe je dosegla Ljudska univerza. Izid obravnave proti komunistom Ves teden trajajoča obravnava proti komunistom je bila zaključena v nedeljo ob poi 2 zjutraj. Državni tožilec je govo* ril 4 ure, zagovornik i pa po 5. Posvetova* nje sodnega drvora je trajalo 4% ure, čita* nje razsodbe pa poldrugo uro. 15 obto* ž en cev je bilo apnpščenih, 14 obsojenih, France Žlebnik je bil pa izločen iz te ob* ravnave. Obsojen« so bali Peter Cvek na 14 mesecev, Franc Gerbec na 12, Alojzij K u s o 1 d na 10, Anton Z u ž ek, Konrad Ko v a č itn A iojzdj Konjar na 8, Ivan Gašparšič na 7, Pamkracj Krivo« grad na 6, Josip N a k r 61 na 5, Alojzij Strojnik na 4, Anton Črnplogar, Anton Ivertnik in Josip H a r u n na 3 mesece, Maiks V i t e r n a k pa na 7 dni zapora. Oproščeni so pa bili V i t i g a r, Oipelka, Trtnik, Korošec, U le, Vihar, L e k s, K a 1 i so i k, H r i b c r# n i k, Razpet, Š t e m b r o v, Uran, P r e 1 c in edina ženska v procesu 64 le*# na Frančiška L a z n i k Obsojene', razen Cveka, ki bo sedel še 10 tednov in Ger* boca, ki bo izpiišcccj 14. t. m., so že od se« deli kazen. Ženstvo za svetovni mir Studijska konferenca za mar, ki jo je sklicala internacijoualna alijansa za žensko volilno pravico in državljansko vzgojo žene, se bo vršila v Beogradu od 15. do 20. maja. Ta ženska organizacija ima srvoje upravne seje vsako leto v drugem večjem mestu in priključi sejam konferenco o kakem važnem aktualnem vprašanju. Za svojo propagando izbere navadno državo, v kateri žene se niso »osvobojene«, t. j., da nAmajo volilne pravice. Za govornike po« vabi odlične može in žene. Tako bo na konferenci v Beogradu med drugimi govoril tudd znameniti angleški politik in pobornik miru lord Cecdl. Govorile bodo Američanka Ruth Morgan, predsednica komisije za mir in Društvo narodov, češka senatorka Plam takova, Nemka Sohreiber-Kruger, mm loterijama svetnica dr. Bau-merjeva, EJmđlaja Gonrd in drage. Ta konferenca pa ni namenjena samo dlačicam »ženskih Pokretovc, temveč je sklicana predvsem za to, da Imajo tudd ženske, ki niso članice teti droatev, priliko spoznati osebnosti, ki se bore za svetovni mir, in se poglobiti v vprašanja, ki so »tako važna predvsem za ienetvo vsega sveta Poleg tega je Ju-goslovenski ženski savez član in t. alijanse, zato se vrte priprave za konferenco v najlepši slogi vseh beograjskih ženskih društev, želeti bi bito, da se udeleži konference čim več Slovenk. Zlasti opozarjamo na to pripravljalni odbor za Organizacijo visokošolk in onega za udruženje akademsko izobraženih sen. A.H ni sramotna ugotovitev, da se še nobenega ženskega kongresa nJ udeležila Slovenka z akademsko tooferasnoT Program: 15. maja zvečer seja vseh Ženskih Pokretov« s pdnioo intej-n. alijanse g. Corbett Ashby. 16. maja sestanek vse npraive internacdjonalne alijanse z deJegatinjamd društev Jugoslovenskega ženskega saveza. 17. maja ob 10. svečana otvoritev konference za mir v velniki dvorani univerze. 17. maja popoldne, 18. in 19. ves dan razprave o miru: a) razorožitev, b) evropska unoja. 20. maja sestanek dele-gatinj ženskih organizacij balkaastaih dr-ža.-v. Dovoljena je udeleženkam konference četrtiinska vožnja Za stanovanje skrbi vsaka zase. Učiteljice in druge državne urad-n>ioe naj javijo svojo udeležbo do 7. maja, da se jim Lzposluje dopust pri banovinski upravi, »in naj navedejo, koliko dni potre-Oujejo. Radi dostave potnih legitimacij (^a znižano vožnjo) je poslati pri g! ase najkasneje do 8. t. m. na naslov Cirila štebi-Ple-ako, šelenburgova 7-II. Komercijalizacija sodobnega tiska V ruski dijaški menzi je predaval snoči v Beogradu bivajoči bivši privatni docent p etrog rajske univerze Vladimir Valenti* novic Rosen-berg o komercij-alizaciji so* dobnoga tiska. Predavanje je bilo razde« Ljeno v tri dele. V prvem delu je preda* vatelj obravnaval evolucijo sodobnega ti* ska, ki se kaže najbolj na velikih listih in ki je izražena v tem, da se iapremeni čas* niik vl literaturnega dela v trgovsko pod« jetje velikega kapitalističnega obsega. V drugem dedu predavanja je predavatelj ugotovil, da se kaže ta smer razvoja nuj* bolj na primerih sodobnega tiska v Fran* oiji, Angliji, Ameriki ki Nemčiji in opo* zorii je na oblike komercdjadi-zaciije že ko* mercijalizirađiega tiska. V tretjem dedu je govoril o bodočnosti tiska, n^giašuuoč, da je prišla mednarodna asocijacija novinar« jev do zakijučka, da govoreči časnik »Ra* diofuzdua« ni nevaren tekmec tiskani be* sedi, pač pa pomenijo prvi koraki tellefo* tografije, to je prenosa vsebine lista na večje razdalje grajfičnrim potom, potnem* ben pojav. Bodoči tisk se bo lahko ognil tiskanju vn razpošiljanj« tiskanih kzvodov s tem, da bo neposredno prenašal vsebino časni* ka na trakove eprejeornah aparatov po stanovanjih oitaiteluev. Poslušalci so z velikim zanimanjem sle* di*i izvajanjem e evoluciji sodobnega ti« ska. Predavatelj je jasno označil poodine etape te evolucije in podprl svoje tonditve z mnogimi prafcrtičnknd primeri iz novejše zgodovine zapadno evropskega in severo* američkoga tiska. Handel: Samson Nar. želean. glasb, društvo »Sloga« je pod vodstvom svojega izredno marljivega, nadarjenega in široko glasbeno naobraze-nega dirigenta g. Herija Svetel a včeraj zvečer v Union u priredilo koncert, ki pomeni za vSlogo« dosedanji višek, a je bil obenem tudd takorekoč heroičen čin, kajti »Sloga« je izvajala obširni in tudd še za današnje razmere težki, veliko pevskega in orkestralnega znanja zahtevajoči H and lov oratorij »Samson«. Naravno, da ga »Sloga« sama z lastnimi silami ne bi zmogla, priskočila so društvenemu orkestru nekateri elani Orkestr. društva Gl. Matice na pomoč, solisti ga Pavla Lovšotova (sopran), ga škerrj-Medvedova (alt), g. Gostdč (tenor), g. Marijan Rus (bas), ki je pel dve partiji, zbor sam pa je štel okoli 80 lastnih moči v mešanem zboru. Cez 12 let bosta pretekli dve stoletji odkar se je »Samson« prvikrat izvajal v Londonu >in delo je izvajano z velikimi masami orkestra in zbora, še