MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU303LAVTJ ft. 301 Poštnina poročanj« fcg&EjT' (C. C. ©on U pasta) v Trst«« t Mdallo, It, 1937. - Leto VI. a Številka 39 muL Letnik Lil f" i t izhaja vsaki C mesece L J 6.50 več. \ SirokOsti m"ce. r.ahva onedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—> celo leto L 75,—, v inozemstvo mesečno r 30 st. — Oglasnim za t mm prostora govske in obrtne oglase L I.—. za esmrt-1-50, oglase denarnih zavodov L . prvi strani L 2-— Solina lniaftri]n in SGiioiojstvo Svilna industrija spada v Italiji med one stare industrije, ki K> se spontano razvilo brez u-jnotnega pospeševanja do znat-liega obsega. in pomembnosti,kot rzraste bujno rastlina v priprav. C d zemlji in podnebju. Dani so ji zato vsi pogoji, v prvi vrsti podnebje. In danes je svibia industrija najpomembnejša industrija. v Italiji, kajti ona da letno mil jar dne vsote za izvoz, pri iJoro^r se mora uj>oštevati, da dobi potrebno sirovine, svilode,-doma v deželi, medtem ko jih jnora jo vse druge industrijske }>anog3 uvažati iz inozemstva. Svilna industrija je torej nad vse važen faktor v zunanjetrgovinski bilanci in mora radi tega njen položaj trajno zanimati natror "ga gospodarja. Ker je pa svilogojstvo jako razširjeno tudi v naši deželi in se v marsikateri kmetski družini resno računa na vsakoletne dohodke iz vnovčenja fcvilodov po kratkem Idvomesečneni postranskem delu, l>o moglo zanimati tudi pri 3Ws, kuk je sedanji položaj bVilne industrije v Italiji, ki je edini odjemalec sv Hodov, in po-fsebno kak je sedanji tržni polo-t. j svile in svilnili proizvodov v Italiji in na drugih inozemskih tržiščih. Italija js največji producent sirove svile v Evropi: lansko leto j*- proizvajala Evropa celokupno 4.2 milijona kg sirove *vile in od te množine je odpadlo na Italijo 3,855 milijonov kg. Predvojna produkcija v Evropi lie izkazuje znatne razlike in se mora imenovati v glavnem enako visoka kot zadnja leta. Drugače ie v Aziji, na Japonskem in Kitajskem, kjer se je produkcija skoro podvojila od 20 milijonov kg pred vojno na 37 milijonov kg 1. 1926. Največji porast odpade na Japonsko, namreč od 12 milijonov 1. 1913. na 28 milijonov 1. Svetovna produkcija svile je tako šla od 27 milijonov kg 1. 1913 na 42 mili jonerv kg 1. 1^26. Te statične podatke smo navedli posebno radi tega, ker se da iz njih posneti, kako težko konkurenco podvojene japonske svilne produkcije mora sedaj prenesti evropska in predvsem italijanska svilna industrija. In v resnici ae ta pritožuje zadnja leta o neugodnem konjunkturnom stanju, ki izgleda, da se je letos še poostrilo. Neugodno deluje tudi konkurenca umetne svile, ki postaja od dne do dne bolj občutna, ker se kvaliteta pri umetni svili vedno izpopolnjuje in je mogla do sedaj že na mnogih poljih, tako posebno pri izdelavi kravat, izpodriniti naravno svilo. Najtežje pa se občuti pritisk konkurence vedno rastoče proizvodnje Japonske in ravno zadnje mesece se je k temu pridružila še šibka tendenca japonskega jena, ki je padel za približno napram dolarju Prodaja japonske svile v Združenih državah je radi tega lažje mogoča. Statistični podatki nas učijo, da je izvoz italijanske sirove svile v Združene države padel od 1,240.600 kg 1. 1913 na 482.300 kg 1 1926. Izvoz v Francijo pa se je zvišal od 1,093.900 kg na 2,092.100 kg. Nazadoval je seveda tudi izvoz v Rusijo, ki je pred vojno od jemala G25.000 kg in ki figurira danes z le neznatno množino. Cene sirovi svili se radi tega nahajajo zadnja leta v padanju. Zanimivi so sledeči podatki lista «Bollettino di Sericoltura» o cenah za kg preračunanih na Švicarske franke: 1913. __ 48, juli 1919. — 120, jan. 1920. — 185, maj 1921. 63, sept. 1923. — 124, juli 1924. — 76, juli 1925. — 78, juli 1926. — 74, maj 1927. — 75, avg. 1927. — 63 sept. 1927. — 64, dec. 1927. — 62. Cena v zlatu je torej še vedno \ išja kot pred vojno, čeravno se nadaljuje še vedno odločna tendenca navzdol. Visoke zadovo-ljujoče cene zaznamujemo v prvih povojnih letih, ko so dosegle štirikratno višino v .zlatu; leta 1921. je prišlo na te pretirano visoke cene do reakcije, a že leta 1923. nov močan porast radi potresa na Japonskem, od leia 1924-1926. so se cene ustalile nekako na višini 75 frankov, a so letos pod pritiskom jako obil- nega pridelka na Japonskem padle za okoli 10 frankov. Cena svilodom je bila radi tega letos pri nas tudi v zlatu nekaj nižja kot lani; lani so se namreč trgovali svilodi povprečno okrog po 1 dolar za kg, a letos le po 14—15 lir, to je le kakih 80 dolarskih centov. PTva povojna leta pa so se dosegle tudi cene preko 2 dolarjev za kg. Z ozirom na velike interese, katere imajo ti kraji v razširjenem in vedno se razširja jočem svilogojstvu, je dobro, da sledimo stalno razvoju cen svili, kajti ravno od tega je odvisna tudi cena svilodom, katerih do- hodki so vedno pomagali v precejšnji meri lajšati težave proračuna kmetskih družin. Svilogojstvo in posebno gojenje murvovih nasadov je tipična vrsta gospodarstva z dolgim ciljem in, ker čas vedno pridno melje in spremeni pod svojim težkim kamnom še tako težko spremenljive razmere, se prav lahko zgodi, da kdor sadi v težkih razmerah, potem žanje toliko bolj obilno, ko pride preokret na boljše. Vedno bo namr reč za onega kmetovalca, ki pridno goji lastne murve, svilogojstvo dober vir lepih dogodkov. Zasedanje ministrskega sveta Odobritev csnntkev za razne ukrepe In kr. ukaze — Odškodnina odpuščenim učiteljem — Porc&lo ministra zrn narodno gospodarstvo o setvi in o položaja italijanske industrije kor n. pr. v Trstu, vendar pa ta pojav ni tako hud, da bi povzročil hujše skrbi. Isto velja za delavce pri tekstilni industriji. Seja se je zaključila ob 13. uri. Prihodnja se bo vršila v pondeljek ob 10. predpoldne. Včeraj *nja seja RIM, 17. Ministrski svet se je danes ob 10. uri spet sestal na seji v Viminalski palači. Načelnik vlade in zunanji minister je predložil med drugim osnuiek za ukrep, nanašajoč se na izvrševanje « modusa v.ven-di», sklenjenega v Parizu 3. decembra. 