200. številka.
Ljubljana, v soboto 1. septembra.
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan sveder, izimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po
10 kr. za mesec, po 30'kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr. Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiai .Gledališka utolba". D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
V LJubljani T. septembra.
¥. „Wie er sich liiuspert, wie er Bpukt, das hat er ihra getreulicb abgegukt," je zoao nemšk pregovor, ki se more prav dobro o Bismarcku uporabljati, ako se človek spominju postopanja prvega Napoleona. Tudi korzikanski [velikan je imel navado, da je pred začetkom kake vojske v službenem organu svoje vlade, v „Moniteur"-ji, dotično inostransko vlast napadel brez kacega povoda s sličnimi in sem ter tja celo z jednakimi izrazi, kakor je to storil nemški mogotec s znanim člankom v „Nordd. Allg. Ztg.,u ki je napravil toliko hrupa po celem svetu. Zdaj je že v drugič, da je Bismarck s takimi članki napadel svojo francosko sosedi njo in se brez vsakega povoda vanjo zakadil kakor besen in ob jednem nagajiv bulldogg.
Francoska ni dala niti najmanjšega uzroka k takemu postopanju oSabnega in oholega nemškega kancelarja, ki je pravi prototip tevtonskega „ber-eerkerstva" in germanske neznosnosti.
Sicer mi ne simpatizujemo z Gregrjevim češkim organom, ali v tej zadevi so gotovo „Narodni Listy" pravo zadeli rekoč, daje Bismarck jedini pravi motilec in kalilec miru v Evropi.
Vladni organi francoski neso v nobenem smislu napadali nemškega naroda in njegovega kancelarja, da bi bil imel on le količkaj uzroka v takem nezaslišanem tonu na francoski narod pasti.
Kaj drugi od vlade neodvisni listi govore in pišejo, za to vender v slobodni deželi, kakor je francoska republika, ne more biti vlada odgovorna
Vse to Bismarck ravno tako dobro ve, kakor vsak drug izobraženec v Evropi, — pa hotel je le svojo nadležnost in veliko moč nemškega cesarstva Francozom na debelo v spomin zapisati.
Nemci sploh pričakujejo v svoji brezprimerni ošabnosti, da jih bodo Francozi obožavali,  se pred
njimi plazili in se jim vrhu tega še zahvaljevali za to, da so jim 5 milliard odnesli in dve skoraj najlepši provinciji odtrgali. Da francoski narod kaj takega ne pozabi in da svoje neusahljivo sovraštvo proti Nemcem povsod, kjer koli je le možno, bodi si v svojem neodvisnem časopistvu, v govorih, po svetkovinah in sploh v vsem javnem življenji izrazuje, — razume in smatra kakor naravno posledico nemškega roparstva vsak najpriprostejši nenemški človek tega sveta; samo Nemcu ne gre v glavo stvar, katero vsak drug smatra za najnaravnejšo in najjed-nostavnejšo na svetu. Da bi Bismarck prav rad čim preje z vso silo na Francoze udaril, dokler so Se Moltke in njegovi tovarši pri življenji, je iz vsega razvidno. Ali, ker to v sedanjih časih vender ni tako lahko možno, kakor je v poprejšnjem stoletji storil Friderik II. z našo slavno cesarico Marijo Terezijo, spravil se je Bismarck na to, da zdaj žuga in zabavlja prav prav po fantovski in kliče Francoze na „korajžo in šnajt". Toda francoski narod, akoravno za sangviničnega proglašen, je dandanes tako hladnokrven in pameten, ka je precej sprevidel, da ga Bismarck kakor pravi „agent provocateur" celega nemškega naroda izziva, da bi mu vender dal kakeršen koli, makari še tako neznaten ali tudi celo komičen povod za vojsko, samo da bi bil tak povod, s katerim bi se mogel lepšati iu izgovarjati pred strmečo Evropo rekoč: Glejte pred temi vraž-nimi Francozi nemamo mi ubogi Nemci nobenega miru in počitka poleg vse naše celemu svetu znane „miroljubnostiJ ; kar v jednomer nas dražijo in nam zabavljajo tako, da smo proti svoji volji primorani zopet seči po orožji!
Namera nemškega kancelarja je, Francosko po diplomatičuem potu popolnem osamiti, da ne bi na noben način mogla dobiti zaveznika v celi Evropi. Z Rusijo, Bismarck dobro  ve,  to ne gre,   ker ona
je po svojih težnjah naravna sovražnica nemštva, in torej tudi naravna zaveznica F rancozov tudi brez vseh paktov in brez vseh pisanih pogodeb in na diplomatičnib listinah zabilježenih alijanc.
Car Aleksander II. je imel še ob zadnji francoski voini ozire na Nemce, deloma iz sorodstva s Ilohenzollernsko hišo, deloma pa glede na iztočne dogodke, kateri so se že 1. 1870 v perspektivu začeli prikazovati.
Iz zadnjega uzroka je tudi tak.at ruski narod molčal in carju na ljubo jedno oko zatisnil, akoravno so bile njegove srčne simpatije skozi in skozi na strani francoskega naroda, naročito pa po bitki pri Sedanu, ko je bil jedenkrat Napoleon odpravljen.
Kakor Francozi odcepljenja Alzasije in Loreue, izrecno pa trdnjave Metz nikdar ne bodo pozabili, isto tako bo vzdigne takoj gnjev io srd v srcu vsakega Rusa, ako se le spomni, kako mu je Bismarck Sv. Štefanski mir pokvaril iu s tem Rusijo pred vso Evropo ponižal, — ne glede na staro historično antipatijo mej Slovanstvom in Nemštvom, ki je, kakor pri vseh Slovanih, tudi pri ruskem narodu jako globoko ukoreninjena.
Iz tega uzroka si je Bismarck priklopi! kakor zaveznico našo državo, posebno v poštevu imajoč nemški in magjarski narod v Avstriji, — ta zakleta dušmanina vsega, kar le po slovanščini diši.
Razen Italije lovi on v poslednjih časih posebno Ilispanijo in Rumunijo, da bi pri Pirenejah imel svojega južnega stražnika proti Francozom, na iztoku pa Uumunsko kakor klin mej severnim in južnim Slovanstvom, računajo/1, gotovo tudi na to okoliščino, da je zdaj Ilobenzollernski princ na kraljevem rumunskem prestolu.
Tudi srbsko vlado s kraljem vred je pred svoj tevtonski voz upregel, kar kažejo posebno visoki redovi, ravnokar podeljeni po  nemškem ce-
LISTEK.
