LETO XVII. — številka 54 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 16. 7. 1966 Cena 4»- pai ali 4t, starih cUnai ie\ *.ist izhata od oktobra 1947 kot tednik. Ud 1. janua, ia i958 kot poltcclnik, Jd 1 ianuair 1%0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 196*- Kot poltednik, in sicer ob retiab in sobotab ZA GORENJSKO Najdaljši most v Sloveniji* most čez Peračico pri Brezjah, je že skoraj narejen. V noči med torkom in sredo so delavci Metalne Maribor speli obe strani, premagali zadnji presledek, dolg 4 m. Okroglo 32.000 prednapetih vijakov in 2000 zakovic drži približno 850 ton težko konstrukcijo visoko nad sotesko Peračicc. Gorenjska magistrala od Podtabra do Črnivca bo — tako kaže — zdaj kmalu sprejela prvo avtomobile — Foto Frane Perdan Pred obletnico prvih ukrepov gospodarske reforme Še odločneje naprej Zvezni in gospodarski zbor sta sprejela pretekli četrtek izredno pomembne ukrepe za uresničitev gospodarske reforme Zvezni in gospodarski zbor sta pretekli četrtek, 14. julija, sprejela zakone o deviznem poslovanju, o kreditnih poslih s tujino ter spremembo zakonov o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Ko mineva prvo leto naporov za uresničitev ciljev naše reforme lahko ugotovimo mnogo uspehov, vendar moramo hkrati tudi priznati, da mnogi procesi za izboljšanje gospodarjenja še vedno teko prepočasi. Z novima zakonoma o deviznem poslovanju in kreditnih poslih ter z zaostritvami v kratkoročnem kreditiranju gospodarstva, pa Za dan vstaje Na Jesenicah pravijo, da so dan vstaje slovenskega naroda že praznovali skupno z dnevom borca. Zato za ta praznik ni nikjer nobenih prireditev, če pa nekje bodo, bodo to praznovali v ožjem in zaprtem krogu. Denar je baje glavni vzrok mrtvila., poleg tega pa se Jeseničani resno pripravljajo na praznovanje občinskega praznika 1. avgusta, ko bo predvidoma slovesna seja občinske skupščine in proslava na Obranci. J. Vid i c bo nedvomno moč pospešiti te procese. Novi zakon o deviznem poslovanju omogoča večjo liberalizacijo zunanjetrgovinske menjave in zagotavlja ekonomsko pot h konvertibilnosti dinarja. Zakon o kreditnih poslih s tujino pa jasno poudarja, da je pogoj za kreditne posle kreditna sposobnost tistega, ki kredit najema. Nihče ne bo mogel več najemati posojil v tujini, če ne bo zagotovil tudi njihovega vračanja. Spremenjeni zakoni s področja socialnega in zdravstvenega zavarovanja, im sicer zaikan o zdravstvenem zavarovanju, zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in zakon o osebnem dohodku, ki se uporablja za določitev pokojninske osnove, imajo prav talko namen, da se vskladi poraba z materialnimi možnostmi. Zaradi mnogih lukenj v dosedanjih zakonih so bili apetiti po denarju pogostokrat mnogo večji od dejanskih potreb, predvsem pa od de- janskih možnosti. V določenih primerih je prišlo tudi do zlorabe. Novi predpisi predvidevajo, da se bo povečala udeležba zavarovancev pri stroških za zdravila, .za različne zdravstvene pripomočke (Nadaljevanje na 2. strani) Kaj je z mostom v Podnarlu? Most čez Savo v Podnartu bi moral biti narejen do 15. junija; tako piše v pogodbi, ki jo je skupščina občine Radovljica sklenila z izvajalcem — gradbenim podjetjem Projekt Kranj. Vendar most še ni narejen, manjkajo še priključki. Projekt Kranj je prosil občino, naj mu za dva meseca podaljša rok izgradnje, vendar občina doslej Koča Popović podpredsednik republike v. Na skupni seji vseh petih zborov zvezne skupščine, je bil pretekli četrtek, 14. julija, na predlog 36 poslancev soglasno izvoljen za novega podpredsednika republike Koča Popović, član centralnega komiteja ZKJ, predsed- stva zvezne konference SZDLJ in centralnega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Lik tovariša Koče Popoviča, politika, publicista, vojskovodje in književnika je naši javnosti prav gotovo znan in ga zato ni treba posebej predstavljati. Jesenice Razgovor o IV.plennmu (k ZKJ V torek so imeli na občinskem komiteju Zveze komunistov na Jesenicah razgovor o nalogah v zvezi s sklepi IV. plenuma CK ZKJ. Uvodne misli je podal sekretar komiteja France Zvan. Udeležba je bila velika, saj je bila dvorana pri Jelenu polno zasedena. Navzoči so se povsem strinjali s sklepi plenuma in po obširni razpravi sprejeli konkretne zaključke za delovanje v duhu plenuma, osmega kongresa in gospodarske reforme. B. B. na to še ni pristala in verjetno tudi ne bo. Penali tečejo. Na občini v Radovljici menijo, da se je treba enkrat navaditi, da bodo podjetja spoštovala določila pogodb. Projekt pa se izgovarja, da pogodba določa le izgradnjo mostu, (ki je narejen), ne pa priključkov na oba bregova. O Tudi za most v Lancovent £ je bil rok izgradnje 15. 9 junij. Gradbeno podjetja 9 Gradiš Ljubljana, obrat 0 Jesenice ga je naredilo v O pogodbenem roku; 20. ju-# nija je bila že uradna O otvoritev. — t Svojevrstna najdba V Kranju urejajo cesta Kokrškega odreda. Skopati so morali skoraj meter globlje temelje kot so predvidevali, ker je bila stara cesta samo provizorično urejena na sami prsti. Pravijo, da je tod najboljša in najgloblja prst na krajskem polju. Pri odkopu in utrjevanju ceste pa so delavci naleteli na svojevrstno najdbo. Od-krili so jamo z nekaj tonami še čisto dobrega gašenega apna, ki so ga tam »pozabili* in zasuli gradbinci, ki so gradili za Vodovodnim stolpom. Spričo te pozabljivosti pa morda še česa drugega) seveda ni čudno, da smo pa ceni stanovanja na tretjem mestu v Evropi. 4k Obiščite 16. tradicionalni GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 5. do 16. avgusta 1966 IHIIIIIi C^/%+/$//%+/++%^/8++%$%+///$+RB+$$%%%%-^P3+/^^+%$/$$/$+%%/+8 4999999999999999994 NOTRANJA POLITIKA 16. JULIJ 1966 * GLAS ZIS sprejel novo uredbo o vizumih Nove sprostitve pri potovanju in bivanju naših državljanov v tujini Preteklo sredo je bila seja zveznega izvršnega sveta. Obravnavali so več pomembnih vprašanj, med drugim tudi, kako nadalje liberalizirati izdajanje vizumov jugoslovanskim državljanom. S tem v zvezi je ZIS sprejel uredbo o pogojih za izdajanje vizumov za eno, več ali neomejeno število potovanj v tuji- no. Uredba temelji na dejstvu, da mnogi naši državljani pogosto potujejo v tujino, posebno v države, s katerimi je naša dežela odpravila vizume. Zato so sprejeli rešitve, ki ustrezajo tem dejstvom. Naši državljani bodo imeli pri urejanju vizumov manj stroškov in bodo porabili tudi manj časa kot doslej. Še odločneje naprej (Nadaljevanje s 1. strani) in sanitetni material. Nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni se bo plačevalo na osnovi povprečja, doseženega v preteklem letu in nič več na temelju tromesečnega povprečja. Izplačevanje nadomestil do treh dni bo šlo v breme delovnih organizacij. Osebni dohodek, ki se lahko Uporabi za določitev pokojninske osnove pa bo omejen, oziroma vezan izključno na tisti del dohodkov, ki jih je posameznik dobil na podlagi dejanske delitve po delu. Doslej so se v mnogih podjetjih — tudi na Gorenjskem — uveljavile lakoisae-novane »pokojninsko klavzule*. To so posebni privilegiji pri delitvi osebnega dohodka za tiste, ki so pred upokojitvijo. Tako se je zgodilo, da je upokojenec dobil večjo pokojnino, kot bi bil njegov osebni dohodek, če bi se upoštevalo dejansko nagrajevanje po delu. Zgodilo se jc celo, da so posamezniki dobivali osebne dohodke drugih sodelavcev, po izplačilu pa so jim jih vračali. Zlorabe so tu očitne in so se nujno odrazile v blagajni pokojninskega zavarovanja, ki ne zmore vseh dajatev. Zgodilo se je tudi, da so v nekaterih podjetjih reševali problem preveč zaposlenih preprosto tako, da so posameznike, ki jih niso imeli kam dati — upokojili. Podobne stvari so se dogajale tudi pri uporabi zdravil in drugih ugodnosti zdravstvenega zavarovanja. Zato so bili ukrepi zvezne skupščine prepotrebni in jih vsi delovni ljudje z zaupanjem pozdravljajo. Krajevni praznik v Šenčurju V soboto, 16. julija, bodo prebivalci Šenčurja in okoliških vasi začeli praznovati svoj krajevni praznik. Praznovanje bo trajalo vse do 24. julija. Skupno s proslavo krajevnega praznika se bodo spomnili tudi 25-obletnice vstaje naših narodov. V Šenčurju je bila že pred vojno močna partijska in skojevska organizacija. Kmalu po okupaciji, sredi