PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra . 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik 0- -H Vi G - S-ž 5 £ £ t-g c p ^ vre. ig c 2> t: n Hi c_ Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 650 lir • Leto XLI. št. 293 (12.325) Trst, torek, 31. decembra 198E Srečna naca leta tfPUti! Foto Sergio Ferrari ZDA za omejene represalije po rimskem in dunajskem atentatu Minister Scalfaro svari pred ukrepi ki bi nasprotovali ustavnim načelom RIM — »Ko bi metal-detectorje u-porabljali na ulicah in trgih, hi bistveno okanili ustavne vrednote, in to brez vsake gotovosti, da bi takšen ukrèp privedel do konkretnih rezultatov v boju proti terorizmu, ki ga navdihuje moč obupa, kakršna je značilna za samomorilske teroriste«. Tako je dejal notranji minister Scalfaro, ko je včeraj poslanski komisiji za notranje zadeve poročal o petkovem pokolu na letališču pri Fiumici-nu. Minister se je zavzel za čimprejšnjo odobritev treh vladnih zakonskih osnutkov o ureditvi vprašanj, ki zadevajo . ravnanje s pohtičnimi begunci, tujo delovno silo (policija je prav včeraj odslovila osem Maročanov brez dovoljenja za začasno bivanje v Italiji) in siceršnjimi inozemskimi »gosti«, vendar s pripombo, da je treba spoštovati načela o pomoči žrtvam diktatorskih režimov in nikakor ne šikanirati tujerodedv, ki nimajo ničesar opraviti z zločinstvom in terorizmom. Scalfaro je potrdil nujo po tesnejšem mednarodnem sodelovanju v prizadevanjih za mimo poravnavo bližnjevzhodnega problema in zatrtje terorističnih žarišč. V razpravi, ki je sladila in bila precej polemična, je prišla na dan zahteva po preštetju tujcev v Italiji pa tudi po skladnejši protiteroristični strategiji. Craxi je obsodil izjavo libijske a- gencije Jana o »junaštvu« napadalcev na rimsko in dunajsko letališče (to je storil tudi libijski veleposlanik v Rimu), obenem pa ogorčeno zavrnil vest iz Tel Aviva, češ da je italijanska tajna služba ’ prijela in nato izpustila Abu Nidala, o katerem se v mednarodnem merilu utrjuje prepričanje, da je zrežiral oba pokola. I-zrael je medtem znova zagrozil z represalijami proti Arafatovi PLO oziroma celo proti Siriji, kar bi izzvalo nevaren konfhkt Vzhod - Zahod in pred čimer svarijo Peresa sami i-zraelski vojaški analisti. V krogih PLO napovedujejo izraelske napade na palestinske baze v Sudanu in Južnem Jemenu, hkrati pa ponujajo po- moč rimski in dunajski vladi pri razčiščevanju odgovornosti za atentata. Značilno je, da so ZDA po sobotnem svarilu, naj Izrael ne reagira, včeraj dopustile možnost »primernih, u-mUrjenih in koncentriranih« represalij. (dg) Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla 2. januarja 1986. V današnji številki smo zaradi obilice materiala in reklame morali izpustiti strip in podlistek. Bralcem se zaradi tega opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Novoletna poslanica predsedstva Jugoslavije BEOGRAD — Minilo je še eno težko leto, ki -e zahtevalo velike napore v boju za preprečevanje neugodnih gospodarskih tokov in prevladovanje drugih težav. V novo leto 1986 vstopamo odločeni, da te težave enotni odločno z več dela uspešno premostimo, je z.apisano v novoletni poslanici predsedstva SFRJ. »Boj za večjo proizvodnjo in izvoz, za obrzdanje inflacije in ustavitev Padanja življenjske ravni so najpomembnejše naloge v prihodnjem letu. Uresničimo jih lahko predvsem z lastnimi silami ob polni mobilizaciji in ob P-Pgažiranju vsakega delovnega človeka in občana, vsakega delovnega kolektiva, organov in organizacij v družbi. Tako sedanjost kot prihodnost naše skupnosti je v naših rokah. Kar smo želeli, smo vedno tudi dosSgli. Zato morajo vsi, Uiko posamezniki kot organizacije, izpolniti vse svoje obveznosti, da bi prihodnje leto pomenilo korak k boljšemu življenju in varnejši prihodnosti. .' Bojujmo se za svet brez orožja in strahu pred uničenjem, brez lakote ln izkoriščanja, za enakopravne in pravične politične, gospodarske odnose narodi in državami. S takšnimi cilji bomo sodelovali tudi na osmi konferenci neuvrščenih držav,« je med drugim v poslanici zapisalo pred- sedstvo SFRJ. (dd) V PLIBERKU UPRIZORILI BOŽANSKO KOMEDIJO CELOVEC — Zadnjo letošnjo nedeljo zvečer so Pliberčani in okolišani v farni, dvorani doživeli »Božansko komedijo«, kakršno si je zamislila iv. naštudirala lutkovna skupina dunajskih študentov, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze 'v Celovc^,. Izidorja Štoka »Božansko komedijo« (lutkovno igro za odrasle) je priredil Marjan Belina, pod režijskim vodstvom Tineta Varla in ob glasbi Mi-hija Obiličnika, ki j0 je izvajal ansambel »Peace«. Po lanskoletni lutkovni igri za odrasle »Hruške gor - hruške dol« so slovenski lutkarji s Koroškega, ki študirajo na Dunaju dosegli nov uspeh, to pot z besedilom, ki je provokativno m se loteva tabujev, s humorjem, skritim v besedah in besednih igrah, v dinamiki, ki ji daje poseben način interpretacije — lutkarji namreč nastopajo kot žive osebe, s čimer hočejo člani lutkovne skupine opozoriti konec koncev tudi na to, da se za vsako lutko skriva človek, le da eni izmed njih ukazujejo, drugi pa ukaze slednjih izpolnjujejo. B. G. *-■ Ck 10 O C O 1-0 o o Kiju] z opti v novo leto BOGO SAMSA Za- priložnostno novoletno številko Primorskega dnevnika smo dolgo izbirali primemo fotografijo. Sergio Ferrari nam je predložil tri, vsebinsko bogate, oblikovno odlične: Martinovanje v Števerjanu, kjer se ljudje prerivajo okrog razrezanih koščkov domačega kruha. Vino in kruh, koliko je simbolike v teh dveh besedah, domačnosti in upanja. Pa še vrsto zibelk z novorojenčki v otroški bolnišnici, za kar razlaga ni potrebna. Odločili smo se za sivi Trst, pogled na mesto z morja, z debelo železno verigo v ospredju. Zdelo se nam je, da najbolje odraža sedanje razpoloženje ljudi, ki ni preveč veselo, saj je preteklo leto minilo v takšnem turobnem ozračju, pa tudi novo ne napoveduje preveč svetlih časov. Ves svet preživlja težko krizo, ko se oporeka vsem ideologijam, ko se je gospodarski napredek ustavil in prihaja do resnih težav, ki jih še zlasti občutijo mladi ljudje, ki z velikimi težavami iščejo zaposlitev. Italija preživlja stagnacijo, saj se narodni dohodek skoro ne zvišuje več, v matični domovini inflacija narašča in je buren razvoj, ki je bil značilen za vsa povojna leta, zamenjala kriza upravljanja. To je tudi kriza ideološko-blokov-ske delitve sveta, ko je že vse kazalo, da se bo svet poenotil in razdelil v strogo ločeni polovici, ki pa bosta v osnovnih potezah v bistvu e-naki. Toda proces gre drugače in so svetovni imperiji vedno bolj šibki. Prav v tem pa je tudi zanimiva novost: ob krizi ideologij prihaja namreč do prave renesanse ideje o narodu, o narodnosti. Narodnostne manjšine ne izginjajo več, niso obravnavane kot nekaj folklornega, obrobnega. Očitno je v tem procesu treba iskati odgovor na do sedaj na videz prevladujoče težnje po univerzalnosti, po centralizaciji odločanj, ki pa pomeni tudi razčlovečenje, ko posameznik in njegova ožja skupnost izgineta kot subjekt in sta samo še objekt tujih in zelo oddaljenih odločitev. Ta proces prav gotovo pospešuje u-stvarjeno ozračje miru, ki je rezultat nuje, saj si ob atomski oborožitvi velesili več ne moreta »privoščiti« svetovnega spopada, ki bi pomenil uničenje človeštva in seveda v prvi vrsti njih samih. To je torej mir iz strahu, toda mir vseeno je. Meje se zato zelo težko premikajo, v Evropi pa jih sploh ni mogoče, saj bi vsak premik pomenil vojni spopad, v Evropi pa resno grožnjo s svetovno vojno. Zato je nujen drugačen proces: spreminjati meje v področja sodelovanja in izmenjave, u-stvarjati odprte meje. V tem procesu pa so lahko manjšine predvsem dejavnik zbliževanja in medsebojnega bogatenja. To pa velja v še posebni meri za nas, za Slovence v Italiji, ki smo prav gotovo dejavnik stabilnosti, miru in sožitja na področju, kjer živimo in ki s svojo močjo in življenjskostjo prispevamo h gospodarskemu, kulturnemu, ideološkemu in političnemu oplajanju celotnega mejnega prostora. V tej zavesti pa je tudi naša moč in upravičena vera v prihodnost naše skupnosti. V tej veri pa je tudi upanje, da bo izginila težka veriga kot simbol mračnjaštva in zaprtosti in bo tudi k nam posijalo sonce. Tudi zato je v tem novoletnem priložnostnem razmišljanju vendar zaključek optimističen in voščilo iskreno: vsem čitateljem vse najboljše v novem letu. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem VSPEŠNO IN PLODNO 1986 asp cap cap cap ooqp oocp ooqp cocp cocp cocp cap cocp GOOpOOGp qp cocp cocp cocp cocp cocp cocp co cocp cocp oocp ooqp coqp qp ooqp ooqp ooqp ooqp co ooqp ooqp ooqp ooqp ooqp CONSUN xp CONSUMATORI ^ odo Od včeraj konec • 1 Tl /T 1 * * vojne in n Manjem Faso BAMAKO — Vojna med Malijem in Burkino Faso se je končala. Potem ko je listino o prekinitvi ognja, ki je trajal od 25. decembra, predvčerajšnjim popoldne podpisal predsednik Burkine Faso, je isto storil včeraj navsezgodaj tudi predsednik Malija, in to po posredovanju libijskega ter nigerijskega zunanjega ministra. Sporazum o prenehanju sovražnosti predvideva, da državi umakneta o-borožene sile na položaje, ki so jih zavzemale ob začetku konflikta, da se sosedi izogneta vsakršnemu dejanju, ki bi utegnilo pokvariti njune odnose, in da se danes sestavi komisija opazovalcev za nadzor nad spoštovanjem sporazuma. SREČANJE HUSEIN-ASAD POTRJUJE NOVE ODNOSE DAMASK — Jordanski kralj Husein je včeraj prispel na uradni obisk v Sirijo. S tem je v bistvu konec petletnih skaljenih odnosov med obema bližnjevzhodnima državama. Kakšne posledice bo imelo to zbliževanje za bližnjevzhodna dogajanja, pa trenutno ni še povsem jasno. Hašemitski suveren je pristaš prozahodno usmerjene zmerne arabske politike, ki se zavzema predvsem za mimo rešitev bližnjevzhodne krize s pogajanji. Sirski predsednik Hafez el Asad pa je zagovornik radikalnih posegov, zaveznik Moskve in najodločnejši sovražnik Izraela. V luči sedanjega srečanja je povsem razumljivo vprašanje, kaj bo z jordansko - palestinskim sporazumom, ki so ga podpisali februarja letos. Sporazum je namreč predvideval neke vrste jordansko - palestinsko federacijo, ki pa ji Sirija najodločneje nasprotuje. Sirija prav tako materialno in moralno podpira nekatere palestinske odpadniške skupine, medtem ko je Jordanija na strani Arafata. Posledice sedanjega zbližanja bi morali torej najprej občutiti prav Palestinci. Na tihem pa se že utrjuje domneva, da je to predvsem manever, kako bi lahko SZ aktivneje posegla v reševanje bližnjevzhodnega vprašanja. Iz Moške prihaja namreč vedno več namigov, da bi bila SZ pripravljena pod določenimi pogoji ponovno vzpostaviti diplomatske stike z Izraelom. Mandelova spet v zaporu Takoj po njenem prihodu na johannesburško letališče je južnoafriška policija aretirala ženo črnskega voditelja Nelsona Mandele, ki je že več kot 20 let v zaporu (Telefoto AP) Izlet Primorskega dnevnika Cenjene naročnike in bralce našega dnevnika obveščamo, da bomo programe za tradicionalne izlete Primorskega dnevnika v letu 1986 objavili v nedeljo, 12. januarja. Že v naprej pa lahko povemo, da smo za leto 1986 pripravili nekaj zanimivih izletov in potovanj, ki bodo nedvomno vzbudila zanimanje naših bralcev. Eden teh izletov bo na Južno Tirolsko, kjer bomo med drugim obiskali Bruneck, Bočen, Brixen in Meran. Tu se bomo seznanili z življenjem tamkajšnjega nemško govorečega prebivalstva ter si ogledali turistične, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele. Drugo potovanje je namenjeno Holandski, predvsem glavnemu mestu Amsterdamu. Severne Benetke — kot dmgače imenujejo Amstcrdan, je izredno zanimivo mesto, vendar bomo obiskali tudi Rotterdam in Haag ter si seveda ogledali največjo cvetlično borzo na svetu. Najzahtevnejše potovanje — in tudi najdaljše bo v Jordanijo in v Jeruzalem. V osmih dneh bomo obiskali Aman — prestolnico Jordanije, Jerash — Pompeje Bližnjega vzhoda, Petro — prestolnico skrivnostnega ljudstva Nabatejcev in Jeruzalem — zibelko treh religij. Ni treba posebej poudarjati, da bo to potovanje prava poslastica tudi za tiste, ki so prepotovali že pol sveta. Podrobnejše programe, cene in navodila bomo objavili — kot že rečeno, v nedeljo, 12. januarja. V Pakistanu po 8 letih ukinili izredno stanje ISLAMABAD — Pakistanski predsednik Zia Ul-Haq je včeraj ukinil izredno stanje v državi, ki je trajalo več kot osem let. Uvedel ga je 5. julija 1977 po strmoglavljenju civilne vlade Zulfikarja Alija Butta, ki je bil pozneje obešen. V 38 letih neodvisnosti je Pakistan bil pod vplivom vojaškega zakonika trikrat, najdalj časa prav zadnjič. Z ukinitvijo izrednega stanja prične po zatrdilu generala Zie ponovno veljati ustava iz leta 1973, vojaška sodišča in organizmi za izvajanje izrednega stanja se odpravijo, ukrepi, ki so v smislu izrednega stanja bili sprejeti, se prekličejo (razen tistih, ki jih dovoljuje ustava), a sodne obravnave se z vojaških prenesejo na civilna sodišča. Zia je v parlamentu povedal, da bo civilna vlada pod vodstvom Mohameda Kana Juneja vodila notranjo in zunanjo pohtiko in da bo slednjo mogoče tudi spremeniti, vendar ne radikalno. Sicer pa že samo dejstvo, da bo Zia še naprej državni poglavar, dokazuje kontinuiteto dosedanje politike pa tudi, da bo resnična oblast v njegovih rokah, četudi je zopet dovolil (zelo omejeno) delovanje političnih strank. Sklep o dediščini predsednika Tita BEOGRAD — Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so po skrajšanem postopku sprejeli zakon o u-pravljanju s stvarmi v družbeni lasti, ki so povezane z življenjem in delom Josipa Broza Tita. Po besedah člana ZIS Borislava Krajine, ki je pojasnil zakon, ta na poseben način določa upravljanje s premoženjem v družbeni lasti, ki je zaradi povezanosti z življenjem in delom Josipa Broza Tita izjemnega zgodovinskega, kulturnega in spominskega pomena, pa tudi splošnega interesa za vse delovne ljudi in občane, narode in narodnosti Jugoslavije. Zato je upravljanje s temi stvarmi izjemno pomembna dolžnost in odgovornost, ki bo določena z zveznim zakonom. JANUAR 86 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačila pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 12,50%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove triletne in štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu: v podpis proti gotovini. ki zapadejo 1. ja- ali v obnovitev BTP, nuarja 1986. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri predložitvi zapadlih efektov vnovči prinositelj 1,25 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominalne vrednosti. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Emisijska cena Obrestna mera V podpis in v obnovitev od 2. do 10. januarja Rok Dejanski letni donos 3 13,44% 4 13,33% BTP 98,75% 12,50% Investicija oproščena davkov vedno na razpolago Krajina je v svojem poročilu govoril tudi o nekaterih problemih, o katerih mora odločiti pristojno sodišče v Beogradu, kjer poteka postopdk za razdelitev dediščine Josipa Broza Tita, ki jo tvori njegovo osebno premoženje. Dediči so po zakonu žena in dva sinova; med postopkom, je dejal Krajina, je postalo sporno vprašanje večina stvari v družbeni lastnini, ki so vezane na Titovo življenje in delo. Vdova Jovanka Broz namreč meni, da so tudi te stvari osebna last Josipa Broza Tita in da jih je treba uvrstiti v dediščino in izročiti dedičem. Seznam stvari, za katere trdi, da so osebna last predsednika Tita, praktično zajema vse, kar je bilo v rezidenci predsednika republike v Beogradu, na Brionih in v nekaterih drugih objektih, ki jih je uporabljal Tito. Navedeni so na primer hiša v Dobanovcih, vinograd in sadovnjak na otoku Vanga, tuja in domača odlikovanja, podeljena Titu, avtomobili, čolni, kočije in konji, u-metniške slike in številni drugi predmeti, ki so jih Titu podarili v državi in tujini. Sinova Josipa Broza Tita Žarko in Mišo nista zahtevala, da bi te stvari bile predmet dedovanja. V celoti soglašata, da gre za predmete, s katerimi je troha ravnati kot posebno družbeno dobrino v interesu vse družbe. Krajina je poleg tega navedel tudi ukrepe, ki so jih pristojni organi sprejeli, da bi rešili nekatera gmotna in druga vprašanja Jovanke Broz. Na predlog predsedstva SFRJ je ZIS Jovanki Broz 19. junija 1980 izjemno določil pokojnino v višini najvišjega osebnega dohodka funkcionarjev v federaciji. Večino te pokojnine redno usklajujejo tako kot osebne dohodke funkcionarjev, in zdaj znaša 172.079 dinarjev, kolikor je tudi osebni dohodek predsednika in drugih članov predsedstva države. Ker so nekaj mesecev po Titovi smrti sprejeli sklep, da vse objekte in prostore, ki so sestavljali rezidenco predsednika republike v Beogradu, uredijo kot spominski kompleks, se je Jovanka Broz preselila v eno od reprezentativnih hiš federacije. Medtem so skušah poiskati rešitev za njeno trajno bivališče in ji med drugim ponu-dili, da izbere eno od teh hiš, vključno tudi to, v kateri zdaj začasno stanuje. Ker ni izbrala nobene od šestih ponujenih hiš, češ da so nefunkcionalne za osebno uporabo, so lami ugodili njeni zahtevi in začeli zidati novo hišo, ki bo kmalu končana in jo bo dobila v dosmrtno uporabo. Zidava te hiše bo veljala več kot sto milijonov dinarjev. Krajina je tudi dejal, da stroške vzdrževanja hiše, v kateri Jovanka Broz začasno stanuje — ogrevanje, elektriko, telefon in vključno tudi služinčadi, avtomobila z voznikom in varnostnike pokrivajo iz proračuna federacije, tako da Brozova plačuje samo svoje osebne izdatke. Po načelnem stališču predsedstva SFRJ bo imela e-nake ugodnosti tudi v hiši, kjer bo imela stalno bivališče. Jovanki Broz so dali na razpolago njene osebne predmete, ki so bili prej v rezidencah predsednika republike — vsa oblačila, večjo količino blaga, krzna, usnja, preproge, nakit, okrasne predmete, posodo, gospodinjske stroje, televizorje in radijske sprejemnike, fotoaparate, pisalne stroje, umetniške slike in skulpture, knjige in drugo. Večino teh predmetov je prevzela. Poleg tega ima Jovanka Broz dosmrtno pravico do uporabe večjega dela pohištva in drugih predmetov za gospodinjstvo, s katerimi naj bi opremila hišo, v kateri bo trajno stanovala. TRI MAC TRGOVINA JESTVIN S.r.l. ŠKABAR jMPORT - EXPORT Tel. 211-732 — Telex: 460405 OPČINE — Ul. Nazionale 124 Irma — Marta & Alenka OPČINE — Narodna 42 Tel. 211-026 Zastopstva: CMS - ZOGNO BIESSE S. CREMONA OEM OPREMA OLIMPIO ZA LESNO INDUSTRIJO GIBEN - IMPIANTI Vošči vsem svojim poslovnim partnerjem in prijateljem srečno 1986 KEROŠIN - PLINSKO OLJE OGLJE - DRVA - PREMOG DRAGO VREMEC OPČINE Proseška 66 — Tel. 211-306 IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA TRST (Opčine) Narodna ulica 63 Tel. 040/211-424, 213-992 Telex: 460250 KOIMEX I GRADBENI MATERIAL Celestino Danieli Najemnika Paolo Iscra Škerl in Batti Andrej OPČINE (Trst) — Narodna ul. 77 — Tel. (040) 211-034 AGENCIJA V DIVAL Distribuzione Valori DIVAL SpA ! GRUPPO m Walter Pertot poslovnim partnerjem in prijateljem! vošči srečno in uspešno novo leto vsem Narodna ul. 28 — O P č I N E — Tel. 213-930 TRGOVINA BARV IN LAKOV FURLAN in MILIČ OPČINE — Narodna ul. 160 Tel.: 212168 USNJENA GALANTERIJA — TORBICE — OBUTVE •USaAt /OPČINE — Narodna ulica 122 — Tel. 213-900 NADOMESTNI DELI ZA AVTO — MOTOR — KOLO BRUNDULA Narodna ul. 154 — Tel. (040) 211-022 — 34016 OPČINE CVETLIČARNA Anica in Marcelo Svagelj OPČINE — Proseška 33 Tel. 211-482 LIKERJI — BOMBONIERE — SLADKARIJE IZBRANA VINA ČAJI IN KAVA ZA VSE OKUSE OPČINE — Narodna ul. 28 — Tel. 213-306 Društvena prodajalna na Opčinah OPČINE — Alpinska ul. 87 — Tel. 211-054 Urad: Alpinska ul. 95 — Tel. 213-274 vošči vsem svojim zvestim članom in odjemalcem srečno 1986 n Uk w Srečno 1986 vam želijo,,. p, K..%\ p *2 • *\ w MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s.d.f. OPČINE — Narodna ulica 28 TRGOVINA RADIO in TV APARATOV Bresciani Bruno Ul. Nazionale 39 — Tel. 211-711 — OPČINE (nasproti tramvajske postaje) želi vsem odjemalcem in prijateljem srečno novo leto HOTEL — RESTAVRACIJA KRAS Pri Božotu REPENTABOR 1 — Tel. 227-113 At) ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA zadruga z o. z. COL - REPENTABOR — Tel. 040/227-427 Vošči vsem svojim članom in odjemalcem srečno 1986 ŽELEZNINA — GOSPODINJSKI ARTIKLI — DARILA UNUSSI OPČINE — Proseška ul. 13 želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA V E V 0 OPČINE Proseška ulica 35 — Tel. 211-629 Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe. ELETROMARKET HI-FI — AVTORADIO — TV OPČINE Ul. dei Salici 1 — Tel. 211-155 vošči srečno 1986 PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR AVTOKAROSERIJA RADKO GUŠTIN želi srečno novo leto COL 4 Tel. 227-284 Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TERMOPAN, pralne praške. GOSTILNA »Pod Ta brom« COL (Repentabor) št. 8 — Tel. 227-120 OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! OPČINE Proseška ul. 22 Tel. 211-552 OI\U Ul. Ć.