Klara Milic.
(Kuski spisal J. C. Turgenjev, poslovenil J. P.) (Dalje.) XVII.
Še ni bilo polu noči, ko so ga začele nadlegovati nenavadne, strašne sanje. Sanjalo se mu je, da je bil v bogatej vlasteljskej hiši, ki je bila njegova. Kupil je nedavno to hišo in ž njo združeno posestvo. In vedno so se mu urivale misli: „zdaj je dobro, pa prišlo bo hudo!" Okrog njega se je sukal majhen človek, njegov oskrbnik, smeje se priklanjal Aratovu in mu razkazoval, kako je vse odlično urejeno! — Prodim, govoril je, muzaje se pri vsakej besedi, — poglejte, kako je vse dobro urejeno! Tukaj so konji — prelepi bistri konji! Aratov vidi celo vrsto velikih in lepih konj. Stali so privezani, obrneni od njega; grive in repe imeli so dolge in lepe ... Ko je šel Aratov mimo njih, obračali so se k njemu in kazali mu zobe. — „Zdaj je dobro," mislil je Aratov, „pa prišlo bo hudo!" — Prosim, blagovolite,   nagovarja ga zopet oskrbnik: .poglejte
na vrt, poglejte, kako lepa jabolka imate!-1 Lepa, I rudeča in okrogla jabolka visela so na drevesih, ako jih je pogledal, so se nagubančila in padala doli . . . „Iludo bode," mislil si je. — Tukaj se pa razprostira jezero, — jecljal je oskrbnik, — Široko in gladko! Tu je čoln zlat . . . ako je vam ugodno voziti se v njem? . . . kar sam plava. — „Ne sedem vanj!" mislil je Aratov, „hudo bode!" pa vender se je usel v čoln. Na dnu čolna leži skrčena neka mala žival, podobna opici; v šapah drži steklenico s temno tekočino. — Ne bojte se! kriči oskrbnik z brega ... Ni nič! Smrt je! Srečen pot! Čoln se hitro giblje ... pa kar ga ustavi vihar, — pa ne tih in mehak, kakor včeraj, ampak strašen in razgrajoč. — Vse se suče okrog — in sredi vrteče se megle zagleda Aratov Klaro v gledali skej obleki: ona nese steklenico k ustim, z daljave se pa zasliši glasuo klicanje: dobro! dobro! — Nekak surov glas Šepeta Aratovu na uho: Ti si mislil, da bo iz vsega tega komedija. — Ne, to je tragedija! tragedija!
Ves tresoč se prebudil se je Aratov. V sobi bilo je mračno ... Od nekod razliva se slab svit ter otožno in mirno razsvetljuje vse predmete. Aratov ni vedel, od kod prihaja ta svetloba.   Klara je
tukaj v tej sobi ... in on čuti njeno navzočnost . . . On je zopet in za vselej v njenej oblasti.
Raz njegovih usten razvije se klic : Klara, ali si ti tukaj V
— Da! razleglo se je glasno sredi mirno razsvetljene sobe.
Aratov tiho ponovi svoje vprašanje.
— Da ! zasliši se z nova.
— Tedaj te pa norem videti! kriči on in skoči s postelje.
Nekaj minut stal je z golimi nogami na hladnih tleh. — Njegove oči so gledale okrog: Bkje si pa, kje ?a šepetala so njegova ustna. Nič ni videl in nič ni slišal.
Ko se ozre okrog, zapazi, da slabi svit, razsvetljujoč sobo, prihaja od ponočne svttilniee, za-slonjene s polo papirja, katero je postavila na vogel mize Platoša, ko je on spal. Čutil je tudi duh dišečega kadila ... to je verjetno delo njenih rok.
On se je hitro oblekel. Ostati v postelji in spati — bilo bi neumuo. Potem je pa stopil sredi sobe in del roke navskriž. — Čuvstvo, da j« Klara navzočna, bilo je silneje v njem, kakor vse drugo.
Spregovoril je poluglasno, pa slovesno in počasi, kakor se po navadi kliče:
sarji Milauu iu njegovemu ministerskemu predsed-niku Piročancu. Res je, da si je Bismarck privezal Milana in pa njegovo vlado, ali s tem pa Se nikakor ne srbskega naroda, kajti ta tužno in ob jed-nem srdito motri politiko svojega kralja, imajoč v Brcu vedno svoje slovanske ruske brate, ki so mu že pod starim Milošem in Črnim Jurijem pomagali, da se je turškega jarma otrese), ne glede na to, kaj je Rusija za Srbstvo v zadnji vojski storila, kar je še :''.iv»> v Bpominn vsakega Slovana. Pravo mnenje in Čut' n;e srbskega naroda zastopa jedini Jovan Ristić, fiegar devza je, da temeljni kamen vsake srbske politike je o/.ko prijateljstvo z Rusijo.
Tudi na Španjskem utegne Bismarck kralja Alfonzu k sebi privabiti, nikdar pa ne špaojskega narodu, u čemer smo že zadnjic govorili.
Najbolj merodajni člen v tej Bismarekovi verigi, s katero namerava Francosko zadaviti, je gotovo Italija.
O t-in nemdkem zavezniku hočemo v prihodnjem članku obSirneje govoriti.
Politični razgled.
% o t r&iz j e dežel e.
V L j u bij an> 1. septembra.
V dan 18. decembra doseže avstrijski nadvojvoda l<Vaii JFor«liiittiitl cT K*»t«», najstarejši sin nadvojvode Karla Lud o vika, svoje dvajseto leto, ter ga bode cesar ob tej priliki imenoval polnoletnim.   Rečeni nadvojvoda je dedič v 20
izredno skupščino; in sicer že v drugo, kajti prve volitve z dne* 22. t. m. je bila vlada, kakor smo že poročali, spoznala za neveljavne ter jih ovrgla. Za dobo, v katerej se imajo razpisati volitve, ni žalibog nobenih postavnih določil, in tako se je zgodilo, da so oblastnije volilce sklicale še le v dan volitve, ko so bili kmetje že na polje odšli. Vsled tega volili so poverjenike skoro sami občinski predstojniki in pandurji. Srbska volilna postava pa ne dopušča ni-kakerinega priziva proti neprilikam pri volitvah.