julija, so zato Nemci vdrli v vas, da bi aretirali člane naprednega giba nja, vendar jih niso uspeli dobiti, ker so aktivisti že prej odšli zdoma v šenčur-ske gozdove in tam ustanovili »Šenčursko četo«. R. Č. GASILSKO DRUŠTVO Mošnje priredi v nedeljo, 17. V19# $ pričetkom ob 15. uri v prfr Btorih kulturnega doma ? Mošnjah veselico z bogatim srečolovom. Zabaval vas bo kvartet s Hrušice — Vabljeni! r-rebivalci Godešiča pri Škofji Loki, bodo v nedeljo, 17. julija dopoldan, slavili pomemben delovni uspeh. Svojemu namenu bodo izročili nov dom, v katerem bo dvorana za 250 oseb. primerna za sestanke, zbore volivcev in druge krajevne potrebe, prostor za knjižnico, klubski nrostor v katerem bo lahko organizirati tudi razstave in drugo dejavnost, nadalje lokal a prodajo mesa in mesnih izdelkov, nov trgovski lokal s skladiščem, stanovanje za poslovad- jo, ild. ... Nova dokaj moderna stavba stoji ob cesti Škof ja Loka - Ljubljana, sredi Godešiča. P»e» drugi objekti, čeprav so načrti pripravljeni. Vprašanj* je, ali ima »Krona« ekonom ski interes do tega objekta" Ali so sploh izgledi za dn> gega investitorja? Ali bi morda pod pokrovi tel jstven skupščine to delo steklo? Odgovarja preds. skupil ne tov. Milan Osovnikar, »Zamisel, da se prostor ure\ di v kopališče in v rekreacij\ ski center ni nova. še več, \ v posameznih letih je obči* na že dala nekaj denarja x\ izgradnjo igrišča za odbojko parkirnega prostora in avU\ campa. Pri predlogu za urft ditev je treba vztrajati. To poudarja tudi urbinistic" načrt škofje Loke. Vendar jI izvedba odvisna od razpoložljivih sredstev. Ni se t reki zavajati z mislijo, da bi bila »Krona« v ta objekt pripravljena vložiti nekaj deset milijonov din. Podjetje ima < svojem planu do "leta 1970 \( namen obstoječe prosto-. preurediti in dograditi man: šo stavbo z nekaj sobami. Priredil: Jože KoSttM Promet čez Korensko sedlo čez Korensko sedlo v Zgornjesavski dolini je zelo velik promet tujih in domaČih turistov v obe smeri. Promet skozi Rateče v Italijo je neprimerno manjši. Ob delavnikih gre čez Korensko sedlo v obe smeri povprečno okrog 3000 avtomobilov, v sobotah in nedeljah pa tudi 5000 do 6000. Objekti na tem mejnem prehodu z Avstrijo am na naši strani lepo urejeni, na avstrijski strani pa še niso dokončani. Avstrijci so zdaj že uredili in asfaltirali približno 3 km ceste, za katero je znano, da je bila zelo slaba in zelo strma, razen tega pa bodo v bližini mejnega prehoda uredili tudi moderno bencinsko črpalko. Korenski mejni prehod torej po prometu precej presega vse druge na Gorenjskem/ tudi Ljubelj. Hoteli smo zvedeti, koliko valut zamenjajo, vendar teh podat- Posredujemo prodajo karamboliranih avtomobilov: f. Zastava 750, leto izdelave 1965 s prevoženimi 13.000 km. Začetna cena ND 9.100,00.— 2. Zastava 750, leto izdelave 1966, s prevoženimi 165 km. Začetna cena ND 7.500,00.— 3. Zastava 750, leto izdelave 1965 s prevoženimi 1.200 km. Začetna cena ND 9.000,00.— Ogled vozil pod 1 in 2 je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj in pod 3 pri podjetju Transturist v škofji Loki. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 20. 7. 1966 do 12. ure, Zavarovalnica Kranj Odgovor na vprašanje iz prejšnje rubrike Širok delovni program VPRAŠANJE: Komisija za socialno varstvo in varstvo družine pri krajevni skupnosti Skofja Loka je sprejela svoj delovni program. Med nalogami tega programa je na priporočilo sveta za socialno varstvo občine predvideno, da bodo krajevne skupnosti odločale o dodeljevanju družbene denarne pomoči socialno ogroženim občanom. Rad bi vedel kako je to mišljeno in kdaj bodo to pristojnost prenesli na krajevni skupnosti? ODGOVOR: Načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe nam je posredoval naslednji odgovor: Svet za socialno varstvo in varstvo družine je na zadnji seji sklenil, da se dodeljevanje družbenih denarnih pomoči prenese v pristojnost najprej nekaterih krajevnih skupnostii kasnejša praksa pa bi pokazala kako hitro bi lahko to d?lo prevzele tudi o>;a!e skupnosti. O podelitvi denarne pomo:'i bi odločala komisija za socialno varstvo in varstvo družine, v kateri bi bil en član zadolžen predvsem za to delo. Odločbo o rešitvi bo še naprej izdajala občinska skupščina. Pred prenosom te pristojnosti na krajevne skupnosti bo potrebno organizirati krajše posvetovanje glede na pomen družbenih denarnih pomoči in kriterije dosedanjega ocenjevanja pogojev prosilca. Upravni organ, pristojen za socialno varstvo, je opravil tudi revizijo že. podeljenih denarnih pomoči in ugotovil dejansko stanje prejemnikov v sedanjih pogojih, predvsem zato, da bi lahko krajevne skupnosti sprejele kolikor je. mogoče urejeno delo. Te pomoči so bile v nekaterih primerih dodeljene že takoj po osvoboditvi. Z revizijo bi zaključili v juliju 1966 in pričakujemo, da bi nekatere krajevne skupnosti v avgustu ali najkasneje s 1. septembrom 1966 sprejele v svojo pristojnost dodeljevanje družbenih denarnih pomoči. kov nismo dobili, ker sta na sedlu dve menjalnici: eno ima turistično društvo, drugo pa Kompas. Zaradi konkurence so precej molčeči. OBJAVA Uprava skupščine občine Kranj obvešča občane, da v soboto, dne 23. 7. 1966 ne bo poslovala, razen sprejemno-informacijske pisarne in Uprave za notranje zadeve vključno s sklepanjem porok. Namesto sobote, dne 23. 7. 1966 bo uprava poslovala v soboto, dne 16. 7. 1966 do 14. ure, v ponedeljek dne 18. 7. 1966, v torek dne 19.7. 1966 in v četrtek, dne 21. 7. 1966, vsakokrat do 15. ure. „Grajski dvor" septembra odprt Iz Grajskega dvora v Radovljici, ki ga že vse letošnje leto preurejajo, so končno z velikimi težavami in sitnostmi le spravili dve stranki, ki sta dolgo ovirali adaptacijo. S posredovanjem najvišjih vojaških organov sta se končno le preselili v enakovredni stanovanji, ki sta bili že dolgo pripravljeni zanju. Zdaj delajo s pospešenim tempom, čeprav so seveda že zamudili letošnjo glavno poletno sezono (julij in avgust). Predvidevajo, da bo preurejen hotel odprt 1. septembra, in da bodo v času svetovnega prvenstva v veslanju že lahko sprejeli goste,, s katerimi imajo že sklenjene pogodbe — t Dežmanovo hišo bodo podrli Koroška Bela: Dežmanovo hišo na cesti Talcev na Ko-N roški Beli v bližini Železarne Javornik bodo podrli, ker bo tam peljala nova cesta, ki bo povezovala obrat Javornik in novo valjamo Bela. Z lastnikom so se že dogovorili o odškodnini. Cesto bo zgradila železarna Jesenice, ker sedaj praktično ni nobene dobre komunikacije med staro valjamo na Javomiku in novimi obrati na Beli. V. Izboljšave in novosti v blejski trgovini Letos investirajo 250 milijonov Nova samopostrežba v Zaki — Trgovski center v Zagoricah — Naslednje leto trgovski center v Želečah 2. julija je odprlo trgovsko podjetje »Živila« Kranj ob kam-pingu v Zaki novo samopostrežno trgovino. Blejsko podjetje »Koloniale« se je 1. junija združilo z »Živili« in tako so sedaj polni načrtov za izboljšavo blejske trgovske mreže. Nova samopostrežna trgovina v Zaki samo izpopolnjuje objekt (bife in prodaja' spo-minčkov), ki so ga zgradili leta 1962, ko je bila v Zaki še »džungla«. Zanimanje turistov za ta del Bleda je ogromno. Največ nam o tem lahko pove promet:, leta 1962 — 6 milijonov, 1963 — 9 milijonov, 1964 — 16 milijonov, 1965 — 30 milijonov, letos pa pričakujejo za 50 do 60 milijonov starih dinarjev iztržka. S postavitvijo trgovine, ki je stala z ureditvijo okolice okoli 20 milijonov dinarjev, je dobila Zaka zaključen trgovski center, v katerem lahko dobi turist vse od kompletne- ga kosila do majhnega spo-minčka ali sladoleda. Samo v prvi nedelji obratovanja so iiheli za skoraj dva milijona starih dinarjev prometa. Morda bodo že letos dokončali moderen trgovski center v Zagolicah pri bencinski črpalki. Ce bodo dela v redu napredovala bodo imeli prebivalci okoli novega leta na razpolago bife, mesarijo in samopostrežno trgovino. Samo v letošnjem letu bodo investirali v trgovsko mrežo na Bledu okoli 250 milijonov starih dinarjev. Naslednje leto nameravajo pričeti z gradnjo podobnega trgovskega centra v Zelečah. Lokacija za objekt je že odobrena in naj bi stal v bližini nove ceste (za Bohinj) ob treh novih hotelih. Tudi za ta objekt bodo investirali nad 200 milijonov .dinarjev. Kaže, da