ĆL Pekarna SALVO želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto REPENTABOR 53 podjetje Alojz Daneu Prodaja • GRADBENEGA MATERIALA • LESA OPČINE — Proseška ulica 13 • IZOLACIJSKEGA MATERIALA Tel. 211-044 • ŽELEZNINE IN DRUGEGA TRGOVINA JESTVIN Guštin Marjan želi vsem svojim klientom srečno novo leto REPENTABOR 43 Sr Sr Sr Sj Si SSt SSr Sr SSr S( Sžr SS, SS, S, SSr'S « St Si « « « « « « « « « S5 « SS, S, S, » Sr Sr SS, S, S, S, SS, S, S, S, S, S, S, S, SS, S, S, S, S, Sžr S& S> S4t S. St Zbirno mesto na Trgu Unità ob 16. uri Jutri manifestacija za mir in proti lakoti Novoletna manifestacija po tržaških ulicah za mir in proti lakoti zadobiva čedalje bolj plebiscitarni značaj, saj je naletela na najširšo podporo krajevnih političnih in družbenih organizacij, tako laičnih kot verskih. Svojo prisotnost je na primer napovedal tudi tržaški župan Ri-chetti, medtem ko je tržaški škof Bellomi od vsega začetka zagotovil udeležbo. Prav škof bo zaključil manifestacijo pred cerkvijo sv. Antona s kratkim nagovorom, poleg njega pa bosta spregovorila še oba tržaška poslanca, Sergio Coloni za Krščansko demokracijo in Antonio Cuffaro za Komunistično partijo Italije. Kot smo že poročali, je pobuda nastala po zgledu rimske božične manifestacije, ki se je je udeležil med drugim tudi bivši predsednik republike Pertini. Poleg zahteve, naj se italijanska vlada in parlament resnično lotita problema lakote v svetu, postavljajo prireditelji v ospredje manifestacije tudi druge teme: problem rasističnega režima Južne A-frike, ki predstavlja danes resno grožnjo svetovnemu miru, pa še nujnost zakona za kontrolo in zajezitev mednarodne trgovine z orožjem, končno še poziv deželi, naj odobri zakonske ukrepe v korist kulture miru in mednarodnega sodelovanja, posebno onega z državami v razvoju. Pobudniki manifestacije, kot je znano, so med sabo zelo različne organizacije in ustanove: ACLI, Agesci, Katoliška akcija, Center L. Milani, pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, Škofijska konferenca »lustitia et pax«, Pastoralna škofijska komisija za delo, valdeška in metodistična skupnost, KD, ZKMI - FGCI, FUCI, MIR, Mani tese. Movimento focolari, KPI, PSI, PR in SKGZ. Kot rečeno, pa so številne druge organizacije in posamezniki pobudo podprli in zagotovili udeležbo. Zbirno mesto udeležencev bo jutri 1. januarja ob 16.00 na Trgu Unità Sprevod bo nato krenil po Korzu do Trga stare mitnice in nato nazaj po Ul. Carducci in Ul. Roma do Rusega mosta in na trg pred cerkvijo sv. Antona, kjer bo zaključek manifestacije z govori. Z množično prisotnostjo na manifestaciji bodo Tržačani dokazali, da je novo leto ne samo priložnost za razne zabave in praznovanja, pač pa tudi primeren trenutek za razmislek o dramatičnih problemih, ki dandanes terajo vse človeštvo. Po oceni socialističnega predstavnika Čok: Delo pokrajine preveva miselnost LpT Delovanje pokrajinske uprave v iztekajočem se letu tokrat ocenjuje socialistični svetovalec Marcelo Čok, ki je v prejšnji Claridjevi upravi sedel v odboru, sedaj pa je pod Marchio-vim predsedstvom v opoziciji skupno s komunisti, neodvisno levico in seveda misovci. Svetovalec Čok, kako bi na kratko ocenil delo pokrajinskega odbora v tem letu in nasplošno od trenutka ko se je kot na občini tudi na pokrajini oblikovala nova večina, ki v glavnem sloni na zavezništvu med KD in LpT? Po mojem mnenju je ocena delovanja pokrajinskega odbora v teh 18 mesecih povsem negativna; mnenja sem, da v tem odboru prevladuje miselnost Liste za Trst in tako so tudi vsi njegovi sklepi in nasplošno njegovo delo prežeti z listarsko mentaliteto. Opaža se, da se je v primerjavi s prejšnjim odborom precej spremenilo. Kot primer naj navedem le to, da ima pokrajina prevalonten odnos z deželno in državno oblastjo; svoje zanimanje usmerja tudi na Avstrijo in Nemčijo, medtem ko je zanjo Slovenija nekaj tujega. Pri tem bi dodal še to: vsakemu obisku predstavnikov pokrajine v Avstriji ali Nemčiji sledijo podrobna tiskovna poročila, ko pa se na primer podajo v Ljubljano, kar je sicer redkost, ni o tem ne duha ne sluha v javnosti; [»vsem je jasno. česa se pokrajinski upravitelji boje. V prejšnji upravi ste bil odbornik in torej dobra obvladate delo in naloge, za katere je pokrajinski odbor odgovoren. Kako bi to delo kot predstavnik opozicije sedaj ocenil? Predvsem bi rekel, da odbor opravlja le redno administrativno delo. Kar pa se tiče izrednih posegov bi ponovil, da so le-ti prežeti z listarsko miselnostjo. Na kulturnem področju bi dodal, da jo bil sklep o prireditvi razstave o Maksimilijanu pomemben; mi se sicer z njim nismo strinjali zaradi velikih stroškov (stala bo preko ene milijarde lir), ker mislimo, da bi tako velike vsote bilo bolje porazdeliti za druge pobude, podpreti druge iniciative in tudi podpreti delovanje tistih, ki imajo večjo potrebo. Vsekakor pa pozitivno ocenjujemo zadnjo prireditev o Primožu Trubarju. Na kmetijskem področju je delo pokrajine povsem negativno; po mnogih letih, ko je stalno finansirala razne pobude (od pokrajinskih razstav vin do finansiranja študij o vodnih virih na Krasu), ni letos v kmetijske namene vložila niti lire; natečaj o osmi-cah je bil namreč zgolj promocionalno turistična pobuda. Tudi na področju skrbstva je njeno delo povsem pomanjkljivo; tako tudi v športnem sektorju, kjer odborniki podeljujejo le SSG bo šlo v novo leto s »Pavliho in Mico« Takoj po novoletnih praznikih bo Slovensko stalno gledališče »počastilo« svoje občinstvo s ponovno uprizoritvijo »Pavlihe in Mice«, ki je doslej naletela na izjemno prisrčen odziv mladega in starejšega občinstva pa tudi na pozitivne kritike gledaliških izvedencev. Z nedeljsko predstavo se bomo spet popeljali v čarobni in nekoliko hudomušni svet te sodobne pravljice. To bo priložnost, da ob dobri predstavi nadaljujemo s prazničnim razpoloženjem in se zavrtimo v novo leto z nasmeškom na ustih. Ob nadvse zadovoljivem odzivu občinstva Uspeh razstave »Beseda in knjiga« ki se je v soboto končala v Trstu V soboto so v prostorih Pomorske postaje v Trstu zaprli razstavo »Beseda in knjiga«, posvečeno Primožu Trubarju in slovenski protestantski reformi. Razstavo, ki sta jo pripravili Ljubljnska univerza ter Narodna -in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane ob lanski 400-letndci prve izdaje Dalmatinove Biblije in so se ji v Trstu pridružili Tržaška univerza, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, pokroviteljstvo pa je prevzela tržaška pokrajinska uprava, si je od ponedeljka dalje ogledalo zelo veliko obiskovalcev, predvsem mladih. Le-ti so pokazali izredno zanimanje za okrog 65 eksponatov neprecenljive vrednosti, med katerimi je bilo 30 izvirnih knjig iz časa Trubarja in protestantske reforme, vrsta portretov, zemljevidov in slik, ki so tesno povezani s tem obdobjem. Podnapisi v slovenščini in italijanščini ter prodaja dvojezičnega kataloga so omogočili, da je bila razstava razumljiva za vsakogar, predvsem pa pomembna za vse, ki jih zanima, na njej prikazano zgodovinsko obdobje, ki je povezano s Slovenci tega področja ter z u- veljavitvijo slovenščine, kot enega izmed pomembnih evropskih jezikov. Za tokratno razstavo lahko torej zapišemo, da je doživela uspeh, ki si ga je zaslužila; lepo število obiskovalcev, predstavnikov obeh tu ži- večih narodov, pa je pokazalo, da lahko tokšne pobude resnično združujejo ljudi našega mesta, torej vse tiste, ki menijo, da je lahko kultura najpomembnejši povezovalec Slovencev z večinskim narodom. Razstava o reformaciji na Slovenskem je zbudila precejšnje zanimanje tržaške javnosti kolajne, o kakšni novi pobudi pa ni govora. Dodal bi še to, da je šele sedaj in po 18 mesecih pokrajinski odbor pripravil dva izredna načrta (za kom-prenzorij bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu in za mornarsko šolo), ki ju v celoti finančno krije deželna uprava. Pri tam bi se vprašal, zakaj je bilo za pripravo teh načrtov izgubljenega toliko časa? Kakšen pa je po vašem odnos uprave do problemov slovenske narodnostne skupnosti? Odgovoril bi zelo na kratko: minimalen in samo tak, kot je neobhod-no potreben. Dodal bi še, da sem že pred skoraj dvema letoma predložil resolucijo, na osnovi katere bi se morala pokrajinska uprava zavzeti za čimprejšnjo odobritev zakona o globalni- zaščiti slovenske manjšine v naši deželi. Očitno pa je, da odbor noče o njej razpravljati. In še zadnje vprašanje: kakšne so po vašem politične perspektive o nadaljnji usodi pokrajinske uprave? Vedno poudarjam, da je za reševanje ne samo pokrajinskih ampak tudi drugih splošnejših problemov nujno sodelovanje KPI, ker brez te stranke ni mogoče naprej. Smo v emergenč-nem stanju in brez prispevka komunistične partije, ki ima predvsem v okoliških občinah naše pokrajine veliko moč in odločujoče položaje, ni moč sprejemati določenih ukrepov, ki neposredno prizadevajo prebivalstvo, kot je primer sinhrotrona, ki se v veliki meri opredeljuje za to stranko. Zato mislim, da je sodelovanje KPI nujno potrebno. Minister Signorile v soboto v Trstu Deželni odbor se je sestal na zadnji seji v letošnjem letu in odobril vrsto sklepov, ki jih določa zakon pred koncem upravnega leta. Med drugim je bil tudi govor o obisku, ki ga bo minister za prevoze Signorile opravil v naši deželi to soboto, 4. januarja, ko si bo ogledal železniški vozel pri Červinjanu ter se v Trstu sestal z deželnim odborom. Minister Signorile se bo nato vrnil v naše mesto v začetku februarja, ko bo dežela priredila konferenco o prevozih z naslovom »Deželni integrirani načrt za prevoze v Furlaniji - Julijski krajini v perspektivi leta 2000«. • V domu za ostarele »Stuparich« v Se sl j Emu je bila v petek tradicionalna prednovoletna prireditev; namenjena je bila v glavnem tistim, ki so z domom kakorkoli povezani, glede kulturnega programa pa gre povedati. da je bil tokrat, z razliko od preteklih let, precej bolj pester. V okviru kulturnega večera je nastopila nabrežinska godba na pihala, ki je pod vodstvom kapelnika Stanka Mi-sleja izvajala 20-minutni program. Za njo je nastopil mešani zbor »Mon-tasio« iz Trsta, ki deluje pod okriljem rekreacijskega krožka »Julia«. Živahna decembrska dejavnost zborov »Vesela pomlad« na Opčinah December — mesec najlepših praz nikov v letu, prepleten z otroškimi sanjami in željami, prepojen z dišečim vonjem smrekovih vej, navdan z veselim božičnim pričakovanjem. . . Če ga doživljaš s pesmijo, pa je ta mesec praznikov še toliko lepši, toliko bolj očarljiv in skrivnosten, obenem pa globoko občuten in nadvse toplo doživet. Tako so ga letos doživljali pevci v vrstah zborov »Vesela Pomlad« in vsi, ki so njegovi pesmi na stežaj odprli svoje srce. V začetku decembra je otroški zbor Pod vodstvom g. Franca Poha jača najprej pozdravil Miklavžev prihod. Skupaj z mlado igralsko skupino Finžgar jevega doma, ki jo vodi prof. Lučka Susič, nam je dan medsebojnega obdarovanja tesno približal in v nas Prebudil zavest tistih nadragocenej-ših vrednot, ki jih današnji čas vse bolj potiska v ozadje. Starejši pevci, člani mladinskega zbora, pa so 7. in 8. decembra skupaj z glasbenim ansamblom »Zvezde« ponesli svojo pesem v Mulazzo, prijazno mestece pod Apenini na meji med Ligurijo in Toskano. Obisk v tem kraju Je bil za vse nepozabno doživetje. Pri 4ax je izzval prijetno presenečenje, fuj je izpolnil vsa naša pričakovanja, kako bo slovenska pesem sprejeta. I-talijanski prijatelji so ji odprli svojo dušo in srce, saj so jo tudi želeli spoznati. Kaj takega v Trstu ne mo- reš doživeti, saj ti naše mesto kaže vse bolj neprijazno lice in te nikakor ne more sprejeti, nasprotno — celo dvomi o tvoji živi prisotnosti! Mladi openski pevci so peli drugačnim ljudem, ljudem, ki so odprti spoznavanju sosednjega naroda, njegove kulture in običajev. Slovenska pesem si je v ta prijazni svet utrla pot s Tržaškim oktetom, mladinski zbor »Vesela pomlad« pa je lahko potrdil, da je ta pesem živa tudi med mladimi Slovenci. 14. decembra sla zbora slavila 7. jubilej pevske dejavnosti pod imenom »Vesela pomlad«. Bil je to resnično lep praznik petja in mladosti, ki je hotel biti prikaz dosedanjega dela in obenem obveza, da se pevska dejavnost na Opčinah še naprej krepi in ohranja. V že pravem božičnem vzdušju pa se je v nedeljo, 22. decembra odvijala v Zgoniku revija, prireditev, ki je i-mela poleg kidturnega tudi globlji človeški pomen. Pesem je želela biti tokrat prisrčno božično darilo skupnosti Družina na Opčinah. Mladinski zbor »Vesela pomlad« je že nekajkrat sodeloval pri podobnih pobudah, zato se je tudi tokrat z veseljem odzval vabilu prirediteljev in prispeval delček svojega božičnega veselja za ljudi, ki so v nečem manj srečni. Na božični dan pa smo se na Opčinah ponovno zbrali v domači župni cerkvi, kjer se je odvijal koncert božičnih pesmi v priredbi domače župnije in zbora »Sveti Jernej«. Poleg zbora — prireditelja sta pod vodstvom g. Franca Poha jača nastopili tudi mladinski zbor »Vesela pomlad« in njegova dekliška skupina. Tudi ta, nadvse uspela prireditev, je bila ponoven dokaz, kako smo Slovenci trdno navezani na svojo pesem in kako nas ta pesem že stoletja druži. Staro leto se izteka in prihaja novo. V nas se prebujejo skrite želje in pričakovanja. Tudi pevci »Vesele pomladi« kujejo za novo leto obilico načrtov. Iskreno in najbolj pa si želijo, da^ bi bila njihova pesem tudi v bodoče tako prisrčno sprejeta kot doslej. MAJDA DANEU Obnovljeno vodstvo Inštituta Gramsci V prejšnjih dneh se je sestal odbor Inštituta Gramsci za Furlanijo - Julijsko krajino, ki je obnovil vodstvene funkcije. Za predsednika je bil potrjen prof. Giuseppe Petronio, docent na tržaški univerzi, podpredsednika sta prof. Silvia Moriti in prof. Carlo Tullio Altan, ravnatelj pa je dr. Romano Vecchiet, ki je tudi ravnatelj Večnamenskega centra v Ronkah. 90-Ietnica filma v Trstu La Cappella in Ariston za Happy Birthday, Cinema! Že v prvih večernih urah deževnega 28. decembra je bilo pred kinodvorano Ariston vse živo, v dvorani pa se je kar gnetlo ljudi za zadnjo predstavo Attemburoughovega musicala A CHORUS LINE. Michael Douglas, številne lepotice-plesalke in šarmantni plesalci »a là Broadway« so na velikem ekranu plesali, se potili, trpeli in jokali, skakali so iz tragedije v ljubezensko afero, s kremplji so si trgali pravico do častnega mesta v tisti vrsti, ki daje naslov filmu. Vse zaman. Gledalci so ves čas nekam čudno nepazljivi, nekaj nenavadnega se je dogajalo v veži. V veži so odprli razstavo starih filmskih fotografij, nekaj ljudi jih je verjetno gledalo in komentiralo, preglasno. Kaj pa to pokanje? Kot bi odpirali steklenico za steklenico šampanjca. In ti vzkliki? Kot bi kdo prinesel na mizo najlepši »dessert«. Da bi bilo tega Chorus Line že enkrat konec! In A CHORUS LINE je s podivjanimi koreografijami le pri-sopihal do besedice »konec«, nekaj minut pred polnočjo. V popolni temi so nato prižgali maxi-video in pro-jecirali na filmsko platno velika govoreča usta, ki so vabila vse k praznovanju neobičajnega rojstnega dneva: Zato je vse pokalo! Zato je vse vršalo! Zato so na veliki mizi servirali toliko s sladkorjem posutih mišk! Cappella Underground in kino A-riston sta se torej spomnila rojstva filma z najbolj tradicionalnim praznovanjem rojstnih dnevov; doma, s prijatelji. In kot vsaka »fešta«, ki se spodobi, je tudi ta imela svoj kulturni program, projekcijo — svetovno premiero — filma PROFANAZIONE Eugenia Perega (1924); Na platnu Leda Gys, pri klavirju Carlo Moser» v dvorani miške, peneče se vino in nič koliko prijetno presenečenih Tržačanov, (ef) • Svetovalec KPI Monfalcon je na tržaškega župana in na predsednika KZE naslovil pismeni vprašanji, v katerih zahteva pojasnila, kakšne sklepe sta občinski odbor in KZE sprejela, da bi nadzirala industrijske obrate, ki so v tržaški pokrajini uvrščeni med ekološko najnevarnejšimi. # 'Sv' .Kk m, «°,0,-i V-o'--o--7v a?a,?A w a K$. m\ •■'T.'.' ' ' /. 'Z, w # M fm A*..*..nk :Či Vsem oglaščevalcem v PRIMORSKEM DNEVNIKU in poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo srečno novo leto PUBLIEST Oglasni oddelek ZTT TRST, Ul. Montecchi 6/III. ^X^«omin. Sin in hčere z družinami in drugi sorodniki. Doberdob, 31. decembra 1985 Giovanni Lulli mi IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 - tel. 87555, 31184 teleks 460362 Lulli prijateljem in poslovnim partnerjem vošči srečno in uspešno novo leto 1986 SOBEMA IMPORT-EXPORT GORICA-TRST vošči srečno novo leto! ♦ Želijo vam srečno 1986 ♦ CthUolvped TRST Drevored Miramare 3 Tel. 040/417831-5 Telex 460140 CENTTS I GORICA Terminal štandrež Tel. 0481/20233 - 20345 Telex 460386 CENTGO I FERNETIČI Terminal Tel. 040/213344-5 Telex 460143 CENTFE I MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT FILIALA MILAN S. Pelikan & Co. Ul. Palazzi 2/a S. p. A. TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH VRST IN EKSOTI GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. AGENCIJA v TRSTU na OPČINAH Ul. Genova 14 Ul. dei Salici 1 Tel. 61-034 - 61-035 Tel. 211-489 ŠVAB CORRADO AUGELLI ROBERTO voščita svojim klientom in prijateljem srečno novo leto p GENERALI GRADBENO PODJETJE Geom. IOLE TUL & C. S. n. c. TRST - Ul. Flavia 22/3 - Tel. 040/818-141 vošči svojim strankam srečno novo leto 1986 TRST — Lesno skladišče (Scalo legnami) Tel. 820-030 - 820-023 Telegr.: Pelikan Trieste Telex: 660603 IVIERX s. Import - Export SYSTEM SOFTWARE HOUSE želi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno novo leto OPTIKA MARIO PELLASCHIAR INF0RDATA s.r.l. TRST TRST — Ul. Coroneo 1 DEVINŠČINA 21 Tel. 763-588 Tel. 251-065 Trg sv. Jakoba 12 Tel. 750-057 C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu TRST — Ul. S. Caterina 1 Tel. (040) 631-333 - 630-444 — Telex: 460505 I TMIROTLJ Urarna-^latarna C.po ©.Giacomo,3 TRST — Sv. Jakob 3 Tel. 795-881 Trst - Ul. S. Francesco 24 Tel. 040/729864-5 Telex: 460691 A IL PIE IMPORT — EXPORT TRST — Ul. Pindemonte 4 TELEFON (040) 575-170 — 577-363 TELEX: 460371 ALPEX I CAULI & C. import/export r UVOZ - IZVOZ KOVIN TRST - Ul. S. Francesco 4/1 IN KOVINARSKIH IZDELKOV Tel.: 732687, 744556 - Telex 460196 Vesele praznike in vse vošči La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO PRODAJA ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA STELLA dl FURLAN & STELLA TRST Ulica Cologna 4 — Tel. 571-152 SII EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 UL Di Vittorio 12 - tei 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj SSmonzIuzzo Vošči srečno novo lelo! Olajšave pri plačilu Ulica Carducci 20 — II. nadstr. — stopnišče A TRST Na Oslavju so umirali vojaki, nadvojvoda Karol pa je pil šampanjec Goriška v vojnem letu 1916 v poročanju Edinosti Italijanski vojaki v jarkih na Krasu. Iz teh jarkov so zaman več Avstrijski vojaki preurejajo kavarno Teatro v Gorici v zabavišče Na goriških ulicah in trgih (na sliki je Stolni trg) so Avstrijci kot leto naskakovali položaje nasprotnika za vojake postavili barikade MARKO WALTRITSCH Zima 1915 - 1916 je bila zelo huda. Še najhujša za številne begunce iz Gorice in raznih krajev v njeni neposredni okolici. Ti so morali že v maju 1915, nekateri pred pričetkom vojne, drugi pa potem ko je Italija napovedala vojno Avstro - Ogrski, zapustiti domač kraj in se izseliti v notranjost cesarstva. Medtem ko so italijansko govoreče prebivalce še zlasti iz tržiškega okoliša naselili v begunskih taboriščih, med katerimi ja bilo najpomembnejše Wagna na štajerskem, so se Slovenci naselili predvsem v raznih slovenskih pokrajinah. Poznavanje jezika jim je zelo prav prišlo, saj so lahko delali na kmetih. Nekateri so sicer živeli v Ljubljani ali v drugih krajih. Drugi pa so šli v taborišča. Precej Goričanov je pribežalo v Trst. Tu so se odprh tudi šolski tečaji predvojne slovenske gimnazije v Gorici in številni dijaki so v tem mestu nadaljevali šolanje. I-stočasno pa je bila tržaški mladini dana možnost pouka v slovenskih gimnazijskih razredih saj kaj takega v Trstu pred vojno ni bilo. V Trstu je še vnaprej nemoteno izhajal slovenski dnevnik Edinost. Vsak dan je sicer izhajal le na dveh samih straneh, ob nedeljah pa na štirih. Vesti so bile skope. V glavnem je Edinost objavljala vesti z bojišč, seveda povzete iz uradnih virov. Poleg teh pa je objavljala tudi dopise iz domačih krajev, še zlasti iz Trsta ter neposredne okolice. Iz Goriške je bilo bolj malo vesti, saj je bila Gorica, takrat še v avstrijskih rokah, napol prazna. Kaj je takrat, v januarju 1916, o-bjavljala Edinost? Zakaj januar 1916, se bodo vprašali naši bralci. Vzel sem kot primer januar drugega leta vojne (pravzaprav tretjega leta, če upoštevamo začetek vojne med Avstro - Ogrsko in Srbijo, črno goro ter Rusijo, ki se je začela že poleti 1914), ko so bile razmere v Trstu in na Primorskem še nekoliko normalne,^ seveda če izvzamemo boje na soški fronti. Pomanjkanja živil v cesarstvu takrat še ni bilo. Gorica je bila še v avstrijskih rokah (Italijani so jo zasedli v avgustu 1916). Takrat se je še verovalo v zmago avstrijskega orožja. Na tej liniji je bila tudi Edinost, do takrat kar precej fi-loavstrijska. Pred vojno pa je bila precej drugače, filojugoslovansko', nastrojena goriška liberalna skupina in v Soči smo marsikdaj brali borbene članke v prid jugoslovanski ideji. Na goriški slovenski gimnaziji so leta 1914 dijaki trgali iz šolskih knjig stra- ni na katerih so bili verzi cesarske himne. Ob začetku vojne s Srbijo je policija v Gorici aretirala številne slovenske prvake liberalne stranke in izvedla preiskave na domovih Goričanov in v številnih slovenskih naprednih društvih. V Trstu je takrat, v januarju 1916, torej pred sedemdesetimi leti, bilo veliko prekrškov v zvezi s cenami. Edinost je vsa polna, skoro vsak dan, takih vesti. Cene so bile seveda poskočile. Tako tiste uradne kot tiste proste, v trgovinah, v gostilnah, na trgu. Inšpektorji so obiskovan trgovine in ugotavljali prekrške. Krivci so morali pred sodnike. Neki gostilničar v Komnu je dobil 140 kron globe zaradi navijanja cen. Pritožil se je, prizivno sodišče ga je oprostilo, sam pa je 50 kron podaril Rdečemu križu. Ivano Š. iz skednja je inšpektor zalotil na tržaškem trgu, da je prodajala »bige« po 16 vinarjev male, 28 vinarjev pa velike. To je bilo veliko več od dovoljene cene, saj je kilogram takega kruha stal kar dve kroni, škedenjka se je potem pred sodnikom branila, da so drva za peko kruha draga, da se na trgu izgubi ves dim in da je cena pač taka. Sodnik jo je obsodil na 4 dni zapora. Ko ga je Škedenjka čula, je kar zbežala iz dvorane. Tudi na Opčinah so inšpektorji dognali, da so gostilničarji prodajali vino in hrano po visokih cenah in jih prijavili sodniku. Tudi tem so sodniki prisodih po nekaj dni zapora in morali so plačati tudi globo. Vedno manj je bilo blaga za široko potrošnjo. V Trstu si je poseben vladni urad prizadeval dobiti jedilno o-Ije. Uspelo mu je le deloma in še to s precejšnjimi težavami. Od 3. do 9. januarja so prebivalcem razdelih po pol kilograma riža na osebo (cena je bila 2 kroni na kilo) in četrt kilograma kave na osebo (cena 3,80 krone za kilo). Kavo je bilo takrat še moč dohiti. Težave pa so bile z gumijastimi izdelki. Teh ni bilo več moč kupiti v inozemstvu, pa tudi cena gumijaste mase je poskočila kar desetkrat. Medtem ko je v Trstu življenje potekalo normalno (v Narodnem domu so imeli razne prireditve, katerih čisti dobiček je običajno šel v sklade za pomoč vojakom), v šolah je pouk potekal skoro normalno, razna slovenska društva so imela svoje občne zbore, je bilo življenje v oblegani Gorici precej drugačno. Italijansko topništvo je mesto obstreljevalo tako s Kalvarije kot z Vrha sv. Mihaela. Avstrijci so mesto maskirali tako, ■ da so čez ulico, z ene hiše na drugo, razobesili mreže. Tako so hoteli zmešati pojme italijanskim opazovalcem na dveh orne njenih višinah kot tudi letalcem, ki so tu pa tam leteli nad mestom, od- metavali bombe in opozarjali topničarje kam naj streljajo. Iz vojnih let i-mamo polno slik s takimi maskirnimi mrežami. Večina prebivalstva je takrat že zbežala iz mesta. V njem je bilo vse polno vojaštva. Čeprav je bilo mesto že precej poškodovano od italijanskih granat in bomb so civilisti v njem še vedno bivali. Županstvo je delovalo v kletnih prostorih. Deželni odbor je sicer bil na Dunaju, kjer je skrbel predvsem za begunce. Sam goriški pisatelj Damir F.eigel v marsikateri svoji črtici paše kakšno je bilo v tistem času življenje v obleganem mestu in se zaustavlja predvsem ob srečanjih v znanih goriških gostilnah. Da se je v Gorici. dalo takrat ži veti nam pove tudi dopis iz Gorice (podpisan F. B. G.) objavljen v Edinosti 7. janharja 1916. Povzemimo nekaj iz tega članka: »Seveda siplje sovražnik granate na mesto. Ali vsake hiše vendar ne zadevljajo. Skrivamo se pač po kleteh in ko je streljanje ponehalo, prihajamo zvečer na zrak. Tisti, ki nimajo kleti, se tišče v pritličjih, kjer morajo večinoma ležati na trdih ležiščih. Znan trgovec, mehanik in lastnik gostilne »Pri Kolesarju« v Stolni ulici ima gostilno, trgovino in delavnico odprto. Tovarna dvokoles »Tribuna« mu je uničena. Nadalje imajo še odprto: Ernest Er-nello, knjigovez Bednarič, gostilničar Kodermac, kavarna Leban, mesar Frandolič, trgovec Koren, Katoliška bukvama, hotel Zlati Jelen, trafika Bajti, Zavnik mehanik. Gospodarska ulica, Drufovka v isti ulici, gostilna Podgornik pri »Rdeči hiši«, špediter Hvalič, urar Šuligoj na Blančah. Tr žaška ulica je skoro izumrla. Le stari Miha Besednjak ne gre iz svoje hiše na koncu ulice. Tako trdi vedno. Nedavno je sedel na klopi pred svojo hišo. Hoteč zapoditi mačko, je vstal. Ali komaj je napravil par korakov, je prifrčala granata ravno na klop. Miha je vzkliknil preplašeno: »Mačka mi je rešila življenje!