1927 z izmenjavo not med Italijo in Francijo. « Modus vivendi» urejuje do skl« n tva posebne konvencije in najkasneje do 1. julija 1928. postopanje napram državljanom in društveni ene izmed pogodbenih strank na ozemlju druge. Predlog on. Mussolimja je bil odo^ bren. Ministrski »vet je sprejel poleg drugih, tudi naslednje u- krepe: Da se olaijSa p radnja športnih igrišč, ki naj imajo važno vlogo pri telesni vzgoji mladine, se vsa dela, ki se nanašajo na gradnjo takšnih igrišč, proglasijo za občekoristna dela in so radi tega tozadevni spisi, knjige itd. prosti pristojbin in kolkov. Podaljšana je bila za dobo 6 mesecev možnost, ki je bila dana prefektom novoustanovljenih pokrajin, da smejo rekvirirati prostore, ki so last zasebnikov, če so ti prostori potrebni za ustanovitev in poslovanie javnih uradov v glavnih mestih pokrajin. Vendar pa velja odslej glede takšnih rekvizicij pravilo, da morajo prefekti vprašati prej za dovoljenje ministrstvo za notranje zadeve, ki bo prošnjam ugodilo samo v slučajih resnične in neodoljive potrrbe. Ustanovile se bodo posebne diplome, katere se bodo podeljevale voditeljskemu in učiteljskemu osobju vseh šol, zavodov in činov, ki so odvisni od naučnoga ministrstva, in sicer v slučajih posebnih zaslug za «Ba-lillo» in «Dopolavoro». Odobren je bil načrt za kr. ukaz, s katerim se tudi za ljudskošolske u-čitelje uvede možnost njihove oprostitve iz službe, če je to v korist službe same. Ministrski svet je poleg tega odobril načrt za zakon, ki ureja na podlagi širokogrudnih in pravičnih načel postopanje za izplačitev odškodnin onim učiteljem Iz novih pokrajin, ki so bili odpušeni iz službe, ker ne obvladajo v zadostni meri italijanskega jezika, in ki nimajo še toliko let službe, da bi imeli že pravico do pokojnine oz* odškodnine na podlagi sedaj veljavnih določb. Minister za narodno gospodarstvo on. Belluzzo je podal poročilo o razvoju in uspehih žitne bitke. Setev se je izvršila povsod v Italiji pod ugodnimi vremenskimi pogoji. Splošni položaj industrije je v bistvu tak, kakršen je bil ob zadnjem zasedanju ministrskega sveta: opažati je še vedno tendenco k izboljšanju. Minister je naglašal, da se kriza, ki jo je treba pripisovati še ne doseženi prilagoditvi k kvoti C0 s strani vseh onih faktorjev, ki pridejo v poštev pri gospodarskem in . industrijskem življenju nacije, se polagoma in postopoma nagiba k rešitvi V večjih neprilikah se nahajajo železarske in mehanične industrije, ki ne morejo še naj .i trdne podlage, čeprav so v poslednjem času dobile važna naročila železniškega materiala. Nekoliko so je poostrila tudi brezposelnost med delavstvom, zaposlenim pri transportih, ka- ra vnatel j st vili in uredništvih raznih drugih listov. Mnssolbiija posL Amicuccijn RIM, 17. Na pozdrav novega ravnatelja turinskega lista jo upravo izvirek vode, ki se nahaja na italijanskem ozemlju. Župan te vasice se je obrnil naravnost na načelnika vlade, da doseže dovoljenje za zgradbo vodovoda, ki naj bi dovajal vodo italijanskega iz- Angtaška mo- M g ftft* tor na kolasa III Vil svetovna znamka Več tipov po zmernih cenah. Isb rn« elje KTEhNOL 0293) Potreb^č ne, gume, posebno ob aćl'o 1.1, d. Glavni italijanska agencija Zenit h Trat, Via Commeroiale it. 7 MODNI SALON I0A REMOMDIiii - RONCHIMI Trst, Via BaHsti t3, I. Oni mM »orel. Prenove. - Okrašen! k'obukl u4 L 20- naprej. Odprta je lsKrirn^ u BnrHsuIJsh (1269) Riviera 5 lastnik L. KA24BA5LI8. F. SAMOKEC - ŽIBERHfl Trst, Via Ce are Batti*t< 20, tel. 3341 pe-6 in leka vsakovrstno perilo, ČBStl kemi ?no !r b a rva obleke Gospodinje!! ^mu"™ marmf.iistuniega blaga dajajte p ednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Canipanile) MARIAACCERBONI kjer se služijo slovenske oJjemalkc že toliko let. Bogati dohodi perit«, platna visokega 150, koten'iie po 4»90 g tastih, dainaskiranih brisač L 7 4*0, hain-btirske volne L 3 50 nogavic in volnr-nin po najnižjih cenah (108H) Uredništvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assiii 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Laat, založba in tisk Tiskarne -Edinost*. Poduredništvo v Gorici: nlica Giosue Carducci it. 7, !. n. — Telef. »t. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. __ virka francoski vasici. On. Mus-* solini je dal pristojnim uradom navodila, naj se ustreže prošnji prebivalstva« francoske obmejne vasice. Listi smatrajo to kot dokaz naklonjenosti načelnika vlade napram prebivalstvu vasi Isola. Prihodnje zasedanje sveta Družbe najedo* se bo res vrSilo ▼ Rimu? PARIZ, 17. Glasom vesti lista «Pariš Midy» se v diplomati finih krogih resno razmišlja o možnosti, da bi se vršilo prihodnje marčno zasedanje sveta Družbe narodov v Rimu, s čemer bi se dala možnost francoskemu zunanjemu ministru Br?andu, da se sestane z on. Mussoliniiem. izlove dr. Korošca o jugoslavenskom notranje-pa-litičnem položaju ZAGREB, 17. V Zagreb sta dospela dr. Korošec in dr. Hoh-njec. Novinarjem, ki so pros li za izjavo o notranj-e-političnem položaju, je dr. Korošec dejal: «Vlada ima težkoče z reševanjem davčnega problema. Pri tem se bo držala principa enakopravnosti, da se preneha neenako obremenjen je. Ni pa nobeno čudo, da so težkoče pri tako velikem delu, kakor je izenačenje davkov v državi. Vendar pa vlada ve, da se mora najti izhod iz teh težkoč. Zahteva o-pozicije, naj se s 1. januarja 1928. ukine dohodarina, je de-magonija. V drugih vprašani h ni med vladnimi strankami ni-kakega nesoglasja. Razumljivo je, da se za delovno vlado pojavljajo težkoče, toda vlada ja stabilna i*n ne bo padla, kot pravijo. Več ne vem povedati. Praznovanje rojstnega dne jn- geslovenskega kralja BEOGRAD, 17. Po vsej državi in posebno še v prestolnici se je svečano praznoval rojstni d^>«i Nj. Vel. kralja Aleksandra. V saborni cerkvi je daroval patriarh Dimitrije ob 11. uri svečano službo božjo. Izmenjava ratifikacijsk5h listin o nemško-juc*e slovenski trgovinski pogodbi BEOGRAD, 17. Danes sta zunanji- minister dr. Marinković in nemški poslanik dr. O'hau-sen izmenjala ratifikaciiske listine o trgovinski pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo. Izjave blviepa grškega kralja Jurija BUKAREŠT, 17. Bivši grški kralj Jurij, ki se mudi te dni na romunskem dvoru, je v razgovoru z dopisnikom nekega a-tenskega lista izjavil, da nima namena potom revolucije ali političnih spletk doseči svoj po-vratek na gTški prestol. Pripravljen pa je vsak čas odzvati se pozivu grškega naroda, če bi ta potom plebiscita izrazil kako tako željo. Naglasil pa je, da zasleduje vedno z velikim zanimanjem razvoj dogodkov v Grčiji in je mnenja, da mora Grčija napeti vse sile, da ne zaostane za drugimi balkanskimi državami. Za vzgled je navedel Jugoslavijo, omenjajoč njeno veliko aktivnost na vseh poljih. Jugoslavija je po njegovem mnenju v kratki dobi dosegla veče uspehe v vsakem pogledu. Osnovala je močno in izvežbano armado, dosegla bo v najkrajšem času gospodarsko konsolidacijo. Njen zu-nanje-politični položaj se je znatno izboljšal. Temu vzgledu bi morala slediti tudi Grčija, čs noče, da izgubi svoj vpliv na Balkanu. TrfcnJe itort uorm' ow vrfcsM Ivkl SUŠAK, 17. Danes zjutraj se je pripetila v sušaški luki par-niku italijanske paroplovne družbe «Trinadria» vsled nespretnega manevriranja pn pristanku težka nesreča. Parnik, ki obsega GC00 ton in ki je prispel ob 8. uri zjutraj na Sušak, je zadel z vso silo ob potniški parnik «Costrclla». Udarec je bil tako silen, da je dobil parnik «Trinadria» veliko luknjo, skozi katero jo začela nag'o vdirati voda, tako da se je bilo bati, da se parnik v najkrajšem času potopi. Da preprečijo katastrofo, so