Leta UDL tt. 117
LivftOaoa, torek 25. maja 1»7
Gen Dfa
iznaja vaak dan popoiCnc, izvzemaj nedelj« m prasnlJte. — mseratl do SO petit rrat * Din 2, do 100 vrst 4 Dio 2-60. od 100 do 800 vrat a Din S. večji tnaeraU petit Dto 4-— Popust po dogovora, inaeratzu davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—, za Inozemstvo Dto 25.— Rokopisi se ne vračajo.
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Pred spremenil
v angleški vladi:
Stanley Baldvvin se poslavlja
V petek bo podal ostavko kot predsedn doma — Njegov naslednik bo Neuville
ik vlade in bo kot plemič ostal Chamberlain, ki bo že v soboto
Se član gornjega novo vlado
T^ondon. 3-V maja. br. M^nistirski predsednik Baldvrfn je pre?ivel zadnjo nedeljo kot angleški printer. TMeležj.1 se ie velik epa sprejema, ki jra je priTPdjla POVOpotoCgna voivrvdka Vorfoljika. V petek bo Baldwin podal ostavko in predlagal za svojesra narednika sedanje.^ finančnega ministra Neuvilla Charnberlaina. Ob priliki njegove ■of-tavke ga, l*o kralj imenoval za peara fn ho dobi! naslov BaMw:n of Bewlev in bo talce po? tal član eomje Tabornice. Kot najstarejši državnik bo povzel besedo le ob izredno važnih prskah. Glede sestave nove Wade sta Baldwin in Chamberlajn že ra 7 čistil a vsa osebna vprašanja. Chamberlain bo se istega dne. ko bo dobjl mandat, predložil kralju lifto nove vtade. V glavnem no ceta-ia sedanja vlada nespremenjena, Zamori ja.n; bodo le nfkatejrj resori. Finančno ministrstvo bo prevrel sedanji notranji mi-nster Simon, za notranjega ministra pa bo •TTipnnvan sedanji n^n^ster za narodno zdravje Rincrs'ev Wood. Kdo bo naslednik v njegovem re^orn «p m' končno določeno. Ram-sev Mar. iona M bo definitivno ;7stopil fc vlade, bo pa kot posbner. škotske univerze o*=*ii  i*Inn spodnje zbornice.
rta!dwin bo £ei v petek ob 16. uri v av-d!en-"*o h kraljn jn mu podal ostavko. Xova
češkoslovaška in njene nemške sosede
Izjava zunanjega ministra dr. Krofte — ČSR se strogo drži načela nevmešavanja v tuje notranje
zadeve
l*raea, 25, daja. br. Zunanji minst^r dT. Krofta je v&erajv [glavj govoril na velikem 2l"k>mvaniu. ki so s« jrn udeležjij pretesno Neniei, \" esvoje-m govoiu se bavil med d ni srni z odnošajj čeekosiova4£<e do Nem-c je in Avstrije ter j« naeia*4l da je češkoslovaška zunanja politika v^<ino stremela ro dobrih o Ino--afih ? obema nemškimi čo-f^dnima državam r* r s; je prizsdevaJa, da s tema dvema državama nredj resnično prijateljske odnošaje. [mamo pogum in pmo dovoli odkritosrčni, ie ni irvasi' med drugim, da javnjh povemo d.i <ioip,;,» t,\ei eijlja. kar se tfce ?l; s t/ Nemčije. ze'o otežkoča nj«»na notranjjj   struktura  Jn  vri k,i   idejna razlika
med Nemčijo in večino Evrope. Kljub temu pa so naši od noša j i do Nemčije dobri in upamo, da se bodo še zboljšali. Naše razmere do Avstrije so bile od vsega začetka prijateljske. <k> to tudi danes in upamo da lxvdo v bodo-ce postale še bolj prisrčne. Vse to že samo po £>ebi zavrača zlonamerne trditve, da goj češkoslovaški narod sovraštvo do nemškega naroda. Diference in spori, ki se lahko pojavijo, se dado preprečiti in odstraniti najlažjo ob striktnem rz-vafanjn načela, da se nobem država ne sme vmešavati v notranje zadeve dnijre države. Tejra načela smo se mi držali jn se ga bomo strogo držalj  tud; v bodoče.
Poročila s španskih bojišč
Nadaljujejo se medsebojni napadi
VaJencija, 25. maja. AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi ua je vjaano letalstvo bombardiralo železniško postajo v V alladolidu ter nekaj zgradb blizu postaje, ki jih sedaj rabijo za izdelovanje vojnega materijala. Po letalskem napaau je tam nastal vejik požar, spričo katerega so letalci sodili, da so uničili skladišče eksplozivnih snovi. Vladno letalstvo je bilo zadnje dni sploh zelo aktivno. Na aragonski fronti je bombardiralo neke objekte vzdolž železniške proge, ki vodi v Zuelo. Onemogočilo jo tudi koncentracijo nacionalističnih sil pri Pampeloni.
Saiainanca, 25. maja. AA. Po radiu je bil snoči objavljen naslednji komunike: Na frontah okrog Santandra v Asturiji Leonu, Aragoniji, pri Avilli in Soriji, se danes ni zgodilo me posebnega. Pri Toledu je prestopil na našo stran neki republikanski oficir. Na baskovski fronti se je nadalje-\*ala naša ofenziva. Nacionalistični oddelki so zavzeli več republikanskih postojank. Njih prednje straže so le še 2 km daleC od
JDine in Amorebiete. Republikanci se nacionalistom niso nič kaj odločno upirali. 60 republikanskih vojakov je bilo ujetih. Hkra-tu so nacionalisti zaplenili tudi večje množine vojnega materijala. Na južni fronti ni bilo nič novega.
Bilbao, 25. maja. AA. Neko uporniško letalo je včeraj bombardiralo potniški voz,
ki je baš odhajal iz Bilbaa. Oaem ljudi je bilo ranjenih. Druga uporniška letala pa so ponovno napadla republikanske postojanke na fronti pri Alavi.
V ostalem so si nacionalisti zaman prizadevali, da bi prebili fronto pri Monguiju. Tudi naše postojanke so bile ponovno napadene. Nacionalisti so bili ob vsakem napadu prisiljeni umakniti se nazaj.
B*lb*»o. 2-B> maia. AA. NarionaHsti so skušali včeraj napasti republikanske postojanke tudi pri Aluvi. Napad se je danes dopoldne ponovil. Vsi napadi so bUi odločno odbiti.
Salamanca, 25. maja. AA. Radio »Nacionale je snoči razglasil naslednje: Barbarstvo rdečih se manifestira vedno znova. Mesto Monguija je v plamenih. Rdeči so mestece najprej polili s petrolejem in ga nato zažgali. Visoke plamene je opaziti na velike daljave.
Uspeh republikancev na guadalaiarski fronti
Valencija, 25. maja. AA. (Fabra) Porodilo ministrstva za narodno obrambo pravi, da
so republikanske čete izvršile v osrednjem odseku guadalaj:i.rske<ra bojišča operacijo, ki je znatno popravila njihove postojanke v vzhodnem odseku fronte. Republikanci so zavzeli sedem vai^i. jn sicer Carascoso del Ta jo. Canal del Duea Terequadro Cansf-dondo, Sasecorbo jn Osrejo. Nova vladna črta se zdaj naslanja na izliv rek Blan«*a in Taja.
Seja londonskega odbora
London. 85. maja A A. Po seji odbora za nevmešavanje je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da bo v sredo zopet seja odbora. Na dnevnem redu je vabilo obema sprtima strankama v Spanijj. da naj skleneta premirje in poročilo pododbora, kakor oreranrifrati o lhod prostovoljcev  z Špamje.
Rjm, 25. maja. AA. Diplomatski urednik Štefanija poroča: Izvemo. da je Ansrlija pod vzela korake za premirje v Španiji jn za odhod prostovoljcev iz Španije. Italijanska kraljevska vlada je prejela 6ličen pred-lo£ 7 Londona. Takoj po vrnitvi zunanje-era ministra jrrota Ofana iz Budimpešte so v zunanjem ministrstvu za čel j proučevati ta predlo-c.
Kriza katalonske vlade?
Pariz, 25. maja. z. Iz naoionaHstičneira tabora ©o snoči rar.širfli vesti, da ie predsednik katalonske vlade Companvs podaJ ostavko. ^ Do te?a so ?a na po tla nesoelasja v
■Ha^i. Potrdila te vesti \% republikanskega tabora doslej nj bilo mojroče dobiti.
Poškodovana vladna
Saint Jetrn de Luz, 24. maja. AA. Radijska postaja v Valenciji potrjuje, da so nacionalistična letala hudo poškodovala največjo vladno križarko »Jaime L« Bombe so povzročile eksplozijo v sredini krizarke. Požar je razdejal križarko tako, da sedaj ne bo več uporabna. Posadka se je rešila, ker je neka angleška torpedovka naglo prihitela na pomoč fn poslala dovolj rešilnih čolnov.
Tajna seja sveta DN
Ženeva, 25. maja. AA. Ha vas: Na snočnji seji sveta ZN je bilo sklenjeno, da naj se predsedstvo razorožitvene konference skliče 29. maja na sejo, če bo do tedaj končano izredno zasedanje ZN, če ne, pa začetkom prihodnjega tedna. Svet je tudi pooblastil poročevalca Welingtona Koca, da naj z Motto prouči vlogo časnikariev. ki so akreditirani pri ZN.
vlada bi bila sestavljena že v soboto in bi se predstavna parlamentu v ponedeljek.
Poslovilni banket
London, 25. maja. AA. Ha vas. Snooj so zastopnik vsega pmperija priredili banket na čast ministrskemu predsedniku Raldwi-nu, ki odhaja 5 svojega mesta. Baldwin je prišel na banket, da bi imel grovor kot predsednik angleške vlade. Ko pa je vstopil v dvorano, se je V6eh 1300 udeležencev banketa dvomilo s svojih sedežev 'in sra burno pozdravilo. Baldwjn je bji £ njen, da je le kratko govoril. Rekel je, da veruje da se bo edinost imperija ohranila. Čp bomo vsi enako ljubili osebno in splošno svobodo. Za njim je jrovoril kanadski ministrski predsednik Mackenz e King kj se je Ba-ld-winu zahvalil za ueluge ki jih je storil vsesan imperiju.
Baldwfnova politična oporoka
London. 25. maja. 7.. Xa banketu, ki je bjl prirejen njemu na čast s strani udeležencev mpenjske konference, je imel BaM-win frovor. ki pa tolmačijo kot nekako nje-
govo politično oporoko. V svojem govoru je nagia&nl. da hoče govoriti o svojdh bo jaz-n-rh in o svojih nadah. Bodočnost britanskega imperija je odvisna v glavnem od tega, kako bo /nal rediti svoje kolon al ne in maji-datne probleme. Britanski imperj sloni ne samo na skupnih interesih marveč tudi na tradicijah. Čuvanje teh tradicij se zdi mor da komu staromodno, vendar pa je v tem ona preteklost britanskecra imner ja, k; da o tudi smernre za bodočnost. Čuvan ie trad: cij je obenem čuvanje imperija. Britanski imperij predstavlja največji politični eksperiment vseh t'asov. Neuspeh tecr* eksperimenta, to je razpad mperija bi pomenM katastrofo ne Ramo za pflMBMBM dele imperija, marvev za ves svet, 7.1ast: na gospodarskem polju. Svetovna trgovina bi pro-palla. Že lastni interes narekujejo ohranitev imperialne skupnosti. Toda ta skupnost ne sme sloneti zgolj na sknpnjh interesih in na čutu samoohranitve, marveč mora imeti za temelje tudi skupno ideale. Prvj teh Mealov pa. je služba mir;i. SluiH] miru pomeni služiti vsemu svetu. Britanski imperij je doslri vr?il to svo^'o nnloco in jo mora vršiti tud: a- ho*too>. Ocrvrvr Bn1dw^na j*1 b-1 spreje* z velikanskrm olobravanjem.
Amerika poziva k demobilizaciji
Apel ameriškega zunanjega ministra Hulla na ves svet
\Vashington, 25. maja. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Hali je ime! »noči po radf^ velik govor, v katerem je pozval vse narode sveta k popolni politični, vojaški in gospodarski demobilizaciji. Izrazil je svoje obžalovanje, da so se posamezni narodi ali skupine narodov  izrekle   za avtarktična načela
in za izolacijo od ostalega sveta. Mesto takih ukrepov bi morali prav vsi narodi delovati za obnovo mednarodnih odnosa jev na osnovi prijateljstva, Sodelo. vanja in poštenega dela. Vse druge poti vodijo narode in države do vedno večje gospodarske in duševne bede.
Hudo neurje
na Madžarskem
Budimpešta, 24. maja. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: V nedeljo popoldne je nad prestolnico divjala huda nevihta. Mnogo kmetij je pod vodo. Gasilci bo imeli polne roke dela. Nevjhta je napravila precejšnjo *rmo:no škodo. Zaradi strele je bjl električni tok nekajkrat prekinjen. Neki katoliški duhovnik Horvat po imenu, ki je hotel rešiti nekegn otroka, ki ga je odnesla voda bH-zu Budimpešte, je naše! s-mrt v hudournfku in so njegovo truplo našli šele davi. Utonil je tudi voznik otro?l^o
ga ravetišča: vodi era je odneeia skupaj s konjj in vozom. V oko4ici Sokeslehervarija je padlim toča. Xa železniški progi med Se-kesfehenarijem in Hicko je zarad vel?k;h vod ustavljen vej proimet.
General Maric v Plzmi
Traga, maja. A A. CTK: Jugoslovenaki
vojni in mornax«iški mnister annadni general ST. Ljubomir MariČ je včeraj v ^rem-etvu (?e«koslo\-ašike?a vojnega man-je-tra jr. Mahni-ka in višjih castrnjkov obi&kal velfke škod-i-ne tvornice v rMrnu. Ravnateljstvo tovarne je priredilo koeHo njemu na č°6t.
Delež Slovenk v naši književni kulturi
Razstava, ki kaže pota in tvorno delo slovenskih pišate* lfic in novinark od h 1848 do danes
Ljubljana, 25. maja. V imenu Splošnega ženskega društva je danes dopoldne predsednica ga. Minka Go-vekarjeva otvorila razstavo pod naslovom >Teden slovenske knjiget v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Po pozdravu zastopnikov oblasti, predstavnic prijateljskih ženskih organizacij in poroee val cev je očrtala pomen razstave in nje namen.