V ministerskem svetu fraiico*»k<»m poročala sta predvčeraj ministra Callemel-Lacour in admiral P e vrati natančneje o pDgodbah, ki so se sklenile v Tongkingu Razven že povedanih do-ločeb se je v tej pogodbi sklenilo, da se pokrajina Bint-Huan odstopi Franciji za plačilo prejšnjih dolgov Anamskih. Mej S a i gon -o m in Ha-Noi osnoval se bode optičen telegraf. V glavnih mestih vseh provincij Tongkingskih smejo se ustanoviti rezidenti, katerim se dado izdatne vojaške sile francoske. Francoski vladi je tudi dovoljeno ob Rudefti reki postaviti potrebne trdnjavice in postojanke. Francoski rezident v Hue bode imel predpravico osebnih avdijenc pri suverenu. Vsa uprava Anamskih carin prešla bodo v francoske roke. Trgovinski in carinski promet imajo urediti nadnljne kon-ferenep. Poverjenikom v H U e imenoval se je C ham-peaux. Kralju An^mskemu in njegovim pooblaščencem pošljejo se dekoracije in darila. Harmand postane oficir častne legije; tudi škof Ca s par, ki si je pridobil izredne zasluge povodom zadnjih dogodkov, bode dobil križ častne legije.
ČpaiiJaBtl ministerski svet je sklenil kralju Alfonzu svetovati, da naj putuje v Nemčijo skozi Francosko.   Po dvadnevnem prestanku v Lequeytio
Dopisi.
pri svoji materi nastopil  bode kralj v 5. dan sep-dani novembra" 18757^ h Santandra svoje potovanje, v 19. dan sep-
Modensi.ega ter ima od tedaj naslov nadvojvode ten«>ra dospel bode v Fraiikobrod na Maj nu ter od avstrijskega a' Este. Nadvojvoda Fran Ferdinand Iondod se 8kozI B-lgijo in Francijo vrnil v Španijo, dobi svoje lastno dvorno spremstvo ter se preseli' iz očetovske hiše v moden-dto palačo. Za nadvojvodo 1 Albrechtoin je nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este najimovitejši član c sarske hise.
Hrvatski ban grof Pe j a č e v i ć odposlal je prošnja do Nj. Veličanstva v katerej razloga uzroke, ki onemogočilo izpeljavo konferenčnih ukrepov, te: prosi za takojšen odpoklic od svojega mesta. — Vlaln m komisarjem za Zagorje imenoval se je llHdŽUpan (Obergespun) Varaždinski, dvorili svetnik IJ t j eši novic, za Karlovec in okolico pa ondukajMiii podžupan Ko v a če v > ć.
Pogieb umrsega grofa Cliamborda vršil se bode v (lonci v ponedeljek ob 5. poooludne. Spre« vod se bede pomikat od stolnega trga čez velitri trg, gosposke ulice iu predmestje proti Kostanjevici. Truplo pokojnika se bode položilo v krypto pod veliki altar samostanske cerkve kjer počivajo tudi ostanki Karla X., vojvode Angoulemskega, princese Marije T t režije in vojvodin je Parmrške. Hišni pri-dvornik grofu Onamborda v Goric' pripoveduje, da je pokojnik odredil, da se njega truplo nikdar ne sme prenesti na^ Francosko, tudi ne v slučaji rest:-tucije, rekoč: ,, Živega ne neso marali, mrtvega me ne potrebujejo".
ViMtiU<* rtrafcHv'«-
V torek in sredo vršilo so se na 9§rl»Mk.«»m prvotne  volitve poverjenikov za prihodnje volitve v
» NloveiiMkeua 13. avgusta. [Izv. dop.] Pred letom dnij bilo je čuti iu brati o nekej „nem-škej ljudskej stranki", ki je baie pognala prve svoje korenine na Dunaj i. Ta „ nemška ljudska stranka" ponujala je avstrijskim tuirodora darilo miru in sprave! — Človeku, ki je s tre/nim umom sledil namenu te nemške, reete „opozicijonalne ljudske stranke'', zdelo se je, kakor bi opazoval lisičjo „pastw, v katero bi neprevidnim korakom lahko zašel, ter si tako nogo ranil in slabe nasledke prouzroči]. — Danes, čez leto dnij, potihnil je glas o tej nem-škej „pasti", s katero so izmej drudh narodov možje prvaki tam na Dunaji tudi nas Slovence mislili dobiti mej zob«, ponujajo nam spravedljivo roko — prijateljstva: miru in sprave. — Da bi mi Slovenci ne bili za onega časa dovolj pol.tinto previdni, izkušeni iu kratko rečeno: zreli, pripetiti bi se bilo 29moglo, da bi nas dobili ti hinavski farizeji na „iMnanice'. Ali : z oholim nemčurstvom, omahljivimi Nemci mi, ki se že. nad petintrideset let borimo za naš" ideje narodne pravice, in smo prepričani, d i iahko obetajemo neodvisni od potuhoeoega so-
— Klara ! če si ti tukaj, če t: mene vidiš, če ti mene slišiš, — prikaži se! — Gj je la inoš, katero jaz čutim nad seboj — res tvoja moč, — pri-kaži se! če t; veš, kako se jaz kosam, da le neseni razumel in sem te porinil od sebe — prikaži se! Če je to, kar sem jaz čul, res tvoj glas; če je to čuv.>tvo, ki se je polastilo mene — ljubezen; če si prepričana, da te ljubim jaz, ki še do zdaj neseni pozu;tl nobene ženske; — če veš, da te ljubim tudi po smrti, strastno in neizrekljivo; ce ueoeš, da bi prišel ob pamet, — prikaži se Klara 1
Aratov še ni bil izpregovoril poslednjih besedij, kar začuti, da je nekdo od zad hitro prišel k njemu — kakor takrat na bulevaidu — iu položil mu roko na ramo. On se je obrnil, — pa nikogar ni videl. Pa čuvstvo, da je ona navzočua, postalo je v njem silno in tako nedvouiljivo, da je še jedenkrat pogleda) okrog.
Kaj je to? V naslonjači dva koraka od njega sedi ženska, črno oblečena in obrueua v stran, kakor ona v stereoskopu . . . Ona je! Klara je! Pa kakšen strog iu otožen obraz!
Aratov pal je pred njo na kolena. — Da, on je Ukrut imej prav. On se u> uiti prestrašil, niti razveselil — tudi začudil se ni . . . celo srce mu
- V njem je bilo jedno t-amo samo   čuvstvo:    „A! vender!
j.* mirnejše biio.
spoznanje, jedno
vender 1<
— Klara, spregovoril je s slabim, pa gladkim glasom: — zakaj me nič ne pogledaš V Jaz vem, da si ti . . . kajti ne morem si misliti, da bi moja domišljija ustvarila tako podobo, podobno tej (Z roko pokazal je na stereoskop.) . . . Dokaži mi, da si ti, obrni se k meni, poglej me Klara!
