Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za inozemslvo mesečno 33 Din nedellaka Izdalo celole'no vJugo-slavlM SO Din, z« Inozemstvo 100 D S LOVEN. S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Gene oglasov 1 stolp. I)f.B/.vr9!rt moli ofllost pol 30 ln2D,večM ogtnsl nnd 43 mm vBIne po Dln2-50, vt-ÎIWI po 3 In Л »ln, v urednfMcr m tlt-lu vrsticn po 10 Din O Pri več'em p naročilu ropu« Izide ob » KlulraJ rožen poraeittu» lii dneva po prr miku Uredništvo te v Kopltar/evl ulici it. 6/1H Uolcoplal se ne vračajo, nc franki rana ptaraa sc ne aprefemajo j- Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329 XII. Prosvetni večer - literarni se vrši danes zvečer ob 8. uri v ljudskem domu. №КЗЖЛ Dr. C—o: Nemčija m v^hod Z ozirom na veliko napetost med Anglijo in Rusijo, ki v sedanjem momentu obvladuje ves svetovni politični položaj, je zelo važno vedeti ,kakšne so smernice Nemčije v pogledu na vzhodni problem, kajti od njenega držanja v tem pogledu je, oziroma bo veliko odvisno, kako se angleško ruski spor konča. Predvojna rusko-nemška kriza je datirala pravzaprav od berlinskega kongresa, ko je sčastni niešetar Bismarck pripravil Rusijo ob uspehe zmag nad Turki. Sicer je Rusija še enkrat neposredno pred odelovitvijo kanclerja Bisirnrcka ponudila Nemčiji obnovitev vzajemne pogodbe pod pogojeni, da jo sklene Bismarck osebno, a bila je ta gesta bolj di-plomatična potezi kot izraz vzajemnosti med Berlinom in bivšim Hetrogradom. Končni fa-oit je bil: neizprosna vojna 1. 19J4. A kot drugod se je i tu do temelja vse izpremenilo. L. 1917. so pod nemškim varstvom potovali v plombiranih vagonih boljšc-viki iz Švice preko Nemčije v Rusijo in pravzaprav je težko reči. kdo je več pripomogel do razkroja ruske fronte: ali Ljeninova agitacija iz Pctrograda in Moskve, ali denar in agitacija z nemške strani z generalom iloff-niannom na čelu. Ista usoda jo združila dosedanja zaveznika v javna. Wirtb m Rathenau sta nn začudenje Evrope sklenila v Ranallu nemško-rusko pogodbo. Očitanja, da je t.o-god'bfl vsebovala i vojaške obveznosti, "sta tedaj oba zaveznika odločno demantirala. In vendar se je dokazalo, da jih je vsebovala! Morda se lx> izkazalo tudi to, da sta se zaveznika sporazumela v tem, da ob ev. vstopu Nemčije v Društvo narodov Rusija ne vstopi, ker je dovolj eden... Se pred kratkim je Či-čerin kategorično izjavil, da Rusija ne misli nikakor na kak vstop v to družbo! Dejansko je v tej dobi hotela Nemčija vreči vse karte na Rusijo in se z njeuo pomočjo gospodarsko opomoči. Bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu, sedanji veleposlanik v Washingionu, baron Malzahn, je gradil le na tej tezi. — Gotovo je, da tudi sedaj obstojajo ozke zveze naprej, saj ima Nemčija le koristi. Ko je vlada v Moskvi 1. 1921. začela z novo ekonomsko politiko (Nep), se je po rapallski pogodbi nemški kapital kar vsipal v Rusijo in nedvomno je, da se je Nemčija gospodarsko dvignila le z rusko pomočjo. Koncem Otto Wolff je organiziral ves uvoz surovin iz Rusije in uvoz gotovih prodiiktov vanjo; koncem Krupp železno in kemično industrijo, Lufthansa promet (na zunaj!), a Fernbach eksplo-atacijo gozdov, da imenujem najvažnejše. Nemška vlada je za 1. 192G. votirala 100 milijonov mark kredita (še ne izčrpan!) in sicer v lastnosti garanta, če pride do denarnih ne-sporazumljenj. Trenotno prevladuje v nemškem zun. ministrstvu Schubertova angleško-francoska orientacija z močnim poudarkom na zunaj. Zdii se, da tudi Nemčija čaka, kako se bo razvijalo sedanje gospodarsko in politično trenje v Rusiji. Ravno linijo ji brani kitajski problem, ker računa, da se s svobodno Kitajsko razvije i skrajni kitajski šovinizem proti vsem tujcem, tedaj i proti Rusiji. Mo-menlana pasivnost ruske diplomacije (morda vsled bolezni čičerina?) pa — čaikanje, vendar vedno v dobrih odnošajih, katerih ne sme motiti tudi ne eventualno približevanje — Poljski ! Kratko se da reči. da stoji Nemčija napram Poljski: Gewe.hr beim Fufi! Mi verujemo, da bomo dobilii nazaj koridor in Dan-zig, da bomo dobili nazaj gornjo Šlezijo! Tako pravijo vsi. Streseniann ob priliki lo-carnske pogodbe Kategorično odklonil sklenitev enake pogodbe glede vzhodnih meja in Nemčija se krčevito brani demontirali vzhodne vojaške trdnjave. Brez dvoma nemški narod dejansko nobenega naroda ne sovraži tako kot Poljakov. Smatrajo jih za nižje stoječe; ker stoji v pogodbi, da ima Liga narodov pravico korigirali poljske meje, če se izkaže, da Poljska ni v stanu vzdrževati reda v teh pokrajinah, zato razbobnajo vsak slučaj, vsako nesrečo, vsak vlak, ki eventualno skoči s lira. V ljudeh predvojnega tipa se je rodil celo fantastičen načrt, naj Poljska vrne koridor, a Nemčija bi dovolila zasedbo Litav- ske, da pride Poljska do morja. V gospodarskem oziru smatra Nemčija Poljsko za agrarno deželo, obkroženo od drugih agrarnih držav, tedaj z uvozom edino v Nemčijo. Zato pa naj da Nemčiji koncesije glede industrije iu trgovine. Poljska smatra obratno gornjo Šlezijo kot koridor za predmet, ki je indis-kutabel, iz razloga, ker koridor ui kak novum, predvsem pa, ker je prebivalstvo koridora 80 odstot. poljske narodnosti. Poljska trdi, da se pri dobri volji od strani Nemčije lahko najde modus vivendi. Nemčija je ubirala do sedaj drugo pot: preko treh baltiških državic obiti Poljsko pri vhodu v Rusijo. A težave so v tem, ker sta državici Estonska in betonska poljsko orijentirani. V celoti se kaže na zunaj v nemškem zunanjem ministrstvu prepričanje, da bosta obe državi skupna razmerja uredili na lep način, a prave karte so lit najbolj skrite. Poljski premog, drugi zemeljski zakladi v Poljski so ogromni. Poljska je vmesni člen med Nemčijo in Rusijo. Ne bo li gospodarska plat obeh diktirala posnemanje Bismarckove politike, ko je dal v dobi sklepanja zve/. Italiji na znanje. da vodi naravna pot v Berlin preko Dunaja. v tem slučaju pa v Moskvo preko — Varšave? Dr, Balfič m dr. Piricmaier odstavlfena. ZA LJUBLJANSKO OBLAST IMENOVAN DR. V0D0PÎVEC, ZA MARIBORSKO DR. SCHAUBACH. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Папсз je bil podpisan ukaz, s katerim sc imenujeta zi velika župana v Ljubljani dr. Vodijiivec in v Mariboru sodni svcinik dr. Sr.haucach Notranji minister dr. Boža Maksimović je dal brzojaven nalog obema dosedanjima vc'ik.'nia županoma dr. Baltiču in dr. Pirkmajerju, Ha takoj izročita vse posle novo imenovanima županoma. Usodi; dosedanjih velikih županov šc ni končnoveljavno rešena. Pač pa je gotovo, da se nc bosta več vrnila. Oba dose- danja velika župana dr. Baltič in dr. Pirk-tnajer sta sc zadnje dni mudila v Belgradu, kjer sta sc na vse načine trudila po svojih prijateljih, da bi imenovanje novih velikih županov preprečila. Vsi ti napori in intrige njunih prijateljev so bile zaman, kaili vse njuno oksponiranjc za samostojna dcmokralsko stranko jc take narave, da se njuno sklicevanje na to, da sta dobra uradnika, ni mogio vpoštev ati. Ро!Шш pololai ¥ sedanjem VAŽNA SEJA RADIKALNEGA KU BA V PONEDELJEK. - NEUTEMELJENE NADE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. - DEMOKRATSKA ZAJEDNICA BI RADA VSTOPILA V VLADO. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Radikalni klub je sklical ii ponedeljek sejo. Na tej seji hi ?c imela rešili \sa važna vprašanja, ki so na dnevnem redu, to je vprašanje sklicanja glavnega odbora radikalne stranke in vprašanje sestave glavnega odbora radikalne stranke. Spoprdnila bi se nezasedena mesta in eventualno bi se pretresalo vprašanje predsednika radikalne stranke, ki je najtežje. Nadalje bi se razpravljalo o vprašanju razmerja med strujami v radikalnem klubu. Sicer so sc osebne napetosti med člani radikalnega kluba v zadnje času ublažile. Vendar so še vedno težave za enoten nastop radikalnega kluba. V to vprašanje spada tudi ostavka notranjega ministra. Čeprav to vprašanje ni tolike važnosti, da bi moglo radi njega v radikalnem klubu priti do sporov, vendar se v oipozicionalnih krogih skušajo z Maksimoviče-vim vprašanjem delati težave radikalni stranki, preko nje pa vladi. Kljub temu pa sc lahko že sedaj z vso gotovostjo trdi, da opozicija v tem pogledu ne bo imela posebnega uspeha. T.o je opozicija tudi sama uvidela. Zato spušča v javnost predvsem vesti o razširjenju -.edanje vladne koalicije. Zadnje dni so vsi opozicional-ni listi pisali o močni in enotni fronti opozicije. Danes pa že javljajo možnost vstopa kake opo-zicionalne stranke v vlado. Predvsem so zelo živahno na delu samostojni demokrati, ki zatrjujejo, da bodo vstopili v vlado, ampak da bi se morali preje glede tega sporazumeti z dr. Korošcem, ker vedo, da od dr. Korošca nc morejo pričakovati nobenih posebnih ugodnosti. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila zelo mirna. Na dnevnem redu sta bili dve Žaničevi interpelaciji o kuluku in o stanju cest ter njih vzdrževanju na Hrvatskem in v Slavoniji. Obe. interpelaciji irnata isti značaj in sta bili vloženi že pred šestimi meseci. Bistvo interpelacij je protest proti ministrski nared-bi od maja 1926. Ta naredba je bila izdana od znane RR koalicije. Za to naredbo nosijo glavno krivdo radičevci sami, čc sploh krivd i obstoja. Zato je bilo nerazumljivo obnašanje radičevcev, kajti oni so tvorili kader tistih, ki so proti ministru protestirali. Kljub njihovim protestom je skupščinska seja. ki jc trajala ves dan, potekla v lepem miru. Gradbeni minister ing. Dušan Sernec je žel aplavz ogromne večine skupščine. Zanimivo je, da se naporov opozicije ni udeležila nobena druga stranka. Opozicionalnlh poslancev je bilo v skupSčini zelo malo. Vladna večina ie bila zibrana v celoti Zato je že \ naprej jasno, da so uade sani. demokratov brez \ sakr5nega izgleda na uspeh. Na-d.iil- se raznažajo vesti, da je demokratska zajednica zasebno stopila v zvezo z nekaterimi radikalnimi prvaki ter da se z njimi p> gaja za vstop 1 vlado. Te vesti so v toliko značilne, ker kažejo, da je opozicija v borbi, ki sc je v zadnjem času precej poostrila, popustila in je uvidela da je borba v sedanjem trenutku neumestna in bi znala opozicija z ozirom na to izgubiti ?e liste male izglede, ki jih še ima z ozirom na demokratsko obiožnico. Demokrati sami izjavljajo, da ima njihova obtožnica proti notranjemu ininistiu Maksimoviču samo ta namen, da bi se zmanjšal njegov vpliv, da bi ga eventualno prisilili k ostavki. Ker so te namere zelo prozorne, zato radikali na nje ne reagirajo, ne glede na to, da je položaj Maksimoviču samega ludi v radikabiem klubu precej omajan. Drnes so nekateri demokrati zatrjevali, da no bodo obtcžaice vložili prej nego v drugi polovici marca, tako da bi na ta na3in parlament lahko popolnoma nemoteno delal in nadaljeval proračunsko debato. Po 1. aprilu pa bi prišla obtožnica na dnevni red. Po tej obtožnici se demokrati nadejajo, da bi meglo priti do Maksi-movičeve ostavke, nato da bi se razširila 'koalicija z demokratsko zajednico. V poslednjem času kaže demokratska zajednica brezdvoma v eliko pripravljenost za vstop v vlado. Pri tem pa hoče imeti svojo žrtev, ki naj bi bil Boža Maksimović. Ker ta žrtev ni velika, jo radikali lahko sprejmejo. Tako zatrjujejo demokrati. Minister Sernec predloži nov ceitni zakon INTERPELACIJE RAD t KULUKA. - NEOKUSEN NAPAD SAMOSTOJNEGA DEMOKRATA NA MINISTRA SERNECA. - MINISTER SERNEC DA TEMELJIT ODGOVOR INTERPE-LANTOM, POSEBNO PA SAMOSTOJNEMU DEMOKRATU. — KULUK SO UVEDLI RADIČEVCI. — MINISTER SERNEC PREDLOŽI V KRATKEM NOV MODEREN CESTNI ZAKON. - ZBORNICA Z OGROMNO VEČINO IZREČE ZAUPANJE MINISTRU SERNECU. Najpreje je gradbeni minister ing. Dušan Sernec odgovarjal na to interpelacijo in izvajal, da obstojajo na Hrvatskem državne in deželne ceste. Za vzdrževanje deželnih cest jc bila tako zvajia tlaka, ki se je odplačevala. Obenem pa so bile šc druge državne uredbe, ki so urejale vzdrževanje teh cest. Z ministrsko odredbo iz 1. 1926. pa sc je po preobratu vpeljana praksa v toliko spvcmcnila, da jc Hrvatska v tem dobila polno avtonomijo, da sc ceste upravljajo na enak način, kakor za časa avstro-ogrske monarhije. Glod^ kuluka izjavlja ing. Sernec, da jo odločno proti njemu in da se bo boril proti njemu. Ravno Jugoslovanskemu klubu se je posrečilo kuluk odpraviti, Kuluk sc na Hrvatskem ni izvajal. Kolikor sc je izvajal, se jc izvajal le v nekaterih občinah. Kjer pa se ni izvajal, niso državne oblasti storile nohenega koraka proti dotičnim občinam. Izjavlja, da bo on «am v najkrajšem času, nnjlnsneie p« takoj po spec-jetiu proračuna, predložil narodni skupščini Uprava le vKopttarlevl ul.it.O j- Cenovni račun: Clubl/ana Stev. 1O.4S0 In IO.MS sa Inserate, Sariifevoši.75ti3. iZagre/1 Si. 39.011, Vrana In Tinnal it. £4.797 zakon, ki bo uredil vsa ta vprašanja in na moderen način uredil vprašanje vzdrževanja cest, kompetenco državnih oblasti in kompetenco samoupravnih oblasti. Izjavlja, da ho vse tozadevne predioge vpošteval in da je ravno njegov namen, ugoditi zahtevam prebivalstva v splošno dobrobit. Dr. Zanič s tem odgovorom ni bil n kuluk so v novi državi vpeljali radi-cevcj in naj se Zanič obrne na nje. Kar se tiče očitka Demetrovičevega glede blejskega mostu, minister izvaja: Zelo sem hvaležen Demetro-viču, da se je navedlo to vprašanje, ki se me osebno tiče. Demetrovič je dejal, da ne more imeti vame zaupanja, češ da sem velik strau-kar. Da se bo videlo, v čem jc stvar, bom povedal, zakaj gre. Ne gre za lo, da sem jaz stran-kar, temveč sem mnenja, da sem bil pri ni oran k samoobrambi in da je strankarstvo na dru«ji strani. V Sloveniji imamo cestne odbore. Po našem zakonu morajo n. pr. za graditev mostu preko Save na Bledu cestni odbori plačati eno tretjino, dežela pa dve tretjini. Ti cestni odbori so dolgo obstojali. Denietrovičevi prijatelji, samostojni demokrati, so tc rostne odbore, o katerih se tukaj govori, razpustili in nastavili gc-reiite. Prva posledica topa jc Lila, da so sc doklade povišale ml 150 na 450 odstotkov. Kakor vidite, se ni nili najmanj zbolišnl<>. Sedaj -o ti gerenti preuehali, pa so strankarski prijatelji g. Demetroviča izvedli za cestuc odi, >re \ Sloveniji uove volitve, lako se ie zeodilo. du se ie z gercnti poskušala doseči večina v cestnih od-borih. Pa niti to ni bilo dovolj. Tedaj so oni javili sami svoje strankarske prijatelje. Zgodilo so je, da so predsedniki teh cestnih odborov njihovi ožji prijatelji. Jaz bi moral vprašati cestne odbore, kako naj se reši vprašanje mostu preko Sive. Lahko se postavi lesen most za '250.000 Din in cestni odbori bi od tega plačali eno tretjino. Lahko pa se postavi betonski most za 1,500.000 Din. Tedaj bi ljudstvo moralo plačati 500.000 Din. Zato sem vprašal naš odbor. V tem okraju, o katerem sedaj govorimo, pa so bili pri oblastnih volitvah izvoljeni trije poslanci, ki so vsi trije naši. Noben od Deme-trovičevih prijateljev ni dobil mandata. Jaz sem vprašal takozvane gerente in ljudstvo, ali hoče plačati stroške ali ne. Mislim, (la jo to pravično in v principu demokratično, da o stroških, ki ee nalagajo, predvsem odloča ljudstvo, ne pa od raznih ljudi imenovani gercnti, ki nimajo zaupanja ljudstva. (Živahno odobravanje.) Ko je minister končal svoje razlaganje, je dobil besedo hrvatski federalist Mate J a g a -t i ć in stavil predlog, s katerim se prehaja na dnevni red: nezaupnica za vlado. Za njim je vstal poslanec Jožef Š k o b e r -ne in izvajal, da je minister dal zadovoljiv odgovor in dal besedo, da bo s svoje strani storil vse, da bo predložil nov cestni zakon, ki bo na najboljši način rešil to vprašanje. Zato predlaga, da vzame skupščina ministrovo izjavo z odobravanjem na znanje in da preide na dnevni red. Nato se je vršilo glasovanje. Skupščina je I ogromno večino sprejela predlog posl. Ško-bernota. Na ta način je skupščina na današnji eeji izrekla gradbenemu ministru ing. Dušanu Sernecn popolno zaupnico. Izid glasovanja je bi sprejet s ploskanjem. Kredit za cesto Št. Ve^ka nakazan. Belgrad. 3. marca. (Izv.) Finančni minister je danes podpisal akt. s katerim se za novo cesto Št. Ilj—Veljka takoj nakaže kredit iz letošnjega proračuna v znesku 1 in pol miljona dinarjev. S tem se bo zgradila važna cesta na severni meji naše države. Vezala bo apaško kotlino in obmejne kraje z Mariborom. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani bo takoj pričelo z delom, da bo cesta do avgusta letos gotova. Za ča;a. ko so bili radičevci na vladi, finančni minister ni hotel podpisati tega kredita, dasi-ravno je bila vsota še v starem proračunu določena. Dr. Šavnikova taina okrožnica. Rclgrad, 3. marca. (Izv.) Na popravek finančnega delegata dr. Šavnika, češ da ni izdal za 1. 