štev. 173, V Ljubljani, sobota 19. julija 1919. . leto. Velja v Ljubljani In po pošti: *elo leto ... K 84-— Pol leta . , . n 42— četrt leta . . . „ 21*— ** mesec > . . „ ?■— inozemstvo: »celo leto naprej K 95— ‘ *» Pol leta , „ 50 - ** četrt leta „ „ 26- - ** mesec , , o , - bcednlStro je na Starem trgu štev. 19. Telefon ™r^860, — UpravnlStvo jo na Marijinem trga Štev. 8. f- Telefon štev. 44. L Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Na pismene naroibe brci poilijatro denarja se ne moremo ozirali. Naročniki naj pošiljajo naročnino str po nakaznici. “VB® Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Vprašanjem glede Inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj ge £r'>sldraji». — Rokopisi se ne vračajo. Tittonijev govor. •,Journal des Dčbats" trdi, da se Manji Tittonijev govor (12. t. m) bistveno lc2i cd onega, ki ga je p pre£t Senatom, predno je odšel nW™* Spričo reških dogodkov in v nr,«Ie. * Postedicam, ki bi jih imela zival iSu E^nih Pftpetljajev, je po-hlartnr i ?n P ljudstvo, naj ohrani v . ” kn po vsaki ceni ter opusti Ko nepremišljeno dejanje, zlasti p urno mednarodnemu pravu, na-Pfam narodom, s katerimi se Italija P°gaja ... Sistem OHando - Sonnino le v zadnjih zdihljajih. Videč izgihjati začetnike imperijaiističnih spletk,1 so Skušali, brezumni imperijallsti, ki so hoteli v kozji rog ugnati Jugoslovane Iranko - anglo - ameriško zvezo, izigrati Poslednjo karto. Kakor so koncem aprila pripravljati službeno priklopitev Reke in Jadrana k Italiji, da postavijo jtonferenco pred izvršeno dejstvo, tako so skušali koncem junija preliti kri med Francijo in Italijo. Najeli so šču-™<>eua *r lov na francoske sle h A N ? r ° od1stav,li rfeški „Con-stRlio N a z i o n a 1 e“, ki ni nikmrar- melfnpay,lni Kand2tarfn izroči« nadzir Sil piave medz?'ezniški komisiji, knrft 8e- ured’ *° yPrašanje po n a n r>C!" ^ seSa sc je bali, dblder jv 00 Rfika pod jarmom obsedencev, , So sedaj ravno tako divji'rodoljubi kakor poprej podrepni petollzcl ogr-tkih oblasti. Ti ljudje tulijo tembolj, Cina več podlosti imajo prikriti. Toda iaies učinkovita odpomeč bo ureditev jadranskega vprašanja. K^žej da še nova italijanska delegacija ne bo več zakopavala v ozemlje londoske pogodbe, marveč iskala sporazuma na temelju kompenzacij. Ta sestav je bi! vselej tudi naš (francoski). Seveda'odškodnine ne smejo iti na rovaš Francije, ampak na račun ger-mansko-turanskih ostankov. xa , Reke bi laška vlada lahko mo porabila kombinacijo, kakor jo Q Sa^a Predlagala leta 1915 Avstro-8Mki. Člen III. Sonninove konvencije Vladimir levstik slove: „Meslo Trst z zaledjem ... se stvori v samoupravo in neodvisno državo glede mednarodne politike kakor tiidl v vojaškem, pošTavcdajnem, finančnem ter upravnem oziiu, Avslro-Ogrska se odreče vsakršni nadoblasti nad njim. Ostati mora svobodno pristanišče. Tia t;e bo smelo niti avstro-ogrsko, niti laško vojaštvo. Prevzelo bo svoj delež na sedanjem avstrijskem dolgu sorazmerno s številom ptebi-' valstva." * Skoro doslovno bi se lahko prevzelo to besedilo. Seveda pa bi bilo pravičneje celotnemu sfar.ovništvu spornega ozemlja izreči se o svoji' usodi čez gotovo" dobo. Nerazuhiljivo je, kako smatra Italija letos kot nasprotno švbji časti in svojim življenskfm koristim razrešitev glede Reke, tako razrešitev, ki jo je predlagala za Trst leta 1918. P. P. Strajk. 14. julija je s’avila Francija in z njo združeno in prijateljske države »Praznik s!aveu. Silne množice so se trle ob cestah, ob o'dih in po strehah, da dajo duška veselju radi zmage in tako težko pričakovanega miru! Ali pa je to tudi mir ? Ali ni ta morda samo konec prvega dejanja drame, kt se je začela pred J5 leti? ............ ‘ ” 4 Saj se začne 20. julija, torej ravno teden dni po tem slaviju, mednarodni strajk, ki je lahko začetek drugega dejanja ... Torej je zgodovina točna aranžerks, da bi si jo lahko vzeli za vzgled pri marsikaterem ne najslabšem gledišču. Malo težko je razumeti ta skupni nastop proletarijata. Kar ima skupnega, je vseobča nezadovoljnost in ko.ikor-toliko vsaj majhna nada, da se pokaže mednarodna solidarnost, ki se je tako slabo obnesla v letih vojne. Pa če bi šlo eamo za ta dva cilja, bolj demonstrativna kot izdatna, ne bi bilo ničesar pripomniti, kvečjemu bi bilo_ premisliti, ali ima pomen, da se ubije dva dni skero vsako gospodarsko življenje zavoljo same suhe forme ... Vendar je treba pomisliti, da prihaja ideja tega štrajka iz Italije, kjer hoče narod samo pokazati, da ne odobrava niti notranje niti zunanje politike svojih vodij, smpak poka/ati heče mnogo več — v skrajnem slučaju lioče tudi meriti svojo moč 1.., Tukaj bi se torej začelo drugo dejanje drame. Da imd zato italijanski proletarijat poleg simpatij zlasti Vseh zatiranih narodov tudi dovolj razlogov, o tem ni dvomiti. Če se jim pridružijo tudi Francozi (Angleži se najbrže ne bodo), je to več kot umljivo, saj sta položaja tu in tam jako podobna. Težko razumljivo pa je — če izvzamemo mednarodno solidarnost — zakaj naj Štrajka slovenski proletarljat. Če nas pritiskajo Italijani, menda vendar hi logično, da vsled tega štrajkamo proti — "samim sebi I Pustimo upravičenost ali neupravičenost ekspedicije proti Beli Kuni — toliko je danes jasno, da jc Kun ravnotako madžarski šovinist kot je bi! Tisza in je boljševik le vsleri tega, ker upa s tem več profilirati za madžarsko stvar. Kar pa se tiče raznih notranjih neprijetnosti, je gotovo, da jih je kriv naš zunanji položaj, ki si ga žalibože ne tvorimo sami, da so še druge notranje neprilike, ki niso odvisne izključno ctd zunanjega položaja, JA gotovo. Vprašanje je seveda, če je potreben za nje dvodnevni Strajk v našem sedanjem položaju ... Kajti ni si prikrivati) da bodo skušali nasprotniki izvajati štrajk pri nas samo iz notranjih neurejenih razmer in ne kot protest proti antantinemu in posebej italijanskemu imperijalizmu! Če torej ni mogoče, da bi šel vsaj ta kelih grenkobe mimo nas, apeliramo na vse, ki se jih