Klarina roka se je počasi vzdignila . . . in zopet pala.
— Klara, Klara! obrni se k meni!
In Klarina glava se je tiho obrnila, zaprte tre pa I niče  so se razkrile, in temne zenice njenih očij so se uprle v Aratova
Umaknil se je malo nazaj — in izpregovoril je tresoč se počasi samo: A!
Klara je bistro pogledala nanj, a njene po teze bile so resne kakor poprej. Z ravno tako res nostjo prišla je bila na oder ono literarno jutro — prej nego je zagledala Aratova.  Iu ravno tako kakor takrat je ona kar zarudela,  njen  obraz se je oživel, zažarile so se njene oči — in veseli, zmagovalni suieb razlil se je po njenih ustnih . . . (Dalju prih)
seda, — mi sedanje in prejšnje bojevalne poti nikakor ne bodemo zapustili, ter v smislu nekega na-svetovanja jednega slov. listov nasprotnikom podajali svoje roke v prijateljstvo, v sporazumljenje. To bi se dejalo, izpodsekati vejo, na katerej mi Slovenci sedaj sami sedimo; pomagati in pa podpirati sovražne duhove k razrušenju sedanje vladne sisteme, dočim smemo zadovoljni biti ž njo sedaj, ko smemo upati, da se nam, če Bog da, i v prihodnje ohrani kot za-slomb* pri teh in druzih narodnih tirjatv^h. — Seveda, idejam — kakeršne goje nekateri domači „ prvaki", — oj! je vražje težko do zdrave korenine priti 1 Dixi et salva vi .... Ni s Adorau.
Iz Črnomlja 31. avgusta. [Iv/, dop.] Da bi se dan, kak ir upamo in pričakujemo, veselega srečnega poroda Njene c. in kr, Visokosti nadvoj-vodinje in cesaričine Štefanije tudi v našem mesteci dostojno in slovesno prazuovel, osnoval se je na poziv vrlega našega župana g. Kana Šušteršič-a slavnostni odb«r, obstoječ iz meščaustva, uradaištva, duhovstva, učiteljstva in zastopnikov društev narodne Čitalnice in prostovoljne požarne brambe.
Novo osnovani orbor imel je dne 27. avgusta posvetovanje in je sklenil, da se ima znameniti dan slaviti po sledečem sporedu: 1. zjutraj budnica, 2. ob 9. uri sv. maša, katere se udeleži meščanstvo, uradništvo, društva itd., 3. po maši poklon iu čestitanje pri okrajnem glavarji, ob 3. popoludne ljudska veselica na mestnem hrtbcu z godbo, petjem, nagovorom in zvečer z bengalično razsvetljavo hribca, 4. zvečer razsvetljava mesta, mej katero bo svirala godba po mestu. Kakor nam dojde vest o srečnem porodu, se bode to naznanilo z 101 oziroma 21 streli in razobesile se bodo po mestu zastave.
■z Jagiijeulce 30. avgusta [L.viren dopis.] (O gospodarstvu.) Tukaj so naprednejši kmetovalci začeli pred nekoliko leti goveda v hlevih hraniti, pašnike pa spreminjajo v travnike. Zato imajo zemljišča mnogo več gnoja, živina pa je mnogo lepša in krave tako mo'z^jo, kakor nekdaj v obljubljeuej deželi Palestin1. Od početka so sosedje zasmehovali tiste, ki so pašo v hlev upeljal:, zdaj so se pa spokorili in so že mnogi začeli posnemati svoje sosede „sanjarje". Ravno tako je tudi z mlini za grozdje in z mlatilnicami. Večina tukajšnjih kmetovalcev so nevrjetni Tomaži in pri vseh, tudi koristnih novotarijab prerado hvalijo tiste „dobre stare čase", ko so njih očete pri tlaki graščaki s palicami dali božati. Mi se hočemo tukaj precej poprijeti hmeljarstva, ker vidimo, da vrle Žavčune hmelj hitro bogati. Mnogi sosedje bodo s početka tudi na to panogo gospodarstva godrnjali in zabavljali, ali čez par let bodo postali od Savlov Pavli.
Češpelj prav nič ni, hruške in jabolka, posebno pa orehi kaj lepo kažo. Grozdja je mnogo in prav lobro „vevcau, ker je avgust dobro kuha. Naše zidanice se bodo zopet oživile iu bomo v jesen zopet nemški govorili, ko nam bo mošt (šira) pamet po-blodil. Potem ne bomo toliko tožili na ministra pravosodja In mir mej narodi bo gotov.
Ne samo mrva, ampak tudi otava se nam je kaj dobro obnesla, ker je bilo se vreme prav posebno ugodno za sušenje. Goveda bomo torej dobro pasli. Samo je še treba pomnožiti ter plemeniti naše občinske muniške (ali pa tudi labodniSke) bike, da se govedarstvo pri nas popravi.
Železnih plugov smo mnogo upeljali pri nas. Zdaj pa naj še kdo reče, da smo „izpod Kuma brez uma". Hudir.
Domače stvari.
— (Jutri) obhaja se izredno veliko slavnostij po Slovenskem. Razen Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru in one v Postojini na korist „Narodnemu domu", je Se „dirka" v Žavci, veselice v Gornjem Gradu, v Škofji Loki, v Gorjah in v Bovci. Narod-ujake opozarjamo, da se zlasti prvih dveh sporni nj a j o.
— (K Miklošičevej slavnosti) odpeljali so se danes gg. Andrej Praprotnik in profesor Šuklje kot zastopnika „Matice Slovenske", poslanec Janko Kersnik, urednik Železni kar, pet „Sokolov", ki so ob jednem pevci (izvrstni čvetero-
■
Bpev Pfibil, Stamcar, Justin, Nolli). Dramatično drufitvo bode zastopano po p. prof. Pleteršniku.