bo tako Bled le rešil problem trgovske mreže vsaj za nekaj let. Zanimivo je, da je prišla do precejšnjih investicij prav v sedanjem času -boja proti investicijam«. Razlog je preprost: to so investicije, ki se izplačajo, ki se hitro obrestujejo. Bled je velik turistični center ter gredo zato v promet tudi artikli, po katerih v drugih krajih sploh ni povpraševanja (zaradi cene). Kot vidimo, bodo na Bledu v prihodnje še precej gradili. Upamo samo, da se bodo trgovci z enako zavzetostjo usmerili tudi v izboljšavo kvalitete uslug. Upamo in verjamemo — saj to je tudi v njihovem interesu. P. Čolnar Na Bledu so pred približno mesecem in pol začeli graditi novo samopostrežno trgovino, ki bo prervidoma dograjena do konca leta. Gradi jo gradbeno podjetje Sava Jesenice, financirajo pa Živila Kranj. Razen samopostrežne trgovine bo v prostorih tudi mesnica In bife. — Foto Pridan KM ^99999999999999999999999999999999999999999999999 KULTURA IN PROSVETA 16. JULIJ 1966 * GU Kongres ICOGRADA 66 na Bledu Za boljše sporazumevanje med narodi Glavna tema letošnjega mednarodnega kongresa grafičnih oblikovalcev ICOGRADA 66 je grafično oblikovanje in teorija vizualnih komunikacij. — Cilj ICOGRADA 66: izboljšati sporazumevanje med narodi s pomočjo raznih znakov, simbolov itd. V četrtek dopoldne (14. julija) je bila v Festivalni dvorani na Bledu slavnostna otvoritev mednarodnega kongresa ICOGRADA 66. Navzoče je uvodoma pozdravil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janko Smole, ki je poudaril, da je vzpostavljanje mednarodne vizualne komunikacije pomemben prispevek k uresničevanju sožitja med ljudmi na svetu. Glavna tema letošnjega kongresa je grafično oblikovanje in teorija vizualnih komunikacij. V četrtek popoldne so bili na to temo že trije referati: psihologija vizualnih komunikacij, komu-nikacije med različnimi kulturnimi in socialnimi skupinami, komunikacije s pomočjo grafičnih simbolov v primerjavi z audio in čutnimi simboli. Referati in poročila so se nadaljevali v petek, v soboto pa bo razen nekaterih referatov in obrazložitev študentskega projekta »Poenotenje sistema I Lilskih voznih redov« zaključno zasedanje. V torek in sredo je bilo v Festivalni dvorani zasedanje druge generalne skupščine ICOGRADA, ki so se ga lah- 1966 congress Z lasedanja generalne skupščine kongresa ICOGRADA 6< Foto Perdan Lesna industrija Kranj bo prodala na javni licitaciji dne 18. 7. 1966 ob 9. uri na svojem obratu v Preddvoru spodaj navedena osnovna sredstva: L 1 stroj za izdelavo dog 2. 2 gaterska vozička 3. 1 3-|transki skobclni stroj Za izdelavo ladijskega poda S transmisijo 4. 5 elektromotorjev za istosmerni tok (raznih moči) 5. 1 elektromotor za izmenični tok 6,6 KW 6. 1 stiskalnico za furnir — dimenzije 1250x2500 mm 7. 1 brusilni stroj »Smole« za brušenje krožnih in ga-terskih žag. Osnovna sredstva si lahko ogledate eno uro pred licitacijo na obratu Preddvor. Pri licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Vsa pojasnila o licitaciji lahko dobite na upravi podjetja, Kranj, Partizanska cesta 26, telefon 21-232 in 21-233. LIK — KRANJ j ko udeležili le uradni delegati, ki so jih imenovali člani — združenja grafičnih oblikovalcev držav članic, ter povabljeni opazovalci. Izvolili so tudi nov odbor, katerega predsednik bo do naslednjega kongresa leta 1968 Norvežan Krnit Yran, eden izmed treh podpredsednikov pa je ljubljanski ing. arch. Grega Košak. -t Zanimava razstava Na Godešiču pri Škofji Loki, bodo v nedeljo dopoldan odprli v novem, klubskem prostoru zanimivo razstavo »Kulturno življenje v vasi, skozi desetletja«. Razstaiva bo nazorno prikazala pestro in razgibano kulturno dejavnost v tem kraju. Tu je namreč že /vrsto let pred vojno marljivo delovalo prosvetno društvo, ki je imelo velik vpliv na razvoj kraja. Za 25-letnico vstaje in praznik Bleda kulturne prireditve v Ribnen Poročali smo že o pripravah za praznovanje krajevne* praznika na Bledu, ko bodo v Ribnem v dneh od 16. do 24. J* lija počastili tudi spomin na vstajo pred 25 leti. Za to sporni* sko srečanje v Ribnem pod Ribcnsko goro sta pripravljalni o* bor in zveza kulturno prosvetnih organizacij radovljiške obči* pripravili bogat kulturni program, v katerem sodelujejo ku! turne skupine iz vse občine. Danes (16. julija) bo partizanski večer"OB TABORNE' OGNJU, katerega bo izvedla garnizija z Bohinjske Bele.1 nedeljo (17. julija) bo dramska skupina Svobode iz Bohinjsfe Bistrice uprizorila partizansko dramo Vasje Ocvirka KO & PADLI OŽIVELI; režija in scena sta delo Franceta FiMR V ponedeljek (18. julija) bo večer narodnih plesov in pesti z naslovom IZ DOMAČE SKRINJE; izvajala jih bosta f* klorna skupina Svobode iz Gori j in pevski zbor iz Bohiflj ske Bistrice. V torek (19. julija) bo dramska skupina Sv* bode iz Bohinjske Bistrice zaigrala v režiji Lovra Strgan Finžgarjevo ljudsko igro DIVJI LOVEC. V sredo (20. julij* bo recital umetniške besede z naslovom NAROD SI JE PISAl SODBO SAM; izvajala ga bo kulturna skupina delavske um verze in zveze kulturnih organizacij. V četrtek (21. juliji bo vokalni koncert pevskega zbora France Prešeren iz Krt, nja z naslovom PESEM O SVOBODI. Ta koncert bo v Festivalni dvorani na Bledu, medtem ko bodo vse druge prireditr na prostem pod Ribensko goro, če pa bo deževalo, pa v 8 družnem domu v Ribnem. V petek (22. julija) bo koncert rodno-zabavnega ansambla VESELI PLANSARJI, potem veselo srečanje. Ta koncert bo ob treh popoldne, vse prireditve pa bodo ob pol devetih zvečer. V soboto (23. juliji bo dramska skupina Svobode Ribno uprizorila ljudsko vesel* igro KAM IZ ZADREG; režiral jo je Jernej Vovk. V nedeljo (X julija) pa bodo za zaključek uprizorili partizansko dramo M* teja Bora ZVEZDE SO VEČNE; izvajala jo bo dramska skt pina Svobode Bohinjska Bela, režiral Anton Kelbl, sceno p* je pripravil akademski slikar Janez Ravnik. .-rt« Kako je z novo šolo na Bledu ? Problem gradnje nove šole na Bledu je že star. Lahko rečemo, da se že deset let na vsakem zboru volivcev ali drugem posvetu na Bledu ne postavlja nobeno vprašanje tako ostro in utemeljeno kot prav to: Kdaj se bo začelo z gradnjo nove šole na Bledu? Stara šola, ki je bila adaptirana nokaj let pred zadnjo vojno, že zdavnaj ne zadostuje in morajo imeti posamezni razredi pouk po drugih objektih, npr. nad gospodarskim poslopjem trgovskega podjetja' »Specerija«. Lahko pa rečemo, da prav toliko časa, kot se govori o novi šoli in njeni potrebi, iščejo pravo rešitev za novo šolo. Prvotni program je bi! gradnja novega objekta za Pecovco, to je za sedanjo staro šolo na prostoru, ki je bil po takratnem urbanističnem programu rezerviran .za šolo. Načrti so bili takrat gotovi. Predvidevali so poseben paviljonski sistem. Ker ta prvotni načrt ni ustrezal, so bili pozneje izdelani novi z drugo lokacijo. Ker pa bi to zahtevalo večja sredstva, je prevladovala misel, da bi k obstoječemu objektu pri-zidali nov objekt, ki bi bil s starim povezan s posebnim koridorjem. To naj bi bila začasna rešitev, ki bi zahtevala vsekakor manjša sredstva. Ze je izgledalo, da je ta predlog za vse sprejemljiv. Izdelani so bili načrti in žc so mislili na pridobitev zemljišča. Na zborih volivcev pa so bili ponovno podani predlogi, da je to le začasna rešitev, da je treba dokorčno rešiti ta problem in se odločiti za lokacijo za Pecovco in zgraditi nov objekt. Ustanovljen je bil poseben odbor pri Krajevni skupnosti Bled, ki naj bi načel končno to vprašanje in ga skušal tudi realizirati. Da bi dobili mnenje večine prebivalstva; so pripravili posebno anketo, ki je pokazala tole sliko: Večina prebivalstva Bleda se je odločila za gradnjo nove šole za Pecovco s tem, da se opusti misel na gradnjo prizidka. Tako meni 74% vsega prebivalstva, medte* ko jih je za prizidek le 13' Zanimivo je tudi, da se J več kot polovica prebivalsrt' odločila, da bi tudi denarff prispevali za novo šolo, & teh 8% z delom. Sedaj j torej znano razpoložen," prebivalstva Bleda, vendar 1 do realizacije še dolga P1* Začeti je treba s pridobiti jo lokacijskega dovoljenj' izdelavo programa in končff samega projekta. Vsa ta vpr; sanja bi bilo treba rešiti h tro in skladno s celotnU1 razvojem Bleda, da ne ■* spet vse zamujeno, kot že tf liko novih zamisli In