tiče, naj Ima ves štrajk značuj demonstracijo proti tujini In ne znak upora na znotraj I P. P. Zahtevajta „J-ugoslavijo“ po vseh postilnah, kavarnah in brivnicah•' Trpljenje jugoslovanskih vojakov na Angleškem. Po šestmesečnem, obupnem tavanju od Angleške, skozi Francijo, Italijo, Čehosiovaško, Poljsko in Nemško Avstrijo je srečno dospel domov Karel Peruci, ki je pripovedoval žalostno življenje jugoslovanskih vojakov, ki se nahajajo v angleškem ujetništvu, zajeti od Angležev na Tirolskem, kot avstrijski ujetniki: „ lz Tirolske so nas peljali skozi Kalijo, povsod opsovane od laške lačne in ra-capane sodrge. Na transportu skozi Francosko se nam je godilo malo bolje. Takoj pa, ko sb nas ukrcaii v luki Le’ Havre 8e ie pričelo za nas neznosno trpljenje. Naložili so nas v najspodnejši del ladje, kamor je prihajala iz strojnih prostorov velikanska vročina (to je bilo avgusta meseca), tako da smo mislih, da bomo od vrdčinc pomrli. Po dolgi vož»> nji na morju in na kopnem po Angleški, so na3 pripeljali v tabor v Bladovvn. Bilo nas je okoli 800. Poleg Slovencev je tam tudi dosti Hrvatov, posebno Bosancev. Velik pust prostor je bil okoli in okoli pregrajen z žicami in na gosto zastražen. Spali smo pod celtami in to v najhujšem mrazu meseca decembra, januarja in februarja. Ležali smo na pesku, pogrnjeni sambi i eno plahto, odeti z eno samo odejo. Tisti čas smo prestali več, kakor celi čas na fronti. Hodili smo po dvorišču, (barak nismo imeli nobenih 1) sključeni in ' gladni kakor sence od mrtvih ostalih. Niti peči nismo imeli, da bi se malo o-greli. Disciplina je bila stroga, pretirana. Hrane smo dobili toliko, da nismo umrii. Zjutraj kava in košček kruha, opoldne mešanico fižola, krompirja in riža, zvečer zopet kava. Pa malo, malo. Kupiti si,nismo mogli ničesar. Delati smo morali v najhujšem mrazu na prostem, ali smo popravljali ceste, ali poslopja, za kar bi morali dobiti 3 penl-je. Toda 129 nadaljevanje. Višnjeva repatica. mo« doba« je morala dolgo bezati v grobni na '“Avenije«, da je priletelo par golid gnojnice bili i?\Deki tukajšnji list«. Vse bolj veseli so ga voj £ 1 aIci. Zmagoslavje nad razpadom nasprotne van SG mu ie Menjavalo v »Ljudstvu« z namiga-nist' ° >srbskih dinarjih« in »najnovejši veleizdaj-"Kl Pr°pagandi, ki jo naše dobro, verno ljudstvo gorčeno zavrača;« tako so bili opozicijo, prepuščaje , .armom. Ha c« tretjin onmiV Ropudonadliiva iu- ra?H rj~: v'aiuJeJ° -j v .-------------------------- ■uveju jn bratomornemu sovraštvu sta se izlivala P°temtakem oba vodilna toka naše politike na koncu endarle v skupno brezdanjost hrepenenja! XVII. , ‘Pripravi se, Jacques,« je velel grof drugi dan enajstih. »Popelješ me k deželnemu predsedniku.« . e.r se Je obrnil med vrati ter ironično zapičil vanj svoje ostre oči. v n d’ un vhien, koliko je teh potov okrcg eiikih živini Človek bi rekel, da srno na diplomatskem poslanstvu, ns pa ...« »Zakaj ne na poslanstvu? Seveda smo; odpo anci, ki jih pošilja nova doba porušenja in obra- čuna v kraljestvu posvečene krivice. Prišli smo, da | prvi omajemo vero v to, kar je. Mi napovemo boj, i a vojska pride za nami,« »Takorekoč pena pred britvijo, kaj ?« je dejal šofer in spačil obraz. »Pena pred britvijo, ki obrije svet na golo,« je zadovoljno pokimal grof, prižigaje si cigareto iz tobačnice, katero mu je bila napolnila Nina še snoči s svojim lastnoročnim izdelkom. »Prav dobra primera, moj Jacques; izvrstna! Do golega je treba obriti to sivo lobanjo zemlje, da nastane prostor za novo — za boljše. Nu, idite, Jacques,« je povzel službeno. »Nerad bi mudil « Toda Šofer je moral povedati, kar je imel na srcu: »Blagor sevam, gospod grof, ki mislite buržuje ekscelence, ne izključivši njihovih razposajenih m ženščet; to je zabavno! Hudimana, ko jih vidim smukati k vam v tistih šumečih, parfumiranih krilih, mi je nelmterikrat Žal, da nisem človek vašega okusa, nor. de Dieu de bon Dieu . .. Meni prihaja že pusto, ko vas gledam ; toži se mi po tovariših na Montmartru in v La Villette, veste? Če bi bilo v vas več srca in manj načel,« je dodal sarkastično, »bi spustil svoje podkope v zrak, in konec; premislite, v eeno je lepše v Parizu — o, stavim, da ga še vidiva, ko se skupaj vrneva tja ! Človek, ki ima v sebi toliko življenja, kakor sem ga opazil pri vas v tem času, se ne zapravi kar tako, v demonstracijo, bi freNtrašil tolpo malomarnih zverin.« »Dobro, da te ne sodim po jeziku,« je odvrnil grof, malodane v zadregi. »Vrl človek si, Jacques, srce imaš — nič ne rečem; le tvoja pamet je zmerom zagrizena in razume samo, kar si vtepeš naprej. Ne moreš se vmisliti v moje cilje.« »V vaše ciljeI Rad bi vedel, kakšen cilj vam veleva hoditi okrog ekscelence, starega grduna, ki se mi še misliti gabi nanj. Ako hočete izkriviti vsako mrcino posebej, ee zamudiva predolgo; uidem vam. Hudič si ne bi mogel želeti lepšega pohujšanja, nego ste ga zasejalivi v tem gnezdu, in še vam ni dovolj.« »Ni mi!« »Vse je pripravljeno za sklepno predstavo; ali se morete povzpeti še više v spoštovanju teh ljudi? Rekel bi, ne. Vi pa tratite čas za postranske figure, namesto da bi izprožili mašinerijo. Predsednik je vendar ničla v vašem računu!« »Je in ni, prijatelj. Kakor so meščani vzlic svoji oholosti vendarle revni sužnji, je on kljub svojemu uradnemu hlapčevstvu vseeno valpet nad njimi. Potrebujejo se; to je zadruga z vzajemnim poroštvom, ustanovljena, da vzdržuje v svojem krogu red pri-viligiranih razbojnikov in moralo izpovedanih vlačug. Reci, kako naj poderem en steber, ne da bi tresel drugega?« ^ »Zdaj se mi svita,« je menil šofer. »Temeljiti ste.