— (Fiat j usti ti a!) Poročali smo že, da je Spet.zler, ki je nekega narodnjaka pri veselici tako udaril, da je krvavel, bil obsojen n« 10 gol d. eventualno 4 8 ur zapora, da je delavec, kije v Velčah »nemškega11 inženir.a napa! /. nožem, obsojen na pet mesecev. Preostaje nam še priobčiti, da je obrtnik P., ki je nekej gospici odtrgal črno-rudeče-žolti trak, bil včeraj zaradi poškodovanja tujega irnetka obsojen na osem dnij. V vseh treh slučajih imamo tedaj že razso ibo. Z uekako radovedno tj o pa pričakujemo rassndb1 v zadevi dopis nika Konscbegg-a, Pavla A( htsebiu-a in A. Malitsch a ki so tako divje razsajali pred gostilno nPri južnem kolodvoru", vso okolic* vzbudili i/, spanja iu celo stražniku javne varnosti pretili — z velikim psom. V tej zadevi razpisana je obravnava na €. dan septembra in preverjeni smo, da s < bode tudi omenjeni dan ob stinil i/r-'k: „11 y a des juges a Layb. c".
— („Obrtnika") izšla je danes 5 številka z mnogovrstnim gradivom. Opoz .rjamo zlasti na članek »Obrtniki m politika1'.
— (Začetek   Šol.)   Na  c. kr. učiteljskem
Hellbrun. Grof Kalnokv in namestnik grof Thun povabljena zvečer na diner h knezu Uismarcku.
Solnograd 1. septembra. Bismarck z rodbino, spremljan po Kalnoky-ji in namestniku Thunu, šel je peš od hotela na kolodvor, ostal malo časa v dvornem salonu, potoval ob 10. uri dalje v Gastein, srčno poslovivši se od Kal-noky-ja in namestnika Thuna. Kalnoky vrne se opoludne na Dunaj.
Carigrad 1. septembra. Črnogorski knez vzprejel je novo turško-črnogorsko mejno črto. Crnogorski knez odpotuje danes.
London 1. septembra. „Standard" poudarja v članku povodom Sedauskega dne miroljubnost Bismarcka in smatra Francosko in liusijo mir motečima, Nemčijo in Avstro-Oger-sko pa mirnima, konservativnima elementoma.
London 31. avgusta. Iz Batavrje se poroča: Vsled zadnjih erupcij poginilo je okolu 30.000 ljudij.
Narodno-gospodarske stvari.
O hmeljarstvu v Žavcn.
Ltomje  učiteljske  počitnice sem obrnil sobno ;-ato, da si ogleilnni Žavsko hnvdiarenje,
po
k»r
izobniževališčt in na vadnici, kakor tudi na c. Ur. sem pretočeni te len tudi dosegel. U verjeti sem bil izobraževališči za učitel|ice prične šolsko leto 1888/84 namreč že naprej, da se morem v Živcu dejansko v 17. dan septembra. Novi gojenci in učenci imajo! !,ou7fi  v. »^nošojem   hmeljarstvu,   kajti tamošnje
'ptembra. jnovi gojenci m učenci imajo se prijavljati   13., 14  in 15. septembra   v pisarni ravnateljstva. Tisti, ki hote  ustopili  v prvi razred vadnit", morajo biti spremljani po svojih stariših in j imeti krstni list
hmeljarenje je že dobro na glasu; razen tega so pa še geOloglčni in klimati tint odnošiji onim po Bosni ! vrlo podobni, ko<ler mislim širiti hmeljarstvo.
Ž" je minulo 6 let,   kar me ni  b lo na Slo-I venskem,   in   zdaj   sem   se   prepričal,   da so Sio-
— (Fizika za nižje gimnazije, realke! venci v marsičem prav dobro napredovali; posebno in učiteljišča.) Spisal in založil Jakob Č,- or',t5k m «Mynalen je korak, kop so poslednja leta ,   . i«-       n        c i-        it   it   storili vrli  Zavčam   istm to  uzornim hmeljarstvom.
bulai , c. kr. višje realke piofesor v Gorici. II. del V Gorici. Natisnila Hilarijanska tiskarna. To je naslov najnovejiej slovenske) knjigi, ki je nadaljevanje začetkom tega leti izišiemu I. delu. Vsa knjiga, I. in II. del, obseua 211 strani) in bode gotovo iz vrstno služila za pouk naše mladi ži na sreiinjdi šolah, kajti tvanna je šolskemu načrtu primerno razdeljena in razlagaua, jeaik vseskozi prav lep, nomenklatura pa posebno sn-eno izbrana. Prvi iu drugi del vkupe veljata 1 gold. 30 kr. Stroko v-njašk« ) oceni te ■/. drugim delom dovršene knj'ge bodemo radi dali potrebnega prostora, za zdaj izrekamo le srčno zahvalo g. spisovatelju, kaaor tudi gg. sodelavcem z * to izredno dobro uVdo.
— (Iz Mokronoga) se nam piše v 29. dan t. m.: V Četrtek 9   t. m. vršila se je pri nas voli tev cestnega odbora, in damn je ta iz svoje srede izvolil  načelnikom  zopet  g. A. Pižmahta in na mestnikom Fr. P ene o. Veeit.k odbornikov   je s to volitviio zadovoljna,   kajti omenjena gospodi ska«*.o Vala sta se dobra   načelnika  cestnemu   odboru, in naš okraj sme se  ponašati,  da ima vseskozi dohre ceste.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4:
Dunaj 31. avgusta. Nj. Veličanstvo presvetli cesar obiskal grofa Parižkega v hotelu „Imperial" ; mudil se 20 minut pri njem.
Dunaj 1. septembra. Cesar vzprejel je grofa Pariškega, vojvode Chartres-kega, Ne-mours-kega, Alen<;on-skega, Aumale-skega, princa Joinville. — „Wiener Zeitung" objavlja mini-sterske naredbe glede trgovine z žganimi pijačami, varnostne predpise za pomorske ladije s potovalci in predpise o lovu rib ob obalih.
Zagreb 31. avgusta. Poročilo mestnega zbora konstatuje, da so bila poročila o nemirih v Zagorji pretirana. Kazen težko poškodovanega občinskega Deležnika in predstojnika le še ob-žaljivi slučaj, da je jeden kmetov mrtev, trije pa ranjeni. Poročilo zanikava, da je značaj nemirov grozeč ter se nadeja skoro pomirenja, vender pa so se povsod odredile previdne naredbe. Na jutršen sejm v Stubico odposlalo se iz Zagreba mnogo blaga, dokaz, da trgovci zaupajo v zopet nastali mir.