začeli mornarji črpati vodo v zadnji nepoškodovani del ladje, tako da se je vsled preobremenitve poškodovani del ladje dvignil iznad vodno gladine. Pri tem pa je ladja pritisnila na pnrnik «Aquator», ki je bil pri tem precej ol čutno poškodovan. Pristaniška oblast je uvedla preiskavo, da se dože-ne, kdo je zakrivil nesrečo. TefiensKl roleti Trst, 17. decembra. ITALIJA Zasedanje obeh zbornic se jo v tem tednu nadaljevalo in zaključilo. Važen dogodek, ki so je dogodil v sredo v sonatu, predstavlja odobritev ob"h tiranskih pogodb s strani visoke zbornice. Med govorniki, ki so nastopili ob tej priliki, je bil tudi tržaški senator Pitacco, ki jo govoril o pomenu in važnosti, ki ju ima zvezna pogodba za odrešene Italijane. Italija si je mo^ rala pridobiti gospodstvo na Jadranu in ker vodi Jugoslavija proti Italiji sovražno politiko, je postala italijansko-albanska zveza nujno potrebna. Ob zaključku je govornik zatrdil, da je tolmačil mnenje i odrešenih Italijanov o tej pogodbi. Obe pogodbi sta bili skoroda enoglasno odobreni. Rimski tisk je povodom odobritve obeh pogodb v visok-zbornici še enkrat, a le mimogrede posvetil svojo pažnjo ita-lijansko-jugoslovenskiin odno~ šajem, veliko bolj pa ga zanimajo poslednji dogodki, ki so pričeli spreminjali politične od noša je med Italijo in Francijo. In v tem pogledu je bil toliko bolj važen govor, ki ga je imel načelnik vlade on. Mussolini na seji ministrskega sveta, ki se jo sestal v četrtek predpoldne. Gcvor, o-ziroma poročilo načelnika vlade o notranjem in zunanjem političnem položaju so je pričakoval že dalj časa. Tako je n. pr. bilo napovedano v.v. n časa zasedanja velikega fnrtnemu zdravstvenemu redu, 6 ovadb na ki*, preturo l-adi kršitev zdravstvenih zakonov, 2 ovadbi radi kršitev uradnih cen in naložila 13 glob radi prestopkov proti živilski policiji. RAZPUŠČENA DRUŠTVA Goriška prefektumra oblast je razpustila «Katoliško delavsko družbo» v Idriji. Z ukrepom od 9. decembrai t. 1. pa je bilo v petek popoldne razpu&Čeno Slovensko prosvetno društvo «1-skra» v Renčah. V svojih raz.-pustitvenih ukrepih navaja gfo-riški prefekt motivacijo, da fe bilo delovanje razpuščenih organizacij v nasprotju z nacionalnim redom. TRST - HAMBURG Kot se poroča iz Rima. se vrsi te dni v Parizu konferenca med i*aznimi paroplovnimi družbami in železniškimi upravami o vprašanju ostre konkurence, ki se vodi med Trstom in Hamburgom. Konference se udeležujejo Italija, Ceboslovaška, Avstrija in Ogr-skn. KAJ SO KOLCDHI«? Ali ste že uganili? loUdsice so sestre kresale. Kclednice se tri knji*e, ki Izidejo [za bežične praznike Is ras bodo razveseljevale čez novo leto ln svete fTrt kralje. Piva knjiga vas ko peljala ▼ mični v solnce goriške okelice. Draga vas be v krasni protki [seznanila s poljskim kmečkim življenjem. Tretja be resna knjiga s poučnimi [in mnogimi slikami. To so kolednice! Pripravite se nanfs? POJASNILO V nekaterih krajih se je pobiral koledar «Goriške matice« za leto V večini slučajev je že bil takoj tekom dneva vrnjen, ker se je izkazala pomota. Ohlastva, pri katerih smo takoj posredovali, so tudi ugotovila pomoto in zagotovila popolno vrnitev vseh koledarjev. Toliko v znanje vsem prizadetim. da ne bo nepotrebnih nesporazumi jen j. «Goriška matice*. Iz rtašega urada Ana Palčič vđ. šavron - Gradina: Z min. odiokom št. 8060&, od VII. 1927. Vam je likvidirana pokojnina v znesku L 1242 + 375 letnih, poćenši z 0. I. 1926. Zakladna delegacija v Puli je dobila pod štev. 1033979 nalog izplačevati tozadevne zneske. Ivan. Kevačič «* Ostrožnobrdo: Vaš rekurz se nahaja na računskem dvoru, kjer smo požurili rešitev. Ivan Krizman - Trst: Generalna direkcija vojnih pokojnin je sklenila Vam priznati pokojnino. Tozadevno postopanje se bliža končni rešitvi. Ivan Ivančič - Hren ovi ce: Niste vložili prošnje za 70% predujem, d m pa če jo akt kompleten. Smo požurili, da se Vašo stvar pošlje čimprej na Dunaj. Spisi tičeči se Vaše prijave se nate« jejo na sekciji inkvizicij pri tržaški finančni intendanci, zaznamovani s številko 1115» V. req. Ker je dokumentacija popolna» smo prosili, da se zadeva odpošlje čimprej na Dunaj, kar nam je bito obljubljeno. Zakaj niste vložili prošnje za 70* predujem? Itrip Fefetr - lomMIfri Prijava Vaše Škode je Mte vložena z dvomesečno zamudo, in sicer šele 13. VI. 1925. Avstro-o^rska se hrani izplačali odškodnino takim zamud« nikom in tržaška finančna intendanta — sekcija rekvizicij — ima celo kopico stičnih nepravočasno vloženih prijav v posebnem oddet-ku, ki čakajo na kakšen nkrep vlade. Fran Gorjup - Matenjavesz Vaša prošnja se nahaja v preiskavi. Smo požurili. Ivan Mohoičič - čekovnik: Izsledili smo prošnjo vdove po pok. Valentinu Mohorčič iz Čekovnika, ne izhaja pa, da hI bil oče vložil kako prošnjo za pokojnino. Obnovite prošnje in priložite vse predpisane dokumente, kakor tudi dokaz o pravočasni vložitvi prvotne, kakor: poštno potrdilo ali izjavo županstva, pod katero protokol no številko in datumom je bil spis odpravljen. Anton Serge • ZdruJ: Vam je bila odbita pokojnina radi Vaših ekonomskih prilik z odiokom št. 32^060 z dne 4. aprila 1925. Ako Vam negartivrn odlok ni bil vročen, povprašajte po njem na Vašem Županstvu, Avgcst Gneteilamft - Tnh Pridite v naš urad. Ferdinand Kak ne - Idrija: Vam je dovoljena dosmrtna pokojnina lir 729 letnih počenši od 1. junija 1925. nadalje z min. odi. Št. 61209, od 25. avgusta 1927. Kompetentna zakladna delegacija je bila tudi že o tem obveščena. Tratnik V^entin - Idrija: Vaša zadeva se nahaja v preiskavi. Manjkajo žte nekatere informacije, katere so bile ponovno zahtevane. Josip Kaver - Boijnnec: Vaša-zadeva sne nahaja v preiskavi. Tudi v Vašem slučaju manjkajo informacij e^ katere so bile ponovno zahtevane. Fe. D. a Moravec: Odgovor v «Edinosti» od 27. m. m. je čisto pravilen. Pokojnina vsled Vaše poškodbe je odmerjena po zakonih bivšega režima. In Še iz drugih razlogov — od katerih smo par našteli — ni mogoče plačati pokojnine (ali odškodnine, kakor jo hočete imenovati) v inozemstvo, še manj pa kapitalizirati, t. j. izplačati vse naenkrat. Tajništvo. ŽEPNI KOLEDARČEK ki je zelo priljubljen pri našem ljudstvu, jo Vedei za leto 1928. Vedež vsebuje: koledar z vremenskim prerokovanjem, poglavje* o davkih in kolkih, kažipot po Trstu in Gorici, politični pregled celega sveta, smešnice in povesti in Še. vse polno drugih zanimivosti. Vedež je prikladen za vsakega človeka kateregakoli stanu, zato segajte pridno po njem! pa Battistiga. Ko so policijski or gani natančne pregledali Batti-etigev avto, so odkrili na dnu skrbno zadelan tajen prostor, v katerem je bilo skritih kakih 80 kg kave. Spričo tega odkritja sta Plusnig in Batttetig pač uvidela, da ne pomaga tajiti; pri zaslišanju sta priznala, da sta tihotapila kavo ter da so jim pri tem poslu pomagali Štirje