« Vsi, kar nas je ostalo v Gorici, težko pričakujemo boljših časov: povrnitve normalnih razmer.« Poleg tega zanimivega članka, ki sicer na bežen način opisuje takratno življenje v Gorici, smo v neki številki Edinosti v januarju 1916 dobili tudi dopis o nadzorovanem odnašanju blaga iz zapuščenih hiš v mestu. Kdo je bil zbežal iz mesta v prvih dneh vojne je pustil blago v svojem stanovanju, s pomočjo policistov so del tega blaga potem odnesli tja, kjer so begunci stanovali. O dogajanju na fronti je Edinost pisala uporabljajoč skoro izključno uradna poročila avstrijskega oziroma nemškega generalštaba. Le tu pa tam je bil kak drugačen dopis, nekako komentatorski, ki pa je bli marsikje cenzuriran. Zanimivo je, da so na Dunaju takrat objavljali tudi uradni rezume poročil nasprotnika. Za nas so zanimiva avstrijska poročila s primorskega bojišča z Itahjo. Nekaj dni kasneje pa najdemo objavo poročila italijanskega poveljnika Cadome, ki mu spet sledi avstrijski uradni komentar ah demanti. Seveda so bila poročila o bojih na fronti zelo skopa, tdlegrafslia. Poglejmo kaj so v januarju 1916 pisali o b,ojih na soški fronti. 6. januarja 1915 je Edinost napisala, med drugim; »Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbih smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihaela.« 9. januarja pa so bralci Edinosti lahko čitali naslednje: »Pri Oslavju in mestoma v oddelku doberdobske planote so se vršili precej srditi topovski boji.« Istega dne pa je moč prebrati tudi italijansko poročilo: »Na kraški planoti je sovražnik (avstrijski op, ur.) vnovič napadel naše postojanke na gori sv. Mihaela, a je bil večkrat izgubonosno odbit. Drzni napadi patrulj so nam prinesli 30 u-jetnikov.« Z zadovoljstvom je Edinost 14. januarja prinesla dopis v katerem je komentirala članek nekega vojnega izvedenca, objavljenega v švicarskem listu Basler Nachrichten, kjer je ta pisal, da bodo Italijani v bojih na Soči izkrvaveh. Iz uradnega poročila z Dunaja, objavljenega v Edinosti 15. janurja, izvemo, da so italijanska letala letela nad Trstom in na Piran je bila vržena bomba, ki pa ni povzročila nobene škode. Večjega pomena pa je bil podvig avstrijske vojske na Oslavju, na ta kozvani koti 188 (nekatere hiše na O-slavju so še danes poimenovane s tem nazivom) kot lahko beremo v Edinosti 17. januarja. Poslušajmo: »Pri že včeraj javljeni osvojitvi cerkvenega ozadja v Oslavju, ki so jo izvrših oddelki pešpolkov št. 52 in št. 80, je bilo ujetih 933 Italijanov, med njimi 31 oficirjev, in uplenjene 3 strojne puške in trije metalci min.« Naslednjega dne, ko je Edinost z naslovom čez celo prvo stran naznanjala, da je bil sklenjen mir med Avstro - Ogrsko in črno goro, lahko beremo naslednje o bojih na soški fronti: »Na Goriškem so prisilili naši letalci več italijanskih privezanih balonov, da so se spustili na tla, in obmetavali sovražna taborišča z bombami... Greben, na katerem se naha- ja cerkev Oslavja, so naše čete vsled tjakaj združenega sovražnega artilje-rijskega ognja zopet izpraznile.« V poročilu italijanskega poveljnika Cadome pa beremo o tem spopadu na Oslavju takole: »Močan avstrijski napad v noči 14. t.m. med Pevmico in Oslavjem. Avstrijem je uspelo vdreti v en naš jarek na kvoti 188. Drugi dan so naši napad odbili in spet zasedli jarek.« Ni pa govora o izgubah. Še podobna vest o spopadih na O-slavju je bila objavljena v tistih dneh v Edinosti in sicer 27. januarja. Takole beremo: »Ob goriškem predmostju so zasedle naše čete v bojih pri Oslavju del tamkajšnjih sovražnih postojank. Pri tem smo u-jeli 1.197 mož, med njimi 45 oficirjev in uplenili dve strojni puški... Napadi in približevalni poiskusi I-talijanov proti Podgori in gori sv. Mihale in proti našim postojankam vzhodno od Tržiča so bili odbiti...« Takih poročil je bilo kar precej, skoro vsak dan. V Enotnosti pa je moč prebrati tudi daljše sezname Tržačanov in Primorcev ki so pošiljali domov pozdrave. V glavnem je šlo za ranjence. Ko pa so se oglasili vojaki s fronte, ni bilo napisano kakšnemu regimentu pripadajo niti na kakšni fronti so. To v duhu stroge cenzure. To pa je bilo tipično za takratne čase, saj lahko v Edinosti beremo, da je bilo prepovedano pošiljanje v inozemstvo razglednic s slikami avstrijskih mest in tudi s panoramo od avstrijskih čet zasedenih krajev. Vojaško poveljstvo se je očitno balo letalskih napadov, kjer bi nasprotnik lahko uporabil fotografije na razglednicah. Slovenski vojaki pa so tudi v teh hudih dneh skrbeli za svoja društva. Tako najdemo več seznamov prispevkov iz vojaških vrst za Ciril-Metodovo šolo v Trstu. Tu pa tam najdemo tudi kako vest iz ujetništva. 20. januarja 1916 namreč beremo: »Iz ruskega ujetništva se je oglasil Florijan Hlede iz Sv. Florijana (števerja-na, op. ur.) pri Gorici. Nahaja se v selu Vesilenkovo, ujezd št. 1898, okraj Volčanski, gubernija Harkov.« Za fronto pa je marsikdaj bila še kakšna svečanost. 21. januarja 1916 je Edinost poročala, da je Komen obiskal avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karol. V vas se je pripeljal na odprtem avtomobilu. Pred vasjo so mu postavili slavolok. Pričakali so ga* domačini, šolski otroci, ter vojaki. Dve deklici, Mimi Le-banova in Milka Kovačičeva, sta cesarja pozdravili in deklamirah. Prestolonaslednik je deklicama, ki sta bili oblečeni v beli dolgi obleki,, daroval čokolado, sladko sadje, pomaranče in... veliko boteljko šampanjca. Italijansko vojaško vozilo z oficirji pred podrtijo cerkve v Štandrežu Močno poškodovan železniški most v Rubijah. V ozadju prav tako Sredi Podgore je pred prvo vojno stal dvorec grofov Attems. poškodovan grad s hišami Razdejale so ga italijanske granate Občinska uprava Doberdob želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem na obeh straneh meje ) obilo uspehov v novem letu Občanom, sovodenjskim rojakom po svetu, društvom in organizacijam, prijateljem v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji želi obilo uspehov v novem letu občinska uprava Sovodnje A Občinska uprava Steverjan želi svojim občanom, društvom, organizacijam in vsem rojakom | obilo uspehov v novem letu Društvena gostilna na Proseku PROSEK 280 - Tel. 225-137 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA — LEPA DVORANA — PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI MESNICA MEVUA BAZOVICA Ul. I. Gruden 35 Tel. 226-233 GOSTILNA DA DANILO Lastnik DANILO ŠTURMAN ZAPRTO OB ČETRTKIH BAZOVICA — Ul. I. Gruden 32 TRGOVINA JESTVIN Rudi Križmančič BAZOVICA Ul. I. Gruden 33 GOSTILNA IN ZALOGA »DREHER« in »RECOARO« Andrej Grgič BAZOVICA — Ul. I. Gruden 44 — Tel. 226-106 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 Se priporoča! ZLATARNA MARČELA ŠTOKA PROSEK 129 ♦ .K'k š w OBLAČILA ZA MLADE (2ZIQ jeans BAZOVICA — Ul. D. Kette 12 — Tel. 226-454 # & W vam A im * * * >. ■ Ur SEMENARNA Zorn Radovan Semena - Kmečko orodje - Gnojila - Antiparazitarna sredstva -Cvetlične vaze - Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje vsem odjemalcem srečno novo leto PROSEK 160 DROGERIJA ROMAN DANEU PROSEK 154 GOSTILNA LEBAN BAZOVICA — Ul. I. Gruden 53 — Tel. 226-129 želi svojim klientom in prijateljem srečno novo leto CVETLIČARNA NADJA TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-450 Srečno novo leto PROSEK 151 želi srečno novo leto DROGERIJA CVETLIČARNA ANTONI ADA PROSEK Naselje S. Nazario 3 PROSEK 551 Tel. 225-496 ŽELEZNINA TRGOVINA POSODE IN ŽELEZNINE REBULA BRUNO Fioretta Pertot Liviana Zorn PROSEK 195 PROSEK 5 - Tel. 225-142 Sprejemamo poročne liste MANUFAKTURNA TRGOVINA RAFAEL ŠTOKA MANUFAKTURE Dl LENARDO SILVANO PROSEK 1 Tel. 225-121 PROSEK 160 želi srečno novo leto GOSTILNA GRGIČ PADRIČE 36 Tel. 226-112 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138-Tel. 225-257 Gostilna MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. Gruden 29 GOSTILNA S PRENOČIŠČI REPI KRIŽMANČIČ BAZOVICA Ul. S. Kosovel 33 - Tel. 226-127 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ SADJE IN ZELENJAVA CELESTINA GRUDINA BAZOVICA 176 — Tel. 226-185 Lonjerska cesta 177 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO ČOK LONJER 236 — Tel. 910-124 SAMOPOSTREŽBA Umberto Ghez Lonjerska cesta 168 — Tel. 54-388 GOSTILNA Pri vodnjaku Guštinčič Gigi ZAPRTO I JEZERO OB ČETRTKIH | Telefon 228-211 JESTVINE BAR GOSTILNA SILVAN GRGIČ PADRIČE 37 — Tel. 226-293 KARLO GUŠTIN GAŠPERUT PADRIČE 7 Tel. 226-136 ČAČ MIROSLAVA Zaprto ob torkih JEZERO — Tel. 228-212 Baan Grgič PADRIČE — TRST — TEL. 226-161 KAROSERIJA - MEHANIČNA DELAVNICA - CESTNA POMOČ POVERJENI PREDSTAVNIK IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV — SERVIS ZALOGE GRADBENEGA MATERIALA EMIL GRGIČ TRGOVINA JESTVIN — TOBAKARNA PRODAJA PLINA AGIPGAS — PUBLIGAS KARLO KALC PADRIČE 10 - Tel. 226-138 GROPADA 97 — Tel. 226-366 Plodno in dolgo delo goriških slovenskih planincev V januarju bo SPD Gorica slavilo 75-letnico VLADO KLEMŠE Sredi decembra je minilo štirideset let, odkar je bilo obnovljeno Slovensko planinsko društvo v Gorici, 28. januarja pa bo društvo slavilo 75-letnico ustanovitve. Dve pomembni obletnici, ki ju velja primemo obeležiti ne samo kot kronološki podatek, ampak in predvsem zaradi pomena, ki ga je SPD Gorica imelo in ga še ima v tem prostoru, na obrobju slovenskega ozemlja. Težko je danes, po osmih in več desetletjih ugotavljati, zakaj je bila Goriška podružnica SPD ustanovljena razmeroma pozno, skoraj dve desetletji zatem, ko so v Ljubljani u-stanovili osrednje SPD (1893) in precej let zatem, ko so v raznih krajih, tudi manjših krajih, na Primorskem nastale številne podružnice planinske organizacije. V primorskem prostoru je bila kot prva ustanovljena Posoška podružnica v Tolminu (1896). V njej so zdravi v imenu pripravljalnega odbora navzoče in konstatuje, da vlada veliko zanimanje za novo podružnico, kar priča mnogoštevilna udeležba na prvem njenem' zboru (čez 60). Pozdravi zastopnika »Soške podružnice S.P.D.« in izraža upanje, da bodeta obe podružnici složno delovali za povzdigo turistike na Goriškem. . .« »Nato se vofi odbor. Izvoli se per acclamationem za predsednika prof. Jakob Zupančič, za odbornike pa gg.: dr. Anton Brecelj, dr. Jakob Pikuš, dr. Janko Pretnar, Anton Koritnik in Ivan Kravos. . .« Člani Goriške podružnice SPD so bil; takrat, kakor izhaja iz seznama objavljenega v PV ugledni gori-ški meščani, profesorji, politiki, gospodarstveniki. Predolgo bi bilo navajati vsa imena, ne moremo pa mimo omembe vsaj nekaterih: prof. Jaka Zupančič (ni prvi predsednik), prof. in geolog Ferdinand Seidl, dr. Henrik Tuma, dr. Josip Tomišek, ki je bil prav v času ustanovitve društva ravnatelj klasične gimnazije v Gorici. Drugi občni zbor društva je bil 18. Izkaznica za popuste z vožnjami na železnici enega prvih članov SPD Gorica Franceta Vogriča bili včlanjeni tudi planinci in ljubitelji »turistike« tudi iz drugih krajev in tudi iz Gorice. V Gorici pa sta v letih pred prvo svetovno vojno delovali tudi sekcija italijanskega alpinističnega kluba (CAI) in nem-ško-avstrijskega planinskega društva (DÒAV), ki sta med članstvom tudi imelj Slovence. Tako ah drugače, goriški slovenski planinci so začeli postavljati na noge lastno planinsko društvo šele proti koncu leta 1910. Ustanovni občni zbor nove (Goriške) podružnice SPD je bil 28. januarja 1911 v hotelu pri Zlatem jelenu, kakor razberemo na straneh Planinskega vestnika, ki je o dogodku poročal kmalu zatem. »Nje ustanovni občni zbor (Goriške podružnice), se je vršil 28. januarja 1911 pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Sklicatelj, prof. J. Zupančič, po- .■ decembra 1911, tretji pa 10. decem bra naslednjega leta, 22. decembra 1913 pa zadnji zbor pred izbruhom vojne. Dejavnost društva je med vojno precej zamrla, sedež pa so začasno premestili v Ljubljano. Ob nastanku je društvo imelo 70 članov, leta 1914 112, v letih vojne pa je članstvo zdrknilo celo na 17 oseb. Ponoven vzpon se je začel leta 1919 ko je bilo v društvo vpisanih 66 oseb, leta 1922 pa že 136. Po tem letu pa se začne precej naglo propadanje, vsled političnih razmer na Primorskem po prvi svetovni vojni. Podružnica je, kot kaže, ohranila sedež v Ljubljani, precej članstva pa je imela na Goriškem, kjer se je delovanje nadaljevalo vsaj do leta 1925 - 26, čeprav je bil na občnem zboru 19. januarja 1923 v Ljubljani sprejet sklep o formalnem raz- pustu društva, kakor poroča Planinski vestnik. Ohranjena izpolnjena izkaznica iz leta 1925 je dokaz, da je bilo društvo, z organizacijskega vidika v tem letu še živo. Kmalu zatem je bilo, tako kakor številna druga društva na Primorskem, formalno razpuščeno z ukazom prefekture. Čeprav kratkotrajna, je bila dejavnost pred prvo svetovno vojno sila pomembna. Društvo si je že kmalu po ustanovitvi določilo delokrog: Brda, Banjške, Trnovski les (gozd) do Gornje Trebuše in črte Poldanovec -Krnica - Vitovlje, severni rob Krasa do Dornberka čez Trstelj do Zdravščine, izven teh meja pa Kaninsko pogorje. Tu so pričeh markirati steze, nastala je zamisel o gradnji planinskih postojank, v samem mestu pa se je krepila organizacijska dejavnost tudi s prirejanjem raznih družabnosti. Društvo je bilo pravno priznano in je uživalo, tako kakor podobna društva, ugodnosti za prevoz po železnici. Goričani so takrat radi odhajali na zimske počitnice v Bohinj. Zanimiva je lepo ohranjena abonmajska izkaznica Franca Vogriča z napisom v nemškem in slovenskem jeziku, dokaz, da smo goriški Slovenci v letih pred prvo svetovno .vojno že uživali pravice, ki jih v demokratični Italiji terjamo že skoraj štiri desetletja. Za obdobje 1925 - 1945 ni na razpolago veliko podatkov. Društvo je bilo formalno razpuščeno, vendar dejavnost posameznikov in manjših skupin tudi v tem času ni zamrla. Planinci so tudi v spremenjenih pogojih obiskovali gore, večkrat pa so bili prav izleti priložnost za organizacijsko in politično dejavnost. Z osvoboditvijo, maja 1945, so se ustvarili pogoji za formalno obnovitev društva. Po daljših pripravah je bil v novembru leta 1945 sestavljen iniciativni odbor z nalogo, da pripravi ustanovni, oziroma obnovitveni občni zbor. Pobudi se je odzvalo veliko starejših planincev, dober je bil odziv mladine. Obnovitveni občni zbor je bil 16. decembra v dvorani Ljudskega doma (Trgovskega doma), kjer se je zbralo nad 80 planincev. Odobrena so bila društvena pravila in izvoljen prvi odbor, ki so ga sestavljali Lambert Mermolja, Ferdinand Rolich, Stanko Lupine, Stanko Medvešček, Smil Hvala, Danica Poberaj, Ludvik Zorzut, Franc Marušič, Franc Ivančič,- Jože čotar, Valerijan Bratina, Stanko Baša in Anton Vim-polšek. Že ob ustanovnem občnem zboru je društvo imelo 114 članov, nekaj tednov zatem, 6. januarja 1946, so pripravih prvi izlet na Sv. Katarino, teden dni zatem na Sabotin itd. Priredili so tudi prvi izlet na sneg. število članstva se je v drugem letu podvojilo, razširila pa se je dejavnost društva, ki v bistvu tra ja neprekinjeno že štiri desetletja, čeprav je bilo vmes nekaj težjih ob- dobij. Tako recimo leta 1947 po razmejitvi, ko je društvo izgubilo veliko članov, ki so živeli na območju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji. Ti so kasneje dali pobudo za ustanovitev PD Nova Gorica. Tudi kasneje je bilo še nekaj težkih obdobij, ki pa so bila zmeraj premošče-na. Na ustanovnem občnem zboru je bil za predsednika izvoljen dr. Lambert Mermolja, ki je to dolžnost opravljal do julija 1948. leta. Zatem so odgovornosti opravljali Ferdinand Rolich, Karlo Kumar, Bernard Bratož, Slavko Rebec, Jožica Smet in Vlado Klemše. V zadnjem času skuša društveno dejavnost uravnavati skupina mlajših planincev, ki polaga veliko pozornost pridobivanju mlajših članov preko zimskošportne dejavnosti, zelo uspešen pa je speleološki odsek društva »Kraški krti«, ki svojo dejavnost razvija predvsem na Goriškem krasu. JAKA ZUPANČIČ: Okolica Gorice v luči turistike (Planinski vestnik 1911 sir. 44-45 in 65) Prof. Jaka Zupančič, prvi predsednik goriške podružnice SPD. Poučeval je na državni realki v Gorici Poletnega večera sedeti kje na porobku Trnovske planote na križ-potu (ali na križadi) pred Krnico je res poseben užitek. Vsa narava se pripravlja k počitku in sveti gorski mir vlada naokrog. Pred nami leži cela Vipavsko - Goriška planjava z griči, holmi in brdi, vsa Furlanija z Jadranskim morjem, vsi robovi in vrhovi Kraške planote, v zapadni daljavi pa kakor v tanki sivi kopreni, visoki okvir skalnatih italijanskih planin. Vse to leži pred nami kakor velika razprostrta knjiga prirode, iz katere bere vsakdo po svoji volji, žarko sonce se je že skrilo za goro in večerna zarja se razliva po ravnini, po hišah, po stolpih, po gričih in hribih, vedno višje in višje in zavija naravo v uspavajoči in omamljajoči rdečkasti odsev. Tam za nami na vzhodni strani pa se prikazuje temen pas na nebu, ki se vedno višje dviga in podi pred seboj večerno zarjo in odevlje zemljo v mrak in temo. že se zasveti iz malih okenc hišice tu in tam lučica in na nebu zablesti naenkrat kaka zvezdica. Jedna prvih se rada pokaže naša znanka, zvezda - večernica premičnica Venera, ki skuša s svojo svetlobo vedno bolj prekositi zvezde sestrice, dokler ne zablišči v trdnem mraku prava Venera, bogi- nja lepote in ljubezni, v vsej svoji krasoti. Ali jo že vidimo kako se nagiblje proti zatonu in se potaplja za goro. Videti je, da sili za soncem, ki je začetek in izvor njene svetlobe in lepote. Nekoliko višje pa večkrat zapazimo nekoliko medlejšo rdečkasto zvezdo, znanega Marsa, boga vojske. Tudi on hiti proti zapadu in težko je odločiti, ali hiti bolj za Venero ali za Soncem. Zdi se, da teče za Venero. Tako se lovita noč za nočjo Mars in Venera. Ako prehiti ena zvezda drugo, pa že druga sili za prvo. In ta dirka se večno ponavlja gori na nebu ter je podobna človeškemu življenju na Zemlji, kjer je tudi vedno vojska za ljubezen in ljubezen za vojno. To ni nič čudnega. Nasci Zemlja se namreč suče 'okrog Sonca sredi med Marsom in Venero in sicer nekaj bliže Veneri. Najmanjša razdalja med Zemljo in Venero znaša samo 39 milijonov kilometrov, med Marsom in Zemljo pa 54 milijonov. Tako torej mi zemljani blodimo in omahujemo med Venero in Marsom, med ljubeznijo in vojsko, ali bliže smo navadno ljubezni. Res nekaj veličastnega v naravi, če stojimo na visoki gori v planinah in opazujemo sončni vzhod. Kako vse drugačen, prijazen in domač je pogled v naravo, ko se ona vzdrami iz ponočnega miru, ako stojimo na nizkem griču ali na vznožju gore. Nehote postane vsakemu mehko pri srcu, duša mu zatrepeče kakor modernim pesnikom in pesniške žile mu zavro. Nekoliko pesnika mora imeti v sebi vsaki turist, ako hoče uživati sprehod, ako hoče čutiti z naravo. Res, nekaj poetičnega je v tem mladem jutru zunaj na prostem!. . . Od pravil se je bil v jutranjem mraku turist - pesnik s svojim tovarišem prozaistom iz mesta, da bi opazoval jutranje sonce. Tam v daljavi je zažarelo nebo, zardeli so vrhovi gora, zasijalo je sonce, zalesketale so rosice, zazelenele so lehe, zapihal je jug, zaigralo je listje, zašumelo v gozdu, zasmejale so se livade in zapelo je polje. Za prosto prehajanje meje v gorah si je prizadeval že dr. Henrik Tuma Leta 1924 je iz Ljubljane pisal sekciji CAI v Gorici . .... I......I ..................... ^ Bratužc-vi kavami v Ulici Mameli v Gorici je v petdesetih letih Slovensko kaninsko društvo s takimi lepaki obveščalo člane in prijatelje na draštve-1,6 izlete. Na te so se goriški planinci običajno vozili s kamioni avtoprevoznika Poldeta Doljaka, ki so jim pravili kar »poldobusi« V Primorskem dnevniku smo sredi decembra (14. 12. 1985) brali o zanimivem predlogu Planinske zveze Slovenije za prosto prehajanje meje na planinskih in s turističnega in naravoslovnega vidika zanimivih območjih na italijansko - jugoslovanski meji. Predlog je vsekakor vzpodbuden in upati je, da bo naletel na razumevanje v odločujočih forumih obeh držav. Sicer pa sklenitev dvostranskega sporazuma na podlagi lp-terega bi planinci lahko prekoračili mejo na planinskih območjih, ne da bi se morah zato spustiti v dolino in se poslužiti rednih mejnih prehodov, ni kot kaže, novost. Tak ali podoben dogovor je veljal že med Avstro-Ogrsko in Italijo v letih pred prvo svetovno vojno. Tak dvostranski dogovor je v veljavi med Jugoslavijo in Avstrijo. Za uvedbo takih olajšav na goratih območjih se je v letih po prvi svetovni vojni zavzemal znani goriški politik, planinec in pisatelj dr. Henrik Tuma, tudi potem ko se je moral izseliti v Ljubljano. V pismu goriški sekciji CAI, katere član je bil vse do 18. avgusta 1924, Tuma omenja prav tak predlog. Pismo je bilo napisano 18. oktobra 1924 v Ljubljani, napisano pa je v itali- Dr. Henrik Tuma, odvetnik, alpinist, politik, gospodarstvenik, vneti ljubitelj naših gora janščini. Bistvene misli podajamo v prevodu : »Govoril sem te dni s predstavnikom krajevnega planinskega društva glede pravice prostega prehoda italijanskih in slovenskih (slavi) turistov do krajev na eni in drugi strani meje in to le z izkaznico svojih društev, brez posebnega potnega lista. Zdaj ko se na konferenci v Benetkah pogovarjajo o vprašanju potnih listov, bi bilo primemo, da se Touring Club Italiano in Società alpina italiana obrneta do italijanskega predstavnika, da se v sporazum vnese tudi določilo, da imata italijanska in jugoslovanska (slava) policijska oblast možnost dovoliti prost prehod meje, do preklica, kakor zgoraj navedeno. Če je bilo prosto prehajanje meje mogoče med dvema »največjima prijateljicama«, med bivšo Avstrijo in »iredentno« Italijo, menim, da bo vendarle mogoče imeti nekaj več svobode zdaj, ko obstajajo nameni za sklenitev novega prijateljstva. Če bi vojaške oblasti ugovarjale in navajale razloge vojaške varnosti, bi tem lahko osporavali z navedbo, da se planinci niso bavili s špijo-nažo, ker so preveč pošteni in tudi ker bi bilo tako početje takoj mogoče opaziti. Nevarna špijonaža je bila zmeraj domena izvežbanih vojaških krogov. . .« Menda je dr. Tumi šlo predvsem za to, da bi tak dogovor sklenili glede možnosti pristopa na nekatere vrhove v Julijcih in predvsem na Triglav, koder je potekala mejna črta. Ni znano, kako je goriška sekcija odgovorila na predlog. Zaradi takratnih razmer je predlog najbrž ostal tak. *: Iv vi HOROSKOP ZA LETO 1986 * I * KOZMO ASTRO ;'.;I vi i-i: :i:: OVEN 21. 3. - 20. 4. BIK 21. 4. - 20. 5. DVOJČKA 21. 5. - 20. 6. RAK 21. 6. - 22. 