Drugič so z razstavo slovenske ženesrto-pile pred javnost, da dokažejo da je tudi žena doprinesla dobršen del za razvoj in
povzdigo slovenske kulture. Le4a 1926 je splošno žensko društvo z razstavo slovenska že na c na veiesejmu prikazalo delo Slovenk na duhovnem, narodnem, umetniškem, obrtnem in umetnoobrtnem področju, Z razstavo >Teden slovenske ženske knjige« so pokazale razvoj kulturnega prebujenja Slovenk od H a us mano ve jn Turno-grajske okoli L 1848 do danes, torej v dobi skoraj 90 let, in pota, po katerih so do danes hodile slovenske pisateljice in novinarke.
Pomlad narodov je prebudila tudi slovenske pesnice z buditeljskima stihi. Odtlej ni zamrla več ljubezen do domovine m slovenskega jezika ter slovenske knjige v naši ženi. Nadaljni razvoj slovenske žene na
tem področju je bil nagel. Lujiza Pes Jakova je od 1866 do 1896 usvarila poleg pesmi prvi slovenski ženski roman* a že Pavlina Pajkova je napisala vrsto novel, povesti in romanov za nase mesečnike. Ob nji je bila Marica Nadlišek-Bartolova ugledna in plodna beletristka. ki je bila obenem tudi kritičarka, esejietka in urednica prvega slovenskega ženskega lista.
Danes imamo že velika število novelistk, pesnic,   dramaticark,   literarnih zgodovi-
nark, kritičark in ugledno filozofko poleg praktičnih, socialnih, gospodinjskih in vseh vrst pisateljic in novinark. Kot juristke, medicinke    in    filozofke,    pedagoginje in
arhitektinje se danes udejstvujejo slovenske žene v raznih strokovnih glasilih in dnevnikih. A končno urejajo in pišejo tudi že dolgo, celo predolgo vrsto ženskih deloma ferninističnih ali zabavnih in prosvetnih, največ pa praktičnih strokovnih listov.
Od Fanike Hausmanove do Zofke Kve-drove, Kmetove. Faturjeve, Je rajeve, Va-
štetove, Al me Sodnikove, Marje Bosni-kove in Silve Trdinove je dolga in pomembna pot, ki kaže ogromen napredek v duše vnos ti in pristni ustvarjalnosti slovenske žene v teku komaj 90 let. Ta razvoj je s ponosom lahko rečeno — v Čast slovenski ženi. Ta razvoj kaze razstava, s katero so nase žene hotele pokazati, v koliko se je mogla, dasi ovirana z nezaupanjem in omalovaževanjem razviti v književnosti tudi Slovenka. Kljub vsemu se Slovenke ponašajo edine v Jugoslaviji z žensko knjižno založbo, >Belo-modro knjižnico«. Z Zeljo, da bi nasla slovenska žena v svojem knjižnem in umetniškem delovanju vedno zasluženo uvazevanje, duhovno podporo in vzpodbudo, je gospa Minka Govekarjeva otvorila razstavo.
Sorzna poročila.
Pariš 25. maja. Beograd 10. Pariz 19.60. London 21.62, New Vork 437.375, Bruselj 73.725, Milan 23, Amsterdam 240.45, Ber lin 175.60, Dunaj 81^0—81.75. Praga 1636, Varšava 83, Bukarešta 355.
otUtcnl oi$o%ni&
Zbor jugoslovanske nacionalne akademske omladine
V včerajšnjem poročil« se je vrinila rw-*cnMi dopisnrku rz Zagreba pomota, ko jc poročal, da je bivši predsednik Savc/a iz javil, da sestavljajo Save/ preterno prstn M JNS.
Prinašamo komunike, ki je bfl rzdsn na tej skupščini.
Dne 23. t, m. se je vršila v veliki dvorani farmacevtskega instituta Srrossmaver jeve univerze redna letna skupščin t Savc/a jugoslovenskih naci ^alnrh akademskih or-
;4aniza ij, kateri so prisostvovali opolnamo Jeni delegati naslednjih akademskih društev iz Zagreba: Jug. akad čitalnica. Aka-dcm. klub »Jug. akcije«. Jug. akad. kult. društvo studentov EKV5, Jtt^.-Osl. lige. Jug. medicinski klub. Jug. udr*ižt?nj« studento\ vet. med., Ju^. akad. farmacevtski klub. Strokovno 7xiruženje studentov KKVS; \r Ljubljane Jug. napr. akad. društvo »Jadran« in Jug. nac. akad. klub *l-xiinstvo«; rr. Bn-grada: Jug. stud. u<Anržer»j« ki Stod. kult. prosv. društvo »Sv. Sava* Prisostvovali «o torej skoro vsi člani SJNAO.
Točno ot> 9. dopokine ;e otvoril v prisotnosti zastopnika univerzitetnega »veta g. dr. Mladenovica skupščino predsednik .7vr-snega oiibora g. Niko Marrnkovič. Na njegov predlog so bile odposlane pozdravni-brzojavke Mj. Vel. kralju Petru 11.. Nj. Vel. kraljici Mari i i in g. kraljevemu na mestniku dr. Radenku Stankovicu, ki je Savezu  nudil stalno  moralr»<> pomoč.
Po poročilih in r/črpmi debati je bila da na upravi razrešnica. Kot nova re<ina člana sta bila sprejeta zgoraj omenjena khma ka Beograda, a kot izredna člana pcovincialni nacionalni akademski  udruionji  n Hsnia luke in Šibenika   Na predlog kandulacn skega odbora ie bi>a rzvoljena soglrwio no va uprava * sedežem v Lfubljsni. Zs pred sednika   SJNAO   je bil   izvoljen gospod Branko  Mikulctič, cand.  iuv., za podpred sednika g. Mirko Polak. stud. tebo^ za blagajnika g. Avgust Plajh. cand  mr.. za tajnika g   Vladim:r Koad caTHi. iur. in M <^d bomika g. Ivan Paw6nik, stud. mr.
Med drugim yc V>ik) ugotovljeno, da so je vršil v Sarajevu neki sestanek pod i neonom Saveza. Skupsčma je ugotovila, da k bila to zloraba imena Saveza m je zato sklenila, da se pred javnostjo obvaruje pred »sklepi«, ki so bili na tem sestanku sprejeti.
Skupščina je pot«^ v »AJlop^"' hitu in redu ter jc dala ponoven dokaz o visoki nacionalni zavesti akadcanske orolailme v Janašnjth težkih političnih prilikah
Preganjane! in politični kaznenci se organizirajo
Izvršni odbor organizacijo njvaii) njancev in političnih kaanenoev ter "j bo vih soilelaveev j«  imel  pod  VMOtveon v iega svetnika prosvetnega ninirstiviv;i Mil" ja Tasiea v peTek zvečer nojo. Istanovitelj bivšeg-a odlH>ra srbskih studentov v l*arirai Vkvlislav Pavlovjc je podal na tej >• m rociio. na podlag katerega je bilo. ■UeajV no, da se iztii poseben  zbornik dukinnrii tov H suženjske dobe MA n.tP^! časov borb za svobodo in uedinjen    |l d.i se v nedel>o 11. julija v Beograd'i  phTf-1 i sestanek bivžrh  preganjano^v  m politienih kaznenoev jz vse države,   da bi »e določil rcvčVt  za  sestavo  'n izdajo  tega d*»mikn. N'adaljV je bilo sklenjeno dn se m Petrov dan. 12. juHja, priredi zbor >^;vših intemi-ranoev in kazneuc«v na Oplencu. aSSl bodo velika cerkven« svečanosti in '/adu.^n r:\ ta pokojna vladarja kralja IVrni Velil-Osvoboditelja in njegovejra ssa#SS4S%J^i na Viteskeg-a kralj.«  Aleksandra, /i knez,-» Aleksandra,     Karadjorj^vioa,     nokr< (vitel ja bivšf*_ra odbor-.i »rV*;kih "stud* n*<»v v Parizu, za vse tovariše, k, so umrli v MtaJi in koncentTacjskih tat»rscih   ter n w dobrotnike,   ki so nekdanje politi&n^ kaz nenoo in pregnane-*1 podpirali. Vsa podrobna pojasnrla o ugodnostih na železnici, dopustu <lrža.vftih  in  safnotn>ra.\Tiih  usbržbencev se bodo objavila naknadno. Vs;i korespondenca za akcijski  odbor naj se naelavlp na \-isjega    svetnika    prometnega min-str^tva Miloja Tasvča. <^e bi se zahteval o-laovor. naj se prHofi dopisnifra adi pa znamka za pifiroo.  Akr^jfik   odbor bo -ffld  odf*l^i svoje sestanke redno vsako soboto zvečer v dvoran   beograjske kavarne »Crtibereva*•«.
V Sofiji pričakujejo prestolonaslednika
Sofija, 25. maja. tr. Ma bot^ar. skem dvora vsak eas prieako je jo veselega dogodka. V«e prebivajstvo z veliko nestrpnostjo prlčaknje pored kraljice in gSflenjenth je bUo ie mnogo stav na to, aH bn princ aH princes*. V potrt lenih krogfli se zatrjuje, da bosta v pranera, da dobi Bolgarija preatotonasJednJka, prlila v Sofijo italijanski kralj sa kra-Uka, da o*eteo
Stran 2
V"  »SLOVENSKI   NARO D«, torek. 25. maja 1337.
EJ UHNJEM
RE2IJA: V. Strichevski, GLASBA: M. Levine.
V glavnih vlogah: IXKIMNOV, Charles Vanel, Pierre Blanchar, Vera Corene. »
Veliko in prekrasno filmsko delo, polno ljubezni, strasti in pravega ruskega razpoloženja!
Divna in nepozabna romanca brezkončne ruske stepe in melanholične Volge.
PREMIERA v sredo 26. t. m. V KINU UNIONV
Dvojni morilec Brodarič
sodniki
pred
Obtoženec zanika krivdo kljub jasnim dokazom, da je zverinsko umoril starko Kočevarjevo in njeno hčer v
Čurilih
Novo mesto, 25. maja Davi se je pričela pred malim kazenskim senatom v Novem mestu glavna, razprava preti 26 let staremu Stroku Brodaricu, ki ga obtožnica na podlagi težkih indicev in neovrgljivih dokazov obtožuje, da j© 18. februarja letos v Curilih
umoril 8 sekiro 83 l«*t staro Baro Rooevar in njeno 58 let staro hei Marijo Vraničar,
in sicer po zrelem preudarku in iz koristo-Ijubja. Kočevarjevo je udaril s selciro štirikrat po glavi, Vranicarjevo pa trikrat. Obema je razsekal in zdrobil lobanjo, tako da sita bili obe takoj ob življenje in bi jima tudi takojšnja zdiavniška pomoč ne mogla već pomagati. Zakrivil je dvojno 2Jocini?tvo zoper življenje In telo po § 167/II-k, 4 k. z. Po odkritju groznega zlo-čina so našli stanovanje obeh žriev vse razmetaaio, v veži je bilo nekaj kosov slanine razmetane po tleh, nekaj kosov pa je morilec že pravil v vrečo, katere ni utegnil več odnesti, ker je bil prepoden. AMERIKANSKI KOVČEG  JE MORILEC
ODPRL S SEKIRO, v njem je bilo vse prevtnjeno in razmetano. Zločinec je iskal dolarje, kajti Vra-nicarjeva ja bila svoj čas v Ameriki in se je vrnila s preccišnjiriii prihranki. Ljudje 5v> govorih, da imata ženski dolarje shranjene v kovčegu, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je morilec kovčeg tudi iz-ropal in koliko denarja je odnesel. Ženski stk živeli zadnja leta sami zase in ni nihče natančno vedel, koliko denirja sta imeli doma. S silo odprti kovčeg kljub temu priča, da je bik) morilcu za denar in da je izvršil zločin iz koristoljubja. KAKO SO SOSEDJE ODKRILI ZLOČIN Na dan zločina kmalu po 8. uri je bližnja soseda Jožefa Govedntk prinesla Ko-čevarjevi in Vranica rjrvi hleb kruha, katerega jima je prej ta dan ."»pekla. Hišna vrata je nasla zaprta, rtatkar se je vrnila domov. Ko no je če-z čas vrnila, je opazila, da so vsa tri okna v sobi, kjer sta Ko« čevsrjeva in hči .-pali, zagrnjena, dočim prej ni opazila zaves. Govodnikovo je obšla slutnja d* se je v tuši nokaj zgodilo. Poklicala je sosedi Obe rman Marijo starejšo in mlajšo ter Oberman Baro. Ko so VB« štiri Ugibale pred hišo. kaj bi neki vse to pomenilo,
je Obe rman Marija, »t. opazil* ne-fcega moškega, ki je p!3«!! iz zadnjih vrat hiše in zbežal. Obormanova je takoj poklicala soseda Go-vednika Janeza in Ignaca žnidariča, ki sta se spustila za. beguncem proti gozd č u BorihJ. Neznanec je bežil preko njiv in polja, soseda ,<a mu sledila po sledovih v snegu ter Re mu v gozdiču približala na kakih 80 m. V gozkiu je žnidarič nenadoma n« letel n.t tri moške, v katerih je spoznal Vraničarja Antona m Jožeta ter Ne-m^Xii«:i J rfta. V razburjenosti in naglici je mislil, da. so bejrunčevi pomočniki in. je v strahu, da ne bi b;l ?wm napaden, poklical Govcmika ter z njim zbežal proti domu.
Govednik in Žnidarič kakor tudi ženske, ki so prve opazile begunca, ter oba Vraničarja  in  Nemani o: so izjavili,
da lahko s prisego potrdijo, da je bil l>egunee zverinskega umora obtoženi Brodarič, katerega so prepoznali zlasti po svetlih laseh. Nema nič je v aprilu na kraju dogodka izjavil, da je z vso gotovostjo v beguncu spoaaal obtoženca, vendar si prvotno ni upal tega trditi, ker se je bal obtožen^evesra maščevanja. Zdaj pa se je opogumil spričo obilnega dokaznega gradiva in ker se obtoženec nad vsemi obremenilnimi pričami ne bo mogel maščevati. Neman i č je razen tega takoj po tem dogodku pravil Milki Lončarič in Iliji Bado-vincu, da je v beguncu prepoznal Brodarica.
l'o srečanju z obema Vraničarjema in Nemani čem je begunec naletel v gozdu se na Ivana Kopiniča, ob katerem se je ustavil in mu rekel:
»Ivan, ne povedati onim. Oe boš povedal, te ubijem«. Kopinič je tedaj opazil, da je begunec, to je obtoženec Brodarič, zelo prepaden, razburjen m upehan. Vraničarja in Nemanič so sli po sledi za beguncem do mesta, kjer je begunec srečal Kopiniča. Do tega mesta je vodila samo ena sled. s Čimer je z vso gotovostjo dokazano, da je obtoženec ki ie naletel na Kopiniča, istoveten z neznancem, ki sta ga Govednik ln Žnidarič preganjala in seveda tudi istoveten z neznancem, ki je planil iz hiše obeh žrtev.