« "N*Po svoji najboljši moči. Lehko se pohvalim, da je v tem kraju malo svetinj, katerih bi ne bil že kdo zatajil meni na ljubo. Ako pripravim še valpta, da zataji svojega gospodarja, sem storil vse.» po celi teden nismo dobili nič — ker je tekel denar v komandantov žep. Najbolj pa smo pogrešali tobak. Ako je kdo našel čik, je bila to največja slaščica. Naše trpljenje tam gori se ne da opisati. Jaz sem se rešil s tem, da sem se izdal za Čeha. A drugi moji 30trpini trpe še vedno v prekletem Bladovvau, kterega se spominja vsak, z večjo grozo, kakor življenja v strelskih jarkih. Tam se nahajajo še tle Slovenci: Počar Vincenc, Ras Franc, Resnik Ri dolf, Bizjak Jakob, Kastelic Ivan, Novak Ivan, Bevc Alojzij, Dimnik Jakob, Inthar Tomaž, Bac Ivan, Golja Rafael, Štokalj M hael, Movlja Anton, Bas Josip, Gatinahar Ivan, Lončarič Ivan, Jambrovič, Marinko Matija, Muravec Franc, Peruško Martin, Čarman Ivan, Kocijančič Josip, Seliškar Ivan, Tais Mihael, Kastelic Anton." Ali se bi ne dalo ničesar ukreniti, da bi se te reveže pustilo domov, ali da se jim vsaj ublaži njihovo trpljenje? Kaj pa z našimi ujetniki v Italiji? Že dva dni čitamo o obupnih klicih naš h internirancev v G i flidriu. Vse prav in lepo in tudi nič nimamo proti temu še celo naša želja je da se jim kakor hitro mogoče pomaga. Kaj pa je z našimi ubogimi trpini vjetniki v Italiji? Ali ti reveži niso ravno ta- dr. Marinkoviča kot predsednika finančnega odseka povod ministru, da pospeši delo v finančnem odseku. Finančni minister odgovarja, da v odseku ni bilo obstrukcije in da zato ista ni bila razlog odstopu dr. Marinkoviča, ki je redno skliceval seje, na katere pa sicer člani niso prihajali. Povod njegovemu odstopu je popolnoma na drugi strani. Posl. Dakovič vpraša ministrskega predsednika Stojana Protiča, ali mu je znano delovanje uradnih oseb tujih držav, ki se na nedovoljen način vmešavajo v notranje razmere Črne gore. Italijani delajo na vseli straneh javno in tajno proti napredku države Srbov, Hrvatov In Slovencev. Poleg tega delujejo Italijani v Črni gori proti ujedlnjeujn radi družinskih oduošajev napram bivši črnogorski dinastiji Italijanski službeni organi rovarijo direktno in indirektno v Črni gori, kjer prelivajo vsak dan kri. italijanski vojaki ubijajo črnogorske seijake, a poleg tega najemajo tudi ubijalce, da ubijajo naše uradnike. Tako so te dni ubili nekega našega meščana. Njihovi najemniki so ubili predstojnika neke občine, enega uradnika, zažgali hišo nekemu okrožnemu načelniku, a nekega drugega okrožnega načelnika so skušali umoriti. Radi teh dogodkov se črnogorsko prebivalstvo razburja, ker se nahaja med nožem Italijanov in pasivnostjo belgrajske vlade. Prebivalstvo bo na ta način prisiljeno, da brani samo svoje življenje. Pro ko žrtve nemškega itnperijaiizma? Ali i . , . . . ..... ___________ ti usmiljenja vredni naši sinovi niso \ *est,!a> ker izvajajo italijanski oigam . , J J , ... « „ ! nnopnrt umnrn mori rtsCim narnrlnni vredni, da bi se jih po 8 mesecih njihovega žalostnega stanja kdo spomnil? In sedaj ko beremo vsak dan kake razmere so v Italiji glede prehrane, kako se mora tem revežem v tem oziru goditi 1 Ali gospodje na merodajnih mestih res nimajo srca, \ da bi se na te pozabljene trpine vsaj j malo spomnili 1 Toraj ne samo na j Gn.Und tudi na Italijo naj se malo j pomlali. - Vež prizadetih s.,a,Sev. I B&TSSSS.TES 77““! TJ . " ■ da ukrene energične korake, da se Kako SO NcmCl divjali na : končajo italijanska izzivanja na črno-Knrnškptn š gorskem ozejmlju. Protestira proti pa- l sivnemu držanju vlade in zahteva, naj Ko so vdrli dne 2. maja nemški ■ vloži vlada energičen protest proti Ita-vojaki v Velikovec, so takoj napadli Na- j jjjanom in da zavaruje mir in red na rodno šolo v St. Rupertu, ter jo tako j nagem ozemlju, da zavaruje življenje dnevno umore med našim narodom in vzdržujejo nepoštene elemente v Črni gori, dasi so pravzaprav Italijani naši zavezniki. Poleg Italijanov se pojavljajo še druge osebe velevlasti, ki je sicer napram nam prijateljsko razpoložena. To je Angleška, ki živahno agitira za bivšega kralja Nikolo in njegovo dinastijo. S tem daje povod sumljivim elementom, da dvigajo giave, in ustvarja nezaupanje napram Vojni minister odgovarja, da3pada to v njegovo kompetenco in da bo zahteval od posameznih poveljstev podatkov o osebah, ki so vredne po-miloščenja. Posl. dr. Pestotnik (demokrat) vpraša ministra za notranje stvari o zadevi zboljšanja gmotnega stanja raznih policijskih oseb in pisarniških pomočnikov v Ljubljani. Minister Pribičevč odgovarja, da so bodo upravičeno željo povoljno rosile. Nato se preide na dnevni red: Poimensko glasovanje o zakonu za porotna sodišča. G asovalo je 153 poslancev in sicer vsi za sprejetje. Druga točka dnevnega reda ie bila volitev odbora za preiskavo afere z oljem, ki je bilo kupljeno na Krfu. Nato zaključi predsednik sejo in odredi prihodnjo za danes ob 16 z dnevnim redom: Zakon o moratoriju. Razpored obiska »Kluba Beogradskih Matu-ranata" v Ljubljani l£.—24. julija. to. julija. Prihod ob 16. uri 30 min. in ne ob 20. url kakor je bilo prvotno javljeno, sprejem na glavnem kolodvoru. Goste pozdravita predsednik .Društva slov. profesorjev", dr. Valentin Korun in'zastopnik dijaštva Zorko Fakin. Skupni odhod do Prešernove ulice; odtod ločeno v stanovanja in jedilnice po izkaznicah. ‘20. julija. Ob 7. uri 45 min, sestanek pred Mestnim domom. Ob 8. uri odhod k Vodnikovemu spomeniku. Predava prof. Ivin l.ah. Odtod po Mestnem in Starem trgu čez St. Jakobski most po Cojzovi cesti k realki in deželnemu dvorcu, po Kongresnem trgu in Wolfovi ulici k Prešernovem spomeniku. Predava višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer. Odfod po Miklošičevi cesti na Slovenski trg, po Dalmatinovi ulici in Dunajski cesti k Trubarjevemu spomeniku, predava ravnatelj g. dr. Josip Wester Ob 9. uri 45 min. do 11. ure 30 min. ogledovanje narodnega muzeja in umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. V muzeju sprejema g. dr. Mal, v razstavi gg Rikard Jakopič in Ivan Vavpotič. Ogledovanje začno gostje z izkaznicami l—‘287 v muzeju, z iz-aznicami 2*8—* 50 v razstavi. Ob 12. url obed po izkaznicah. Ob 13 uri 30 min. skupni sestanek v veliki dvorani hotela Union na povabilo sprejemnega damskega odbora, Ob 14. uri 30 min. skupni pešizlet mimo gradjt Tivolija v