dandanes tako aihno in prepričevalno, kot nekdaj. Handel, najbolj svetski izmed trdumvirata sedanje dobe: Bacha, sebe in G lučka, najbolj univerzalni muzik, tip umetniške gosposke nature ostane nesmrten v oratoriju. Vse njegove opere, neb roj j in Je, kri so nastale da tri rešile propast italijanske opere, so pozabljene. Ako bi on sam ne uvddel, da je Ml njegov boj za italijansko opero brezuspešen, pa ne bi nikoli kot nekak njen protiutež začel ustvarjati oratorijev, katerih glasbena forma je prav za prav v njem nasla najvišji rzraz. Dasi je bil po rodu Nemec, časte Angleži, katerim je posvetil večji del svojega obsežnega glasbenega delovanja, v njem svojega največjega umiki Dandanes js težko reči, kaki so btti oratoriji H and 1 a svoj čas. Chrysander, njegov največji poznavalec zahteva, da se tako ritmično, kot dinamično približajo sodobnosti, se smotrsno okrajšajo, ako hočemo uživati njih veličino. V orkestru morajo biti ojačena tudi trobila in pihala, kajti v tem tiči lepota Hindlovega orkestra. Sam zahteva k 12 prvim vijolinam po 10 oboi. 8 trobent, S rogov. % fagotov itd., torej ne smejo prednjačiti godala, ker njih barva v tako obsežnem delu zamore vplivata monotono. Predivsem pa treba v orkester orgel. Harmonij je le revno nadomestilo za nje, da, včasih zveni to nadomestilo banalno. Ali se res ne dado postaviti v Un ionski dvorani končno vendar enkrat le orgle? Dvorana bi žnjimi pridobila 100 odstotkov. »Slogin« zbor se je z nemalo vnemo posvetil studiranju oratorija, ki od sbora zahteva polnosvočja, točnega ritma, sksakt-noatl in prožnosti. Mladi, a podjetni in neutrudni zbor je svojo nelahko nalogo rešil prav imenitno. Istotako orkester, a v največji meri solisti, ki so morali prem ago vati uprav virtuozno pisano lepotično petje (Ziergesang) tedanje dobe v svojih številnih arijah Ln recitacijah. Izvajanje »Samsona« je bilo enotno, v visoki meri stilno m je privabilo v Union neverjetno mnogo poslušalcev, ka so po vsakem izmed treh delov izkazovali dirigentu, solistom, zboru in orkestru z živahnim ploskrnjem 9vojo hvaležnost za tered-ni užitek. »Sloga« se je pod vodstvom g. H. Svetela v najkrajšem času, z neverjetno naglico, razvila v vsestranski rešpekt vzbujajoč koncertni faktor! —č. Slovenci v Ameriki V L.a Saliii, država Illinois, je v zadnjih treh mesecih smrt pobrala mnogo Slovencev. 14. januarja je umrl &21etmi France Peteline, doma iz Sela pri Dobo vem na štajerskem. PodlogeJ je areni kapi. V Ameriki je bdval 28 let. — 15. januarja je Janezu Bratkoviču umrla Žena. — 13. februarja je umrl France Horvat, star 57 let in doma iz Regerče vasi pri Novem mestu. Zapustil Je ženo m več otrok. — 15. te bruarja je umrla Ivana Verderber, doma is okolice Semič a. Zapustila je moža ln štiri otroke. — 22. februarja je v kraju Jonesville umrla Ivana Komar, stara 65 let in doma iz Vač. V Ameriki je bivala okrog 30 let. — Družini Brate v La Sallu je umrl 2. aprila 6 mesecev star sinček Albert V Chicagu se j« pri delu smrtno ponesrečil Anton Brinovic. Pokojna je bil star šele 32 tet. — Težak udarec je zadel tudi Brulčevo rodbino v Milwauikee. Umrla ji je 20 let stara hčerka Joaipina; podlegla je jetiki. — Družini Josipa Riffia v Jo-lietu je umrl najstarejši sin Josip, star 13 let. V Hibbdngu, država Miunesotita, so 19. marca pokopali Franca DolLnarja. Pokojni je bil rojen v vasi rerboje, posta Smlednik. V Ameriki je bival 20 let. Doll-nar je bil zaposlen v rudniku. Pred petimi meseci mni je vrtata i »troj odtrgal palec leve roke, nastalo je zastrupijenje in Don-nar je moral v bolnico. Vsa zdravniška po moč je bila zaman. Pokojni je zapustil ženo, štiri hčerke iei san a. — V Duluthu, država Minnesotta, je v bolnici umrl Maks Robnik, rojen v Luč ah pri Mariboru teta 1&81. Uprsva »školske župe Ljubljana po* življa vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva, da naj se odzovejo povabilu go* sppda komandanta dravske divizijske obia> s ti in udeleže v dim večjem številu članov v kroju »Djurdjevdanskega uranka«, ki ga proslavi ljubljanska posadka jutri 6. maja. Zbor članstva je jutri ob 4.43 zjutraj pred Oficirskim domom na Taboru, odhod na vojaško vožbališče točno ob 5. zjutraj. Pro* slava se konča okrog 9., nakar je povratek v Ljubljano. Pozavlijamo vsa br. društva, da store vse, da bo udeležba dim večja. — Župna uprava. i Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, da se udeleži v kroju Jurjevanja ljubljanske garnizije jutri dne 6. maja. Zbirališče ob 4.45 na Taboru, odhod z vojaštvom točno ob 5. uri na vojaško vežba-lišče; povratek med 9. in 10. uro. Bratje, udeležite se te lepe, tradicijoneme svečanosti v čim večjem številu. Zdravo! Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo in naraščaj, kakor tudi članstvo in naraščaj ostalih ljubljanskih sokolskih društev na predavanje artil. pukovnika brata Ljube Novakovi ca, ki bo v četrtek 7. * m. ob 8. zvečer v mali dvorani v Narodnem domu. (Vhod iz Blei-vveisove ceste.) 225/n Sokol I javlja svojemu Članstva in prijateljem, da je za sanacijo dolgov Tabora med bratskim češkoslovaškim sokol-stvom nabrana podpora došla. Srečno je zaključen prvi del smele in velikopotezne akcije za rešitev Tabora z velikodušno pomočjo mestne hranilnice ljubljanske in bratske COS. Sokol I se raduje tega uspeha in ga hoče na najdostojnejši način praznovati s tem, da bo podvojil vse svoje sile v smeri h končnemu cilju h popolni osamosvojitvi in osvojitvi Tabora, ki nam bo odslej kot prej dragoceno nasledstvo vseh naših predobrih bratov in sester, ki so z občudovano umnostjo ustvarili to mogočno in ponosno trdnjavo sokolstva. Kot uvod v svečanosti vabimo vse svoje članstvo in prijatelje, da se v znak radosti nad tem prevažnim dogodkom društvene zgodovine v dneh 7. do 14. maja 1931 vpišejo v spominsko knjigo, ki bo ob poslovnih urah v društveni pisarni v ta namen na razpolago. Častita joče bodo pozdravljale v teh dneh državne trobojnice in češkoslovaška zastava. Zdravo! Uprava. Materinski dan fn sestre SokoHce. J unosio veti skd ženski savez priredi v nedeljo 10. t m. po vse] državi materinski dan. Pozivam vse sestre, naj ženskim društvom, ki organizirajo proslavo tega dne, pomagajo pri vseh prireditvah ln naj s tem zagotove materinskemu dnevu naj-povoljnejši uspeh. Ne odrecite nobene pomoči ki jo zaprosijo od vas o-rireievaBke tega dne! Mislimo na svoje matere z ljubečim srcem in z blagim spominom! — Zdravo! — E. Oangl, I. nam. star. S. SKJ. Prijateljstvo. — Oprosti, da je moj daljni sorodnik pobegnil g tvojo Ženo. Vedno sem mtelil. da je on tvoj najboljši prijatelj. — Saj tudi je, samo da tega se ne ve. KOLEDAR. Danes: Torek, 5. maja 1931, katoličani: Pii, pravoslavni: 22. aprila Desirad. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Pri belem konjičku. E. Opera: Snegurčica. Kino Matica: Naneta. Kino Ideal: Ljubezen na 60 HP. Skjoptično predavanje SPD o deželi Toto. Ob 20. v Unionu. Skioptično predavanje o borbi proti Jedki ob 19. v dvorani OUZD. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, Oosposvetska jesta. Sušnik, Marijin trg. Našla se ie zlata verižica z obeskom. Dobi se v dopoldanskih urah v redakciji »Slov. Naroda«. Zmajev steg skavtov Uprava dravske Župe skavtov in nla-rrink v Ljubljani je na svoji 24. redni seji 4. t. m. ne predlog vodstva stega skavtov v Ljubdijan; in na osnovi pritožb .z javnosti irvidcla potrebo, da razpusti Zmajev stee skavtov v Ljubljani. Istočasno se j> sklenilo, steg nanovo ustanoviti ter ga tako organizirati, da bo skavtski ideji r čast, državi pa v korist. — Pripravljaln odbor tvorrjo: starešina dravske župe skavtov Kunaver Pavel, ravnatelj meščanske sole; načelnik dravske župe skavtov Zor Miroslav, učitelj: Kunci C Avgust, ka-petan I. raz. v pok.; Skrlak Vladimir, cand. iur.; Krofta Miloš, stud. inž.; Avčin Marij, stud. gyTrtn Cltani, ki nameravajo brezpogojno spoštovati in izpolnjevati skavtsko obljubo in skravtske zakone, se sprejemajo nanovo v dvorani hotela Tivoli v soboto 9. t. m. od 16. do 18. (mlajši od 1 let v spremstvu staršev ali z njih pismenim privoljenjem;. Bivši člani ne ptečajo vpisnine, za nove je vpisnina 10 D:n Cim Člani razpuščenegn stega zvedo o razpustitvi, naj ves inventar, ki ga imajo doma, takoj oddajo v skavtski sobi hotela Tivoli. V slučaju, da se to ne zgodi, bo pripravljalni odbor prisiljen obrniti se na šolske in druge oMasti. Naredba «topi v veijavo z dne 6. maja t. I Uprava dravske župe skavtov ln planin k v LJubljani Ga. Thierry-Kavčni-kova na gostovanju Gradka ouorui ansambl je priredi.1 v Linou dve predstavi: Puckdjevo >Toeco« k& Biaetovo >Carman«. Za Carznen so povabili nado p*rvko so. Vilmo Thderry Kavč nlkovo, ki je e avojo tudi v I>jubrjanđ opetovano primano kreacdgo Sethi res nedeijen, veUk uepeh pri Unski publiki m kritiki pa tudi pri grafikih merodajn.Lh gledalnekih faktorja. >Unaor Volk »blatu pi&e: Vilma ThJnrrj ie Uis glasovno ta igralski sijajna ter dokazuje njena kreacija, da je pe»v-ka visoko muaikaLna. Predstava j« brila prvoreona! LfoOki >Tasblatt< pdse: z Vilmo ThVerrj mo spozmaLi izvrstno, glasovno bogato pervfco, ki daje arotfi Carmen ne le odtiono mnanjoat, neao tod! tempera m«nSLOVENSKT NAHOD«. dne 5 majn 10n,l Dnevne vesti — Registriranje skrajšanih in dogovorjenih naslovov. Uradno se razglaša: Po čl. 53 pravilnika za telegrafsko službo v notranjem prometu lahko obstoji naslov brzojavke samo iz dveh besed, od katerih prva označuje rme naslovnika, druga pa naslovni kraj. Da pa se brzojavka lahka izroči pravočasno in pravemu naslovnika, treba, da obsega naslov vse potrebne podatke, ki morajo biti zlasti popokii za večja mesta. Ce teh podatkov ni, pade odgovornost na pošiljaterja, ako se brzojavka ne dostavi pravočasno ali pa izroči komu drugeimu in podobno. In prav zato stranka lahko prijavi pošta svoj skrajšani naslov, ker se ob priliki registriranja skrajšanega nasilova vpiše tudi njen popolni naslov, tako da se nikakor ne more zgoditi, da bi se ji ne dostavila brzojavka, češ da je bil naskw nezadosten. Občinstvo se opozarja na te okoftnosti in se mn priporoča, da v lastnem interesu prijavlja skrajšane naslove. — Razpisane službe. OUZD v Zagrebu razpneuje natečaj za popolnitev enega mesta prajvnega referenta kategorije A položaja V, dve mesti uradnikov knjigovodstvene stroke kategorije B položaja V, d/ve mesti uradn-Hkov knja^orvod setven e stroke kategorije n' položaja VI, enega mesta uradnika statistične stroke kategorije B položaja VII, treh mest uradnikov pisarniške stroke, kategorije C položaja Vin in enega mesta sluge kategorije D položaja IX. Prošnje je treba vložiti do 2-1. t. m. do 12. ure. — Velik uspeh naših letalcev v Plzni. V Plzni se je ivrftil tri dni trajajoči mednarodni letalski miting, krt je dosegel v nedeljo svoj višek z mogočno manifestacijo evropskega letalstva. Vreme je bilo vse tri dni lepo, kar je mnogo (pripomoglo, da je dosegla letalska prireditev tako velik nspeh. Popoldne je krožilo nad mestom 25 letal vseh tipov v slikovitih skupinah. Tri jugoslo ven sika letala so morala še pred poldnem od leteti nazaj r domovino. Po sklepu športne komisije in sodniškega zbora češkoslovaškega Aerokluba je biia podeljena nagTada češkoslovaške republike našemu letaku inž. T. Sondermajerju, nagrado zunanjega ministra dr. Beneša je pa dobil tudi naš letalec dr. Andra MitroviČ. — Darila za bolnega brata Josipa Jur- č|ča. Za bolnega, 841« tneg a "^Antona ' Jurčiča, brata pisatelja Josipa Jurčiča, so poslal*! našemu uredništvu: gdč. L. K. v Ljubljani 50 Din, g. K_ B. v Celju 50 Din, ga. D. D. v Marioru 50 Din, g. A. K. v Ljubljani 50 Din in X. Y. iz Ljubljane 20 Din. Plemenitim darovalcem se iskreno zahva-i ju jemo m želimo, da bi na5M mnogo posnemovalcev. Nadaljne prispevke sprejema naše uredništvo, ki j* izroči v nedeljo bolnemu ki v vefika bedi se nanašajočemu Antonu Jurčiču, — Gospodarski tečaj »Kmetske pnb-svete« v Laškem. »Kmetska presveta« priredi v nedekio 10. maja t t ob 8. uri dopoldne socialno - gospodaril tečaj v prostorih slovenske šote v Laškem, na katerem bodo predava* gg. Ivan P n c e 1 j, mri-nster v pokoju in član Vrh. zak. sveta, dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD, m Franc G o r i č a n, posestnik in kmetski strokovnjak. Po predavanjih so ho tevofli tudd pododbor »Kjrnetske prosvete« za la-š*ki okraj. Odbor »Kmetske prosvete« vabi k amvečjl udeležbi prebivalce te vsega okraja. — Oddaja del prt adaptadV objektov L II. in III. vojašnice >Vojvode Mišica« v Mariboru se bo vršila potom ofertae licitacije 20. t. m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku. — Oddala gradbenik del za zgradbo ceste Sv. Peter - Ložane III- del se bo vršila potom ofertne licitacije 9. t m. pri sreekem cestnem odboru v Mariboru (Koroška cesta 26 II.) Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, načrt, proračun in pogoji pa pri omenjenem odboru. — Oddaja zakupa železniške restavracije na postaji Osijek se bo vršila potom ofertiilnc licitacije dne 20. maja t. 1. pni direkciji državnih železnic v Zagrebu. — Oglas je na vpogied v pisarni ZOi v Ljubljani. Na svatbi gdč. Marice Pretnar - Je- rinove pri Sv. Neži pri Kovotiu so zbraM svatje za Osrednjo protituberku-lozno liigo 120 Dn. Požrtvovalnm Kovorjanom se za lep dar najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi jih posnemali tudi drugod. — Flornogavice, jamčeno trpežne, do-Hte pri Šterk nasL Karničnik, LJubljana, Stari trg št. 18. 55/L — Na binkoštni ponedeljek vsi na plesno veselico k »Zupanovi Permetovi jami«, kjer se bo proslavila pctletrrica odkritja te jame. Zato bo ta dan velika plesna veselica s lepim sporedom Izstopna železniška p staja Grosuplje. 204-n — Kaj menite? Ali bi se ne dalo stega prostora pred sprejemnim poslopjem ljubljanske javne bolnice tlakovartA s kamen itimi ploščami da bi ljudem, ks obisku-;e;o bolnike ali imajo drugače opravka v bolnici, ne bflo treba gaziti po Blatu *n s»egu? _^ . _ Vreme. Vremenska napoved prava, da bo spremenljivo vreme, že včeraj je kazalo, da se bo vreme zboljSalo, dasi je še po m no si h krajih deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 21.3, v Beogradu 20.7, v Splitu 20.4, v Sarajevu 20.2, v Skoplju 19.4, v Mariboru 18.8, v Ljubljani 18.6. Davi je kazal barometer v Ljublja-ni mm, temperatura je znašala 7.2. — Popravek. Včeraj smo poročali, da je delavec Ivan Zore z nožem sunil Mirka Jordana in pobegnil v Zagreb. V naglici je nastaJa. zamenjava imen. Jordan je sunil Zorita v pleča in glavo ter ga lažje poškodoval, potem je pa pobegnil. — Zopet junak nota. V Lah ovcah so se včeraj v gostilni stepli fantje, med prepirom in pretepom je pa nekdo sunil z no- žem med desna rebra 28 letnega Žagarja Janeza Gerkmana iz Lahovč. Težko ranjenega fanta so morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. — Pea ugriznil otroka. V Radovljici je včeraj popoldne ugriznil pes posestnika Tomšeta 4 letnega domačega sinčka v levo stran lica in mu nevarno poškodoval levo oko. Otroka so morali prepeljati v bolnico. — V bolnico je moral tudi župnik Adolf Knop iz Vranje peči, kateremu je neki paglavec vrgel kamen v desno oko. — Električni tok ubil delavca. V rud* niku Pekdenica pri Murskem Središču se je pripetila v nedeljo zvečer težka nesre« ča, katere žrtev je postal 21 letni rudniški delavec Dragutin Premec iz vasi Glogov* ca pri Koprivnici. Premec je bil zaposlen pri zavori za črpalke, na nepojasnjen na« čin je pa prišel v stik z močnim električ* nim tokom, ki ga je ubiti. Zdravnik dr. P uric je sicer nesrečnemu fantu takoj pri* skočil na pomoč m ga hotel z umetnim dihanjem rešiti, toda ves njegov trud je bil zaman. — Senzacijonalen proces v Subotici. Pred sodiščem v Subotici se je včeraj za« čela senzacijonalna razprava proti bivšo* mu direktorju Eskompttne banke v Adi Gezi Weiseu, kj je leta 1929 poneveritl pol* drugi milijon Din ki pobegniti na Madžar* sko, kjer s*o ga prijeli in na intervencijo naših oblasti poslali nazaj v Subotico. Dr« žavno pravdništvo je poleg Weissa obto* žilo tudi člane upravnega odbora, češ, da so v letih 1926, 1927 in 1928 sestavljali na* paone bilance in zakrivili polom banke. Vsi obtoženci s*> že dve leti v preiskoval* nem zaporu. — Strašen zločin. V vasi Rašcačne pri Imotskem v Dalmaciji je bil te dni izvršen grozen zločin. Posestnik Mi jo Prgomet je osemkrat streljal na svojo ljubico Milico Kovačević in jo ubil, nato je pa odšel v stanovanje svoje žene Mare in ji s sekiro odsekal glavo. O vzroku groznega zločina krožijo razne verzije. Kovačevič je bil baje zaljubljen v Milico in je zato spodil evojp ženo. Ker ga pa Kovačevičeva baje ni marala, se je vrnil k ženi in jo prosil, naj se pobota z njim. Ker ga ni hotela uslišati, je Prgomet sklenil osvetiti se obema, kar je tudi storil. — Prva žrtev Save v Zagrebu. Včeraj je Sava^pri Zagrebu zahtevala prvo letos* njo žrtev. Dninar Stjepan D. se je vozil s I sinoma M i ljut inom in Dragutinom v čolnu np Savi. Deroča Sava je čoln prevrnila in vtsi trije so padli v vodo. Sinova sta se res šila, oče je pa utonil. Njegovo truplo so že poteginilli iz vode. — Obledele obleka barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICIL — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca aprila 1931 9ledeČe prispevke: I. Podružnice: Radeče 700— ; Ribnica na Pohorju 118.— Din; Trbovlje 616.— Din; Novomesto ž. 915.— Din; Kranj Kranj 1.000.— Din; Celje m. 480_ Din; Celje ž. 40a— Dan; Litija 1.5O0.— Din; Petrovce 500.— Din; Ljubljana mestna 7.15J.75 Din; Ljubljana, š^ntJakobska-trn. ž- 100. -Din; sknpaj 13.480.75 Din. II. Nabiralniki: podr. Ribnica na Pohorju 69.50 Din; Dr. J. Krašovec, Celje 20.— Din; skupaj 88.50 Din. III. monsignor Toma Zupana sklad: podr. Kranj 4fj0.— Din; podr. Ruse 150.— Din; sknpaj 550-— Din. IV. Rasni prispevki: M. Ttiear, Ljubljana 50.— Din; Dt. J. Sajovic, Kočevje 50.— Dan; J. Bajtob, Ljubljana 50.-- Dim; Jos. Chrietof. Ljubljana 20__Din; Dr. T. Kogoj, Jesenice 24.40 Din; Dr. T. Borko Ljubljana 50.