Od kraja, kjer je Brodarič srečal Kopiniča, so bili sledovi čevljev v novo zapadlem snegu natančno in dobro vidni. Sled je držala preko polja in gozda v velikem loku do banovinske ceste kakih 350 korakov pred Radoviči. Orožnika Strmšek in Krčmar, ki sta po aretaciji peljala Brodarica po sledi v obratni smeri, to je od Radovičev proti ćurilam, sta izpovedala, da je obtoženec vse sledove v snegu priznal za svoje, česar tudi tajiti ni mogel, ker sta orožnika primerjala najdene sledove s svežimi po odtisu Brodaricevih čevljih in sta ugotovila da so sledi indentič-ne. Vsak dvom glede sledov izključuje dejstvo, da je imel Brodarič na levem podplatu
tri v trikotn zabite žeblje, katerih odtise so nasU tuđi v sledovih neznanca, hatoicfea sta preganjala Govednik hi žnidarič. Brodarič je torej priznal sledove za svoje, toda trdil je, da je prišel do kraja, kjer ja srečal KtsjrtnJea, sd v^fiodfte smeri ln
ne od črurii. že doslej navedeni dokazi obremenjujejo obtoženca kot morilca obeh žrtev, razen tega so pa orožniki pri hišni preiskavi našli v hiši umorjenih žrtev
V cunjo zavito okrvavljeno sekiro, Brodaričevo vojaško knjižico in nanj naslovljen opomin gasilske čete v Roealnicah.
Kljub vsem dokazom Brodarič zanika zelo odločno sleherno krivdo. Glede sekire se zagovarja, da je že lani izginila 2 očetovega doma, vojaško knjižico -n opomin, ki
je bil v knjižici, je pa nekje izgubil. Brodarič celo trdi, da je pravi morilec nalašč pustil te njegove reči v hiši umorjenih žensk, da bi zabrisal sled za seboj in zvalil krivdo  na  Brodarica.  Tudi alibija obto-
ženi Brodarič ne more dokazati. Pravi, da
je bil prejšnji večer pri sosedu in je pomagal kuhati žganje do 5. ure zjutraj, nakar je šel domov. Okrog S. ure je sel v Borlho gledat sa lisičjimi in sajčjlmi sledovi. V gozdu je srečal dva lovca in se spustil v beg proti Radovi če m. Med potjo js srečal Kopiniča in ga prosil, naj ga ne ovadi lovcem. Brodarič zanika, da M bil Kopiniču zagrozil, da ne sme povedati preganjalcem, kdo je. Nato je odšel k sosedu Ste-faniču in odtod zopet k Brodaricu Antonu ter nato domov, kjer Je ostal do aretacije. Ravno za čas po 8. uri do 10. ure Obtoženec ne more povedati, kje je bil.
Za lovcema, ki ju Je baje Brodarič videl v gozdu, niso našli nobene sledi. Neverjetno je tudi, da je sel v goad zaradi lisic in zajcev, saj ni imel s seboj puške niti zanjk. Brodarič tudi zanika, da bi Ml srečal med 9. in 10. uro na cesti pri Radovi-čah Bratino Antona in Gornika Franca, ki sta ispovedala, da je bil Brodarič zelo bled in prepaden ter blaten do kolen. Bra-tina mu je dal celo cigareto. V obtožen-čevem zagovoru je Še mnogo drugih nedoslednosti in neskladnosti, ker se skuša prilagoditi izpoved ha m prič in ugotovitvam preiskave.
Velikemu senatu predseduje
Bo;
Romih, prisedniki pa so sodniki okrožnega sodišča ćrnoš, Durini. Pakiž in Peče. Obtožbo zastopa namestnik državnega tožilca Grozdnik, dočim obtoženca zagovarja dr. Ivanetič.
Po prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtoženca, ki vsako krivdo gladko zanika in vse vali na nekega neznanca.
Dopoldne je bila zaslišana samo ena priča in sicer sodnik metliškega okrajnega sodišča Ornič. ki je opisal kraj. kjer je bil storjen zločin in pa teren, po katerem Je zločinec bežal. Razprava, ki se vrši V veliki porotni dvorani, ob zaključku lista še traja.
Zagone
a eksplozija v Igriški
ulici
Plin ali bencin? — Dve komisiji v razdejanem stanovanju
Ljubljana, 25. maja.
Snoči okoli 20.15 ie nastala v novj palači Banovinske hranilnice v Igriški ulici silna detonacija, ki je prestrašila v*«e stanovalce in bližnje sosede. V stanovanju SSletne učiteljice Albine Travnove je nastala eksplozija plina, po novi verziji pa ekeplozija bencina, ki je povzročila silno razdejanje in katere žrtev je postala nesrečna učiteljica, saj eo jo morali hudo opečeno po vsem telesu prepeljati v bolnico.
V palači Banovinske hranilnice eo poleg drugih tudi samska stanovanja in eno takih v petem nadstropju je jmela v najemu učiteljica Albina Traven iz Ljubljane, ki po-učuje v soli na Viču. Snoči okrog 20. se je že pripravljala k počitku. Bila je že slečena, preden pa ie legla, si je pa ho* da najbrž še nekaj skuhati i<n pogreti na plinskem štedilniku. A ko je prižgala pl'n, je nastala silna eksplozija, ki je v hipu razdejala vso kopalnico, v kateri 30 plinski štedilnik. Travnove je dobila opekline po vsem telesu, po rokah, nogah in obrazu, imela ie pa šo toliko moči, da 1« planila iz kopnlniVe v sosedno sobo in tam odprla vrata na balkon, odkoder je žarela klicali na pomoč
Kk>plorJjo so slišali daleč naokrcnr in sostanovalci so takoj prihiteli na pomoi\ vendar v stanovanje niso mogli* ker jc silen zračni pritis vrgel masivno omaro ob vrata in jih popolnoma zadelal. Naglo so bili obveščen" tudi casilci. ki eO prihiteli s tremi vozovi v Igriško ulico V stanovanj ni-80 mogli, pač pa so splezal; preko bližnje strehe na balkon in nato v stanovanju od-Stranili   omaro.   d>a   so   nesrečno učiteljico
lahko prenesli k sosedom, kjer so ji nudili nrvo POMOČ, potom <o jo pa prepeljali v
Iv^l nico.
RAZDE.1AN.1E  V STANOVANJU
Danas ob 9. s>ta prispeli v Igriško ulico dve komisiji in sicer od mestne plinarne direktor *nž Bartl. jnž. Gregorka in poslovodja Magister, od banske uprave pa inž. Černivec jn inž. Sitar. Komisijama je upravitelj hiše g. Dular odprl stanovanje, ki so ga snoči zaklenili. Pogled na razdejan.-e je strašen: eksplozija je skoraj popolnoma ra^nesia iz porolita zgrajene 10 cm debele stene, ki olxiajaio kopalnico m vrgla je oboja vrata kopalnice iz tečajev Veliko 1cse no omaro je kakor igračko pritisnilo k vhodnim vratom stanovanja, a so jo že sno-Či postavili na hodnik. Vse, kar je bilo v kopalnici, je razmetalo in razneslo v bližnjo sobo in predsobo, ki je služila učiteljici za spalnico. Ta sobica je skoraj popolnoma zasuta r. opeko, gruščem jn ruševinami, v obeh pohah je nepopisen kaos. zaboji, notezl
zvezki, prevrnjeni stoli po sredi sobe, povsod drobci razbitih rdp in steklenih in kristalnih vaz, ki jih je razneslo na drobne kose. V stanovanju ni cela nobena šipa., drobce je razneslo tudi po bližnji strehi. Is sobe je vrglo lep masiven marmornat pepelnik skozi okno na balkon, kjer pa ie na majhni polički neroškodovan obležal. Dočim je ostala kopalna kad skoraj popolnoma cela, je plinski šted lnik precej razbit. Nepoškodovani so ostali edino okvir, po!ica s knjigami v veliki sobi ter postelja v mal^m kabinetu in nekai si k. Pretrgane in i*r kvarjene so v kopalnici 'udi instalacijsk6 naprave in plinske in električne cevj, ki zdaj prosto nihajo v /raku. Po mnenju komisije bant-ke uprave bo znašala škoda samo za popravila v stnnov.mni okoli 20.000 Pin. seveda bo pa tndi Trav nova >ama utrpela veliko skrilo.
pun Aij bencin
Tehnična konvsja mestne plinarne ie nitaneno pregledali vse stanova ne in skuša zda [ ucofoviii vz*rok eksplozije. Po mnenju komisiie je zadeva precei 7.agone>tna in so ji zdi eksplozija plina skorai izključena. Kopalnica obsega približno 14 kubikov in bi Se maralo za to ok~plozi|o nabrati v njej najmanj dva kub'ka plina. <*> bi tika množina plina uhajala, bi to Travnova morala nedvomno r.rei občutiti in bi si ne upala prižgati štedilnika. Komisij" se zdi bolj verjetno, da ima eksplozija drug vzrok in ta njen sum potrjuje tudi dejstvo, da so našli v kopalnici ; o poln oma ožgan lavor, v katerem ie bil verjetno benc n, k: ie nemara eksplodiral. V kopalniri so našli še steklenico I ostankom bencina, a v kadi ie bilo več nmi popolnoma prepo-enih I bencinom.
Zdi <la   je  morda Travnova  nekaj čistila
z. benenom in po neprevidnosti prižgala štedilnik. Takrat ip nastala eksplozija, ki je jmela usodne posledice. Morda je pri silni eksploziii vrglo steklenico bencina, ki je stala na omar. v kad in se je tam bencin razlik Zanimivo je, da so prva vrata kopalnice ožgana in da je ves sajast tudi umivalnik, kar priča, da je gorelo, dočim pri eksploziii plina n;kdar ne gori. Seveda bo vse nazadnje pojasnila Travnova sama. Zaenkrat pa Še ni ugotovljeno, att je eksplozijo povzročil  plin ali bencin.
STANJE TRAVNOVE SE TE POSLABSAI^O
Kljub hudim opeklinam je bjla Travnova snoftj v*1 čas pri zavesti, a ponoči se ji je stanje toliko po^abšalo. da zjutraj nI mogla govorit;. Zdravniki sjcer upa;o, da ji bodo rešili Življenje, vendar pa ?o zelo v skrbeh  za njo
Občni zbor učiteljske Samopomoči
£kofja Loka, 24. maja Učiteljska Samopomoč, socialna ustanova prvega reda za vse slovensko učitelj-stvo. je imela v nedeljo v telovadnici H. deške žole svoj redni občni zbor. ki ga. je otvoril in vodil dolgoletni načelnik g. Ivan Kocijančič, učitelj v p. Zadrugarji, ki so se zbrali k skupščini v lepem Številu ia vseh krajev dravske banovine, so izrajcili svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru II., ter sprejeli hkrati več predlogov, vse z namenom služiti čim bolje tej važni učiteljski socialni ustanovi. US, ki je olajšala že mnogo gorja m nudila pomoč članstvu v naihujSi potrebi, šteje zdaj 2596 zadružnikov. Od ustanovitve pa do konca leta 1936 je bilo izplačanih na posmrtninah 3,603.816.50 din. od 1. julija 1934 dalje pa je pričel poslovati tudi podporni sklad, ki znaša riin 161.7P6.50 in je tudi že v mno-jrih prilikah priskočil prosilcem na pomoč. V okviru US deluje starostni podporni sklad, katerega, obresti se porabljajo za poravna\ro članskih prispevkov za one zadružnike, ki jih je načeltsvo oprostilo vseh vplačil. Ta sklad znaša din 34.457.84.
Občni zbor je potekal v zelo živahnem razpravljanju mnenja so si bila tudi dokaj deljena, a slednjič se je le našla srednja pot tako. da je bilo postrežefio starostnemu, kakor tudi podpornemu fondu, ki prejmeta po l'v od posmrtnine pri vsakem novem smrtnem primeru. V razpravo so posegli med drugimi gg. Kumelj. Mlekuž, Fhrpančič. Vrbič. ftmajdek, Debeljak, Jelene in Volavsek. Z velikim obžalovanjem je sprejel zbor na znanje vr»st od odstopu dveh zaslužnih prijateljev T Ta, g, Gangla
in prof. Siča. ki odklanjata nadaljnjo izvolitev največ zaradi rahlega zdravja. O predlogu, naj bi vsak član US prispeval enkratni znesek din 60 za podporni fond, se bo sklepalo čez leto dni. V novo. z vzklikom izvoljeno načelstvo je vstopilo nekaj novih moči. načelnik je ostal g. Kocijančič.
Avtomobilist ] kolesarja
1 a\i i
Irl
tud| ■tarse. Slučajno se je v
zdravnik dr. GloboOnJk. ki ja lo obvezaJ. Od Petertin osa siki rele valni avto, k4 ka takoj odpeljal v Lajujano v dom. Sprenauali po ga dr. Oiobo&nak taroee in mati. V »tajmerjevem dona čenča, takoj operirali ta je Operacija la dve uri Fantek se je potem vedel. Po djffftvi krivdi se je agodifa ca — avto ja namreč lagotofileti — bodo dognali dragi faktorji. Pnpomfnjajno W ene. naj etardi otrokom ne dovoljujejo kolesariti po glavnih cestah kjer je nevarnost radi avtomobilov rHrk.n. Tato tako opažamo, da kolesarijo po najbolj prometa?h ulicah Si cestah otrooj, kj niti na sedefu ne morejo sedeti. To bi pa morala oblast odločno prepovedati.