tovariši. Plusnig je tudi povedal, da je tihotapsko podjetje vodil Battistig, dečim je on samo razpečeval blago, pri čemer mu je pomaga! neki Robert Tras*. Po nadaljnjem poizvedovanju se je polici jskim organom posrečilo izslediti tudi Tram in. ostale tri člane tihotapske družbe, in sicer: Marcela Sluga, Rudolfa Obermann in Humberta Ci-| madori. Obermann je «delal» pod izmišljenim imenom Anton Gher-sevirh^ dočim si je Cimadori, brez dvoma z namenom, da bi v sluča-ju potrebe zmešal štrene policiji, nadel ime svojega tovariša Sluge. Kakor se pa vidi, se mu zvijača ni obnesla. Cela tihotapska družba je bila odvedena v zapor v ulici Coroneo. Iz tržaškega življenja Odkritje premetene tihotapske dražbe. - Sest oseb aretiranih. Tukajšnja kvestura je svojčas zvedela da se iz proste luke V. E. IIL tihotapi v velikih količinah kava, ki se potem razpečava v nekaterih mestnih trgovinah. Policijski organi in finančni stražniki so poostrili nadzorstvo i prosti Inki, toda njihovo prizadevanje jo bilo zaman, kajti tihotapci so očividno delali zelo previdno in so spravljali nezacari-nieno blago iz proste luke na zelo premeten način. Pa policijski organi niso vrgli puške v koruzo. Ko so uvideli, da v prosti luki ne morejo tihotapcem do živega, so nadaljevali svojo nalogo z druge strani; začeli so nadzorovati pro-daialne trgovcev, o katerih so sumili, da prodajajo vtihotapljeno blago. To pot uspeh ni izostaL Pred par dnevi so policijski organi zasačili v neki prodajalni ne-gega moškega, ki je prišel ponujat dobro kavo po razmeroma jako nizki ceni. Vprašanja, odkod dobiva kavo in kakQ jo more prodajati tako poceni, so spravila moža v vidno zadrego, tako da policijskim organom ni bilo težko uganiti, da so ujeli pravega ptička. In o tem so biii tako trdno uverjeni, da so možr kratkomalo aretirali Medtem ko se je to godilo, so drugi policijski organi pridržali Šoferja avtomobila, s katerim se je bil pripeljal mož, ki je prišel ponujat kavo. Oba sta bila odvedena na kvesturo, kjer je bil mož, ki je skušal prodati kavo, spoznan za nekega Angela Plus- Predpreteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili v pisarniške prostore tvrdke Rudolf Maas v uL Gfnnastica št. 38, kjer so vlomili blagajno, brez dvoma « najboljem upanjem, da bodo našli v njej bogato plačilo za svoj trud. Toda to pQt so doživeli bridko razočaranje: blagajna je bila prazna, le nekaj drobiža In razni ničvredni papirji so samevali med njenimi jeklenimi stenami. Pač huda je morala biti ta ugotovitev za zlikovce, pa kaj so hoteli; morali so požreti sline in oditi praznih rok, izmučeni in razen tega so mt pa ne Izključuje rane v možganih, četudi je bil pokojni Še dva dni po ranitvi pri zavesti. Odv. Robba; Je li bil strel oddan Od spredaj ali od strani žrtve T Pref. Ferrari: Ki bile mogoče ugotoviti. Nikakor pa od zadaj. O strelih v ftavftjafc Nič se ni opustilo v tej obravnavi. Ker obto£enka trdi, da je % Zavijah streljala prati možu g pištolo, katera se označuje ustrašilo za pse» in katere detonacij-ska sila tiči v zamafiku, ki ima na sredi luknjo, v kateri je nekaj vžigalne in raznesilne snovi, je predsednik pozval dva izvedenca v strelni stroki, priče, ki so strele sliAale in zastopnike v obravnavi nasprotnih si strank ter se z vsemi temi podal na lice mesta — vi Zavije. Izvedene! so imeli s seboj opisano pištolo-igračko, samokres bowning kalibra B.56 in pištolo na boben ček kalibra 7 mm. Razstavili so priče, kakor takrat, ko se je odigral dogode!tf pričo Nadalina 15 m daleč, kara-binerja Nolisa 200 m daleč. Nato so izvedenci izstrelili v določenih presledkih po tri strf»)e iz vsake pi.?tole. Priči sta brez obotavljanja izjavili, da so streli bili enaki onim v drugem prer^edku, to je strelom iz broNvninga. Strela iz pištole-igračke karabi- sluz, ali posledica od rane poško- 1 ner Nolis ni niti slišal, dočim je dovanih možganskih tkanin. Izvršena operacija je dosegla Ie zelo počasno boljšanje sploSn-ega stanja, kar bi pomenilo da bi bila drzna trditev, da bi takojšnja pomoč kirurgov zamogta preprečiti Saneinovo smrt Vendar pa se iz pištole na bobenček slišal le dva strela. V pen del jek začne boj med odvetniki ♦Jovorila bosta zastopnika civilne stranke odv. Dionizij Godina in odvetnik Giannini. Vesti z Goriškega Gorfdke mestne vesti Nov poveljnik obmejne milice. Te dni je prevzel v Gorici poveljstvo posebne obmejne milice eenjor cav. Albert Montanari, bivši bersaljerski častnik, ki si je stekel v italijanski vojni mnogo mnogo zaslug. Mraz v Gorici in še kaj. Zadnje dni je v Gorici zopet pritisnil občutnejši mraz. Od severa je pričel rezati oster veter, ki se je včasih tako zaletel, da je dal pomisliti na burjo, katera pač v Gorico ne pride nikdar na obisk. Rezultat te^a vetra, ki prinaša mraz iz zasneženega hribovja — so rdeči nosovi po cestah, zardela lica goriških gospodičen in gospodov ter gorke peči v prijetnih sobah. Trg svetega Andreja gre h koncu. Sicer se pa od prvega dne tega mes. dalje, ko je zares završalo tržno Življenje po Gorici, ne vidi nič posebnega. Na Travniku je le še nekaj kolib, ki prodajajo «mandolat», na starem izvoznem trgu pa Že nekaj «komedij», ki le malo ljudi privabljajo k sebi. Tu pa tam se pa že opažajo razproda-ialci božičnih dreves. To in pa z božičnimi darili in igračkami o-krašena izložbena okna raznih trgovin — prinaša med mirne in že malo ozebljene prebivalce goriške ono lepo misel na Božič, ki je pred vratmi. Zanimiva obravnava na goriški pretnri Včeraj zjutraj bi se morala vršiti na goriški pretnri zanimiva obravnava radi incidenta, ki se je izvršil letos poleti na isti pretnri med dvema odvetnikoma Ivanom Miagostovichem in Petrom Men-ghijem. Na odvetniških prostorih je bilo videti več odvetnikov, med temi iz javnega življenja znanega on. Dudana, ki je imel zagovarjati Miagostovicha, ter odvetnika Zen-nara, ki je bil zastopnik civilne stranke. Razprava pa se je radi odsotnosti odv. Menghija preložita na 28. januarja prih. leta. ker je odv. Menghi javil sodniku, da se radi bolezni ne more udeležiti obravnave. LažL-piefesor in lažl-računovodja ter preirigan tat pod ključem Znani marešjalo goriško kvestu-re Palumbo je s svojimi agenti prijel te dni nekega Danteja Alvi-sija, starega 37 let rodom iz Rima, stanujočega v Gorici ul. Cappuc-cini 11. Aloisi, ki si je bil krivičnim potom prilastil (>000 lir v škodo nekega Renata Fonzarija, je bil pred nedavnim izključen iz fašistov, stranke radi nemoralnih dejanj. Ko so ga zaprli, so našli pri njem več ponarejenih izkaznic in dokumentov, iz katerih je bilo razvidno, da se je nazival in izdajal za profesorja m računo-vodjo ne da bi zato trgal hlače po šolskih klopeh, ter da je tihotapil izseljence. Odpeljali so ga y goriške zapore. Odprle lekarne. Danes, v nedeljo, dne 18. decembra 1927., bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prih. teden, lekarna Cristofoletti na Travniku št. 14; do ene ure popoldne pa lekarni Contin, Corso Verdi št. 17, in Li-beri, Corso V. £m. III., št. 39. I«r je prišel v Gorico Mer je prišel v Gorico, Čeprav mu je bila oblast to prepovedala, je bil neki Friderik Lasič iz R-^ič obsojen od goriškega sodnika na 1 mesec in 15. dni zapora. Izpred sodišča Obtožen, da je žalil min. predsednika V petek dopoldne se ie na goriškem ka/.eTiikom sodišč t vr ila razprava proti Ivanu Z^ u binu iz Skrljeva. pri II ožban i v Hrdm. Obtožnica pravi, da je Zgubin v kori j eri, ki vozi iz Krmiria proti Kožbani, z besedami žaiit ministrskega predsednika. Pred nekaj dnevi se je vračal iz Krm ina, kamor je bil šel plačati davke. V korijeri, v kateri se je vozil domov, je — kot pravi obtožnica —• govoril s svojimi sopotniki in v pomenkovanju govoril sledečo be^ sede: «Mussolini, ki predstavlja nove zakone-, nam dela krivico. Ce napove vojno, bom pomagal, da bo propadel.