Šiško in ob železniški progi odgodilo Politični pregled. p Narodno predstavništvo je svoje delo za dobo treh tednov. p Manifestacija za ujedinjenje. Belgrad, 18. julija Dijaki iz vseli krajev Jugoslavije se pripravljajo, da prirede meseca avgusta v Split iz* lot, kjer bodo manifestirali za naše ujedinjenje. p Pomoč Italiji. Iz Pariza poročajo, da bodo zavezniki vsled resnega položaja v Italiji, poslali vojne ladje v italijanske luke," da se vzdrži javni red in mir. p Enver Paša, sedanji boljševi-ški general, je bil od carigrajskega vojnega sodišča v odsotnosti oosojea na smrt. p Kramar odstopi.St. Germaiti» 17. julija. (l)KU.) „Rappet“ poročaš Od3t®p dr. Kramafa je gotova stvar. Bivši čehoslovaški ministrski predsednik se namerava naseliti s svojo soprogo v južni Franciji. p Clemenceau živi. Pariz, 17-julija. (DKU) Agence Ha.as javljaš Ve3t o umoru Clemenceauja je popolnoma neresnična in neutemeljena. Ni* se ni pripetilo, kar bi moglo dati po* vod taki govorici. p Položaj v Mali Aziji. St Germa in, 17. julija. (DKU.) Mirovfl* konferenca se je pečala včeraj s po-ležajem v Mrdi Aziji ter sklenila, prt' prečiti razširjenje v okupacijskih pasih po Grkih in oziroma Italijanih, da o* nemogoči vsak spor med obeifl* državama, oziroma očiten prelom tnea Turki in Grki. p Italijanska zbornica... (LDU.) Trst, 18. julija. V včerajšnji zbornice poslancev, v seji kateri sf rovi/.o- razpravljalo o proračunskem Pr° ' riju do 31. dec. je minister za P J. deistvo naglašal, da bo letina z „.L pridelkov manjša kot v zadnjih **-> • Glede carinske politike je omenil, da bode vlada kolikor mogoče olajšala uvoz in izvoz in zabramla le uvoz stvari, ki služijo luksuzu in izvoz blaga, ki je nujno potreben za lasten konzum. Finančni minister pravi, da je finančni položaj Italije težaven in da do škofovih zavodov v št. Vidu. Ogiedo- treba urediti predvsem inozemne vanie zavoda in pozdravni sestanek s Sent- p,-hm™ cnriiaiictičneaa 00* opustošili in oropali, da so ostale le stene. Šolske sestre so se skrile v kleti, gojenka Rozina Kofier iz Brneč je zadnja priheteia v klet, na stopnji-cah jo je ustrelil nemški vojah — prehitela je še v klet, kjer je umrla. Mrtvi so iztrgali obleko raz telesa in jo odnesli. Pri Mettlnu pod Lipo v občini Vovbre se je boril urednik .Jugoslovanskega Korotana" Srečko Purt-cer — v sobo vderejo nemški vojaki In ga ustrelijo naj prve v rame in potem ranjenega prebodejo z bajonetom, tako da je bajonet napravil v telo floboko jamo. Ta zločin je povzročil scharfler iz Granitztala, ki je zaseden sedaj po jugoslovanskih četah. Kneza Rosenberga nadgozdar Hey je osebno vodil nemško tolpo, katere so plenile po slovenskih kmet h na Planici, obč. Žitaravas. Poročnik grof Rosen-berg pa je — sramota zanj — zaukazal. da se rekverira mošt v župnišču v Globasnici, katerega so Nemci in civilisti popolnoma oropali. — Pristava Šolskih sester v Št. Rupertu je po? polnoma upostošena, več kot 40 svinj je ukradenih, 11 goveje živine in ves Inventar. Izpraznjeno je tudi popolnoma župnišče v Št. Rupertu. Vsi ti zločini so uradno dognani. (Ldu.) Narodno predstavništvo. Be’grad, 18. julija. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 17. uri. Po odobrenju zapisnika stavi poslanec dr. Hohnjec (Jugoslovanski klub) vprašanje na minislra za finance zaradi pomanjkanja soli v Sloveniji in zaradi dovoljenja dobave soli zasebnim trgovcem. Minister dr. Ninčič odgovarja, da je vlada dovolila zasebni uvoz soli, da pa ni mogoče ukiniti takso na sol. Posl. Timotijevič vpraša finančnega ministra, ali je bila demisija svobodnih svojih državljanov Ministrski predsednik Stojan Pro-tič odgovarja, da ne uživa samo C.na gora, nego tudi cela obal Jadrana celo zločejto srečo. Tudi v Dalmaciji, kakor v Črni gori nastopajo povsod italijanski organi. V tej hiši se je že večkrat govorilo o tem. Gospod poslanec gotovo ve, da moramo to trpeti, dokler se ne reši naše vprašanje. Naše ozemlje ne bi smelo imeti nikake italijanske posadke, pa jih vseeno ima. To vprašanje je zelo delikatno in je vlada tudi obveščena o žalostnih dogodkih v Črni gori, kjer se organi Italije ne obnašajo korektno. Vlada je opozorila na to Italijo in velesile ter bo to storila tudi v bodoče. Ne veruje pa, da bi organi Angleške storili kaj nekorektnega. Posl. Dakovič se ne zadovoljuje s tem odgovorom, ker ni zadostno preciziran in ni zadosti odločen, niti ne pove, kaj bo vlada podvzela proti italijanskim nasilstvom. Govcrnik je zato, da izjavi beigrajska vlada pri velesilah, da je pripravljena dati bivšemu črnogorskemu kralju Nikoli nekako apanažo, a se mu mora onemogočiti, da preko Italije kot zaščitnice vseh zločinov dela in izziva zmešnjave na našem ozemiju. Ministrski predsednik Protič prosi poslanca, naj ne zahteva od njega, da bi v skupščini povedal, česar ne more. Kraljevska vlada stori vse, da zavaruje črnogorski narod. Javno se ne more podrobno izjaviti o vseh delikatnih vprašanjih, toda reči mora, da se enaki dogodki, kakor v Črni gori, morejo pripetiti tudi državam, ki so večje od nas. Posl. Timotijevič vpraša ministra za pravosodje in vojnega ministra o kompetenci predlaganjaza pomiloščenje onih oseb, ki so bile obsojene po voj nlh sodiščih. vanje zavoda in pozdravni ---------------- vldčanl. Ob 17. uri odhod iz St. Vida. Ob 19 večerja po izkaznicah. Ob 20. uri 15. min. koncert ia in gledališka predstava v Narodnem gledišču. 2t. julija. Ob 8. uri 30 min. sestanek skupine z izkaznicami 1—287 pred dekliškim licejem ha Bleiwelsovi cesti, skupine z izkaznicami 888—460 pred državno obrtno šolo v Gor-jupovi ulici. Do 9 ure 30 min. ogledovanje obrtne šole, rimskega zidu, liceja in Mladike. Ob 10. url skupno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Zborovanje otvori prof dt;. Val. Korun; govori univerzitetni prof. dr. Fran Ilešič. Ob 12. uri obed po izkaznicah. Ob 14. uri izlet na Vrhniko s posebnim vlakom. O Cankarju predava prof. dr. J. Debevec. Ob 18. povratek z Vrhnike. Ob 19. url večerja po izkaznicah. Ob 20. uri 15 min. koncertna in gledališka predstava v Narodnem gledišču. 