1927. nobenih tajnih navodil radi izterjevanja in predpisovanja davkov, ozir. dohodnine v Sloveniji, odgovarjamo, da se čudimo, kako more delegat to 7anikati. G. delegat je izdal vsem davčnim oblastem v Sloveniji okrožnico, v kateri daje referentom navodila, kako naj L 1927 vršijo svojo službo. G. delegat ve, da naši poslanci ne morejo izdati imena uradnika, ki je poročal našim ljudem o dr. Šavnikovi okrožnici, da ga ne bi zadele posledice. Nepo-bitno dejstvo je, da se ni v nobeni drugi pokrajini naše države davčni vijak navijal tako, kakor v Sloveniji, kjer je delegat finančnega ministra dr. Šavnik. Vprašanje sporazuma med Belgradom m Somo Gradec, 3. marca. »Tagespost« objavlja uvodnik o vprašanju sporazuma med Belgra-dom in Sofijo. List naglasa, da se je bolgarska javnost o priliki tiranskega pakta obnašala nasproti Jugoslaviji popolnoma korektno in ni pokarala nikake škodoželjnosti. Le enkrat so stopili sofijski uradni krogi iz rezerve: ko je bil Stjepan Radič govoril za združitev Bolgarije z Jugoslavijo, so naglasili. da je mogoč sporazum samo na podlagi poipolne neodvisnosti. Li.-t pravi, da so nade na sporazum med oljema državama precej velike. Glasilo bolgarskega zunanjega ministra je ob imenovanju novega franooskega poslanika Darda za Belgrad pisalo: »Bolgarija se veseli, da bo imel Dard priliko, da nadaljuje svoje delo /a sporazum med Sofijo in Be'gradom.c — Priznalno piše list o jugoslovanskem delu v južni Srbiji: »Nepobit-no dejstvo je, da je jugrslovanska vlada v zadnjih o^mih letih /elo veliko storila za povzdigo kiillure in gospodarstva v južni Srbiji; osemletna mirovna doba že kaže svoje dobre posledice š'evilo anallabetov je padlo, nove prido-bitn možnosti so se odiprle.« 3î'0oslovanski delegati za mednarodne konference. Bclzrad, 3. marca. Kot delegati naše države -o imen vani: za pripravljalno razorožitve-no !■' nVrenco v Ženevi dne 21. t. m.: bermki pfsbnik Milutin Jovanovič, stalni delegat pri Društvu narodov K. Fotić, general Kalafatović in f rezalni kapitan Marijnševič; za gospodarsko k n ' renco v Ženevi dne 4. maja: londonski poslanik dr. Djurić, vseučiliški profesor dr. To-dorović, stalni delegat pri Društvu narodov Potic in tajnik belgrajske industrijske zbornice f'nrôm • 7п konferenco LTnije za mednarodno |ч,;ж predsednik JugusL Rdečega kriza in K. Fotić. Dnevnice oblastnih poslancev. Dnevnice za poslance naj se odpravijo, pravi g. Bukovec v Kmetijskem listu. Kako se pa bodo kmetje delavci in obrtniki kot poslanci mogli odtrgati, da bodo prihajali v Ljubljano? Poslanci SKS že mogoče, če je Pucelj prinesel velike fonde iz Belgrade, toda SLS takih fondov nima. Predlog za odpravo dnevnic je predlog proti kmetskim, delavskim in obrtniškim poslancem. Ta predlog je stavil tajnik SKS. 150 Din na dan je preveč. Toliko ne zasluži kmet niti s parom konj. 100 Din je dovolj, modruje dalje g. Bukovec. To je ono znano pucljevsko šparanje. Kakor je Pucelj v Kmetijskem ministrstvu tako sparal, da so vse kmetijske naprave konec jemale, taiko hoče Bukovec šparati v oblastni skupščini, da bi še njeni poslanci ne mogli delati. Pomislimo na delavca, ki gre k seji. Doma nič ne zasluži, v Ljubljani plača stanovanje in hrano. Za vse to, za svoje življenje v mestu in za svojo družino doma, dobi .150 Din. Ali je to preveč? Priznamo, niso vsi delavci in za nekatere teh 150 Din morda ni tolike važnosti. Toda če poslancu od teh 150 Din kaj ostane, jih bo desetkrat, ne enkrat porabil, ko se bo vozil po deželi na zahtevo svojih volivcev. Če bi veljal Bukovčev predlog za 100 Din, bi poslanci sploh ne mogli delati nič drugega kot prihajati k sejam. Svojih volivcev bi ne mogli obiskovati, četudi bi bilo neobhodno potrebno, da pride poslanec v kako občino. Ne morda za politično agitacijo, ampak za potovanja in za delo, ki je nujno zvezano s poslansko dolžnostjo, za to je prav, da so dnevnice take kot so. Po predlogu SKS, bi skupščina plačevala po 100 Din, pa bi volivci od svojih poslancev nič ne imeli. Končno se je g. Bukovec spravil še na ljubljanske poslance, češ tem ni treba nobenih dnevnic, saj so itak v Ljubljam. Vsaj ta predlog naj bi SKS pomagal, da bi z njim agitirala po deželi. Pa je neumnost predebela, da bi ji kdo verjel. Res, tisti dan, ko je seja, ljubljanski poslanec manj škode trpi kot drugi, ki pride z dežele. Toda kadar mora pa ljubljanski poslanec med svoje podeželske volivce, pa zapravi toliko več časa in denarja. Da torej tudi ljubljanski poslanec lahko izvršuje svoje poslanske dolžnosti na deželi, zato mora imeti sredstva. In to sredstvo je dnevnica. Tgra tajnika SKS je očividna. Dočim radičevci v Zagrebu, Splitu in drugod, kjer imajo večino, določajo večje dnevnice kot 150 Din, hočejo slovenski radičevci s svojimi demago-škimi predlogi na ceneni način pridobivati volivce ali pa — če bi se njihovi predlogi sprejeli — onemogočiti vsako delo oblastnih poslancev. V izzivanju in žaljenju naše večine v oblastni skupščini se »Jutro« kar ne more dovolj izbljuvati. Inferiornost pristašev SLS to je zdaj njegov vodilni motiv, okoli katerega grupira svoje pamflete v člankih in beležkah. Včeraj se je pa povzpelo celo do te superiorne surovosti, označiti poslance večine z eno izjemo vse skupaj »za nezrele politične samosrajčnike«. — Mi ne moremo na to pro-vokantno, v ostalem pa brezmejno bedasto in smešno pisarjenje SDS-arskega glasila zopet samo to reči: Ko bi danes v naših oblastnih skupščinah sedela SDS-arska večina, in hi jo mi le s kako besedico razžalili, bi se ta večina z vso iz časov PP-režima znano borbenostjo znesla nad manjšino in jo najmanj iz dvorane ven pometala. Toda ta inferiorna SLS-arska večina nezrelih političnih samosrajčnikov kvi-tira vsa nezaslišana zasramovanja in zasmehovanja od strani manjšinskega tiskia z največjo obzirnostjo napram manjšini. Da, eno je, kar stoji tudi v političnem boju visoko nad vsem in kar je za »Jutro« previsoko, da bi to sploh razumelo, in to je: kulturnost! Kulturno in politično zrelejši. Zerjavovsko glasilo za podeželsko ljudstvo, »Domovina«, krepko nadaljuje, kar je začel dr. Dinko Puc. Tudi ona pravi, da so tisti liberalni škrici in špisarji, ki so volili iz duševne lenobe in toposti SDS, >kulturno in politično najzrelejši volivci«. Kmet, ki bereš »Domovino«, ali ne Čutiš, da ti ta list, ki ga ti plačuješ in naročaš, pljuje v obraz. Ni dovolj, da »Domovina« opsuje vse, kar je podeželskemu ljudstvu lepo in sveto, ni dovolj, da ima v vsaki številki celo vrsto napadov na katoliško duhovščino, na cerkev in cerkvene naprave, še kmetsko podeželsko ljudstvo je začela z »Jutrom« vred zasramovati in grditi. »Domovino« povsod iz vseh kmetskih hiši Kdor bere »Domovino«, podpira zasra-movalca kmetskega stanu I samoupravna predstavništva in oblastna ekup-Sčina oblasti, kateri ee hočejo pripojiti ter odobri njih sklep minister za notranje posle po pristanku ministrskega sveta. Cez pet let se smejo take izpremembe izvršiti samo po «akonu.« Ker je ta uredba etopila v veljavo 28. apri-I la 1922, poteče gornji petletni rok 28. aprila j 1927, tako da imamo torej le še kratek čas za praktično uporabo gornjega določila. Treba je torej občine in okraje opozorita na gornjo določbo, da se pravočasno zganejo in napravijo primerne sklepe, v kolikor želijo izpremembe oziroma izločitve iz ene oblasti v drugo. Glede izločitve kake občine iz ene oblasti v drugo, je zakon popolnoma jasen, kakor je tudi jasen na prvi pogled glede izločitve celega okraja iz ene oblasti v drugo. Pri okrajih bi človeka le motilo dejstvo, da se doslej še niso oživotvorile okrajne skupščine. Mislim pa, da ta ovira ne postoji, ker obstojijo na Štajerskem okrajni zastopi, ki se morajo smatrati -za ozemlje na Štajerskem kot' okrajna samoupravna predstavništva. Koder pa ni okrajnih zastopov, bi se mogel oeli okraj izločiti iz oblasti v drugo oblast le na ta način, da bi v s e prizadete občine enega okraja potom svojega predstavništva napravile sklep za izločitev iz ene oblasti v drugo. Izločitev občine ali okraja iz ene oblasti v drugo, je po gorenjem naziranju likvidna zadeva, izvziemši okrajna predstavništva. Nastane pa vprašanje, ako lahko v oblasti sami sklene v smislu gornjega člena posamezna občina, da se hoče iz enega okraja izločiti in pripojiti k drugemu. Po mojem mnenju je to vprašanje rešiti pritrdilno. Kajti, ako lahko posamezna občina ali okraj do stavljenega roka s pritrditvijo svojega predstavništva in predstavništva one oblasti, kateri se želi priklopiti, sklene izločitev iz ene oblasti in pripojitev v drugo oblast, lahko tembolj pri zadeta občina v eni in isti oblasti sklene izločitev iz enega okraja in pripojitev k drugemu. To vprašanje je zelo važno za one občine oziroma okrajne zastope, ki so z svojo dosedanjo dodelitvijo k temu ali onemu okraju nezadovoljne. Izločitev občin in okrajev Ker so sedaj oblastme samouprave začele delovati, se mi zdi važno opozoriti javnost na člen 4. zakona o razdelitvi države na oblasti, ki se glasi: »Posamezne občine ali posamezni okraji se smejo tekom prvih pet let, ko stopi ta uredba v veljavo, Izločiti iz svojih oblasti in pripojiti drugi oblasti, ako pristanejo na to njih Ko so se sklepala določila glede razdelit, ve države na oblasti, ni bilo pričakovati* da samoupravne skupščine okrajne in oblastne skoro sikozi pet let ne bodo mogle delovati. Za to je sedaj povsem naravno, da mora pristojna oblast rok čl. 4 zakona o razdelitvi zemlje na oblasti podaljšati za nadaljnih pet let, da se da prizadetim občinam in okrajem prilika, da se lahko učinkovito poslužijo te zakonite do. ločbe. Vsekakor pa je prizadete občine oz. okraje treba opozoriti, da naj iz previdnosti že sedaj nujno .sklenejo ev. izločitev in zaželjeno pripojitev, da bo lahko oblastna skupščina Še pravočasno pred 28. aprilom t. 1. v tako izločitev oz. pripojitev z svojim sklepom privolila. Dr. Ogrizek. M&ležlke Д Na galeriji dvorane, kjer je zasedaîa ljubljanska oblastna skupščina, je bil tudi mali Moric od »Jutra« in slišal, kaj so si med seboj priznavali tudi pristaši SLS, ki so bili na gale-riji in ki so izjavljali: Ti (opozicija) — so »iz-javljali« — so pa le drugačni tiči, kakor pa naši! — Ali je kje kdo, ki tega ne verjame, da so pristaši SLS na galeriji to izjavljali o teh tičih in da je mali Moric to vse slišal? Nemogo. če, da bi kdo tega ne verjel, ker je to vendar zgodovinsko dejstvo. Ker stoji to vendar zapisano v »Jutru«, najTesnejšem listu, kar jih je svet kdaj imel, stoji zapisano v njegovi 53. številki od četrtka 3. marca 1927. Д Za »Vodnikovo družbo« agitira »Jutro« in piše: Vsak narodnozavedni Slovenec, vsaka narodinozavedna Slovenka bodi član »Vodnikove družbe«. — Slovenec... Slovenka.., Kakšna, narodnost pa je to, ki se naenkrat pojavlja v »Jutru«, ki slovenske narodnosti doslej sploh ni poznalo? In kam so se naenkrat izgubili narodno zavedni Jugosloveni, ki so edini vredni, da postanejo člani »Vodnikove družbe«? Zares ko bi ne stalo tam v »Jutru« zapisano »Za Vodnikovo družbo«, ki mislili, da agitira za Mohorjevo družbo, ko se obrača na narodno zavedne Slovence in Slovenke. Položaj v Šanghaju. London, 3. marca, (Izv.) V Šanghaj so dospele nove britanske čete z dvema topniškima baterijama in se izkrcale. Na potu so nadaljnja ojačenja. — Združene države so poslale še pet vojnih ladij, tako da razpolagajo sedaj z 2500 možmi pomorskgea vojaštva. Generali in častniki Sunove armade eo večinoma prešli h Kantoncem. Tudi med moštvom se vedno bolj širi volja, da se pridruži kantonskim četam. Pogajanja med voditelji severne ln južne armade potekajo ugodno ter je pričakovati, da pride do sporazuma in enotne fronte. Sporazum se je v toliko že dosegel, da se je bojna četa preložila iz Šanghaja 150 milj proti vzhodu na bregove jezera Taiho. v Šanghaj, 3. marca. (Izv.) Po umiku armade generala Šunčuanfanga iz Sunkianga je nastal nov položaj na fortL Fronta južne armade sega od 10 milj južno od jezera Taiho do krajev, ki leže 2 milji južno od Sungldan-ga. Iz glavnega stana generala Čangčungčan-ga prihajajo vesti, da je južna kantonska armada ojačena s številnimi oddelki ruske armade. Veliko vojaštva Šunčuanfanga je prešlo k južnim četam. Sunčuanfang se hoče umakniti v privatno življenje. v London, 3. marca. (Izv.) Zadnja poročila iz Šanghaja povedo, da so kantonske čete severno od Hungeoua. Čerčan imajo še vedao zasedene čete Vu-pej-fuja. v London, 3. marca. (Izv.) Vesti- iz Šanghaja javljajo, da je večina armade Šunčuanfanga v razsulu. Povečini so zbežali v pro-vincijo Čekiang. v London, 3. marca. (Izv.) »Times« javljajo iz Šanghaja, da angleške čete ne bodo dovolile umikajočim se četam stopiti na angleško ozemlje, da tako zaščitijo življenje in imovino svojih državljanov. Isto bosta storili tudi Francija in Italija. Italijanske vojne priprave Angleški list »Referrée« objavlja senza-cijonelno poročilo o italijanskih vojnih pripravah. Italija koncentrira ogromne vojaške mase, ki so popolnoma opremljene za vojno. Po ladjedelnicah se z mrzlično naglico grade najmodernejše vojne ladje. Municijsko skladišče v Rimu, ki je bilo ves čas po vojni za-tvorjeno, je začelo obratovati; istotako so obilo zaposlene municijske tovarne. Državna suknarna v Pratu je dobila ogromna naročila. Livarne v Ansaldu in Ilvi ter topilnice v Li-guriji delajo noč in dan. Pri tvrdki Breda v Milanu so naročeni tanki in mitraljeze. Čast-ništvo in strokovno moštvo se poziva na orožne vaje, armada se reorganizira. Z eno besedo: Italija pripravlja vojno. »Referrée« pravi, da Italija sanja o Malti in Tunisu, o Dalmaciji in francoskem primorju ter poziva Francijo in Veliko Britanijo, naj preprečita peklenske italijanske načrte. Z italijansko zunanjo politiko se peča tudi »Manchester Guardian«, in sicer posveča uvodnik italijanskim poizkusom na Balkanu, ki stremijo predvsem za tem, da se Jugoslavija izolira. S tem postaja vprašanje zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo aktualno. Toda, pravi list, ako bi pakt z Bolgarijo ne obsegal tudi Rumunije, bi se razbila Mala antanta in če ne bi obsegal Grčije, bi se položaj na Balkanu le še poslabšaL »Sunday Express« razpravlja o vprašanju, zakaj Italija ni pristala na Coolidgejev predlog glede razorožitvene konference. Piše: G. Mussolini želi ustreči Washingtonu kakor tudi želi sodelovati z britansko politiko; toda nedavno ga je italijanski francoski obveščevalni oddelek obvestil, da obsega franco-sko-jugoslovanska zvezna pogodba tajno klavzulo, ki predvideva brzi razvoj jugoslovanske mornarice po francoskih načrtih in računa na tesno sodelovanje med obema brodovjema v slučaju spopada ene ali druge izmed obeh držav z Italijo. Francosko mornariško ministrstvo je tako zainteresirano na jugoslovanskem pomorskem programu, da je dovolilo Jugoslaviji, ker francoske ladjedelnice ne zmorejo dela, da naroči tri podmornike pri britanskih tvrdkah. Jugoslovanska komisija se v tej zadevi že pogaja v Angliji. Načelnik italijanskega pomorskega štaba, admiral Acton, je opozoril Mussolinija na znatno poslabšanje italijanskega strategičnega položaja, kadar bo jugoslovanski mornariški program izvršen, ker bo morala Italija istočasno braniti svoje dolge obale na vzhodu in zapadu. Dalmatinski otoki predstavljajo odlično bazo za jugoslovanske podmornike. Ta poročila angleških listov zaslužijo pozornost predvsem zato, ker kažejo, da se vsaj del angleške javnosti usmerja v protiitalijan-skem zmislu. Za zbližanje med 3uso-siavijo in Madžarsko. Budimpešta, 3. marca. (Izv.) Listi objavljajo izjave, ki jih je dal dr. Marković časnikarjem. Marković je rekel, da cilj njegovih prizadevanj ni kaka zveza držav — donavska federacija ali kaj podobnega, marveč le nova samostojna gospodarska politika obdo-navskih držav, ki bi odgovarjala njihovim skupnim interesom. Ravno tako Jugoslavija nikakor ne namerava motiti prijateljskega sporazuma med Ogrsko in Italijo. Pogajanj za ogrsko svobodno luko na Reki Jugoslavija nikakor ne gleda postrani in ne smatra, da bi bila naperjena proti njej. Odnošaii med Italijo in Nemčijo. Berlin, 3. marca. (Izv.) »Gennania« objavlja dopis svojega rimskega poročevalca, pod naslovom: »Razpoloženje v Rimu.