načrt«' na Bledu. B. Benedik Žirovnica brez kina Žirovniški kino bo v poletni sezoni počival in če bodo Žirovničani hoteli gledati film, bodo morali iti na Jesenice, Bled ali v Radovljico. V šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Žirovnici 80 predstav, vendar nikdar ni bila dvorana polna, ampak je povprečno film gledalo samo okrog 120 ljudi. Pri 80 predstavah to pomeni, da je bilo skupno 9.652 obiskovalcev ter da je pri teh predstavah bilo 14.000 nezasedenih sedežev. V juniju je 13 filmstkih predstav gledalo samo 941 gledalcev, kar pomeni, da je bila dvorana vedmo prazna, saj je poprečno film gleda- lo samo okrog 70 ljudi. To je razlog, da v Žirovflt ci čez poletje ne bo kir^ ker ni rentabilen, če pa n, bo obiskovalcev se zna zA diti, da ga tudi kasneje I bo. J. V. Kaj bero Komendčani? Preko prodaje v trafiki a največ preko pošte kot re*1 ni naročniki prejemajo 1 Komendi z okolico, ki is" 14 naselij in 300 prebivale* tele časopise in revije: De^ 64, Ljubljanski dnevnik 3 Glas 87, Nedeljski dnevu1 232, TT 130, Kmečki glas Pavliha 35, Tovariš 31, MU* na 24, Zvitorepec 35 itd. r Ljudje in dogdki Kratkovidni jastrebi Minile je že nekaj mesecev, odkar so se letos spomladi ameriški ministri in poslanci razdelili zaradi vojne v Južnem Vietnamu na jastrebe in golobe. Ta ptičja imena so si nadeli, da bi se bolj razločevali v težnjah, ki jih v vietnamski vojni zagovarjajo posamezne struje. Ni treba posebej razlagati, da med jastrebe uvrščajo vse tiste skrajneže: od generalov, poslancev, političnih pridigarjev, strankarskih veteranov, kongres- nih prvakov, senatorjev do ministrov, ki se v Vietnamu zavzemajo za uporabo sile in za obsežne vojne pustolovščine. Pri vseh teh lastnostih, ki so jih vzeli iz ptičjega sveta, pa zadnje čase ugotavljamo, da je njihova pamet krajša od ptičje. Jastrebi na ameriški politični sceni in v tej jati s svojimi ptičjimi krili izstopajo ameriški generali v Pentagonu, obrambni minister Mac-Namara in predsednik Johnson, niso prav nič podobni ptjčem. Jastrebi so običajno jasnovidci, ameriški politiki pa so tipičen primer ptičje slepote. Ognjišče vojne v Vietnamu je zaradi takšne ameriške politične slepote vsak dan bolj razpihano. Ta prestižna vojna je že prišla v tisto nevarno fazo, ko menijo, da za dosego cilja ni več treba izbirati sredstev. Zadnja politična posvetovanja to že zgovorno dokazujejo. Ameriška moč se po najnovejših podatkih ne namerava zaustaviti z bom-bandirjem mest Hanoia in Haiphonga. Odvržene bombe na dve veliki mesti in ubiti ljudje na ulicah teh dveh najmočneje naseljenih mest, ne zadoščajo za zma- go. Tako zdaj trdijo v Wa-shingtonu. Pentagonski ra-čunarji so se z bombami ušteli. Nič ne kaže, da bi Severni Vietnam pokleknil na kolena in da bi zaradi ameriške sile zdaj sprejel pogajanja za okroglo mizo, Kaj ameriški generali ne vedo za tiste stare zgodovinske resnice, da sila povzroča samo silo in odpor, ki so v knjigah o vojnah skoraj tako znane kot Arhimedov zakon v fiziki. In kljub temu je ameriški predsednik Johnson, ta nevaren kockar iz Teksasa, ki so ga ameriški volilci na zadnjih volitvah tako množično volili, da bi spodmaknili stolček nevarnejšemu Goldvvalerju, v Beli hiši pa se je pokazal še bolj spreten izzivalec zla od njega, prekinil svoj redni letni dopust in se vrnil v Wa-shinglon, da bi zdaj pretehtali možnost neposrednega oboroženega napada na Severni Vietnam. Ni bistve-* nega pomena, ali je to samo politična grožnja ali imajo za tem resne namene. Kronika ameriških groženj iz preteklosti nam da misliti, da so vse grožnje doslej tudi realizirali. To pa bi bil najbrž korak, ki bi povzročil novo vojno. Ameriško izzivanje z obnovljeno Dullesovo politik« na robu vojne je že zdaj prekoračilo sleherno mero. J. Tv , kujejo, česa bodo grofico obtožili ponovi grofičino ime, zahteva, t& »S kakšno pravico? Razpravi Osamljen glas, protestira, ki so se že dvignili, da bi se nH| pogledujejo zdaj sodnika zdaj H stičnega tiska javno razpravo pm »Tu nimate kaj zahtevati! v zborovanju. Tu ukazujem ia/ »Razprave so javne! Sodišče ubogo deklo ali grofico, razen | obraz! Nekateri glasovi pritrjujejo se z njim ne strinjajo. Grofica > 73 16. JULIJ 1966 * GLAS ,. J TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 7 GLA TURISTIČNE INFORMACIJE — KRANJ, 16. JULIJA — POLETNA SEZONA 66 Turistična karta Gorenjske Gorenjska turistična zveza v Kranju je izdala turistično karto Gorenjske v štirih jezikih: slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem. Obsega celotno ozemlje Gorenjske in dolino Soče, izdelal pa jo je priznani kartograf K. Beltram. Karta je velika 46 x 33 cm, zloži se v žepni format, natisnjena pa je v več barvah. Na naslovni strani je barvna fotografija gorske ceste čez Vršič. Na notranji strani je geografska karta, na kateri so razen gora, rek, jezer, cest in večjih krajev še posebno označeni vsi turistični kraji in zimska športna središča (gradovi, campingi, vzpenja-če, sedežnice in smučarske vlečnice, planinske koče, transverzala, bencinske črpal- ke, sedeži turističnih informacijskih birojev, oddaljenost po cestah v kilometrih). Na drugi strani je s preglednimi kartami in opisi prikazanih pet najzanimivejših krožnih potovanj. Turistična karta Gorenjske je izpolnila občutno vrzel na področju turistično-informa-cijskih edicij; po njej bodo radi segali tuji in domači turisti, posebno motorizirani. Dobite jo v vseh knjigarnah, potovalnih agencijah, informacijskih birojih in hotelih po propagandni ceni 250 starih din, naročite pa jo lahko tudi pri podjetju za propagando Ideja, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. NfJJULb • Trst m TRG DALMAZIA 3 • TEL 31766 m ZA VAŠ AVTOMOBIL Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk CARELLO # STARŠ % TRICO % FRAN O CHAMPION Žarometi - pomožne, luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU HUBERT PETZ TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 @ SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt, % pletilni stroji, £ sesalci, O hladilniki, 0 šivanke in ostali pribor. Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od 5. do 16. 9. 1966 m naročila se priporoča. Poletna razglednica Air bo prijel? Cene bencina Za motorizirane turiste, ki potujejo v tuje države, objavljamo cene bencina v starih dinarjih za nekatere države. Avstrija: super 178, 'navadni 155; Bolgarija: super 157; češkoslovaška: super 209, navadni 183; Italija: super 170, navadni 150; Madžarska: super 251, navadni 144; Poljska: super 250, navadni 219; Zvezna republika Nemčija: supe-203, navadni 181. r Kaj morate vedeti, če potujete v inozemstvo % Madžarski vizum ni potreben, treba pa je seveda imeti jugoslovanski vizum in veljavni potni Ust. % Bencin lahko kupijo tuji turisti na Madžarskem le z boni, ki jih prodajo turistični biroji in agencije. 0 Poleg osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, ne da bi bilo treba plačati carino: 1 fotografski aparat, 1 šotor z opremo za kampiranje, 1 lovsko puško in 800 nabojev, 1 tranzistor ali radijski sprejemnik. % Carinski dokumenti so potrebni le za avtobuse, za druga vozila pa jih ne zahtevajo za dobo do 90 dni. % Na Madžarskem priznavajo naše prometno in vozniško dovoljenje. % »Zelene« ali »plave« zavarovalne karte ni potrebno imeti. Zadostuje da ima voznik pri sebi jugoslovansko zavarovalno polico. 0 V prometnih predpisih ni bistvenih razlik v primerjavi z drugimi državami. Vozimo desno, prehitevamo levo. Prednost imajo vozila mestnega prometa. Hitrost vol- Madžarska nje urejajo prometni znaki. • Cestne takse ni treba plačati za dobo do 45 dni, pozneje pa zahtevajo za osebne avtomobile 7, za motocikle in skuier-Je 2, za camping prikolice pa 3 forinte dnevno. %b Cestna služba deluje poleti na glavnih cestah. Pomoč lahko pokličemo preko avtokiuba. Naslovi avtomobilskih klubov: Magyar autoklub, Buda-pest, Romer Fl&ris utca 4, tel. 355-921; Debreczen Simonffv utca 2, tel. 14-75; Pecs, Ret ut. 43, tel. 51-30; Szegedin, Marx tdr 10 —11, tel. 30-83. # Cene stanovanja in prehrane: V dobro urejenih kampih, ki leže v glavnem na obrežju Blatnega jezera in v nekaterih večjih mestih, plačamo: za eno osebo in eno noč 2 do 5 forintov, pristojbina za vozilo je 2 do 4 forinte. Hoteli: soba z eno posteljo brez kopalnice 40 do 60 forintov, soba z eno posteljo s kopalnico 60 do 100 forintov, soba z dvema posteljama brez kopalnice 88 do 200 forintov, s kopalnico 120 do 300 forintov. 