— Din; Dr. C. Gregorin, Ljubljana 20.— Din; A. Lajovic, Tržič 10__D:n; M. Vale, Št Jernej 50.— Din; A. Bren&e*. Ptuj 50.— Din; Dr. L. Grobelnik, Ribnica 30.— Dan; A. Koder, M. Sobota 50.— Din. Iv. Martine, Ljubljana 20,— Din; A. Jeras i drug, Ljubljana 10.— Din; M. Zore, Crni potok 100.— Din; A. Kolšek, Marenberg 50.— Din; županstvo G. Logatec 100.— Din; Iv. Ogrin, Laverca 100__Din; mestna hranilnica, Novomesto 500.— Din; mestna hranilnica, Slov. Btetrica 100.— Din; F. Stiglic, Bočna 20.— Din; A. Cvenkel, Št. Peter 25 — Din— posojilnica, Kranjska gora 20.— Din; neimenovan 100.— Din; Iv. Rozman, Ljubljana 50.— Din; KL Vonoina. Ljubljana 50—. Din— A. Jenko, Ljubljana 200.— Din; mladina, Ižakovci 90.— Din; M. Domicelj, Rn-kek 100.— Din; Ljub. kreditna banka 1000.— Din; sknpaj 3.089.40 Din. Vsota vseh prisepvkov 17.144.65 Din. Iz Ljubljane —lj Glave al razbijajo na Gosposvetski cesti. Pred KoUzejem na Gosposvetski cesti pade skoraj vsak dan do 10 kolesarjev. Kriv seveda ni nihče, vsak mora sam sebi pripisati nezgodo, če si pa stvar ogledamo malo natančneje, vidimo, da so nezgod krivi samo Usti, ki bi morali cesto posuti, pa tega ne store. Ob tramvajskih tirnicah je cestišče deloma tako obrabljeno, da tirnice štrle iznad cestišča po cel declmeter. Ako kolesar ali motociklLst križa tirnico na takšnih kritičnih krajih, je velika sreča, če mu vozila ne izpodnese, zlasti se, če pravočasno ne opazi prosto štrleče tirnice. Nevarnost je tem večja ponoči, ko ni tako lahko opaziti vsake cestne kotanje. Kot rečeno, nezgode mo tam na dnevnem redu in v nedeljo si je prebil glavo motociklist Peterce, kot rano že poročali. Vsega tega pa bi ne bOo, če bi nasuli v kotanje ob tiru za dve samo-komici gramoza. Najbrž sta dve samokol-nici gramoza dražji kot človeško življenje .. . Treba je pač kalkulirati. —lj Tramvajski tir v Selenburgovi ulici bo izpeljan nekoliko drugače kot se je prvotno mislilo. Dvojni tir je iapeljan od pošte do Knafljeve ulico tako, da bo na križišču obeh ulic enojni tir, kar je zaradi vozovnega prometa zelo umestno. Enojni Ur lezi potem do hišne st. 4 ob desni strani ceste. — Desna stran je ob pošti, ker se eslenburgova ulica začne pri Zvezdi. — Od št. 4 naprej proti Zvezdi sta pa zopet dva tira. Kako bodo tiri izpeljani, se je videlo že prej po betonirani podlagi. Cestišče so namreč zbetonirali samo tam, kjer leži tir. —lj Promet no državni cesti v Zg. Šiški ustavljen. Županstvo Zgornji« Šiške raz* £<1 asa: Državna cesta v Zg. Šiški se bo ra* d i gradbenih del cestne železnice jutri ob 7. zjutraj za javni promet do nadaljnega zaprla. Od tega dne naprej oe bo vršil ves promet po banski cesti skozi: Zapuše, DravJjc, Zgornjo Šiško do otare cerkve sv. Jemena in od tam zopet po državni eo* sti proti Ljubljani sli obratno. Na ozkih krnjih ceste v sesišesk ter na ovinkih je voziti 6 km na uro. Občinstvo se apoasria na nevarnost velikega promoto rada ozke ceote. Sotek: otroci naj vporabljajo za do* hod v sodo stranska pota. Od Zgornje Ši» ške do Draveij je na severovzhodni strani ob banski cesti določen 3 m šrnpk pas za pešce, katerega pa ne »mojo vporablijati vozila. —lj Cesta ob uršolinkah je še vedno zelo razkopana. Plinovod leži v desni strani ceste, ob parku, od koder ga bodo prestavili na levo stran, k hišam. V to svrho zdaj prekopavajo cesto, da odkop-Ijejo staro plinsko cev. Stare cevi zaradi demoliranja ne bodo več uporabne, zato bodo položili nove. V parku pri obcestnih kostanjih pa potezalo betonske cevi za etektrični kabel. Delavci mestne plinarne so danes prikopali jarek do spomenika pred cerkvijo. —lj Iz gledališke pisarne. Prva repriza Klabundove igre »XYZ« bo jutri za red B. »Dom osamelih žena« se ponovi zadnjič v letošnji sezoni v četrtek za red B. — V nedeljo popoldne ob 15. se ponovi v opernem gledališču misterij »Slehernik« po znižanih cenah. — Na praznik 14. t. m. popoldne ob 15, vprizori naša drama šptear-ievo narodno igro »Miklova Zada«. Nastopijo člani prosvetnega društva iz št Jakoba v Rožu na Koroškem. — Opera vprizori drevi »Snegurčico« za red B, Jutri ponovi opereto »Oj ta presmentana ljubezen« za red B, v četrtek pa nastopita naša prvaka Šimenc m Križaj v »Lohen- grinu«. Predstava bo za red C. — Občni zbor Ljubljanske borze. 28. t m. ob 16. se bo vršil v borznih prostorih v Trgovskem domu VI. redni letni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1930, poročilo finančnega odbora, odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu ter volitve 5 članov borznega a veta, 5 članov, finančnega odibora in 13 članov borznega razsodišča, če bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor 6. junija ob istem času in z istim dnevnim redom ne glede na število udeležencev. —lj Zanimivo skioptično predavanje o deželi Togo v Afriki priredi SPD drevi ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predava g. Leon Poljanec iz Maribora. Vsebina predavanja: Opis potovanja iz Hamburga v Afriko, opis Madeire, lov na slone v Ko-nakri, krst na ekvatorju, prihod na suženjsko obal. Nadalje splošni opis dežele Togo in podnebja, potovanje z železnico v zaledje. Skioptične slike pa nam bodo pojasnjevale: pokrajine, naselbina Atak-pame, kralj črncev, rasna plemena domačinov, žene črncev, kako žive in kako se hranijo črnci, domaćinski trgi, mesnice Hausov, črnka kot šivilja, predelovanje bombaža, vera domačinov, kako m zdravijo, pogreb domačina, igra z kamni, črnec — fotograf. Po kratkem odmoru nadaljevanje: domaćinski plesi, kinoekspedi-cija raziskovalca, g. Schomburgka, zgradba velike postaje za brezžični brzojav, predavateljev a lovska potovanja, opis živali, lov na povodnega konja, lov na leoparda. Tema je strogo objektivna, zanimiva in poučna. obleke in vsa drug/m oblačila za gospode in deeo nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. IX —lj Slavuj Vaclav Talich, dirigent evropskega slovesa, bo dirigiral v ponede-ljak 11. t. m. v unionski