^ V korijeri sta se nahajala tudi dva orožnika, ki sta to slišala in ga takoj nato uroti-rala. Po pripovedovanju orožnikov, se je stvar zgodila na ta način; Zgubin je pričel praviti svojim sopotnikom, da je imel dva srna hkratu pri vojakih, kar pa P<> zakonu ne bi smelo bili. Na-r vi} da je pet prošenj na župan-s- . «> v Kožbani, ki pa da jih jc začetkoma tamošnji poteitat pri-držal v uradu. Šele po dolgem času da .je sedaj dobil enega sina domov. «V naši vasi imamo po-teštata, ki je tujec in ni pravičen. Ne pozna nas in zato ne inore biti pravičen. In Mussolini, ki predstavlja in postavlja te postave, nam dela krivico in je krivi-čen,Zato če bo napovedal vojno in me poklical k vojakom, bom storil, da bo propadel." Zgubin, ki je uklenjen, taji, da je rekel tako. «Torej niste rekel?« «Nič ni re*», gospod predsednik, naj ne vidim ne Žene, n« otrok več. če je to re«. Kes sem napravil pet prošenj na županstvo za svojega sina. Pa vse so tam ostale pri poteštatu. Rekel sem tudi, da se mi jo zgodila krivica za to.» «Temu jc bil po vašem vzrok Mussolini?* «Saj nisem žalil Museolinija. Rekel sem le, da on izdaja dobre zakone, drugi tukaj jih pa ne izpolnjujejo.* «Ne vem, kakšni ste vsi vi, vsi hočejo danes že politizirati, name sto da bi raje delali kot delsuno mi.» «Gospod predsednik, če sem proti državi, čemu sem potem, ko je moj sin šel k vojakom, kupil italijanfcJco-slovensko slovnico, da bi se naučil sin italijansko. Pa potem, čemu sem poklical iz Frunciie sina, ko sem čital v «Malem listu», da se mora njegov letr nik zglasiti k vojakom?« Ker so bile prisotne pri obravnavi le tri priče, in sicer dva orožnika in brigadir, je sodili dvor sprejevši priče, ki jih je predlagal obtoženec, in spoznavši, da so za razjasnitev «ade\j te priče, ki niso bile prisotne, potrebne, prenesel obravnavo na novo zasedanje. ▼ Trst«, IS. *ecemfo*a 1S27. «SBKmST» m. *a5©n flcvek iz AjdovSčine prtpo- Tcduja sodnikom svoj roman Pripeljali so ga uklenjenega na zatožno klop. Piše se Franc Bre-;elj in je doma iz Ajdovščine, star U let. O njegovi lakoti in njegovih tatvinah aooo svoječasno Že pisali v «Edinosti». Obtožnica pravi, da je več posetsnikov iz Ajdovščine in Lokavca pri Ajdovščini okra-lel. Kradel pa je vedno le jedila. Pred sodiščem je obtoženec pripovedoval na dolgo in široko svoj življenjski roman in navedel vzroke, ki so ga privedli do tega, da si je moral hrano iskati po drugih bis«h. Bil da je pri vojakih, kjer ni u je jako ugajalo, imeli so &a radi, saj je postal ucaporal mag-'-t!ore». Zato je hotel še nadalje služiti vojake. Vpisal se je med one za v Libijo. In res je šel tja, pa so ga radi šibkega zdravja ata-vrgli. Prišel je domov, tam pa je našel mačeho, zato je moral s trebuhom za kruhom. Poiskal si je delo. pa ga je zopet kmalu izgubil. Mislil je vnovič k vojakom, pa se ni flaJo kar tako hitro to doseči. Ker pa je moral kljub temu živeti in ker ie bil Vačen. je moral krasti. Kot priče so nastopali o.^kodo-vauri, in sicer Ladislav Furlan iz Lokavea je trdil, da mu je> Bre^ eelj pokradel nekaj polente, mleka. kruha, sladkorja, vsega skupaj v vrednosti 10 lir. V hišo je prišel skozi razbito okno. Ivanu Zornu iz Lokavea je pokradel zoper nekaj živil v vrednosti 25 lir; Francu Slokarju zopet polento itd. Drž. pravdnik je zahteval, naj ga sodišče obsodi na ga Pestiš pri miru. Nadalje poroča dopisnik o praznovanju našega famega. patrona. Obsoja, da imajo Podbr-čani naviulo, da praznujejo o-bičajno vsako p o do t no praznovanje s pitjem in grdim rjovenjem pijanih glasov. Tu pa prijatelj, bodisi kdorkoli, stoj! Res je, da imamo pr eej gostiln, katere poleg domačinov obiskujejo tudi nedomačini, t>ko da so precej dobro obiskovane. Z. haj ijo v nje Podbrčani in okoličani, posebno ob nedeljah in praznih kih, da se tam pogovorijo in si povejo novice preteklega, tedna, j>ri: tem pa popije vsak eno četrt, dve. Nimajo drugega pro»-stoo'A, gre*lo tja, ni pa s tem rečeno, da se že opijanijo, kadar stopijo v gostilno. Mladina res da se uMa.vi dalje, toda da bi se vsak praz.nAk nap&o in potem pijano rjovelo — ne. Zapojejo po svoje, kakor pač znajo, ker žali bog nismo imeli po v*vj®i pri-4ike, da bi imeli pevovodijo, kateri bi nas izučil lepega, petja. Gotovo je dopisnik dober pevec in se mu adi to prepevanje — rjovenje. Izjemo so pa povsod, ne sme sc pa prištevati eeio Poribrdo med n je. Naj pa gre dopisnik. v gostilne med tednom, bo videl, koliko pijanih glasov bo slišal. Res da smo včasih veseli, tod«, ne vsak prazmfe, znajmo pa basti tudi pamestrii, uvi-dermi in itekahkamiseIti i. ter preberemo o prostem času, tudi ob nedeljah in praznikih, kako knjigo, o čemer naij prepriča dopisnika dejstvo, da je pai&ei v letošnjem letu v vsako hišo naše fare po en. izvod Matičnih, oz. Mohorjevih knjig:. Obiskal sem ob nedeljah in praznikih že marsikatero vas, toda opazil sem, da so v drugih krajih razmere v tem ozi.ru slabše, Čeprav imajo dočuti več prilike, da. dobijo za-l*avo na dru# način. Drugič u-pam, da ne bo treba dopisa popravljali, ampak da bomo slišali stvanfc, ki so se godile pri nas. Radi «rjovenja» pa naj se dopisnik pripravi m naj nas uči, ker imel bo gotovo dosti učencev in tudi uspeha. Mi vsL BERUTMCHOOL vodi v r*eh }exikib. Vi« F« bi o Fiizi 23, pouk hi pre- 1O42 BOŽIČNA drevesa prodaja Pertot tfar-kovlj«, Bovcd iSpolovinal._JM8 BOŽIČNA drevesa »e prodajajo v Via Vidali 5, vogal Via Arcata._1619 KMEČKI voz (nosilna teža 25 kvintalov) nov, se proda. Naslov pove goriško u-pravništvo. 1680 ČEVLJARSKI šivalni stroj, v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni, Storje (Sežana) št 14. 1681 HIŠA, ležeča ob glavni ccsti, na križišča že-leznice, s trgovino z mešanim blagom, pekari/o in tobakarno se proda. Naslov ori tržaškem upravništvn pod »Trgovina^. 