Solnograd 31. avgusta. Grof Kalnokv in knez Bismrack konferirala več ur. Knez Bismarck in njega  obitelj  peljali se potem v
Savinjsse doline ratar, koji je pred 10 leti teško plačeval nemajhne davke in je bil v bridkih skrbeh za svoj obstanek, zdaj v pravem smislu besede — boga i i Ukaželjnl in murldvi Žavčan prene redil je v poslednjih letih prodnopeSč.ena BVoja tla v raj hmelj« nikov. In ti čarobni hmelii iki pr nesli so že do danes toliko gmotno sre<"o posaviujskim Slovencem, o kolikoršnjej niih pradedje Se sanjah neso. Bd sem 1872. leta v Sivinjskej doliui, ali tačjs skoro še ni bilo ne sluha ne duha o hmeljarstvu po teh krajih; letos pa se čudom neseni mogel načuditi, ker se je prelepa \ osavinjska ravan tako hipoma premenila v divne hmeljnike. In ta dolina se od leta do leta trko rapidno preohra/uie v hmt ljnike, da vzbuja materijalu! napredek tamošnjih .-avednih Slovencev zavist pri njih nasprotnikih kateri vedno vedo m'j svet trobiti, d«. Slovenec ni napreden itd.
Spodnj* štajersko hmeljarsko društvo ima svoj sedež v Ža\cu, na čelu mu je vrli gosp Ilausen-biehler. kateri je v slovenščini spisal praktičen na vod o hmeljarstvu. To društvo zadalo s« je plemenito nalogo, da o hmeljarstvu rado hodi v prilog v vsakem Ožim, ki se t.e Stroke tiče, vsakemu, kt.t.eri-koli želi pouka ali pa svetovanja v hmeljarstvu. Posebno sem zahvalen za prijazno razlaganje tamošnjega nmeljarema gg.: EDinsenbichlerju in ps Kocuvanu, nadneitelju. ki sta zares požrtvovalno vse mogoče storila, da sem se le več. okoristi v Žavcu in okolici te dni v hmeljarstvu. G. BOdrug Kocuvan peljal me je b gg.: Rebarju, mesarju in pa h gralfinku knezu Salmu, kiersem si ogledal zares uzozn« hmelj-nike in sušilnice.
Do zdai so najnavadnejai drogovi, da se po njih ovija hmelj. Nedavno so počeli /icom nadome-stovati drogove, katera je ceneja od drogov. Letos pa so Žavčani poskusili nadomestiti drogove in žico z motvozom. Dokazano je, da je hmeljarenje na motvoz ceneje in pnpravnejše, nego li na drogove in žico. Ta način se mi je tako prikupil, da kot početnik drogov iu žice še poskušal ne bom.
Prave vrednosti v hmelj i iskati je v „lupu-linu", to je, v tist'*m prahu, ki ae nahaja mej luskinami hmeljevih Češarkov. Veščaki na Nemškem so se izrazili, da je slovenskega hmelja lupulin fineji, nego-li oni nemškega hmelja. Ta prednost je pripisovati klimatičnim odnošajem naših kraiev, nekoliko pa morda tudi geologičnim posebuostim naših debela Rasen tega pa je še pomniti, da se je hmelj v tako mnogih letih severnih nemških zemljišč poslednjih let že naveličal in Nemcem nič kaj dobro ne rodi, dočim po Savinjskej dolini najboljš« uspehe daje. Čeravno je rani hme'.j dražji od poznega, ali ipak se gojenje poznega hmelja znatno bolje isplaćuje uego-d ranega, ker je mnogo rodovitnejši. Poprečno dasti 2 rastlini 1 kilogram cvetja poznega hmelja, ločim mora biti za 1 kilogram ranega cvetia 8 rastlin. Ko sem bil jaz pretočenega tedna v Ži?cu, plačevali so židje kilogram cvetja po 3 forinte. Često
je pa hmelj še dražji. Pri nas je najbolje, da se sad: hmelj Uko, da pride rastlina od rastline po 16 metra ali 61 pale 'V. Ziaj pa lahko aproksimativno vsakdo izračuna, koliko forintov bi se povprečno dob lo na leto za hmelj od ara, o/iroma od orala. Za nov bmeliuik moraš brezslovno prekopati zemljišče okolu •/< metra na globoko, posebno na trdem zemljišči je tako rigolan:e neobhodno potrebno To in pa drogovi največ stane. Pomisliti pa treba, da teh Btrolkov ne treba vsako leto, kajti drogovi trpe nekaj let, ki morajo biti po kacih 8 metrov visoki in jih ZaVČani do/daj plačujejo po 10 novčičev. Itigola se pa navadno vsacih 15 let. Vsled upeljavanja motvoza bodi) BtroSkl pri hmeljarenji zdatno puli. Istina, da motvoz sumo jedno leto trpi, ali obdelovanje na uiotvo« je mnogo lahkejše in — kakor mi je rekel gosp. kntv Salm — motvoz za . 1 oral na leto stane samo B—6 firintov. G. Haiisen-bichler trdi na temelji večletnega izkustva, da najsi a b e j š a h m e I j e v a 1 e t i n u 8 k r a t toliko dobička da, kakor najbolj A a pšenična. To so mi potrdili tudi ostali izkušeni ZavCani, Zato misle posavinjski Slovenc, kakor hitro mogoče, svoje njive in ostalo zeml|o pretvoriti v hineljmke, ker vedo, da je samo izguba časa, ako se pečajo z žitarstvom itd. namesto s hmeljarstvom. Jedino živinoreja se ne sme zanemarjati poleg hmeljarstva, ker hmelj zahteva gnoja in gnojnice. Paša v hlevih in pi umetna gnojišča so za hmeljarenie „eoulirio sine qua nonJ.
Po Bojeuke se k tujcem ne obračajte, ker oni so Slovencem že zavidni pri hmeljarstvu, ter pošiljajo sam nerodoviten omeli. Č • kaj kdo potrebuje,
naj so obrne naravnost na hmeljarsko društvo v Zave c, kajti tamo bos reelno m bratski poslu-žen v vsem, kar se tiee hmeljarstva. Sijt-nko so po novčići »n se trebi zi nje prija Vrti do februvarja. Sicer pi je najpraktimejšo. da bodoči hmeljar potuje osobno v Živec početkom spomladi in jeseni, da sam vidi. kako se sadi in obdelava hm dj in kako so obtrguje in BUBJ. Vsaka občina naj bi poslala spomladi in jeseni po jednega člana v Zavec, da se tako kolikor preje razAin odlična nova stvar mej naš siromašni narod kojega more v 1 vrsti obogatiti — hmeljarstvo.