0 Cene živil v forintih: 1 kg kruha 3, 1 kg moke 4,60, 1 liter mleka 3, 1 kg mesa 24 do 30, 1 kg jabolk 2 do 6, 1 kg grozdja 5 do 10. # Naslov ambasade SFRJ: Dozsa Gyorgy ut 92 b, tel. 229-838, 420-566. TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE © DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM 0 TRE PAESI UN CENTRO ECONOMI^ R (J H rt 55 »—i H rt M O «0 ►H g C/) i rt 1 00 S O U M H MNFURT M g CELOVEC r" Wo FECtACH \^ SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo In inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. NOVA VELETRGOVINA i i r+ i a kl kl I Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863 blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Najnižje cene v Trstu Velika izbira ZLATAR in URAR Luciano Kosir Via Roma 23 Poceni in v slovenščini vas postrežejo V HOTELU IN RESTAVRACIJI EDI KRANNER Camporosso - Žabnice pri Trbižu Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih. Pripor&ča se KATARINA AlBRECHT VIA ROMA 23 TARVISIO — TRBIŽ O konfekcija O pletenine 0 otroške igrače % galanterija Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru. PRESGHERN TARVISIO (UDINE) TRBIŽ Vam nudi po Izredno ugodnih cenah 0 pralne stroje 0 gorilnike na mazut £ peči za centralno kurjavo O svetila — kolesa — otroške vozičk 9 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI IN URE v priznanih strokovnih trgovinah GEORG PIRKER že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko, narje vam obračunamo po najboljšem dnevnem kurfc IMPORT EXPORT Al! KORA TRST, Via Galatti 8 NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN — NAJfc LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni stroji —v hladilniki CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike! Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan Ja^ — Kranj, Župančičeva 39. Anton S C H O J E R Camporosso — žabnice — Bogata izbira v trgovini špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih. Ob potovanju na Koroško se vam A roča za obisk prva trgovina in goSjj čez Ljubelj JOŽE MALL S t. Lenart v Brodeh Lolbeltal Plačate lahko v dinarjih, postregli p\ bomo v slovenščini. fRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOM) \ DE2ELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE $ DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM £ TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO § H 5d Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem. V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega. Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf restavracija prenočišča trgovina kopališča RUTAH Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220. VELIKA IZBIRA OBLOG ZA POO iz plastike In preproge, ZAVES h diolona, trevira In brokata, TAPET vseh vrst in 2ALU-ZIJ Lt blaga, planike in kovine NEDELKO Celovec 8. Maistrasse 11, tel 38-87 Ob razprodaji 20—. , odst. popusta! SE PRIPOROČAMO! SEMENARNA OTTO STREIT O. H. G. VILLACH - BELJAK WIDMANNGASSE 43 priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena. DAS G It 0 S S T E WARENHAIIS IIMIIM L ubrana, omšičevaul.2 gegcaiibcr dem llotel »Slom LADET ZIM BESICH Im Parterre: Ledergalanterie: Handtaschen, Hand-schuhe, Koffer, Reisetaschen, Geldta-schen, Gurtel usw. In der II. Etage: Lederkonfektion fiir Herren, Damen u. Kinder: Mantel, Kostume, Ročke, Le-derjacken usw. WECHSELSTUBE 10 % Preisnachlass beim Einkauf mit fremder VVahrung! Spezialisierte Geschaftstelle fiir Kon-fektion: »ELITA« — Čopova 7 (Fortsetzung des Hauptpostgebiiudes) Usnjeni izdelki vseh vrst v najpestrejši izbiri pri SEREINIGG CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7 torbice — kovčki — etuiji vseh vrst — spominČkl. Se priporočamo! Ko se odpravljate na Izlet k enemu iztned koroških jezer, nc porabite obiskali tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro post roženi z vsem kar boste potre-trebovali! AUTOMOBILE RUTTER TARVISIO TRBIŽ RPDID na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji. Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje. VILLACH — Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18 Specialne delavnice za Fiat - Puch avto-mobile^ Puch mopede, rolerje in motorje Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume 2 brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk! Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi« Lastnik Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036 O Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov # Pirclli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči # Magneti Marclli — servis, baterije in rezervni deli V1LLACB BELJAK orodja okovja kmetijski vseh vrst stroji STROJI MORE - Spittai — VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO — avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov. VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. STEVER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Koroška Giuseppe Pfclotto Fužine — Laghi Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa. TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE A DREI LANDER EIN Bife tik ob meji I (pri Ratečah) Trgovina 500 metrov od meje — avtobusna postaja • volna vseh kvalitet, perilo, obutev, • najrazličnejše blago za gospodinjstvo • pralni stroji VVIRTSCHAFTSZENTRUM 0 hišna in kuhinjska , orodja Q steklenina in porcelan £ gradbeno železo PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO 73 m —> r m 73 m C/) n > H Lf) N m Z H 73 C H 73 rt -d m C/) i—i cj z o m z H 73 O m o o O o H 73 O m Ni rt rt rt Z O o o C/) -d O a 10 TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 16. JULIJ 1966 * GLAS Turistične informacije Bohinj: povsem so zasedeni Mladinski dom, dom Staneta Žagarja in hotel Pod Voglom. Dovolj prostora je še vedno pri zasebnikih, nekaj prostih postelj pa imajo tudi še v drugih hotelih. V Bohinju bo v nedeljo (17. julija) ob 13. uri tradicionalna Kmečka ohcet. Bled: Zasedeni so vsi hoteli, prostor pa je še pri zasebnikih. V Ribnem bo od 16. do 24. julija vrsta prireditev v počastitev praznika Bleda in 25-letnice vstaje (program objavljamo na 4. strani). V sredo (20. julija) bo v Festi- valni dvorani ob 20,30 uri program jugoslovanskih narodnih plesov in peami, ki ga bo izvedel folklorni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Prihodnjo soboto (23. julija) pa bo ob 20,30 uri Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi HOTEL — RESTAVRACIJA dom na jezerskem Z DEPENDANSAMI IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI A Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu A turistične informacije PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE! Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialitetami INFORMACIJE: telefon 74 506. V Kranju boste solidno postreženi v hotelu in restavraciji »JELEN«. ter gostilni »STARI MAYR« • priznana domača in mednarodna kuhinja • postrvi iz lastnega akvarija • pristna domača vina • nizke cene 9 lastna menjalnica valut # v sezoni ples vsako soboto In nedeljo # velik senčnat vrt # parkirni prostori " # grupam priznamo poseben popust Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni. S.p.A. A. REJNA TRST — UL, CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL. 36094 NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE^PROIZVODNJE , SPREJEMAMO DINARJE ZLATARNA — URARNA SPIENDENTE (Skerlj) TRST, ulica F. Filzi 5, teh 23-379 na zgornjem dvorišču blejskega gradu (ali v Festivalni dvorani, če bo slabo vreme) koncert znamenitega ameriškega vokalno instrumentalnega zbora »The VVilliam Hali Chorale« — USA. V-avli Festivalne dvorane bodo v ponedeljek (18. julija) odprli slikarsko razstavo akadem sega slikarja Marija Preglja in kiparja Draga Tršarja. Tudi drugje po Gorenjskem imajo še proste postelje, v Radovljici npr. 90 pri zasebnikih. Tudi na Vršiču je v vseh planinskih domovih še nekaj prostih postelj. Smu-čarsi dom na Črnem vrhu nad Jesenicami je zaprt. V Domu pod Golico je 38 prostih postelj. Prostor je