« Med drugim navaja, da se je v Palermu osem dni mudila nemška šolska ladja »Hamburg« kol prva nemška vojna ladja v italijanskih vodah po mnogih letih. Toda niti en italijanski list ni o tem poročal niti besede. To dejstvo, pravi list, je zanimivo za presojo odnošaicv med Italijo in Nemčijo. Darujte za Ljudski sklad SLS ! Državna obrtna banka. ODGOVOR GOSPODU FRANCHETTÏJU. V torkovem »Jutru« odgovarja gospod Francbetti na notico v л Slovencu o državni obrtni banki. On izvaja, da se je od početka sasnovanja te banke slovensko obrtništvo borilo, da dobimo v Ljubljani podružnico, pri tem pa trdi, da ima edino zaslugo za to »Zveza obrtnih zadrug«, koje načelnik je ravno on sam. Drugi elementi pa da smo biti protivni, posebno ob podpisu delnic. Kot plačilo za to delo si je g. Francbetti seveda zaslužil upravno svetništvo. Toda g. Franchetti si lasti to veliko stavo večinoma po krivici. Za podružnico v Ljubljani kakor tudi za centralo Obrtne banke se je zelo trudila tudi naša Jugoslovanska obrtua zveza. Brigali pa so se tudi naši poslanci že tedaj, ko se je zakon snoval, pa tudi tik pred občnim zborom, ko se je doseglo že nekaj dni pred, da se osnuje podružnica v Ljubljani, dočim se je, kakor se sedaj vidi, g. Franchetti pogajal le za svoj mandat iu tudi že določal bodoči upravni odbor podružnice in bančuega ravnatelja. Med sotrudniki z.a ustanovitev banke je bila tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, posebno član pripravljalnega odbora, g. dr. Ples. V svojih izvajanjih pa se g. Franchetti tudi nekako gerira za legalnega zastopnika onih delnic, ki so jih podpisale razne zadruge. Resnica je, da je Z. O. Z. po g. Franchettiju pošiljala zadrugam priporočila za podpis delnic, obenem pa tudi prošnjo, da naj se vodi evidenca in sporoči Z. O. Z., koliko da bodo posamezne zadruge podpisale. Ta evidenca je služila g. Franchettiju potem le zato, ko je šel v Zagreb in Belgrad, da se pogaja za mesto v upravnem odboru. Zadruge so delnice podpisale v imenu svojih članov, ti pa so različnih strank, kakor ste videli pri zadnjih volitvah v zbornico, ste v veliki manjšini med obrtniki! Tudi tega ne more g. Franchetti utajiti, da ni izrazit pristaš SDS. Iz vsega tega jasno sledi, da g. Franchetti ja ne moremo smatrati za pooblaščenega, da zavzema mesto upravnega svetnika Obrtne banke, ter si prisvaja zasluge ж ustanovo podružnice v Ljubljani kakor tudi centrale v Belgradu. Tudi izjava, da Vas je poslala večina akcijonarjev v Belgrad, ne drži in tudi ne-more držati. V celem je 375.000 delnic. Od teh odpade na državo 40 odsiot. — 150.000. Ostane še 225.000. 3 delnice imajo en glas, torej je 75.000 glasov. Ker ne sme noben delničar imeti več kot 25 glasov, in sme zastopati k večjem še enega, ste imeli k večjem 50 glasov, pa še to v slučaju, če ste podpisali 75 delnic (50 :75 000). Drugih Slovencev delničarjev ni bilo na občnem zboru. Facit je, da g. Franchetti zastopa v upravnem svetu Državne obrtne banke slovensko obrtništvo proti njegovi volji. Zato ne predstavlja ne večine slovenskega obrtništva ne slovenskih delničarjev banke. Jugoslovanska obrtna zveza. K.af i Najnovejša modu Poudre Mon Perfum Bourlols ■ Pari* Glasba v Satlnerjevi s«« ï&&re€t sođIšča Dijak Ivan Metelko — prost. V jesenskem porolnem zasedanju jc bil 14 letni dijak Ivan Metelko zaradi poskušenega ropa v menjalnici v Kolodvorski ulici na podlagi krivdoreka porotnikov na tri leta težke ječe obsojen. Porotniki so ga bili s 9 proti 3 glasovom krivim spoznali. Sedaj pa prl-enaša »Uradni list'? objavo deželnega sodišča, iz katere posnemamo, da je obsodba razveljavljena in kazensko postopanje proti Metelku ustavljeno. Kakor izvemo, je deželno sodišče predlogu zagovornika ugodilo, kazensko postopanje obnovilo in na podlagi novih poizvedb in izjav psihiatrov obsodbo razveljavilo. — Tako je mogoče ena mlada eksistenca za življenje rešena. Petletnica kat. omladine v Mariboru. Proti koncu meseca februarja je minulo б let, ko je bilo društvo Katoliške omladine ustanovljeno po prizadevanju nekaterih dobrih niladeni-Čev v mestu. l)al se je pregovoriti sedanji vodja društva ter prevzel ne lahko delo v svoje roke. S pomočjo dobrega odbora, posebno še predsednika, se je posrečilo dvigniti društvo do tolike višine, da lahko v vsakem oziru tekmuje z. drugimi organizacijami in v mnogih ozirih tudi prednjači pred drugimi društvi, psebno kar sc Iiče števila dru-štvenikov (135) ter vsestranskega delovanja. V spomin le obletnice priredi društvo v nedeljo ob pol petih zvečer v Gotzovi dvorani velik glasbeni koncert, pri katerem nastopijo vsi glasbeni odseki z lepimi na novo naštudiranimi komadi po sledečem sporedu: Godba na pihala: 11. oddelek, začetniki: 1. Stole: Rovereto, koračnica; 2. Schneider: Moje srce, valček; 3. Schneider: Nevihta, galop. — Slavnostni govor. — Godba na lok: 4. Verbič: Planinski pozdrav, koračnica; 5. Herman: Ruska pesem; 6. Berg: Lepota, valček. Odmor. — Tamburaški zbor: 7 Miletič: Hrvatski napjevi, potpuri ; S. Bosiljevac: Sve se radii je, valček; 9. Adamič: Narodne pesmi, potpuri; 10. Hoffman-Bajuk: Tiha noč. valček. — Godba na pihala: I. oddelek. 11. Flotov: .'.':;rta, ouverture.; 12. S-traus: Lepo petje, valček; iS. Gounod: Faust in Marjeta, potpuri; lt. Fflllokrus: Omladinska koračnica; 15. Državna himna. Odbor prav ljudno vabi vse cenjeno občinstvo k tej izredni slavnosti ter prosi, da blagovoli veliko dvorano Union napolniti do zadnjega kotička, ker le tako bo mogoče društvu zasledovati vzvišeni cilj: prekvnsitev mladine z verskim mišljenjem. — Odbor. Zadoščenje našemu županu. Javnosti je še v spominu, kakšen krik so zagnali d cmoki ati, ko je zi časa PP režima veliki župan Baltič našega župana g. Fr. P o I j a n c, a odstavil, neutegomu revizijo njegovega poslovanja zaukazal in potem novo postavljenemu gerentu na- ročil, da mora Polja no a na vrnitev zneska nekaj enad 3000 Din tožili. Demokratski gèrent se je seveda z veseljem temu odzval in tožba se je pričela. Skoraj pol občine je moralo pričevali, pn gkj, vse ni nit pomagaio; tc dni je izšla razsodba, ki daje kruto žaljenemu g. Poljancu, k' ga je občina med tem v novih volitvah zopet na županski stol poklicala, sijajno zadoščenje. Gerentova tožba je na celi črti odbita, ucr se je lr.!.:./..tlo, d« / bilo županovo postopanje n« •.•rt; Pri' polteno; župan l'oljanec si ni nob nega občinskega denarja pri-držal in jc nns irotno še občin» njemu dolžna. — Občina mora vse pravdne stroške v znesku 8000 dinarjev plačati. Za ta veliki zn sek jc torej vsled te iz, trte zvite demokratske pravde občina oškodovana. To bodo občani veseli nad takim uspe-bom demokratskega gospodarstva.' Nov ршц ■Soreroisir.em. \r ftrchovelî wbi poročaj«: Na pustni torek po polneči ie začelo nenadoma goreli pri posest-aici M 'i iji Fende v Orehovi/ah. Pežigaloe je odtrgal desko s poslopja, kjer so sh!;••-,'• ■ butare, in jih ražgal. Ker ie domači pes /же 1 . -i-> lajati, so so deinarj prebudili in s pomočjo sosedov ogenj pogasi". Dokler je lež».! po tlel; sneg -svaril, češ da se je prenaglil. Camus je nato takoj stekel na jKišto in poslal prefektu drugo brzojavko, da je v Pazinu vse v redu in da preklicuje prvo. Ali je ta človek še pri zdravi pameti? Katoliška ©rgartaeiîa in „ВаШ!а". Itiljanska zbornica bo te dni odobrila dopolnilni dekret k zakonu o >ВаИ11к, ki prepoveduje »telesno, moralno in duševno vzgojo mladine-? vsem drugim organizacijam, torej tudi katoliškim. Zakon pa dopušča obstoj organizacijam, ki imajo povečini verske smotre . Papež je v znanem pismu na kardinala Gasparrija izrazil upanje, da spada med te tudi »Katoliška akcija ' in da se bo ta akcija lahko mirno nadalje razvijala. Pa se je oglasil v sredo >Popolo di Trieste«, češ, dobro vemo, čemu so služile verske organizacije; še več, zahtevamo, da zginejo tudi organizacije z. večinoma verskimi smotri (Katoliška akcija, prip. ur.). Kajti pri vzgoji mladine mora prevladovati država kakor povsod drugod. — Nato pa popisuje list, kako je za versko vjgojo poskrblje ni že v -Balilli. in zaključuje: Iz tega izhaja, da lašisNivska država poskrbi za v s. ; ц država hoče l!'; sama. Popolovo pisanje i/ lajn strupeno sovraštvo proti cerkvi, sovraštva, ki je rodilo tudi celo vrsto Člankov tega lista proti slovenskim duhovnikom. Zanimivo je, da je tržaški preteki Popelo zaplenil. Sk?b podestatov za bfasor občin. Ko jc fašistovska vlada odpravila župane in uvedla podestate, jc ta svoj korak zagovarjala pred javnostjo predvsem s trditvijo, da so bili /.upani eksponenti strank, ki so sc pehale za občinski stolček da bi prišle do občinske blagajne; župani so bili navadno ljudje, ki niso imeli potrebnega znanja, da bi lahko upravljali občine. Fašistovska vlada bo postavila na čelo občin izurjene ljudi, ki bodo uvedli v občinske domove varčevanje... ln kaj se danes dogaja? Poglejmo samo na Primorsko. Podestati so večinoma tujci iz mesta. Ko so zasedli svoja mesta, jc bila prva njihova skib ta, da so si uredili občinske prostore prav po mestno. Tako so v nekaterih krajih podestati vpisali v proračun postavke za uredil fev prostorov, ki gredo od 25 do -10 tisoč! To je varčevanje! Ta postavka znaš:- v proračunu tin-ianske občine 24.000 lir. Pa tudi nase niso podestati pozabili. Zakon pravi, da podestati opravljalo svojo službo brezplačno. V rcsnici pa si podestati odmerjajo prav mastne plače. Drugi pa nimajo stalne plače. Zato pa si dobro zaračunajo poti in dnevnice. Še poslanci bi jih skoro zavidali. Varčevanje torej na vseli koncih in krajih. ->Var-ccvanjcx podestatov na Primorskem sc v zadnjem času tako stopnjuje, da jc pričelo vznemirjati cclo tiste, ki so podestate imenovali. Tako jc n. pr. pred dnevi videmski prefekt izdal dekret, v katerem opozarja podestate, _ da morajo po zakonu opravljati svoje delo brezplačno. Drugo vprašanje je seveda, ali misli prcfckl resno s tem dekretom. Saj jc bolj ko gotovo, da ostane le pri opozorilu. Zlobna mîstîfikadja fašistov-skega fiska. Z ozirom na zaključek incidenta v Krkavcih i piše uradno glasilo fašistovske stranke »Popolo I di Trieste«, »da sta tržaški škof Fogar in puljski prefekt Cavalicri našla pot, ki vodi do zadostnega sporazuma (concud^to!), da sc razčisti nejasni položaj, ki jc nastal na ozemlju jurisdikcijc tržaške škofije, na katerem prebivajo mešano Italijani in Slovenci«. »Popolo« pravi nadalje, da mu ni poznano besedilo konkordata, poučen pa je, »da vsebuje »popolno priznanje avtoritete fašistovske države«. »Popolo«. izraža svoje zadoščenje, da sc je »malenkostni« incident v Krkavcih zaključil na ta način in zaključuje: Fašistovska država radi afirmacije režimskih načel ni torej pripravljena za kompromise v nobeni obliki niti takrat, kadar bi šlo, kakor v tem slučaju, za čisto profesionalna vprašanja. »Popolo di Trieste« laže. Ni res, da bi bil sklenjen kak konkordat (co.lo pismen!) med tržaškim škofom in pulj«kiir. pretek toni glede službe božje v cerkvah v občinah 7, mešanim prebivalstvom. Pač pa jc res, kar je tudi »Slovenec« ie poročal, da jc tržaški škof dovoiii, da se vrši poleg slovenske prlrlige tudi italijanska v krkav-ski cerkvi, kjer jc bila žc svoječasno v navadi dvojezična pridiga. Gre torej samo za Krkavcc in nc. morda za vse istrske fare, ki spadajo pod tržaško škofijo. Škof naj gre sklepat konkordalc s prefektom! Škof naj sklene s prefektom konkordat, v katerem »striktno« ( >srigido riconosci-mento«) priznava avtoriteto fašistovske države tudi ko gre za čisto profesionalna ■(cerkvena) vprašanja? Kdor ve za ozadje krkavskih dogodkov, ve tudi, zakaj ->Popolo« tako laže. »Popolo« je s svojimi grozilnimi članki proti župniku Silvaniju in slovenski duhovščini v Istri izzval ogabno gonjo proti Silvaniju in tržaškemu škofu. »Popolo« ostaja danes s takim pisanjem sebi zvest in nadalje hujska fašiste v Istri k novim zločinom proti slovenski duhovščini. * » • Simc Crvar ponesrečil. Ko se je župnik v Zrenju č. g. Širne Crvar vozi! iz Oprtlja proti Zrenju, je nenadoma padel vznak z voza. Ponesrečenec je hudo poškodovan po hrbtu in se sedaj zdravi doma. Domači verniki hvalijo Boga, da ie dobri širne sploh ostal pri življenju. Saj je znano, da je župnik Crvar silno šibkega zdravja, odkar so ga fašisti pretepli. Želimo g. župniku, dn bi čimprej okreval in se vrni! na delo, ko je Istra jrrav v teh časih tako potrebna bodrila in tolažbe. II Kakšna je? Impresionistična? ekspre-sionistična? futuristična? klasicistična? romanska? nemška? orientalska? Nobena izmed teh, ampak sama svoja, specifično Satt-nerjeva, jasna, logično dosledno grajena, pa jo vzemi po melodični ali harmonični ali kon-trapunktični strukturi. Takšna je, kakršnega se je skladatelj vedno kazal: nikoli ostarelega, ampak vedno s časom korakajočega, pa nikoli tudi v to ali ono strujo se slepo zaletelega, pač pa vedno vse novejše pojave previdno preiskušajočega in nove pridobitve previdno tehtajočega, zvestega reku: omnia probate, quod bonum est, tenete'. Vse dobe, vse struje so mu podajale glasbeni materija!, ki ga je po svoje predelanega uporabljal v vseh ostalih delih, pa tudi v tej operi. On пз mara v glasbi govoriti jezika, ki bi ga razumela komaj ena, dve deseterici izbranih, z vso novejšo glasbeno prevejanostjo natrpanih strokovnjakov, ampak govoriti hoče jezik, razumljiv množicam, vsem prav vsem hoče najvišjo umetnost napraviti dostopno, vsem hoče odpreti pogled v nje tajne, vse, to hoče naj prevzema dušo in jo pretresa v njene globine plemeniti, z vsemi drugimi sredstvi ne-izrazni čar. In res bo vsakdo, ki želi plemenitega » Vse preizkusite, kar je dobro obdržite. užitka, čigar duša je dostopna čisii, neoskrunjeni lepoti, v tej operi našel veliko: Njega, ki išče »ravnega užitka etične pobude bo pretresala globina mističnega doživetja in visokih n ravnih načel, po katerih se življenje v operi s tako silovito elementar-nostjo razpleta; nič manj ne bo užival ta, ki bo v operi iskal samo umetniških vrednot. Pevec (melodik) se bo racloval nad izbrano, gladko tekočo, zdravja polno, mehko, kar božajočo metodiko. — Harmoniku se bo čuvstvo topilo v pestrih barvah plemenito se razvijajočih harmoničnih postopov. in če ga. živahna, zelo čuvetvema modulacija ne. bo vselej presenečala, pa mu bo vtis harmoničnega bogastva vsaj poglabljala in SR ohranila v neprestani napeti pazljivosti. — Kontiapunk-tik bo tudi ime) dovolj prilike zasledovati pogosto, izrazito samostojnost v posameznih glasovih oz. glasbilih. Ln vsakdo, kdor se pri na? ukvarja z mstrumentaeijo, bo se posebej užival veliko sočnost, bujno, ne pre redko prečil dno sladko zvočnost v orkestralnem delu te opere. Skoro bi dejal, da je človeku, ki dela v razmerah, kakor skladatelj te opere, z:1 prt v tiho, samostansko zidovje, odvisen samo od svojega notranjega umetniškega sluha, treba m u je — pravim — naravnost intuitivnega čuta, da inslrumentacijo stopnjuje do take popolnosti, kakor jo kaže pričujte dHn. tu kar mu v poreono zaslugo štejemo: iiHru-mentaeijfi je prozorna, jasna, v celoti no ure-gosta, ne prenaeičena, posamezne skupine so značilno izrablieue. barvnih nasprotij, ki so za živahen glasbeno dramatični razvoj tako potrebni, je opera polna. Posamezna glasbila so svojemu značaju primerno pisana, odtod ia velika živahnost, in bujna pestrost, ki jo človek takoj v prvih taktih začuti. Ta harmonična instrumentalna pestrost in lepota je tolika, da je človeku mestoma kar skoro žal, da se izpremeni in izgine. In če upoštevamo še pestrost in živahnost melodičnih dcmislekov, ki se venomer prikazujejo v novi iznajdljivosti, bi poslušavec pogoste resnično iz notranje potrebe za klica l kakor Jozve sobici: Stoj! prelep si, da bi 2e bežal i p svoj prestol nasledniku prepuščal!" K. Veliki prevrati v zgodovini so navadno tudi prelom s sUmm Življenjem. Ne vemo še. dames, kaj bodo srdiln bodoča stoletja o svetovni vojni in njenih posledicah, a /iv> občutimo, da svet še vedno vre in kink k'.* da hi sî'i pripravljal ra nekaj novega, ki bc pretrgalo z vso tradicijo in zapeljalo človeštvo v nov » struge. Če na j verjamemo, da ura ur a p jsebna zakonito?! ue le življenje in red v svetu, ki je izven človeka, marveč tudi pota. po katerih hodijo r a rod i i', rtuletja v stoletje, poleni ni nič bolj naravnega kot lo, da .• prci;ie \ našem fp.su življenje na rede v v novo smer. Kaj je P kriza v kateri se danes vsa Evropa zvija, dru-creaa kot dokaz, da mora biti v njenem življenj- skem redu neka velika pogreška, katera je vrgla svet v strašno klanje, in katera bo davila narode tako dolgo, dokler ne bodo upostavili pravega reda. Če ie tu vzrok, radi katerega je padel svet iz tečajev, potem nikar ne upajmo, da bo dosegel zopet pravi ritem, doklei ne bo reda v njegovem mehanizmu. To je vodilna misel nilrdoga gibanja, ki je vzvalovab po veliki katastrofi, preko sveta in zajelo v svoj tok vse mlado življenje. Nikjer ie misli ne odmevajo tako glasno kot v mladi Nemčiji, kjer se je ta va! tudi. sprožil. Znano je, kako zajema ta novi tok vedno širše :n širše plasti mladega rodu in mu kaže pol v lepšo bodočnost. Na široko se mu odpira obzorje in njegov pogled ne sega več lc do tja. kamor more bruhniti nemški top: meje domovine se razmikajo daleč gori na sever in doli na jug in tja do Oceana, kjer živi drug narod jn odmeva diugaona govorica, nekdaj sovražna, a danes blagozvcnoča, prijazna. Uvideli so, du ni siia in sovraštvo zidar narodne blaginje, da je le njen grobokop. 