Iz Bosne bom o svojem  iskustvu Bostavnefše poročal te hmeljarstva, za zdaj naj zadostujem s tem.
Blaž P e rn i š ek.
Tujci:
81« avgusta.
Pri Mloiiti: Mack i/,  (iradca. —   Lovoc iz Sevnico. — Trovisan iz Mariaiiu.
Pri Uiiiiii: Fabianl i/- Trata« — LOwenfeld /. Du« pl. Sohenbaokon Is Idrije.
ii>ij:i.
Alfieoioloicičiio poro6il«i
g Š 1 —	Chh op:i-vanj m	Stjinjt' l)ll|-(lllll'tl'H v mm.	JVi... pttfMura	v«. irovi	Nebo	Mo-krina v in m.
1 tub —< J eo	7. zjntnij "A. pop. 9. Rvefior	786*20 7."i4".r>7 mm. 784 16 mi,	-r-17*0*0 4-264^0 -4- 180° C	hI. hvz. hI. |ah. bresv«	jas. jttM. jhh.	0*00 mm. dl'žjh.
Srednja temperatura + -,,'">w» aa 8*2° nad normalom.
ID OLaa.©đ«iJK8t borz i
dne 1. septembra t. i
(Cfviriio f»dm.T>iriC'!ft porodilo.j
Papirna r«Mita ........
Srohnia rntir^ ....
2l«ta r«»tH ...       ....       . .
50/o marona »•'•ara. ...
Akoijr narodne bauku
Kreditne akcije......
London   . •
Brebro   . . ........
Napol.        . ..... .   . .
0, kr. cokini . ...... •
Notušku ui.nki' ...
4u/0 državna »re^ke iz I. lK.ri4   2")0 ^rld.
Driavne srećke iz 1. 18H4.       i«h) gld.
4"/0 avHtr. zlata renta davka proita. . Ogrska zlata renta B°/8......
„     papirna runta 5"/«......
,r)°/0 štajt^rHku zuiuljisf-. odvez, ohlijr. . .
Dunava re*. ire&ke        ■  •   i<>(> gld.
Z.Miilj. ol»ć. avstr. 4Vt*/« »lati xa.st. lint; . Prior. oDlig. Bli/.abotino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandov« aev. ieleznioe Kreditne srečke......KX> gld,
78		:to	kr.
78		9f>	M
!H»	m	65	n
•>;{		•J)	
KM		—	m
		JO	n
119		85	n
i«	• r	r.o	■ n
5	B		n
r>b	n	40	n
120	9	—	n
99	n n	45	n
	n	35	n
87	r	66	n
8»;	•	15	n
iu;j		—	n
114		36	n
118	T	80	n
107		:i:>	n
104		75	n
Važno za vsakega gospodarja
je pravo zdravilo proti Hiietjavi plenici, katero prodaja na debelo in drobno aamo
H. L. VVencel „pri plavi kroglji" v Ljubljani
in v svojib poddružnicab v noin/aluli in na ltle|Hk«'Ul
Jeaeru. <578—1)
Potrebuje ho za vsaki  stari mernik Batno za 6 kr. in za vsaki hektoliter samo za 17 kr. Pismena naročilu se neutogoina in natančno izvršujejo.
Hiša,
v katerej je krčma in lepa prodajalnica, hlev, potem 7 barak za stanovan e, 14 oralov hriba z večjidel lepo hosto bukovega lesa se takoj prostovoljno proda.  Pojasnila daje
T- X-j. Jaške,
(f,66—3) trgovec v Trbovljah
Pianino
se prodaje; tudi na obroke. — Natančneje v steklarski prodajalni«!, «ledali*ke ulivc it, tt. (662—8)
Češminovih korenin in lubovja, jeternika
(herba hepatica nobilis), vinske skorje in
mecesnovega terpentina
kupita kolikor »1 bodi in po najvišjih cenah
Oalleaste & Duca, (568~8)
Vegetabilien Exportgeschaft, Bozen, Tirol.
Učenec
sprejme se takoj v dobro Špecerijsko in galanterijsko pro-<lajalnico v nekem trgu blizu Ljubljane, ako je dotični star 14—16 let in zna slovensko in nemško. Več pri upn vni-fitvu tega lista. (568—SJ)
Med. <3c cliirvLrgr- *
Dr. JULIJ SCHUSTER,
zdravnik ženskih in otroških, bolezni j, porodničar,
zdravi od 9. do 10. ure dopoludne in od 3. do 4. are popoludne w v Kohler-jevej hiši, II. nadstropje, poleg Hra-* decky-jevega mostu, na Starem trgu št. 2.
iJ TJt><>$£«» l>r«»5«|>lt»<v;iio.     (524—5)
Dve elegantni
omari za blago z dvojnimi vrati
iz jasenovlne, Ukane, s pripadajočo
prodajalniško mizo,
29 m. dolgo, z Juvorjevo ploftčo; vsa prodajalniška oprava Jako dobro obranjena, proda se selo v ceno pil (5ta4—2)
Hugonu Fischer-ji v Ljubljani.
Že 44 let izkušeno!
Najboljše in najcenejše vino eisteee, posebno pa
vino zboljšujoće sredstvo
je pristna francoska žolča (galerta). — Dobiva se vedno pri .*. Ilartitiaiiii-ii, v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. (495—ti)
jn^* Navod za uporabo brezplačno. ~W
0. k. privilegij civalnih
za zboljšanje strojev.
Ivaxx Ja.3s:r
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.   (37c—U) Šestletna garanolja!
Podu k brezplačno. Na mesečno obroke po I do ii •si.
X Umetne (234—39) ♦
I zftbe in zobovja |
ustavlja po najnovejšem ani eri kanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanjn. in vse sobne operacije
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
*>        poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. a
Trgovina z mešanim blagom
se takoj odda v znamenitejšem farnem trgu na Kranjskem, jako dobro tržišče, poldrugo uro oddaljeno od postajo južne železnice, z veliko zalogo blaga. Na-plačati je samo 5000 do 6000 gld.
Natančneje v naznanilnem bureati Pranja Miil-ler-ja v L j u olj ani. (561—2)
Iz V e r š e c a
(na južnem Ogerskem) (547—2)
razpošiljam na vse  kraje  cesarstva po poštnem povetji poštidne prosto in zadelano po 5 klg. vsak dan sveže:
hrušk« in jabolka...... 2 gld. 50 kr.