7. Kar zadeva poklicno delovanje bo to zelo bogato in zadovoljivo f TT’ J za vse Ovne. Proti koncu mar- * I T ca bo nekatere prevzela nego- tovost glede lastnih zmožnosti, ■ vendar bodo znali premostiti trenutne težave. Dobro bi bilo, da obvladate svojo impulzivnost, kar vam bo prineslo mnoge prednosti: ekonomske izboljšave, napredovanja. Vsekakor bodite oprezni januarja v odnosih do vaših predstojnikov. Februar je ugoden za ekipno delo. Odnosi z ljudmi bodo marca in aprila v znamenju popustljivosti pa tudi poslovna pogajanja- se bodo odvijala hitro in ugodno. Maj nudi dokaj ugodnih možnosti na trgovinskem področju in na področju komunikacij. Poletni meseci bodo manj aktivni: izrabite jih za počitnice in za sprostitev. September vas bo navdihnil z novimi idejami; izkoristite jih čimbolje. Konec leta je ugoden za investicije in za borzne špekulacije. O Za sentimentalne zadeve bo to leto za mnoge zelo važno. Januar in februar bosta dokaj mirna. Naslednja meseca sta kot nalašč za Ovne: nenadna in strastna ljubezen, polna prevratov in iznenadenj. Začetek poletja je umirjen, julija in avgusta pa so na vidiku nove avanture. Preostali del leta bo zopet mirnejši. O Ker so Ovni nagonski in strastni jih nenadno spolno nerazpoloženje zelo prizadene. Najboljši čas za spolne odnose je vsekakor februar-marec. <5 Kar zadeva zdravje je treba poudariti, da Ovni ne znajo, meriti svojih moči, ki vsekakor niso ne-izrabljive. Januarja- grozi cervikalna artroza; živčna napetost maja in junija ogroža želodec. Poleti se varujte sončnih žarkov, kajti opekline lahko povzročijo zvišanje krvnega pritiska in s ;em tudi običajne glavobole. Refleksno so lahko prizadete še ledvice. Bik, ki je zelo občutljiv za denarne probleme, ne zaradi pohlepnosti, temveč zaradi prirojene potrebe po gotovosti, bo imel letos dokaj možnosti za dober zaslužek. Kljub obilnemu delu bodo januarja in jebruar-ja uspehi izostali. Marca bodo težave mimo in uživali boste sadove svojega dela. Od a-prila do junija vas bo prevzela navdušenost: nove ideje vam bodo pomagale pri reševanju kočljivih in zapletenih zadev. Priporočljivo je, da poletne mesece izrabite za počitek in zabavo. Ko se bo septembra začelo novo delovno obdobje boste dosegli lepe uspehe. Zadnji meseci leta bodo mirni, vsekakor pa dela ne bo manjkalo. O Prvi meseci leta niso preveč naklonjeni ljubezenskim zadevam. Verjetno se boste čutili malo ljubljene in upoštevane, skratka: navdajala vas bosta občutek osamljenosti in nezadovoljstva. V prvih dveh mesecih zna priti do nesporazumov. Po zaslugi prijateljev se bo položaj v marcu nekoliko izboljšal. Aprila boste sentimentalno bolj razpoložljivi in doživeli boste lahko nepozabne trenutke. Maja in junija bo napeto, dočim boste v poletju dosegli vrh zadovoljstva in sreče. Jesen bo zopet mirnejša. O Biki so po naravi senzualni in nagnjeni k uživanju ugodja ki jim ga nudi življenje. To leto bo v tem pogledu prav gotovo zadovoljivo, posebno od aprila do oktobra. Po svoji konstituciji so Biki zelo trdni in odporni. Šibka točka je predvsem grlo: vnetje žrela in mandeljnov, hripavost pa tudi motnje zaradi preobilice mastne hrane. V začetku leta nastopijo lahko motnje na jetrih, vnetje grla, morda tudi neuravnovešenost krvnega pritiska. V poletnih mesecih pazite na prebavo. To leto ni za Dvojčke na po-slovnem področju prav nič u-godno. Januar in februar se kažeta v pozitivni luči. Dobre volje ne bo manjkalo pa tudi medosebni odnosi se razvijajo ugodno. Marca bo ozračje nevihtno in če boste ohranili mimo kri, se boste nekako izmazali. Tudi april in maj ne bosta boljša, ker vam zna zmanjkati dobre ideje. Poletne mesece izrabite za počitnice, daleč proč od vsakdanjih napetosti in obvez. Oktober se kaže aktiven. Konec leta pa bodo prišli zopet do izraza problemi, ki so vas spremljali že celo leto. O Na sentimentalnem področju bo to leto zelo razgibano. Nemirnim Dvojčkom, ki vedno iščejo nove senzacije, ne bo manjkalo sprememb. Nezadovoljneži bodo spremenili svoj odnos do partnerja, negotovi pa bodo skušali sentimentalno zvezo utrditi. Prva meseca prinašata vedrost in harmonijo v medosebnih odnosih. Marec in april sta spremenljiva, pa tudi poletje ni navdušujoče. Jesen bo prinesla spravo in vedrost. O Seksualnost Dvojčkov se odraža v njihovem karakterju: nemirnost, nestalnost, iskanje zanimivih novosti. Najslabša meseca v tem pogledu sta februar in marec. Od aprila do septembra bo življenje potekalo v običajnem ritmu. Šele proti koncu leta bo pri mnogih prišel do izraza erotizem. O Z zdravstvenega vidika posedujejo Dvojčki ogromno živčno energijo, zaradi česar se zdijo néumomi, in to je njihova slaba točka. Februarja in marca lahko pride do motenj dihalnega aparata; morda tudi alergične obhke. Poleti pazite na prebavni aparat. Zelo ranljivi pa so tudi mandeljni, adenoidi, bronhiji, pljuča, ramena, lahti in živci. No, v jeseni boste ponovno v formi, kajti najhuje je mimo. Na poklicnem področju se obeta Rakom dokaj pozitivno leto, predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s tujino. Kdor dela samostojno lahko računa na ugodne posle in dober zaslužek. Prva dva meseca bodite nekoliko zadržani in ne vznemirjajte se brez potrebe. Spomladi bodo okoliščine ugodnejše in dosegli boste gotovo boljše uspehe. Pazite se, da ne boste maja, zaradi vaše preobčutljivosti, storili kak napačen korak. V poletnih mesecih bodo poslovne možnosti dosegle zavidljivo raven; vsekakor pa si privoščite tudi počitnice. September kaže na trenutni zastoj, dočim bo jesen zopet v znamenju vzpona. O Kaj pa ljubezen? Za Rake, ki so zelo navezani na svoje čustvene situacije, bo to leto nekoliko zapleteno. Januar prinaša potrtost, depresijo, negotovost v odnosih s partnerjem. Februar se kaže optimističen in duševno sproščen. Zaradi vaše neopravičljive impulzivnosti lahko pride v marcu do nesoglasij s partnerjem. Poletje bo v znamenju vzponov in padcev, dočim bodo zadnji meseci prežeti z ljubeznijo in veseljem do življenja. O Topla in ovijajoča senzualnost Raka bo letos nekoliko trpela. Zelo neugodne perspektive so objete med aprilom in oktobrom: pomanjkanje stimulacije, težko razumevanje s partnerjem, razočaranja. O Rak je zelo emotiven in občutljiv. Njegova nerazpoloženost je dostikrat psiho-somatične narave. Posebno pa je podvržen želodčnim motnjam: prebava, krči, kislina, čiri. Občutljiva pa so tudi prsa in maternica. Tako že januarja lahko pride do navedenih motenj; pazite tudj na jetra. Marca in aprila se lahko pojavijo glavoboli in cervikalna artroza. Končni meseci leta pa bodo ugodni za vaše zdravje. LEV 23. 7. - 23. 8. V poklicnem življenju se predvideva dokaj mirno leto, brez posebnih dogajanj. Izgleda da je vaše zanimanje letos osredotočeno bolj v drugo smer kot pa v uspehe lastnega dela. Prva dva meseca sta dokaj neugodna: ne tvegajte naložb in izogibajte se nepotrebnih stroškov. Marec in april vam bosta prinesla nekaj zadoščenja. Maj je neugoden posebno za podrejene. V juniju pa boste dosegli boljše uspehe, kar se vam bo vsekakor izplačalo. Uravnovešeno poletno obdobje bo nekate-te ohrabrilo, vendar ne kaže pretiravati. Jeseni se zna kaj zatakniti, toda nastale težave morate čimprej rešiti. O To leto bo za smele Leve v sentimentalnem pogledu zanimivo in živahno. Z nastopom pomladi se bo prebudila vaša ljubezenska gorečnost in zato boste čutili potrebo, da to izrazite tudi na zunaj. Sicer umirjeni maj se že pripravlja na poletni izbruh sentimentalnosti, ki bo dosegla višek junija in julija. Morebitne počitnice v tem času vam bodo nudile živahne in napete dneve in noči. Proti koncu leta pa bo prišlo do sprememb in zapletov v družini. O Spolna dejavnost Levov je živahna in možna: zanje je to igra, ki pa je ni vzporejati s sentimentalnim življenjem. Najintenzivnejša v tem pogledu sta februar in marec, nasprotno pa sta oktober in november negativna O Za bolezni občutljivi organi so: srce, hrbtenica, oči. Iz tega sledijo tendence za naslednje bolezni: palpitacija, tahikardija, infarkt, koronarna skleroza, hipertenzija; hrbtenična artroza; katarakta, glavkom. Januarja in februarja se izogibajte mastnih jedi. Marca je nevarnost zvišanja krvnega pritiska. Spomladanske toplotne spremembe lahko neugodno vplivajo na sapnik. DEVICA 24. 8. - 23. 9. Poklicno področje je letos posejano z neštetimi ovirami, ki pa jih bodo Device s svojo tipično potrpežljivostjo, sicer ne zlahka, vendarle premagale. Pazite, da ne boste preveč kritični, kajti sicer lahko pride do nesporazumov s kolegi. Januarja boste navdušeni nad svojim delom pa četudi bo težavno. Februar nakazuje ugodne perspektive za poklicno organiziranje. Marec je že v znamenju prvih težav. Nekoliko boljše bo aprila in maja. Junija lahko pride do napetih odnosov s sodelavci. Poletje bo bolj umirjeno; večjega zaslužka pa ne pričakujte. V jesensko-zimskih mesecih ni pričakovati kakega bistvenega izboljšanja. O Tudi za ljubezenske zadeve to leto ni ravno ugodno. To znamenje je po svoji naravi konservativno, zaradi česar Device nerade spreminjajo položaj; spremembe in negotovosti spravijo Device s tira. Prva dva meseca bosta mirna in vedra. Marca so na vidiku nesporazumi med zakonci. Aprila bo nekoliko bolje; maja pa bo ozračje ponovno vihamo. Poletje bo v znamenju sprave in večje čustvene razpoložljivosti. Zadnji trije meseci leta bodo vsekakor zelo ugodni. O Na prvi pogled se zdijo Device nezainteresirane za splošno življenje. S tem zadržanjem pa skušajo prikriti svojo sramežljivost in braniti svojo intimnost. Januar ne prinaša nič posebnega; naslednja meseca bo nekoliko napeto. Od aprila naprej pa se predvideva živahno spolno življenje. O Device, ki so običajno zelo zaskrbljene za svoje zdravje, so podvržene nevralgiji, nevritisu, psihosomatičnim boleznim, nevrovegetativnim motnjam in črevesnim boleznim. Febraar-marec : psihična napetost; maja: dihalni aparat, alergije. Od septembra naprej: v redu. TEHTNICA 24. 9. - 23. 10. Kar zadeva poklicno področje bo slednje letos na splošno dokaj mirno. Vendar pa bodo nekateri, ki so aktivni na trgovinskem in komunikacijskem področju, imeli ugodne priložnosti za izboljšanje svojega položaja. Zaradi mnogih ponudb bodo uspehi zagotovljeni predvsem v prvih dveh mesecih leta. Marec in april kažeta na nasprotstva med sodelavci. Maja in junija bo na poklicnem področju prišlo do vzpona. Kot je že skoraj običajno prinaša poletno obdobje zastoj, zato je najbolje, da ta čas izkoristite za dopust. Na jesenskem obzorju je zaznati ugodne perspektive, zadnja dva meseca pa tudi kak dober zaslužek. O če je bilo lansko leto rožnato na sentimentalnem področju, se slednje letos kaže nekoliko obledelo. Januar in februar sta v znamenju tihe sreče. Marca se znajo sentimentalni odnosi počasi ohladiti. Nič boljše ne kaže april, rahlo izboljšanje pa prinaša maj. Junija so na vidiku spori v družini. Poletje bo prineslo nekaj sprostitve. Jesensko obdobje je ugodno predvsem za tiste, ki si želijo zbližan ja in dobre odnose s partnerjem. O Spol občutijo Tehtnice kot bistveni in neločljivi del ljubezni. Prva dva meseca bosta erotično zelo jntenzivna. Od marca do oktobra pa ne bo manjkalo problemov in napetosti. Zadnja dva meseca bo prišlo do poravnave. O šibka točka organizma so predvsem ledvice, refleksno (Oven) pa tudi glava. Nadalje še urogenitalni aparat in hrbtenica. Januarja se lahko pojavijo bolečine v hrbtu in križu. Od spomladi do jeseni preti nevarnost vnetja ledvic. Junija pazite na prehrano: nevarnost prebavnih motenj, želodčne bolečine zaradi odvečne kisline. Poleti se ne izpostavljajte sončnim žarkom. ŠKORPIJON 24. 10. - 23. 11. Predvidevanja v poslovnem pogledu so za to leto dokaj obetavna, seveda pa ne smete biti prezahtevni. Prva dva meseca ne bosta šla mimo mimo: nesporazumi s sodelavci, nepredvideni stroški. Spomlad vam bo vlila nove energije in vse bo teklo kot to olju. Maj prinaša raztresenost, medtem ko sta naslednja meseca v znamenju zadovoljstva tako glede zaslužka kot glede osebnega ugleda. Avgusta si privoščite zasluženi počitek, kajti ko se boste vrnili vas čaka precejšnja dejavnost, ki bo imela vsekakor ugodne rezultate ter vam bo dala mnogo zadoščenja. O Začetek leta ne obeta sentimentalnim zadevam nič dobrega. Kljub temu pa bo za strastne in trpeče Škorpijone to leto zelo lepo. Prva dva meseca spori v družim. Marec: nova ljubezen ali pa utrditev stare. Občutili boste notranjo srečo. Aprila zopet kaka praska, toda maja in junija boste imeli mnogo priložnosti dati duška svoji sentimentalnosti. Jeseni pa se bo ljubezen razbohotila v vsem svojem sijaju in še tako prepirljivi Škorpijoni bodo postali sladki in krotki. O Za Škorpijone je spol vsekakor važna, skoraj determinantna postavka v njihovem življenju. Predvideva se zelo lepo in vznemirljivo leto. Vezani kot svodobni bodo imeli dovolj priložnosti da izrazijo svojo erotično strast predvsem med aprilom in oktobrom, nakar bo nekakšen zastoj. December pa je v znamenju novega zagona. O škorpijoni so običajno dokaj zdravi. Njihove šibke točke so: spolni organi, prostata, sečnik, debelo črevo, zadnjik, endokrine žleze. Prva dva meseca je nevarnost prebavnih motenj; varujte se težkih in pikantnih jedi ter alkohola. Poleti se ogibajte sonca. Na splošno pa bo zdravje dobro. STRELEC 24. 11. - 22. 12. KOZOROG 23. 12. - 20. 1. VODNAR 21. 1. - 19. 2. RIBI 20. 2. - 20. 3. To leto vas čaka velika angaži-ranost v poklicnem delovanju. Uspehi sicer ne bodo takojšnji, » pa tudi ni pričakovati velikega zaslužka. Za tiste, ki se ukva-rjajo s trgovino je začetek leta še kar pozitiven. Marca boste imeli kak problem, toda aprila boste razpoloženi že bolj optimistično; izrabite ta trenutek za uresničenje pobud. Maj in junij narekujeta previdnost. Naslednja dva meseca boste imeli priložnost, da izpeljete neki načrt, toda na počitnice pa le pojdite. September vas bo verjetno razočaral. Zadnji meseci leta bodo umirjeni, brez posebnih novosti ali problemov. O Po značaju so Strelci senzorični ekstrovertiranci, dinamični, optimisti, naivni in neprisiljeni. Zanje to leto ne bo lahko. Krotiti bodo morali svoj sentimentalni nemir. Januar in februar sta do- kaj pozitivna. Marca lahko pride do nesporazumov v družini. Aprila bo ozračje mirnejše, toda naslednja meseca se odnosi lahko ponovno zaostrijo. Poletje bo oživilo vašo sentimentalnost; prišlo bo do zbližanja v splošno zadovoljstvo. Jesen se predvideva mirna. O živahni in prekipevajoči Strelci smatrajo spolnost kot izvrsten način za obdržati se v psihofizični formi. No, in to leto se s tega vidika kaže dokaj ugodno. Seveda pa ne smete pretiravati. Najbolj ugoden in primeren čas je seveda poletje. Ob koncu leta pa zna priti do trenutne krize. O Optimistični Strelci preveč: krat zanemarjajo svoje zdravje. Anatomska o-predeiitev: stegno, jetra, pankreas, dimlje, pljuča, arterije. Najpogostejše so bolezni jeter, ki nastajajo zaradi preobilice in neuravnovešene hrane; tudi vnetje ishiadičnega živca je zelo pogosto. Marec, maj, avgust: nevarnost prebavnih motenj. V poklicni dejavnosti boste letos zelo verjetno ustvarili nekaj važnega in dobičkonosnega. Mnogi bodo napredovali, imeli večje dohodke, skratka: to leto se obeta zelo pozitivno. Prva dva meseca se lahko zgodi, da se boste precenjevali, toda vedite, da imajo dobre zamisli lahko tudi drugi. Izkoristite lepe možnosti za izreden zaslužek, ki vam jih nudi mesec maj. Zaradi manjše dejavnosti izkoristite poletne mesece za zaslužen počitek, ki vam bo vsekakor prijal. Avgusta in septembra so na obzorju ponovno zaznavne možnosti za pomembne zaslužke posebno na špekulativnem področju. Začetek jeseni prinaša majhne neprijetnosti, dočim se bodo zadnji meseci leta končali v zadovoljstvo vseh. C* Za stroge in ambiciozne Kozoroge se na sentimentalnem področju predvideva napeto leto. V začetku leta zavzame ljubezen nenadoma veliko 'važnost. Marca so na vidiku nesoglasja v družini, aprila pa bo zopet vse v redu. Maj in junij bosta verjetno dokaj razgibana: prišlo bo do majhnih in nepomembnih prepirov. Poletne počitnice v dvoje bodo lahko nepozabne. Jesen; bo nekoliko težko vključiti se v vsakdanje življenje. O Na zunaj Kozorog kaže hladno in ločeno zadržanje do spolnosti, vendar pa ga spol v resnici kar precej zanima. To leto bo v tem pogledu prav posebno: poslovni uspehi, sentimentalni mir, dokajšnja fizična energija, vse to bo močno in ugodno vplivalo na seksualno življenje. Kozorog je običajno trdnega zdravja in je zelo odporen proti raznim boleznim. Šibke točke: koleno, okostje, hrustanec, zobje in sklepi. Patološke predispozicije: artritis, mialgija, zobne bolezni, prebavne motnje, poškodbe na kolenih. Varujte se predvsem mraza. To leto so predtndene ugodne perspektive na poslovnem področju. Kljub temu pa je priporočljivo, da ste pri poslovanju previdni, sicer se lahko znajdete v kakem zapletenem položaju. Že začetek leta vas opozarja na previdnost, toda če boste pozorni bo zadovoljstvo veliko: možnost napredovanja in e-konomsko izboljšanje. Februar je zelo ugoden za poslovne stike in za pogajanja. Maja in junija boste storili dobro če si privoščite vsaj kratke počitnice, ki ste jih zelo potrebni. Jeseni boste ponovno v formi. Zaradi prirojene priljudnosti boste z lahkoto navezali poslovne stike in tudi razumevanje s sodelavci in predstojniki bo odlično. Zadnje mesece boste imeli še kako možnost več, da se poklicno uveljavite. O Na splošno Vodnjarji niso podvrženi stranskim zagonom. Januar in februar sta letošnja najboljša meseca: razpoloženje nasproti drugim bo nenavadno za vaš temperament. Aprila lahko pride do nesoglasja v družini. Najlepše počitnice boste preživeli s partnerjem proti koncu avgusta in v začetku septembra. O Vodnarji običajno nimajo preveč zanimanja za erotiko. Seksualnost je zanje eden od mnogih aspektov v odnosih med ljudmi, vendar pa ne toliko važna. Od a prila dalje zanimanje na tem področju narašča. Končni meseci bodo v znamenju silovitih strasti v veselje partnerja in samega sebe. O življenskost Vodnarjev ni ravno na višku. Šibke točke njegovega organizma so: meča in gležnji, nadalje krvno ožilje in možgani. Za letos niso na vidiku kaka posebna obolenja: običajni prehladi v začetku leta, spomladi vnetje grla ali glasilk. Poleti bodite pozorni na srce, na cirkulacijo, na krčne žile in na živčni sistem. Nekateri bodo imeli letos na ^ ^ poklicnem področju kup težav, ovir> upočasnitve dejavnosti pa ■■■Ab tudi razočaranja. Drugi pa lah- %, ko doživijo nenadne spremem- be, npr. nova zaposlitev, menjava okolja. Kljub _ysemu pa si ne delajte problemov, ker obstajajo ugodni pogoji za izpeljavo poslov. Vsekakor je priporočljivo, da se zelo poglobite v delo in da ste pripravljeni spoprijeti se tudi z zapletenimi nalogami. Neslutena razdražljivost in živčnost, ki vas bosta navdajali marca in aprila, lahko dovedeta do nesoglasij z vodilnimi pa tudi s sodelavci. Poletne počitnice bodo pomirjevalno vplivale na vas. Jesen je v znamenju vzpona vaše poslovne dejavnosti: zadoščenje in tudi možnosti dobrega zaslužka. O Za nemirne in občutljive Ribe, ki pripisujejo veliko važnost čustvom, ho v sentimentalnem pogledu to leto pozitivno. Marec-april: poleg prebujanja narave se bodo prebudile tudi ljubezenske strasti. Maj prinaša nekoliko ljubosumnosti, junij pa vam nudi nove užitke v domači intimnosti. Po vseh teh užitkih vam bo dobro storil poletni počitek, da boste jeseni zopet pri moči. O Ribja strastnost najde naravno dopolnitev v intenzivni seksualnosti. To leto je v tem pogledu zelo ugodno. Nepozaben bo januar. Februar in marec sta v znamenju trenutnega premora, potem pa bo do oktobra šlo vse kot po olju. Proti koncu leta pa navdušenje še narašča, zahvaljujoč se izredni psihofizični formi. O Ribe so vedno zelo zaskrbljene za svoje zdravje, pa četudi ne obstajajo konkretni motivi. Anatomska pripadnost: stopalo, limfatični sistem, sluznice, endokrine žleze. Psihosomatične motnje, katerim so često podvrženi, letos ne bodo prišle toliko do izraza. Tudi v osemdesetpetem za globalno smo zaščito bili bitko bojevito se za mnoge je prekmalu. V Škofjo Loko potovali in dva tedna Inumali naši so najmlajši upi. Julij BOJAN PAVLETIČ Januar Zdravi, radostni in čili Novo leto smo slavili. Pri sosedih preko meje spet bencin se je podražil. Pod snežene je odeje zlezla skoraj vsa Evropa. Videli smo kaj pomeni če od mraza drevje poka. V Trstu športniki primorski spet bili so nagrajeni. Verniki so ekvadorski papeža v gosteh imeli. V Libanonu Izraelci so se umikati začeli. So z raketo ruski strelci Finsko nehote zadeli. Rimska vlada izpustila Rederja je iz zapora. V Ženevi Shultz, Gromiko sta se spel razgovorila. V Ljubljani nam podpora je bila zagotovljena. V Bormiu se je veliko smučarjev na es-pe zbralo in med vratci tekmovalo. Februar Kot je v diplomatski praksi na uradno pot v Beograd je odšel Belino Craxi. Pod globokim snegom regrat še tičal je v ilegali. Dan kulture praznovali brez izjem smo vsi Slovenci. Izraelci v Vatikanu sp bili v avdienci. V slovenskem Korotanu naše trli so rojake. Dolar zlezel je visoko, skoraj segel je v oblake. Pustu smo podali roko se prešerno zavrteli. pili, jedli smo in peli ter pri vsem tem še noreli. Marec Smo Vizziniju globalno govorili o zaščiti za zamejske vse Slovence. V Čilu je katastrofalno zemeljska se skorja stresla. Kraškim puncam prvo mesto je uspelo osvojiti v pingpongarskem prvenstvu. So černenku pletli vence. Ker smo v Trstu blizu morja Nauticamp smo priredili. Nykanen je skoraj dvesto metrov v Planici skočil. Osmega, na praznik ženstva smo še dedci se napili. Čas poletni je napočil in smo ure premaknili. Zgoničani so odprli svojo novo športno halo. Iz zamejstva so planinci tja na Himalajo drli. Papež šel je k Nizozemcem škof Bellomi pa v Koper. Prav veselo Argentinci so Pertinija sprejeli. Peklo nas je kakor poper ker v senatu spet Slovencem so nagajati začeli. April »Trsta« ne, samo »Trieste« je priznal minister Gava. Nimeiriju uprle so se čete dotlej zveste. V Trstu je bila razstava stare srbske slikarije. Enver Hodža v Tirani se je izpisal med umrle. Okrog fojbe v Bazovici spet bile so ribarije. Za Veliko noč turisti so čez meje navalili. O zaprtju meje mnogi so nasedli govorici. Naši so himalafìsti se s trekkinga vrnili. Zbrani ekološki krogi so ob meji zborovali. Na trinajstem dospu v Trstu so se višješolci zbrali. Bambič osem desetletij je preživel že po krstu. Papež sredi razodetij je veličal duh odpora. Da v Afganistanu s puško često pleše se folklora tudi Rusi so spoznali. Za »globalno« so skopuško v Rimu zakon pripravljali. Maj Prav povsod za praznik dela so zastave plapolale. Jadranu je končno uspela taktika za skok v B ligo. Gospodarske so se zbrale velesile v nemškem Bonnu. Alpinistom Anapurna našim kazala je — figo. Moskva v zmagoslavnem tonu je pokazala parado. V Bruslju navijaška ihta divja je bila in burna. V Rimu italijansko vlado smo z avdicijami zasuli. 40 let »Primorski« vsak dan nam novice rihta. Radio Trst A isto dobo vsak dan smo po etru čuli. Za planince znova gorski so začeli se izleti. Na volitvah socialisti na svoj mlin so vlekli vodo, nepovoljnejši razpleti so bili med komunisti. Junij Na republiški paradi v Rimu so grmeli tanki. Za spremembo smo imeli rop v nabrežinski banki. Šolarji povsod prav radi so počitnice začeli. Naš Friulexport veselo presenetil je ob mreži. Osem fantov milo pelo je Pertinija v Rimu. Sabotinski cesti sveži rezali so trak svečano. V ognju bejrutskem in dimu so ugrabili letalo. Ni bilo nepričakovano da Pertinija zamenjal je Cossiga v Kvirinalu. Sto se pomorščakov zbralo partizanskih je pri čupi. Maturantski ples začenjal V Bejrutu letalske talce končno so osvobodili. Rugelj v koroških Tinjah stradati začel je malce. Za predsednika dobili so Sovjeti zdaj Gr omika. Smo na Samovih stopinjah našli mladega Kosmača ki prav spretno se obrača. Katastrofa res velika (jez razrušila je voda) je bila v dolini Stava. Za Cirila in Metoda smo zapeli: »Večna slava!