'lc iz medsebojne strpljivosti bo vzklilo novo življenje, iz brat-kc ljubezni pa bo zasijala zarja lepših boljših dni. "l ako --o so m la vi i razmislili in tudi iisnicrili. Ta misel se razv ija v močno drevo, ki proži svoje veje dalje in dalje. Vse do letošnjega leta je oslala omejena med Nemci na mladinsko gibanic. ki se izraža v muigoterih mladinskih j glasilih in ki je prevevalo obiina zbor- anja novega dijnštva. V javno življenje, zlas.i politično, se ni kaj posegalo. Centrum sicer ima svoje iwjsebne mladinske krožke, a taui uiso te Dnevne •k Nevarno je zbolel č. g. župnik Valentin B e r n i k v Komendi. Priporoča se v molitev! •k Konkurzni razpis. Potom okrožnice je razpisana župnija Zgornji Tuhinj v kamniški dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 20. marca 1927. k Telovadna akademija Jugoslovanske orlovske zveze je radi tehničnih ovir preložena in se bo vršila v začetku meseca aprila t L — Predsedstvo J. O. Z. k Na naslov ljubljanske direkcije za železnice. Prejeli smo: Ker ravno sedaj delajo nov vozni red za letno sezono, moramo železniško ravnateljstvo ponovno opozoriti na skrajno neugodno zvezo, ki jo ima Ljubljana opoldne z Gorenjsko. Tako zvani opoldanski gorenjski vlak vozi iz Ljubljane ob 11.40, torej komaj par minut pred 12. uro. Nihče iz uradnikov in uslužbencev, ki so zaposleni do 12. ure, se ga ne more poslužiti, saj se mu odpelje ravno pred nosom. Pa tudi potnikom z Gorenjskega je s tem vlakom dopoldanski čas v Ljubljani več kot pičlo odmerjen. Kmalu po 11. uri morajo že hiteti na vlak. Do sedaj je bila ta neugodna zveza vsaj deloma upravičena, ker je tvorila priključek na bel-grajski brzovlak, ki sedaj prihaja ob 11.06 dopoldne iz Belgrada v Ljubljano. Po novem voznem redu pa bo ta brzovlak prihajal že zjutraj okoli 9. ure in imel takoj zvezo z Gorenjsko. Gorenjski opoldanski vlak bo torej popolnoma lokalnega značaja, kar se tiče odhoda iz Ljubljane. Zato se voznemu redu ne bo prizadela nobena težava, ako ga direkcija pomakne naprej preko opoldanske ure. Na ta način bo vlak odpeljal med opoldnem in eno. Potujočemu občinstvu, posebno pa uradnikom in uslužbencem, bo tako zelo ustreženo. Potemtakem ne dvomimo prav nič, da ne bi železniška direkcija ugodila tej prošnji, ako jo le hoče temeljito premisliti. Ako odhajajo opoldanski vlaki v vseh ostalih smereh lahko po 12. uri, zakaj bi nc mogel iti takrat tudi ta vlak? * 10 letnico mature praznujeta v nedeljo 8. marca v Nazarjih g. ing. Zumer Lojze, upravitelj škof. posestev v Marijinem gradu in g. Joka Zig' n, profesor v Mariboru. Bila sta edina maturanta 1. 1917. na gimnaziji v Kranju. kr Predsednik Kola jahačev in vozačev ▼ Ljubljani je sprejel sledečo brzojavko: Zahvaljujoč se Vam na ljubeznivem pozdravu, ki ste mi ga izvolili poslati v imenu članov društva, Vas prosim, da sprejmete zagotovilo, da se bom vedno zavzemal za napredek konjereje. Minister poljedelstva dr. Kulovec. * Se enkrat >nova bremena«. Prejeli emo: Po citiranem čl. 6. odredbe g. ministra vojne in mornarice od 8. septembra 1924 št. 31743 je treba doposlati občinskemu uradu seznam mladeničev — pa samo v enem izvodu v dveh ali celo v treh, kakor ponekod zahteva glavarstvo — v svrho rekrutacije, in tudi smrtni list dotičnega mladeniča, ki je odslužil svoj rok v kadru, brezplačno. To in nič več je treba duhovniku-župniku predložiti po točki 7. imenovane odrebde. Ta odredba pa ne govori o nobenih družinskih listih, kakor tudi noben zakon finančnega ministrstva ne govori o tem, da se smejo v svrho rekrutacije fantom izstaviti koleka proste družinske pole. Koleka proste družinske pole smejo dobivati le invalidne podpore potrebne osebe (št. 76 invalid, zakona od 17. novembra 1925), uradniki, učitelji za službeni list (po § 128 čin. zakona o službeni pragmatiki) in cestarji. O rekrutih ni nikjer govora. Dosti je krvni davek, ki ga dajejo starši s tem, da izročijo svoje sinove vojaštvu, ne pa, da bi še morali plačevati kolekovino za družinske izpiske. Res je torej, da družinska pojasnila, ker jih rabi vojaška oblast v naborne svrhe, novice niso kolekov prosta, kakor je obratno trdilo neko glavarstvo proti župnemu uradu, na drugi strani pa so silno draga. Le mislimo si družino obstoječo n. pr. iz 5 oseb, oče mati in trije otroci. Za prvo osebo (očeta) je treba plačati 10 Din., za vsako nadajnjo 5 Din koleka, torej kar 30 Din kolekovine za zahtevo od vojaške oblasti, ki ni utemeljena v ministrski odredbi. Kar pa ni v ministrski odredbi, tudi veliki župan mariborski ne more in ne sine zahtevati v svoji zahtevi od 15. oktobra 1924 št. 7868, še manj pa kak glavar, ali rekruti sami, oziroma njih starši, kakor se je to zljubilo razglasiti mariborskemu velikemu županu. Rad pa bo plačal nabornik ali njegovi starši kolekovino, če gre za to, da dobi fant skrajšan rok službe ali pa popolno oprostitev od vojaščine. kr Osebna vest. Razni listi so prinesli vest, da sem izbrisan iz imenika Zdravniške zbornice za Slovenijo brez drugega dodatka. To izgleda, kakor da bi bil izgubil pravico zdravniške prakse. Stvar je ta: Jaz ordiniram pozimi 2—3 mesece v Dubrovniku, 9—10 mesecev pa v Sloveniji. Zdravniška zbornica za Dubrovnik v Sarajevu je zahtevala, da se v to svrho zbrišem v Ljubljani in vpišem v Sarajevu, kar je zbornica v Ljubljani dovolila. Zdravnik sme ordinirati le v enem kraju: dokler sem v Sloveniji tu, dokler sem v Dubrovniku pa tam. — Dr. Karol Pečnik, zdravnik za pljučne bolezni na gori Jânina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina, zdaj Dubrovnik, Pile štev. 66. ■k Umrla fe včeraj v Gradcu Slovenka, vdova po bivšem avstrijskem generalu baronu Ign. Trollmann pl. Lovčen, gospa baronica Marija Trollmann pl. Lovčen, roj. Ur-bančič iz Borovnice. *k Oblastna zveza prostovoljcev za Slovenijo sklicuje svoj redni letni občni zbor v soboto, 12. t. m., ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Ljubljanski dvor« v Ljubljani. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, naj se ga udeleže vsi tukajšnji člani. — Odbor. •k Kongres geodetov kr, SHS se vrši dne 5. in 6. marca t. 1. v Zagrebu, »hotel Esplanade«. Ker bo kongres obravnaval jako važne zadeve, prosimo za mnogoštevilno udeležbo. ■k Osebe, katere želijo obiskati lyonski sejem, ki bo trajal od 7. do 20. t. m., imajo na francoskem konzulatu v Ljubljani na razpolago »karto za kupca«, na podlagi katere ima obiskovalec prost vstop v vse prostore sejma za ves čas trajanja. Veljavnost železniških kart za tja in nazaj (tour retour) francoskih železnic se mu podaljša do inkluzivno 20. t. m. Francoski konzulat je tudi na razpolago za vse druge podatke, tičoče se lyon-skega sejma. •k »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani, je imelo dne 6. februarja 1927 svoj 5. redni letni občni zbor. — Po odborovem poročilu je članstvo društva od lani poskočilo od 1480 na 2073 ob koncu 1. 1926. Od teh je bilo 1857 odraslih in 216 otrok oziroma 995 moških in 1078 ženskih članov. — Umrlo je v preteklem letu 17 članov in je društvo njih rodbinam izplačalo 47.000 dinarjev podpore. — Dohodkov je imelo društvo 114.555.13 Din* izdatkov pa 56.056 Din; pribitka je torej 58.489.43 Din, : s čimer se je lanski rezervni zaklad od 63 tisoč 977.23 Din zvišal na 122.466.66 Din. — Nanovo se načeloma sprejemajo v društvo le osebe, katere še niso prekoračile 45. leta starosti. Izjemoma se sprejemajo starejše, a ne nad 55 let stare osebe, to pa samo tedaj, če jim doslej nikakor ni bila dana možnost, da bi pristopile k društvu. — Aktivnim poštnim in drugim državnim uslužbencem ter njih rodbinskim članom, kateri so že prekoračili 45. leto, ne pa še 55. leta starosti, se navzlic temu, da so od lanskega leta imeli priložnost vstopiti v društvo, letoe izjemoma še dovoli pristop, a to samo do dne 30. junija. Takim osebam morata dve priči, ki sta člana »Dobrote« na pristopni izjavi potrditi, da so zdrave. Če pa takih prič ni, je treba pristopni izjavi priložiti ugodno zdravniško spričevalo. Po 30. juniju .1927 se take osebe ne bodo več sprejemale. — Kakor se čuje, se namerava v okrilju »Dobrote« osnovati nezgodno zavarovanje za ambulančno osobje. kr Obsojen defravdant. Po večdnevni sodni razpravi se je izrekla obsodba proti ravnatelju karlovške hranilnice Carié. Obsojen je na 8 let težke ječe in povračilo 186 tisoč dinarjev mestni hranilnici v Karlovcu. *k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. тАг Vrednostno papirje vseh vrst, tu- in inozemske, pred- in povojne, kupuje in prodaja po najkulantnejših oenah Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9, prvi specialni zavod te vrste. 1439 Cfublfana © Promocija. Včeraj dopoldne je promo-viral na tukajšnji univerzi g. Ivan R a k o -v e c, asistent v geografskem institutu, za doktorja filozofije. Najiskreneje čestitamol ® Prosvetni večer, kateri bo danes ob 8. uri v Ljudskem domu, bo brez dvoma razblinil marsikateri pomislek, katerega ima ta ali oni napram naši modemi literaturi. Predaval bo g. urednik D. i. S. prof. Koblar, kateri je znan kot prvovrstni poznavalec naše moderne literature. Zato bo večer zanimiv in bo zveze med pisatelji in pesniki na eni strani ter med ljubitelji lepe proze in poezije na drugi strani gotovo utrdil in spopol-nil. iZa uvod zapoje g. akademik J. Likovič Hermanove Trije popotniki s spremljevanjem glasovirja. 0 Nujno obvestilo. Ako bi se kdo še želel vpisati v Družbo sv. Mohorja pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, naj stori to takoj, ker bomo s 5. t. m. zaključili nabiranje udov. — Prosvetna zveza. O Predavanje v »Pravniku«. V petek, dne 4. marca t. 1., ob šestih popoldne bo na sodišču, soba št. 79, tretje predavanje, ki mu jc predmet osnutek novega avtorskega zakona. Predaval bo g. univ. prof. dr. Metod Dolenc, in sicer »O kazenskopravni zaščiti avtorskih pravic«. Želeti je diskusije, katere naj bi se udeležili tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo. © Pogreb Alojzija Slanovca. K notici pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu« nam sporočajo, da ni pelo pevsko društvo »Kra kovo - Trnovo«, ampak Šentjakobski pevski zbor, kar s tem popravljamo. © Predavanje o preventivnem zavarovanju, Da Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani podrobneje seznani delodajalce, delavske zaupnike in druge funkcionarje z nalogami in koristmi preventivnega zavarovanja, t. j. s preprečevanjem nezgod in obolenj, priredi v nedeljo, dne 6, marca 1927, ob 10, uri v dvorani na Miklošičevi cesti št. 20 predavanje: 1. o pomenu zdravstvenih in varnostnih naprav v obratih za preprečevanje nezgod in obolenji 2. o obratni higijeni in interesu delodajalcev ter občin na zdravstvenih napravah; 3. o vplivu pomanjkljivih varnostnih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode nastajajo, kako in zakaj. — Na to predavanje vabi urad zastopnike delodajalcev, delavske zaupnike in preddelavce. © Mesto cvetja na krsto pok. g. Cecilije Š p a n so darovali za ubožne oskrbovance Vincencijeve konfcrcnce frančiškanske župnije v Ljubljani ravnateljstvo in pisarniško osebje Jugoslov. tiskarne 255 Din, višji nadzornik direkcije državnih železnic g. Fr. Cvek pa 50 Din. © Pozor trafikantje! Vsi na protestni shod, ki se vrši 8. marca ob 8. uri zvečer v hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti. Udeležite se ga brez izjeme, da bo manifestacija za naše pravice veličastnal © Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela, V torek, dne 8. marca, se bo vršil ob 20. uri v dramskem gledališču pod pokroviteljstvom častne dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Uvodne besede bo govoril g. Alf. Gspan, urednik pokojnikove pesniške zbirke. Recitirali bodo ga. Mila Šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debcvec. Pokažimo z obilne udeležbo, da znamo tudi v današnji materi-jalistični dobi ceniti idealna stremljenja. —-Vstopnice bodo na razpolago od nedelje, dne 6. marea, pri gledališki blagajni. © Poselska zveza vabi vse članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 6. marca, ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega doma. Udeležite se zbora vse služkinje, da se prepričate o nujni potrebi organizacije. — Tajnica. © Prvi grom. Snoči ob 7. uri 10 minut je v Ljubljani letos prvič zagrmelo. © Šala, ki ni šala. Tri osebe v Zg. Šiški so mislile, da jo najbolje uganejo za pust, če se našemijo v duhovnike in tako zasmehujejo verske obrede. Dobili so tudi hvaležno ob činstvo, dasi so se mnogi zgražali nad tem Končno se je zdelo celo policiji vse skupa preneumno in je vse tri aretirala. © Ne mara »iblajtarjev«. Iz polhovgraj-skih, hribov je prišla v Ljubljano kmetica Marjana, doma iz Toškega čela. Ko jo je paznik na mitnici vprašal, kaj ima v košarici, ga je ozmerjala z iblajtarjem in drugimi krepkimi izrazi. Prizanesla ni z njimi tudi drugemu pazniku, ki je priskočil prvemu na pomoč in celo stražniku, ki jo je hotel aretirati, je povedala svoje. Pa so jo vsi trije le ugnali, sodišče pa ji bo s pomočjo § 104. povedalo, kaj se spodobi. © Policijske vesti. Aretirani sta dve osebi, in sicer ena radi tepeža in druga radi pijanosti. Policija beleži dve tatvini, en slučaj telesne poškodbe, eno žaljenje straže in en slučaj pasje stekline. Neprijetne spomine na prijetno pustno dobo bo imelo šest ljudi, ki so ovadeni radi razgrajanja, nedostojnega vedenja in kaljenja nočnega miru. © Tatvine v Ljubljani. Od časa do časa se pojavi na ljubljanski periferiji kurji tat in perutnina trepeče v strahu za življenje. Za pust si je pripravil nekdo okusno pečenko s tem, da je ukradel Alojziji Punčuhovi v Rožni dolini dve kokoši in petelina, kar je vse skupaj vredno med brati 100 Din. — Sobarici Anici Jelenčevi pri dr. Vidmarju je neznanec ukradel dve rjuhi, vredni 320 Din. © Bučno olje najcenejše pri K o 1 š e k u, Dunajska cesta št. 47. Maribor □ Sapo jim je zaprlo, socialistom natmreČ, naše poročilo o izidu tožbe, ki jo je mestna občina dobila proti erarju. Ne vedo, kako bi se izvili. Najbolje bo res protestni shod, zakaj občina postopa tako nečuveno zoper vojaštvo, zakaj noče zastonj popravljati vojašnic itd. — j Prihodnjo nedeljo bodo na javnem shodu sam gospod Grčar povedali, da je to uspeh njiho-: vega romanja v Belgrad. »Volksstimca« naj se spomni, da se je pust nehal in naj nam ne zameri, če bomo potegnili mariborskim socijali-stom celotno masko z glave. □ Tožba poslanca Žebota proti socialistu Jeklu seveda socialistom ne da miru. Jezi jih še posebno, da je veliki jutrovec, odvetnik dr. Reisman, moral kljub temu, da je »ausge-zeichnet« (po Volkstimci« navedeno) umakniti tožbo Jekla proti g. Zebotu. — Navedba čisto mlade ideje še prišle na dan s svojo lastno pristno barvo, marveč le v centrumaški obleki. Z letošnjim letom je ideja dozorela tudi v tem pogledu in sedaj stopa pred narod z ne-ustr. šenim pogumom in drzno podjetnostjo. Glasilo nove smeri je tednik »D a s n e u e Volk«, ki izhaja v Wurzburgu (Wolframs-strasse 3) z geslom »Za krščansko socijalno politiko«. Trela bo za nekaj časa pozabiti nase, tako piše list, in se ozreti na krvavečo in drgetajočo Evropo. Treba se je spomniti na Kristusove besede: »Kdor hoče najti svoje življenje, ga mora izgubiti«. Nemški narod mora zgubiti svoj nacionalni egoizem, da bo dobil novo življenje Evrope. Naš meč je bil strt! Ali naj ga zopet zgrabimo, ko se nam je že izkazal nezmožnega, da bi urejal usodo našega naroda in drugih? Ali ne bo bolje vzeti v roko drugačno, močnejše orodje, v obrambo naše narodnosti ge poslužiti boljših moči, kot je surova enooka sila, moči, kj /more,jo obnoviti nas in Evropo? To vprašanje je tirjalo odgovora. Nemčija je bila v odgovoru deljena. Pa so vendarle bili. kateri so rekli, da je mir več kot pa »zadostitev«. Nova Evropa, ki bo šla še preko društva narodov, na zunaj federativno preeurejena, na znotraj družabno prenovljena po visokih etičnih idejah. Le za spoznanje se je položaj v to smer izboljšal, zato, tako piše urednik Heller, bo treba dalje in poiskati odgovora na vprašanje, kaj bo z mirom. Svoji domači, Stresemannovi, politiki nič kaj ne zaupa, še manj pa mednarodni, ki niti teoretično ne vstane proti med- sebojnemu klanju niti sedaj ne, ko Mussolini tako grozeče rožlja s sabljo doli na jugu. List odločno zastopa mnenje, da je tu treba končati s staro politiko oboroževanja in zato ostro obsoja proračun, ki ima 700 miljonov mark za vojsko, medtem ko je toliko ljudstva brez zaslužka in brez strehe, ko kriči agrarno I vprašanje po pravični rešitvi. Ni izdajstvo to, da se 1'udem pove vsa resnica, izdajstvo je v tem, da se resnica prikriva in se tako zakrivi strahota kot so jo prinesla prošla leta. V svojih pacifističnih stremljenjih se list močno bli.'a francoski »La Jeuni Republique«. Tu je treba železne volje in močne vere v mir. Nič ni nevarnejšega kot neutemeljeno sumni-čenje sosedov. Treba je odkritosrčnosti in v zaupanju na dobro voljo drugih dati vsem dober vzgled in porabiti težke milijone, ki jih pogoltne vojni moloh, za občekoristne socialne namene. Tudi centrumu šteje to zadnjo potezo v t smeri proti desnici v majhno čast. V tem je ! istega duha, kot nekateri francoski listi, da je j namreč sedanja nemška vlada od vseh doseda-I njih najbolj reakcionarna in naglaša, da proti-! ljudska, ker se druži s kapitalističnimi nacio-nalci in s tem zapira svoje oči pred največjimi potrebami našega časa. Pravi rod bo zavladal le, če prevlada nova simer v vseh ozirih. Prevrniti je treba kapitali-; zem, ki je veden vzrok boja in rušilec miru, končati je treba vredni boj s pametnimi so-cijalnimi odredbami in gospodarsko preuredit-I rfijo, kajti vse to ni le gospodarsko kvarno, mar- več tudi moralno pogubno, ker nasilno tira poštenost v prepad. Pomesti je treba z vso staro navlako, ki je ves ta nered zakrivila, ali ga mirno gleda. Zato je politična orientacija sedanjih strank tudi med stvarmi, s katerimi je treba obračunati. Vse je usmerjeno zgolj na skrb za materijalno korist, a dejansko je položaj čim dalje slabši. Vlada sledi za vlado, ministri si kar podajajo portfelje, ljudstvo pa postaja bolj in bolj ne-zaupno in se mu že več ne zdi vredno hoditi na volišče. Za vladne krize se komaj še zmeni, komaj toliko kot za oglase, kjer se prodajajo in kupujejo krave in stari stroji. »Nikakor nočemo zanemariti gospodarskega življenja, niti ne napovedati boja moderni tehniki. Saj pravi sveto pismo na začetku, da naj človek gospoduje zemlji. In prav za to gre! V resnici, zemlja naj bo podložna človeku: zeinsko dobrine in vse svetne pridobitve naj služijo človekovi moralni porasti, nnj strežejo poedincu, družini, družbi. Za človeka, za brata gre in le zanj! Vera krščanstva je več kot idealistična sanjarija o veri ljubezni V krščanstvu ie silna resnost in neizprosna logika. Prodreti mora preko vseh megla prav tja do zadnjega korena vsega bitja in od tu vse prevzeti in prepojiti. Vsaka nepopolnost in nedoslednost je z njim nerazdružljiva... S človekoljubnim govoričenjem ne bomo napravili nikakega miru, niti z .velefinančno internacijonalno demokracijo nobene krsčauske mednarodnosti.