Kranj. 3T>. maja V nedeljo poopldne je na Jesersk; <^est4 pole:? FrinTuškovega« prišlo do težike nesreće. Zdenko Strniša. lSIetnj učeneo TI. razr. meščanske šole. srn tukajšnjega čevljarskega mojstra in trgovca Franra SKrnjaa s* jp pripoldiip med i. jn 5. uro podal na i7.prehod m kolesom. Vraoal se j* po c-eetj motftO VodOvodnefta sto!pa ni Fračjškove-ra. ter 1*r ž.d Jezersko eeSSO v $meri proti Termami Uo je no Jezerski cesti od Kranja profi PrimsU-nvem privolil nok ljubljanski ;ivfo. T/ ^ ne dojrnanega razlog je prišlo do karambola. Avto je nekoliko zadel v zadnja ko]o. v*1 p*j česar je Strniša zletel 1 kolega orot: l^tonuki osjraii Fokovega vrta in nadel v prek. Docirn ie KOSO 1** malenkostno poiko^l^vnno. ie p.i fantek dobil zelo nevarne poškodbe. fTudo se je nobil fn odrsnjl po n-iflvj zlorml je roko. č«» ni se kaj hiiišegn. Zeln hude odrgnine kf pecalo dn kosti |f pa dohfl tudi no nrnrf. Pretresel vv tud; rnoferane :n so ramn nrv t^nie no&todbe ^ najbolj ona«ne k^r *e zaneti morejo ugotovit? n^bove posla<!<-re
.^vpia  ji. n   Hk   polecT  por»esrečene£ra fantka ta.kof *htali Ttrnofičfl ttridi, obv^rffTj so i
ki so shajati sktiiamVI pose v mmJp •» f
sele pvsbsrjstl k taosM sn
Dr. Prijatelj na mrtvaškem odru
Ljubljana, 25. maja. Ko se je pozno v nedeljskem popoldnevu
raznesla po mestu vest. da je umrl dr. Ivan Prijatelj, so kmalu prihiteli njegovi prijatelji in /nanci. da se mu poklonijo ob mr* tvaškem odru. Ležal jc miren, pokrit « šopki pomladanskega cvetja s svojega vrta, danes pa so njegovo truplo položili v krato in ga prcpeliali žc v jutranjih urah v avlo Narodnega doma. kjer je bilo položeno na katafalk. Avla Narodnega doma je črno pregmjena, ob strani zaprte krste gore sveče in ob katafalku ter pod VTBnožiem krste leže in se meno že krasni venci. Krasen jc venec, ki 3a je položila pokojniku na krsto naša univerza.
Pred Narodni dom in avlo hodijo pokojnikovi prijatelji, znanci in častilci, da | se poklonijo njegovemu spominu. S poslopja univerze plapolata dve talni zastavi, črni zastavi se vijeta s poslopja Slovenske Matice na Kongresnem trgu. ki ji jc bil dr. Ivan Prijatelj svojčaa podpredsednik in vedno najpožrtvovalnej&i sotrudnik in pa z Narodnega doma, kjer čakajo zem ski ostanki velikega pokojnika, da jih prepeljejo na pokopališče na Vtčt kjer bo počival dr. Ivan Prijatelj poleg edinega sina, ki  je šel v večnost pred njim.
Ko se bodo popoldne zgrinjale pred Narodni dom množice, ki bodo spremljale ob 17. dr. Ivana Prijatelja na njegovi zadnji poti. bo sleherni, ki količkaj pozna njegova dela ali ki je poznal zgolj niega kot človeka, občutil, kaj amo izgubili ž njim, ki jc neumorno ustvarjal in gradil, oblikoval naš jezik in bil kot človek najboljši.
Velikemu pokojniku v spomin bo spregovoril pred Narodnim domom poslovilne besede dokan filozofske fakultete v imenu tovarišev, univerzitetnih profesorjev in slavistov dr. Fran Kidrič, za njim pa predsednik Slovenske Matice dr. Lončar. Žalni sprevod krene po Aleksandrovi cesti in &e-lenburgOvi ulici na Kongresni trg pred poslopje univerze, kjer bo imel govor prorektor univ. prof. dr. Matija Slavič in pa slušatelj fil. fakultete, pesnik g. Fatur. Izpred univerze krene sprevod dalie proti (iradi-šču in na Tržaško cesto proti viškemu po-kopališVhi. kier bo ob svežem grobu spre aovoril velikermj pokojniku v spomin v imenu hivših «?lu^ateliev literarni zgodovinar prof. dr. Slodnjak.
KOLEDAR
Torek, 25, mad* kažollomni Tjrfaan DANAŠNJE   PRIREDIT V K
KBaa> isastes: Harry Paal m u|ag,nw saad-bolJM prijatatj
Khao Ideal: Pod srečno zvearto
Kino £0*1»: Upor zrn brodu Bome*/
Ksao TJnioft: ApeuaOoa krt
Kino Moste: 1. Mlfla Oener&l m S. Va-riete
Trgm-eko društvo ^Merkur« občni xi>or
ob 19. v Tr^povjpkem domu
Spletna inaJOžeJezni&ka drodSba otWmi zbor ob 19. na magistratu
OtvoHte\* racrRtave >Teden s^ovenatke zimske knncfvt ob IO. v Trjrovskem domn.
Obiščite razstavo DruArva Alovensklb likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu.
DFžrRJVF LEKARNE IV»rK*: Mr. Sušnik, Marijin trg S. Ku-rait, Ge^posvetska eesta 10. Bohinec ded. Cesta 29, oktobra 31.
Iz Trbovelj
— Obratovanje rudnika v hm i ju. Rudnik bo ohratm-ai v juniju 15 dni, torej ca I dni več kakor lani v juniju. Povprečno pa bodo delali delavci vec dni kakor je napo-vecfcano. Verjetno je, da f»e bo delalo tudi v juliju enaiko število <mi. kakor v juniju, tako da bo rudarsko delavstvo preko letošnjega poletja nekoliko laJ^e shajalo kakor prejšnja l^ta, ko ae je delalo v poletnih mesecih največ 12 drd. Lansko leto je bilo za naše rudarje posebno težavni, saj se je Sele oktobra pričelo nekoliko redne ie obratovati. Vso kaže, da #0 najte-žarvnejSi 6asi za nade rudarje *e m~nuli in se bo po vsej priliki sčasoma kriia vendarle lik\n dirala,
— Nov avtobusni vOrnl red. Zaradi spremembe voznega, reda rtakam proti Ljubljani iai Celju a« je spremenil tudi vozni red a\'tobuaov k t<~m vlakom. Tako bodo odslej naprej vozili avtobusi potnike k vlakcm proti Ljubljani izpred postajališča na VodAh ob 5.30. 7-SO, 11.40. l«.3o in 20.10. K vlakom proti Celju pa ob 6.10, 8.40, 14.20, 19 4n 23.10.
— Izlet Sokola. Tukajšnji Sokol je priredil v nedeljo peš-izlet svojega elmstva k Sv. Katarini na<i Trbovljami. lzlr:a. 50 se udeležili člarri in članice in "vsi ostali o»idelkl s konjenico in godbo. Po več u; ni zabavi v prelepi planinski naravi pol Mrzlico, se je sokolstvo vrnilo v dolino, kjer je v večernih urrah z godbo na, čelu v povorki nkorakalo na letno telovadisče, kjer se je razšlo
— Okoli&ke planine so bil*i v nedeljo zopet zelo obiskane. Mnogo je pr&lo prijateljev na*4h lepih planin od blizu in đslsf, zlasti nrunogo je bilo tudi ZagTebčancA', ki ao ze rtarl prijatelji Sv. Planine. Mrzlice in Kriške plante^ Bila je pa tudi krasna majmSka nedelja, ki je zvabila na planine zlasti mnogo r^ase mladme, ki se je napila in navžila v planinah zdravja in meči. Zagoreli so se izletniki v večernih urah zadovoljni vračali v praćno doCno in na oddaljenejše domov« v trdni volji, da ob prvi priliki aopet ob*čejo nase priljubljene planinske postojanke.
— Senzacijo imajo aopet v na£i dolini. Pred tedni je prevzel tukajšnjo kavarno Povse g. Kokalj, snan po svoji podjetnosti. Mnoga so zmajevali glave, češ, težko bo v današnjih težkih čajrfh Shajal zlasti kot najemnik i^ričp števirmn gostim v dolini. Pa je g. Kokalj sila iznajdljiv. Omislil si je nekaj, kar Trboveljčani doslej še niso videli in kar bo gotovo vleklo. Najel je iz B«r>gT3da >pjevačice« — 5 brhkih deklet s kapelnikom dam?k? kapele, ki sedaj vsak večer pridno svira jo in prepevajo na vrtnem prostoru ter privabljajo številne radovedneže, pa tudi druge goste, ki se za to moderno glazbo in petje teh pjevacic zanimajo. Da pa ta podjetnost ni vsem všeč, je pa razumljivo, saj je tre-ba pri takih stvareh vedno računati tudi z zavistjo, četudi ne vedno v poslovnem pogledu. 9mo pa* v Trbovljah.
— SOletaleo svojega otetoj)* proslavi letos tukajšnja gasilska četa Trbovlje-trg. Priprave za to proslavo so že v pomem teku. Četa hoče dograditi še avtomobilsko garažo, ki bo pri tej prilrki blagoslovi j e-na. Po pripravah sodeč, bo proslava SOlet-nk-e  ena najv^jm gasllSsTA
Žide in   brcz\>ercc bodo   pop\scn>ali. V MaritMvnj *o jih že jeli popisovati m n*t kasneje do 10. junija morajo biti val po pisani.  Pri nas popis *ido\' in brezvercev še ni odrejen. Bo pa nemara tudi in kmalu, ker tudi mi nismo brez njih. Mi jih sicer mnogo, ne enih ne drugih, vendar jih fe p* nekaj in kar je ie hujše — množe *c. Pa. eni in dru<+i se množc. F.ni prihajajo k nam od drugod, drugi so pa kar naše coro Usti In oboji so nam nevarni. Težko je reči, koga xc morasno boff bati, Žida ali brez verca. l^ahko pa rečemo, da bi farje živeti brez enih  in drugih.
Pa nsj bo žc kakorkoli, zaenkrat jc vmž-no samo to* da bomo Žide in brezverce ur;tdno popisari in zbrali o nj-iri wc podat ke od rodbinskega in krstnega imena tja doli do mladoletnih otrok. Ti podatki bodo nluiili le za uradno evidenco. Vendar bodo pa dragoceni tudi zato* ker bomo končno in točno i'edeli, kotiko je med na mi zidov in koliko brezverce\\ To ljudsko štetje se nam zdi umestm> in potrebno, zoper ta ukrep nimamo nobenegu ugo\»ora. Malo čudno se nam pa zdi, kako moremo Žide in brczwrcc metati v en koš. Zidom \^ndar ne smemo očitati brez^rsh^a, brezvercem pa tudi ne žido\vrtva. Sicer pa — čc ne bodo ugovarjali sami, naj gredo v vrt koš!
Slovenci v Ameriki
V čfkaškem   pFsdtonstAl   UOJN so bOt oni dan ot**in^kc volitve In v obc.-n.sk: r*1 -bor  je  bil   zvoljen   tudi  Slovenec Va Potekar.   V drusrem   čika.*kem p»yvtT»
ju Summitu je bil izvoljen 7,1 občinsko^a odbornika Slovenec J-anez JaJov<v\
V Julietu Je umrl jo.*p Sitar, atar 62 let, doma iz Toplic na T*>le»njrfk«m. V Str a bane je umrla Jo sipina r^lost, sta ra 45 let V Park City je umrl Jože Kj-krtj. Mar ft2 let, doma iz TJdja pri Grosupljem. V Milwaukee j,-* umrl Jože Medved, star 56 let, d^ma iz flofttsnja. v O-velandu so umrli Franc Node. star 56 le\ doma iz Velkovca pri Krkn. Katanna .^1^>-sar. rojena Gaiw, stara 56 let, doma is Istre in Helena, Gor ene, M.a ra 29 let, rojena v Am^nriki. V kraju Rnuncla je umrl Matija Malnerič, star 87 let. ;oma bj So-miča. V Edisonu je umrla Helena H ■
Ttara 62 let.  V  Prontensou >e um i za.beta Be-dene. ."tara ."-O let.  \' Lintonu je
umrl JsasSj Potočnik, sla.: b5 let. dSM škofje I»ke.
Iz Celja
—C Aahovaki brzi turnir £a mpw n-.ij bo priredil Celjski Šahov.-ki klub 26. t. m. ob 20. v Celjskem domu.
—c Ne«reca ne počiva. V nedetjjo js 1 • * -del 15-letni sin zidarskega polirja SilVO Komerčki iz Trnovelj pri Celju doma s stola m si zlomil desno roko. V Stan vasi pri Velenju si je 39-ietni SelesnuUd Spri -vodnik Rudolf Cvikel pri padcu Slomi] desno ključnico. V soboto s«' .)*• pflnsSlef 11 56-letni Franc Jelen, slu£a pri tVTtUd Bcltlm-mel tk Co. v r'elju. Pri dehl pa Je Zgrabil stroj za rezanje mesu za levo roko m mu odtrgal sredinec. Ponesrcčcnr: se zdravijo v celjski bolnici.
-—c Z nožem ga je zabodel. V soboto m hotel 3S-letni delavec Valentin Mriberiek iz Tmovca pri Rečici ob Savinji braniti svojega brata, ki se je bil spri z nekim moškim. Ta moški pa je nato napadel Valentina Hriberška in ga zatodel z nožem v levo roko Hriberšek ja moral poiskati pomoči v celjski bolnici.
—c Fmrl je v nedeljo grSCSr V Aškerčevi ulici štev. 5 v starosti 72 let rH^zni-Ški poduradnik v p. in hi^ni posestnik cr. Emanuel Pitamic. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v p^nrdrijrk 7S-le1 na občinska reva Antonija Rovsjreteara. V celjski bolnici je umrla V soboto t0-i<»tna občinska reva Marija Znrrorn-mk-isj Smar-tnega ob Paki. v nedeljo pa je umrl 47-letni brezposelni slikar Ivan Majcen iz Ce-Ija-
—c Sokolske zupnr tekme. Celjska sokolska žtipa bo priredila IS, junija v Celju župne tekme Članstva \n naraščaja. K tekmam se je priglasilo okrog 500 tekmovalcev, člani in moški naraščaj bodo tekmovali v mestni telovadnici. Ženski oddelki pa v Sokolskem domu ¥ G-ibcrju.
—c Razmere na delovnem trsni Pri celjski borzi dela se je od JI do 20. t m. na r.ovo prijavilo 4& brezpo.«Kln;h delo je bilo ponujeno za 26 oseb, posredovanj jo bilo 19. odpotovalo Je 14, odpadlo pa R3 brezposelnih (512 moških tn lio žensk) na-poseinih f512 moških in 110 ?ensk» nasproti 690 (528 mošJdh In 162 ženskami dne 10. t. m. Delo dobijo: po 2 kovača za kompresorje in hlapca, po 1 čevljar tn bilje* cr, k! zna Sirka«, 8 kmečlem dekel. po 2 kuharici in shižldnji ter po 1 natakarica in poatrežnica.
Čitajte in Sirite »Slovenski Narod«!
Stev. U7
»SLOVENSKI   NAKODc. tare*, 25. maja 1957.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Islet naših avtomobil i« to v v Pariz.