1662 TRGOVSKA pomočnica, izvežbana v špecerijski ter manufakturni trgovini išče dobro mesto, če mogoče na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1684 MOTOR 5.75 HP, na dva cilindra se proda za L 1200. Garage Europa, 1685 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Petrovič, via Rismoodo 12/1. 1686 ŠTEDILNIK (sparherd) in mala peč se po ceni prodata. Via Galilei 15, pritličje. 1687 KRASNO POSESTVO, 31 oralov, par minut od Domžal, z velik hm i gc. podarmki-mi poslopji, vse v ravnini ležeče, z bogatim inventarjem, posebno primerno za vinsko trgovino ali večjo obrt, ugodno na prodaj pri realitetni pisarni »Posest«* L.ubijana, Miklošičeva cesta 4. Evca-tuekio ee proda samo del posestva ali samo stavbe. 168$ DVONADSTROPNA, skoro nova hiša ob postaji na prodaj z zemljiščem aH brez zemljišča. Primerna za gostiiuo in trgovino. Poizvedbe pri F. Rob, Robič - Kobarid. 1660 ODDA se hiša v najem proti nadzorstvu iste. Zgladili se v Solkana: Pekarna Lc-ban. TKGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega in itaiijanskc-ga jezika, išče službe. Na-s-iop takoj. Via Istituto 40, III., pri družini Šušteršič, 1675 VaLUčA Najboljši, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36._1158 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, i Ptfo Pol on i o 5, T rs L 1452 STABILIMENTO musicaJe «Ginseppe Verdi^. Via Imbriani 18, vogal Cardncci. Muzikalije, godala, orkoster, violine itd.___1024 ; POZOR! Velika zalega vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 na-j "rej; krste male od 15 L napiei. J. Sak-I ^ida, Dornberg. 1512 TRTE, ccpl:eue, rame, za jesensko in sro.tnladan.ko saditev. prodaja po naj-j bc-'-sih cenah, zajamčeno sortirana, črne 1 in bele. Tr r.ica Pipar.. Komen 29. 1591 i SPALNI divani, otomane navadni in ! Iuksusni. Feriancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 1579 ti J A 3 elon 32-37 in izdat Strcin. iociclij Ligure Loicbarda, Trst. P'azza Scorcola 3. Te r>a«b priliki bok zni in amrU nepozabne nam žeae In mame, gospe Kristin« Gorim se najfekren«$še zahvaljujemo vsem. ki so na katerikoli načhi počastili spomin biago-pokojnice. — Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Jakončiču. p reč. g. duhovniku, vsem blagim darovalcem cvetja in spkih vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji peiL JlaSa zadušnica se bo brala v Četrtek 72. t. m. ob 7. uri pred p v cerkvi sv. Ivana GORICA, 17. decembra 1927. _ialajata tfritflna. MESARSKI pomočnik, dobro izveiban v sekan« in izdelovanju vsakovrstnih mesnih izdelkov in pristnih kranjskih klobas išče slnžbo takoj. Ponudbe pod «Mesar» na tržaško upravništvo. 1672 Za božične in novoletne praznike IZREDNA PRODAJA ženskih ploftev od Ur 59"— naprej BOGATA IZBERA OBLEK IN KOŽUHOVIN JESS - TRST CORSO OAIUBAT.DI iS DANES RAZSTAVA z mazilom FARMACIA SPONZA Trst - Via Tor S. Plero 10 Pazite na ponaredfee Dobiva se v vseh Itkamh po znfianl ceel L 3L— KAHUFARTOBE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 • VIA NIZZIM 32 Pmtbi ,TYTAN -Tritste. Zsl konec ttziie prodajamo po || razprodajnih cenah vse zimsko blago ŽENSKI PLAŠČI L^ m^ (1288) ____naprej Velika izbera sukna, Golf s, Gilets, ko-žuhovin, Pelftckes, gladkih ta fantazija. i UflNKLER, OBLASCHIAK & P SL ■ Ml TRST - CORSO VITT. EM. III . TRST OscarCanarutto avar^atatar Trat - Via M. It lifcHoal Stav. 13 a pedroftiHee v Via Oiacinto OatHaa 5. Kupuje, prodaja in zamenjuje vrednostne predmete. Mcdua), kjer ae dobe tudi draga na-tančsa po^aantta. Rok mm v!«»«m« pouvdb do 20. de-eMDbva 1927. (1363) PREDSEDNIK. K06AVICE ROKAVI E PLETENKE „ MODNE POTREBŠČINE Zfl HO^KE KOŽUHUIME IZDELKI Zft ŽENSKE DROBNARIJE IZDELKI ZA OTROKE PREPROGE KOfBHOVlKE BL&G3 ZA POHIŠTVO ŽENSKO PERILO SVILEH13E KLOBUKI 1» DEŽNIKI V01N5H1NE POTNiSKEpotrebščine perilo n METER BOMBAŽEVINE lllflll iZENNARO & GEUflLLI - TUST Skladišča: Via Pier Laigi da Palesirina št. 3 in 7 - Tel. 225 Prodajalna na drobno: Plazma ta Via Renato Imb lani (pr-j i Giov-nai) tel. 2689 Prosta Luka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosto erar&ne carine. Naivečja skladišča Julijske Krajine in bogata na izberi naaonainega in češkega porcelana vsake znan enite tovarne hi Stirodavna ta odlikovane ta varne RICHARD GIN ORI di Doccia (Firenze) I skladiščem tranzita za Izv^z po relana Innčevin, kristalov, siekia, namiznih in toi-etn h servisov, damižan. \elikih Črnih butiljk, belih in zelenih za lekarne kaKir rudi damižan a pipo. — Botcall in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad Imitacije k istala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetiljke tulipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovmasti predmeti, alpaka, jed ino orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za drnžine in javne lokale po izrednih cenah: Čaše : za likerje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vermouth, (ve ike) L 1.30; 2a fcot jak L I.— ; *a vido, L 1.40; za vino, \elikc L U0; A«dt 1. l.tt. Namizni kozarci za gostilne: »/„ 1 Br —.40, 110 1 lir - .45, 1 Hr —.50, */• i »r —.55, 1 lir - .61», l/9 1. večji lir -.65. Zz likerje tir —.30. za puneh lir 40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s predpisanim pefatom »/,„ I lir 1.80, V* 1 Hr 2.50. */. I hr 2.60, 12 1 lir 3.25, 1 i lir 4.20. 2 1 lir 5.40. Za \ečje oddaje cene po dogovoru. Krožniki in lončevine L vrete, okrašeni po L 1.- , kitajski L 1 50. Steklene Sipe, prozorne, barvane vsake ireie in debelosti. Ornair.ent?Ine šipe. bele in barvane, katedralne, kr stali vsale vehkc.'ti in debtk^ti |do 4< nirl. [srahrist> za avtomobile, navadno steblo za fo^e in Talk-s (steklene pk šče) vsake velikost* in debelosti do 40 mm. Imitacija knstaia do 2 metrov širok osti in 4 metre vi*o osti 4-G nun debelega. Zaloga dijam^ntov za teženje, lastna tovarna izdelovanja in brn-ienjazrcal, vezave s svincem »n med o, neprozrrne Hpe dtlai.e s KisLnanii in peskom Lastna stavba v Rojanu. Nsjn ž!a cen«. Proračuni In ceniki brezplačno. II jiečja rr'k!