«: Nestrpnost napram socializmu, današnja ume:nost in znanost, vse to ne kaže nič krščanskega. Socijalno vprašanje je teoretično že dobro rešeno, a ni ga, kdor bi to izvedel v praksi. Kapitalisti gotovo ne, žumalistika še manj, državni nastavljenci, ministri, tudi ne, ker bi vtegnilo postati nevarno njihovim dohodkom. »Če hočete mini, tako kliče Heller, ga morate sami ustvariti, pri tem pa velja: V slog' : je moč..« Miru ne bo dala Ženeva; treba ga je vko-reniniti v ljudstvu in iz ljudstva mora iziti, in to si miru želi! Mod svoje pristaše šteje gibanje s poeeb-I nim poudarkom tudi Forsterja. Tudi Hammel ratovo ime se pogosto čila v listu. V verskem oziru, kot se vidi iz tega, zastopa neko splošno krščansko smer, ki pa je kljub temu pritegnilo v svojo strugo mnogo globokovernih katoliških mož, zlasti pa računa na zaupanje v katoliški mladini. Seveda so to le bolj optimistična začetna razpoloženja, ki bo naletelo še na nebroj pomislekov. Upravičena je .sumiva, ki jo imajo mnogi nad tem gibanjem radi pretiranosti. Če že gibanje v vsej celoti ni premišljeno, to še nikakor ne opravičuje nezaupanja. Saj proti eni zmoti se rada naglaša povsem ekstrenma smer in v sredi se potem najde prava pot. Gotovo je, da se bo mladina od tu navzela jrloboke zavesti, dn je treba v vsem sedanjem življenjskem redu, tudi v politiki, temeljite prenove. »Volksstimce«, da je poslanec g. Zebot tožil Jekla zaradi njegovega pričevanja v tožbi duhovnikov proti uredniku Erženu, je nov dokaz zlobnega zavijanja, s katerim je prav, da ве enkrat temeljito obračuna. □ Ljudska univerza. V petek 4. marca ob 8. uri zvečer predava svetovnoznani umet-uostni zgodovinar Dunajske univerze prof. dr. Strzygovski o temi: Je li umetnost človeška stvaritev? in sicer s pripomočkom mnogih skioptičnih slik. — V pondeljek 7. marca ob B. uri zvečer pa predava direktor Zagrebške akademije dr. Branko Senoa o hrvaškem slikarstvu in kiparstvu in trdno smo prepričani, da bo takrat pokazal Maribor večje zanimanje kot pri prvem predavanju o hrvaški arhitekturi. Omenimo še enkrat, da je imel ta odlični hrvaški umetnostni zgodovinar v Beogradu 1200 poslušalcev. — V petek 11. marca priredi prvi baritonist Zagrebške opere g. Hržič koncert, ena katerem bo pel najlepše hrva-Ske .uiuetaa pesmi. G. Hržič slovi kot najboljši interpret hrvaških arij, in je žel največje priznanje v tu- in inozemstvu kot operni in koncertni pevec. — Ta večer bo zaključil rrsto prireditev iz hrvaške glasbe, tako da je dana Mariborčanom priložnost premotriti in spoznati ves njen razvoj. — Predprodaja vstopnic se prične v pondeljek 7. marca pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. □ Izpromembe na pošti II.,-v Mariboru. Dosedanji vodja kolodvorske pošte I. Novak je upokojen. Na njegovo mesto pa je imenovan g. I. Klemenčič, dosedaj na pošti I. v Mariboru. □ Izprememba v voj. poveljstvu mesta Maribora. Dosedanji mestni voj. poveljnik ?e- ' neral Peter Kosič je prestavljen v Skoplje. Na njegovo mesto v Mariboru je imenovan general g. Spasić. П Cenzura. V »Taboruin, III. vrste 8 Din, teletina 17 Din, svinjina, stegno in pleče 20 Din, ostala svinjina pn 18 Din. Umrl je v sredo motorovodja Konrad Dolimšeik, sin posestnika Janeza Dolinška iz Terezije, komaj 26 let star na španski bolezni, h kateri je pritisnila pljučnica. Zapušča enega otroka in ženo. Blagega pokojnika so radi njegove miroljubne nravi vsi radi imeli. Svetu mu večna luč, preostalim pa naëe sožalje! Gostilniška zadruga ima svoj redni leteti občni zbor v četrtek, 10. marca t. I. ob 2 popoldne v gostilni Počivavšek. Koncert Ličarje veg» cerkvenega iborn. Vstopnice za ta koncert, ki bo v nedeljo popoldne v DruStvenem domu ob 4 popoldne, se dobe v predprodaji v obeh konzuniib. Strog pasji kontumac. V Šmarjeti. občina Sv. Krištof, se je ugotovila pasja steklina. Okrajno glavarstvo je radi tega uvedlo strog pasji kontumac za celi okraj Laško. Psi morajo imett znamko in nagobčnik in morajo biti doma privezani na vrvici. S seboj se smejo voditi le z nagobčniki in privezani na vrvici. Vse pse in mačke, ki bodo prosto tekale, bo konjač usmrtil, lastniki pa bodo kaznovani. ?У> Koniisionalni ogled za novo meščansko šolo in telovadnico za osnovno šolo Trbovlje trg se vrši danes, v čeNeplap< obstoja, ni ljudski stranki privoščil niti ene dobre besede. Na smrt jo je obsojal, zaničljivo zbadal tn jo črnil, kolikor se je le dalo. V zadnji številki pa se mu je naposled mogoče nehote vrinilo neko priznanje. »Ljudski stranki je pač v čast, da po vstopu v vlado ni posnemala metode samostojnih -demokratov in ni pometala ven vse uradnike od velikega župana do zadnjega sluge.t Za začetek je to dovolj. Upamo namreč, da -Neplapc Se mnogokrat izreče svoje priznanje, ako bo objektivno beležil vse, kar storijo ministri in poslanci ljudske stranke v korist naroda. Snovi za poročanje bo dovolj, le dobre volje ne bo smelo manjkati. Požar. Pretekli teden je bil v Beltincih požar, ki je naredil veliko škodo, dasi ni bil ravno obsežen. Pogorel je občinski škedenj. Največjo škodo trpi kmet, kateremu je zgorel mlatilni stroj. Požar je bil ponoči in tako ga niso takoj opazili, da bi mlatilnico pravočasno rešili. Amerika — zlata dežela. Kakor se dozdeva, izseljevanju ne bo konca. Vedno več se jih po-! daja na dolgo pot v daleko tujino. Med njimi je mnogo takih, ki niti tega ne vedo, ali tam naj-j dejo kotiček, kamor se lahko z gotovostjo obrnejo. Še več pa je takih, ki se z izposojenimi tisočaki podajajo v negotovost. O tem pričajo posojilnice, ki so kar oblegane od ljudi, ki se podajajo v Ameriko. Žalostno je to in človeku se srce krči, ko pomisli, kako velika mora biti mizerija, ki tisoče ljudi sili, da zapustijo dom in gredo tako zelo daleč za kruhom. Bogve, kdaj bodo socialne razmere tako urejene, da vsak na domači grudi najde kruh. Vprašanje brezposelnosti oziroma zaposlitve delovnih moči bo treba na vsak način čim prej rešiti. Blagoslavljanje križevega pota. Doznava se, da se bo vršilo blagoslavljanje križevega pota, ki ga je pred kratkim dobila katoliška župna cerkev v Murski Soboti iz Miinchena, vršilo na prvo postno nedeljo, torej prihodnjo nedeljo. Novi križev pot je vzbudil mnogo zanimanja in veselja radi umetniške lepote, zato je gotovo, da se bo tudi blagoslavljanje izvršilo zelo slovesno. Cfublfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20. url zvečer. Petek, 4. marca: Zaprta Soboia, 5. marca: UGRABLJENE SABINKE. Red D Nedelja, 6. marca ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 6 marca ob 20: BOŽJI ČLOVEK. Izven. Ponedeljek, 7. marca: GOBSEK. Red Torek, 8. marca: RECITACIJSKI VEČER. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 4. marca: TANN1IAEUSER. Red B. Sobota, 5. marca: Zaprto (generalna skušnja za Tajdo). Nedelja, 6. marca ob 15: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih oenah. Izven. Ponedeljek, 7. marca: Zaprto. Premijera Sattnerjove iivime opere »Tajđa«, W jn hita naznanjena z» nedeljo 6. t m. se je morala vsled bolezni gospe Lovšetove, ki poje naslovno vlogo in pa vsled bolezni g. Betetta. ki poje glavno moško vlogo graščaka Urlia Visoškogn, ia i. Zuyaaa, za yar dni preložiti, Opoaatiaiuo na to vse prijatelje odličnega avtorja in posetnike naše opere. Vstopnice, ki so btte kupljene za nedeljsko premijero, ostanejo v veljavi za dan prenvijere, ki se vrši prihodnji teden. Natančni datum objavimo v sobotni številki. Mariborsko gledišče Petek, 4. marca: Zaprto Kobota, 5. marca ob 20: VEKELA VDOVA. Abon C. Kuponi. Nedelja, 6. marca ob 15: REVČEK ANDREJCEK. Znižane cene. Kuponi. Ob 20: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo nadaljnji obrok vsaj do 10. marca. .»Madame Butterfly« na mariborskem odm. 2e jired par loti je gledališka uprava najavljala možnost vprizoritve Puccinijeve iiaj|x>pularnejše J>pere »Madame Butterfly* tn vedno so prišlo zapreke vmes. Zdaj se bo slednjič izpolnila želja mariborskega občinstva, da vidi tudi to »rekrasno delo svetovne operne literature. Premijera bo že v prvi polovici marca. Knfige in revije NAS COLNie. Izšla je prva številka »Našega Colniča«, ki je edino glasilo katoliškega mladinskega prosvetnega gibanja na Goriškem. Dolžnost vsakega T'n> vetnega društva, orlovskega odseka tn orli krožka ter Marijinih družb je, da se takoj luuoče na list, ki je pisan Izborno in poln v resnici katoliškega duha. List stane letno 25 Din. Denar naj pošljejo društva svojim centralam, ki bodo gotovo blagohotno sprejemale vplačila In jih skupno proti odškodnini pošiljala v Gorico na naslov: Uprava »Našega čolniča«, Via Maineli 5, Gorizia, Italia. Grad na gori. Meeto na gori. — Tako se imenuje knjiga, katera izide v prihodnjih dneh. Izdali jo bodo sarajevski bogoslovci. V tišini sarajevskega bogoslovja je proslavilo društvo »Sta-dler« spomin na dva dogodka, na posvečenje sc-meniške ccrkve sv. Cirila in Metoda in na osnovanje društva sarajevskih bogoslovccv. Trideset let je že prešlo od teh dogodkov, ne malo važnih za kulturno in versko življenje male Bosne. In ti dve 301etnici hočejo bogoslovci proslaviti tudi s tem almanahom: »Grad na gori«. Sodelujejo bogoslovci in njihovi seniori, kateri so sedaj razkropljeni v različnih službah po Bosni. S tem dobiva almanah poseben čar. Članki bodo vpoznali čitatelja s katoliško Bosno, z veliko pojavo prvega njenega nadškofa dr. Josipa Štadlerja in z zgodovino bogoslovskega društva »Štadler«. Večji del knjige govori o katolištvu Bosne. Kdor želi pobližje spoznati katoliško Bosno, mu bo dobro služil ta almanah. V njem sta tudi dva zemljevida: konfesionalni in hierarhični zemljevid Bosne in Hercegovine. Almanah je tudi ilustriran. Drugo bodo čitatclji žc sami našli, ko ga bodo naročili. Za one, kateri so zanj že kaj darovali, stane 30 Din, za dijake 40 Din, sicer pa 50 Din. Naroča se v Sarajevu, Čamerlina ulica št. 7. Slovenska krajina. Drugi letnik, druga številka. Vsebina: Srb, Hrvat, Slovenec se klanja kralju Aleksandru. Srečni in nesrečni doživljaji Vladka. Znamenje. Sirota. Iz preteklosti Slov. krajine (Sloveni se selijo). Dimnikar. Kako sadimo sadna drevesa Metljavoet. Dva sovražnika. Kotiček (za učence ljudskih šol). Žabami kotiček. — List se naroča v tiskarni E. Balkanyi, D. Lendava. Posamezna številka stane 1 Din. Trgovski posli povrročujejo mnogo skrbi ln mnogokrat me Je glava tako močno bolela, de tem mtsltl, razpočlla se bo. Soproga pa ml je nasvetovala zdravilo Aspirin« tablete «Lp* In hvala nJim, da so te mučne bolečine Itglnlle. Pristnost teh tablet se pozna po modro-belo-rudečt varstven! znamkL Dopisi Kočevska »Samouprava«, glasilo večkratnega ! ministrskega kandidata dr. Sajovca. je nad vse j imzerabel listič, (»ln smešne nadutosti, ki si sama ! daje važnost, katere v resnici nima. Pod krinko od i par pohlevnih kočevskih Nemcev ogroženega slo-I venskega naroda zastopa v resnici zgolj interese i gotove interesne skupine kočevskega mesta, ki bi j rada imela vso deželico pod komando in ima po-1 sebno na piki g. poslanca Škulja. Tako prinaša i dopis iz Fare pri Kostelu, v katerem trdi, da je razpoloženje naših volivcev piroli g. poslancu j Škuiju. To je pa zgolj jx»božna želja »radikalnega< j lističa, oziroma g. dr. Sajovica in njegovega krožka, I kajti v resnici vživa g. poslanec Škulj pri nas neomejeno zaupanje, ker tudi v polni meri zasluži. ' Od je naš častni občan, ki je za nas že veliko storit in bo zato tudi zanaprej užival naše popolno za-I upanje. Kar se tiče shodov, je bil shod SLS pri nas 1 najlepši, na druge so šli ljudje samo iz radovednosti. Posebne agitacije od hiše do hiše res ni bilo, ampak tega pri nas sploh ni treba, ker smo dovolj politično zavedni in smo šli radi volit v oblastno ! skupščino poslanca, katerega, nam je priporočil g. i poslanec Škulj. Dopisniku »Samouprave« sploh svetujemo, naj se loti kakega zanj koristnejšega opra-; vila, kakor je zaletovanje v našega poslanca Škulja, ; ker bi jili utegnil drugače slišati, kočevskemu lističu pa tudi priporočamo malo manj napihovanja in gostobesednega »nacionalnega t šveflanja. Saj se poznamo po knofih! Ša3 VELEMOJSTERSKI TURNIR V NEV YORKU. Dne 1. marca se je doigralo v newyorškem j turnirju VIII. kolo (tretje v drugem turnusu), ob ! katerem je šahovski svet z največjo napetostjo pričakoval izid partije Capablanca - Niemcovič. Svetovni mojster je otvoril partijo z damskim kmetom, Niemcovič pa je odgovoril z doslej za najmočnejšo protipotezo smatranim Sg8—f6. Borba je bila srdita, polna prelepih, globoko zamišljenih kombinacij. Capablanca je napadal v naj-riskantnejšem slogu, globoki šahovski mislec. Niemcovič se je branil v istem slogu. Ni se branil, temveč sam napadal po geslu, da je najboljša obramba — napad. Ni enemu ne drugemu sc ni posrečila zmaga. Zahodno-Indijsko otvorjena igra se je po 30. potezah končala z remijem. Dr. Aljehin je otvoril boj s Spiclmannom z damskim gambitom. Spielmann se je močnemu ruskemu velemojstru nasproti branil mirno, preudarno, in tako se je partija nehala po burnem poteku že v 20. potezah z remijem. Veliko previdnejša in mirnejša, nekako počasna je bila borba med starima prijateljema nii sovražnikoma, našim dr. Vidmarjem in ameriškim velikanom Marshallom. Po peturnem najnapornej-šem boju je bila prekinjena. Končni položaj jc tak, da ni mogoče predvideti končnega izida. Nekaj čudnega, da se takemu borcu, kakor dr. Vidmarju, do danes šc ni posrečilo, ponašati se z eno samo zmago nad ameriškim veleborcem. Čc •e ne motim, sta igrala dosedaj na velikih svetovnih turnirjih 10 partij, izmed katerih je nedvomno silni dr. Vidmar — govor je samo o srečanjih m?d dr. Vidmarjem in Marshallom — napravil kako polovico remis, dočim so se vse druge partije končale z zmago Marshalla. V resni igri odločujejo pač tudi momenti, ki jih ie težko kontrolirati in precizirali. Stanje je sedaj tako: Capablanca 6, Niemcovič 5 (ena visi), dr. Aljehin 3 (ena visi), Spielmann 3, dr. Vidmar 2'4 (dve visita, r eni ima nai rojak precejšnjo prednost), Marshall l H (dve pas^ tiji visita). Turnirja še ni konec, presenečenja niso !s-ključena. Napetost narašča, vsa prerokovanja so še danes prezgodnja. Videl sem starega Steintza. največjega, kar jih pozna šahovska zgodovina, če-stokrat na turnirjih v prvih rundah zapisanega kot zadnjega, in ko je bilo velikih bojev konea. je bil na prvem ali enem prvih mest vedno — Steinitz. Še o metliavosti živine. Čeprav se v zadnjem času o imenovani liolezni mnogo govori, prodava in piše, je vseeno z ozirom na letošnji ol*seg bolezni potreb-no. da se živinorejci stalno opozarjajo na nevarnost, da se pravočasno pobrigajo za zdravljenje sumljive in olxvlele živine. Zbog stalno napredujoče živinozdravniške vede imamo danes na razpolago sredstva, ki v začetku bolezni sigurno pomagajo, izlečijo bolezen navadno tudi še v drugem stadiju, le v tretjem stadija bolezni ni dosti ujmnja na uspeh. Glede postanka in razvoja bolezni se interesenti ponovno opozarjajo na to/adevni poučni članek v »Kmetovalcu« z dne 15. novembra 1926. Temeljem izkušenj, dobljenih pri zatiranja bolezni v Prekmurju. dodam še sledeče: Glede postanka bolezni se je ugotovilo, da je okuži» živine mogoča tudi z suho krmo iz mokrih tal, čeprav je običajno okužba vezana na mokro pašo, svežo krmo in vodo z močvirnatih tal. Nadalje pripisujejo mnogi živinorejci mršavost svoje živine letošnji prazni in slabi krmi, ki obstoji v Prekmurju ponajveč iz ela-me. ne sluteč, da hira govedo za metljavoet jo. Zmotno mnenje o vzroku rruršavosti nastane lahko radi tega, ker ima žival komaj spremenjen apetit, je in prežvekuje skoraj do zadnjega. Driskavost se dostikrat sploh ne pojavi, drugih očitih bolezenskih znakov tudi ni in to zavaja posestnika v zmoto, d« pripisuje hiranje živali slabi krmi in