22. julija. . , Ob 4. uri 30 min. skupni sestanek na glavnem kolodvoru, izlet na Bled s posebnim vlakom ob 4. uri 65 min. Ob 14. uri 10 min povratek z Bleda v ^rai$a Prešernovem in Jenkovem grobu predava prof. dr. Pregelj. Ob 19- uri povratek iz Kranja. Ob 20. uri 30 min. večerja po izkaznicah. 23. julij*. Ob 8 uri 30 min. skupni sestanek na trgu pred glavno pošto. Odhod na pokopališči na grobove naših pesnikov, pisateljev In znamenitnikov. Predavajo gg. pisatelji: prof dr. Jos. Debevec, župnik F. S. Finžgar, nadzornik Engelbert Gangl. Ob 10. uri 30 min. povratek v mesto. Ob 11. uri obisk Jugoslovanske tiskarne. Ob 12. uri obed po izkaznicah Ob 14. uri 30 min. skupni sestanek na Vodnikovem trgu. Ogledovanje stolne cerkve. Predava knezoskofijski tajnik g. Steska. Ob 15 uri 30 min. skupno ogledovanje tovarne usnja na povabilo ga. tovarnarja Ksrld Polaka. Ob 18. uri skupni izprehod na ljubljanski grad. Ob 20. uri večerja po izkaznicah Ob 21. uri poslovilni čajni večer v veliki dvorani Uniona. 24. julija , .... Zjutraj spremljsvanje na glavni kolodvor, Odhod gostov v Karlovac. Zajterk dobijo gostje po nakazanih stanovanjih. dolgove. Predlog socialističnega po* slar.ca Modigliamja, da naj se zbornica ekom stavke od 20 in 21. t. m. od-rodi, se po izjavi ministrskega predsednika Nittija o položaju v Italij' odkloni. Provizorij je bil nato v tajne«* glasovanju sprejet s 17d proti 55 glasovom. Pokrajinske vesti. kr Beguncem okraja Ljutomer* Poživljajo se vsi primorski begunci* bivajoči v ljutomerškem okraju, n* shod, kateri se vrši v nedeljo o» 9. uri dopoldne na Olavnem trgu V Ljutomeru. Ker je ta shod vaze i zi vsakega begunca, naj nihče ne manjka* Pridite tedaj vsi! Na istem bode govoril tudi delegat begun, sosveta 'z Ljubljane. V slučaju slabega vreiaea* vrši se shod ob isti uri v restavracij« „Triglav'‘. Pripravljalni odbor. kr Sv. Trojica v Slov. gor. Dopisniku mariborske Straže z dne 9. m. priporočamo, da si prečita še enkf« v dopisu omenjeno številko „Jugos>3' vije“. Ne bode mu potem treba zavija* resnice. Glede nadučitelja so na razpolago priče za vse trditve, torej bolje* da ga dopisnik ne brani. . kr Sv. Rupret v Slov. gor. 0<* stavljeni učitelj G.&gl Martin hoče do biti zopet službo v Jugoslaviji in sic® si želi biti nastavljen na naši šoli. *j, danes bodi povedano, da ga Ruperča ne maramo. „ kr Mladika In dijaški don* ’ Ptuju. V *M adiki“ dooe stanovanj hrano, vestno nadzorstvo in vsa izobrazbo učenke goipod njske so dekliške trgovske šole in dekliške m ^ ščanske šole, katere šole s» vse istem poslopju, ter hospitantke g ^ nazije. Dijaški dom sprejema gm* zijce in učence 1. razreda nove n® v meščanske šole. Oba zavoda si* javni mestni upravi pod vodstom prvo vrstnih pedagoških strokovnjakov. Kdor želi natančnejših podatkov, naj si naroči tozadevni prospekt od vodstva ..Mladike™ oziroma »Dijaškega doma'1 v Ptuju. kr Celje. Kvartet članov slovenske opere iz Ljubljane. Dane; točno ob 20. uri koncert v Narodnem domu v Celju (v veliki dvorani). Kot solist sodeluje operni pevec g. Leopold Kovač. kr V Št. Jerneju pri Novem mestu se ie z dovoljenjem politične oblasti ustanovilo društvo vojnih invalidov. Mnogo sreče in uspeha 1 kr Iz Prečine. V nedeljo 15. ju-bja so vdrli cigani v hišo posestnika Jože Lavriča, v času, ko se je nekoliko oddaljil od hiše. Ko se je sii-»avši ropot vrnil, so oddali razbojniki danj kakih 10 slrelov, od katerih ga jo eden zadel v levo nogo. Predrzni roparji so mu odnesli premoženja v vrednostih kakih 10.000 kron. Dolžnost vsakega poštenjaka je, da pomaga iz- | slediti in izročiti take propalice zas- ! iu*eni kazni. p to Toplice pri Novem mestu, j Jaroslava rojstnega dne našega kralja n®« !e ie vršila na Toplicah v ne-'Jo dne 13. t. m. V soboto zvečer j gorel na bližnjem griču velik kres ra°g°2no 80 pokali topiči. Raz hiš so plapolale narodne zastave. V ne-~e,J° je bila slovesna služba božja, so sc je udeležila vsa društva, s°Ia in javne korporacije ter mnogo občinstva, bluzbo božjo je opravil kaplan gosp. Janko Lobe. V prelepem cerkvenem govoru je z navdušeno besedo, z verskega stališča opisal važen pomen lega dne. S pomočjo vere se učimo gojiti ljubezen do naroda in svobodne države. Kralj Peter je z zaupanjem v božjo pomoč doživel dan, po katerem je hrepenel vse svoje življenje, dan narodnega ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Krasen govor, oprt na vfnp Iesni,ce ,n •iubezni do domo-v o g ?em navzočim globoko hviini cerkvenem opravilu in za-1 i. Pn3tB' so Peycl v cerkvi fivlSa™ rr5Vd'“ hUpl naSa Popoldan pa je bralno In pevsko diustvo priredilo na kopališkem trgu ljudsko verelico, katere dohodki so namenjeni invalidom. Pii ^veselici je neprijetno nagajal silen dež. kr Iz Kočevja. Kako so Kočevarji sovražni Slovencem, naj služi v pojasnilo sledeči slučaj: V Kočevju obstoji društvo »Deutsches Sludenten-heim", ki je sedaj pod državnim nad zorstvom. Že iz naslova samega bi človek sklepal, da stanujejo v tem poslopju dijaki, a stvar je povsem drugačna. Hiša s posestvom vred je F*uana v naiem bivšemu zemljemercu x, erju, to je bil odpuščen kot nem-ur iz državne službe. Da bi prišlo posestvo do svoje veljave in, da bi y biši res nastanili dijaki, so ponudili Slovenci društvu nekak kom-promis v takšnej obliki, da bi imeli h L* Slovenci vpogled v omenjeno *y°' Nabrali so v to svrho okoli članov in jih ponudili društvu'v ?Preiem. Na vso začudenje so pa ®?ci t° p0niidbo odklonili z ute-e»lttvijo, da društvo ima namen sa-: . nemške dijake podpirati, kar se lin v resm"ci godilo in sicer v to-,, ®®ri, da so prekoračena celo pra inu "°ŠHjali so namreč podpore di-jakom v inozemstvo, dasiravno bi smeli podpirati samo gimnazijo cb-skajoče dijake. Glavno besedo pri dfuštvu imajo dr. Rbihel, Jonke in «chwaizer, (največji hujskači) ki jim treba dokazati, da so na slovenski philji Slovenci gospodarji. Pričakujemo, da bo tudi nadzornik »Stu-uentenheima" stor1! svojo dolžnost in Predlagal sekvestra. To bo šlo tem-IažJe, ker je bilo društvo vstanovljeno s pomočjo Nemcev iz Rajha. Prihodnjič spregovorimo resno besedo o u-pravi Auerspergovih posestev, če se |tvar ne uredi v najkrajšem času. oploh ne odjeajamo, dokler ne spravimo državi škodljive elemente iz Kočevja in pričakujemo tudi od deželne vlade, da nas bo v tem podpira, kakor je bivša Avstrija svoje Kamnik. Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon" v Kamniku ne potrebuje bombastične reklame, ker je znano, da poje društvo lepe in izvajanja vredne stvari. Na sporedu so zastopani s svojimi skladbami skladatelji Adamič, Dev, Foerster, Jenko, Juvanec, Lajovic, Mokranjac, Pavčič in Parma. Ker je vstopnina h koncertu nizka, je pričakovati obilne udeležbe vseh slojev. Vsi prijatelji naše jugoslovanske narodne in umetne pesmi v nedeljo popoldne na koncert »Ljubljanskega Zvona" v prijazno in gostoljubno mesto Kamnik 1 kr Kranj, Društvo obrtnikov in obrtna zadruga v Kranju priredita v nedeljo 20. t. m. v Kranju I. obrtni dan združen z dopoldanskim zborovanjem in z obširno ljudsko veselico v Zvezdi. V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje v Ljudskem domu, veselica pa v dvorani tukajšnjega Sokola, Del čistega dobička je namenjen oslepelim vojakom. Vsa bratska društva In prijatelji obrtnega stanu se vabijo, da pesetijo veselico v čim večjem številu. kr Jesenice, V nedeljo, dne 13. t. in. je priredila socijalno-demokratična stranka na Jesenicah gozdno veselico z najrazličnejšim sporedom. S prireditvijo samo na sebi bi se ne pečali, ko ne bi imeli posebnega, jako značilnega povoda za to. Ne oziraje se na dejstvo, da je hotela biti ta veselica gotovo tudi »kulturnega* pomena, ker je bila na sporedu tudi »dramatska“ predstava, pri kateri se je popularizirala kultura s primejduševstvom najslabše vrste, kar je gotovo sad politične šole, ki jo že nekaj nedelj sem prirejajo razni akademični in neakade-mični socijalno-demokratični veleumi, ampak iz popolnoma drugega vzroka. Ta prireditev je vendar enkrat jasno pokazala, kaj in kdo je danes duša socijalno-demokratičnega gibanja, rovarjenja, zabavljanja iri hujskanja r.a Jesenicah. In to je dobra stran te prireditve: odprla je našim ljudem oči, spoznali so lahko, kdo je pravzaprav danes socijalni demokrat na Jesenicah. — Veselica se je vršila na Hrenovici, v gozdnem parku, ki bi lahko mnogo govoril o tem, kaj se Je godilo v njegovi idilični samoti za časa poginule Avstrije. No, tokrat je bil park zopet tudi za soct-jalne demokrate, po njem se je smel izprehajati samo nemški oficir z nemškimi damami in —■ fabriški gospod, ki je vihtel neč in dan bič nad de-lavcem-trpinom. Ali ste na vse to že pozabili, sodrugi? — V nedeljo je visela nad tem parkom dolga slovenska trobojnica in vabila ljudi na veselico. Šli so, misleč, kjer je trobojnica tam smo domači med domačimi. Toda pri-šedši v notranjost, na pravi veselični prostor, smo se kmalu prepričali, da je bila trobojnica le vaba, le sredstvo in da je jedro nekaj popolnoma drugega. Razne rudeče zastave nas nikakor niso motile ali vznemirjale, toda obstali smo in ostrmeli, ko smo opazili pri večini miz ljudi, o katerih smo menili, da sploh ne žive več, to se i pravi, da pač nimajo pristopa na prireditev te ali one »jugoslovanske* j stranke, najmanje pa na prireditev ! jugoslovanske socijalno-demokratične j delavske stranke. Veselični prostor, na ! katerega je vabila slovenska trobojnica, je bil poln nemškega občinstva naj-zagrizenejše sorte. Na jugoslovanskih tleh, na prireditvi jugoslovanske delavske stranke se je slišala skoro izključno nemška govorica onih ljudi, ki so bili in so še vedno predstaviteljl nemško-kapita-listične kaste. Tovarniško urad-nlštvo od najvišjega do najnižjega se je vedlo na tej veselici tako, da si dobil nehote utis, da je ono prireditelj cele te »narodne* slavnosti, na kateri se ie celo po pristno jugoslovanski navadi pekel ,,janjec", ki ga je jedel — nemški gospod! — Zdaj vemo, kdo se skriva za socijalno-demokratičnimi jeseniškimi organizacijami, zdaj vemo, da je to Nemec, ki plačuje celo za tiskovni sklad „Napreja“, za kate rega se je na tej veselici tudi pobiralo z nalašč za to prirejeno polo, zdaj vemo tudi, odkod veje protidržavni in protidinastični duh med tukajšnjim delavstvom. Kje so bili ti ljudje: v petek zvečer, ko so narodne Jesenice obhajale rojstni dan našega kralja Petra? Ali ste videli katerega v sprevodu, ki se je ob grmenju možnarjev in ob zvokih godbe pomikal po slavnostno okrašenih in razsvetljenih u1ic?h jeseniških? Ni jih bilo. Razsvetljevali so svoje domove, sami pa so se poskrili. Drugi dan pa so govorili delavci, znani kolovodje socijalnih- demokratov, da smo malikovalci, da molimo svojega kralja in da smo nazadnjaki. Od kod to? Zdaj vemo, da je to sad onih, ki so bili faktični prireditelji socijalno-demokratične veselice dne 13, junija. In zato smo veseli, da smo ’ spoznali, kdo ie hujskač, kajti o tem smo bili vedno prepričani, da de lavec sam od sebe ni sposoben takega dejanja. Zdaj poznamo prave krivce in to je uspeh veselice na Hrenovici 1 Dnevne vesti. dn Zanimivi spomin!. Bivši generalni kvartirni mojster nemške armade von Stein je sedaj objavil svoje spomine iz svetovne vojne. O nemških zaveznikih pravi: Cesar Karel je bil slaboten knez, katerega ni bilo smatrati resnim. Na Dunaju so šla pogajanja s sovražniki sem in tja. Cesar Karel je imenoval Hindenburga in Ludendoiffa svinji. Dasiravno je bil pripravljen odreči se vsemu, samo da bi ostai cesar, je vendar izrazil svojo gorečo željo, da bi dobil tudi poljsko krono. Od takega zavezniki se ne more ničesar pričakovati. Vsi nemški zavezniki so bili slabi in brez svojih pomožnih sredstev. Nemci so jim mo rali, ko so bili sami izključeni iz svetovnega trga, dajati vse, kar jim je manjkalo. Iz bojazni, pravi Stein, da bi nam ne odpadli, smo bili