dvorani koncert praške Češke Filharmonije. Ime slavnega mojstra nam je najboljši porok, da bo ponedeljkov koncert višek letošnje precej bogate naše koncertne sezone. Prosimo p. n. občinstvo, da si kupi* vstopnice takoj že v p red prodaj i. Nedvomno bo naval veHk in bodo zadnje dni vstopnice gotovo pošle. Zunanji udeleženci naj takoj naroče vstopnice pismeno pri Glasbeni Matici ali pa v Matični knjigarni. Vstopnice se dobe od danes naprej v Matični knjigarni. —-h" O tuberkulozi predava šefzdravnik ljubijanskc železniške drrekcije g. dr. T i -čar v UJN2Đ v kanu Ljubljanski dvor drevi ob 18. uri. Predavanje je združeno s filmom. Vabljenj vsi! —lj Predavanje o proti tuberkulozi in kako učuvati deco pred to boleznijo v dvorani 0U2D na Miklošičevi cesti 30, se vrii danes ob 7. zvečer in ne ob 8., kakor so nekateri Hsti pomotoma poročali. —Ij Flun o vsesokofekem zletu v Beogradu. Jutri ob 21. bo premijera fi*ma o vsesokotekem zletu v Beogradu 1930. F \m je domačega izdelka in nam predočuje v krasnih slikah in impozantni pohod sokolskih armad k vseslovanskemu sok ozkemu zletu, ki se je vrš*l teni na Vidrv dan v naši prestoli«. Opozarjamo vse nacionalno čuteče občinstvo na premij ero tega filma v kinu Ljubljanski dvor. Pri predstavi svira orkester Sokola I. Predprodaja vstopnic v kinu Ljubljanski dvor od 10. do 12. ter od 15. ure. —lj Šolska vodseva im Oku o vsoookol-ketn zletu v Beograda. ZKD naproša vsa šofeka vodstva, da prijavijo čim prej tgied filma o vsesokolskem zletu v Beogradu v tajništvu ZKD, Kasina, II. nadstropje, med negtno polt naj Vam bo pravilna nega prva briga. Nc da se opisati divnega občutka mladostne svežosti. ELI D A FAVORIT MILO ustvarja oni gladki, nežno rožnati teint, ki očaruje. Umivajte se dnevno z ELIDA FAVORIT MILOM. Blaga in dišeča pena tega mila deluje blagodejno na polt, Ako želite imeti čisto in nežno kožo, ne pozabljajte prve zapovedi lepote: ELIDA^^MILO uradnimi urami od 9. do 12. in od 15. do 16. ure. Posebne šolske predstave se bodo vršile od jutri dnevno ob 11. uri dopoldne, ob 14. in 16. uri popoldne. Pri teh predstavah bodo cene za šo'?!v3 m'adino močno znižane —\\ Kolesarsko in motociklistično društvo Sava v Ljubljani naznanja, da je njen ustanovni -n zvest- član Vitop i »kozar nenadoma preminul ter prosi članstvo, da se v čim većiem števiiu udeltž. pogreba, ki se vrši danes ob 16. hz mrtvašnice deželne bolnice. Težko r>rizadet: rodbin-' naše iskreno ^nžn'ie —Ij Jurjevanje Ciril - Metodove podružnice na ljubljanskem Gradu se vrši v nedeljo 10. maja. —M Skioptično predavanje p r vre d ob priliki p roti tuberkulozni h dni OUZD v Ljubljani v torek 5. meja ob 7. uri zvečer v uradov? dvorani, Mikilošičeva cesta 3k. Predaval bo g. primarij dr. Derč o protii-tuberkuJozni borbi in kako očuvah deco pred to boleznijo. Vstop prost Vabnimo k udeležbi vse. —lj Narobe svet. Dvorišče mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti je »dekoriramo« s številnimi kamenitimi srebrbč! in robniki, da se otroci ne morejo na njeni Igrati, dočim pred h*šo ir. okoli nje še zdaj ni nobenega tlakovanega hodnika. Pote*n se pa ljudje čudite, če se otrocs po praha igrajo ai požirajo baci-le! Idealizem med dijastvom še živi Lep dijaški večer v opernem gledališču — Uspešna vprizoritev ruske komedije „Mil]enček" Ljubljana, 5. maja. Vedno čeece se čuje, da nI več idealizma med našo mladino in da se drijaki raje zanimajo za sport kot za knjige in vse tisto, kaa* Je bik) ljudem prejšnjega kova ideal, vzvišeni vzor, sa čemur so stremeli *« častim i dušami in poln i mi srci«. Težko je reči o tem kaj povsem objektivnega, kar je mlajših, lahko le povdarimo, da se je živtljemje od prejšnj-ih Časov idealizma v marsičem izipremeiiilo. da nam je vzelo vero v vse tisto, kar je bilo v očeh prejšnjih generacij sveto in lepo. Ni Čuda, da gledamo dandanes na življenje povsem dnigaee, saj je tudd življenje drugačno. Kar se pa trice takozvanoga dijaškega idealizma, moramo le ugotovila, da nt! izumrl in ker doslej ni, se nam tega ni treba več bati. Smatrati je pač za idealizem, ako dijaki posvete vse svoje razpoložljive sile in čas, da stopijo pred javnost s še tako malo igrico, kajti tudd dijaku stavi žirvljenje dandanes mnogo večje zahteve in je vsako delo iavem njegovih dolžnosti združeno z resničnimi žrtvami. Zato moramo tembolj ceniti vpri zorite v Tonvizinovega »Miljenč-ka«, ki so ga naštudiraM dijaki državne klasične gimnazije v Ljubljani, včlanjeni v srednješolski organizacija »žar«, in čigar premijera je bHa snočrf v opernem gledališču. »Miijenčku« se posma, da >e precej star ter v marsičem nesodoben, kajti dandanes so desetletja in celo leta velik prepad med danes in jutri, kaj šele komedija iz 18. stoletja. S tem pa ni rečeno, da bi ga moral! odklanjati, že zaradi tega ne, ker je komedija, kart:ere namen je vedno zabava, saj se menda dandanes še lažje smejemo ljudem 18. stoletja kot sami sebi. Res, marsičemu se da oporekati, zlasti tistemu naivnemu postavljanju plemstva v najbolj roftnato luč ter namerno smešenje vlastelinstva obenem na drugI strani. Kajti vlastelin in plemič imata dandanCe v naših očeh isto moramo ceno. In ako se avtor poteguje za male ljudi, tedaj jih ne sme obenem zaničevati, češ, da so n. pr. kočijaži, svi-njorejci itd. nekaka sodrga, oficirčki pa polbogov! fai uradnSkl poosebljena, od boga poslana oblast. Marsikaj je tudi naravnost za lsss privlečenega ter Je sploh vss delo zgrajeno na dokaj lenari logiki In selo rahlo povezano med seboj. Dejanja samega prav za prav mi, pač pa prikazovanje oeeb. odnosno karikatur, kajti kar se godi, je predvsem le več ali manj koraedijantstvo, tista sentimentalna zgodba s Sofijo je pa silno prim-Vtivna dn neorigaTia-lna, tskore-koč, brez r^pa in gJave, skoraj v slogn srednjeveških grajskih gosipodičen. Avtor je pač kara.kteriziral Ijudd in življenje na zunaj površno, kar se mu je popolnoma posrečilo, globljega humorja in soli pa manjka. Komed.ija je pač lahka