tudi v Tržiču, na Podljubelju in v FIAT zanetila porfiri commissionaria Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120 VELIKA IZBIRA PRI CIVIDALE ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA tekstil # konfekcija # galanterija ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH — GOVORIMO SLOVENSKO Telefon: 71 174 TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSPODINJSTVO Renato Beltramini CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk Kupite- Mro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG VILLACH, AM SAM0NIG-ECK planinskih domovih na Kofi cah, pod Strožičem in na Zelenici. V Tržiču bodo pri cerkvici sv. Jožefa predvajali v soboto in nedeljo (16. in 17. julija) Finžgarjevo ljudsko igro Divji lovec; predstav« bodo ob 20. uri. Prostor je tudi v Kranju« pri zasebnikih v Naklem, na smarjetni gori, na Krvavca in drugje. V Preddvoru je v Grad Hrib 40 prostih postelj« pri zasebnikih pa 50. V Domu na Jezerskem je 50 prostih postelj, 86 prostih postelj pa pri zasebnikih. [H ABARTH Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke prodaja Avtomobilski salon CATULLO TRST ulica Fakio Severo 34. Telefon 38.820 PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA ČEZ MEJO NA LJUBELJU i JOŽE MAHE MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU Gorenjski seiem v Kranju od 5. do avgusta Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj • kopalni bazen • bife • ples vsako soboto 0 zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremenu ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife Varćuj in misli1 JUT? I n IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI in sušenje sena v okolici Kranja Vezati , ga je V zvr-I sena XX. kc-Jlujejo, |je ve-Jlen je tisti, bzolca Su na oder pa je število ljudi, ki so potrebni za to delo, odvisno od tega, kam se daje seno, kako so narejeni in kje so odri v gospodarskem poslopju, kam se voz lahko zapelje (na pod ali pa so zunaj kje z odra posebna vrata za zme-tovanje), koliko ljudi je seveda pri hiši itd. Ce je oder količkaj daleč, morajo biti za to delo štirje ljudje: eden meče z vilami, ki imajo dva železna roglja in ki jim pravijo podajač (služijo tudi za metanje otepov na oder), seno z voza na oder (navadno je to gospodar ali kakšen drug moški), dva na odru seno mečeta proč do prostora, kamor se seno spravi, eden pa tlači in ravna seno. Vendar število ljudi, ki so potrebni, če naj delo normalno teče, pri zmetavanju zelo variira, kajti skoraj v vsakem gospodarskem poslopju so odri in dostopi do njih različno narejeni, pot od kraja, kamor lahko zapeljejo voz, do kraja, kamor 6eno spravijo, je različno dolga. Vsak kmet ima v svojem gospodarskem poslopju točno določeno, kam katero vrsto krme spravi. Za spravilo se uporabljajo: prostor nad hlevom, svisli (nad katerimi navadno ni odra), odri nad šu-pami in višji (pa prostornin-sko manjši) oder nad podom. (To velja seveda za starejša gospodarska poslopja, ne za nova, po vojni zidana, ki pravega poda nimajo več.) V kakšnem medsebojnem razmerju so ti prostori, koliko jih je, kako so veliki, kako se pride do njih- vse to je seveda zelo različno in odvisno od številnih činiteljev, od geografskih do ekonomskih in socialnih. O njih bomo govorili kdaj drugič, ker bomo le tako lahko razumeli funkcijo in z njo pogojen fer precej ustaljen medsebojni odnos posameznih stavb in prostorov kmečkega doma. Danes si samo na nekaj primerih poglejmo, kam kmetje spravljajo (in so spravljali) posamezne vrste krme! Pri Banku v Šenčurju ima gospodarsko poslopje v sredi dva poda, levo od njiju so svisli, desno šupa :n desno od šupe še drvarnica. (Stala je posebej). Pod v kranjski okolici navadno ne služi za shrambo krme, raz^n za kakšno malenkost. Svisli so prostor za slamo, odri za mrvo in deteljo. Vendar sta ta dva prostora ponekod — prav pri Banku — zamenjala svoji funkciji: včasih, ko je bila na tem poslopju še slamnata streha (pred dobrimi tridesetimi leti), so na oder nad podoma dajali mrvo (seno, otava), zdaj pa imajo tod svoje mesto otepi (slama), ker seno pod stresno opeko menda »postane mehko«. Ker je slama zdai na odrih nad podoma, dajč zato mrvo v svisli in prav tako tudi deteljo, ko pa tu zmanjka prostora — posebno za otavo, ki pride pozneje — jo dajo na štalo. Seno zložijo (in so ga tudi včasih) najprej na šupo, šele potem, ko je tu polno, v svisli (zdaj) oz. na oder nad podoma (včasih). Deteljo dajo vedno nekam posebej (v svisli npr. aH tudi na štalo), da je vedno pri roki, ker jo rabijo za konje. Vsaka vrsta krme ima v vsakem poslopju določen prostor, nobena ne sme biti tako založena, da se ne bi moglo do nje, kajti vsaka stvar je za določeno vrsto živine in za določeno priložnost. »Seno je navadno tam!« povzemam po očetu, »kjer je največji prostor: nad šupo aH nad štalo. Sena je namreč zmerom več kot otave. Oder nad podom je majhen, zato smo pri nas gor vedno dajali otepe; lahko jih je bilo stlačiti. Slama, ki ni zvezana v otepih, ima prostor v svislih. Otava mora biti vedno posebej, k*r je kvalitetno boljša kot seno, vedno so jo dobivale molzne krave (seno je bolj za si- tost), zato mora biti vedno pri roki. Tudi detelja mora biti posebej; včasih so jo največ pojedli konji, danes pa jo več pokrmimo za pitanje bikov.« # Ko kmet razporeja krmo # po svojih prostorih, ga # vodijo tele zahteve: 1) da # bo vse spravil pod streho # (posebno v starejših, # manjših poslopjih, če je # dobra letina); 2) da bo # vse pozimi čimbolj pri # roki in da bo vsa.ka vrsta # krme dostopna; 3) da bo # pozimi pot do prostora, # kjer se reže skopa (na- # vadno je to pod) čim bliž- # ja in neovirana; 4) da je # krmo poleti čim enostav- # neje, brez prevelikega 0 premetavanja, po čim # krajši poti, lahko spraviti 0 v določen prostor (zato # imajo večja poslopja zu-% naj več odprtin — vrat % — za zmetavanje, razen 9 tega pa se zmetuje tudi s % poda). A. Triler MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA ju še ima v zgornji če- pj Ludvika in Bronhilde, ve, da se je Bronhildine I da se je njegova »kača« B in zdaj sta že na vlaku, fcarske. tavo proti Štefi? - . Bo in odkritim železničar-iUjelnikom, pokliče sodnik feblenlz!« ■nenu završi, vendar brez Bbea vetru, ki sprva moč-ffemeni v tišino. Vsi priča-«man, ker takoj, ko sodnik itvo zapusti dvorano. «r javne!« Ittstvo v negotovost. Tisti, oti izhodu, i zahteva v se ustavijo in imenu sociali- stu ste in nc na javnem i , ! neiati razlike med nesrečno travica, ki jo delite dvojen i 1 pu, se več pa je takih, ki grofica! Več štefi nc sliši, ker so občinstvo že izrinili iz dvorane in so v njej ostali samo še obtoženci. Sodnik nima več tistega strogega obraza, njegove besede imajo drugačen zvok kakor prej. če ne že naravnost prijazno, pa vsaj skrajno vljudno vprašuje grofico, ali ima zagovornika. v Ne, nima ga. Ne potrebuje ga. In res ga ne potrebuje, saj je sodnik, ko pojasnjuje mnogo bolj podoben grofičinemu zagovorniku kakor sodniku. »Neprijetno mi je govoriti o obtožbi ki, ki je enostavno niti verjeti ne morem. Ne, ne! Vi, vdova grofa Gablenza, ki je junaško padel na čelu svojega eskadrona že prve dni vojne in žrtvoval svoje plemenito živ ljenje za cesarja in Nemčijo .. .« »Da, od tega je že zelo dolgo. Ne pozabite tega, gospod sodnik!« »Da, vem, razumem, milostljiva gospa grofica! Razumem vas! človek vendar ne more vse življenje žalovati za minulim. Tega bi vam celo vaš plemeniti pokojni soprog ne dovolil. Vseeno pa nc verjamem, da bi vi v resnici zagrešili dejanje, ki vam ga je naprtil poveljnik straže oficirskega ujetniškega taborišča. Prepričan sem, da bo vaš plemeniti zagovor obtožbo ovrgel in da jo bo preklical tudi tožitelj, ki trdi, da vas je — oprostite, tako trdi poveljnik — zalotil pri ljubezenskih nežnosti z ujetim oficirjem sovražne države.« »Ni me zmotil s kakim ušivim kozakom, marveč s plemičem. Prosim, da se tako izražate.« »Njegovega plemstva obtožba ne omenja, milostljiva grofica. In tudi ko bi ga, bi ga sodišče ne moglo drugače tretirati kot ujetega sovražnika, ki je onečastil nemško plemkinjo.« »Mene ni nihče onečastil! Ne dovoljujem si tega!