proti njim preveč obzirni. Potem pa je prišla še nezvestoba in izdajstvo, ki smo jo hoteli preprečiti s popustljivostjo. dn Vprašanje južne železnice. Železniška komisija mirovne konference je odklonila predlog na pomed-naroditev južne železnice. Misli se, da sklene komisija, da naj ostane južna železnica zasebno podjetje in se obratna ravnateljstva v Ljubljani in Trstu podrede nadzorstvu glavnega ravnateljstva na Dunaju. PoJ sklepu miru z Avstrijo, se snide na Dunaju mednarodna komisija, ki ui odi finančna in juridična vprašanja. dn Bliža se 1. avgust, Zlasti zeljno ga pričakuje uradništvo v trdnem upanju, da dobi zopet enkratni nabavni prispevek, ker v tej neznosni draginji ne more svojim družinam kupiti niti zadostne hrane, kaj šele perila, obleke In obuvala. Treba bo plačati tudi stanarino. Iz merodajnih mest se o nakazilu nabavnih prispevkov še nič ne sliši. Kaj bo? Uradništvo nestrpne čaka. dn Užitnlnskim uradnikom se zmeraj obeta in obeta, dobimo pa nič. Kako more živeti družina 7 do 9 članov, od katerih noben nič ne zasluži kakor oče sam. Tistih borih 7 do 8 kron na dan še danes za zajutrk ne zadostuje za toliko družino. Liter mleka K 1 do 1 50, kruh za 9 oseb samo za zajutrk stane 4 K 80 v, kava in sladkor tudi 1 K, torej prav malo računano stane zajutrk za družino 9 oseb 7 K 80 v. Kaj pa potem čez dan ? Kako pa otroke obleči za šolo, doma tudi ne morejo biti v Adamovi obleki. To morajo pristojne oblasti same uvideti, zatorej prosimo nujne odpomoči tem revežem. dn V »Straži* In v »Učiteljskem Tovarišu" piše nekdo, da po krivici napadamo učitelje. To ni res, kar smo doslej pisali, vse lahko dokažemo. Brez vzroka nikogar ne napadamo. Če pa delovanje tega ali onega nemčurja osvetlimo, s tem še ne napadamo slovenskega učiteljstva temveč ga branimo. Za šolo in učiteljstvo se je »Jugoslavija" vedno potegovala in se tudi bo. Koliko so pa vredna obregovanja v „Straži“ in »Učiteljskem Tovarišu" ob »Jugoslavijo" radi nadučitelja pri Sv. Trojici v Slov. Goricah naj čita-telji iz sledečega presodijo. Mi smo pisali, cjn se ni dovolilo peti himne »Lepa naša domovina" šolskim otrokom na dan narodne slavnosti ne v cerkvi in ne pri cerkvi. „Straža“ pravi, da to ni res, ie naš dopisnik baje ne hodi nikdar v cerkev, sicer bi jo bil slišal na praznik varstva sv. Jožefa. Že mogoče, da se je pela na praznik varstva sv. Jožefa, na dan proslave ujedinjenja Jugoslavije, a prej kakor je trdil naš dopisnik, se pa res ni smela peti. Prepovedala sta jo peti gg. nadučitelj in župnik. Evo dokaz I Dopisnik ,,Straže", ki se je tako razkorači! nad' nami, g. pater Joahim nam je sam pisal kot nekako opravičilo na naše poročilo sledeče: »Sv. Trojica-Slov. Gorice, 1. julija 1919. Slavna uprava 1 V zadnji številki Vašega cenjenega lista omenjate razmere pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Resnici na ljubo bodi povedano, da pretiravate. Kar se tiče frančiškanov, so prepovedali v cerkvi flLe.pa naša domovina", ker je bila izrečno prepovedana od knezoškofijskega ordinarijata. Ta prepoved pa še do danes ni preklicana. Zato konservativni čč. gg. župniki in župnijski upravitelji ne dovolijo v cerkvi narodne himne. Čč. gg. pač vedo kaj je disciplina, katero zahtevajo cerkveni kanoni, Vaš dopisnik menda ni nikdar v cerkvi. Le na dan proslave ujedinjenja Jugoslavije je bil pri sv. maši in pri pridigi itd." In ta gospod še ima predrznost, da nas zmerja v »Straži". Čudno se nam pa zdi, da še celo „Učiteljski Tovariš" z dne 16. t. m. sekundira. Gospodje, vemo, kaj smo pisali in smo pripravljeni tudi dokazati. dn Popolno prepoved točenja alkohola je izdala deželna vlada za Slovenijo za dan 20. in 21. t. in. Poleg tega je za ta dva dni določena policijska ura za gostilne na 21., za kavarne na 22. uro. dn Slovensko planinsko društvo naznanja, da češka koča pod Grintovcem letos ne bode odprta. — Planinci se opozarjajo, da so tudi pota okoli Češke koče močno poškodovana, katerih poprava se letos ne ne more izvršiti. dn 100.000 Jugoslovanskih državljanov, ki žive v Ameriki, bi se rado vrnilo v domovino. Tako poročajo ameriški listi. Ker prevozna društva ne razpolagajo za sedaj s potrebnimi ladijami, bodo morali naši Amerikancl še precej časa čakati, predno se bodo mogli vrniti. Marsikdo bi plačal dvojno voznino, samo da bi mogel domov. dn Velika suša v Dalmaciji. Vsied pomanjkanja dežja so zgorela skoraj vsa polja v Dalmaciji. Tudi vina bo malo. Vodovodi v mestih so odprti le par ur na dan. dn Finančne okrožne uprave. Vsled odloka finančnega ministrstva se bodo otvorile fl načne okrožne u-prave v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Dubrovniku in na Reki. Delokrog teh finančnih uprav bo isti, kakor v Srbiji. V finančnem ministrstvu se pripravlja ukaz, s katerim se imenujejo načelniki in uradniki za te uprave. dn Proti spolnim boleznim. Minister za narodno zdravje je sklenil ustanoviti po vsi Srbiji ambulančne postaje v obrambo proti spolnim boleznim. Ljubljanske vesti. 1 Francoski zrakoplov v Ljubljani. Včeraj ob 14. uri je priletel v Ljubljano francoski zrakoplov. Zračno letalo sta vodila dva francoska oficirja. Priletela sta včeraj iz Temešvara naravnost v Ljubljano, t. j. 600 km zračne črte v 4 urah. V kratkem dospe druga letalo (tipa Brage), ki je radi slabega vremena pristalo pri Brodu v Slavoniji. Zrakoplova neseta pošto Iz Carigrada v Pariz. Posadko letala so sprejeli tukajšnji poveljnik letalske stotnije nadporoč. Kos s prideljenimi oficirji. Letalo odleti v najkrajšem času prek« Monakovegain Friedfichshafaa v Pariz. 