« De Cuellarja smo gostili nekaj ur v našem mestu. V Južni Afriki vrstili so protest se ob protestu. Izkopali so pri Bledu naših prednikov orodje. Reaganu so čisto v redu odstranili slepo črevo. Križem, kražem vse iskalo je dopustniško ugodje. Taborili desno, levo so taborniki in skavti. Na Goriškem je divjalo slabo vreme, s točo, burjo. Vedno večja gneča z avti delala nam pot je kurjo. Avgust Zopet Craxijeva vlada je zaupnico prejela. V »nazionale« naša mlada Lajris je odbojko igrala. V Casablanci se začela je arabska konferenca. Hirošima je pozvala svet naj vojnam se odreče. Vitezova eksistenca še naprej pri Stefanelu v tem letu je ostala. Jadranu pa na pripravah vsakodnevnih čas že teče. Zalotili so pri delu Nemci spet vohunov vrsto. Peli so o sebi, kravah rezijanski prosvetarji. Spremenil se je v krsto jumbo na Japonskem strašno. Pravi Kopra gospodarji so postali fuzbalisti. Papež je poslanstvo mašno spet v Afriki opravil. V Bèjrutu je vedno isti fedain premirje kvaril. September v Repnu Franko in Morana kraški zakon sta sklenila. Stodružinska družba zbrana nanoški je vrh zasedla. Petinpetdeseto leto nečloveškega zločina Bazovica je slavila. Markovičeva okrepila vrste našega je Mebla. * IH kraški zidar Splošno gradbeno podjetje n.sol.o. Sežana — Partizanska ulica št. 28 S svojimi TOZD: — GRADBENA OPERATIVA — MEHANIZACIJA — PROIZVODNA OBRT MARMOR PROJEKTIVNI BIRO DSSS Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem želimo srečno novo leto 1986 (3l emona hoteli hoteli bernardin 66320 Portorož, Obala 2 Telefon: 066/75-271 Telex: 34255 yu hotbe Vsem gostom, poslovnim partnerjem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1986 Spet župan Richetti veto dal je nasi govorici za razstavo v Costami. V Boljuncu svoje dneve praznovali so kmetijci. Hud potres so Mehikanci v prestolnici imeli. Ah, učenci res so reve: spet se šola je začela. Tam pod Križem so goreli stari, smolnati borovci. V Bohinju veselica kravja je bila vesela. Dom kulturni so Vrhovci srečno spravili pod streho. Vse Slovence je novica o umiku Jurčka Franka spravila na rob obupa; le še Rok jim je v uteho. Končno je svetovna banka dolarju nalila — strupa. Oktober Gorbačov v Parizu z ženo delal lepo je figuro. Izrael je premeteno PLO z avionsko turo v Tuniziji napadel. A komando palestinski ladjo »Lauro« je ukradel. Brezigar je nabrežinski prèsidi osvojil občinski. Pel je v Trstu »Ivo Lola«. Kup je mladih pritegnila Borova atletska šola. Vsa Slovènìja je slavila Vidmarjeva leta kasna. Jadran krepko je okusil, da B liga je opasna. Šolskega zbor sindikata spet je stare viže brusil. Prvič so zamejcem odprli skupščine slovenske vrata. V Rimu so poslanci vrli vrgli Craxijevo vlado. V Lizboni meh Corrado Rojac je uspešno vlekel. »Borštnik« je ponovno stekel. November Rasli so življenjski stroški Škofje s pismom za manjšino terjali so vse pravice. V Trstu skup manjšinološki se sestal je in zasedal. Terjali dijaki v Rimu so od vlade čisto vino. Da Slovenci le kaprice zganjamo je spet povedal šef tržaške poštne uprave. Kljub grmenju, iskram, dimu vlada menjala ni glave. Pred desetimi so leti osimski traktat sklenili: malo iz njega smo dobili. Z dokaj dobrimi obeti Reagana in Gorbačova smo v Ženevo pospremili. Libija, Egipt sta znova z orožjem porožljala. »Bloudka« letos so dobili, tudi naši gorohodci. Da odveč so nam povodci zbor kulturnikov oefa je ugotovil v Gorici. Kaj zgodi se če zakreha starega vulkana žrelo videli smo in v resnici nas od groze je prevzelo. December Kakor vedno v Gorici vse je drlo na »Andreja«. Vrabca našega, ki z vici in akordi nas zasipa mi smo, pesmi se njegove veselile jubileja. Policija čudni hordi, ki je ugrabljala otroke je nataknila okove. V gotovini, na obroke kupovali smo darila. Hudo kri zaščita naša je v Rimu povzročila. Jadran letos v drugi ligi dokaj slabo se obnaša. Trideset let naši knjigi TEKA verno v Trstu služi. Zmago si osemdeseto Stenmark končno le pripluži. So dosegli že to leto rezultate res izborne Križaj, Petrovič, Ulaga. Občni zbor eskhgezeja ni izglasoval reforme vse ostalo je po starem vpreženo v isti jarem. Prav uspešno smo prestali tudi praznik zeteteja. V Argentini vladna zmaga: generale so poslali za rešetke in zapahe. Če tako bi vsi storili končno res bi mir dobili in bi nehale vse zdrahe. GRADBENO TOZD INDUSTRIJSKO GRADBENA ENOTA PUDJfc FJfc KOPER n.sol.o. GHAMS "V ^ ZELI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM. OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM uspešno in srečno 1986 FERROTEHNA IZOLA DO »FERROTEHNA« p.o. Izola, Polje 21 Dejavnost delovne organizacije GLAVNA DEJAVNOST: Prodaja na debelo po naslednjih trgovskih strokah: — železnine, kovinskega blaga in keramike — kmetijskih strojev in orodja — elektrotehničnega blaga in materiala — gradbenega materiala — sanitarnega materiala — stavbnega pohištva STRANSKA DEJAVNOST: Prodaja na drobno izdelkov in uslug po trgovskih strokah iz glavne dejavnosti: uskladiščenje blaga, last dobaviteljev, proizvajalcev ali posrednikov — uslug kupcem z razmeram blaga — maloobmejni promet — prevoz blaga in organizacija prevozov — tehtanje blaga — proizvodnja na osnovi združenega dela in sredstev z zasebnimi obrtniki proizvodov iz blagovnih skupin, za katere vrši delovna organizacija prodajo na debelo Kolektiv Ferrotehne želi vsem svojim kupcem ih poslovnim partnerjem srečno in uspeha polno poslovno leto 1986. FERROTEHNA IZOLA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Ivo Grilanc NABREŽINA 108 — Tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem srečno novo leto SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN PAHOR in SKERLAVAj TREBČE 232 - Tel. 213-775 ŽELEZNINA MIZARSKA DELAVNICA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200-122 GANZI ANI EGIDIO TREBČE 233 - Tel. 212-674 JESTVINE - BAR KONFEKCIJA CVETLIČARNA - SEMENARNA GRGIČ - GREGORETTI vošči cenjenim klientom srečno novo leto FERNETIČI 13 Tel. 211-866 Pizzeria Pam-Pam NABREŽINA vošči vsem srečno novo leto MAFRA sne F. Skerlavaj - M. Rismondo PRAZNITEV - ČIŠČENJE GREZNIC IN KANALIZACIJE TREBČE 111 Tel. 040/213775-226342 vošči srečno novo leto Klientom želi uspešno 1986 MIZAR Boris Grilanc SALEZ — Tel. 229-190 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA 106/b Tel. 200-172 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA CENTER Tel. 200-174 želimo srečno novo leto 'W Kk m W ■'M- 'W k'k m\ TRGOVINA MANUFAKTURNA TRGOVINA KOSMINA SERGIJ PERTOT TV, radio, gospodinjski stroji, elektromaterial IVANA NABREŽINA CENTER Tel. 200-123 NABREŽINA 106/4 Tel. 040/200-339 vošči srečno novo leto s.r.l. 34010 Zgonik (Trst) Devinščina 21 Tel. (040) 225-477 Telegr.: ELPRO - SGONICO PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN Sivitz TREBČE 23 Tel. 211-440, 212-688 Gospodarsko društvo Kontovel GOSTILNA BATIČ Vsem gostom srečno novo leto REPNIC 3 KONTOVEL - Tel. 225-168 Tel. 229-178 # •W' k'k m. # & TRGOVINA JESTVIN PEKARNA IN SLAŠČIČARNA RIOSA DANIELA LEGIŠA GABROVEC 42 SESLJAN 41 - Tel. 209-147 Gradbeni material TERČON Najemnika ŽELEZNINA IN DROGERIJA ŽBOGAR in RET TERČON vsem odjemalcem srečno novo leto SESLJAN 27/A SESLJAN 27/A — Tel. 299-259 1 el. iiUU-UziO POHIŠTVO PUPIS Stalna razstava modernega in stilnega pohištva SESLJAN 59/b — Tel. 299-269 Sicem IMPORT - EXPORT MARTINO LOZAR 34010 TRST — Sv. Križ 404 — Tel. 220-142 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Milič - Ussai KRIŽ 9/a Tel. 220-368 V “ v Gostilna GRUDEN Trgovina jastvin GRUDEN » ŠEMPOLAJ 49 — Tel. 200-151 želi vesele novoletne praznike TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Justina Gustinčič ZALOGA DRVI, PREMOGA IN KEROSINA KOŠUTA AVTOKAROSERIJA Coljo - Konte £i|§T| KRIŽ 204 — Tel. 220-349 KRIŽ 267 SAMATORCA 53 — Tel. 229-377 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 — Tel. 208-139 POHIŠTVO Arcobaleno DEVIN - Državna cesta 14 Tel. 208-559 GOSTILNA Sardoč PREČNIK 1/B Telefon: 200-871 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv Torek, 31. decembra italijanska Sreda, 1. januarja 1986 italijanska Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 Dieci e trenta con amore. . . e la vita continua - 4. nadalj. 11.30 Un terribile cocco di mamma - TV film 12.05 Pronto. .. chi gioca? - opoldanski spektakel, ki ga vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik - Vesti 14.00 Proto. . . chi gioca? - zadnji poziv 14.15 Quark - Poljudnoznanstvena oddaja 15.00 L’olimpiade della risata - risanka 15.30 šola in vzgoja: Inženirstvo: avtocesta Sonca 16.00 Sotto l’albero - glasbena oddaja 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 18.30 Parola mia - oddajo vodi Luciano Rispoli 19.35 Almanah 20.00 Dnevnik - Vesti 20.30 Novoletne čestitke predsednika republike 20.50 Speciale fantastico - varjete -vodi Pippo Baudo Zaključna oddaja za Silvestrovo Drugi kanal 11.55 Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Come noi: Difendere gli handicappati 13.30 Capital - TV nadaljevanka 14.25 Nogometna tekma: Juventus - Sampdoria 16.30 Pane e marmellata - program za otroke 17.35 Danes in jutri - aktualne kronike 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 10.40 Naše igrače 10.55 Prepir med udi - plesna oddaja 11.15 Dogodivščine Toma Sawyerja -film 13.50 Teletekst 14.05 Poročila 14.10 2+2=4 14.20 Videosport: Pepelka ha obisku 14.25 Kresniček - glasbena oddaja 14.55 Otroški spored vseh TV studiev 16.25 Le po kom se je vrgel ta o trok - musical 17.10 Divje živali na cestah - mladinski film 18.50 Prišel v goste zimski čas, kaj nam nosi dedek Mraz? 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.05 Periskop 20.30 Gostilna Košnik 22.00 Pop (ek) moje dežele CANALE 5 10.15 Alice - TV film 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 H pranzo è servito - kviz 13.30 Totò il principe della risata. -film 15.30 Questo è Hollywood - dok. 16.30 Storie di maghi e di guerrieri - TV film 17.30 Doppio slalom - tekmovanja 18.00 II mio amico Ricky - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 Willieoyote - risanka 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Silvestrovanje v Grand Hotelu - variete ITALIA 1 10.30 Sugar Time - TV film 12.00 Lo zio d’America - TV film 12.30 Anther day - TV film 13.00 Nemici amici - TV film 13.20 Help - kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Supercar - TV film 16.00 Bim Bum Barn - oddaja za o-troke 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 E’ festa con Silvestro - risanka 20.30 Silvestrovanje v Grand Hotel - variete RETEQUATTRO 9.00 Vent’anni fa: »Lisa dagli occhi blu« - film 11.00 I barbari di Sicilia film 12.45 Ciao Ciao - otroška oddaja Hazzard, Natale con Pepò e Fog-Leg, Masters i dominatori dell’universo, Il vento tra i salici - risanke televizija 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Novoletne čestitke predsednika republike 20.40 Cotton club - film 23.30 Mezzanotte per sognar. . . oddaja ob koncu leta 00.30 Nočni kino Il nostro agente Flint - film Tretji kanal 1.45 Evrovizijski prenos iz Avstrije - smučanje 13.30 C’era una volta un musicista 14.00 American Ballet Theatre v »Triad« 14.30 I concerti d’Aula Magna - prenos iz Tržaške univerze; na sporedu R. Schumann »Kinder-szenen«, F. Schopin »Notturno^ op. 27, Bolero. Pianist M. Hor-czowski 15.00 Sto mest Italije: Maremma addio 15.20 Solo per la musica: Michele Campanella 16.10 šola in vzgoja: O pohištvu 16.40 Šola in vzgoja: DalTeroe alla visione critica della storia - 5. oddaja 17.10 Dadaumpa - glasbena oddaja 18.10 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.32 Jazz al mandracchio - 2. od-daja 20.05 Šola in vzgoja: Atomi 20.30 Novoletne čestitke predsednika republike 20.50 In occasione di una festa di. . . - novoletni varietejski program 22.50 II pellegrino - film z Chapli nom 23.30 Charlot Campagnolo - film z Chaplinom 24.00 Le 5.000 dita del dott. T. -film 22.30 Lojtr’ca domačih 23.20 V plesnem ritmu - Big Band RTV Ljubljana 23.55 Z Avseniki v novo leto 00.50 Ubijalske ribe - film 1.25 Novo leto skoraj za. . . »Witz« - silvestrski spored Koper 14.20 Sherlock Holmes - TV film .14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Mesec je moder - film Igrata William Holden in David Niven 16.35 Risanke 18.30 Pacific International Airport -TV film 19.00 Odprta meja Današnja ODPRTA MEJA bo v silvestrskem duhu, zato, v njej ne bo manjkalo humorja, narodnozabavne in rock glasbe. 19.30 TVD stičišče 20.30 V precepu - TV film 21.40 TVD stičišče 21.50 Novoletna oddaja postaje 16.00 R mondo intorno a noi - dok- 17.30 R circo delle stelle - TV film 18.30 Un amico un’avventura - film 20.30 Silvestrovanje v Grand Hotel - variete TELEPADOVA 14.00 Love Story - TV film 15.00 Chips TV film 16.00 Risanka 17.00 Bryger - risanka 17.30 Gli orsetti del cuore - risanka 18.00 Coccinella - risanka 18.30 Capitan Futuro - risanka 19.00 Anna dai capelli rossi - ri-• sanka 19.30 Le avventure di Huckfinn - ri- Co ri Ir «a 20.30 Xanadu - film 22.30 Hollywood, Hollywood - film 00.30 Chips TV film TRIVENETA 14.00 Taxi Driver - TV film 15.30 Delirio caldo - film 17.00 Forza Sugar - risanka 17.30 Io sono Teppei - risanka 18.00 Rugby - šport 19.30 Disperatamente tua - TV film 20.15 Napoli: i 5 della squadra speciale - film 22.00 Combat - TV film 23.00 Film TELEFRIULI 12.30 Dick Van Dyke - TV film 13.00 Lamù risanka 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Šport 15.30 Glasbeni program 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 L’ispettore Bluey - TV film 19.30 Andrea Celeste - TV film 22.00 Una sterlina di un milione di dollari - film Prvi kanci 9.30 Maša ■ 12.00 Nabožna oddaja 12.15 Novoletni koncert Izvaja Filharmonični orkester iz Dunaja vodi Lorin Maazel 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.00 Pronto... chi gioca — opoldanski spektakel, ki ga vodi Enrica Bonaccorti 15.25 Uno sceriffo extraterrestre poco extra e molto terrestre — film 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.05 Braccio di ferro — risanka 18.30 Parola mia —• oddajo vodi Luciano Rispoli 19.35 Almanah 19.55 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 FBI operazione gatto — film Igrajo Dean Jones, Hanley Mills, Dorothy Provine 22.25 Dnevnik 22.35 Gremo v kino 22.40 II circo — film Igrajo Charlie Chaplin, Allan Garcia in Marmi' Kennedy 23.55 Dnevnik 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 9.55 Due rulli di comicità 10.15 Cafè Europa — film Igrajo Elvis Presley, Juliet Prowse, Archie Jonson 11.55 Cordialmente — oddajo vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — Knjižna rubrika 13.30 Capital — TV nadalj. 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Tandem — popoldanski program Aktualnosti, elektronske igre, tekmovanja 16.00 La signora e il fantasma — TV film 16.30 Pane e marmellata — program za otroke Ljubljana 8.50 Teletekst 8.20 Poročila 8.25 Otroška matineja Novoletni živ žav 9.20 Čarobna piščal — glasbena risanka 10.10 Velika in mala luna — gledališka predstava 11.05 Samson in Sally — risani film 12.05 Poročila 12.15 Dunaj: Novoletni koncert 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih 15.30 Iz silvestrskih sporedov JRT 16.00 Pop(ek) moje dežele 16.25 Z Avseniki v novo leto 17.15 Ansambel Heart - Breakers — glasbeni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik CANALE 5 10.15 Alice — TV film 10.45 Facciamo un affare — kviz 11.15 Tuttinfamiglia — kviz 12.00 Bis — kviz 12.40 II pranzo è servito — kviz 13.30 Totò il principe della risata — film 15.30 Questo è Hollywood — dok. 16.30 Storie di maghi e di guerrieri —TV film 17.30 Doppio slalom — kviz 18.00 Webster — TV film 18.30 C’est la vie — kviz 19.30 Zig Zag — kviz 20.30 Speciale punto sette — intervju z ministrom Bettinom Cnaxijem 21.00 Nell’anno del signore — film 23.30 Big Bang — znanstvena oddaja 00.30 L’indimenticabile 1985 01.40 Uno due tre — film ITALIA 1 10.30 Furto di pellicce — TV film 11.30 Sugar Time — TV film 12.00 Lo zio d’America — TV film 12.30 Another day — TV film 13.20 Help1 — kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Handcastle and Me Comick — TV film 16.00 Bim Bum Barn — program za otroke Evelyn e la magia di un sogno d'amore — risanka Mimi e la nazionale di pallavolo — risanka John e solfami — risanka 19.00 Gioco delle coppie — spektakel 19.30 La famiglia Addams — TV film 20.00 E’ festa con Silvestro — risanka 20.30 OK! Il prezzo è giusto — kviz 23.00 Premiere 23.15 I ragazzi irresistibili — film Igrata: Walter Matthau in . George Bums 1.30 Cannon — TV film RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo — TV film 9.00 Vent’anhi fa: »Nel sole« — film televizija D’Artacan — risanka 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Più sani, più belli — oddaja o zdravju 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco --TV film 19.40 Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Dnevnik 2 — Športne vesti 20.30 Baciami strega — 3. epizoda 21.25 Wagons - Lits con omicidi — film, 1. del Igrajo Gene Wiluder, Jill Clay Burgh, Richard Pryor 22.15 Dnevnik 2 — Vesti 22.25 Wagon - Lits con omicidi — film, 2. del 23.25 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.35 Nočni kino: Una giornata di Ivan Denisovich film Tretji kanal 12.15 C’era una volta un musicista 12.45 American Ballet Theatre v »Sylvia« in »Paquite« 13.25 Evrovizijski prenos iz Avstrije smučanje 15.00 Sto mest Italije: Bergamo 15.20 Solo per la musica: I solisti veneti 16.10 Šola in vzgoja: Zlatanina 16.4C Šola in vzgoja: Madagaskar — 1. del 17.10 Dadaumpa — glasb, program 18.10 L’orecchiocchio — glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.35 In pretura — 7. oddaja 20.05 Šola in vzgoja: Znanost in tehnika — 1. del 20.30 La pietra che scotta — film Igrata Robert ’Redford in George Segai 22.10 Delta — znanstvena oddaja 23.10 Dnevnik 3 — Zadnje vesti 20.00 Eni in drugi — film 22.55 Poročila 23.05 Peter’s pop show Koper 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.30 Smučarski skoki 15.30 Omamne zabave — film 17.10 Naj žive duhovi — film 19.00 Odprta meja Današnji program ODPRTE MEJE bo v znamenju novega leta, torej v prazničnem vzdušju z glasbenimi programi in humorističnimi točkami. 19.30 TVD Stičišče 19.50 Rugby time 20.30- Film 22.00 TVD vse danes 22.10 Ko Pariz spi — film postaje 11.00 I nipoti di Zorro — film 12.45 Ciao Ciao — program za otroke Pandamonium — risanka Natale con Pepò e Fog - Leg — risanka La rosa di Bagdad — risanka 16.00 II mondo intorno a noi — dok. 17.30 D circo delle stelle — TV film 18.30 Un amico un’avventura — film Igrata Glint Walker in Jay North 20.30 Maurizio Costanzo show 23.00 Petulia — film 1.00 Agente speciale — TV film TELEPADOVA 11.00 Ben Richards — TV film 12.00 Chips — TV film 13.00 Capitan Futuro — risanka 13.30 Anna dai capelli rossi —-risanka 14.00 Love Story — TV film 15.00 Chips — TV film 17.00 Bryger — risanka 17.30 Lamù — Visanka 18.00 Coccinella — risanka 18.30 Capitan' Futuro — risanka 19.00 Anna dai capelli rossi —-risanka 19.30 Le avventure di Huckfinn — . risanka 20.30 Dottor John — TV film 21.30 Evita Peron — TV film 24.00 TV film TRIVENETA 14.00 L’ultimo indizio — TV film 15.30 La principessa del sogno — film 17.00 Forza Sugar — risanka 17.30 Io sono Teppei — risanka 19.30 Disperatamente tua — TV film 20.15 Film 22.00 Taxi Driver — TV film 23.00 Film TELEFRIULI 13.00 1 venditore di palloncini — film 14.30 II mio amico Corvo 'Rosso — TV film 17.30 Black Stallio — film 20.30 Un marito per Cinzia — film 22.30 Vestito per uccidere — film 1.00 Buonanotte Friuli radio Torek, 31. decembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 -10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo! ; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Marin Držič: »Lazar s p’d klanca«. Komedija. Radijska priredba v režiji: Adrijan Rustja 19.25-00.30 V novo leto, izredna oddaja z glasbe-nozabavnimi sporedi, voščili in razmišljanji malo za šalo, malo zares: Iz dogajanja v letu 1985 ; 21.00 Beneški konec leta; 22.00 Voščila iz vseh krajev zamejstva. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni.servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Silvestrski program, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri -zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programa; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Poročila v nemškem jeziku; 15.45 Popoldanski glasbeni program; 16.00 Gledališki oder; 16.15 Orkester New Valzer; 17.00 Črno na belem; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Svet operete; 20.00 Nočni program -glasba. Sreda, 1. januarja 1986 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Veselo v novo leto; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Praznična matineja: 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Mladinski oder: »Čudežna ura«; 11.30 Iz dogajanja v letu 1985; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika, nato: Glasbene skice; 15.00 Neca Falk poje za otroke. Posnetek iz Kulturnega doma v Trstu ob podelitvi nagrad sklada »Mitja Čuk«; 15.30 Glasbene skice; 16.00 Janez Povše; »Milijonarji v oblakih«. Komedija, nato: Glasbene skice; 17.00 Mi in glasba: koncert božičnih pesmi v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu; otroški zbor iz Šti-vana, dekliški zbor Devin, moški zbor Fantje izpod Grmade, klarinetist Sergio Grassi, orglar Andrej Pegan; vodijo Tatjana Legiša, Herman Antonič ter Ivo Kralj. Koncert smo posneli 5. januarja lani; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročna; 9.05 Pozdrav, pregled dogodkov. Koledar; 9.15 Prometni servis; 9.30 Praznični novoletni spored Radia Koper, Uvodne misli, redaktor! ; 10.00 Čestitke delovnih kolektivov; 11.00 - 12.00 Praznična srečanja - enourna oddaja z glasbo; 12.00 - 13.00 Glasba po željah; 13.00 - 14.00 čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Reportaža; 15.30 Glasbeni kiosk; 16 00 Glasba; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijsk vesti; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programov; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.30 - Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Popoldanski program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45 Sublime -popoldanski glasbeni program: čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Turistični napotki; 17.45 Jadro in motor; 18.10 The guitar club; 18.30 Melodije Johanna Straussa in Franza Lebarja; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Nočni program - glasba. jugoslovanska televizija Ljubljana 10.00 Dopoldanski spored za otroke: -Glasba za cicibane Iz Andersenovih pravljic zasebne jugoslovanska televizija zasebne SPECIALIZIRANA TRGOVINA METRSKEGA BLAGA NAJBOLJŠIH ZNAMK — ZAVESE — STANOVANJSKA OPREMA Manifatture MARTELLANI GORICA — Korzo Verdi 91 — Tel. 83-133 Gostilna pri Jelki Domača kuhinja (špageti — mineštre — vsako nedeljo bokala) DOBERDOB — UL ROMA — TEL 0481-78136 Srečno novo leto Europaper PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV GORICA — Ul. dell’Industria 6 Tel. (0481) 20-985 - 21-975 Telex: 461156 PAPER 1 TEHNIČNI STUDIO geom. Paletto G. in Buiatti A. RONKE — Ul. Dante 23 — Cenjenim klientom, vsem vaščanom in prijateljem vošči srečno novo leto GRADBENO PODJETJE Stanko Kosič DOBERDOB - Ul. Gradnikove brigade 3 - Tel. 78-024 TISKARNA FOTOSTAVEK OFFSET Grafica goriziana GORICA — Ul. della Croce 1 — Tel. 85-766 Izdelava in montaža pločevinastih izdelkov MUCCI MARIO ŠTANDREŽ Ul. A. Gregorčič 20/2 Tel. 21-828 AVTOKLEPARSTVO — MEHANIKA Bastiani Sergio popravila — revizije — končna dela Jezero 4 — DOBERDOB TRGOVINA ČEVLJEV Andrej Čotar GORICA — Raštel 72 Tel. 83-667 TRGOVINA OSKAR KOVIC na PEČI želj vsem cenjenim odjemalcem s te in one strani meje srečno in uspešno novo leto SONČNI KOLEKTORJl BOGDAN BUTKOVIČ SOVODNJE Prvomajska 72 - Tel. 882-123 MOTEL NANUT Tržaška 118 — Tel. 20-595 GORICA JESTVINE SEMOLIČ GORICA — Raštel 49 Tel. 81-113 PAI S COLTELLERIA GORICA - Ul. Oberdan 11 - Tel. 83-792 Nožarstvo in brivniki najboljših znamk PROFUMERIA PAIS GORICA - Ul. Oberdan 13 - Tel. 84-787 Bogata izbira parfumov in daril Semenarna LUTMAN ŠTANDREŽ 231 — Tel. 81-865 želi vesele praznike in srečno novo leto AVTOMOBILSKE GUME G. T. GOMME Lastnik OŽBOT ERMINIO 34074 TRŽIČ Ul. S. Polo 59 TRGOVINI W O 1 C* OBUTVE IV Va/ O 1 V# GORICA »KOSIČ BENEDIKT« Ulica Raštel 7 — Telefon 85-162 //l\ »KOSIČ K2« IIlllion Oherdnn 7 — Telefon 85-RPD GOSTILNA Pri Francetu vošči svojim cenjenim gostom uspehov polno novo leto 1986 SOVODNJE — Prvomajska ul. 86 — Tel. 882-038 Aluminijaste zasteklitve in kovaški izdelki F. Ili TABAJ s. n. c. GORICA Ul. A. Gregorčič 15/1 - Tel. 21-025 Ul. S. Michele 266 - Tel. 21-514 JvcSPORT KOSIČ A. Ulica Raštel 21 — GORICA — Telefon 84-884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio PODGORA (Gorica) — UL IV Novembre 24 vsem odjemalcem srečno novo leto ZLATARNA in URARNA mmamrne a Mm**, mm s * m *ai S m mu ^ a m «■ mam ms GOSTILNA ŠULIGOJ « ■» » sr« * m m mm m m a m mm m s w ■ Mmjs sr - * «- PERIC ŠPORTNI POKALI SERVIS ZA PISARNIŠKE STROJE — IZVOZ - UVOZ POLJANE RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE Technical Assistance for Office Machinery GORICA — Ul. Carducci 49 — Tel. 85-657 KORZO ITALIA 76/78 — GORICA — TELEFON: 0481/33328 - 34610 Tel. 78-117 AVTOKAROSERIJA Gaietto & Podgornich T RD A Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA GOSTILNA »PRI SRNJAKU « »AL CAPRIOLO« PIVO UNION j n FORST DOL Tel. 78-114 GORICA — Ul. Triyigiano 15 GORICA — ŠTANDREŽ — Ul. del Carso 67 — Tel. 81-310 MOTOCIKLI — 1ZVENKRMSKI MOTORJI — MOTORJI IN ČRPALKE ZA INDUSTRIJSKO IN KMETIJSKO RABO GORICA — Ul. S. Michele 334 — Tel. 21-621 - 21-622 TRGOVINA JESTVIN ROMANO BUTKOVIČ Prvomajska 65 SOVODNJE vošči srečno novo leto rJ S GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81-032 Stroji in oprema za urade blagajne — registratorji Sweda PRODAJALNA SADJA MAKAROVIČ GORICA — Ul. S. Pellico 16 Tel. 87-485 Gostilna pri Mirotu KOVINARSKA DELAVNICA — KLEPARSTVO Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša Franc Cavdek SOVODNJE - Prvomajska ul. 92 Tel. 882-017 SOVODNJE — Industrijska cona — Tel. (0481) 34-700 Sr S, Sr S> Sr Sr St St Sr Sr St St Sr S. Sr St Sr S, St S St S, Sr SSt St Sr & St » Sr Sr Sr Sr St SSr Sr S, 58, Sr Sr SSr Sr Sr Sr Sr Sr S> Sr » St Sr SSt SSr & SSr Sr S8t Sr Sr S, 54r Srečno 1986 Občinska uprava Dolina želi svojim občanom srečno in uspešna novo leto 1986 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE Žerjal Luciano DOLINA 348 — Tel. 228-201 AVTOKAROSERIJA CLAUDE© ©TA DOLINA 448 — Tel. 228-359 ZLATARNA Nivea Cecchi Tul vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto MACKOLJE 130 — Tel. 040/231-887 MILAN TUL IMPORT - EXPORT Mačkolje 144 — Dolina Tel. 040/232-160 KOVINSKE ZASTEKLITVE DOLINA — ALUMINIJASTA IN TERMIČNA OKNA — VERANDE — BREZPLAČNI PREDRAČUNI TRST KROGLJE 5 Tel. 228-769 KONJUŠNICA ROSANDRA JAHALIŠCE V BOLJUNCU JAHANJE IN JAHALNA SOLA Mario in Paolo Giotta BOLJUNEC 67 — Tel. 228-483 SAMOPOSTREŽBA TEDESCO s.d.f. DOLINA 324 — Tel. 228-761 GOSTILNA Vetaros BORŠT 60 (TS) Tel. 228-151 MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — Tel. 820-346 MESNICA PANGERC DOLINA 80 — Tel. 228-112 JESTVINE KOKOŠEREJA OSKAR KRALJIČ Prebeneg 85 - Tel. 231-846 TRGOVINA JESTVIN MARCELA ZOBEC BORŠT 27 — Tel. 228-566 TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA Antonija Brce Zaloga AGIPGAS - LIQUIGAS - KEROSAGIP (Postrežba na dom) BORŠT 67 — Tel. 228-225 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA ^ qrad/ér BOLJUNEC 340 — Tel. 228-166 P RAM IVI železnina ■ ferramenta 34010 DOMJO 132 — Tel. 281-282 TRST (Industrijska cona) JESTVINE — PRODAJA NA DEBELO MINI MARKET Dolina 41 — Telefon 228-113 BERTOCCHI & VENIER S.n.c. Prebeneg 13 — Tel. 231-782 Skladišče: Krmenka 464 — Tel. 820-840 MLEKARNA - SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 46 Tel. 228-425 HOTEL RESTAURANT — TOTOCALCIO — TOTIP SONIA DOMJO 47 — Tel. 820-229 TRGOVINA POHIŠTVA »Mobili Paolo« Paninoteka Livio in Ester Sancin BOLJUNEC 62 — Tel. 228-117 MESNICA Marino Pregare DOMJO 137 — Tel. 281-381 BOLJUNEC 366 — Tel. 228-334 — privatne industrijske električne napeljave — gospodinjski aparati — svetila GABURRO WALTER P.i. DOMJO 132 (ob TKB) ALARMNE NAPRAVE Tel. 820-734 MESNICA GRDINA-ŽERJAL DESPAR MARKET ŽERJAL BOLJUNEC 371 Tel. 228-405 BOLJUNEC 405 Tel. 228-114 SUPERMARKET DESPAR DOMIO Guido Jez DOMJO 157 - Tel. 826-541 VELIK PARKIRNI PROSTOR MANUFAKTURA DRAGA STRAIN BOLJUNEC 231 Tel. 228-145 snack bar Žerjal sladoled BOLJUNEC 322 Tel. 228-162 želi vsem prijateljem in gostom srečno novo leto Sr !8r 58,58,58,58r 58,58, 58,58r !8r 58,58, 58, >8r 58r 58,58r 58r 58r !8r 58,58,58r 58r 58r 58,58,58,58r Sr 58, !8r 58r 58r !8r !8r 58r 58r !8r 58,58,58,58,58r 58,58, !8r !8r 58r 58r !8r 58, S8r 58r 58r !8r 58,58,58, Sr ^ Srečno 1986 A« MLAKAR S.r.l. import Export SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 103/105 Tel. 81-321 — Telex: 460484 vam telijo Komjanc Luigi PRODAJA IN SERVIS PNEVMATIK M 34170 GORICA Ul. Rossini 22 — Tel. 84-821 - 84-935 ALPEK s. r. i. IMPORT - EXPORT turistični urad s. r. I. GORICA - KORZO ITALIA 205 Tel.: 0481/33019 DROGERIJA •w- Julko Cavdek GORICA Ul. Duca d'Aosta 34 34170 GORICA Ulica Alviano 56 Tel. (0481) 30116 - 31041 Telex: 460201 DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOKOPIJE - FOTOGRAFIJA SERGIO ROVIS TRAVNIK 10 - GORICA RAČUNALNIKI — STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIO TV Jožef Kerševani import - export GORICA — Korzo Italia 90 — Tel. 84-643 MERI KOSIČ torbice; dežniki, kovčki IN USNJENI izdelki Raštel 27 - GORICA ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Uprava: UL ALVIANO 56 — Tel. 83-411 Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. 21131-32-33-34 — Telex: 460119 Vošči srečno novo leto! ŽELEZNINA HOBBY K. NANUT in T. ŠULIGOJ GORICA Ul. Carducci 32 MAJDA in MARKO ŠULIGOJ ASFALTNE IN BETONSKE MEŠANICE GRADBENO PODJETJE IMPORT - EXPORT SIM E K s. p. a. GORICA — Ul. Duca d'Aosta 42 — Tel. 0481/32948-49 Naprave: GRADIŠČE (GRADISCA D'ISONZO) Ul. Aquileia 109 Tel. 0481/93186 |y /llarzoli & UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA import-EXPORT IN PIVA UNION 34170 GORICA — Ul. Trivigiano 13 — Tel. 0481/21945/6 A AGO^E^C IMPORT - EXPORT specializirana trgovina zaves in konfekcije GORICA — Raštel 15 tekno progres GORICA — Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 34-763 - 84-776 Telex: 460655 Filiala: TRST — Ul- A. Aleardi 1 GORICA Ul. S. Michele 334 (Industrijska cona) Tel. 21711-1213 Telex: 460690 AF GO I GOSTILNA PRI LUNI Briška vina, domača kuhinja GORICA — Ul. Oberdan 13 Tel. 84-374 IMPORT - EXPORT Orlando Semolič PRODAJA NA DEBELO VIN, PIVA, OSVEŽUJOČIH PIJAČ, RADENSKE IN ROGAŠKE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 146 Tel. 83-497 OPTIKA — FOTO — KINO ALTRAIM GORICA — Korzo Italia 41 — Tel. 83-124 GRADIŠČE — Ulica Ciotti 8 — Tel. 92-324 Sovodnje (Gorica) Ul. Case Sparse Telefon: 20-181 — Telex: 460639 kiti — silikoni — dvokomponentni kiti — steklo — stroji in orodje za steklarje — izolacijska stekla AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AUTOGAS SERVIS SPRINT AUTO Klavčič Jože GORICA - Ul. Arcivescovado 13 Tel. 0481/84-114 Elettrotermo sanitaria Lastnik WALTER SOŠOL GORICA — Travnik 21 — Tel. 85-516 — Instalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin — Vse potrebščine za centralno kurjavo — Prodaja črpalk Dr. Tanja Mermolja specialistka za ustne in zobne bolezni GORICA — Travnik 11 Tel. 84-547 ESPECO srl špedicija in mednarodni prevozi spedizioni e trasporti internazionali Tel. (0481) 20721-2-3 se.® IMPORT EXPORT s.r.l. Tel. (0481) 21313-22035 GORICA/GORIZIA — Korzo Italia 255/4 Telex: 460155 ESPEGO OBRTNIŠKA MIZARSKA DELAVNICA ČOTAR GORICA Ul. del Poggio 8 Tel. 84-018 PEKARNA OŽBOT GORICA Trg Cavour 7 Trg S. Rocco 7 Sr SSt Sžt Sr S. St Sr St Sr St SSt St St Sr St SSt St St St Sr St S, St Sr St St & s, Sr St St St Sr St St St St St » St St Sr Sr St St St» ^ ^ Sr St ^ St Sr ^ ^ SREČNO * SPLOSNA IMPORT - EXPORT ČER - IMPEX GORICA — Ul. V. Veneto 49 — Tel. 82-159 - 33-524 GLOBTRADE ITALIANA s. p. a. GORICA Tel. 33307 - 33910 - 34011 Korzo Italia 75 Telex: 460555 GLOBTR I ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKO MEŠANO PODJETJE hobles spa ŠPETER OB NADIŽI (SAN PIETRO AL NATISONE) vošči vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto Mednarodni prevozi GRADBENO PODJETJE BENEDIL ČEDAD — Ulica Manzoni 14 — Tel. 0432/730-614 Grafično podjetje »Soča« NOVA GORICA — VOJKOVA 65 S POSLOVNIMI ENOTAMI: — tiskarna »Soča« Nova Gorica. Vojkova 65 — papirnica »Naša knjiga« Nova Gorica, Kidričeva 20 — knjigarna »Naša knjiga« Nova Gorica, Leninova 14 — knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Ajdovščina — knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Šempeter — knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Vipava — prodaja na debelo »Naša knjiga«, Nova Gorica, Vojkova 65 Ob novem letu čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem. cestno podjetje Trbiž - Gorica Novale Milanese KONZORCIJ gometal GORICA — Korzo Italia 205 Tel. 32-980 - 87-042 Telex: 461152 GOETAL kooperacije - import - export WINKLER srl PODJETJE ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO GORICA Sedež in skladišča: Ul. Terza Armata 187 Tel. 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 WINKGO I Operativni uradi: Tovorno postajališče - Štandrež Tel. 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 WINKGO I NOVA GORICA Želimo vsem občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem srečno novo leto. m primorie export nova gorica p.o. Jugoslavija Ig? zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA želi vsem poslovnim partnerjem sodelavcem in krajanom srečno in uspehov polno s predstavništvi v AJDOVŠČINI IDRIJI TOLMINU Želi svojim zavarovancem in občanom Nove Gorice srečno 1986. novo leto 1986 tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o. sežana Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem srečno 1986! «| agrotehnika - gruda TOZD »MALOOBMEJNI PROMET« SE2ANA - Partizanska 33/B Tel.: 73761 — Telex: 34198 YU GRUDA Želimo vsem poslovnim partnerjem in prijateljem uspeha polno novo leto 1986. r e c n o SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti želijo vsem občanom uspešno novo leto 1986 SKUPŠČINA OBČINE PIRAN in družbenopolitične organizacije želimo vsem delovnim ljudem in občanom srečno novo leto 1986 MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Proizvodni program za lesno industrijo — polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianokrilna raztopinska lepila — poiivinilacetatne disperzije Tel. (067) 72-651 — barve za obeleževanje — lepila v razpršilcu SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti Kolektiv delovne organizacije Mitol čestita svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom ob novoletnih praznikih. želijo srečno novo leto 1986 Splošno gradbeno podjetje »GORICA« NOVA GORICA - Erjavčeva 19 srečno in uspešno novo leto 1986 Kolektiv solkanske industrije apna IZ NOVE GORICE želimo vsem občanom mnogo delovnih uspehov in srečno 1986. / šampionka renče nova gorica PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV Srečno 1986! * CIMOS Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo veliko delovnih uspehov v letu 1986 KOPER Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 AGROSERVIS Koper DROGA Portorož JADRAN IMP0RT-EXP0RT SEŽANA PRESKRBA Koper INTERNA BANKA Koper TOP Portorož Želijo srečno in uspešno 1986 &&&&&&&&&&&&&&&& Ideologije v arhitekturi umetnosti in slovenskem srcu Ali je možno spregovoriti o narodni kulturi, umetnosti, duhovnem prostoru, domačijski zakoreninjenosti itd. kot o predmetu raziskovanja, ne da bi si s tem povzročili cel kup težav in bralce že kategorično razvrstili, v grobem, na dve fronti? Na tiste, ki. so pripravljeni takemu raziskovanju prisluhniti in tiste, ki jim kultura vseh narodov, umetnost, nacionalna identiteta pomenijo dragocenost in svetinjo samo na sebi ter vse to enostavno sprejmejo kot dano. Toda ali ni takšen odnos v svojem bistvu naiven in ne~ Icako podoben tistemu, ki ga je civilizirano človeštvo pred stoletji imelo do religije? Umetniki o svoji umetnosti molčijo. S tem pa seveda ni rečeno, da nam umetnost sama ne govori, toda ne na način, na katerega smo pač navajeni in nam omogoča prosvetljene užitke, spregovori nam lahko tudi o svojem notranjem polju, na Primorski leksikon . SLOVENSKI : ' Pred kratkim je izšel 11. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki ga ureja Martin Jevnikar. V tem snopiču so zaobjeta imena od Omerse do Pirjevca. katerem se lahko sploh šele, kot u-metnost, vzpostavi. Toda kaj ta notranji govor, ne samo umetnosti, kulture nasploh, zavezanost rodni grudi, narodu, kaj ti odnosi in pojavi sploh pomenijo in kaj povzročajo? Mar so res samo dobrine, brez vsake problematičnosti v svoji notranji logiki? Zdi se, da^ vsa zadeva vendarle ni ravno »nedolžna«. Če si priznamo ali ne, smo pač že strukturno (»tudi«) v svetu imaginarne realnosti, nujno zavezani Simbolnemu in kot taki torišče delovanja najrazličnejših ideologij. Knjiga, ki jo tokrat predstavljamo, obravnava nakazano problematiko. Kako skozi umetnostno formo, estetske učinke, zavezanostjo svoji zemlji in rodu, delujejo ideologije, indoktrinacije in manipulacije, kar bistveno, odločilno vpliva na strukturo in reprodukcijo družbenih, socialnih razmer, v končni istanti torej na povsem »praktične«, vsakdanje odnose med ljudmi. Avtor knjige Braco Rotar, docent za sociologijo kulture in umetnosti na ljubljanski univerzi, nakazane problematike seveda ne obravnava kar v celoti in nasplošno. Kot predmet preučevanja imamo tu arhitekturo ter urbanistično planiranje mesta v konkretnih zgodovinsko geografskih okoliščinah: Ljubljana od Dunajske revolucije 1848 in potresa leta 1895 pa do druge svetovne vojne. Z analizo konkretnih del, razprav in zapiskov takrat vodilnih slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika, Franca Stelèta, pa Vurnika in ostalih, avtorju uspe prikazati sam proces nastajanja neke narodne kulture. Torej nekakšen freudovski koncept, ko se skozi individualno ali posamezno zaobjame splošno delovanje mehanizmov, strukture. Sicer pa je tudi dejansko moč zaslediti, da se v celi knjigi avtor poslužuje analize na podlagi psihoanalitične teorije označevalca. Knjiga, izšla je pri založbi Delavske enotnosti letos spomladi, je razdeljena na pet poglavij. Vendar pa nam ne are toliko za prikazovanje vsebine v njenem zapovrstju. Iz celotne problematike bomo raje izluščili tačko, ki bi lahko odprla novo razpravo in se nam zdi pomembna. Skozi celo knji-Oo se odkriva in prikazuje v svojem nastajanju in delovanju, če nekoliko Poenostavimo: vladajoča ideologija na Slovenskem. Da ta korenini v patrio-Bčno in materinsko zvenečih floskulah, kot so zavezanost rodbini, narodnemu duhu itd. ni potrebno posebej °menjati. Da je posledica tega, vselej Prikritega nacionalizma, antiintelek-tuaiizem' populistična folklora, zgodo-vinsko socialna neproblematičnost itd. v'2rjetno tudi ne. Toda vzemimo za zgled nekoliko zaostren vendar dovolj zgovoren primer: nek narod je izbran, se opredeli za izbranega. Razlogi za to so najrazličnejši (zgodovinski,. . . mi posedujemo neke posebne vrline itd.). Narod si tako nadene nacionalno poslanstvo. Ker pa je to viajhen narod, ki si kakih osvajalskih pohodov ne more privoščiti, si za svoje poslanstvo in dejanje izbere kulturo in duhovnost. Pomembna pa je zdaj točka, ko je treba najti »izraz« te izbranosti. (To je tudi pogost predmet pogovorov — o nacionalnem duhu in značaju). Naloga izraza pa je prav ta, da sicer nacionalističnim, ideološkim, verskim ali kako drugačnim geslom, aktivacijskim parolam pridobi sijaj, jim nadene pač tisto »lepoto«, privlačnost, ki jo ta gesla sama nimajo. Toda s kulturo in lirizmom se postavljajo številni narodi, zato pravi avtor: »je potrebna še ksenofobična zapora (zaprtost do drugih), vojna pač ni mogoča.« Ljubljana se je že od popotresne obnove naprej postavljala kot center in edino središče slovenstva. Tu pa se nam že prav Vsiljuje vprašanje: mar se ni Ljubljana, v hvalisanju svoje častitljive funkcije kot »slovenska akropola«, že od vsega začetka sku- šala znebiti Trsta, kot nevarne ogrožajoče konkurence? Mar ni bil Trst, prav zaradi svoje odprtosti (in, takrat seveda, dokajšne intelektualnosti) nevaren tujek za zaprto slovensko domačnost? In, navsezadnje, če Cankarja v Ljubljani niso hoteli poslušati, je ta lahko odšel predavat v Trst, kar je, kot vemo, navsezadnje tudi storil. Odpira se nam torej problematika, verjetno zelo zanimiva za obravnavo, kajpada v konceptualizaciji materialistične psihoanalize. Vrnimo se po tej digresiji, za naš zamejski prostor vsekakor umestni, k sami knjigi. Če naj strnemo za zaključek nekaj stavkov, bi najprej o-menili, da se v današnjem množičnem zasipavanju z raznovrstno literaturo, mediji in podobnim, pri tvorjenju neke zavesti kot bistveni faktor postavi vprašanje izbire. Knjiga Braca Rotarja Risarji proti Učenjakom govori sicer o arhitekturi in njenem načrtovanju, vendar o arhitekturi, kot jo je »čutilo slovensko srce«. Tu pa smo pri glavnem donesku knjige, saj nam implicitno, potiho pripoveduje, kako so sploh nastajala ta, naša, »slovenska srca«. IGOR ŠKAMPERLE ŠTIRJE KAMNI za trdna tla zgodovinske in narodne zavesti Branko Babič Suhadolc - Plečnik ODMEVI PLEČNIK IN JAZ Stojan Spetič Več domačih avtorjev RIMSKI MLINI DEKLICA, PODAJ ROKO Tržaška knj igei rna Ul. sv. Frančiška 20, TRST - Tel. 732487 radijski odmevi - radijski odmevi - radijski odmevi - radijski odmevi Grozne sanje Kovačičeve Jame Ciklus pesnitev svetovne pesniške zakladnice nam je med mnogimi naslovi upravičeno ponudil tudi edinstveno stvaritev hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča, ki nosi istočasno dobeseden pa tudi pomenski naslov. »Jama« je namreč pripoved o nečloveškem mučenju, oslepitvi in poniževalni likvidaciji ujetnikov — nemška vojaška pesem pripoveduje o časovni lokaciji — torej umetnina, ki se s svojo grozo in neprizanesljivostjo, popotovanjem skozi nedopovedljivo u-ničenje človeka in človečnosti, močno bliža tistim mejnim področjem življenja in posredno tudi umetnosti, kjer o-bičajno pesniška govorica umolkne, o-nemi, pero zdrsne iz rok, spomin se čimprej zateče v pozabo nekje v preteklosti ali prihodnosti pa je mogoče slutiti vso tisto ogromno količino krvi in človeškega mesa, ki v do kraja degradirani obliki pravzaprav izničuje vsakršno možnost življenja, upanja in svetlobe. Ob opisu mučilnih postopkov — téma oslepljevanja in oslepitve je dobesedno infemalna — se zdijo Dantejevi sprehodi skozi »Pekel« akademsko kramljanje, Boscheve panoptične sli ke uživaške podobe premaknjenca, in nemara se je mogoče vzporedno z »Jamo« spomniti značilnosti Lorcove poe- zije, seveda v zgolj eni sami lastnosti: enkratna Lorcova umetniška moč namreč med drugim vidi v bleščanju frankističnih policijskih čelad bleščavo in čudežno igro sonca in življenja, iz svojih bodočih krvnikov je neizmerna moč poezija sposobna ustvariti lepoto, igro sonca in višjega smisla, tèmo za naivne otroške oči, ki še ne poznajo in ne priznajo smrti kot delo premišljunih človeških rok. Izvedba, se pravi režija Sergeja Verča in pripoved Vladimira Jurca, se je spopadla z mejno ah skorajda nemožno poetičnostjo pripravljeno in premišljeno. Vladimir Jurc pravzaprav že obvladan obseg obširnih pesnitev krepi iz oddaje v oddajo, pri čemer bi lahko stalno napredovanje opisali z vse večjim občutkom za celoto, iz katere se izvijajo posameznosti. Obvladati istočasno celoto in spretnost pomeni namreč ustvariti dodatno napetost, zaradi katere nobena podrobnost ničesar ne zaključuje, potem ko vendar sproža največji možni učinek. Vi- briranje celote pa zaokroža tudi dolge pripovedi v navznoter obrnjene organizme, ki suvereno živijo svoje (lastno) življenje. Režija je začutila, da Kovačičeve »Jame« ni mogoče prezentirati zgolj s poudarjanjem že itak poudarjene drastičnosti, zato je utemeljeno iskala kontrapunkte v tudi na videz zelo oddaljenih asociacijah in prostorih. Tovrstni posegi so se zdeli najboljši, presenetljivo zvončkljanje, vzdušje božične pesmi, ptički, idilično zvonenje in piščal — so bila tako močno oddaljena vzdušja, da je pripoved oslepele duše zazvenela v vsej možni in pretresljivi tišini. Celotna pesnitev se je na ta način kazala v obliki groznih sanj, iz katerih se srečni prebudimo v svoj nov dan, seveda pa z nepreklicnim in nepozabnim opominom, da grozne sanje žal obstajajo bodisi v nas samih, bodisi v možni resničnosti. JANEZ POVŠE KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELUCCERIA CERVO Trst, Dr«v. XX. septembra 16 Telefon: 708-301 PELUCCERIA ALBERTI Ulica delle Torri I Priporočeni trgovini n vaie nakupe BERITE »Novi Matajur« Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najnovejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS. Za vaše dobro zimsko počutje pri LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN MERCATOR Mercator TRGOAVTO - Keper KI Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a Ob novem letu želimo obilo uspeha vsem delovnim ljudem in občanom. Mercator - Trgoavto Koper e o TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA emona jestvina KOPER P. O. P. LUMUMBE 8 Cenjenim strankam in občanom želimo uspešno in srečno novo leto 1986! PETROL D. O. ISTRA-BENZ KOPER Voščimo vsem delovnim ljudem, občanom ter poslovnim partnerjem srečno novo leto. Zagrebački transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno novo leto. POMEMBNE OBLETNICE V LETU 1986 1 Iz preteklosti naših društev Objavljamo seznam pomembnejših spominskih datumov za leto 1985, ki ga je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Ob marsikaterem datumu (navedene so samo okrogle obletnice) se bomo prav gotovo zaustavili in se ob njem zamislili. Marsikateri dogodek iz naše narodnostne preteklosti bi kazalo primerno ovrednotiti. Upamo, da bo seznam koristen pripomoček zlasti za društva pri njihovem načrtovanju dejavnosti. Iz preteklosti naših društev TRST 1856 ustanovljeno Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov (130) ustanovljen cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu, ukinjen 1. 1906 (80) 1861 29. 1. na zboru rodoljubov v hotelu Grande v Trstu ustanovljena Slavljanska čitalnica (125) 1871 ustanovljen pevski zbor »France Prešeren« v Boljuncu (115) 1876 ustanovljeno pogrebno društvo za Sv. Marijo Magdaleno zg. in sp. (110) 1891 24. 