Avtomobilski klub kralj. Jugoslavije namerava prirediti izlet na svetovno raze ta-*jo v Parizu. Francoski autoklub organizira sestanek avtomobilistov iz vseh držav sveta 21. junija v Parizu. S sestankom se udeleži vsak avtomobilist tudi mednarodne RaJIve-a razstave. Izlet naših avtom ob i lis tov je zasnovan tako, da se prepusti vsakemu udeležencu popolna svoboda v pogledu izbire dneva odhoda, vozne proge itd. Pogoj je le, da se mora 21. junija zglaaiti na sedežu Francoskega autokluba v Parizu, Place de la Concorde med 8. in 20. uro. Udeleženci Rallye-a imajo pravico do znižane cene goriva v Franciji In sicer znaša znižanje pri litru 60 centimov. Predvidene so tudi olajšave za hotele, garaže, restavracije, gledališča itd. Jugoslovanski autoklub bo izdal udeležencem brezplačno mednarodno šofersko legitimacijo. Onim članom, ki že imajo triptike za sosedne države, bo izdal brezplačen triptik odnosno acquit-a-cautlon za Francijo. Ker je tudi finančno ministrstvo dovolilo za to priliko izvoz valute v protivrednosti od din 30.000 na osebo, je s tem dana lepe in ugodna prilika, da si naši avtomohilisti ogledajo svetovno razstavo.
■
aws^!5ri3^
Na sp'oario željo samo Še <!sn^s
UPOR NA BRODU BOI NT V
Onrlrc, T Hughton -- Clark Gahle, Franchnt Tone (vnem.Vccm jeziku)
Radi  izredne dolžine   filma predstave danes ob 16.. 18.30 in 21. uri.
21-24
MATI
PREMIFRA kriminalnega filma HARRY PIEL EV NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATLI^J
(Volčjak kot sotrudnik policije)
22-21   U NT 11			si
Danes pofdednjič! Največji originalni Španski pevski film z operno pevko Imperio Argentino
ŠPANSKA KRI
Najnovejši žurnali v vseh treh kinih prinašajo kronanje v Londonu itd. itd.
Predstave danes, razen v Slogi, ob 18., 19.15 in 21.15 uri.
—-Vinogradniki, ne zamudite, škropljenja! Kraljevska banska uprava v Ljubljani opo-rarja vse vinogradnike v Sloveniji, da bo do konca meseca maja treba v vseh vinogradi i orraviti prvo škropi jen ie proti peronospori, če hočejo obvarovati vinograde pred škodo. 22. maja je namreč pad**] v vseh vinorodnih okoliših Slovenije izdaten dež, ki :.o povzročil okužitev listov z zimskimi trosi peronospore. Najprimernejši čas za škropljenje proti peronospori bodo zadnji dnevi v maju. škropljenje naj ec irvrši z lT'r bordoško brozgo, škropljenje naj se opravi temeljito ter naj vinogradniki pazijo zlasti na to. da bodo poškropljene tud' spodnje strani listja.
— Kadilci bodo z veseljem pozdravili novico, da bo monopolska unrava bldl letos izdala posebno vrsto Vardar in Drina cigaret. Te razstavne cigarete se bodo prodajale za časa ljubljanskega velesejma od 5, do 14. junija v trafiki na sejmišču po isti ceni kot običajne cigaret^ iste znamke.
— Toča napravila veljko *kodo. Soborna nevihta naH Ijubliano ni bfla lokalna, divjala ie ludi drugod Med nalivom je jnla padati lud; toda* k' }\i v Ljubljani ni na-previla škodp. V^jo .^kodo ie r*a povzročila na polju pr{ si. Jakobu ob Savi in zlasti v n razorni in. Tam je zajela prer«; ii-rok paf in unU&iS /itn. »klestila krompir in fižol pa tudi detel i:sca in travnike. Pre rej škod** ;o povzročila tudi v nekaterih krajih kamniškega okraja in v okolici Kraj nia. Dolenjska po toči ni bila prizadeta, le na poliu za Škofljico ie za It p završalo in vsul a se je tona.
— Letošnja mrzla in deževna pomlad je vse naučila, da se moramo za dobre peči pobrigati ob pravem času. Zato bo na spomladanskem velesejmu zbudila zasluže no zanimanje tudi velika Izbira lepih in ekonomičnih peči, zlasti bodo pa naše gospodinje s pohvalo ocenjevale najrazličnejše štedilnike, primerne tako za mala gospodinjstva kakor za največje obrate.
— Šoferski izpiti za steze Kranj. Radovljico in škof jo Loko, po ki j cm h čoierjev in samo vozače v motornih vozil. #e bodo vršili prt ereskom narel#rvu v Kranju v sredo dne
P* junij« 1937 ob 8. uri zjutraj. Interesenti /.a izpit naj prošnje vložijo prj srceketn na-eelstvu v Kranju.
-— Cena vstopnicam in legitimacijam za
obisk ljubljanskega velesejma. ki bo od 5. do 14. junija. 1) Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice a din 2.— izkoristili 50r4> pupust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25.—, dobi obiskovalec pri velesc-jemski blagajni legitimacijo za din 10.—, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma. b> ako je karta veljala do din 60.—, dobi obiskovalec legitimacijo za din 15.—, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma. c) ako jc karta veljala preko din 60.—. dobi obiskovalec legitimacijo za din 25.--. ki daje pravico na pet dnevnih Ln pet večernih obiskov velesejma. 2) Za Ljubljančane odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija din 25. , ki daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstop niča za enkraten pose t velesejma stane din  10.- .
— Poziv. To odredb; ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. aprila 1flo7 II. br. l.iOTOu se pozivajo vsi imetnik' dovolila za uvoz mo2errv*kfh SssopiSOV rzkljnčno tn&nstvenegj in strokovnega značaja po § 1. gakooa o razpečevanju tu ih novin |fl osor piSOV z '•Jne 5. decembra 1031. Služb. 1. £!. 614*81, da predlože imenovanemu ministrstvu do konra tekočega me#eea seznam inozemskih strokovnih časopisov, ki jih na-merava o uvažati.
— Tekstilna industrija priredi razstavo manufakture, in konfekcije na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine in čipke, doma tkane preproge in druga rečna dela iz vseh tipičnih jugoslovanskih pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž lan in žima v Vseh kakovostih in izdelavi bodo obiskovalcem na opled in nakup. Vrvarska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najfinejših niti in tkiv do naj-močnc\^h m najtrpežnejših vrvi.
— Ponovna podražitev cen pap'riu m kartonu. Ž0 maja 1037 go ^> pOnOvno zvj-ralf* v kratki dobi od januarja t 1. pa dO danes mi vnašajo ta ir! zvi.-ap.ja cPn škura i '2^0 Poleg tega je uvedena od 1. aprila tega leta BknpttB banovinska trošarina 15 pa* rta VStli kilocrrnm papirja, kar je po sel »rt o ohenrlllvo pr tež^h pnp'rrh jn kartonih T> ponovno, naglo zvijanje cen je nastalo vsted ponovno ponValitve surovin, posebno celuloze, za izdelavo papirfa in kartonov na kar **n0 že *voje.xa sno v ra-eooVtfii opozoril. Ko sporočam«« (avttdstt to zvisanie ^ napvrjn moramo obenem poudariti in ono^opti d.i <o vsled tejra fnl t!->kars'v.a pod-etin nrisil'eni zV?P*t- cene v»°m ti*k-.i r=lrirn izdelkom za raz.bkn v ceni pa pirja. Po v-sanje cen r*ar»«'ria je splošen svetoven pOfSV Ml ni or skovat? da h' ri7-mepe v desrlednetv* času iuboljfc?*le. THfcar* tikn pOd***tl po vsled tecra orj^-lien^ dala ti Safno neobvezne ponudbe ki ee v Skida 111 nOtiOvne po-iriz.it ve pa ni r i*1 ra zmerno novf* -ijr».       PniMvn tiskarna rje v v S'oven'ji.
-- Gradnja novega jadranskega pristanišča. Prometni minister dr. Spaho je izdal odlok« da se prične se letos graditi ozkotirna železniška proga Metković—Ploče in pristanišče Ploče ob izlivu Neretve. Stroški bodo znašali okrog 65.000.000 Din.
— Zagrebški grafiki grade **voj dom, Zveza delavcev in delavk podružnica Zagreb za<Ve v kratkem graditi v Lorkovi-čevi ulici moderno 4 nadstropno palačo. Stroški bodo znašali okrog 3.000.000 Din.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, cia bn deloma oblačno, stalno vreme. Včeraj
je deževalo v Zagrebu. Beogradu. Sarajevu   in   Skoplju.   Nav-išja   t«»nipentiira je
znašala v Zagrebu. j3eogradu m Splitu 26. v Mariboru 24. v Sarajevu 23. v Ljubljani
22.7. v Skoplju 22. T~»a\-i je kazal barometer v Ljubljeni Trt."«.P. temperatura je znašala 14.R
— Z Orožniki se je snoprjjel. V dekj gostiln; v Senčnrjii :e sedete snoc; v*e<f fantov, ki -o p' ;r« j !i dobre vo'je F uv ie po e>e tako razfrlbali '"H niso hoteij ,- - £os*4bie tudi. ko ie /e m:n'a poliej^k:! ti a V £0-st^lno ^ takrat »*f»n!; orožn?ki. ki 1*0 po-ivali p \ e k odbodti. Me! orožnika |n fanti Se je tak**j| vnel p'epir a najhuje jo raz-loraril  iHiletni France R   Postal  je napram
oro/.nik'*m nse*len in so moral) * ra^it« orodje, fvdeii i zmed oTo/n-kov Pranceta itStrelfl v n<>£j(l in m> *;a morali davi ftpfs-vti v ljubljansko bolnfoo. Ko b-i O-'^.'avel. pa |< bodo pojavjle se «tnoeti kajij Fran-i-e se l»o moral zaradi (tvojega nastopa zagovarjati na sodj^i.
— Natakarji ne bodo več sprejemal! od gostov napitnine. Izjla je uredba o pomož-
nem osobju v goštmskin' obratih, ki je že stopila v"veljavo. Uredb^^ločarHaTe"prepovedano sprcjeinati nepoaredno^od J^osta
napiuimo v kalvršrukoli obfckT ¥*o"v%an go-stinskih obratih morajo viseti na vidnem mestu napisi, da se nagrada pomožnemu osobju zaračuna že v iačunu in da je pomožnemu osobju prepovedano sprejemati jo neposredno od gostov. Na račun nagrade natakarjem in ostalemu osobju se bo pobiralo od gostov ^|yvcC od zneska računa. Pravico "«3o pi oeerftov imajo natakarji, vratarji, sobarice, sluj^e, sli, vajenci in uslužbenci pri dvigalih. Uredba se mora te dni uveljaviti po vseh hoteliJa, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijonih in prenočiščih turističnih krajev. Najpozneje v 30 dneh morajo delavci določiti ključ razdelitve procentov, ki se bodo pobirali k računom. V nasprotnem primeru bo stori 1 a to pristojna krajevna oblast.
— Zavarovalni uradniki /ahte\ajo službeno pragmatiko. Meti zavarovalnimi urad niki se vedno odločneje pojavlja zahteva po enotni pluzbeni pragmatiki, ki naj bi »e raztezala na vso zavarovalne uradnike v nasi državi. Razen -Proatie: nima nobena zavarovalnica v naši državi pragmatike, v kateri bi bilo uzakonjeno službeno razmerje uradnikov. Zavarovalni uradniki napovedujejo odločno akcijo, da dosežejo svoje pravice in prepričani so. da jih bo javnost pri tem podpirala. Za osnovo enotne pragmatike naj bi služila službena pragmatika kakor jo imajo uradniki C.roa-tie.
— definira cicana. V nekaterih krajih Dolenjske postajalo ^.gani prava nad'»*ca-Skozi va*i priha;ajo venomer trume ra^a-nov, ki kradejo, kar dosežejo. Med r.iv/ani so tudi nevarni nasilneži, kar ;e spoznal oni dan mlinar France Kožar iz. Stopile*-. Fopoldne sta prišla do mlina dva cigana« eden priletni, drugi pa mlajši. Kožar ju je •»kušnl odgnati od hi^e. tedaj pa je fitarcjc-i oipan snel z rame dvooevko, nameril nanj in ga nstreUl v levo rame. Cicana sta po-begaila i»rot| nozclu. Orožniki iz \ ime \a*ii -o   i,  'o^neje  zMsl*-dovali, toda zaniau.
r"  KINO IDEAL DANES poje slavni tenorist Jan Kiefrara v filmu
Pod srečno zvezdo
Predstave ob 16.,  19. in  21.15 uri.
I
— Vlom v < tornjem Kamenju. V nedelj d je bilo vlomljeno v hišo Janeza Falvana v tior. Kamenju pri Mirnj peči na Dolenjskem. Vlomilec je odnesel dvocevno lovsko pti"*ko. samokres s sedmimi naboji, niklja-sto uro, zlato verižice, ženske utaaue Ln ne* kai orod?a. Vlomil je mlajši neznanec bie-doga podolgovatega obraza, črnih las, ki je po vlomu izg'nil proti Novemu mestu. Na sebi je imel temno obleko.
—■ V smrt. ker ni mogel plačati odvetniških stroškov- Iz Daruvara je izginil pred dobrim tednom državni cestar Laika Ni-količ. Za njim so izdali tiralico. V soboto so pa na^li Nikoliča v njegovem gozdu bb-zu Uijenika obešenega. V poslovilnem pismu pravi, da ni mogel plačati odvetniških stroškov in da gre zato v smrt.
— Obljuba dela dolg. Pred sodiščem v Slavonskem Brodu se je zagovarjal včeraj geometer Miroslav Dasovič. ki ga toži bivša igTalka hazene Frančiška Stefančič, ker je ni vzel. dasi ji je obetal zakon. Zato zahteva od njega 35.000 Din za izgubljeno čast in povzročeno sramoto. Dasovič se je zagovarjal, da ji ni obljubil zakona. Obravnava je bila preložena, ker mora sodišče zasllsati Še priče.
— Samomor plesalke. V soboto zvečer je umrla v bolnici v Sarajevu plesalka Amalija R06. Podlegla je zastrupi Jen ju z morfijem. V poslovilnem pismu pravi, da
gre v smrt. ker ne more Imeti pri sebi
BVUjajJi otroka, ki bi ga ne smela videti do leta.   1945.   Njeno  pravo   ime   je Tamara
Amalija Rach. Doma je Mla iz Uskrižja na Poljskem in v Berlinu se Je zaljubila v ne
kega bogatega Nemca, s katerim je imela nezakonskega otroka, ki ga ji je pa njegova rodbina vzela in ga priznala za univerzalnega dediča, toda pod pogojem, da ga mati do leta 1945 ne bo videla. To je nesrečno ženo tako potrto, da si je končala  ž'vi jen je.