stvarica. Nedvomno je pa zahtevala od igralcev precej truda, da so jo oživeli in taiko prijetno razigibali. Pozna se režiserjeva roka. Id je vcepila v vso igro temperament, življenje. Dialog bi se pa smel tu in tam nekoliko črtati. Prevod B. Z-iherla je prvovrsten. Dijaki so igrali z vso vnemo in ljubeznijo do stvari, vsak posebej se je hotel čim najbolj izkazati. Morda je bila igra baš zaradi tega nekoliko prenihrava. Tudi starci so bili mladostni, ne sicer po maskah, pač pa zaradi prelahkih nog in preži vih kretenj in mimike. Prostakova, čije vloga je bila najtežja, se je najbolje izkazala, njena igra je biJa še najbolj naravna, samo včasih je bila maJo preg&isua in bolj »furijaata« kot bi bilo treba. Prosta-kov ni bil dovolj enoten, včasih se Je mnogo proveč pomladil, bil je pa dovolj simpatičen. Opažalo se je pač pri vseh, da se prav po ju&njas-ko temperamentni, niti malo po rusko, kar je sicer poživilo igro, žal je pa deloma učinkovalo precej nenaravno. Skotiimin je skoraj še najbolj ustrezal, ker je igral povsem neprisiljeno, dočim so nekateri nekoliko pretiravala, tako n. pr. Mntrofan (Miljenček), Kufejkin ln Vral-mann. Pravddn je bil res pravi birokratski tip prejšujtih stoletij s primesjo sodobne nadutosti, škoda le, da je tudi njegova uradna strogost učinkovala v okviru harle-kinad — komično, kar je pa predvsem avtorjeva zasluga. Sofja je bila dražestna, nalivna nevesta, čemur je še pripomogla njena mak) okorna a ljubka izgovorjava Starodum je nastopal dokaj gladko in do stojanstveno, samo malce premlad je bil. Milov, srečni ženin, je nastopal res kot pravi junak, morda še preveč junaško. Ustrezala je tudi Jeremjevna. Spioh so se vsi trudi M dati najboljše ter so bili deležni zasluženega priznanja, s katerim občinstvo tudi n! StedUo. Gledališče je bilo izredno dobro zasedeno. Igralci in režiser eo prejeli več vencev in cvetja Od-mori so bili prijetno izpolnjeni z dajaško godbo. Stran 4 X. Stev. 100 Tane Ouof< 14 Skrivnostni jezdec Kmalu je pa zagledala cowboya, ki (e jahal po stezici med travniki proti domu. Zek) počasi je jahal in vodH na uzdi še enega konja. Columbina je spoznala Lema tik predno je opazila, da vodi za seboj njenega konja. In to se ji je zdelo zelo Čudno. Pogledala je natančneje in opazila, da njen konj šepa. Videti je bilo, da se komaj še vleče naprej. Vsa v skrbeh je pohitela cow-boyu naproti in prispela je še pred njim do vrat v ograji. Prvo, za kar se je zanimala, je bil njen ljubljeni mustang. _ O Lem, Pronto je ranjen! — je vzkliknila. Lem ni odgovoril; njegov resni obraz je povedal Columbini, da se je res nekaj pripetilo. Cowboy je bil ves prašen in tako truden, da se je kar opotekal. _Počakajte malo, — je dejal Lem. i_ Pronto jo je pošteno skupil. Požurite se in prinesite platneno krpo, da mu obvežem rane. _ Columbina je odhitela po krpo m kmalu se je vsa upehana vrnila. Pronto je zarezgetal, ko je pokleknila k Lemu, ki je pregledoval krvave praske na mustangovih nogah. . — No, nič hudega ni, — je dejal Lem vesel da konj ni težje ranjen. — Oh, bala sem se, da ga je nabodel frik, — je pripomnila Columbina. — Saj nd mnogo manjkalo, — je odgovoril Lom. — In če bi ne bil nekdo jahal, kot se ne vidi vsak dan, bi ga bil ta prokleti bik nabodel. — Kdo je pa jahal? Ste na rešili konja vi, Lem? _2alibog nisem bil jaz tako srečen. — Kdo pa? _ Wils, kdo neki, in moral sem mu svečano obljubiti, da vam ne bom povedal — vsaj o njem niti besedice. — VVils je reSl mojega konja?.. Kaj se je pa zgodilo, Lem? Zakaj ste tako čudni? — Kaj še ne veste, kaj ee Je zgodilo davi? Kaj vam oi se nihče pravil o prepira? ------ — Ne. Kaj--kdo — — 1 ' _ Stari Bfll vam lahko pove vse. Zadeva z vašim konjem se je pričela takole: Jack — Neotesanec je prijahal k nam, ko smo bili baš zaposleni '* zaznamovanjem živine; skočfl je s svojim krampom čez ograjo na pašnik. S seboj je imel laso in začel je poditi konje. Med njimi je bfl tudi vaš Fronto m ta prokleti bimbo mu je vrgel laso za vrat. Pronto se je pognal v dir, preskoči je ograjo m v naslednjem hipu se je pognal za n#m divji bik. Konj je dirjal na vso moč, končno se je pa spotaknil ob vrv, padel, se pobral in zdir-jal naravnost v suho grmičevje. In tam se je tako opraskal. Vsi smo bfli daleč od njega. Bik je pa dirjal za njim m divje tafcL VVils je zaklical, nad mu da kdo puško, pa je ni nihče imel. WMs je jahal ko strela, da bi pravočasno pri-rJšrjal tja in rešil vašega konja. — Lem, to še ni vse, — Je dejala Columbina Tesno, ko je cowboy utihnil. Predobro je poznala čikoške običaje, da bi ne vedela, da v Lemovem pripovedovanju ni nobenega pravega povoda za njegovo poparjenost; in njen ženski instinkt je slutil katastrofo. — rim, hm... VVils je s svojim konjem padel. Lem je izgovoril te besede z vso naravno iskrenostjo pravega cowboya. — Je ranjen? — Čujte, miss Collie, — je protestiral Lem, — vašega konja bomo že izle-čilL Ni vam treba obupati, pa tudi tako trdo prijemati bi me ne smeli. — Lem Billmgs, zelo huda bom na vas, če mi takoj ne poveste vsega, — je izjavila Columbina odločno. — Ah! — je odgovoril Lem oprezno. — Žal vam moram povedati, da je VVils precej težko ranjen. No, no, posebno hudo ni... Konj je padel na njegovo nogo. Kost ima zlomljeno. Nogo ima vso zmečkano. Sicer pa ni nič — zares nič hudega — častna beseda. Odpeljali so ga v Kremmling. IV. Samo en mož v Meekeru se je menda zanimal za vest, da se dobi pri farmarju Billu Belloundsu služba. Bil je mrtvaško bled mož nizke postave, ne mlad in ne star; in trdil je, da se piše Bent VVade. V Meeker je bil prispel z dvema mršavima konjičema in skromnim tovorom. — Od kod pa prihajate? — ga je vprašal krčmar, ko je gledal, kako se je pobrigal za svoja konjiča, predno je mislil nase. Vprašanje je moral krčmar ponoviti. — Iz Cripple Creeka. Kuhal sem zlatakopom, vmes pa pomagal izpirati zlato, — se je glasil odgovor. — Hm! Tam ste morali vendar zaslužiti mnogo več kot bi mogli tu, če bi ne vem kako trdo delali. — Da, tam sem prav dobro zaslužil, — je vzdihnil VVade. — In zakaj ste šli proč? — Sprli smo se zaradi zlatonosne žile In jaz sem bil edini, ki je preživel krvavo obračunavanje. Vse vam povem tako, kakor je mio. — In Wade je sedel na bližnji zaboj, odložil staro, široko pokrivalo in začel praviti. Prikolo-vratil je postopač, ki so ga privabile njegove besede. Potem je prišel slučajno mrrno zlatokop, ustavil se je in priključil družbi. Kot četrti poslušalec se je pojavil stari Kemp, vaški patrijarh, in tudi on je z zanimanjem poshršal zla-tokopovo pripovedovanje. VVade je imel čudno magnetično moč v sebi, njegov jezik je bil obdarjen z magnetično silo. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefovec grančice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Joaef ovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Joaef ova« grcn-člca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sestanek na severnem tečaju Dr. Eckener je podpisal zanimivo, obenem pa tudi dokaj pustolovsko pogodbo, o kateri bo govoril letos poleti ves civilizirani svet. Z znanim ameriškim polarnim raziskovalcem Hubertom VVilkinsom sta se namreč domenila, da se sestaneta v kraljestvu večnega snega in ledu tam gori nekje blizu severnega tečaja. WiHrins hoče doseči severni tečaj s svojo podmornico «*Nautihis«, dr. Eckener pa z zrakoplovom »Orof Zeppelin«. V/ilkins upa, da mu bo »Grof Zeppelkic med ekspedicijo pomagal in ga izdatno podpiral, obenem bi se pa lahko njegova ekspedicija v slučaju nesreče rešila na zrakoplov. Poleg tega hočeta VViMcms in dr. Eckener z zrakoplovom letati nad severnimi polarnimi kraji in obe ekspediciji se bosta medsebojno podpirali tako, da bodo rezultati tem ugodnejši, seveda če se ekspedicija sploh posreči. Dogovorjeno je bilo, da obvesti Wil-kins dr. Eckenerja po radiu takoj, čim se približa s svojo podmornico severnemu tečaju. Šele potem bi dr. Eckener s svojim zrakoplovom startal. »Orof Zeppelin« bi krenil najprej na zemljo Franca Jožefa, potem bi se pa dr. Eckener in WHkins po radiu domenila, kdaj in kje se sestaneta. Dr. Eckener se spusti z zrakoplovom morda tu- di na polarni led, zrakoplov bi mu pa pomagala potegniti na tla In pritrditi posadka VVilkinsove podmornice. Zrakoplov bo seveda za ekspedicijo na severni tečaj primerno preurejen in opremljen. Dr. Eckener vzame s seboj več polarnih psov in sani. Psi bodo imeli v zrakoplovu posebne hišice, v katerih se bodo med poletom prav dobro počutili. V zrakoplovu bo tudi železno sidro, ki ga z električnim tokom segrejejo in vržejo na led, da se zapi-či vanj in zamrzne. VVilkins krene v nedeljo 10. t. m. s svojo podmornico iz New Yorka najprej v London, kjer ostane 14 dni, potem se pa napoti proti Spitzbergom. S Spitzbergov krene proti severnemu tečaju, ki ga hoče doseči sredi julija. Na krovu »Nautilusa« se udeleži polarne ekspedicije tudi vnuk Julesa Vernea sir Robert Verne. Zanimivo je končno, da se udeleži ekspedicije »Grofa Zep-pelina« na severni tečaj tudi ženska m sicer novinarka lady Drummond Hay. Letos poleti se nam torej obeta zanimiva borba za severni tečaj, ki ga niso raziskovalci še nikoli tako energično naskočiM, kakor ga kani jo zdaj. Imeni VVitkins in dr. Eckener jamčita, da bo borba z bek) sfingo res zan-pmrva m ostra. Poslužite se sami t na novo odprtem 4- avtomatičnem buffetu Vedno svem, nenadkriljivi zendviči in zakuski za mai denar. Prepričajte se! Očarani boste! RIO v Ljubljani Šelenburgova ulica < m pivo, vino, likerji in amerikanske pijače! Vse avtomatično. posebnega GtofioEo užaloščeni naznanjamo, da je naš iskreno fjiibfieni soprog, predobri, skrbni oče, sin, brat, zet, svak, stric in bratranec, gospod Mgr. Ph. Fran Savnik lekarnar in posestnik, po kratki bolezni, ▼ 54. letu svoje starosti danes, dne 4. maja, ob 9.30 uri, previden za pot v večnost, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1931, ob 17. nrf Iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sveta mafe zadušnica sa bo darovala v četrtek, 'dne 7. maja, ob 8. uri v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabnega nam pokojnika priporočamo ▼ Mag spomin. V Kranju, dne 4. maja 1931. Slavka Šavnft roj. KavSR, soproga; Bogo, VMa bi Fraoek, otroci; Leopol-(fina Šavnik roj. Jugovfc, mati, is vse ostalo NOVOST — ČASTNIKI! VVaUet Express, Stari trg 18» je vpeljal specialni oddelek za likanje, kemično čiščenje in popravljanje uniform. — Likanje Din 18.—. Izvršitev v 24 vran. ms ŠIVILJA samostojna v damski konfekciji, ae sprejme, lepa soba na razpolago. — Dopise na upravo ttsta pod »Konfekcija 1510€. _ »INDIAN SCOUT« s prikolico, kompleten, poceni prodani ali zamenjam za novejši model proti doplačilo. — J. Cirnski, Čatež, p. Brežice. 1509 So s 3 sobami, stalno vodno moč« jo in prostorom za poljudno obrt, blizu kolodvora in sredi vasi, v večjem industrijskem kraju proda za 30.000 Din Loka Sevnik, Radomlje pri Kamniku. 1508 KABTONA2NE DELAVKE (vodnice partij) izučene ta vešče, sprejmem. — Ponudbe na Štamparijo Rott, Osijek, Peja-Čevičeva 29. 1507 OTVORITEV GOSTILNE Cen j. občinstvu sporočam, da sem 3. maja t, L prevzel gostimo »Vinska trta«, Ambrožev trg št. 1. Točil bom prvovrstna dalmatinska, viška in kaštelanska vin^-r Se priporoča Filipov« BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon 84—84 TRAME stropnike raznih dimenzij, popolnoma sobe, Ima v zalogi „Ilirija", d* % o. z*, LJUBLJANA, Dunajska cesta It. 46 Telefon st. 28—20. 25—95. Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije A. D Podružnica Ljubljana fe z dnem 4« maja t« L pričela s svojim poslovanjem v lokalih na Dunajski cesti it. 31 (hiša Zidarjevih dedičevi. Telefon 30—20. Podeljuje kredite obrtnikom« obrtnim kreditnim zadrugam in lom bar dir a državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančne posle. Pristopajte k „Vodnikovi dražbi" Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno — Za upravo in tnaeratni del Usta: Oton Clirlstof. — Vsi v Ljubljani