2. čitalnica v Dolini priredila 1. besedo 10. 5. ustanovljeno Bralno društvo na Opčinah 25. 7. ustanovljeno v Trstu Tržaško podporno in bralno društvo. Ukinjeno 21.12.1928 ustanovljeno v Trstu Pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarja« (105) 1886 ustanovljena čitalnica v Bazovici ukinjena Slovanska vila v Skednju (100) 1891 15. 9. ustanovljeno pogrebno društvo v Rojanu 3.11. ustanovljena Tržaška posojilnica in hranilnica (uradno registrirana 3.11.1891, dejansko ustanovljena pa že 1. 1885). Ukinjena je bila avgusta 1940. ustanovljeno na Opčinah Pevsko in bralno društvo (od leta 1969 je samo še društvena gostilna) ustanovljeno Gospodarsko društvo v Lo-njerju ustanovljeno v Nabrežini Bralno društvo ustanovljeno v Rocolu Pevsko društvo »Svoboda«. Društvo je bilo razpuščeno pred 1. 1898 ustanovljeno v Rojanu Konsumno društvo. Kasneje se preimenuje v »Posojilno in konsumno društvo« (95) 1896 7. 4. ustanovljeno Svetoivansko konsumno društvo ustanovljena podružnica Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico na Opčinah ukinjeno v Nabrežini Društvo prometnih uslužbencev Avstrije Podružnica v Nabrežini ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Okrožna konferenca v Trstu ukinjeno Društvo prometnih uslužbencev Avstrije, podružnica v Trstu (v okviru Jugoslovanske socialdemokratske stranke) ustanovljen kolesarski klub »Sokol« 1896 -1897 ustanovljeno Pevsko in bralno društvo »Dom« v Repnu ustanovljeno društvo »Kolo« v Trstu ustanovljeno Pevsko in bralno društvo »Zastava« v Lonjerju (90) 1901 7. 2. ustanovljeno društvo »Narodni dom« v Trstu 9. 9. ustanovljeno v Boljuncu Pevsko in bralno društvo »F. Prešeren« ustanovljeno v Trebčah pevsko društvo »Primorec« ustanovljen v Trstu Ruski kružok Prosti pevski klub v Nabrežini (1901) ustanovljena pri Sv. Jakobu Šentjakobska čitalnica ‘ ustanovljeno v_ Trstu Socialistično društvo ustanovljen v Skednju Orkester Strokovno društvo kamnarjev za Primorsko v Nabrežini (1901, 1906) (85) 1906 10. 2. ustanovljena Trgovska obrtna zadruga v Trstu 6. 5. ustanovljeno Učiteljsko društvo za Trst in okolico (uk. 2.8.1926) (60) 30. 5. ustanovljena na Opčinah Zadruga opravičenih posestnikov 17. 6. ustanovljena v Rojanu Narodna čitalnica ustanovljena Kmetska ribarska posojilnica in hranilnica za tržaško okolico, (ust. 20.8.1906 na Kontovelu pod imenom Pro-seško-kontoveljska posojilnica in hranilnica. Prenešena v Barkovlje med 14 in 18). 20. 8. ustanovljena na Proseku Proseško-kon-tovelska posojilnica in hranilnica. Med leti 1915-18 se preseli v Barkovlje 6. 9. ustanovljen pri Sv. Ivanu Cerkveni pevski zbor 30. 9. ustanovljeno na Kontovelu Konsumno in posojilno društvo ustanovljena v Trstu Ljudska hranilnica in posojilnica (ust. je bila pri Sv. Ivanu. Leta 1907 spremeni ime in delokrog, kasneje se preseli v mesto) ustanovljeno v Barkovljah Konsumno in posojilno društvo ustanovljeno pri Sv. Jakobu Delavsko in obrtniško konsumno in gospodarsko društvo Jadran ustanovljena pri Sv. Jakobu župnijska knjižnica ustanovljen v Trstu Vzgojevalni zavod šolskih sester ustanovljeno v Sesljanu Morje ustanovljeno pri Sv. Jakobu pevsko društvo Ilirija ustanovljeno Gospodarsko društvo Vrdela pri Sv. Ivanu ustanovljena pri Sv. Ivanu Hranilnica in posojilnica Vrdela ustanovljena v Nabrežini Javna ljudska knjižnica ustanovljeno v Mačkoljah Gospodarsko društvo ustanovljena v Boljuncu Marijina družba ustanovljeno v Trstu Katoliško izobraževalno društvo (80) 1911 24. 2. ustanovljena v Lonjerju Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda 12. 4. ustanovljena podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Devin in Mavhinje 9. 7. ustanovljena Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Breg pri Trstu, s sedežem v Boljuncu 17. 8. ustanovljena družba sv. Cirila in Metoda Podružnica Trst IV 15.10. ustanovljena občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga Naš dom v Trstu ustanovljeno pri Banih pevsko društvo Gaj ustanovljen rojanski »Sokol« v okviru Narodne čitalnice v Rojanu ustanovljena v Trstu Narodna hranilnica in posojilnica ustanovljena v Trstu Delniška pivovarna Adria ustanovljena v Trstu Tržaška sokolska župa društva sv. Cirila in Metoda za Istro, Podružnica v Trstu 1910/11 ustanovljeno v Skednju Pogrebno društvo ustanovljen pri Sv. Ivanu telovadni odsek Orel ustanovljena v Rojanu knjižnica Akademskega ferialnega društva Balkan ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prosek - Kontovel (in Zgonik) ustanovljeno Olepševalno društvo za Prosek - Kontovel in njiju okolico ustanovljeno v Nabrežini Posojilno in .hranilno društvo ustanovljeno na Katinari Krščansko-so-cialno izobraževalno društvo 2.11. ustanovljeno v Štramaru Prosvetno društvo Obmejna straža (75) 1911/12 ustanovljen v Šempolaju Ljudski oder (75) 1916 ustanovljeno Konsumno društvo (70) Spominski datumi dogodkov • Spominski datumi dogodkov JANUAR 3. 1.1936 v New Yorku ustanovljeno Udruženje za obranu Jugoslavena u Italiji (50) 5. 1.1921 je bilo Slovensko Primorje s Trstom in Istro priklju- čeno po Rapalski pogodbi k Italiji (65) 7. 1.1866 izšel Ilirski Primorjan, prvj slovenski časopis v Trstu (120) 8. 1.1876 izšla I. številka Edinosti, glasila političnega društva Edinost (110) 19. 1.1936 razpust Obrtniškega in konzumnega društva v Skednju, ki je bilo ustanovljeno 30.10.1898, leta 1928 pa se je preimenovalo v Società di consumo servolana (50) 21. 1.1921 na kongresu Italijanske socialistične stranke v Livornu se je odcepila komunistična struja in ustanovila komunistično stranko Italije (65) 28. 1.1551 izšla prva slovenska knjiga (335) 30. 1.1946 ustavodajna skupščina sprejela ustavo SFRJ (40) FEBRUAR 2. 2.1921 fašistični napad na tiskamo Edinost v Trstu (65) 3. 2.1961 v Trstu so se začele fašistične demonstracije proti Slovencem, proti dvojezičnosti. Napadli so Kulturni dom v gradnji, slovensko Tržaško knjigarno ter poskusili napasti slovensko višjo gimnazijo. Nasilje je trajalo nekaj dni. Bomba na dvorišču Primorskega dnevnika (25) 6. 2.1936 posebno sodišče obsodi 18 komunistov iz Trsta, Istre in s Krasa na zaporne kazni (50) 9. 2.1921 so fašisti napadli tiskarno časopisov R Lavoratore in Delo v Ul. Zudecche v Trstu (65) 10. 2.1921 je bila v Julijski krajini splošna stavka v protest proti požigu tiskarne delavskih glasil v Trstu (65) 11. 2.1921 so fašisti z bombami napadli delavce v tržaški ladje- delnici. Delavci so iz protesta stavkali do 23.2. (65) 15. 2.1946 je bila na Monoštru organizirana Antifašistična fronta Slovanov v Porabju kot sekcija istoimenske organizacije za vso Madžarsko. (Sedaj se AFS imenuje Demokratična zveza južnih Slovanov) (40) 17. 2.1946 na Reki I. kongres UDAIS - ASIŽZ (Antifašistična slovansko italijanska ženska zveza) (40) 18. 2.1956 v Trstu je bilo zasedanje ustanovne skupščine nove zvezne delavske zbornice CGIL, kjer so postavili temelje za obnovo enotnosti tržaških delavcev (30) 28. 2.1921 fašisti so zažgali osrednji sedež komunističnih delavskih organizacij v Julijski krajini in Delavski dom v Trstu, pred tem, 9.2., pa tiskarno komunističnih glasil (65) 28. 2.1921 fašisti so zažgali Delavsko zbornico v Trstu (65) MAREC 2. 3.1921 Labinska republika (65) 2. 3.1921 fašističn; napad na Delavski dom v Miljah, razdejanje Narodnega doma pri Sv. Ivanu (65) 2. 3.1936 v januarju 1935 odkrijejo v goriški pokrajini komunistično organizacijo. Hkrati s pronicanjem v fašistične ustanove se vršj tudi podtalna dejavnost: zidni napisi, lepaki, rdeča pomoč itd. 26 obsojencev (50) 5. 3.1921 na avs^'.jskcm Koroškem so obnovili slovensko politično organizacijo pod imenom Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem (65) 7. 3.1946 v Trst je prišla mednarodna razmejitvena komisija, da bi pripravila poročilo in predloge o določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo (40) 10. 3.1946 civilna policija je streljala na demonstrante v Sked- nju pri Trstu (ubila 2 osebi, 22 pa jih je bilo ranjenih) (40) 11. 3.1946 so v Trstu razglasili splošno stavko zaradi uboja, ki ga je izvršila civilna policija v Skednju ob nasilnem snemanju jugoslovanskih zastav (40) 18. 3.1871 začela se je pariška komuna, ki je trajala do 29. maja (115) 20. 3.1891 v Trstu je tržaško namestništvo razpustilo Delavsko zvezo (Confederazione operaia), ker se je udeležila vohlnega gibanja, ne da bi imela za to pravico. Istočasno sta prenehala izhajati tudi oba socialistično usmerjena lista slovenski Delavski list ter italijanski La Confederazione operaia (95) 23. 3.1906 ustanovljen socialistični krožek v Trstu (80) 23. 3.1921 izhajati je začel Koroški Slovenec (65) 25.-27.3.1941 Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu. V naslednjih dneh so izbruhnile po vsej Jugoslaviji silovite demonstracije (45) 30. 3.1946 civilna policija opustoši in zavzame krožek R. Rinaldi (40) 31. 3.1871 izšla na Goriškem L številka časnika Soča (115) APRIL apr. 1976 slovenski aktivisti so na avstrijskem Koroškem izvedli obsežno protestno popisno akcijo (10) 3. 4.1921 so se prebivalci istrske vasi Krnica z orožjem uprli fašističnemu nasilju (65) 4. 4.1946 britanske zasedbene oblasti na avstrijskem Koroškem prepovedale delovanje Društva slovenskih partizanov (40) 6. 4.1941 zjutraj so nemški bombniki napadli Beograd (45) 10. 4.1941 Nemci zasedli Zagreb. Proglašena Nezavisna država Hrvatska (NDH) (45) 12. 4.1961 prvi človekov polet v vesolje (Jurij Gagarin) (25) 18. 4.1941 je nemšk; državni vodja SS Heinrich Himmler podpisal temeljne smernice za izselitev Slovencev (45) 24 . 4.1921 je zboroval v Trstu ustanovni kongres komunistične stranke za Julijsko krajino (65) 25. 4.1921 se je začela v Julijski krajini splošna železničarska mezdna stavka (65) 26. 4.1921 je bil v Trstu I. deželni kongres Delavske zbornice, ki je povezovala vse delavske strokovne organizacije v Julijski krajini (65) 27. 4.1941 na poziv Komunistične partije Slovenije je bil v Vid- marjev; hiši na Večni poti v Ljubljani sestaveh na katerem so ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (26) (45) MAJ 1. 5.1921 fašisti napadejo delavce pri Sv. Jakobu, kér so peli Internacionalo; v spopadu pade fašist, nato fašisti opustošijo sedež Zveze pomorskih delavcev (65) 3. 5.1941 je civilni komisar Grazioli prebral odlok o priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman pa je poslal Mussoliniju izraze brezpogojne vdanosti (45) 6. 5.1906 ustanovni občni zbor Učiteljskega društva za Trst in okolico (80) 6. 5.1976 močan potres je prizadel širše območje Furlanije, Benečije, Posočja in Tolminske (10) 10. 5.1941 izšla je I. štev. Slovenskega poročevalca, izhajal je vso okupacijo kot osrednje glasilo OF (Osvobodilne fronte) (45) 15. 5.1921 prve povojne volitve v Julijski krajini v poslansko zbornico (65) 21. 5.1936 je izšla I. štev. slovenskega ilegalnega lista Stara pravda (50) 24 . 5.1961 je vodstvo KPI sprejelo posebno resolucijo o pravicah slovenske manjšine v Italiji (25) 25. 5.1892 rojen Josip Broz Tito; dan mladosti (94) 27. 5.1941 Mussohni je imenoval sosvet za Ljubljansko pokrajino kot posvetovalni organ visokega komisarja (45) 28. 5.1956 od 28. do 30. obisk voditeljev KPI Togliattija in Longa v Beogradu (30) JUNIJ 3. 6.1911 namesto Rdečega prapora je kot osrednje glasilo slovenske socialne demokracije začel izhajati v Ljubljani list Zarja. Prenehal je 29.9.1915 v Trstu, kamor se je L 1915 preselil (75) 8. 6.1941 člani sosveta Ljubljanske pokrajine so v Rimu obiskali Mussolinija (45) 13. 6.1871 v Beogradu je izšla I. številka delavskega lista Ra- denik, ki je bil prvi delavsk; list na Balkanu. Izhajal je do 29.5.1872 (115) 14. 6.1946 je začelo izhajati glasilo koroških Slovencev Slovenski vestnik. Zaradi nasprotovanja britanskih zasedbenih in koroških deželnih oblasti je list izhajal na Dunaju. Šele 27.2.1948 se je preselil v Celovec, kjer izhaja še danes (40) 16. 6.1921 je začel izhajati v Gorici komunistični list Spartaco namesto listov II Lavoratore in Delo, ki sta nehala izhajati zaradi požiga tiskarne (65) 18. 6.1946 v Italiji proglašena republika (40) 18. 6.1961 zborovanje slovenskih pokrajinskih in občinskih svetovalcev tržaške, goriške in videmske pokrajine v Trstu. Svetovale; so soglasno sprejeli spomenico, ki so jo izročili 21.6. predsedniku vlade Fanfaniju med njegovim obiskom v Trstu (25) 22. 6.1941 ustanovitev vrhovnega poveljstva partizanskih cet Slovenije (45) 22. 6.1941 Hitlerjeva Nemčjia in njen; zavezniki so brez vojne napovedi napadli Sovjetsko zvezo (45) 28.-30.6.1891 na 2. kongresu avstrijske socialne demokracije na Dunaju je delegat Ludvik Zadnik potrdil pred celim S POMEMBNE OBLETNICE V LETU 1986 :xW:W::::;Wx .•••.V.V.V.V.V.V.V. Iz preteklosti naših društev • Iz preteklosti naših društev 1921 6. 4. ustanovljeno pri Sv. Jakobu mladinsko društvo Odvada » 2. 6. ustanovljena v Trstu Zadruga Zadružne zveze ustanovljena v Trstu Naša založba ustanovljena v Trstu Počitniška zveza (dijaško društvo) ustanovljeno pri Korošcih prosvetno društvo Delavsko društvo ustanovljeno v Gročani pevsko društvo Krasno polje ustanovljen v Križu Ljudski oder, uk. 19.2.1921 15. 5. ustanovljen pri Sv. Ivanu katoliški mladinski krožek (65) 1926 18. 7. ukinjeno Slovensko delavsko podporno društvo 25. 7. ukinjena v Trstu Gostilniška in kavarniška zadruga članov NDO 30.31.7. ukinjeno Združenje dijaških društev ukinjena Dijaška društva. Zveza slovanskih akademij društev v Italiji ukinjeno Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji 2. 8. ukinjena _ Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine 4.12. ukinjeno Mladinsko društvo Barkovlje pogrebno društvo Arimatej na Kontove-lu (1926) ukinjeno pri Banih godbeno društvo ustanovljena v Trstu Kmetijska zadruga ustanovljena Zveza društev opravičenih posestnikov v Julijski krajini ustanovljeno v Trebčah mladinsko društvo Primorec (poskus takoj zatrt) ustanovljeno mladinsko društvo sv. Ivan ustanovljena Podružnica ženskega u-druženja ukinjeno na Repentabru Katoliško izobraževalno društvo Glasbeni krožek Opčine (11.1926) ukinjeno v Lonjerju godbeno društvo Volarič 25. 4. ustanovljeno mladinsko društvo Ladja ustanovljen v Križu klub Esperanto, u-kinjen 30.5.1926 ustanovljeno mladinsko društvo Sv. Križ, ukinjeno 30.5.1926 (60) 1931 9. 6. ukinjeno Konsumno društvo pri S. M. M. spodnji (55) 1936 9.11. ukinjena v Devinu Kmečka posojilnica (50) 1946 pod okriljem društva Miljskih hribov je začela delovati dramska skupina ter mladinski pevski zbor jan. obnovljeno v Devinu prosvetno društvo Jadran 13. 1. obnovljeno na Vrdeli prosvetno društvo Škorklja Haas 27. 1. obnovljeno pri Banih prosvetno društvo Gaj 29. 9. odkritje spomenika NOB prosvetnega društva v Trebčah Primorec 30.10 ustanovljeno kulturno društvo (40) 1956 ustanovljen Sindikat slovenske šole — tržaška sekcija (30) 1961 ustanovljen v Zgoniku športni krožek Kras (25) 1966 ukinjeno pri Sv. Jakobu pogrebno društvo ustanovljeno v Nabrežini športno društvo Sokol obnovljeno v Trebčah športno društvo Primorec (ustanovljeno 1904) (20) 1971 ustanovljeno na Padričah športno združenje Sloga (15) 1976 ustanovljeno v Križu športno društvo Mladina ustanovljeno v Trstu športno združenje Jadran obnovljen v Barkovljah tržaški pomorski klub Sirena (ustanovljen 1924) (10) GORICA 1876 ukinjeno v Gorici politično društvo Soča ukinjeno v Gorici Slovensko narodno politično društvo Gorica 20. 1. ustanovljeno v Gorici Slovensko narodno politično društvo Sloga (110) 1886 29. 3. ustanovitev v Gorici društva sv. Cirila in Metoda — Podružnica (100) 1891 v Podgori Katoliško bralno društvo v Podgori Katoliško pohtično društvo (95) 1896 ustanovljen v Gorici Šolski dom ustanovljena na Vrhu sv. Mihaela podružnica veteranskega društva (90) 1901 ustanovitev v Gorici Katoliško društvo sluovenskih učiteljic ustanovljeno v Gorici Katoliško tiskovno društvo ustanovljeno Pevsko in tamburaško društvo Podgora ustanovljeno Slovensko narodno pohtično društvo veleposestnikov za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko v Gorici 3.10. ustanovljena podružnica Slomškove zveze za Goriško (85) 1906 ustanovljeno na Vrhu sv. Mihaela Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine ustanovljeno verjetno v Doberdobu Pevsko in bralno društvo Jezero Goriški odsek Soške podružnice Slovenskega planinskega društva Goriško vinarsko društvo (80) 1905/06 ustanovljeno v Pevmi Pevsko in bralno društvo Naš prapor. Društvo je bilo u-kinjeno 1927 (86) 1911 12. 2. ustanovljena goriška Sokolska župa 9.12. ustanovljena v Gorici Zveza županov in podžupanov goriškega okraja ter slovenskih občin gradiščanskega okraja 2.11. ustanovljena v Krminu Podružnica 24.10. ustanovljena Podružnica CMD za Pod-goro in okolico (75) 1920/21 ustanovljena Števerjanska narodna mladina (75) 1921 4.10. ustanovljena Zveza slovenskih delavk Skalnica 6.11. ustanovljeno v Gorici športno društvo Šparta ustanovljena v Gorici Kmečko - delav- ska zveza na Primorskem ustanovljena v Štandrežu Stavbna zadruga ustanovljena v Štandrežu podružnica Ljudskega odra ustanovljena v Štandrežu Zadruga vojnih odškodovancev ustanovljen Ljudski oder v Doberdobu ustanovljen v Števerjanu Ljudski oder ustanovljena v Gorici Slovenska čebelarska zadruga ustanovljen v Tržiču Ljudski oder ustanovljena v Števerjanu prva stavbena zadruga ustanovljena Zavarovalnica goveje živine (65) 1926 ukinjeno društvo v Števerjanu Telovadno društvo v Gorici (1926/27) ustanovljeno Dramsko in pevsko društvo ukinjeno v Števerjanu Katoliško bralno društvo Šolsko društvo v Gorici Tamburaški krožek v Gorici Zadružna tiskarna v Gorici Narodna knjigarna v Gorici (1926/27) (60) 1941 ukinjena v Gorici Književna zadruga Goriška matica (45) 1961 ustanovljeno v Gorici športno združenje Olympia (25) 1976 ustanovljeno v Doberdobu Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine dograjeno v Štandrežu kotalkališče ob Domu A. Budala (1975/76) ustanovljeno na Peči - Rupi športno društvo Vipava (10) VIDEMSKA POKRAJINA 1910/11 ustanovljena hranilnica Ilirija vstani (75) 1921/22 ustanovljen Zbor svečenikov sv. Mohorja (65) Spominski datumi dogodkov • Spominski datumi dogodkov zborom, da delujejo v Trstu tudi slovenski socialisti in ne le italijanski (95) 30. 6.1941 se je Protiimperiahstična fronta slovenskega naroda preimenovala v Osvobodilno fronto (45) JULIJ 1. 7.1946 v Trstu in conj A začetek 12-dnevne splošne stavke v protest proti fašističnim demonstracijam in terorju (45) 3 . 7.1976 na protestnem zborovanju v Celovcu so koroški Slovenci napovedah bojkot »štetja posebne vrste«, ki so ga pripravljali v avstrijskem parlamentu (10) 4. 7.1941 sklep CK KPJ o začetku oboroženega upora proti okupatorju — dan borca v Jugoslaviji (45) 15. 7.1876 v Philadelphii (ZDA) je bila razpuščena prva Internacionala, ki je bila osnovana v Londonu 28. sept. 1864 kot prvo mednarodno združenje delavcev (110) 15. 7.1971 parlamentarna skupina PSI predloži zakonski osnutek v korist slovenske narodnostne skupnosti v FJK v poslanskj zbornici (15) 18. 7.1936 začetek državljanske vojne v Španiji (50) 19. 7.1961 italijanski parlament je odobril zakon o šolah s slo- venskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini. Stopil v veljavo 9.10.1961 (25) 22. 7.1941 dan vstaje slovenskega naroda (45) 24.-28.7.1881 v Beljaku in Celovcu sta bili veliki socialistični zborovanji, na katerih so zahtevali osemletno šolsko obveznost in nastopih proti delu otrok (105) 29.7.-15.10.1946 Mirovna konferenca v Parizu (40) AVGUST avg. 1941 vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovence v Ljubljani je ustanovilo varnostnoobveščevalno službo (VOS) (45) 2. 8.1926 razpust Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ju- lijski krajini (60) 9. 8.1921 komunistični mladinci napadejo fašistične sedeže pri Sv. Jakobu in Sv. Vidu v odgovor na uboj komunista De Marchia v Miljah. Nato so fašisti razdejah komunistični kulturni krožek v Skednju (65) 10.-11.8.1941 v Moskvi je bilo I. vseslovansko zborovanje, ki je sprejelo manifest v podporo podjarmljenim Slovanom (45) 14. 8.1931 je izšel odlok o ustanovitvi Zavoda za agrarni preporod Treh Benečij, ki je imel nalogo odkupovati na dražbi slovenska in hrvatska posestva za nasehtev okrog 20.000 italijanskih družin ob jugoslovanskoitalijanski meji (55) 14. 8.1941 Roosevelt in Churchill sta objavila izjavo, da si lahko po II. svetovni vojni vsi narodi izberejo svojo lastno vladavino in živijo v svobodi (45) 15. -16.8.1896 v Ljubljan, je bil ustanovni zbor Jugoslovanske so- cialdemokratske stranke (JSDS) (90) 19.-20.8.1971 v noči od 19. na 20.8. so slovenski aktivisti pod imenom Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev na delu južne Koroške izvedh trosilno akcijo (15) 31. 8.1936 se je začel v Ženev; svetovni mladinski kongres. Jugoslovansko delegacijo (9 članov) je vodil Ivo Lola Ribar (50) SEPTEMBER 1. 9.1961 od 1. do 6. sept. je bil v Beogradu I. sestanek šefov držav in vlad neuvrščenih (25) 3. 9.1921 požig Narodnega doma pri Sv. Ivanu pri Trstu (§5) 8. 9.1921 razdejanje Narodnega doma v Rojanu v Trstu (65) 8. 9.1936 slovenska narodnoobrambna organizacija CMD je na svojem občnem zboru v Mariboru sprejela vrsto sklepov v zvezi z nacionalno problematiko slovenske družbe (50) 15. 9.1971 Slovenska kulturno gospodarska zveza predstavi svoj t.i. »paket« za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji (15) 20. 9.1941 so Nemci požgali prvo slovensko vas Rašico pri Ljubljani (45) 29. 9.1921 začetek splošne stavke v Julijski krajini v podporo stavkajočim kovinarjem (65) 30. 9.1946 sodišče v Niimbergu obsodilo nacistične vojne zlo- čince (40) OKTOBER okt. 1941 izvršni odbor OF je ustanovil Mladinsko osvobodilno fronto (45) 3.10.1866 Beneška Slovenija priključena Italiji (120) 5.10.1961 skupna izjava političnih in kulturnih organizacij Slovencev na Tržaškem proti popisu po »občevalnem jeziku (25) 18.10.1941 Himmler je izdal odredbo o izgonu Slovencev iz obmejnega pasu ob Savi in Sotli od Litije na Gorenjskem do Podčetrtka na Štajerskem (45) 19.10.1966 ob 100-letnici priključitve Beneške Slovenije Italiji so Beneški Slovenci poslali predsedniku italijanske republike spomenico (20) 19.10.1966 je senatna pravosodna komisija na zakonodajni stopnji dokončno ukinila fašistični zakon iz 1. 1939 o prepovedi dajanja »tujih« krstnih imen (20) 24.10.1945 ratifikacija ustanovne listine OZN (41) 25.10.1936 sta Nemčija in Italija ustanovih »os Rim-Berlin« (50) 27.10.1976 skupina poslancev radikalne stranke predloži zakonski osnutek za zaščito državljanov neitalijanskega jezika in jezikovnih manjšin (10) 31.10.1941 ustanovljen Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) (45) 31.10.1981 na prefekturi v Trstu je predsednik italijanske vlade Spadolini sprejel enotno slovensko delegacijo (5) NOVEMBER 4.11.