— Naš tihotapec ob>treljen v Avstriji. Graška Tagespost- poroča, da je hotel neki Otm^r Rad:č iz Jugoslavije vtihotapiti v Avstrijo brejo kravo. Ko je uova-rišem prekoračil avstrijsko mejo, so ju zs lotili avstrijski obmejni stražniki. Tiho-tapoa sta bežala, toda carinik Franc Bor-se je streljal za njima in je 331etnega Radića zadel v prsa. Težko poškodovanega tihotapca so prepeljali v graško bolnico.
dočam je dorcajri tihotapec »rečno odnesel pete. V tihe tapije no kravo so zaplenili.
— V prepiru cbstreijen. Včeraj je nastal v Šenčurju med fanti večji pretep m ko jih je hotel službujoči orožnik pomiritJ," so navalili nanj. V salobranu je orožnik-streljal in zadel delavea Franca Perdana v tftegno desne noge. Poškodovanca so prepeljali v ljubljanjSoo bolnico.
Iz Ljubljane
—lj Kopališča so že odprta. Včeraj je bilo odprto mestno kopališče ob Ižanski cesti, ki je bilo letoi. oddano gostilničarju Sede ju za 16.000 din letne najemnine. Prejšnja leta so oddajali kopališče po 10.000 din. Lani ga je imela v najemu ga. Groš-ljeva. Kopališče v Koleziji še ni oddano v najem; doslej ga ie imel v najemu gostilničar Sede j. Kopalna sezona se je začela tudi že na prostem. Ob Savi je že dan Za dnem mnogo kopalcev, ki se pa še izo-gibljejo mrzle vode. V Tomačevem grade zdaj novo kopališče, na kraju, kjer je prc:l leti pogorelo komaj leto dni staro kopališče. - Na t>pici letos ne bo >odprtoi kopališče, ker bodo delavci, ki bodo regulirali razvodje Gruberjevega prekopa in Ljubljanice, še kalili vodo kopalcem in bosta nabrežji zaradi regulacijskih del zaprti. Tudi ob Malem grabnu ne bo letos več toliko kopaliških idil, ker je struga ie regulirana, kjer so bila prejšnja leta najlepša zatiSja za kopalce
—I j Izredni občni zbor društva Kazina bo jutri ob 6. zvečer v doljnih prostorih Kacine.
—H Sadjarski tečaj. Luhliansk.i podrui* Diet Sadjarskega in TrttttrSkega društva priredi v sredo t. m. ob 4. na vrtu g. Vir ka Stepica v Sp. £iski pouk o poletnem vbrezovaniu (ptneiranju) -pTlm^ca jn P""-tličnega sadnesra drevja Nadaljevanje tečaja vodi g. Lenard Frido. Vabljeni vsi sadjarji.
— Podporno društvo frelemi k »h delavcev r Mariboru sklicuje >e>!an-k h Ijubljansk h članov za ^8. m«a>a ob 18. v dvorani bc/ela Mikliča v Ljubljani.
iz Maribora
— Kanec kc>misariaia pri ni*-;hnr.il cm Oirornem odboru obrtnih zdrj./^nj Kakor znano jc nadrejena oblast razrešila uprsvo Okro^rtcjja odbora obrtnih zdru/enj v .Mariboru in imenovala komisarja g. Vinka lisica ter dva sosvetnika. Nihovo poslovanje pa bo kmalu končano, ker s? h*>
v nedeljo 1.1. junija občni zbor Okrožnega odbora obrtnih združenj v .Mariboru, na katerem  bodo  izvolili  novo upravo.
— Zbor J\S i- Mariboru. V nedeljo sc je vršila v Mariboru sreska skup^ina organizacij JNS v Mariboru. Zelo dobro obiskano zborovanje je vodil g. dr. Lipold. ki je pozdravil številne delegate, zlasti pa po-slevodcčega podpredsednika banovtnskena odbora JNS g. dr. Pirkmajerja in narodnega poslanca g. Prekorška. Poročila funkcionarjev so pokazala vztrajno delo članov obeh sreskih organizacij JNS v Mariboru in da gredo narodni poborniki preko ovir naprej po začrtani poti. Pri volitvah je bil za predsednika srcskesza odbora izvoljen ob splošnem odobravanju g. dr. Lipold. Na občnem zboru sta bila deležr-a govora narodnega poslanca g. Pre>kor>k-a in g. dr. P'rkmajerja burnega odobravanja vseh zbo rovalcev.
— Gledališče. Dre vi bo repriza C-apkove drame »Bela bolezen«. Predstava je za red A. V četrtek zvečer bo zadnja uprizoritev Fallove operete »Dolarska princesa«. Velia-jo znižane cene.
— Zaključek proti tuberkuloznega tedna. Da bo mogoče javnost: podati specificiran obračun in pregled o u>pL'hu letošinjega protituberkuloznega tedna po posameznih ustanovah, Protitubcrkulo/.na liga v Mariboru vljudno prosi vsa Kolski vodstva osnovnih, meščanskih in srednjih ^ol, vse občine in župnijske urade src/a Maribor levi in desni breg. državne in samoupravne urade ter njih edinice, dalje vsa podjetja in
industrijsko delavstvo, iia zaključiio v svojem delokrogu nrganiz-rane nabiralne .akcije. Nabrani denar naj blagovolijo rukizati na čekovni račun številka U.615 — Proti-tuberkulozna liga Maribor. Šolska vodstva pa naj eventuelni ostanek nabiralnih dinarskih listkov pošljejo pristojnemu sreske-mu naČelstvu na naslov »»Prosvetni razdelek*. Po prejemu zaprošenih obračunov bodo objavljeni rezultati posameznih akcij m končno celokupni uspeh PT tedna.
— Lep nastop mariborskih meščanskih šot. V soboto popoldne je bil na letnem telovadišcu Sokola Maribor Matica v Ljudskem vrtu telovadni in pevski nastop mariborskih deških in dekliških meščanskih šol. Kakor o nastopu naših srednješolcev, tako se moramo tudi o nastopu rnc/.Ianskih šol zelo pohvalno izraziti. Sodelovali so tudi mali harmonikarji, ki jih vodi g. Vilko Šu*ter$ic\
— Sir oči ta ali padla z vlaka? V nedeljo popoldne se je pripetil blizu postaje Pra-
gersko zelo razburljiv dogodek. Ljudem >c zastal dih, ko so videli, kako jc padla ne ka ženska z vozečega osebnega vlaka. Takoj so pohiteli na krat dogodka in nudili 22-letni posestnikovi hčerki Mariji Kor/c iz Spodnje Jablane pri Cirkovcih prvo po moč. Imenovana je pri padcu zadobila zelo nevarne poškodbe na glavi in &o jo morali nemudoma prepeljati v bolnico, kjer je še vedno brez zavesti. Ni še znano, ali se je mladonki prtpetila nesreča in je po neereč-nem naključju padla iz vlaka, ali p« je morda skočila iz vlaka hotee izvrUt: samomor
— Požarna katastrofa, V noči na ponedeljek jc silen požar zajel startovanjsio hišo in gospodarsko poalopje posestnic« Ane K^pus v Ješencah pri Racah. Ooe poslopji sta do tal pogoreli in je bilo gašenje zelo otežko'eno. ker ie priman đc ova ko vode /.gorele so tudi štiri svinje in W> kokoši, škoda. Vi jo je povzročil požar, anaAa pre ko 40.000 dinarjev. Ogenj fe naafcel zaradi pokvarjenega dimniku.
I*™^osi^JakopiF^I
L. j ubijana, 2S. maja 5%noči je umrl na .voj m domu na M*ir-j-u SL 4 posestnk in predsednik Obrtne banice v Ljubljani g. Josip Jakopič v 74. k-tu staavisti Josip Jakopu-, ki ga župnik Vrhovnik omenja v svoji knjigi o trnovski tari krt lz*astega zastopnika trnov-sko-krakovskib pranincev in *:arxx*to sl<^-vtTuskih kolefi^ijev, je prehodil \r*-e slovenske gore ln doline ter prevozil s kolesom več ko atirkratno dolžine ekvatorja. Nj -govo družbo so iskali najodltčnejsi slovanski rooZje in ga Vrhovnik omenja tudi v življenjepisu Podi Lmbar*kegB, a katerim atA obredla vso pokrajin^ okrog Moravč Bil je v vseh planinah Kvrope( s kolesom je prepotoval pol s>-<"ta. Kole.»arjenje in planinutvo sta krepila pokojnega Jakopiča, da je c sta] tako dolgo mladosten m čil. dokler se lani ni hudo prehladil. Moral je iskati zdravja po toplicah in pozneje v na.toriju, a se ga je loteval čedalje hujši revmatizem. Navzlic temu pa dolgo n obležal m g^ je bolezen sele pred zimo prklenila ne. bCtatfkO p^teljo. Doma-': rnjslili, da bo še pr^m^cral bolczom, a usoda je hotela drugače m snoM je gospodar s.?coznane ^Tatevzrtove h'>e na M *v mirno za ve^no zaspal.
Pogreb Jo^ip^. Jakopiča, ki je bil brat našega umetaka, slikarja Riharda J> piča, bo jutri ob 17. Lz hLSe žalosti r.-t Bftr-ju 4 na. pokopališče k Sv. Križu. Bodi odličnemu Ljubljančanu, dobremu gospo<ia.T-ju in pl em eni temu možoi ohranjen bla*g spomm. ŽalujoČini svojcem nase iskreno fožalje:
Naše Gledališče
DRAMA
Zadetek ob 20. uri. Torek ?5 : PMer H  Aleksej. Red R. Sreda  Jft.:  MatnT*. P^d «"'otrtek. Četrtek. 27. maia: Zaprto.
OPERA
Zarelek ob 2U. uri
Torek 25.: Ziprto. (doetovaoje v C-elpi: Oa
valleria iiasttusus, ClJurnaer). SVreda, 2^. maja: PlaSBSSk Ko<i Sreda. Četrtek, 27. maja: >veti An4on. EsjJbsrssesM Froslava 25leLnio unietiij«.keffH dela r. Ivana LoTarjiu, člana drame. Iti «j ie u*i«i stvovai s^ojsgssno lud i kot operni pete&fasi 1. junija v operi. Jubilant lx> krci»ral vlogo Cyrana de Bcrgeraca v i«sloimen*Jii Roslsn-dovi igri. «i. Lsvai je znan najistriH pubiiki kot nosilec aajtsijib vkog. ki .1 h je od;'jr.j' tokom let v drami, ter bo podal o prilik: svoje jubil^ne predstave a Cyranom .-no svo)ili  najvecj h umetnin.
Iz Kranja
— SMssska vo!ii\e. I>nc 20. jutw)a 1 • ,0 po skoraj Jl^r.ne.]n prr^edku občimske voh-
ivs v novi fovečvini kran^ki ot>6ini. Volilni imenik jo v oh<-m^ pisarni ra^rnjen do M. jun 'ja :n je vfakomur na vpogloil in rsj polago- llsstj če je t roba kakili popravkov ali reklamat-ij alj podobno. Da*»i~avno na-o. i teca bojnega dne ne bel jo mfi 4 lođa i voe. se prav ni? ne vemo. kakšne ka«ndr datne lisle bomo ime) m katere kandidate za župansko me.«to. 1'eo'ovimo |»a lahko da za občinske volirvr |g dolgo aH na sploh nikdar ni bilo tako malo zanimanja. Ne da bi izražali kako rrficielno mnenje, pripominjamo, da s r jo govorice o pre-rej^nji BbStiaeiiei pri volitvah. Sicer bomo pa kmalu videli, koliko  e na tem rnenire.
— I*romenadni   koncert   pnre.li >Krani-ska godba« v sol>oro zvečer po ^mamicah na Mestnem trgu. Godba lio tudt nastopila v četrtek pri procesiji.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave Deaeda Din 1-—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malin oglasov je treha pri lotiti znamko. — Popustov za male oglaat ne priznamo
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
LOKAL
za treovino ali pisarno *e odda za 1.  lunij. Vprašati Kolo dvorska 351. *20.;t
mm
,.   ...LNO ■ ,
vrc*A6Ywr • JUdOdtiAHKA
ABONENTE
na dobro domačo hrano sprejmem po zmerni ceni. Stari trg it 28-TTl nad str ^ levo. 716
4.>* Um.
Beseda 50 par  davek posebej Najmanjši tneaek It Din
PISALNI STK0.1
poriable »Reinmetau s)b proda \*pra.^at,   Kolodvorska 3o*I.
2i*l
NAJBOLJ Al TRBOV^I^riKl
4f% premog
^J^^ brez prahu,
#V    tfoKS. SUHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva ft — Telefon 20—59
&0 PAB en TLA nje
ižurirftnre. »•fzedie »»». per« la. monogramov zumbti;c- Veli. ka zaloga perja    Po R.75 f>in I >Julijanac GoSpoavetška 12. . :
ROČNI VOZICE^i
nosilnosti do' 2000 kg. lubaso-va harmonika naprodaj. Ponudbe tu upravo lista pod >Dobra kupčija. 144S
VLOŽENE KUMARICE
paprike, nadovane paprike, marmelado prodam po znižani ceni. Ponudbe na upravo lista, pod >Zdravo blago«.
144©
PERZIJSKE PREPROGE,
krasne, stare in nove prodajam po zelo nizkih cenah.
ORIENT — K AR PET,
v palači „DtNAV", Beethovnova ni 14.TI., vrata 22, Ljubljana.
NAPODNA
TiŠKAPNA
I L3UBL3ANA
I KNAPUCVA S
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISROVU* PREPROSTE  11* NAJFINEJŠE
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 20, previden s svetotajstvi sv vere, v 74. letu mirno v Gospodu zaspal naš dragi brat., dobr
stari stric ln svak, gospod
10SIP JAKOPIČ
posestnik, predsednik Obrtne banke v Ljubljani
Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 26. t. m. ob 17. iz hise žalosti, Mirje 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Masa zaduSnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem.
V LJUBLJANI, 24. maja 1987.
Žalujoče dmžbie: JAKOPIČ-ILC, HKREN, RTTFAR, DKBl^V tJCL
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«, torek. 25. maja 1037.