«dnost. PODLISTEK j RAUiCA, alplo-rirana, spreiema noseče. Hiadia, via Alaaoiu;:na lOjlL 1633 Črni Bovec Zgodovinski roman la kanadska prošlosti {7o) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Masajna. David je ostal na zunaj hladen, a pismo £ a je globoko ganilo. Toda v tem ganotju je lx>lj nego kdaj prej občutil, da se tudi sam bliža svojemu neizogibnemu boju. Ne da bi se doreia zavedal, je začel gledati na njegov i-zid s povsem brezupne mračne strani. V času, ki je bil potekel od tedaj ko ie zapustil hišo in končal z zajtrkom, je bil napravil sklep, ravno taka odločen, določen in neupogljiv, kot je bil Petrov. Sklenil je, da se bo do poslednje kapljice svoje krvi boril za Anico. Da bo to lahko storil, mora ostati v Que-beeu. Cim bolj se bo približal Bi-gotu, čim zaupne;e bo dopustil, da ga pritegne v svoje spletke in tajne zadeve, tem močnejši in goto-vejši bo v svojem boju pozneje. Na nevarnost, ki preti njemu samemu se ni domislil. Ko se je iz kavarne povrnil v stanovanje, da počaka tam na stotnika Robineaua, ki je imel priti ob devetih, je razbremenil svoje srce s tem, da je napisal Petru dolgo pismo. Carbanaea ni seveda omenil niti z besedico, pač pa je razložil svoje namene v podrobnostih in naštel tudi svoja potrjena in nepotrjena sumničenja. Robilieau je dosjjeJ točno ob določenem času. Od desete ure do ene popoldne je učil Davida vojaškega znanja. Po kosilu ga je vadil v sabljanju. Bil je ftrog in temeljit do malenkosti in tako nezadovoljiv, kakor bil vesten. Davidovo spoštovanje do njega ;e čim-dalje bolj nara »čalo. Končno ga je naprosil, če pozna kak način, po katerem bi mogel odposlali pismo nemudoma do reke Richelieu. Ro-bineau je poznai tak način. Uradna pošta bo zvečer odpotovala proti Crovvn Pointu. Njega bi veselilo, če bi Davidovo pismo doseglo svoj cilj. Še isti dan popoldne je čital pismo Bigot. Izredno ga je zadovolji- lo in toplo se je zahvalil zanj stotniku Robineauu, ki mu ga je bil prinesel. Prepisal ga je in ga nato vtaknil v zavitek in odposlal. «Take malenkostne usluge kot je ta, stotnik Robinoau pomagajo mnogo, da se rešite obveznosti, ki jih imate napram meni,» je dejal Bigot. «Prav !epo je videti, kako izborno napredujete.« Izza stisn-'enih ustnic stotnika ni bilo odgovora. Ves dan je David molil in prosil Boga, da bi ga čakalo sporočijo od Anice, ko se povrne v svoje stanovanje na res-1 i Svete Uršule. Toda nobene besedice ni bilo od nje. Od Nancike je le prejel malo pisemce, v katerem mu je vsa, vesela in srečna porot :.!a, da je prejela od Petra dolgo ; l^no. Ob koncu ga je naprosila, naj i>ride zvečer k njej večerjat in da bo z njima samo njen oče. Povabilo je sprejel brez obotavljanja Nancika, vsa vesela in ljubka, ga je prva pozdravila. Glas ji ie drhtel ko je< govorila o Petru. Samo ema stvar jo je plašila, da se bo Peter preveč približal — Indijancem! Ko jo David prejel od nje obljubo, da ne bo.Petru nikoli povedala. jI je dal Petrovo pismo, da ga prečita. Lepo Nancikine oči so postalo vlažne. (O.ioj neprecenljivi Peter!» je šepetala. «Dolgo, dolgo ea.. Ob strani oeste se vrste nekaki naslonjači iz cementa, ki 'bodo služili za odkladanje gramoza. Spomenik tega dela je vzidan ob cesti na malem podzidku pod svetogorskim hribom. Obe cerkvi ona na Goriščeku in pa župna, sta tudi popolnoma dokončan!. I/vršila je delo tvrdka Matiiro!!. Dobili .smo tudi nove zvonove, to pa že lansko leto. Ti zvonovi so po teži največji v goriški okolici, izvzemši seveda sveto-gorske. Ulila jih je tvrdka Lapa-gne v Trstu. Prav je, da je ostalo v novi cerkvi nekaj predmetov iz prejšnje cerkve. To vpliva nekako hla^o na, vernike ob spominu na prejšnje čase. Tfar je pa notranje opreme v župni cerkvi, je vse izdelek domačih mojstrov: spoved-nice (T. SpobrniČ), prižniea, umetniško delo (A. Srebrnič). klopi in omare (A. Zavrtanik). Vsi ti predmeti so iz mecesnovega lesa. Krstni kamen, železno ograjo ie umetniško izdelal J. Štrukelj. Orgle je postavil tukajšnji domaČi izdelo-vatelj orgel Fr. Prenncis in Der-nič. Vse oltarne slike slike ie pa naslikal Delmerl iz Gorice. PriČaku-emo za pomlad še regulacijo glavn. trga in onega pred cerkvijo, ki bosta zvezana z novo ravno cesto In stopniščem, kakor tudi regulacijo plavne ceste. Baje se bo srrarlil v kratkem času tudi tramvaj. Za sedaj nam je pomagano v tem oziru z urno k ori ero. Abel. Gospodarstvo UMETNA GNOJILA Tržaška kmetijska družba v Trstu ima na razpolago v svojih zalogah vse vrsto umetnih gnojil za jesensko in zimsko gnojenje vseh kulturnih rastlin, ter daje iz svojega urada ustmeno iri pismeno nav-odila o njih uporabi. Dalje imamo na razpolago vse vrste čebelarskega orodja in potrebščin od najboljših tu- in inozemskih tvrdk. Transportu! vrči za mleko. Danes smo prejeli transportne vrče za mleko od 10, 20, 25 in 30 litrov. Semena Za tekočo in prihodnjo sezono je pre.ela iz Nemčije novo zalogo svežih in zajamčenih vrtnih in poljskih semen. < Tržaška km s ti) sk a družba v Trstu uh Torre bianca 19. tel. 44-39. DAROVI G čna Tatjana Pertotova daruje L 30 Šol. društvu. Za revno deco šent akobske šole daruje bivši učenec A . F. L 50. (Denar izročen šolskemu vodstvu.) Cenj. darovalcem srčna hvala! Loterijske števi'ke izžrebane 17, novembra 1927: BARI 24 49 80 73 2 FIRENZE 46 20 25 5 19 MILANO 40 58 17 3 5 55 NAPOL I 38 58 90 31 3 PALEUMO 84 81 52 f?5 55 ROMA 66 31 46 86 32 TORINO 2ti 87 74 17 10 VENEZIA 12 56 49 50 16 RAZNE ZANIMIVOSTI Zaklad t zemlji Pred tedni se je vrnil kmet Pero Junak v svoj rojstni kraj blizu Dubrovnika iz Amerike. Na svojem domu je živel samotarsko Življenje in kolikor so imeli ljudje vpogleda v njegovo domačnost, tudi zelo siromaško. Ko je čutil, da se mu bliža konec, fe poklical nekaj sosedov in jim izpovedal, da je spravil vse svoje prihranke, ki jih je bil napravil v Ameriki, v železno skrinjico in jo zakopal na svojem polju. Po njegovi smrti so v resnici izkopali skrinjico, v kateri so bili zlatniki v skupni vrednosti nad petih milijonov dinarjev. Te dneve se je otvoril v Berlinu nov kinematograf, v katerem je prostora za 1200 ljudi. Gospodične, ki odkazujejo sedeže, nosijo uhane iz radija, ki se svetijo ▼ temi. Na ta način je preskrbljeno, da uovodošli gostje laže dobe pot do svojih sedežev, sledeč svetlikajo-čim se uhanom. Obletnica Marsovih kanalov Te dneve je minilo petdeset let, odkar je italijanski zvezdoslovec Schiaparelli z daljnogledom milanske zvezdarne odkril na Marsu našem sosednem planetu, mrežo temnih ravnih črt, ki so se razlagale kot kanali, napravljeni z vso tehniko in namakajoči vso ozemlje Marsovo enakomerno. — Pozneje se je ta domneva opustila in še danes se ne ve, kaj pomeli ja jo prav za prav one temne ravne črte na Marsu, ki jih je bil Scliiaparelli prav pred petdesetimi leti odkril. 26 let stari baeiL Ravnatelj londonskega zavoda za higijeno v tropičnili krajih, VViUiam Si-mpson je ugotovil, da živi eden izmed zelo nevarnih bacilov bila dolgo. Pred šest in dvajsetimi leti je spravil nekaj takih bacilov v stekleno cevko zamašil jo dobro in zapečatil. Te dneve je cevko odprl rn ko je v njej na-hajajočfvra bacila vcepil morskemu prašičku, je ta zbolel in sicer na bolezni, ki jo bacil provzroča. Doslej se ">c spletno mislilo, da ta povzročevalec bolezni ne živi delj ko dve, kvečjemu tri leta. S tem ie pa zopet enkrat dokarana že večkrat dognana žilavost nevarnih bacilov. BORZNO POROČILO Trst, 17. dec. 1927. Amsterdam 742-748, Belei a 255.50-259.50 Francija 72.42-72.72. London 89.88-30.08, Ncw Yor0-310.80, Atene 24.25-24.75, Berlin 437-443. Buka-rošt 11.20-11.(50, Praga 54.44-54.74, Ogrska 319.50-325.50, Dunaj 257.20-263 20, Zagreb 32.23-32.6?, Uradna cena zlata (IG. 12.) 