-12.12.1946 v New Yorku se je sestal Svet ministrov za zunanje zadeve, ki je izdelal končno besedilo sporazuma z Italijo in sprejel statut Svobodnega tržaškega ozemlja (40) 5.11.1926 po atentatu na Mussolinija je bil sprejet zakon za zaščito države, ki je uvedel totahtami fašistični režim v Italiji (60) 7.11.1921 (od 7. do 9.) kongres fašističnih organizacij - ustanovitev PNF (Partito Nazionale Fascista) (65) 9.11.1926 je tržaški prefekt s posebno odločbo prepovedal izhajanje komunističnega glasila za Julijsko krajino »Delo« (60) 6.11.1926 je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o ljudski varnosti (60) 11.11.1941 je radijska postaja »Svobodna Jugoslavija« začela oddajati iz Sovjetske zveze poročila o narodnoosvobodilnem boju (45) 15.11.1971 peticija Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice obema vejama parlamenta (15) 15.11.1946 v Gorici javno zažgane slovenske knjige (40) 17.11.1941 prtfa oddaja radia OF, imenovanega »Kričač« (45) 18.11.1976 v gledališču Rossetti v Trstu I. uprizoritev Cankarjevega dramatiziranega romana Martin Kačur z naslovom Idealist, v italijanski izvedbi gledahšča Teatro Stabile (10) 19.11.1936 je varnostni ravnatelj za Koroško naročil uredništvu glasila slovenske manjšine Koroškj Slovenec uporabljati izključno le nemške oblike slovenskih krajevnih imen (50) 20.11.1921 (od 20. do 27.) splošna stavka v Julijski krajini v podporo stavkajočim kovinarjem. Fašisti požgal; Delavski dom v Gradiški. Sledila je stavka tiskarjev po vsej Italiji (65) 25.11.1926 z izrednim zakonom štev. 2008 za zaščito države ustanovljeno zloglasno posebno sodišče (60) 27.11.1981 slavnostna otvoritev Kulturnega doma v Gorici (5) DECEMBER 2.12.1941 od 2. do 14. je bil v Trstu t.i. II. tržaški proces (45) 2.12.1971 delegacijo Slovencev v Itahji je sprejel predsednik vlade Emilio Colombo (15) 5.12.1931 je bil v Rimu drugi »manjši« proces proti 30 slovenskim narodnjakom, k; so bili aretirani junija 1930 skupaj z obtoženci I. tržaškega procesa (55) 10.12.1961 jugoslovanskemu pisatelju Ivo Andricu so v Stockholmu podelili Nobelovo nagrado za književnost (25) 12.-13.12.1920 so fašisti požgali Narodni dom v Barkovljah (65) 12.12.1941 v Trstu je italijanska pohtična policija (OVRA) vdrla v organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja in začela z aretacijami njegovih najvidnejših organizatorjev, med njimi tudi sekretarja PK KPS za Primorsko, narodnega heroja Oskarja Kovačiča (45) 15.12.1846 izšle v Ljubljani Poezije Franceta Prešerna (140) 15.12.1941 na Opčinah ustreljeni obsojenci II. tržaškega procesa (45) 22.12.1941 je bila ustanovljena I. proletarska brigada. V spomin na to se praznuje Dan jugoslovanske armade (45) 25.12.1936 so fašisti prisilih pevce ilegalnega slovenskega pevskega društva iz Gorice, da so pili strojno olje, ker so peli pri polnočnici v Podgori slovenske pesmi. Pevovodja in komponist Alojz Bratuž je 16.2.1937 umrl zaradi zastrupitve (50) So vam ugajale turistične reportaže o Sloveniji v Primorskem dnevniku ? Obljubljamo jih tudi v letu 1986! PRISRČNO VABLJENI! Srečno 1986 '# ■# ’# -# •# -# -# '# V' -# -# -# '# '# V' -# -# '# •# -# •# Center za ekonomsko in turistično propagando pri GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE - Ljubljana Smučarski skoki: novoletna turneja Suorsi »Oberstdorf« Smučanje: slalom in veleslalom za SP Zlata lisica na Pohorju REKORD V ENOURNI VOŽNJI G. Braunu (ZRN) spodletel poskus (opustil po 17 km) CIUDAD MEXICO — Zahodnonem-škemu kolesarju Gregorju Braunu je včeraj v Ciudad Mexicu spodletel poskus, da bi izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji, ki je last Italijana Francesca Moserja. Le-ta ga je postavil v Ciudad Mexicu 23. januarja 1984 z 51,151 km. Braun je včeraj sedel na kolo ob 16.44 in je končal svoj poskus že po 17 km vožnje. Imel je namreč težave z dihanjem. 17 km je prevozil v 20’ 23”49, kar je 50,020 km na uro. Bil je v zaostanku glede zastavljenega voznega reda in tako opustil svoj poskus. Zahodnonemški kolesar in njegov štab (Gabriele Rosa iz Brescie in tehnični izvedenci Colnaga) so izjavili, da bodo zopet na startu jutri, 1. januarja. OBERSTDORF — Finec Pekka Suorsa je zmagovalec na včerajšnji prvi tekmi turneje Intersport v smučarskih skokih v Oberstdorfu. Suorsa je bil v obeh skokih odličen (114 in 113 m) in je tako premagal vse favorite. Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Neulandtner, medtem ko je tretje mesto presenetljivo osvojil Poljak Fijas. S skokoma 106,5 in 107 m se je Jugoslovan Miran Tepeš uvrstil na 20. mesto, medtem ko je bil Italijan La-cedelli (104 + 106 m) 26. VRSTNI RED V OBERSTDORFU 1 Suorsa (Fin.) 212,8 (114 + 113 m); 2. Neulandtner (Av.) 210,0 (109,5 plus 113); 3. Fijas (Polj.) 208.1 (111,0 plus 114 m); 4. Vettori (Av.) 204,8 (116 + 103,5); 5. Bulau (Kand.) 204,7 (112 + 106 m). LESTVICA ZA SP: Suorsa 82 točk; Neulandtner 78; Ulaga 72. Prihodnja tekma turneje Intersport in za SP bo jutri v Garmisch-Parten-kirchnu. DANES V SCHLADMINGU Smuk za SP SCHLADMENtG — V Schladmingu bo danes smuk za svetovni pokal, ki se ga bodo, razen poškodovanega Pirmina Zurbriggna, udeležili vsi najboljši smukači. Na včerajšnjem treningu za današnjo tekmo je bil najhitrejši Švicar Franz Heinzer (minuta 58”27) pred rojakom Mahrerjem (minuta 57”39) in Avstrijcem Hdflehner-iem (1’57”93). Italijan Mair je bil 11. z 1’59”18. MARIBOR — Vse je kazalo, da bodo tekmovanje za Zlato lisico, slalom in veleslalom za SP 5. in 6. januarja, zaradi pomanjkanja snega morali izvesti v Kranjski gori. Tako so tudi odločili na nedeljskem sestanku. Mariborski prireditelji pa so se včeraj zopet zbrali na sestanku in ker je zapadlo nekaj snega odločili, da bo Zlata lisica vendarle na Pohorju. Zavedajo se, da bo potreben ogromen trud, da bo vse nared za tekmovanje, ekipe pa so že na delu in z velikim naporom vseh, organizator trdi, da bo za nedeljo in ponedeljek vse nared. Mateji Svet FIS tekma KRANJSKA GORA — V veleslalomu za FIS točke v Kranjski gori je prvo mesto osvojila Mateja Svet. Sicer pa so bile jugoslovanske predstavnice odlične. Drugo mesto je namreč osvojila Zajčeva, tretje Le-sjakova. Avstrijka Riedlova je bila četrta, peta pa njena rojakinja Gaa-pova. Italijanka Bonfinijeva se je morala zadovoljiti z 9. mestom. Podvodni ribolov; Italiji I. mesto na Malem Lošinju REKA —- Italijanska reprezentanca je osvojila prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v podvodnem ribolovu na Malem Lošinju za zimski pokal, zadnja preizkušnja evropskega pokala. VRSTNI RED: 1. Italija 22.960 gramov, 2. Francija 12.045; 3. Španija 11.625; 4. Jugoslavija 9.865 ; 5. Bolgarija 3.920. Nogomet: danes v 1. italijanski ligi Juventus - Sampdoria kratke vesti - kratke vesti V Turinu bo danes zaostalo prvenstveno srečanje 13. kola (tedaj, 8. 12. je namreč turinsko moštvo igralo tekmo za medcelinski pokal v Tokiu) med domačim Juventusom in Samp-dorio. Za tekmo vlada dokajšnje zanimanje, saj bi lahko moštvo iz Genove z zmago v Turinu zopet »odprlo« to prvenstvo, ki poteka ob premoči Ju-ventusa. Srečanje se bo pričelo ob 14.30 in ga bo neposredno prenašala tudi italijanska TV po 2. sporedu. Sodnik bo Milančan Paolo Casarin. Vrsta prijateljskih tekem V nedeljo so odigrali vrsto prijateljskih tekem. Udinese je igral v Pordenonu pro- Marr —Stefane! 71:70 (41:34) MARR: Benatti 3, Dal Seno 15, Paci 2, Cecchini 5, Ferro 15; Ottaviani, Wansley 9, Johnson 22. STEFANEL: Vitez 2, Bertolotti, Bo-bicchio 7, Shdlton 18, Coleman 20, Francescatto 10, Lucantoni 4, Riva 9. Stefanel je nedvomno zamudil lepo priložnost, da bj dosegel svojo tretjo zaporedno zmago, ker pa so bili tokrat tudi ostali izidi dokaj neugodni, se tržaška peterka spet nahaja v zelo nevarnih vodah. V Riminiju so Tržačani pokazali spodbuden napredek, vsaj glede na igro, ki jo ponavadi predvajajo na gostovanjih, če bi Coleman tudi na začetku igral tako uspešno, kot v drugem polčasu in če bi Bertolotti in Vitez napadala kot znata, bi bil končni rezultat morda drugačen, spričo poraza pa bodo mo- ti domačemu moštvu in zmagal s 3:0 (0:0). Strelci za Videmčane so bili Carnevale (58), Barbadillo (74) in Dal Fiume (89). Triestina pa je v Tržiču premagala Monfalcone s 4:1 (3:0). Za Triestino so bili uspešni: Cinedo (18), Costantini (20), Scaglia (30) in De Falco (83), za domačine pa Cimado-ri (46). IZIDI OSTALIH PRIJATELJSKIH SREČANJ: Lucchese - Fiorentina 3:2; Ravenna - Cesena 2:0; Virescit - Monza 3:1; Cavese - Catanzaro 1:2; Per-gocrema - Como 0:3; Roma - Torpedo Moskva 1:1; Pisa - Livorno 3:1; Genoa - čemomoree Odesa 1:0; Barletta - Milan 1:1; Prato - Empoli 1:1; Sambenedettese - Campania 2:0. rali Puglisijevi igralci menda že prihodnjo nedeljo doma presenetiti su-perfavorizirani Barioni. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Bertoni -Bancaroma 105:95; Mobilgirgi - Riunite 106:95; Granarolo - Mulat 96:71; Opel - Di Varese 96:84; Benetton -Simac 85:99; Silverstone - Arexons 98:112; Livorno - Scavolini 80:78. LESTVICA: Simac 26, Arexons 24, Mobilgirgi 20, Bertoni in Granarolo 18, Di Varese 16, Scavolini, Cantine, Bancoroma in Marr 14, Livorno 10, Silverstone, Stefanel in Opel 8, Benetton in Mulat 6. PRIHODNJE KOLO (5. 1. 86): Simac - Granarolo, Scavolini - Benetton, Bancoroma - Opel, Di Varese -Silverstone, Arexons - Mobilgirgi, Mulat - Livorno, Riunite - Marr, Stefanel - Bertoni. Pariz — Dakar PARIZ — Nedeljski prolog motorne, avtomobilske in dirke s tovornjaki se ni pričel najbolje. Udeležence (kar 530 posadk) je v Cergyju Pon-toise zajel pravi snežni metež, tako da je večina favoritov zaostala. Jutri bo start v Versaillesu. Jugoslovanski košarkarji najboljši v Ostendeju OSTENDE — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ostendeju je jugoslovanska reprezentanca zanesljivo osvojila prvo mesto. V polfinalni tekmi so »plavi« premagali nizozemsko moštvo Nashua s 111:89 (52:42). V finalu pa so »plavi« odpravili še ameriško ekipo Chicago Marathon Oil s 124:105 (61:37). Finale za 3. mesto: Sunair (Bel.) - Nashua (Niz.) 95:92 (52:50). A-2 LIGA Segafredo Gorica — Jollyco-lombani 91:88 (51:44) SEGAFREDO: Biaggi 2, Ardessi 15, Jackson 24, Marušič 16, Vroman 24, Borsi 2, Buhara 8, Stramaglia. JOLLYCOLOMBANI: Lardo 7, Grif-fin 18, Bon 6, Sonaglia 21, Landsber-ger 27, Matassini 4, Colombo 5. Goričani so bjli vedno v vodstvu, tudi krepkem, a so prav v končnici tvegali podaljšek, saj so gostje imeli v zadnji minuti dvakrat priložnost, da bi z »bombo« izsilili dodatnih pet minut igre. Kakorkoli, je bila zmaga Segafreda več kot zaslužena, saj so vsi povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo, zlasti oba Američana in pa mladi Borsi. S tem uspehom je Segafredo podkrepil iskro upanja, da Košarka: SZ turnir v Parizu PARIZ — Reprezentanca SZ je o-svojila tradicionalni božični košarkarski turnir v Parizu. V finalu je premagala Francijo s 110:103. Glavni junak srečanja je bil Sabonis, ki je dosegel 36 točk. Nogomet: Riccomini novi trener Arezza AREZZO — Enzo Riccomini je novi trener drugoligaša Arezza. Nado-mestuje Russa, ki so ga odslovili prejšnji teden. Atletika: Olson 5,86 m SASKATOON (Kanada) - Ameriški atlet Billy Olson je izboljšal svetovni rekord v dvorani v skoku s palico s 5,86 m. Prejšnji rekord je bil last Francoza Vignerona s 5,85 m. bi se ponovno povzpel proti vrhu, kjer je boj za napredovanje čedalje bolj zanimiv. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Fabriano - Fantom 101:117; Giorno - Annabella 79:72; Sangiorgese - Cortan 73:71; Mister Day - Yoga 85:92; Fermi - Liberti 101:102; Ippodromi - Popper 119:96; Filanto - Rivestoni 120:84. LESTVICA: Cortan 22, Yoga in Filanto 20, Fantoni in Ippodromi 18, Sangiorgese in Giorno 16, Segafredo, Fabriano, Popper 14, Rivestoni, Jolly in Liberti 10, Annabella in Mister Day 8, Fermi 6. PRIHODNJE KOLO (5. 1. 86): Liberti - Segafredo; Fantoni - Mister Day, Cortan - Ippwdromi; Yoga - Sangiorgese; Jolly - Filanto; Rivestoni -Giorno; Popper - Fabriano, Annabella - Fermi. obvestila ŠZ BOR obvešča, da do 4. januarja 1986 odpadejo vse tekme in vsi treningi v mali telovadnici BŠC. SK DEVIN prireja 5., 12., 19. in 26. januarja 1986 avtobusne izlete na Trbiž s smučarskimi tečaji. Cena enkratnega izleta je 14.000 lir, štirikratnega izleta 45.000 lir, tečaja 30.000 lir, tečaja in prevoza 70.000 lir. Odhod avtobusa iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva in od 18. do 20. ure na tel. št. 208551 in 200236. S P D T obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje v sredo, 8. januarja 1986, ob 21.00 na liceju F. Prešeren. snežne razmere Trbiž 25 - 30 cm; Nevejsko sedlo 50 - 120; Ravascletto 15 - 45; Fiancavano 35 - 45; Forni di Sopra 10 -40; Mokrinje 70 - 90; Misurina 30 - 50; Sappada 35 - 80; Corvara-Colfosco 15 - 35; Selva di Val Gardena 20 - 50; S. Candido 30 - 60; Sesto Val Pusteria 30 - 60; Val Senales 30 - 100; Trafoi 60 - 80; Cortina d’Ampezzo 10 - 50; Selva di Cadore 20 - 40; Kanin 20 -50; Pokljuka 50; Kobla 15 - 50; Kranjska gora 40 - 90; Krvavec 25. totip 1. — 1. Cora Om 2 2. Cartamo X 2. — 1. Bolivarina 1 2. Boronin 2 3. — 1. Actinidia 2 2. Bancuero 2 4. — 1. Bigraia 2 2. Antilla d’Ausa 2 5. — 1. Austriaca X 2. Brio di Valle 2 6. — 1. De Pericle 1 2. Halmstad X KVOTE 12 ( 142 dobitnikov) - 5.026.000 lir 11 ( 3.544 dobitnikov) - 195.000 lir 10 (36.407 dobitnikov) - 19.000 lir V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l in A-2 lige Stefanel brez podviga, Segafredo brez težav Namizni tenis: v športno-kuIturnem centru v Zgoniku Krasov novoletni turnir povsem uspel V soboto se je v zgoniškem športno-kultumem centru odvijal tradicionalni novoletni turnir namenjen le namiznoteniškim igralcem ŠK Kras. V prejšnjih izvedbah so omenjeno tekmovanje izpeljali v kleti Marčela Do-Ijaka v Samatofci, kjer so Krasovi igralci več let vadili in trenirali. V novi telovadnici so se igralci veliko bolje počutili pa tudi organizatorjem je bito delo letos mnogo bolj olajšano. Na osmih mizah so se pomerili skoraj vsi Krasovi igralci in igralke, z izjemo začetnikov. Med dečki je zmagal vsestranski športnik Jan Budin, ki je potrdil, da sodi med boljše igralce v deželi in mu seveda tokrat nihče ni mogel do živega. Med ženskami je Matejka Zidarič odpravila obe svoji nasprotnici in premočno zmagala. Med naraščajniki je nastopilo skupno 7 igralcev, med katerimi je bil najboljši Igor Milič, ki tokrat ni okusil grenkobe Poraza, saj je gladko premagal vse svoje nasprotnike in s tem dosegel enega boljših rezultatov novoletnega turnirja. Nepremagana Lara Širca Pa je slavila med naraščajnicami. Ervin Doljak ni imel prevelikih težav, da je osvojil prvo mesto, saj so med toladinci nastopili le trije igralci. Veliko bolj napeto je bito med mladinkami. Brez izgubljenega seta je slavila Tanja Ukmar, Damjana Guštin in Alenka Obad pa sta se na koncu znašli vsaka s po štirimi zmagami, končno drugo mesto pa je pripadlo prvi, ker je bila uspešnejša v medsebojnem srečanju z 2:1. V absolutni kategoriji je ponovila lanski uspeh Miličeva, ki je v finalu nepričakovano gladko premagala klubsko soigralko Sedmakovo, ki ji je delala nekoliko težav le v prvem setu, v drugem pa je ob stanju 6:6 popolnoma odpovedala in Miličeva je tako imela odprto pot do zaslužene zmage. Med moškimi pa so bila srečanja velika privlačnejša in izenačena. Potem ko je v polfinalu Derganc strl odpor žilavega Roberta Miliča, se je moral v finalu pošteno potruditi, da je premagal razpoloženega Boleja, ki je bil v ključnih trenutkih srečanja že zelo blizu zmage. Predsednik društva Simoneta je na koncu s praktičnimi nagradami obdaril najboljše, organizator pa je ob koncu pripravil nastopajočim tudi plesno zabavo. IZIDI NOVOLETNEGA TURNIRJA DEČKI: Jan Budin 3 točke; Marjan Milič 2; Dean Gruden 0. DEKLICE: Matejka Zidarič 4; Katja Kralj 2; Biserka Simoneta 0. NARAŠČAJNIKI: Igor Milič 12, Franci Fabec 10, Mitja Ukmar 6. NARAŠČAJNICE: Lara Širca 8, Martina Raubar 6; Alenka Škabar 4. MLADINCI: Ervin Doljak 4 točke, Andrej Legiša 2 točki, Paolo Škrk brez točke. MLADINKE: Tanja Ukmar 12; Damjana Guštin 8; Alenka Obad 8. ABSOLUTNA KATEGORIJA (moški - polfinalni srečanji) : Bole - Colja 2:0 (21:13); Derganc - Milič 2:1 (21 proti 16, 19:21, 21:18) FINALE ZA 1. MESTO: Derganc Bole 2:1 (21:14, 17:21, 22:20). VRSTNI RED: 1. Derganc 2. Bole, 3. Robert Milič in Colja. ABSOLUTNA KATEGORIJA (ženske - polfinalni srečanji) : Milič -Obad 2:0 (21:9, 21:10); Sedmak -Ukmar 2:1 (23:21, 20:22, 21:18). FINALE ZA 1 MESTO: Milič -Sedmak 2:0 (21:Ì6, 21:18). VRSTNI RED: 1. Milič, 2 Sedmak, 3. Obad in Ukmar SUPERFINALE: Der- ganc - Milič 2:0 (21:18, 21:16). (Z.S.) 1. ženska italijanska liga: Arena iz Verone nepremagana Arena iz Verone je včeraj v zaostali tekmi 1. italijanske ženske namiznoteniške lige premagala moštvo Coccaglia s 4:0 in tako nepremagana sklenila prvi del prvenstva. LESTVICA: Arena Verona 14; Kras 12; Štetan Neapelj 10; Recoaro Bočen 8; Coccaglio 6; Maratea 4; Terni 2; Barcehona 0. VSE ZA ZIMO SVAfflf sp°rt velika izbira puhovk in vsa zimska oprema OPČINE — Narodna ul. 87 PROSEK 551 Tel.: 213193 . Tel.: 251040 tovarna obutve in otroških potrebščin p. o. ciciban 65291 miren pri gorici Srečno in uspešno 1986! StStStSStSiSSrSiSiSt5iiSrSt!ŽtSŽtSiS8tStSrS,StSrS,SStSrSt»Si!,SiSrSrStSi!rSiS,5StSi!rSrSrStSrSrSiStStSiStSfeSS,^SrStStSStSrSrSiS,S,SrS,Sr KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST Sr » Sr St Sr S, St St Sr St St St Sr Sr SSr Sr St & St Sir Sr Sr Sr 5žt S. Sr St St St Sr S4t Sr St Sr St Sr Sir Sr St Sir St Sr St S4t Sr SSt St & St S» St Sr St SSt St St St St St St * Mnenja po sobotni skupni slavnostni podelitvi priznanj najboljšim športnikom »V Tolminu je bilo zares lepo in prijetno« » Nagrajevanje najboljših športnikov Primorske in iz zamejstva, ki je bilo v soboto v Tolminu, je v šolski center Vojvodina privabilo veliko število telesnokulturnih delavcev in ljubiteljev športa, da je bila velika dvorana šolskega poslopja res nabito polna. Med prisotnimi smo po prireditvi zbrali nekaj mnenj, iz katerih, brez izjeme, izhaja, da je tudi letošnje skupno nagrajevanje lepo uspelo. Odo Kalan (predsednik ZSŠDI) »Prireditev je dokaz, da si pojem enotnega prostora u-tira svojo pot. S tega vidika smo lahko zadovoljni. Letos smo beležili tudi kakovostni skok, ki ga predstavlja izid skupne priloge, kar po pomenu presega zgolj telesnokultumo sfero interesov. V bodočnosti pa bo treba poskrbeti še za nove pobude, da ne bi postala prireditev rutinska. Skraffia, zamisel rase in se utrjuje.« Ivan Peterlin (tajnik ZSŠDI) »Šlo je nedvomno za uspeh. Prireditev je bila dovolj tekoča, spored ni bil nikoli dolgočasen. Presenečenje predstavlja dejstvo, da je organizatorjem uspelo spraviti na oder to-bko otrok iz Benečije, kar potrjuje veljavnost dosedanjih stikov. Nagrajevanje pa bi moralo biti vsekakor bolj publicizirano, saj do začetka prireditve sploh nismo bili informiram o njeni vsebini. Tudi zato je bil morda odziv iz Trsta in Gorice manjši, kot bi lahko bil. Treba bo torej vložiti še več napora V smeri ustvarjanja tako imenovanega enotnega kulturnega prostora.« Aldo Rupel (predsednik TO ZSŠDI Gorica) »Prireditev je bila tako rekoč na profesionalni ravni, vzdušje je bilo, če lahko rečem, celo boljše kot lani v Trstu, kjer je bila prireditev ravno tako zelo uspešna. Zelo pomembna in daljnosežna je bila prisotnost Benečanov, dokaz več, da so stiki preko Robiča plodni, če naj izrazim majhno pripombo, moram reči, da bi morda v spored sodila še kakšna točka več izraznega gibanja, čeprav se zavedam zahtev, ki jih ima radijski prenos.« Jurij Kufersin (predsednik TO ZSŠDI Trst) »Mislim, da je tudi letošnje skupno nagrajevanje najboljših športnikov z obeh strani meje u-spelo in še enkrat dokazalo enotnost našega naroda, ki ga državna meja ne more ločiti. Druga pomembnost letošnje manifestacije pa je bila tudi številna prisotnost Benečanov, kar potrjuje kako se v Benečiji stvari stalno premikajo v pravo smer in kar daje upati, da se bo tudi na tem predelu naša telesna kultura začela razvijati in uveljavljati. Končno še želja, da se ne bi omejili s takimi pobudami — z vsem kar sodi zraven kot skupne radijske oddaje in skupne časopisne priloge — le na nagrajevanje najboljših športnikov, ampak da bi se jih poslužili tudi ob drugih prihkah in na vseh področjih, kjer se na eni in drugi strani meje udejstvujemo.« Lidija Lapajne (sedmič športnica Primorske) »Prireditev je potekala v najboljšem redu. Občinstvo je bilo navdušeno ter številno in zelo všeč mi je bil kulturni spored. Glede, jutranje okrogle mize pa bi dejala, da bi le-ta gotovo bolje uspela, če bi na njej bili tudi predstavniki društev in organizacij, saj bi lahko oni odgovarjali na marsikatero vprašanje, ki je bilo odprto. Sicer pa je bila ta okrogla miza prva v okviru te prireditve in v bodoče se bo dalo marsikaj izboljšati. Glede sodelovanja z atletskimi klubi iz zamejstva moram reči, da je atletika individualni šport in je zato to sodelovanje nekoliko težje. Moram pa pristaviti, da si medsebojno pomagamo, ko tekmujejo vaši pri nas ah pa obratno.« Silvan Poberaj (znani primorski kajakaš) »Prireditev je zares lepo uspela. Vse je bilo lepo izpeljano: kulturni spored, glasba, pa tudi predstavitev najboljših športnikov. je bila prijetna. Vprašujete me, če je sodelovanje z zamejstvom glede kajakaštva? Doslej je bilo le na rekreacijski bazi. Imamo pa zelo do- bre stike s klubi iz Vidma in tudi iz Benetk. Tile klubi nam omogočijo nastope v Furlaniji, v severni Italiji. Mislim pa, ko bi kak vaš slovenski klub ali organizacija pokazali zanimanje za to panogo, bi jim gotovo takoj navdušeno priskočili na pomoč. In kar čudi me, da če so se za kajakaštvo navdušili v Vidmu in celo v ■Benetkah, zakaj se ne bi tudi pri vas?« Andrej Žagar (trener Jadrana) »Bila je to zelo posrečena prireditev z zelo pestro kombinacijo scen in še posebno bi poudaril nastop otrok, ki so dah vsej manifestaciji še večjo živahnost in čar. Glede same proglasitve športnikov bi bilo. po mojem, boljše, ko bi na odru ostali vsi nagrajenci, to se pravi tudi drugo in tretjeuvrščeni. Za Jadran pa je o-svojitev prvega mesta med ekipami seveda veliko priznanje, saj smo bili prvi v zelo ostri konkurenci. Kraso- ve namiznoteniške igralke so bile namreč državne prvakinje, odbojkarice Friulexporta pa državne podprvakinje. Verjetno je odločila popularnost naše ekipe. To priznanje pa je seveda tudi obveza, da bomo to popularnost med Slovenci v Italiji še naprej obdržali.« Jole Namor (Odgovorni urednik Novega Matajurja) Lepe prireditve v Tolminu smo se u-deiležili, čeprav v manjšem številu, tudi mi Benečani. Svoj pozdrav smo prinesli s pesmijo Checca in Ane, na ta način pa smo zeleh tudi povedati, da take pobude, ki konkretno uresničujejo idejo enotnega kulturnega prostora je treba razvijati in podpirati. Prireditev pa je še enkrat dokazala, po mojem mnenju, da bi se morali tako mi kot naši sosedje na Tolminskem bolj prizadevati za o-krepitev medsebojnih stikov na vseh področjih. gorenje gorenje gorenje Ostanite tudi v letu 1986 prijatelji fJOrdlJO, kajti tudi mi bomo vaši prijatelji z našo kakovostjo gorenje gorenje gorenje Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni t«koči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII ■ DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni m legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. -Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih* dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Drimorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa JL dnevnik Izdaja L JZTT 6ankair,an*« m tiskar' Trst [nIJS]ČMopisn* ' * 'nJP* založnikov F1EG 31. decembra 1985 -*<*■ ■* -*«-■* ..............................^