Štev. 117
Naš akrobat roma po svetu
Jože Dobovičnik iz Savinjske doline se je prepričal, da
ie najslabše doma
Ljubljana, 25. maja Nekateri se pogosto sklicujejo na to, da »as pred svetom lahko zastopajo športniki s večjim uspehom kakor diplomati. Nočemo omalovaževati diplomatov in ne športnikov, saj nas veseli, da nas razen diplomatov lahko zastopa v svetu še kdo drugi. Menda res ne škoduje, če kdo zve na kakršenkoli način v širokem svetu, da je nekje v Evropi narodič, ki ima n. pr. — celo akrobate. Ce hočeš postati akrobat, je treba imeti vsaj toliko spretnosti, kakor če ae posvetiš diplomatski službi. Čast komur čast! Zato nam dovolite, da vam predstavimo pristnega slovenskega akrobata, ki nas zastopa v velikem svetu in ki je kazal 0vojo umetnost včeraj na naših ulicah v zavesti, da še vedno velja rek: nemo pro-pheta in pa tria.
Pred leti je bila pri nas mnogo boljša konjunktura za akrobate, ko je inozemski >vrvohodec s budil s svojim nastopom speče talente. Tujca smo gledali s spoštovanjem, ko so pa po njegovem odhodu nastopili že naši akrobati, kakor da znajo že od rojstva plesati na vrvi in jim šole sploh ni treba, se je marsikdo omalovažujoče nasmehnil. Le skromnemu lokalnemu patriotizmu je treba pripisati, da je padlo na oltar akrobatov razen gumbov tudi nekaj d in ar č kov. Najbolj so se izkazali akrobati iz Celja in Jezice, skupina štirih fantov in zalega dekleta, ki je pozneje vprizorilo ljubavno tragedijo, a je z<Iaj srečna žena, nekje pri Celju. V akrobatski družini so bili Jože Dobovičnik, Snoj, A. Kranjc, Bučar in Mlinaričeva. Na svoji prvi večji turneji po državi so se razSH in na mah je bilo konec akrobatske slave in sanj o Slavni bodočnosti. Vztrajal je samo eden,
i Jože L'obovičnik iz Savinjske doline. Včeraj ste ga videli na motociklu, kolesu, ki ima samo eno kolo, brez krmila. Na osdšču kolesa so pritrjene samo vilice, na njih
je pa nasajen sedež. Pedala nimata nobenega prenosa. Kolesar mora loviti ravnotežje ne le na levo in desno, temveč tudi v smereh vožnje. Poganjanje je še tem težje, ker gi akrobat ne more pomagati z rokami.
Akrobacija sama na sebi torej zasluži zanimanje, zato je prav, da se pozanima-mo še za akrobata. Za rimskim zidom sva sedla na klop. Najprej je povedal, da se odpravlja v Italijo ter da se je zaradi tega pripeljal v Ljubljano producirat, da bi nabral denar za potni list. Po poklicu je mlinarski pomočnik. Ko se je vrnil od vojakov, ni mogel dobiti dela. Zato se je odločal, da postane akrobat. V kinu je pri neki priliki videl, kako se je slaven akrobat vozil na monociklu. L. 1931 se je sestavila akrobatska skupina, ki je nastopala na žici. Dobovičnik se je vozil na žici s podobnim kolesom. Seveda ni bilo tako lahko postati akrobat, moral se je učiti pol leta, da je obvladal nemogoče prometno sredstvo. Ko se je akrobatska družina razšla, je ostal Dobovičnik .sam na polju akrobatske slave. Začel je potovati po državi. Prevozil je vso državo s kolesom. Za potovanje samo rabi dvokolo, in sicer ga sestavi z monociklorn, ki je prednje kolo dvokolesa.
Dobovičnik trdi, da je prepotoval v letih od 1932 do 1934 vso državo ter da je bil v vseh srezih. Pripovedoval je, da so se v Srbiji v nekaterih vaseh križali pred njim, ko so ga zagledali na čudnem kolesu in da so govorili: Djavo ga nosi! — I-ani jo je mahnil v Širni svet. Potoval je skozi Avstrijo v Nemčijo, kjer se je precej časa mudil, od tam je pa nadaljeval pot na Nizozemsko. Pozimi se je vrnil domov, toda samo za nekaj dni, nakar je zopet odpotoval na dunajski velesejem, kjer je kazal svojo umetnost teden dni. Potem je krenil na turnejo po Avstriji. Prepotoval je 22 okrajev, kar vam lahko dokaže z dokumenti. Aprila ga je pregnal domov dež, nakar sc je 14. t. m. zopet odpeljal
proti Zagrebu. V Zagrebu je zabaval me-sAane o binkoštib. odkoder je prišel v Ljubljano, da potrka na žepe Ljubljančanov. Policija mu je izdala dovoljenje za produkcije tudi na cestah, toda pod pogojem da se drži cestno policijskega reda. Vse njegove turneje so imele uspeh po svetu, kakor trdi, in s svojimi akrobacijami je navdušil tudi hladne Nemce, ki znajo ceniti akrobatsko umetnost.
— Najslabše je doma, — je dejal, — zato moram zopet po svetu, da prehranim ženo in otroka.
— Ali žena potuje z vami?
— Ne, žena je občinska babica v Račići, le napišite! Zdaj c>drinem v Italijo, kjer nameravam ostati 3 mesece. Dajte mi naslov, da vam bom lahko pisal!
Sedel je na čudno motovilb in odmotovi-Hl, kakor da ga odjavo nosi«:.
§okolitTo
Iz delovanja viškega Sokola
V okviru sokolske Petrove petletke je prosvetni odbor določil, da se vse sokolsko pripadništvo temeljito seznani s sokolsko idejo, zgodovino, organizacijo in načebaimi vprašanj: naše organizacije. Na zadnji seji je izdelal K.foTent za predavanja in izlete prof. br. Lojze Merčun podroben načrt predavanj - 36 — kj jih bodo imeli bratje in sestre v tekočem letu. Pozdravljamo ta korak prosvetnega odbora, ker zahteva sedanji č^s res pravih, s sokolsko idejo prekaljenih Sokolov in Sokolić. Koncem meseca novembra pa se bo vršila enotedenska idejna šola za vse pripadnike društva. Predavanja se bo-bo vršila tede/i.-ko pred vsemi telovadnimi oddelki, seveda pa je vabljeno k tem predavanjem tudi n :telovadeče članstvo. Za moške oddelke so predavanja v sredo oz. petek ob pel 21. za ženske oddelke pa v torek oz. četrtek ob 20.15. Dosedaj smo imeli že osem prav dobro usp^l^b predavanj. Tudi za izlete je izdelal br. Merč-un načrt, ki predvideva, izlete za članstvo, naraščaj in deoo. Izleti bodo kolesarski za Članstvo in naraščaj, pešizleti za članstvo, naraščaj in deco, ter gorska tura za Članstvo in naraščaj. Dneve izletov bosta določila sporazumno uprava in vaditeljski zbor. — PomladarL-kega zbora v nedeljo 9. t. m. sm"> se udeleži: v velikem številu (234) z vsemi oddelki. Udeležba bi bila lahko še večja, ako bi se vse članstvo xsvedalo  svoj'h sokoUkih   dolžnosti. Pri-
prave za letni nastop, ki bo 11. julija L L so V polnem razmahu, posebno žavahno je v telovadTjnci. kjer pridno telovadijo vsi oddelki.
Lepa proslava materinskega dne
MladinsU. odsek tukajšnjv^a Sokola, pod vodstvom delovnega br. Horvata je priredil v nedejjo 23. t. m. proslavo materinskega dne. Spored jo b 1 prav pester in zelo posrečeno j-7.bran. Med ol ^čajnim j deklajmaojja-mj je posebno užgala zborna deklamacija, katero je poda,la moška deca. Tudi govor naraščajnika je spored precej izpopolnil, ker nam je mladi Jei>enovec s toplo be>edo v kratkem povedal, kaj je našo mati. Sledila je točka * R-a janje - polki n plos«. izvajana po žen. naraščaju katero je Besi, načelnica z vso vnemo uvežbala. Kot najboljše v sporedu pa je bila nedvomno točka talentiranega naraščajnka Miejnk.-i Miloša, kateri je v tako kratki dohj taka na čelo zaigral dobro jn z občutkom Godarda »Uspavanko« in Beethovnovo »Slovo*. Mnosro olietajoči in zeio muzikalični Midoš iz šole eel-jsta mojstra Ravniharja je daj vsej pro-slavf resn; značaj in kar umetniški uč.jnek. Na klavirju <ra je spremljal br. Babic kakor vse ostale glashene točke k igrjeam od Kunčiča fcrvj in mrtvi materf in Cilka in njena punčka To pot se jc dobro pokazalo. koKko pripomore petje in glasba pr. iz-vanjanju k učinku. Ker ©o pa otroci s tako prisrčnostjo sodelovali, so tudi želi priznanje  in uspeh   Tgrien Zjvi  in  mrtvj materi
so mora j i še ponavljat^ tako je vžgala. Prav zavestno n samostojno 56 je pokazal narašča jn i k SušterŠjČ. ko je na ej« harmoniko zaigral trj skladbe. Posebno dobro je podal angleški valček, pa tud j za ostale je žel  toplo odobravanje.
Obojnstvo je e svojim obiskom poplačalo trud učiteljem in izvajaleem, a želeti bi bilo, da b, se vsaj člani Sokola malo bolj za-n mal- za to kaj mlajši znajo in kaj jih nojteljj nauče. Čeprav je bila res lepa ne-dolja. hj bil moral bi tj obisk še bolj zadovoljiv in g tem trud in izvajanje najbolje poplačano
— Ljubljanski Sokol od mnogih Članov ln članic še ni prejel vrnjenih obveznic za prispevek gradbenemu skladu v dobi Petrove petletke. Ker se bliža rek te sub-skripcije h koncu, prosimo Članstvo, da požuri s prijavami V začetku junija moramo pokazati svojo lastno moč in vero v u?peh naše stvari, zato naj np bo med nami nikogar, ki ne bo sodeloval pri prvi etapi načrtnega dela v zm;slu našega oklica. Na izrecno zeljo veČine dosedanjih sirhskribentov. imen ne bomo javno objavljali, šo pa članstvu na ogled v društveni pisarni.
— Sokolska Volja, ta naš izborni sokolski tednik je posvetil svejo 21. številko žetemu jubilrju Sokola v Novem mestu. Vsebina te izredno pestre številke je naslednja : lde?e vodijo, od dela zi^mo. Zlati jubilej Sokola Novo me=?to Ncvo mesto vabi. Pogled v preteklost. Ob petieset-letnici. N?ši staroste, Petdeset let dela. Naš sokolski dom. Na naslovni strani je srka staroste SSKJ Nj. Vel. kralja Petra n, ki b" kum oval novemu praporu novomeškega Sokoli, ri^lj? so v tej štev 1-ki =like župnoga s4areste br. dr Ivana Vs^iča. staroste nov-mesnega  Sokola br.
Matije   Martnčka,   feapoegra načeraika br.
Ljudevita Papeža in ftupne načelnice s. Ive Murnove. Nadaljnja vsebina: Savez SKJ, Slovansko školstvo, Najnovejše ve-
fti. Iz dravskega sokolskega zbora. Objave, Knjige, Casopart in revije. Radio, Koledar 7a brate pro«sve>t ar je. Priporočamo toplo t-> jubilejno številko vsemu sokolskemu članstvu, poseb-j pi opozarjamo člamtvo in naraščaj Sokolske župe Novo mesto. Cena tej številki, ki obsega 10 strani je samo 1 Din. Segajte pridno po ^S^ kolski Volji«.
— in. tečaj Saveza SK4 za društveno načelnike bo priredilo navezao načelništvo v dneh od 1. do zaključno 10. junija t. 1. v Beogradu. Prijave je treba porlari na-čelnistvu Saveza SKJ v Beograd, vsi udeleženci pa morajo biti dne 31. t. m. v domu So kolske ga društva Beograd - matica. Deligradska ulica 21.
— Napredovanje M*k0b»tva na Slovaškem. Po lanskih pokrajinskih zletih češkoslovaškega sokolstva na Slovaško tn Podkarpatsko Rusijo je pričelo sokolstvo na Slovaškem naglo napredovati. Dejansko so vse slovaške sokolske župe znatno povečale število svojega članstva. Med njimi je tudi štefanikova, ki je samo v zadnjih treh letošnjih mesecih narasla za 237 članov in šteje danes 2.890 članstva. Pripravlja se ustanovitev novih društev in čet.
— češkoslovaško   »"koistvo   se udeleži
letošnjega zleta francoskih gtrnna.stov v Parizu v precejšnjem številu. Zlet bo priredila Unija med trajanjem svetovne razstave dne 14. in 15. avgusta t. 1. Tega zleta se h.-> udeležilo kolikor smo mogli ugotoviti tudi jugoolovensko Sokolstvo z večjim odposlanstvom.
John RockeSeller v luči
resnice
Kaj pravi o njem znana ameriška gospodarska pubii
čistka Ida Tarbellova
Pokojni milijarder John Davison Rockefeller je bil mož brez življenjepisa Ameriški »Who is who«. (živiieniepi>i odličnih mož Amerike) ga omenia v štirih vrsticah. Nikjer drugje ne najdemo več o njem. Rockefellerjev življenjepis te zgodovina Standard Oil Companv in če bi se hoteli strogo držati znanega reka »o mrtvih samo dobro«, bi morali molče preko tega poglavja. Nedvomno so bili Rockefellerje-vi možgani tisti, ki so napravili iz Standard Oil Trusta najVpopolne.iše doslej znano orožje kapitalistov za izkoriščanje velike industrije. Ta organizacija je bila mojstrovina človeškega duha. Metode, ki so jih rabili, so še zdaj višek krutosti, prebrisanosti, zvijače, brezobzirnosti in preziranja vse javne morale.