ne pojavu metljavosti. Dostikrat je celo strokovnjaku težiko ugotoviti lx>-lezen s klinično preiskavo živeli. V takem slučaju se z pridom jx>služimo mikroskopa (drobnogleda), ki nas pouči o obstoju jajčic metljaja v blatu. Mikroskop je seveda draga stvar in si ga živinozdravnik le redkokdaj more nabaviti. Navadno pa ima živinozdravnik priliko, poslu-žiti se mikroskopa v bližnji bolnici ali pa pri bližnjem znancu, zdravniku. V Ljubljani pa imamo sedaj veterinarsko - bakterijološko postajo, kjer ima zlasti ljubljanska okolica priliko, da dajo posestniki preiskati blato sumljivih živali. Za preiskavo zadostuje količina blata v velikosti lešnika ali oreha, pač pa je dobro, da se preišče koniadič jutranjega, opoldanskega in večernega blata. Tudi s preiskavo krvi — a to le v bakterijološki postaji — je možno, bolezen ugotoviti. Pri obolelih brejih telicah in kravah ee je v približno polovici slučajev primerilo, da je krava, odnosno teliaa zvrgla. V mnogih slučajih zvrženja zaostane trebilo, kar ima — če se ne odstrani pravočasno in strokovnjaSko — nadaljnje kvarne posledice za žival. Glede zdravljenja metljavoeti ae živinorejci opozarjajo na dobro preizkušeni preparat j »distok, e katerim se bolezen, ako ni še preveč napredovala, sigurno oadravi. Posebna živinozdiravniška komisija je v Skoplju preizkušala tudi francoski preparat »fužer žinu« in ; ugotovila iste ugodne rezultate kot z distolom. Cena francoskega preparata mi ni točno znana, ! baje jo cenejši kot dietol. A tudi cena distolu 1 se da s posredovanjem živinozdravnika znižati j na 10 dinarjev za kapsulo — kot sem ee v Murski Soboti prepričal. Vsako obolelo govedo dobi štiri kapsule distola na 100 kg žive teže. Ta obrok se na/zdeli na štiri dele za štiri dni zdravljenja, le pri breji in zelo obnemogli živini je večja previd-I nost na mestu in sc ta rok nekoliko podaljša, l Nikakor pa ne poslušajte mazačev, ki svetujejo kot lek terpentin, žganje, napeljavo triu ka. oelo nasekanie rel>er se držeče kože, a vam govorijo o xžabci«, »vovčiču« itd. V ta namen izdan denar je proč vržen. Mogoče je pa tudi, da se bolezen pri eni in isti živali kljub zdravljenju ponovi in to tedaj, če se distol ni dajal v predpisanih obrokih in v določenem roku. V izjemnih slučajih pa tudi ni izključeno, da se bolezen ponovi vsled oku/.enja suhe krme /. ličinkami metljaja. V takšnih primerih je vrlo dobro, da se sumljiva krma popari pred krmljenjem s slanim kropom. Sploh je sol strup za metljaja in se priporoča, pokladati živini sol, kadar jo krmimo s krmo iz močvirnatih tal, oziroma predno se živina žene ua okužbe sumljivo, močvirnato ali poplavljeno pašo. Na liter pitne vode se da v ta namen največ pet gramov soli. Seveda za- dostuje cenena živinska sol. Končno še par besed o tem, kako bolezen v bodoče preprečiti. Nevarnost, da se bolezen v jeseni zopet pojavi, je tem manjša, čim manj bo padavin in poplav. Korenito pa se zlo iztrebi z drenažo, osuševanjem močvirnatih pašnikov, regulacijo potokov, rek itd. Ker se slednje na mah ne more zgoditi, se živinorejcem priporoča, da se (.'gibljejo paše na močvirnatih tleh, da živini ne pokladajo sumljive zelene krme in da preparirajo tudi sumljivo posušeno krmo na naveden način. Obneslo se je tudi polivanje okužbe sumljivih travnikov in pašnikov z apneno vodo in sicer 800—1000 kg apnenega beleža na hektar površine, kar uniči tako ličinke metljaja kot baje tudi polže-premosiloe. Ponekod tudj z uspehom pobirajo in uničujejo polže, v kojih se zabubijo ličinke metljaja, kajti brez teh polžev tudi metljaj nima razvojne možnosti. Gnoj, ki vsebuje jajčeca metljaja, se ne sme vporabljati na mokrotnih travnikih in pašnikih. Metljaje vsebujoče jetra je treba uničiti, k večjeonu veljajo še v prekuhanem stanju kot pasja hrana. Ker so ličinke metljaja prilepljene na spodnjem delu bilke, se priporoča tudi, da se pase živina na sumljivih pašnikih le v redkih krdelih in ne v številni čredi, da bi žival ne bila prisiljena popasti travo do golega. Lažje in ceneje je, bolezen odvračati kot jo zdraviti. F. K. žzdr. K zadnjemu potresu v Hercegovini. (Iz razgovora z dr. Belarjem.) -^lr---^lfv* «vy vyj)^^ <л "Л » )4 ■ ; 7-0-' if- yj . -> < £ f^ o СРочП - s % ■i. Observatorij pod Triglavom GORJE nad BLEDOM SHS C. S» ^vV-V. W. —-» 4.»vyw >_ v £ Z co ^ t- : — v « t- E Ž F O 'f C u O o ^ C w rt o г <> - a- Oo __i_> -J_ Dne 14. februarja t. 1. so javili časopisi potres, ki so ga doživele nekatere južne pokrajine naše države, zlasti južna Dalmacija. Hercegovina in deli Makedonije. Nesreča ni bila tako strašna, kakor se je sklepalo po prvih časopisnih poročilih. Povdariti je treba, da pride v južni Dalmaciji in v južnozapadni Hercegovini skoro vsako leto do majhnega potresa, kar je v zvezi z izpremembami temperature konec zime ali v začetku pomladi. Takih »kroničnih« potresov imamo polno po vsej Evropi in so zanimivi le za strokovnjake. Tak potres je bil tudi dne 14. p. m., pač nekoliko močnejši nego običajno, a vendarle tako neznaten, da ga sploh nobena izven-evropska potresna postaja ni registrirala. Da si more ustvariti tudi lajik jasno sliko o vsej zadevi, spominjamo na potres, ki se je pripetil dne 1. januarja preteklega leta in katerega žarišče je bilo prav tako Jadransko morje, le da tedaj nekako sredi med Benetkami in Puljem. Na zgornji sliki vidimo, kako so registrirali dr. Belarjevi aparati dotieni potres, druga (manjša) nam pa kaže, kako so registrirali sedanjega. Kes je. da je bilo žarišče lanskega oddaljeno okroglo 120 km od dr. Belarjeve postaje, a sedanjega okroglo 450 km, zato je pa slika lanskega povečana le desetkratno, sedanjega pa stokratno. Že iz tega je razvidno, da je bil letošnji neprimerno neznatnejši nego lanski, kar nam dokazuje, da so lanskega registrirali aparati celo v Kanadi, le-šnjega pa niti vse evropske potresne postaje ne. a kljub temu niti lanski ni povzročil kakih posebnih škod. To je umestno povdariti zato, ker je lanskega skušala Italija popolnoma utajiti in se o njem res ni skoro nič pisalo, dočim razširja Italija po neki svoji časopisni agenturi o letošnjem prav tatarske vesti po svetu, tako, da so celo v naše uredništvo prihajale iz vseh koncev Evrope tele-grafične prošnje za slike in poročila. — In končno omenjamo še, da napoveduje dr. Be- lar potres za 16. marca in 16. aprila. (Tudi zadnjega je napovedal uredništvu >Dail Maik v Londonu že 10 dni poprej.) Splošno stanje v mariborski oblasti. IReferat namestnika velikega župana dr. Stareta na prvi seji oblastne skupščine 23. februarja 1927.) (Dalje.) 7elo potrebno za mariborsko oblast bi bilo aktiviranje posebnega kulturno-tehničnega oddelka, ki naj bi se lotil sistematičnega dela za osuševanje močvirnatega sveta z drenažiranjem in regulacijo potokov s pomočjo vodnih zadrug. Zemljišča so po zadnjih povodnjih na mnogih krajih postala močvirna, vsled česar pri živini v večji meri nastopa metljavost. Gozdarstvo. Gozdovi zavzemajo v mariborski oblasti 39% celokupne produktivne zemlje, t. j. 285.6(31 ha. Največ çozda ima dravograjski kraj s 66%, najmanj okraj Čakovec z 8% celokupne produktivne zemlje. V hribovitih delih nase oblasti, na Pohorju in Kozjaku, v Savinjskih in Koroških planinah zavzemajo gozdovi 63% celokupne površine in so do 90% v rokah kindskega posestnika. Glavna skrb se v tej panogi posveča racionalni negi in pravilnemu izkoriščanju gozdov. Kmetski gozdni posestniki dobivajo seme in gozdne sadike deloma iz 5 državnih goroinih drevesnic, iz drevesnic okrajnega zastopa v Slovenj-gradcu in Jugoslov. šumarskega združenja v Slivnici, deloma iz zasebnih drevesnic, ki jih je 73. Velike žage s parnim ali turbinskim pogonom. ki jih je v oblasti 1132 s skupno 4107 HP, ter stalne vodne žage, ki jih je 1216, so n. pr. v letu 1926 narezale 320.000 polnih metrov lesa za tolmično vporabo. Lovstvo. Od 1075 lovišč v oblasti je 775 občinskih. Občinska lovišča obsegajo skupaj 627.647 ha površine in so dala občinam v letu 1926 871.029 Din zakupnine. Ostala lovišča so samosvoja. Kakor gozdarstvo, se skuša tudi lovstvo urediti v skladu z lovekokulturnimi cilji ter gospodarskimi interesi občin kot lastnic lovišč. Izdale :-o -r uredbe glede omejitve Števila lovskih družabnikov, glede legitimacij za zaprisežene gozdne in lovske čuvaje, dalje glede ureditve loviščnih dražb in zakupne dobe ter roka za dražbo. Za last- nike lovišč je zdaj članstvo v lovski organizaciji obvezno. Tako se skuša moralno in materialen« zopet dvigniti lovstvo, ki je bilo po državnem prevratu na škodo občin skoroda uničeno. Agrarna reforma. Izvajanja agrarno-reformnih predpisov je v naši oblasti v prvi instanci poverjeno okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru, v drugi instanci agrarni direkciji v Ljubljani. Do leta 1923 je poleg mariborskega obstojal še okrožni agrarni urad v Murski Soboti, ki se je pa ukinil. Vprašanje agrarne reforme je v naši državi različne važnosti zlasti v Prekmurju, kjer je skupno 8309 ha veleposestniške zemlje. Odsvojeno zemljo prejemajo v zakup osebe, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje ter zemlje sploh nimajo ali je nimajo v dovoljni meri. Prvenstvo med njimi imajo vojni invalidi, vdove in sirote vojakov ter vojaki in prostovoljci, ki so se borili za zedinjenje. Tudi državna rudniška uprava do danes še ni m svojega organa pri občeupravnih oblastvih druge stopnje. V prvi instanci vrši to upravo pri nas okrožni rudarski urad v Celju, v drugi rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Šolstvo in stanje izobrazbe. Kakor sem že v uvodu omenil, je iz oblastne prosvetne uprave izvzeto Medjimurje, kjer so prosvetni posli naloženi okrožnemu načelniku v Ca-kovcu. Omenjam tedaj le v organ izat ornem oziru, da imamo v Medjimurju 1 državno učiteljišče za gojence in gojenke, združeno z internatom, 1 meščansko šolo, združeno z dvorazredno trgovsko šolo ter 61 osnovnih šol. Na ostalem ozemlju imamo danes 5 državnih srednjih šol, in sicer državne realne gimnazije v Celju, Murski Soboti in Ptuju, gimnazijo v Mariboru in realko v Mariboru. V prvih štirih razredih teh šol, izvzemši gimnazijo v Mariboru, se poučuje po novem enotnem učnem načrtu, ki ga je mini- strstvo predpisalo leta 1926. V višjih razredih se poučuje še po starih učnih načrtih. Pogajanja zaradi novega gimnazijskega poslopja v Murski Soboti, kjer je v sedanji zgradbi le 6 vporabljivih šolskih sob, teko počasi, vendar je zagotovljeno že lepo stavbišče. Meščanskih šol imamo 16 državnih in 2 zasebni s 87 razredi in 3482 učenci. Med temi je 1437 dečkov in 2045 deklic. Med 135 učnimi osebami jih je usposobljenih za meščanske šole 83, za osnovne šole 46, 6 učnih oseb ima nižjo kvalifikacijo. Leta 1926 se je zatvorila meščanska šola v Žalcu, ker lokalni faktorji niso zadostili predpisanim dolžnostim preskrbe šolskih prostorov. Istega leta se je otvorila nova meščanska šola v Mežici. — Učiteljišči sta v Mariboru 2 državni in 1 zasebno z 12 letniki 147 gojenci in 272 gojenkami. Študij na učiteljiščih podpira država z dijaškimi ustanovami, katerih se je do danes razdietilo v skupnem okroglem znesku 228.000 Din. Osnovnih šol je v oblasti 376, med temi 4 zasebne. Vse šole imajo 1334 razredov. Poučuje 550 učiteljev in 794 učiteljic ter 4 stalni katehetje. Obiskujočih otrok je bilo koncem šolskega leta 1926 55.936, število šolobveznih, a ne. obiskujočih 1946. Po narodnosti med otroki jc 53.397 Slovencev, 73 Hrvatov, 47 Srbov, 30 Cehov, 3 Poljaki. 4 Rusi, 1102 Nemca, 1271 Madžarov, 9 Itali j:, v. Pouk je bil na 141 šolah celodneven, na 71 Šolah poldneven, na 164 šolah nedeljen. Od početka oblastne uprave do danes se je 13 šol razširilo za po 1 razred, nanovo se je usla-novila dvorazredna osnovna šola v Nedelici, okra( dolnjelendavski. V Doljni Lendavi sami se je otvo-ril otroški vrtec šolskih sester. Enorazrednici v Pečarovcih in Satakovcih, okraj Murska Sobota, sta se zaradi neprimernih prostorov ukinili ter prečolali v drug šolski okoliš. Zaradi premajhnega števila otrok so se ukinili 3 razredi v Mariboru, 2 v Ptuju. Zastran manjšinskega šolstva je na osnovi čl. 4 ustave izšel predpis po katerega je na vseh javnih šolah učni jezik državni jezik. C« je v kakem oddelku več nego 30 učencev drugega naroda se zanje odprejo vzporednice. V smislu teh določil se je preuredilo 23 osnovnih šol tako da so se šole z madjarskim učnim jezikom soreme- nile v slovenske s potrebnim številom madžarskih vzporednic. V zvezi z osnovnim šolstvom omenjam, da se je v letu 1925 in 1926 v Mežici postavilo šolsko poslopje za osnovno in meščansko šolo ter v otroški vrtec, ki je med podeželskimi šolskimi poslopji ne le v gradbenem oziru, temveč tudi zastran notranje opreme edinstveno v vsej državi. Stavbo je omogočila uprava tamošnjega svinčenega rudni-ka, ki jo pristala na to, da v razmerju s svojo davčno močjo (98.7%) prispeva k vsem gradbenim stroškom. Pod streho je tudi že nova zgradba za osnovno šolo Celje okolica. Projekti za razširjenj« šolske stavbe v šoštanju in za zgradbo gimnazijskega poslopja v Murski Soboti so še na papirju. Manj ugodno je stanje raznih kulturnih institucij v mariborski oblasti, ki niso v državni režiji. Državne podpore gledališčem, znanstvenim ln prosvetnim društvom so malenkostne in tako ne. katere teh ustanov vzlic svojim velikim zaslugam jedva životarijo. (Dalje.) Ali si član Mohorjeve družbe? Xanimi vosîi DOBROTA JE SIROTA. Sovjetska vlada je natisnila Zbornik odlokov kazensko-vzklicnega sodišča iz 1.1925. Služil bo kot dodatek k osnovni izdaji kazenskega zakonika iz 1. 1921. Posnemamo od "tod nekaj poučnih prestopkov zoper grozen § 133. (o prestopkih zoper socialno varstvo). Neka gospa J. je sprejela pod streho lôletno siroto, deklico M„ ker je bila brez zaslužka in strehe. Pomagala je gospodinji pri delu, dokler ni našla službe. Za slovo je pustila pismeno zahvalo za izkazano usmiljenje. Kljub temu je obsojena gospa na 100 rubljev globe (2500 Din), ker ni dobivala M. plače in ni bila vpisana pri delavski zavarovalnici. Ob-toženka je zaman trdila, da ni v stanju imeti služkinjo s plačo. Obsodili so jo za izkoriščanje pod krinko dobrote. — Neka A. je prišla iz vasi v mesto. Iskala je službo in je medtem stanovala pri rojaku M., kjer je včasih prala in pospravljala (prejela je za to vedno nagrado). Tudi M. je plačal 100 rubljev globe. — Pripomniti je, da jc vzklicno sodišče te odloke razveljavilo. Toda število sličnih slučajev znaša več sto, in to kaže, da je kaznovanje za usmiljenost stalna navada pri sovjetskih sodnikih. DOBRO JE POVEDAL. Slavni karakterni igralec Bogumil Dawi-son je bil na odru, kakor tudi v zasebnem občevanju jedernat in vedno pripravljen na odgovor. Toda vsled njegove razburljivosti ni bilo dobro priti z njim v konflikt. Z gledališkimi ravnatelji in intendanti se je mnogokrat spri. V nekem prepiru mu je generalni intendant draždanskega dvornega gledališča, grof Liittichau, zaklicali >Toda, gospod Dawison, vi pač pozabljate, s kom govorite?« — >0, nikakor ne, eksceleiica," je odvrnil Dawison ostro, j to vem prav dobro; govorim z najemnikom mojega talenta.