355.53; vojnoodškodn. obveznice 69. Ob prlliKf božični!) prozniKoo naj tli h će ne zamadl ocfe4?tf s zalog« blaga RLL ECattSilllft flličllUE TRST, Piazza Penttrosso kjer N našel najožja ccae Platno Madonna Ptatno Madonna 80 cm . . po L 2*50 . debelo e^a 8.» cm . . 3 20 „ debelo, 150 cm . , , 6 z«) . 160 cm......6 50 Madapalan.....od L 2*20 naprej 230 I 90 3-50 1 90 po L 3 20 2-60 Bombažev ina .... Fuštajn, fantazija ...» debel . Lavn-tennis v vseh barvah . .Borgo IstrU* (r g^din) Coubl. močan (/a perilo) . Volneno b^go za obleke dojna visokost . . . Blago za phSfe. 140 cm . . debelo, sama volna . Robci a jour .... . . od Utroške nogavice .... „ jVoSke „ . . . . „ Ženske . ... „ Vrhnje „ volnene „ M*je, kole«ar«ke volnene Bogata izbera volnenih pletenin, cower-coats, debelega, volnenega blaga za plašče, blaga za prte i. t. d. Primerjajte cene brez vsake ofceze. . .13-. . 14 - * - 32*— —.50 naprej 180 1.50 „ L90 „ 7. — 25- . Električna sva'RIka M hrrtce za Radia „METALLUM" Glavna zaloga v Trate >«06 A. Ulcigrai, Via U. Polonlo 3 Al Cran Risporralo S« LEVI Trst, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI 1150 tfH^EKr« v vsfh barvah od L 2.20 do L 2*51 PAUlIifl FU$TAKiA./o< b e face . 4.70 do L 4.90 60APGLAH centim. isO . od . 220 do L 3.50 PiATHJ HADONHfl St 12. 80 centim. po L 3,— PLATNO za j o oino perilo 150centim. po L 5.50 PUHK0 -Dovvias*, dtbelo vi s. 150 po L 6.53 SURKO ,peitm>to". fino, meter . .poL4.— CGRoh za m l e ......po L 3.70 fcOkGHI za dc.avske hlače po 7.—, 9.—, 10.— 12.- in 15.— L met^r. m teJ Mil M HL {p£fJ0LITeT6: Pletenine, volnene in fušlsitiasle ter 2ensk« in o*ro* ika noga-Sce. BlGto prve vrste. - Postrežba tefaa. OB PRIUKI BOŽIČNIH PRAZNIKOV Je manufakturna trgovina ROME Trst — Piazza Carlo Goldoni štev. 12 — Trst popolnoma izbrala vse blago zimske sezije in je prodna po najnižjih cenah. Velikanska Izbera vseh potrebščin za msike MAJE, kosmate . , . . . „ volnene..... „ # J2ger . . . « športne, borabažaste « „ volnene . . NOGAVICE, bombazaste . . „ volnene . . . „ fantazija, fine „ vrhnje, volnene KOLENICE s stopalom . . „ volnene in pasovi SRAJCE, zefir..... „ kosmate, debele . „ nočne ..... SPODNJE HLAČE, fuštanjaste ROKAVICE, kosmate, debele „ volnene . . • „ Irhaste . . • GAMAŠE, moderne barve od L 6 — naprej n n 16-— n n n 32'— n n n 5-— n n n 36#— n n n 0-85 n n n 2-50 n fp „ 7-— m » 13 — 99 » n tr 10-— n m n 12-— n n rt 17-— n n n 30 — n n >» 33*— » n » 12-- n n n 6*— n n n 8-—• n n n 22 — 9» »» •» 20*— 9t Pspclna Izigra izdelkov za ženske MAJE, fuštanjaste .... SPODNJE HLAČE, fuštanjaste MODERC1, bombažasti . . „ volneni • . . • CULOTTES, bombažasti . , „ volneni ... PULL-OWER, volneni . . . G1LETS, volneni..... „ Lenci ..... NOGAVICE, bombažaste . . iz sukanca s Šivom »» NOGAVICt. volnene . Partija volnenih nogavic NOGAVICE vrhnje . . ŠERPE, za glavo . . ČEPICE, volnene, ženske . od L 7'— naprej * *» »» 7'— 99 • 9» t* 4*50 99 • 1» 99 9-50 99 • M 9 >t ?» 99 99 n 17* — 15 — t» • »» 99 Iso*— f> 99 46 — t* • »» 99 2-50 tr 99 3-50 »• ! •> 99 4-90 99 » »» 99 12-— 99 • 99 99 8-50 99 »» 8-— 99 • »» »» 12*50 P9 99 8-50 » • »> » 620 » N&!ve£!a in najpopolnejša izbera he^bsž^ta^a In voinenssa blaga za žensko BLAGO bombažasto, visoko 100 cm . . L 12*— |J BLAGO volneno, fantazija.....L 12 — visoko 140 cm, volneno . . . „ 14*— (j „ famazja, novost....... 13 20 Bogata izbera crSpe de Chioe, crfip Ceoraetts, \ dctnaskiraie sv'ue za p&dtfleka, svilenega platna itd. p&rnmMmž za otroke m MAJE, kosmate......od L 4— naprej „ volnene....... „ 10 — „ „ športne, bombažaste • „ „ 4— „ H ., volnene . . . „ „ 16*50 GILETS, bombažasti . . . . „ 850 PULL-OVER, volneni.....L 1750 naprej NuGAVICE, bombažaste . . . . „ 150 „ volnene 4— „ KAPE, volnene ........,3— „ VRHNJE nogavice....... 6*— „ S^ajboiatelSa zaloga per!3a tovarna Branner nslniiiih cansh. Velikanska partija vs»li»3iii}i Odej vseh veJ?kosti ccn, prešitih odej, zaves, triiža, posteljnih pogrinjal, predposiej-nihov, preprog, dama^kiraneg t blaga za pohištvo, zefirja za srajce, fuštanja, tffelour-Ja iR suhna za pteič® v vsaži m^fJertaih čipk, ra'v, naraftinlc. podvez, moških fn ženskih srajc, mehkih in trdih ovrat- nikov. zapestriikov, gumbov za zapustnike, voine, volnmih, svilenih in flanelastih šerp, belih in barvanih robcev itd. Razni pradtaseti za darove — Stalne ceste — De^ro blago — Vel kš »opsis'i--Govori se slovensko TVRDKA DAVIDE CaVALIERO Trst — Corso Garibaldi it. 5 (prej Barrlera vecchia) iz§ctovllenih otieH in Nosu za mo^Ke naznanja cenj. odjemalcem, da je znižala ob prUiki božičnih preznikor vse cene na najnižjo stopnjo. Bogata izbera Palefots, stajer« skih sukeni in površnikov m vel« blodjo podvlako. Najnižje cene! Porabite priliko t Govori se slovensko. Specijaliteta oblak s« poroten ca OkrepČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proli MALOKRVNOSTI, BLf DICl in za OKRF.VANJE LEKARNA ZA^ETT« - TRST - Vlg Maz/.ini na eleKliižni pegon s polROjermsnlKcni, niođBrna urejene, s približna 2.000 m3 okrosiesn lese, u cecjsm mestu Slovenije, se obodno proda. - Mav pri ftžaieji (129T) ;rs u1 ■■ Odlikovana tvrdka 968 ZLATARNA Alt^rl Povii Trst, Vin Mazzic! '46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlji in prodaje zlatentno. — Cene zmerne. TULE ETAMINE PLATNO PELUCHES GOBELIN MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA D33ITE 10 - VIA M9ZZ NI 32 Pubbl. TYTAN - TriesU. HA OBROKE ■ Oblek«, paleletSi dtlnl pta« ■ » Sčif tkanin*, peillaf platno, p dc2n ki« gll -t», votnenl pul> M tsvar, blago vslour L I. d S Znižane cene! Pogoji ugodni! Rom S, lik nadstropja iiaaiii K pj. S mH TOVARNIŠKI CENSI POTREBŠČINE kovane, mehanike In mizarje PEUJR,JfAHAN & C. im. wi«. mcolo is. n Lastna skladišča v prost 1 lcki| ■ TOVARN* REMtCHEtD - KOiiUa Sirite „EDINOST*' Itojollje tene plcčuj.ni n G« TEMIL CORtCfl - V-a G, Carducci št. 6 Dliavaritlc .. - Dalavnlca. Toaletni prcdn.eti najloljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in rcžarrica. POZOR 1! Za izvršena dela jamči. Cevljarnlca Vodopivec Trst — Via Rlborgo 29 — Trst naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za božične iti novoletne praznike z bogato izbero OBUVALU za moške, ženske in otroke toliko navadnega kolikor luksusnega, ki se prodaja po najzmernejših cenah Blago prvovrstna, delo solidno in natarino. IzvrSujejo se naročila po mori In popravila. kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev. mačk. veveric. Sf,ro. m krtov, divjih In do- Sprejemajo se maSih xajcev itd. itd. pos-ljolve po pošH. D. mspocli-Trsl Via Cesar« Battlsti 10. IL nad., vrata 16 Telefon int. 3<>-55. Predno se-odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE POHIŠTVA ALESSAN Trst, Via ReltorI 1 (Piazza Rosorio) in Via Kalcanton M3. Naše cene ne poznajo konkurence. (117