Pri vsem tem je bil pa Rockefeller osebno plemenit mož, razen v kupčijah. Ril ie tudi zelo pobožen. Bil je prepričan, da je njc^nv uspeh delo Previdnosti, on sam pa samo njeno orodje. Svojim učencem je dejal 27. marca 1897: Upam. da ste vi mladi možje vsi skrbni in previdni. Mislim, da je verska dolžnost dobiti ves denar. k3r ga morete dobiti. Spravite ga skupai vestno, versko in v redu — in dajajte, kolikor morete. Znana ameriška gospodarska pu-hlicistka Adela Tarbellova jc proučila delovanje Standard Oil Companv in napisala zgodovino o tem ogromnem podjetju O Rockcfeller;u pi^c:
»Rockefeller je bil dober. Ni bilo po-božnejšega baptista v Oevelandu od njega. Že od mladih let jc radodarno podpiral vs^ko akcijo cerkve. Podpiral je siromake. Obiskoval ie bolnike. Bi! ic preprost, zmeren v svojih navadah. Nikoli ni hodil v gledališke,  nikoli  ni  pil  \ina.  Mnogo časa
ie posvečal vzgoji svojih otrok m sk 11•11 v niih utrditi svoj smisel za varčno«! in dobrodelnost. Pri tem je bil pa pripravljen napeti zadnji živec, da dob; zase posebno in krivično prednost od železnic, ki so morale uničiti vsakega človeka v petrolevski trgovini, kdor ni delil teh ugodnosti z. Ro-ckefellerjem. Verska vnema ter čut dobro delnosti, natančnosti in samozatajevanja so bili očivdno zavzeli v njem mesto, ki bi ga bil moral zavzeti pojem pravičnosti in spoštovanja pravic drugih.«
Nekje drugje pa piše o njem ista publi-cistka:
»Tudi njegovi soverniki pravijo: Dober baptist je, kadar pa sklepate z njim kupčije, pazite dobro in glejte mu na prste. Bil sem z Rockcfellerjem v trgovskih stikih 35 let, mi je dejal eden najbogatejših Rockefeller jevih družabnikov, ko se je spo zabil — in danes bi me opeharil za dolar, če bi mogel. To sc pravi — naenkrat se je zavedel in vrnil v šolo hinavstva, ki jc hd v nji vzgojen, — to se pravi, če bi ga mo-gel dobiti pošteno. Rockefeller je žrtev d« -name strasti, zaključni e Adela Tarbellova svojo sodbo, - - strasti, ki ga zaslepita za vsako drugo pobudo življenja, strasti, ki je močnejša od njegovega smisla za pravičnost, humanost in veselje do živi jen la. stra-Mi, ki je tiranska, nenasitna sila v njeoo vem življenju.
Rockefeller sam pi«c v svojih »Slučajnih spominih« o dolarju: »Takrat C'eta 1S71) se mi je zdel dolar tako velik, kakor kolo voza.« In najbrž sc mu ni z-del nikoli manjši, kadar ga je mogel pridobiti. Ni pa bil malenkosten, kadar je kot milijarder delil podpore. Leta 18°2 ie ustanovil čikaško univerzo tn do leta 1°10 je žrtvoval za njo 25 milijonov dolarjev. Dvojno bitje v Rocke-fellerju bi rustalo skrivnostno, če bi ne upoštevali vsega ozračja, v katerem je rasla ameriška industrijska borbenost v drugi polovici lO. stoletja. Evropa je imela svoje plemenske, narodne in politične ideale, v Angliji je tudi zelo pobožen vojvoda postavil geslo: Po pravici aH po krivici, vedno moja domovina! Vojvoda je že davno preklical svoje nesrečno geslo, toda to ni moglo preprečiti, da bi se ga ne prijela pruska vzgoja, ko je dvignila državo na nadčloveški piedestal in povzročila, da je vsaka lopovščina dobra, če je storjena v imenu domovine.
V Ameriki ni bilo narodnih tradicij in vezi. tam ni bilo mesta pojmu domovine z dinastijami, sporom in vojnam v evropskem smislu. Pač je bil pa tam vsemogočni dolar, velik kakor kolo voza. In tako je našla Amerika svoje geslo: Kupčija jc kupčija (business is business). Vsaka lopovščina je občudovanja vredno delo, če je storje-
na v trgovini. Trgovino $T> pMtavili nad moralni red in zakon — i kazenskim zakonom vsemogočnemu dolarju ni bilo treba več računati. In tako se jc čutil najmočnejši baptist sveta v svoji stroki kot orodje Previdnosti prav tako kakor Viljem II. na drugem polju. Pobožno je delil milijone, pri tem pa ni niti vedel, niti čutil, kakšen licemcrec je. Iničevati eksistence na desno in levo, uničevati jih s sleparijo in varanjem, potem pa odirati ves svet, to mu ie bilo delo Previdnosti, kolikor se je godilo to v trgovini. To je i/razil sam tako ganljivo, ko je predaval študentom Brown Universitv, rekoč: »Ameriška roža Lepote se lahko vzgoji v svojem razkos>u barv in prijetnosti vonia samo s tem. da žrtvujemo okrog nje klijoče popke.c
Poroka vojvode VVindsorskega
Na poroko vo;vode VVindsorskega z Wal-lis Warfieldovo ie bilo poslanih samo 20 vabil. Poroka bo 3   junija  in  vojvoda teli.
da bi j; prisostvoval le naioži kroe ljud . s katerimi ie občeval po svoiem odhodu iz. Anglije. Prvotno je bilo določeno, da bosta prisostvovala poroki turi; vojvoda in voi* vodinja Kent^ka, toda angleška vlada temu odločno na^protnin tako ne bo na poroki nobenega člana kralievske rodbine. Iz Amerike ie prispela teta bodoče vojvodinje M' rnmanova, ki je baje pripeljala * s^hoj pogodbo z nekim ameriškim založništvom, kjer nai b izšla knjifta vojvode \V'n d conskega z obširnimi in topnimi pojasnili, zaka; se je odpovedal prepoln. Knjiga izide SJT mo v Ameriki in na ozemlm britanskega imperija pevods ne ho dovoljena. 7»lo7.ni-štvo za<_r<»'avl:a vojvodi v pogodbi z**lo irjod ne pogOie.
Vojvoda \Vindsorski je iz;avil. da ne namerava večno prikrivati, kai ga ie napotijo k temu. da s*> je odpovedal prestolu. Po nregovem mnenjv ut^^rn^ Anali i: več koristiti tako, kakor pa re b| >edel na ancl« *kem prestolu. Točne ie se o svojih narrt h še ni izrazil. Po poroki odponne za nekaj ča*a v  Avstrijo, pozneje pa v Palmir'»o.
Bernardinec raztrgal otroka
V slovitem BaveHftEa menihov na cH. Bemhardn m |e pripetili huda noreča. Me njhj so poslali krdelo p-ov na pomoč mr; ^*r>m, ki so bilj z£reš-!j pot. pa if* on b^r-nardinee razlmal lOletno hčerko švicarska ga advokata dr. .leana Bromonda iz Che-s sresa. Tako se jP včeraj teden nesrečno končala tura. ki k> je h;l nastopil advokat Bremond s svojimi treni i h«erami za h-nkoŠtnp praznike. J>r. Rremonrl ie znan športnik in že davno pr^vl prazniki \o oh-Ijublial hčerkam, da pojde z njuni na veli, ko smučarsko turo, če le mogočo na vrh Sv. Hernharda, kjer je še 10 molkov sne-fsn m od franro-iko <tran; zavetišče me n hov povsem nedostopno IlČcrk^ so se že veselile, da bodo prenočile v znanvn;t^m samostanu.
Advokat   ie prispe)     svoj'm i hčerkami v penedel-^k   pozno  ponoči   do  samostana, ležečega ?."00 m visoko   Malo pre i *o menih: spustjlj  k rdolo  peov   in   mala  družba smti" carjev   ! h   iS  dobro  =1iAa!a.   lOletnn Harfo Anna   je  bila spredai    Kar   je  zaslišal o i srdito rpnoame.  7«lajal   i*>  n*^  ;n  že   \c n cov.i hi^rka kriknda. Psi *o ph bd obkoli in   iunaškj  bernardiner.  bvak   nad   100 kc, je  pland nad njo in  jo   »M trgati Prosila Beni oe*» in  flrnc;i  dve  hr^rk*  *o k«  komi i Hobro zavedli, kaj £e jp Iffod      ko |e bila narečna  deklica že  raz'r w-i,i
Kmalu je pnhitel menih na ^mnčeh. «1 a je zapodil r**e in <v1nf*f»l vw> razmesaneno dekliro v canie*stftn, kj^r \c pa kmalu iz« d.ihnila. Prvič v zgodovin; tega samost.ina se ie zgodilo, <1a ie bernirdnre nipadel in raztrgal človeka. Meni h j so silno potrti 'n radi bi pomagali nesrečnemu očetu, pa mu ne rAorejo.
DOBER SPOMTN -— Danes smo morali za Šolsko nalogo pisati po vrsti toliko dekliških Imen. koh-kor jih poznamo. Jaz sem jih vedel največ.
— To me veseli, Jurček. Kakšna imena si   pa napihni?
— Imena vseh služkinj. kar amo jih imeli.
ŠKOTSKA Po kratkem bivanju v I/indonu se vraAa Mac Klack v svojo rojstno Škotsko. Ni se nam posrečilo ugotoviti zakaj, — morda v hipni duševni zmedenosti — se odpelje Flack na kolodvor s taksijem Ko izstopi iz avtomobila, se mu vrne razsodnost in potrpežljivo čaka. da mu da šofer iz bankovca nazaj šofer obrne vse žepe in končno zbere ves drobiž, samo en penny (nafta para) mu Se manjka.
— - Ce bo gospod se dolg-o čakal, — pravi Šofer prijazno. - -  bo zamudil vlak.
— To nič ne de. odgovori ftknt in čaka mir-no na zadnji pennv - - saj odhaja Čez opem ur drugi.
48
V 0
v v
?
Paul Hi!so:
Roman
Bili se je takoj pomiril, ko je zagledal pred seboj belokožca.
— Sem tajnik Njegove Visokosti, gospod Mor-ran. Prosim vas, počakajte trenutek tu, takoj obvestim Njegovo Visokost o vasem paihodu.
— Hvala.
Tajnik je smuknil v sosedmo sobo in se takoj vrnil.
. — Njegova Visokost vas takoj sprejme; princ ce je namreč pravkar vamil domov. Kar izvolite naprej.
Tajnik je odprl vrata in Bili je vstopil
— Sedite, prosim!
— Hvala,
Tajnik je odšel in Bili je ostal sam v sobi, po kateri se je začudeno oziral. To je bila resnična Japonska sredi velemesta Londona. Vsaka stvar do najmanjše po<irobno«ti je bila postavljena tako, kkor je morala biti. Soba je bila zelo velika in strogo štirioglata. Težke pestre zavese so visele ta in tam. Nedvomno so zakrivale vrata.
Okna so bila zastrta adi bolje rečeno zaprta z oknicami, sobo je pa razsvetljevala mn-z.ica pestrih lučk, posejanih na gosto po stropu. Bilo je svetlo skoraj kakor ob solnčnem dnevu.
Bili se je ustavi] in ozrl okrog sebe.
Poz<lrav!jeni, advokat Mo«rran, in hvala, da ste izkazali Čast mojemu skromnemu domu.
Pnne je bi nes»liš^o vsopvl. Na sebi .ie imel domačo japonsko obleko, v elegantnem prstem kimonu se je lesketali nebroj draguljev in zlata.
— Sedite, prosim.
Po prijaznem pozdravu sta oba sedla in princ je sladko nasmejan motril svojega gosta.
— Advokat Morran, biti hočem odfcrit. Povabil sem vas danes zato, da Ki m osel spregovoriti z vami. Da, gledate me r^eser»eeeno —- — Govoriti licčem o mladi dami. ki k> oba poznava, o gospodični SaMinevevi, ki jo ljubim nad vse na svetu. — — je zaključil svoje priznanje pri vsej prijaznosti nekam grozeče.
— Visokost, nisem vajen govoriti o damah in tudi ne želim, da bi bila gospodična SaHineyeva predmet najinega pogovora.
— Da, želite to — — samo dovolite mi povedati vam. kar morate vedeti,—ga je prekinil princ s svojim najprijaznejšim nasmehom. — Gospodična Sallieieveva je ta trenutek o«umljena umora, česar vi ne morete tajiti.
— Da, ker ste zvalili sum nanjo, — je dejal Bili ne da bi se mogel obvladati.
— Prav pravite. — ker sem storil to jaz. Lahko
jo pa še resam in to tudi storim, toda samo pod enim poigo^ern.
— Če je gospodična SaUineveva nedo'zn^i bo oproščena kljub vaši obdolžit vi.
—- Nikakor ne, če bedo priče prisegle, da so jo videle, kako je umorila ne?rrćne^a moža, - - je dej a! princ mirno in hladno. Take priče lahko prcFkrbim.
— Krive priče . . .
— Priznam. Imam pa tudd l.yudi, ki lahko vsak čas dokažejo, da je gospodična SaMi(neyeva nedolžna.
— Saj to je vendar zločin, kar počen jate. -— je dejal Bili ostro.
— Ljubezen je napravila že iz marsikaterega moškega z'očinca. — se je glasil miren, leden odgovor. In princu so se zaiskrile črne oči, ko je nadaljeval :
— Ljubim namreč gospodično Daisy in napel bom vse sile, da dosežem svoj cilj. Ste razumeli?
Bili je spoznal, da govori čisto resno, ni mu pa odgovoril, samo z rameni je skomignil.
— Pripravljen ?em verjeti, da gospodična SaUineveva ta trenutek misli da jo ljubite, — je nadaljeval princ zasmehljivo. — Toda če jo hočete rešiti — — mar mislite, da. bi privoščil drugemu moškemu srečo, ki je sam ne morem doseči — — morate priseči, da se ji nikoli več ne boste približali. Predlagam vam to ...
— To bi mi nikoli niti na misel ne prišlo. Zdi se mi, da ste znoreli.
Princ je stopil počasi k velikemu zlatemu mali-ku- Zdelo se je, d«, ga z velikim zanimanjem ogleduje. Stal je mirno kakor da ocenjuje umetnino in kqr tako mimogrede je odgovoril:
•— Da, storili boste to.
— Dragi princ, prekiniva raje ta nesmiselni po. govor.
Rili je naenkrat o.= upnil in ^b.-fdel kakor, hipnotiziran. Presenečeno je zrl na preprogo na tTeh, po kateri se je t.rkl.jal k njemu velik bel bisesr Takoj je spoznal njegov lesk. Bil je enak biser, kakršnega mu je pokS4S4 i Molčeči maščevalec Hitro se je sklonil in ^a pobral, polem je pq odgovoril:
-— Za vse na svetu ne!
— Morate!
To besedo je princ siknil in v naslednjem trenutku je Bili opazil, s-c je zasvetil v njegovi roki samokres.
—• Morate! Morate priseči in zanesel se bom na vašo prisego, ali pa ste zapisani smrti!
— Oujte, če mislite, da se bom ustrašil vašega samokresa, se temeljito motite, — je odgovoril Bili hladnokrvno in njune oči so se srečale v sovražnem pogledu.
— Saj vas nisem mislil samo zastrašiti, stvar je resna, V mojem domu boste izginili, ne da bi vas kdaj našli, če se Japonec odloči za kaj, ga nič na svetu ne more odvrniti od njegovega sklepa. To* rej da. ah ne?
— Ne!
Ifrejuj* Me gngMCU — ga >Narodno ttikaino« Fran jenu — £» upravo m mserauu đel lista Oton Cnrlstot, mm yi g I4*tp*. J