« • • * -j- Slabi časi. Lanske pomladi je obnovila nemška železniška uprava predvojno navado in je opremila stranisča v brzovlakih z milom oz. brisačami. Toda sedanje občinstvo je vse drugačno. Milo je sicer izginilo malokdaj, menda ni posebno dobro, zato pa so ukradli potniki tekom šestih mesecev čez 51 tisoč brisač. Vendar je sklenila železniška uprava, da ne opustila svojega početja, poziva le tatove, naj ne sramolijo nemške železnice. -j- Telefonske slike. Dunajski listi poročajo o ustanovitvi - Mittel-Europâische Zentral-fernhildstellec, ki bo razpošiljala slike po vseh telefonskih progah srednje in vzhodne Evrope. Neki inžener je baje patentiral presenetljiv izum: pri p ros t sprejemnik, ki se naveže na telefonski vod vzporedno z navadnim slušalom. Aparat omogoči telefonsko pošiljanje fotografskih slik poljubnih oseb, predmetov, pisem in si. Posamezni abonenti bodo izhajali celo brez centralne postaje. Ime izumitelja še ni objavljeno. -j- Grob na. tenis prostoru. Neki Anglež po iinenu Glynu, ki je pred kratkim umrl na otoku Wight 1er zapustil premoženja okoli sto milijonov dinarjev, zahteva v oporoki od de-! dičev, da ga pokopljejo na kakem tenis prostoru. Ako tega ne storijo, zgubijo pravico do dedščine. V oporoki stoji natančno in razločno, da ne mara biti pokopan v rodbinski grobnici, v kateri je polno vode, pokopališče pa nima nikake kanalizacije. Truplo morajo položiti v svinčeno rakev ter spustiti v grob na gornjem koncu tenis - igrišča v Seagrovu. >Uverjen sem, da boni tam povsem v miru počival,« tako končuje oporoka. -f Najmlajši avijatik. V Londonu se je izučil za pilota 15 letni Robin Sanders-Clark. Vendar ne sme leteti iz aerodroma več kot tri milje Ministrstvo za zračno plovbo lx> prosil, da nw da dovoljenje prosto upravljati z aeroplanom. -j- 100 letnica postanka Subotice. Letošnje leto poteče 400 let, ko je Szabadka, najemnik nekega madžarskega plemiča, postavil temelje današnji Subotici. Zgradil je malo trdnjavico in jo zasedel z vojaško četo. Szabadka je postal slaven 29. avgusta 1526. po bitki pri Mohaču. Stopil je na čelo vojske, ki je štela 15 tisoč mož in z njo pregnal Turke iz I «ličke in enega dela Srema in Baranje. V osvobojenih krajih je ustanovil svojo upravo. Takrat je bila v njegovi oblasti vsn današnja Vojvodina. Stoloval je v Sza-badki (Subotica). Ves čas svojega upravljanja se je bojeval. Subotica bo 400 letnico slovesno proslavila. Gospodarstvo Stanovanjska akcija mestne občine ljubljanske in gradbena delavnost. Vladni komisar za mestno občino ljubljansko je, kakor znano, pred mesci zasnoval velikopotezno akcijo za gradnjo stanovanjskih hiš. Kakor čujemo, bodo predpriprave za emisijo 6% obligacijskega posojila v skupneim znesku 30 milijonov dinarjev v kratkem končane. Zanimanje za to posojilo je nepričakovano veliko. Dosedaj je bilo saimo od privatnikov podpisanih okoli 4 in pol milijona dinarjev. Ker pa je mestna občina že od početka imela zasiguranih 14 milijonov dinarjev in ker boo naši denarni zavodi, kakor tudi naše javnopravne ustanove podpisale to posojilo šeile tedaj, ko se bo izvršila emisija teh obligacij, lahko z gotovostjo računamo, da je že danes zasigurana celokupna vsota. S tem posojilom bo dana možnost, da se v kratkem času zgradi v Ljubljani približno 400 stanovanj. Kakor je to dejstvo v celoti razveseljivo vendar opažamo na drugi strani pomanjkanje podjetnosti s privatne strahi. Stojimo tik pred pričetkom gradbene sezije, nikjer pa ni znakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da ee bo v letošnji seziji razvila tudi privatna gradbena delavnost, dočim so v Zagrebu priprave za novo gradbeno sezijo v polnem teku. Glasom statistike zagrebškega stanovanjskega odseka namerava v L 1927 271 meščanov graditi 568 stanovanj za približno 50—60 milijonov dinarjev. Naša stavbna podjetja tožijo, da vlada v stavbni obrti še puipolmo mrtvilo. Kakor vse kaže, se Ljubljančani preveč zanašajo na akcijo mestne občine. Sicer bo z gradnjo približno 400 novih stanovanj s strani občine v mino." .i ožini olajšana stanovanjska beda, nika. pa ni misliti, da bo brez privatne gradbene delav-aosti do jeseni dovolj stanovanj na razpolago. Vsem onim, ki imajo dovoljna finančna sredstva bi bilo torej priporočati, da se pravočasno odločijo za gradnjo, ker take stranke nikaikor ne morejo reflektirati na stanovanja v mestnih hišah, ki so namenjena predvsem onim, ki za gradnjo stanovanjske hiše nimajo dovolj sredstev na razpolago. Velike važnosti je v zvezi z gradbeno delavnostjo vprašanje obrestne mere za hipoteke. Ce bi se obrestna mera za hipoteke pravočasno znižala vsaj na 7.5 %, potem bi se gradbena delavnost hitro razvila. Mestna hranilnica in ostale hranilnice v Ljubljani imajo, kakor čujemo, precejšnja sredstva na razpolago. Na drugi strami pa obstoja z ozirom na povečanje hranil-mh vlog možnost, da se obrestna mera /.niža; kajti čim večja so tuja sredstva zavoda tem jrttfnjši'so relativno str o Sivi za režijo, ki obremenjujejo obrestno mero. Mestna občina bo svojo dolžnost gotovo v polni meri izpolnila, naj torej isto store tudi privatniki in hranilnice. • * • Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem, ki se jo vršil dne 2. marca v Ljubljani je bilo prignanih 474 konj. 6 žrebet, 113 volov. 56 krav, 7 telet in 87 prešičkov za rejo. Prodanih pa je bilo 91 konj, 4 žrebeta, 62 volov, 30 krav, 6 telet in 74 prašičkov za rejo. Promet je bil zelo živahen. Cene: voli 1. do 9 Din, II. do 7.50, III. do 6.50 Din; krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 2.50—3 Din, teleta 10—11.50 Din, vse za kg žive teže. Konji komad 600—4000 Din po kvaliteti, prašički za rejo 175—300 Din komad. Splošna maložolezniška dražba, (L d., lastnica ljubljanske elektr. cestne železnico je prenesla svoj sedež iz Dunaja v Zagreb. Pri trgovskem sodišču v Zagrebu je bila te dni v smislu konvencije o prenosu sedežev deln. družb (sklenjene med Jugoslavijo in Avstrijo), vpisana v register za društvene tvrdke »Splošna maloželezniška družba d. d.« (prej Allgemeine osteir. Kleinbabngeselschaft). Ta družba je bila 1. 1902. ustanovljena od podjetja »Siemens & Halske« in je prejela koncesijo za gradnjo in obrat elektr. cestne zeleznice v Ljubljani. Prvotna delniška glavnica v znesku 1,200.000 K se je 1. 1925 glasom avstrijskega zakona o zlatih bilancah valorizirala na 600.000 avetr. šilingov; vendar pa ee Je ob prflfki prenosa sedeža družba fn protokola ci je ta valorizacija delniške glavnice zopet anulirala tako da znaša delniška glavnica sedaj nacionalizirane družbe kakor prvotno 1,200.000 K L j. 800.000 Din. Glasom statutov je namen družbe sledeči: graditev in pogon električnih normalnotirnih in ozkotirnih železnic, obratovanje že obstoječih železnic nižje vrste, graditev in obratovanje električnih central v svrho pogona železniških naprav; udeležba ali nakup sličnih podjetij itd. Zakaj druï-ba ni prenesla svojega sedeža v Ljubljano, nam ш znano. Trgovski stiki med nami in Ameriko. Kakor emo žo poročali, se je naš generalni konzul v Newyorku obrnil na vse zbornice v državi s prošnjo, da se mu v svrho sestave posebnega imenika naših tvrdk vpošljejo tozadevni naslovi in podatki tvrdk, ki bi želele navezati poslovne stike s Ivrdkami v Zed'injenih državah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziva interesente, nnj .j» pošljejo podatke o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogojih. Službeni kuni za maroc Finančni minister je določil za marec sledeče službene kurze: 1 napole-ondor 218.80, 1 turška 1'ira 247.30, 1 angl. ћшт 276.20, 1 dolar 56.80, 1 kanadski dolar 56.40, 1 zlata nemška marka 13.50, 1 poljski zlat, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.90, 1 ogrski pengO 9.95, 100 francoskih frankov 223.50. 100 švic. frankov 1095, 100 italijanskih lir 248, 100 hol. goldinarjev 2270. 100 romunskih lejev 34, 100 bolg. levov 41, 100 danskih kron 1513, 100 švedskih kron 1515. 100 norveških * kron 1460. 100 peset 950. 100 drahm 73 bi 100 češkoslovaških kron 168.50. Avstrijski trgovci proti povišanju carin Glavna zveza avstrijskih trgovcev je z ozirom na povišanju carin, o katerem pravkar, razpravlja avstrijski parlament, izdelala spomenico, ki navaja glavno argumente proti povišanju carin. Spomenica navaja med drugim, veliko obremenitev konzuma vsled nameravanega povišanja carin. Tako bo povišanje carine na žito na novo obremenilo konzum za 22.5 milij. šil., povišanje carine na moko pa za 19 milj. šil.; pri tem pa ni upoštevano povišanje cene domačega žita oz. domače moke. Obremenitev cene svežega mesa vsled višje carine ho znašala 1 šiling na kg. Za cenejše vrste mesa. posebno onega iz Jugoslavije in Romunije pomeni to povišanje carine enostavno uvozno prepoved. Spomenica smatra to povišanje carin za nadaljevanje napačne politike ln izraža bojazen, da bo s tem postavljena razvoju avstrijskega gospodarstva nova velika ovira. Л .iiašanje zagrebške elektrone centrale. V Zagrebu se je te dni sestal kombiniranj odbor občinskega sveta, da načelno reši vprašanje zagrebške električne centrale. Kakor znano je zagrebška mestna občina lani prejela ponndbo švicarske družbe »Motor Columhus* za zgraditev električne centrale na Savi pri Krškem. Tudi elektrarna Fala je 3 svoje strani stavita ponudbo za dobavo toka iz Fale pri Mariboru. V ta ftamen bi se imel zgraditi j posebni dal jnovod iz Fale v Zagreb v dolžini 110 km. Kombinirani odbor je na eeji dne 1. t. m. enoglasno sklenil, da se odbije ponudba elektrarne Fala, in sicer iz sledečih razlogov. Ponudba Fale glasi samo na 6 le"t. Stroški za daljnovod bi znašali 125 milj. Din. Sicer bi z gradnjo tega daljnovoda dobila električni tok tako zagrebška občina, kakor tudi vsa inoustrija od Fale do Zagreba, vendar bi bil Zagreb v tem slučaju popolnoma odvisen od Fale. Kombinirani odbor je dalje sklenil, da mestna občina zptfadi lastno bidroelektrično centralo pri Krškem, ki bo le 35 km oddaljena od Zagreba. Glede financiranja te gradnje se bodo vršila nadaljnja pogajanja. Jugoslavija in gospodarska unija podonavskih držav. Budinupešbinski listi se mnogo bavijo s politično misijo dr. Laze Markoviča, ki je pravkar dospel v Budimpešto. Komentira se predvsem razgovor dr. Markoviča s poročevalcem Magyar Ors-zaga, kateremu je dr. Markovič med drugim i/.javil, da vidi radikalna stranka najboljšo garancijo za obstanek podonavskih držav v gospodarski uniji med Češkoslovaško, Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo, Rumunsko in Bolgarijo. Radikalna stranka je nazi-ranja, da je prva etapa za oživotvorjenje tega načrta zbližanje med Jugoslavijo in Ogrsko Pogajanja med obema državama se nahajajo že pred zaključkom, vendar sta obe vladi skleniti, da se zaključenje prijateljskega pakta odloži za toliko časa, dokler se med obema narodoma ne razvije Cut prijateljstva. Konkurz Banke in štedionice za Pri morje-Do 25. februarja, katerega dne je potekel rok za prijavo terjatev v konkurznem postopanju proti Banki in štedionici za Primorje, je bilo prijavljenih terjatev za 30 milijonov Dfn. Rok za prijavo se je podaljšal do 25. marca. Francija jc sklenila začasno konvencijo glede vojnih dolgov. Iz Pariza se poroča, da se je franc, vlada po dolgotrajnih pogajanjih z ameriško vlado odločila skleniti začasno konvencijo glede vojnih dolgov. Francija se je zavezala plačati tekom leta 10 milijonov dolarjev kot prvo odplačilo na vojni dolg. Poincare je baje spoznal, da ne more izvesti stabilizacije franka brez Inozemske kreditne pomoči. Ker pa Francija šo ni ratificirala konrencije za ureditev vojnih dolgov eo ji denarna tržišču v Newyorku in Londonu zaprta. Na druei strani pa su anieriški finančniki spoznali, da imajo od nadaljnjega zavlačevanja tega vprašanja le škodo, zalo so prevzeli vlogo posredovalca med francosko in ameriško vlado. Pravkar sklenjena konvencija glede plačila prvega obroka na račun amortizacije se ima smatrati kot znak dobre volje s strani Francije, S leni i mi je tudi praktično- ukinjena kreditna zapora za francoska posojila v Ameriki. Že pretekli teden, ko je Francija izdala konsolidirano posojilo v znesku 4 milijard frankov, se je opazilo, da so največji del tega posojila podpisale ameriške banke. Konkurzi v Vojvodini in Srbiji. Meseca februarja je bilo otvorjenih na teritoriju Srbije in Vojvodine 99 konkurzov in sicer 90 v Srbiji s stari. Srbijo in 9 v Vojvodini. V samem Beigradu je bilo v tem mesecu otvorjenih 22 konkurzov. Ttiorsca Dne 3. marca. DENAR. Zagreb. Rerlin 13.487—13.517 (13.482—13.512), Italija 247.72-249.72 (248.67—260,67), Lon-lon 275.97 -276.77 (275.98-276.78), Newvork 55.75 do 56.95 (56.75—56.95), Praga 168.30—K>9.10 (168.30 do 169.10), Dunaj 8.01-8.03 (8.005 - 8.035). Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97), Amsterdam 22.795 do 22.855 (22.795—22.895). Curih, Belgrad «13 H. (9.13 den.). Budimpešta 90.85 (90.85), Berlin 123.24 (123.15) Italija 22.675 den. (22.73), London 25.23 (25.225), Newyork 520 (520). Pariz 20.34 (20.34), Praga 15.40 (15.40) Dunaj 73.20 (73.20), Madrid 87.85 (87.355), Buka-rešt 3.12 (3.13), Sofija 3.725 (3.73). VarSava 57.90 (58), Amsterdam 208,15 (208.15), 1 mi se I j 72.30 (72.30). Kopenhagen 138.60 (138.60), Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 188.9Л. London 34.41, Milan 31.02, Newyork 709.15, Pariz 27.73, Varšava 79.10. — Valute: dolarji 706.25, ang. funt 34.38, francoski frank 27.84, lira 31.07, dinai 12.43, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Dovize: Lira 14a76, Zagreb 59.19. Pariz 131.75, London 163.25, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, 7 odstot invest. poeoj. 87—88, vojna odškodnina 344 bU zastavni listi 20—22, kom. zadolž-nice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 925 den., Kred. zavod 160—170, Strojne 85 den, Trbovlje 420 bL, Vevče 12Q den., Stavbna 55-65, šešir 104 den. Zagreb. 7 od sto*, invest. poeoj. 88.50—89.50, vojna odškodnina 842—342.50, Hrv. esk. 104.50 do 105, Hipobanka 64.50- 65, Jugobanka 102.50 do 103.50„ Praštediona 925—390, Ljublj. kreditna 150 dol58, Šečerana 490—495, Slavonija 30—33, Trbovlje 415—420, Vevče 132-135. Dunaj. Don.-savska-jadr. 86, Alpine 44.30, Kranjska industrijska 50.50, Trbovlje 53.25. Hrv. esk. 14.45, Levkam 13. Gutmann 43, Mundus 150.10, Slavex 12.50, Slavonija 4. BLAGO. Ljubljana. Les: smreka, jelka: hlodi 4 m. I, IL, monte 180-210. hlodi «Um naprej 220 do 250, trami merkantilni 200-250, tramiči 240—275. škore'e konične 10 mm innn'e 550 -570 ' netc paralelne 10 mm, monte 570- 590, deske plohi, koni od 16 naprej 420—500, deske plohi par. od It) naprej 450 540: bukev: deske plohi naravni ne-obrobljeni 430—500, deske plohi naravni ostrorobi 600—900, deske plohi, parjeni neobrobljeni 580 do 830, deske, plohi parjeni ostrorobi 700—1150. hlodi Ia 220- 250. hlodi I. lia 160 200; h r a ■ ». : hlodi Ia 600—1000, hlodi 1. lia. 300 -450. deske plohi ostrorobi foodnice) 1250—1400; železniški pragi 2.60 m, 14X24 bukovi 25 - 33. hrastovi 45—55 (vse frauko vagon nakladalna postaja). — Ž i t o : pšenica bačka 75 kg, 2—3 odstot. 352.50 do 357.50, rž bačka 71—72 kg, 2 odeto. 295- 305. oves bački 230—240, bosanski orig. 220—225, ko ruza bačka 1 210—215 (vse tranko vagon (parileta) Ljubljana). — Tendenca: za les neizpreme-njena, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključki les 5 vagonov. Rađio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6, Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.2. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 617.2. Varšava У80. Potek, dne 4. шагга: Zagreb: 17 ciganska godba, 19.45 poročila — Brcslnu: 16.30 kapela, 20.10 nemška romantika, 22.15 e«i»eranto. — Praga: 16.30 komorna glasba. 20 zabavni večer, 21.30 godba. — Frankfurt: 20.15 vesel večer. — Brno: 19 koncert, 2055 slovaške pesmi, 21 jazz-band. — Rim: 14 orchestrina, 17.15 jazz-band, 20.45 iz Lecocqueve operete »Hčerka madame Angot« in Mascagnijeve operete »Si<. — Langenberg: 19.15 Kôln: angleška zabava, 21 D5-sseldorf: poje Kari Blume, 23 Dusseldorf: godba. — Berlin: 16.30 komorni orhestor Ette, 20.30 orhe-stralni koncert. — Dunaj: 16.15 koncert, 19 francoščina. 19.30 angleščina, 20.05 tragikomedija Arturja Schnitzlerja »Das weite Lande. — Varšava: 17.40 in 20.15 koncert. Sobota, dne IS. marwr Zagreb: 17 popoldanski koncert, 20 francoščina, 20.30 koncertni večer. — Breslan- 16.30 koncert, 20.05 Georgijev večer, 22.15 lahka godba. — Praga: 16.30 popoldanski koncert, 21 Be na'/.kijeva draea. nato plesna godba. — Brno: 19 in 20 koncert, 20.15 »Michel Auclair« igrokaz Charlesa Vil-draea, nato plesnagodba. — Brno: 19 in 20 koncert. — Rim: 14 orcheetrina, 17J5 concerto diurno, 21 prenos iz gledališča. — Langenberg: 17 Miinster: čajna godba, 19,15 Miinster: angleščina, 20 Elber: feld: Max Jungnickel čita lastne pesnitve, 20.45 Kôln: plesna godba. — Berlin: 16.30 orhostralna koncert, 20.15 prenos iz gledališča: »Wie einet im Mai«, velika berlinska burka e petjem in godbo. — Dunaj: 16.15 koncertni orheeter Alois Heinz. 18.30 proslava Maltatulija, 19.45 opereta »Lastavičje gnezdo«. — Varšava: 20.30 koncert. v najveCJi izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S Telet. 