« Sodnik zardi. In za trenutek postane zopet samo sodnik in nc zagovornik in sodnik hkrati. »Potem ste v razmerje z zajetim sovražnikovim oficirjem privolili sami. Mislim, da je to za nemško plemkinjo nečastno in da zasluži taka žena ...« »Prav tako spoštovanje, gospod sodnik,« ga grofica nc pusti govoriti do kraja, in poudari: »Da, prav tako spoštovajc, kakor ga je uživala soproga ruskega carja Nikolaja Nikolajeviča, carica nemškega rodu bivša knjeginja Hessenska. Ce zaničujete mene, zaničujete tudi njo.« »Nihče vas ne zaničuje, milostljiva grofica!« sc sodnik opravičuje. »Sploh se mi zdi obtožba, ki me obtožuje kot svobodno nemško plemkinjo, za nemško sodišče nečastna! Naj je resnična nli ne, nc bom se zagovarjala,« je grofica čedalje bolj predrzna in samo zavestna in zahteva naj pred sodišče pokličejo tožnika, da svojo oh,-tožbo dokaže. Sodnik se strinja, da bi v tem primeru moral b:ti pri razpravi tudi tožnik, poveljnik ujetniškega oficirskega taborišča. »In zakaj ni prišel?« Sodnik ne vc odgovoriti. O tej zadevi se ne more odločiti. Mora se posvetovati s porotniki. Posvet je precej dolg. Ko se porota pojavi zopet za sodnim pultom, sc sodnik grofici opraviči in razglasi obtožbo kot nedokazano in celo kletniško. ■ ■ Grofica je svobodna, a uboga nesrečna dekla bo v ječi pričakovala svojega otroka. Taka je pravica uzakonjene krivice ... 12 Ura je že deset, ko sodišče nadaljuje razpravo proti drugim obtožencem. Zdaj je dvorana zopet polna radovednežev, ki^ se zabavajo ob tožbi neke žene, ki toži svojega moža. Njej jc štirideset, a možu okrog petdeset let. Žena terja najhujšo kazen zanj, češ da je bil nezvest in da je posilil svojo šestnajstletno pastorko, njeno hči iz prvega zakona. »Ti se samo izkašljaj,« pravi možak in zahteva, naj zaslišijo dekle. Dekle sc samo nesramno smeje in zanika materino obtožbo. 1 »Vidite?« pravi možak. »Sama sem ju zalotila,« joče žena. »Baba laže!« »Ne lažem! Hči mi je napravil za vlačugo!« »Vlačuga mi ne bo pravila vlačuga!« »Tako se ne govori o materi,« opozori sodnik smrkljo. »Materi? Je to mati? Komaj dvanajstletno me jc ponujala temu starcu, da jo je oženil. Obe boš imel! In imel naju je.« Sodniki poslušajo vse skupaj ravnodušno, kakor da so vajeni takih zgodb. Del običnstva se zabava. Del občinstva se zgraža Razprava proti očimu in možu se konča brez sodbe. Zadevo bo i a/iskalo mladinsko sodišče, moža in ženo pa naj vzame v roke ciušni pastir in jima vcepi strah božji. Potem zasliši Štefi svoje ime. Obtožnica jo krivi, da je vrgla kruh ujetnikom čez ograjo in da sc na stražarjevo zahtevo ni ustavila, marveč da je zbežala. »Se čutite krivi?« »Ne,« reče štefi mirno, saj ji krivde ne bo težko zanikati. »Lahko dokažete?« »Lahkcv« pritrdi, in pove, da je bila tistega dne, ki ga omenja obtožnica na poroki na neki kmetiji. »Na čigavi kmetiji?« »Na Seebachcrjevi! Torej nisem mogla biti ženska, ki jo bremeni obtožba.« »Laže1« se oglasi taščin glas iz občinstva. 1 »Nc lažen!« »Lažci« »Mir! Kdo kriči?« Tašča vstane in pove, da jc tožnik. »Torej imate dokaze?« jo vpraša nekdo od porotnikov. H / 12 SPORT — ČESTITKE 16. JULIJ 1966 * GLAS Obisk pri* plavalni šoli Kranj Ko človek zna plavati, izgubi strah pred vodo Prvega julija je v Kranju začela delovati plavalna šola, katero že vrsto let zaporedoma organizira Plavalni klub »Triglav« iz Kranja. Predvidoma bo en tečaj trajal tri tedne, obiskujejo pa ga otroci v starosti od štirih do devetih let. Ko bo končala z učenjem prva skupina, imajo v programu še tri podobne tečaje. Okrog desetega avgusta pa bodo organizirali še tečaj za odrasle, seveda, če bo število prijav dovolj veliko. Tečaj bo po vsej verjetnosti v zimskem bazenu v Kranju. Kranjska plavalna šola brez dvoma ni med zadnjimi pri nas. Odkar je bil ustanovljen' plavalni klub, je vzporedno z rastjo kluba rastla tudi zavest, da je treba veščine plavanja naučiti čim širši krog ljudii In tukaj so uspeli. V tečajih se je plavanja naučilo več tisoč Kranjčanov. Vodja plavalne šole, tov. Brinovec je dejal: V (istem trenutku, ko človek izgubi strah pred vodo, zna plavati.« In to popolnoma drži. Le redki so taki primeri, da učenec po zaključku tečaja ne bi znal plavati. # Zakaj vam to govorimo? 0 Naslednji podatki nam 0 povedo vse. Samo junija O letos so valovi požrli na 0 področju SRS 27 ljudi, v 0 Jugoslaviji pa letno utone 9 7.000 ljudi. Na evropski 9 lestvici smo zaradi tega 0 zelo visoko — smo krepko ® na drugem mestu! JOŽE KOŠNJEK ZAHVALA Ob prerani in bridki smrti dragega, ljubljenega in nadvse skrbnega moža, očka in sina FRANCETA ODAR se srčno in najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, z nami sočustvovali, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Prav prisrčno pa se zahvaljujemo dr. Udirju in dr. Hriberniku za lajšanje bolečin, kolek t ivu Vodne skupnosti Gorenjske ter njihovima govornikoma za tople poslovilne besede, č. g. župniku Blaju za spremstvo, darovalcem vencev in cvetja ter pevcem za petje žalostink. Kranj, dne 15. julija 1966 Žalujoči: žena Ivanka, hči Janica, mati Ana in ostalo sorodstvo. KOMPAS BLED vam nudi vse turistične usluge Kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem Bleda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega ljudstva. Lesno industrijsko podjetje BLED ČESTITA VSEM LJUDEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN DAN VSTAJE IN SE PRIPOROČA ZA NAKUP SVOJIH PROIZVODOV. Hotel JELOVICA Bled želi vsem ljudem in obiskovalcem njihovega, hotela za krajevni praznik in dan vstaje prijetno praznovanje KRAJEVNA SKUPNOST Bled čestita vsem ljudem Bleda za krajevni praznik in jim želi še naprej mnogo delovnih uspehov Prioriteta kranjskega športa v praksi Razgovor z ing. Leonom Zupanom, predsednikom sveta za telesno vzgojo v Kranju V zadnji številki nam je ing. Leon Zupan pojasnil, kaj je bil« konkretno narejenega po sprejetju prioritete športov v Kranju. Danes odgovarja na dve vprašanji, ki nista neposredno povezani s prioriteto. f) Kaj je s kranjskim žen-ski.m športom? Mar ne kaže sedanji položaj, da bi ga bilo potrebno namensko finan- sirati? »Zamisel je izredno težko izvedljiva. Denar dobijo klubi in oni z njim razpolagajo. Mislim, da bi bilo potrebno namensko trositi denar v samih klubih. Čeprav so izkušnje pokazale, da pride vseeno občasno v ženskem športu do določene kvalitete {primer košarka) bi bilo nujno, da bi klubi posvečali ženskemu športu več pozornosti, ženski šport se bo v Kranju bolj razživel, ko bo prodrla potrebna športna miselnost tako med starši kot tudi med športnimi delavci. O tem svet ni razpravljal, ker meni, da so klubi sami dolžni agitirati in vključevati v večji meri žensko mladino.« # Kaj meniš o predlogu, da naj bi se posamezne šole v izvenšolski dejavnosti »specializirale« v organizaciji na posamezne športe in bi potem v svojih aktivih vključevale tudi učence ostalih šol, ki imajo veselje do »njihovega« športa? »Zamisel je lepa, vendar je potrebno nekje začeti. Vse stvari, ki so vezane na prioriteto bodo zelo zaposlile strokovne kadre, sem pa moramo seveda šteti tudi profesorje telesne vzgoje. Njihova zasedenost je že sedaj tolikšna, da to ne bi bilo izvedljivo. Važno je, da bodo dobili otroci potrebno osnovo; to pa jim prioritetni športi omogočajo. Z obvladovanjem osnov se bo pokazala potreba po vključevanju tudi v ostale športne panoge; od tega bodo imeli vsi koristi. To sicer ne pomeni, da bi v šolali opuščali ostale športe. V skladu z učnimi načrti jih bodo vadili v vseh šolah. Pri sedanji stopnji razvoja pa popolnoma zadostuje možnost vključevanja v športne klube, število mladine, ki jih sprejmejo v klube je sicer večkrat omejeno, vendar mo mosti za sedaj še niso izkoriščene.« Komunalno podjetje BLED čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem Bleda za krajevni praznik in dan vstaje. (Nadaljevanje prihodnjič) 4fc W TEKSTILINDUS KRANJ Kmetijska zadruga Bled !| čestita vsem cenjenim strankam, delovnim ljudem lil in prebivalcem Bleda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega ljudstva. Priporoča se za cenjeni JII obisk! JJg 8!! EI!IEIIIE1llEllfE!IIEIIIEIIIEniEI!IE Kolektiv Grand hotela TOPLICE Bled ČESTITA PREBIVALCEM BLEDA ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE ZA 25-LETNICO VSTAJE Kolektiv »PARK« hotela Bled ČESTITA PREBIVALCEM BLEDA ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN VSTAJE. U/$$/$++/^/8C+/+/$$$/^^ MS 43499999999994 Prodam Poceni prodam vratca za kamin in krušno peč, kompletni umivalnik s kromirano pipo in vezi za peč ter ploščice. Žirovnica 81 3300 Prodam smrekove deske od 5 do 2,5 cm. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 3301 Prodam malo rabljeno cementno strešno opeko (špiča-ke), Šmartno 7, Cerklje 3302 Prodam 6 tednov stare pujske. Vrba 23, Žirovnica 3303 Prodam kopalno banjo. Na Skali 4, Kranj 3304 Prodam rabljen kombiniran štedilnik (elektrika, drva) in dve prenosni lončeni peči. Rus C. Kokrškega odr. 21/a Kranj 3305 Prodam 2000 kom. rabljene strešne opeke, špHčak. Avguštin Franc, Godešič 91, Skorja Loka 3306 Prodam smrekove in hrastove plohe, tesan les, gume 16x650, suhe butare in lahek kmečki v©*, ne okovan. Trata 22, Skofja Loka 3307 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Lahovče 21, Cerklje 3308 Prodam dva cvetoča oleandra, 170 cm visoka. Kranj, Rupa 1» 3309 Prodam kravo po teletu. Kovač Jože, Zalog 30, Cerklje 3310 Prodam obračalnik za seno. Stucten Slavko, Dobrava 1, Cerklje 3311 Prodam dvosedežni moped, dobro ohranjen. Les jak Janez, Kokra 22, Jezersko 3312 Prodam 8 mesecev brejo telico Zg. Bitnje 67, Žabnica 3313 Prodam spalnico. Bradaška Minka, Škofjeloška 49, Kranj 3314 DKW Junior prodam, v račun vzamem tudi les za ostrešje in deske. Forme 10, Zaibnica 3315 Prodam zlato za zobe. Kranj Tavčarjeva 43, Kranar (nasproti del. Velkavrh) 3316 Prodam seme rdeče detelje. Pcdreča 27, Medvode 3282 Prodam kompletni levi vzidljiv štedilnik na dve plošči in dve pečici. Konjed.ič, Delavska c. 39, Kranj—Sf razišče 3317 Prodaim malo malatilnico. Aljančič Franc, Hrušica 1, Križe 3318 Prodam novo peč za cen-tralno kurjavo 3.7 »Zrenja-min-< ter nov bojler 80 1 »Tiki« Engelman, Kranj, Tomšičeva 13 3319 Prodam kravo po teletu. Meglic, Lom 21 nad Tržičem . 3320 PIŠČANCE za zakol po 8 N din za kg prodajamo. Nsiklo 4 3321 Prodam 60 komadov hera-klitnih plošč. Britof 6, Kranj 3322 Prodam rabljeno strešno opeko, bobrovec. Interesenti naj se zglasijo Medno št., 5 Medvode 332'3 Prodam televizijski spre- jemnik RIZ avtomatic. Naslov v oglasnem oddelku 3324 Prodam kozo, dobro mleka-rico. Kavčič Terezija,, Zg. Bitnje 36, Žabnica 3325 Prodam malo rabljena vhodna dvokrilna vrata in dvoje notranjih ter okno-dvodclno z zračnikom. Aljančič Ivanka, Staretova 5, Kranj—Cirče 3326- Prodam seme repe. Trboje 5, Smlednik 3327 Prodam nadomestne dele za topolino 500. Kranj, Jezerska 58 3328 Prodam seme rdeče detelje. Mihelič Anten, Podbrezje 8, Duplje 3329 Prodam kravo v devetem mesecu brejosti. Naklo 45 3330 Prodam plemenskega vola 450 -« 500 kg. Zg. Besnica 44 3331 Prodam betonsko železo prof. 6—10. Naslov v oglasnem oddelku 3332 Prodam nov jedilni kot. Udovič Marjan, Hraistje 92, Kranj 3333 Prodam smrekove deske in plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3334 Prodam stroj za izdelovanje strešne opeke (folc). Naslov v oglasnem oddelku 3335 Prodam kravo s teletom. Zg. Bela 20, Preddvor 3336 Prodam dvoje kompletnih oken-rabljenih, višina 150 cm, širina 100 cm, zgoraj pol-akrogli, iz meeesnovega lesa zastekleni, 4 svežnje bukovega parketa in 40 kg ibitola. Longo, Žanova 8, Kranj 33337 Prodam 1/2 ha črne detelje. Velesovo 24, Cerklje 3338 Prodam otroško posteljico do 10 let. Makovec, Zupančičeva 6, Kranj 3339 Prodam lahek gumi voz in 8 let staro kobilo. Kranj, Ko-krški log 10 (Primskovo) 3340 Prodam mlatilnico, na poravnano slamo, široka 170 cm in obračalnik za seno. Kranj, Rupa 15 3341 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko Welt-meister 120 basov in 11x5 registrov. Lojze Osterman, češ-njevek 20,Cerklie 3342 Prodam žago »Venecijavsko« Ogled v nedeljo od 8-12 ure. Begunje 107 na Gorenjskem 3344 Prodam otroški kombiniran voziček. Sp. Duplje 85 3345 Prodam zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem za vrstno hišo v Stari Loki in 1500 kg betonskega železa prof. 6 in 12. Naslov v ogl. oddelku 3346 Prodam novo motorno žago znamke »Stihi«. Zg. Besnica 83 3347 Avto VW doibro ohranjen ugodno prodam. Čemažar, Podbiica 22, Besnica 334S Prodam motorno kosilnico na konjsko vprego. Predori je 1, Kranj 3349 Prodam kompletni motor za fiat 600 italijanski. Podbrezje 81 3363 Prodam prosto stoječi vzid-ljiv štedilnik, vratca za peč in kuhinjsko kredenco. Sp. Bitnje 20, Žabnica 3364 Kombiniran otroški voziček, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3365 Prodam kompletno spalnico z vložki, kavč in trodelno omaro. Musolin Jože, Gradni-kova 11, Kranj 3366 FIAT 1300 40.000 km, prodam. Kranj, Partizanska 19/a 3367 101 Kupim dobro ohranjen poljski voz. Zg. Besnica 44 3350 Kupim delovnega vola težkega 500 — 600 kg. Veste*, Dobropolje 5, Brezje 3351 Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 28. kola, ki je bilo dne 14. VII. 1966. Srečke s končnicami 50 52350 61440 84280 89090 91850 367350 524C40 1 31621 51111 60741 86111 97521 32 42 52 302 02962 11222 25362 27382 43 63 6G273 77103 896193 24 44 74384 869624 145 5895 343085 12176 26196 47726 83726 68 78 348 9108 485578 800638 49 59 99 18119 42839 88509 so zadele dobitek N din 8 1.008 600 2.000 600 408 10.008 8.000 4 604 604 604 404 604 6 8 s 6 40 400 600 600 400' 6 8 600 400 10.000 6 8 400 30.006 80 1.000 100.000 400 1.000 400 600 20 10 100 200 8.010 50.000 6 10 6 400 1.000 400 Kupim izruvač za krompir, kmečki voz, dobro ohranjen. Dolenjska c. 155, Ljubljana • 3352 Kupim rabljen klavir. Pismene ponudbe poslati pod »Cena« 3353 Kupim rabljeno otroško dvokolo za 10 let starega dečka. Ambrožič Danica, Partizanska 10, Kranj 3354 Kupim dobro ohranjeno kavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem od deku 3343 Kupim pogon (kurbel) za žago »Veneci janko«. Komar Jože, Mevkuž 29, Zg. Gorje 3371 Ostalo SOBO pozneje tudi stanovanje brezplačno oddam na lepem kraju na Jesenicah na Gorenjskem mlajši upokojenki ali zakoncema za celodnevno pomoč oziroma nego bolnice. Ponudbe poslati pod »Bolnica ali bolnik« 3355 Gasilsko društvo Šenčur priredi v nedeljo, 17. 7. 66, ob 15. uri v počastitev krajevnega praznika VRTNO VESELICO s plesom. Vabljeni! 3356 Gostilna »Z,arja« Trboje priredi v nedeljo, dne 17. 7. 1966, VESELICO s plesom. Igral bo kvartet »Grča«. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni! 3357 Sobo, opremljeno ali ne, iščem v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3358 Našel sem moško in žensko rogovo kolo. Dotletni Ge-rald PERETZ je šel s svojim prijateljem Borivojem DEDI-JEROM (21 let) na krajši izlet na Studor. Ker je tam hrib zelo strm, je Dedijeru spodrsnilo, tako da je padel vznak in se kotalil še kakih 30 metrov po bregu, kjer je negibno obležal z glavo obr njeno navzdol. Ko je bohinj-si zdravnik dr. Jože Hribar prihitel na kraj nesreče, je lahko ugotovil samo smrt, zaradi zadušitve. Dedijeru je spodrsnilo na pobočju predvsem zaradi tega, ker je bil obut samo v natikače. Košnjek Nepravilno prehitevanje Na križišču Koroške in Kidričeve ulice v Kranju se je 14. julija zgodila lažja prometna nesrdča, ki poleg materialne Škode ni zahtevala človeških poškodb. Poljski državljan Henrik BUCHOW-SKI je s svojim osebnim avtomobilom vozil proti Bledu. Na križišču Kidričeve in Ko- roške ceste je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v tovorni avtomobil LJ 283-58, katerega je upravljal Jaka ŠENK in je last Vodne skupnosti Kranj. Na srečo pri nesreči ni bil nihče poškodovan, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša 900 N din. J. K. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«- Kranj, Koroška cesta 8. Naslov ured' ništva: Kranj, Cesta Sta' neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK « Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152-naročniški oddelek it tiskarna 21-190, 21-475. 21-897. Naročnina letna 2« novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznic številk 0.40 n. d: ali 10 s. d Mali oglasi za naročniki' 0.40 n. d. ali 40 s. d., t* nenaročnike 0.50 n. d. al' 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljam« ^^+/:145+/5D 0002005300010001010030020200020200020202020202482300020200020202024848484848488923235353 ^^.-::./...+1:++^++:.+/+:/-20:/:++^D