*j£ a s1    vodene in slad ne dinje (melone)   , 1   m   60 „
«*J g .§    ananas in turkestane, aromatične. 2   „   — „
J   5 j kumare in papriko, zeleno   ... 1
•- I g g naradajzarje, zelene in zrele    .   . 1
£ a-j"" kurnzo, zeleno za kuho in peko . 2
o? a vsakovrstno zelenjavo (prikuho)   . 2
grozdje, različne vrste .... 3
* I ™>    gresa (sok nezre'ega sadja) .   .   . 4   „ —
q i.3     sipečje jagode (mačohe)   .... 4   „   — „
M. S. Rada k v Veršecu na Ogerskem.
a.
m r
50 50
50
Zdatno znižstrLe cene.
"V
Ig wm
neposredno lw. Hamburga
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnino prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Moooa, pristno arabska, plemenita „  „    „ „ 6.30
Menado, izvrstnega okusa .   .   . „   „    „ „ 5.40
Perl-Ceylon, jako fina in mila  . n   „    „ „ 5.40
Melange (zmes), posebno priporočati „   „    „ „ 5.30
Ceylon Plantatlon, jako slastna „   „    „ r 5.—
Java, zlatorumona, jako fina   .   . „   „    „ „ 4.70
Cnba, modrozulena, briljantna .   . „   „    „ „ 4.70
Afrik. Moooa, fina in zdatna .   . „   „ ' „ „ 3.90
Santos, fina in močna..... m  m    „ „ 3.55
Rlo, okusna........ „„    „ „ 3.25
CaJ v izvrstnej izberi,  »/a kile od av. v. gld. 1.—
(318—15) do gld. 6.—.
Glasovir
s 7 okt. dobro ohranjen, in
ba.rm.oaa.ij
b 5 okt. in 5 reg. še nov. Oboje proda po jako nizkej ceni
Jo«. I4.1«'nickliclč.
učitelj v St. Vidu nad Vipavo.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v I.jultljitiii.
(648-8) I
Preselitev knjigoveznice.
Udano podpisani dovoljujem si čast. občinstvu naznanjati, da sem svojo desedanjo knjigoveznico na Kongresnem trgu št. 14 preselil
na Stari trg št. 24 v hišo g. E. Hohn-a,
in jo združil z niegovo nad 100 let. staro knjigoveznico.
Slav. občinstvu priporočam se za izdelovanje vsakovrstnih del v manjih ali večjih naročilih; tudi fina dela, katera so se morala prej v ptuja mesta pošiljati, izdelujejo se j (lino le pri meni.
Sprejemam tudi galanterijska dela vsake vrste, posebno za ročna dela čest. gospodični, katerim se udano priporočam. Izdeijujem tudi škatljo in sploh kartonažna dela.
Dalje imam zalogo pisalnega orodja, kakor: papirja, pereB, črnila, svinčnikov itd., potem vseh šolskih requisit.
Z odličnim spoštovanjem
FRAN DEŽMAN,
knjigovez,
(549—3) E* i ubijana« !-*t»ivi tvj£ wt. ^ i.
I
I Fotoaraflcni etablissement J. B. Rottmayer.
mj4' Najudaneje podpisani jemlje si čast, visokočastiteum p. n. občinstvu na-
jp,    znanjati, da se bode v mestu nahajajoči se
v I^atoriiianov<»m drevoredu s^t- 1(>6.
jednako kakor doslej nadaljeval.
Ob jednein pridevam temu naznanilu zatrdilo, da mi bode vedno glavna skrb, naročajoče p. n. občinstvo vsestransko zadovoljiti.
Opozarjajo na dela, katera sem v rečenem zavodu doslej zvrševal, pri-poročam se toplo ter beležim % viBokim 8|)n5tovftnjera
(576—1) fotograf.
s. •jPs
Me tlačilnice
/jaloga pri gospodu
najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko druge preše, -^-f-*«^^^ -v so zelo priročne, so-
*■ *=>***^'J Hdne in trpežno se-
stavljene, izdelujejo so v vseh velikostih za privatne ost hc, kakor tudi za največje producente kot specijaliteta. (Jarane ja, spričevala o več nego 1000 izdelanih tlačilnic. Obrisi in cene na zahtevanje gratis in franco. (404—12) Grozdne trllcc* najnovejše sestavljene. Želi se v kratkem easn naročil.
I>unaj9 II., Prater-Btrasse 66. Tovarna v run It obrodil n. M.
Dehevcii. Ljubijana, Marije Terezije cesta.
Ph.Mayfarth&C.,^
Trgovska akademija v Chrudimu.
Začetkom novega šolskega leta (15. septembra. odpre se v
Ohradimn drugi tečaj trgovske akademije. 39 Chrudimska trgovska akademija,  ustanov I j«-na in vzdržana po Chrudim-
1^ ski mestni občini s podporo visokega državnega upravitoljstva in drugih ude- t ležencev, deluje kot višja komercijalna strokovna šola na to, da pripravlja i fgg učenec na podlagi občne znanstvene, moraličue ter Btrokovue izomike za trgov-ski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se SLE uvršča zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vzprejemajo !g» se kot rodni učenci oni, ki bo z dobrim uspehom dovršili IV. razred gimna-zija, realke ali pa realnega gimnazija, ter so pri vzprejemnem izpitu dokazali ' svojo zrelost, da mogo ustopiti v I. razred. Izrednim učencem jo dano na voljo
poslušati le posamezno predmete
is
Za
šolnina znaša v trgovski akademiji za vsak tečaj 60 gld. na leto H|£ one abiturijente, kateri so pred ustopom v trgovsko akademijo z uspehom pre-U bili IV. razred kacega trimnazija. realke ali pa realnega gimnazija, se bode prosilo za ugodnost jednoletnega prostovoljca. Učencem, pri katerih tega pogoja ni, se bode dajal pouk v onih predmetih, ki so potrebni za izpit pred c. kr-vojaško izpraševalno komisijo, v posebnih kurzih za izreden honorar tako, da zamorejo takoj po dokončanih študijah trgovske akademije podvreči se izpitu za jednoletne prostovoljce pred c. kr. vojaško izpraševalno komisijo.
Oglasila vzprejemajo se od 12. do IS. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero jo radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na zahtevana vprašanja. (455—3) t iiriMlim. v dan 1. julija 188ii.
Za kuratorij trgovske akademije:
1>i*. I\Iaoli<3li, župan.
Izdutelj in odgovorni urednik Makso A rini 6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".