407 Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 3. marca 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer loplola t C' Kel. vlogo T C/o Veler in brzin« Oblačnost Vrsta padavin m St . "E - krai čas 0-10 ob opazovanja »■n «o 7" -5 ** 5 7 760-4 8*6 95 E 1-5 10 dež 27 11-2 6*6 Ljubljana (dvorec) 8 760-3 8-6 93 mirno 10 megla 14 758-1 9*6 89 WSW 3 10 dež 21 761-2 66 85 NE 3 10 dež 20 Maribor 761-1 7-0 94 mirno 10 megla 01 17 7 Zagreb 760-6 9-0 83 ESE 1-5 to 17 8 Belgrad 8 76P2 6-0 83 mirno 0 18 3 Sarajevo 763-5 6*0 70 E 3 0 16 2 Skoplje 763-6 8-0 91 mirno 10 15 5 Dubrovnik 761-0 124) 59 E 0-5 4 U 7 Split 761M 11-0 74 NE 3 2 m. lahko 15 II Praga 7 7582 4-0 S 3 7 03 11 3 S Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 4L marca: oblačno, padavine, temperatura se malo zniža. Povprečni barometer nižji ko včeraj za 0.5 mm. Sir H. Rider Haggard: 127 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Odposlanec se je vrnil v svoj tabor in tekom ene ure se je pričel napad. Španci so privlekli svoja dva topa, ju postavili v daljavi dobrih sto korakov od vrat in nas zaceli obstreljevati z železnimi kroglami, kakor se jim je poljubilo; v taki oddalji jim naša kopja in puščice niso mogle ničesar storiti. Vseeno nismo rok držali križem. Spoznali smo, da morajo lesena vrata kmalu pasti, in smo pričeli podirati hiše ob njih in zapirati cesto s kamenjem in drugimi rečmi. Zadaj za takim kupom sem dal izkopati globok jarek, preko kater.ga niso mogli ne konjiki ne topova, dokler ga ne bi zopet zasuli. Ob vsej glavni ulici, ki je držala na veliki trg s piramido, sem postavil druge barikade, zavarovane spredaj in zadaj z jarki, izkopanimi v cedi; in za slučaj, da bi nas Španci poskusili prijeti od strani in prodreti skozi ozke, vijugaste stranske ulice na levi in desni, sem tudi zabarikadiral vse štiri dohode na veliki trg. Do noči so Španci obstreljevali razbite ostanke vrat in okopov za njimi; pri tem niso naredili posebne škode, samo krogle iz topa in pušk so ubile nekoliko ljudi. Vendar tisti dan niso poskusili naskočiti mesta. Naposled se ie znočilo, in njihovo streljanje je utihnilo, ampak z nočjo naše delo nj bilo končano. Večina moških je morala zastražiti vrata in šibke dele ozidja; zbotr tara ie bila zirradba barikad Donaiveč premi- ščena ženskam, ki so delale pod vodstvom mene in mojih voditeljev. Tudi Otomi se je udeležila dela; njenemu vzgledu so sledile vse gospe, sploh vse mestne ženske; bilo jih je veliko, kajti med Otomijci je bilo mnogo več žensk kot moških; saj jih ješe tisti dan mnogo ovdovelo. Čuden je bil pogled nanje pri žaru neštetih ba-kelj, narejenih iz smolnate smreke, ki je dala mestu ime. Vso noč so se v dolgih vrstah premikale sem-patja, opotekajoč se pod pezo z zemljo napolnjene košare ali težkega kamna, kopale z lesenimi lopatami trdo zemljo ali se mučile s podiranjem hiš. Iz ust jim ni prišla najmanjša tožba; mrko, obupno so delale; noben vzdihljaj, nobena solza ni privrela iz njih, niti od onih, ki so tisto jutro izgubile svoje može in sinove, ki so bili vrženi z visokega skalovja, ki obdaja sotesko. Zavedale so se, da bo vsak odpor zaman, ampak med njimi ni bilo čuti glasu, da bi se Špancem udali. One izmed njih, ki so sploh kaj govorile o tem, so rekle z Otomi, da je boljše umreti svoboden kot živeti v suženjstvu; večina njih pa sploh ni zinila besedice; stare in mlade, matere, žene, vdove in device, vse so delale molče in otroci so delali zraven njih. Ko sem jîh gledal, mi je prišlo na misel, da je vse te molčeče potrpežljive ženslmar mrtvi tudi delajo?« »Ne,« je odvrnil šaljivec, »ampak tako zalih kot si ti Tjul ne bodo pobili in dolga bo tvoja vrsta let v sruženjstvu. Ej, kako se pa boste rešile?« >Bedak!« je zopet odgovorila ženska; »mar ugasne ogenj samo vsled pomanjkanja kuriva? Mar mora vsak človek živeti toliko časa, da ga starost pobere? Tako-le se bomo rešile!« Tako rekoč je vrgla bakljo, katero je držala v roki, na tla, jo potisnila s svojimi čevlji v zemljo in odšla s tovorom svojo pot. Tedaj sem bil prepričan, da so imele nek gotov namen, vendar se mi niti sanjalo ni, kako obupen je bil; in Otomi mi ni hotela razodeti skrivnosti te ženske. »Otomi,. sem ji rekel tisto noč, ko sva se slučajno srečala, »slabo novico imam zate.« »V resnici mora bti slaba, ako jo v taki uri tako imenuješ,« je odgovorila. »De Garcia je med našimi sovražniki.« »Mi je znano, mož.« »Kako to, da ti je znano?« »V tvojih očeh sem to zaznala,« je odgovorila. »Ura njegove zmage je blizu, kakor vse kaze,« sem rekel. »Ni res, predragi, ne njegove ampak tvoje. Ti boš zmagal nad de Garcio, toda zmaga bo zate draga. Moje srce mi pravi; ne vprašaj me, kako ali zakaj. Glej, Kraljica «i daje krono na giavo,« in pokazala je na ognjenik tlaka, čegar sneg se je rdčeli v jutranji zori; oditi moraš k vratom; Španci bodo kmalu pokonci.« ^ * o o 9 M 0 ™ 2 h» p o Glasba Izvajanj« Beethovnove IX. simfonije v Ljubljani bo brez dvoma postavilo naše mesto v vrsto onih mest. ki pomenjajo nekake glasbene centre. To pa tudi po vsej pravici, saj trdno pričakujemo, rta bo umetniško podavanje dela, ki je eno največjih in najpomembnejših del v vsej svetovni glasbeni literaturi stalo pri nas na visoki umetniški stopnji, ki je dosegljiva s tako odličnim aparatom, kakor je Li. ki sodeluje na tej ljubljanski izr vedbi. Konstatirati moramo že danes, da vlada za ta koncert v našem mestu in v bližnjih krajih veliko zanimanje. Vstopnice so že v razprodaji v Matični knjigarni. Ravno tam se bo dobivala preo koncertom tudi podrobna razlaga celega dela in pa besedilo slovenskega prevoda Schillerjeve ode >Radostk, ki tvori sklepni del IX. simfonije. Kon» cert se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Vse občinstvo, ki se zanima za Beethovnovo IX. simfonijo, opozarjamo, da bo predaval o tem delu v torek, dne 8. t. m. ob 6. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice naš najodličnejši glasbe-eni zgodovinar dr. Mantuani. Njegovo predavanje bo usmerjeno v lažje razumevanje IX. simfonije. Predavanje priredi ravnateljstvo konservatorija v Ljubljani. Spori TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP. Pričetek nogometne sezone. Kot prvi prireditvi letošnje nogometne sezone se vršita v nedeljo, 6. t. m. na igrišču SK Ilirije dve tekmi i. kola za prehodni pokal LNPa, in sicer se vrši ob 14. uri tekma Hernies : Krakovo, ob 16.45 pa tekma Ilirija : Panonija. Tekmovanje zn prehodni pokal LNPa se nadaljuje nato vse nedelje in praznike do 27. t. m., s katerim dnem se prično že prvenstvene tekme. Pokal hrani letos SK Ilirija, pokalni prvak LNPa za 1926, dočim si je leta 1925 priboril pokal SSK Maribor. I. in II. kolo pokalnih tekem bo našim klubom najprimernejši trening, da dvignejo formo i svojih moštev in jih pripravijo za težje naloge, predvsem za odločilne tekme za prehodni pokal LNPa, ki pridejo po dosedanjih dispozicijah poet-zveze na 25. t. m. ter 3. in 10. aprila. Zanimanj publike se bo v nedeljo osredotočilo pač na start Ilirije in Hermesa, ki stojita na prvih mestih ljubljanske prvenstvene tabele in ki oba nastopita e prenovljenim moštvom. AVSTRIJSKA LAHKA ATLETIKA 1026. O metih smo že poročali. Danes o hoji, o skoku itd. Kiihnel je v hoji edini, ki se lahko postavi v mednarodno vrsto; dokaz njegove izborne kvalitete je velika njegova zmaga nad Rusom Kalninom. B km je prehodil Kiihnel v 13:57. 5000 m v 24:22, 10.000 m v 50:02. Le pomisli 5 km v 24 minutah, 10 km pa v 50 minutah. 50 km je prehodil >Gustl< v 5 urah 9 minutah in 3 sekundah. V teku čez lese 110 m so najboljši Weilheim, Wessely in Tcschka. 15.3, 15 4 in 15.7. Wessely je postal iudi mednarodno prvovrsten desetobojnik in je dosegel v tej tekmi že 6824 točk. Zelo se pritožujejo Avstrijci, da nimajo prvovrstnih skakalcev! Skoki 1.8 m v višino. 7 m na daljavo, 3.60 m ob palici so najnižja znamka, s katero moremo stopiti v mednarodno vrsto; in vendar jih ne dosežte sedaj noben Avstrijec. Edino Tirolec Lang kaže v skoku s palico uspehe, ki so vsaj nekoliko častni. V skoku v višino ima avstrijski rekord Haselsteiner z 1.815 m; lani je skočil Paquie 1.78 m visoko. Avstrijski rekord v skoku na daljavo ima Egger z lepo znamko 7.26 m; lam se temu rekordu niti oddaleč ni nihče približal, Weilheim je skočil 6.72 m daleč. Rekord v skoku s paliro je imel Haselsteiner z zmerno višino 3.15 m, zelo je rekord zboljšal omenjeni Lang na 3.545 m. V troskoku je bil naiboljši Beck 13.48 m. za njim Kčnig 13.20. Kakor vidimo, je za Avstrijce najbolje, če no ^redo v Amsterdam, razen če gredo gledat in se učit. ŠE POLICIJA NIC NE OPRAVI. Romani imajo ves drug temperament kot mi, posebno še, če je podprt od velikega blagos'anja. In v Južni Ameriki je to oboje lepo združeno. Zadnjo nedeljo bi se bila morala vršiti v stadionu glavnega argentinskega mesta Buenos Aires odlo-č.ilna tekma med vodilnima kluboma. V polčasju }e bilo razmerje 0:0. Takoj jo odmoru so vdrli gle-davci na igrišče in so prisilili sodnika in igravce. da so se umaknili v kabine. Na igrišče je prišla policija na konjih, a je rabila celo uro preden je spravila vročekrvneže z igrišča ven. FAŠIZEM IN SPORT. Povedali smo že, da je povabil generalni tajnik fašistične stranke vse predsednike športnih klubov in društev v Rim, da se pogovorijo o skupni športni organizaciji in da obvarujejo sport pred razcepljenjemi. Na zborovanju so sklenili, naj pride vse športno gibanje Italije pod nadzorstvo italijanskega olimpijskega odbora; in tega odbora predsednik je imenovan na predlog generalnega tajnika fašistične stranke Odboru je podrejenih 82 narodnih športnih zvez. ki s© bodo zanimale za go-jiterv posameznih športnih panog. Predsednik teh 32 športnih zvez pa na predlog predsednika odbora imenuje — generalni tajnik fašistične stranke. V fašističnem uradnem listu bo izšla ali je že izšla tozadevna naredba. Lepše pač ne more biti. © Naprodaj je železna postelja z modro-ecm in ena steklena omarica. Študentovska št. 13, П. t V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naš predobri oče, stari oče. brat in stric, gospod Josip Konpare hlokovnik dri. žel. dne 3. marca ob 17 v 63 letu starosti po mukepolni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. 4. t. m. ob 16 iz čuvajnice št. 86 poleg Truplo blagopokojnika prepeljemo dne gorenjskega kolorlvora na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana VII, 4. marca 1927 Helena, soproga. Slaro, Joško, Ciril, sinovi Kanči. Minka. Cilka, hčere. In ostali sorodniki. Cenjenim Clfatellem se priporočalo naslednic tvrdke: Prodajalna K T.D (II. Nlftllflll) liubliani, Kopltarjn* uL Z. TEOD. KORN kleparsko In InitalacIJsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev, S Martine, Černe & Komp- dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Rudolf Radevan tapetnih Ljubljana. Krekov trçr T FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubljana • Galjevica 9. KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje .PR! MERIKANCIT LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebšiin Dlal Jančar plesKor LtuMiona, nreg Platnice striran. Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani. IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljane, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Llubljana, Sv. Petra cesta 32 Jakob Kavčič pirat pekarn* Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Jlngeloslav Hrasînih manufakturna trgovina Ljubljane, HariovshB c. 8 Deželna lekarni» prt .Mar. Pomagaj' Mr.ph. M.Leustek I Ljubljana. Resljeva cesta 1 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef.908 Ustan. 1903 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din aU vsaka besed» SO par. Nalmanlšl oflaa 3 ali S Eln. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znom:.o: Na vpraianfa brer znamke ne odgovar)ezno ! Dotični a ^еГпа1 ljublj. kolodvoru torbico z listinami, glasečimi se na ime Ljudmila Vcliko-nja, je naprošen, da iste vrne, ker jih oseba nujno rabi. Vse ostalo najditelj lahko obdrži, samo listine naj pošlje anonimno na naslov: L V,, Tel-če, p. Tržišče, 1535 I Siuftbe iščeio j BLAGAJNIČARKA išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 1530, Prodajalka vešča v špecer. stroki, se sprejme v Ljubljani. — Ponudbe upravi lista. fan^v sc snreime za bUljClI takojšen nastop za rezanje trdega lesa. Dobra plača, stalno mesto. - Ponudbe upravi »Slovepca« pod: »Izučen Žagar« itev. 1534. Kk.iččko dekle pridno in dobro, sprejmem kot služkinjo. — Naslov v upravi pod šL l5t/0. POSTREŽNICO pridno in polteno, sprejmem. Zaposlenost od 8. do pol 16. ure dnevno. Naslov v upravi: 1451. Stanovanja Lepo opremlj. SOBA z elektr. razsvetljavo, sc takoj cdda. — Naslov v upravi lista pod št. 1528. Opremljena SOBA se odda gospodu. Reslje-va cesta 12, priti., desno. Proda se nov levoročni čevl'arski stroj za 3350 D. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod St. 1495. Kdo proda? Vsakovrstno zEato kopale po najvišjih cenah Černo, iuveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i Kupim 70 m" žamanih hrastovih PODNIC I, vrste, v dimenzijah: 43 mm, 2.60 m, 2.70 m dolgih in 50 mm, 2.80 m in 2.90 m dolgih. Dobava in plačilo takojšna. Ponudbe na upravo lista pod: »Hrastove podnice« itev. 1511. Na hrano 100 Din mesečno — se sprejmejo gospodje. Srbska in domača kuhinja. • Kolodvorska ulica 27. ZNIŽANE CENE! NOGAVICE razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdka Osvaid Dobeic Ljubljana, Pred Škofijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9. Na debelo I Znižane cenel Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlćno moko ln druge mlevske izdelke. Zahlevajle cenik ! Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje Ш Lete so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, ki jih raznaša prah; one Vas čuvajo prehlada, grlobola, vnetja krhlja, bronhija tnih katarjev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Dobe se v "vseh lekarnah in drogerijah. mESHRIJ n prekajevalska se da na račun zaradi bolezni. — Naslov v upravi pod štev. 1532. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Звр" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. Izjava. nez Virant - ' posest, na Rašici št. 8 - I preklicujem vse žaljivke, ! ki sem iih dne 13. febr. 1927 izrekel v »Šsgovi'; gostilni v Vel. Laščah in v »Žužkovi« gostilni na Rašici zoper Jaueza in Marjeto Glač iz Rašice štev. 14, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od zasebne obtožbe. - Na Rašici, 1. III. 1927. JANEZ VIRANT. Otvoritev čevljarske delavnice! Naznanjam, da sem poleg svoje trgovine s čevlji otvoril še špecijalno delavnico za popravilo čevljev. Sprejemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk in popravila snežnih čevljev ter tudi izdelava vseh vrst Čevljev po meri. Vsa dela se izvršujejo pod sodstvom priznanega strokovnjaka g. M. Peternela. Naročila in popravila se sprejemajo v trgovini čevljev, Sv. Petra cesta B. Sc priporoča M.TREBAH Ljuhlijarsa, Sv. Patra cesta 5, Posebne osmrtnice se ne bodo izdale. ggjsg Naša najboljša, skrbna mati, gospa Lisa &Mm iv.Mpiciiii jc v sredo, dne 2. marca 1927 ob 22. uri po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v soboto, dne 5. marca 1927 ob 15. uri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 7. t. m. ob 7, uri zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 3. marca 1927. • Žalujoči otroci: Emil, Santa, Mira. Julius in Vera. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. Špecerijska trgovina e. KNEZ Celje, Glavni trgr St. IO kupuje vse deželne pridelke kakor: fižol, kumno, janež, kuhano maslo, vosek, strel, orehe. su. lté gobe Itd. po naJ-vISJI ceni Iščemo zanesljivega in veščega elektromonter. Imeti mora Oba izpita. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Št. 1496 L. M1KUS LJUBLJANA, MESTNI TRO 15 šzdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debele! ZaEoga sprehajalnih palic Stari dežniki se nanovo preoble£e|« 12. Dunajski mednarodni sejem 13.-19. marca 1927. (Tehniški semenj: od 13. do 20. marca.! Mednarodna razstava AVTOMOBILOV in MOTORNIH KOLES Poljska posebna razstava TEHNIČNE NOVOSTI in IZNAJDBE Reklamna razstava POLJEDELSKA VZORČNA RAZSTAVA »DOMAČA ŽIVAL« (Razstava za oskrbo in nego živali) RAZSTAVA HRANIL in NASLADIL B r e z potnega vizuma! S sejmsko izkaz« nico in potnim listom prost prehod čez mejo v Avstrijo. Znatno znižane vozne cene na jugoslov,, ogrskih, čehoslov. in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski potni vizum samo pri prestopu čez mejo! Nikak vizum pri potovanju preko Češkoslovaške) Sejmske IZKAZNICE po Din 40__se dobivajo pr) > WIENER - MESSE« A. G., WIEN VII. kakor tudi pri častnih zastopstvih y Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova 8 Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Objava. »Stovarištvu Nepreradjenih Duvana v Ljubljani« je potreben magacin za shranjevanje tobaka v listih z rapoložljivim prostorom približ. 2.800 kvadrat, metrov. Pogoji prevzema v zakup tega skladišča se morejo videli vsak delovni dan v pisarni Stovarišta ali na uradni deski tobačne tovarne in mestnega magistrata. Interesenti se pozivajo, da najdalje do 1. aprila 1927 dopošljejo »Stovarištu Nepreradjenih Duvana v Ljubljani« svoje ponudbe, opremljene s 5 Din v taksnih znamkah. Ponudbi je priložiti skico in opis magacina, z naznačenjem kvadratne površine vsakega nadstropja magacina kakor tudi vse ostale pogoje za zakup magacina. Iz pisarne »Stovarišta Nepreradjenih Duvana v Ljubljani«, FMBr. 65 — od 2. marca 1927. Do7ffjc Prostovoljno gasilno društvo Tmava- li(itEJl>). št, Rupert razpisuje oddajo ZIDARSKIH DEL ^»C za nov gasilni dom z obširno dvorano in s stranskimi prostori v Trnavi. — Načrt, stavbni in plačilni pogoji so na ogled vsako popoldne pri načelniku Josipu Jarh, šol. upravit. v Orli vasi pri Braslovčah. — Ponudbe je vložiti najkasneje do 16. marca 1927 pri imenovanem načelniku. - Povodom prerane in bridke izgube naše srčno ljubljene hčerke in sestrice Zahvala. bljene h SlaYice Rozman smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se nam jc za iste nemogoče zahvaliti posameznim. — Tem potom izrekamo najlepšo zahvalo čč. duhovščini, novomeškim železničarjem, prav posebno pa še pevcem za ganljive žalostinke. — Prav toplo zahvalo tudi gdč. Aleksi Zupanovi in gdč. Anici Kokaljevi, ki sla sc izkazali lako velikodušni in požrtvovalni v teh bridkih dneh. Obenem se iskreno zahvaljujemo vsem zn poklonjcnc vence in cvetjc, kakor vsem ostalim, ki so se udeležili zadnjega spremstva naše miljenke. Novo mesto, 3. marca 1927. Žalujoči ostnli. Za Juloslovuuko tiskamo v Liubliani: Karol Ceč. Izdaiateli: dr. Fr. Kalovec. Urednik: Frane Terteftlav.