1 Obrtniki, člani obrtnih društev in obrtnih zadrug, ki se na- meravajo udeležiti prvega obrtnega dne v Kranju, spojenega z dopoldanskim zborovanjem in popoldansko ljudsko veselico, se zbirajo v nedeljo zjutraj ob pol 7, uri pred južnim kolodvorom. Obrtnikom, ki jim čas ne dopušča udeležiti se dopoldanske prireditve, se lahko odpeljejo tudi z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11. uri 40 min. in pride v Kranj cb 12. uri 40 min. ier se lahko udeleže ljudske veselice. Povratek ob 22 uri. I Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slo/, stenografije, strojepisja, išče primerne službe, in sicer v Ljubljani. Pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani. 1 Zabavni odsek ZjŽ priredi jutri, dne 20. t. m. ob 15. uri v Zalogu poleg premikalnega kolodvora, veliko veselico na prostem, kjer nastopi društvena godba in pevski zbor ZJŽ. Poleg plesa, šafjive pošte in različne zabave je tudi za potrebna okrepčila preskrbljeno. V nedeljo, dne 27. t. m. pa poleti društvena godba in pevski zbor ZJŽ v Sevnico, kjer bode v gostilni g. Lamperja velika vrtna veselica, na kar že dane3 opozarjamo vsa bratska društva, korporacije ter prijatelje godbe in petja. 1 Računovodstvo vojaške in-tendance za Slovenijo (z likvidaturo in pokojninsko likvidaturo) se je preselilo dne 16 julija iz Gosposke ulice 15 v barako epidemijske bolnice za prisilno delavnico. 1 Društvo zasebnih uradnikov In uradnic v Ljubljani poziva vse one člane, ki so naročili olje, da pošljejo steklemce za ono količino, katero so naročili, v pondeljrk dne 21. t. m. v Gospodarsko Zvezo na Dunajski cesti. Na vsaki steklenici mora biti listek s polnim imenom člana. Steklenice se bodo sprejemale izključno samo določeni dan. Člani se tudi obveščajo, da dobe v društveni pisarni podplate. Vsak član dobi en par. Cena je za moške 10 K in za ženske 8 K. Razdelitev se vrši vsak dan od 9—10. ure dopoldne ter od 12. do pol 2. pop. Vsak član mora prinesti s seboj izkaznico In plačilni listek o zadnji članarini. Člani se naprošajo, da se tega reda točno drže. Razdelitev podplatov se zaključi s 1. avgustom. 1 Poziv dijakom! Dsnes popoldne pridejo ob 16 30 uri tovariši iz Srbije. Napravimo jim dostojen sprejem. V pondeljek ob 10. url se vrši v veliki dvorani Nar. doma skupno zborovanje, katerega naj se z gotovostjo udeleže vsi v Ljubljani se nahajajoči dijaki. — Sprejemni odbor. 1 Vsi čl&ni in članice Organizacije ljubljanskih učiteljišč, kakor tudi goriiškega učiteljišča, so naprošeui, da se zanesljivo zberejo danes, v soboto 19. t. m. ob 10. uri v glasbeni dvorani našega zavoda, radi sprejema naših bratskih tovarišev, srbskih maturantov. Poaebno se opozarjajo na ta sestanek tov. pevci in pevke. 1 Predsedstvo ZJŽ obvešča vse člane, da se Zveza kot nepolitična, strogo narodno-stanovska organizacija, pod nlkakimi pogoji ne moi e udeležiti politične stavke mednarodnih socija-listov in to tembolj, ker z vseh strani pritiskajo na našo domovino takozvani mednarodni braije in zlasti madžarski komunisti nestrpno čakajo trenutka, da bi vkorakali s svojim Bela Kunom v našo domovino. Poživljamo vse jugoslovanske železničarje, da se zavedajo resnosti časa: Mi poznamo stavke samo za zboljšanje našega gmotnega položaja in ne kot sredstvo za dosego kakih strankarsko političnih stremljenj. — Predsedstvo ZJZ. 1 Veliki vrtni koncert s prosto zabavo se vrši danes na Zg. Rožniku. Tamburaški zbor ..Ljubljana". Prfčetek ob 18. uri. 1 Ženski dežnik se je našel v veletrgovini M. Spreitzer, vojaška ul. 2. Kdor ga je pozabil tam, naj pride po njega. Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravniStvo, zapišite zadaj na odrezku namen poSil/atve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za takSno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Dr. B-n. Ubi bene, ibi patrijotje! V Vašem listu z dne 25. junija 1919 št. 152 objavljeni članek: Tržič. Korupcija in prolekcija, mi daje po vod spregovoriti tudi nekaj besed, ker so razmere v Jugoslaviji tu in in tam ravno i3te, kakor jih biča dopisnik iz Tržiča, ponekod še hujše in bolj izzivajoče. Pri tem me vodi geslo: principlts obsta, sero medicina paratur. Če bi se ne posrečilo takih obžalovanja vrednih slučajev v kali zatreti in zadušiti, bi se v naši mladi državi korupcija in protckcija istoiako razpredla in razpasla, kakor v razpadli Avstriji in končni efekt ne bi bogme bil drugačen, ali veselejši, kakor je bil baš v tej nesrečni državi. Naš častitljivi pesnik starček Boris Miran nam je svoje dni zaklical: »Sveto služimo sveti domovini 1“ Naši vodilni možje menda včasih radi pozabi].; ta zlati izrek sicer bi menda slučaji, kakor se je v Tržiču pripetil, ki pa v resnici niso več slučaji, ne bili mogoči, kajti sicer bi čut lastne odgovornosti in možnost javne kritike jih dovedla do tega, da bi si stvar resno premislili, spominjajoč se izreka „quid quid agis, prudenter agas et resplce finem.“ Po mojem mnenju sicer menda niso povsod krivi voditelji in poverjeniki javne uprave za vsak slučaj protekcionizma, ki se v Jugoslaviji skuša žal udomačiti. Večja krivda zadene pa, po mojem mnenju tiste bogove minorum geniium, katere je Jugoslavija nolens volens prevzela iz bivših dunajskih ministrstev. Ti gospodje so gotovo bili navajeni gospodovati v svojih resortih brez vsake kontrole, ker nosi na zunaj odgovornost le minister (pover-jenik)ki signira. V spominu mi je paradoksen izrek, da je moral dostikrat na Dunaju ta ali oni minister služiti pod svojim sekcljskim načelnikom, ne pa vice versa. Taki smešni in všega obžalovanja vredni pojavi, se pri nas ne bi smeli dogajati, sicer bo obveljal izrek, da jajce več ko puta vel V mislih imam nastopni slučaj iz področja poverjeništva za pravosodje, ki ga izročim sine ira et studio javnosti, da se spozna in premotri, kako bi se čiščenje pri nas izvajati smelo in moralo, Če se hočemo izogniti očitku, da v Jugoslaviji glede pravosodja nismo nič r.a boljšem, kakor v razpadli Avstriji, in da smo prišli le iz dežja ped kap. I. Pred leti je izhajal v Celju list .Narodni dnevnik", ki je v svoji štev. z dne 19. sept. 1910 Štev. 212 očital takratnemu drž. pravdniku dr. B. zlorabo uradne oblasti, katero je kot nekdanji popularni sodnik v Ptuju zakrivil s tem, da je sporazumno z nemškutarskim odvetnikom dr. plem. PJachhijem silil nekega posestnika na Hajdinu, da bi moral krivo priseči, česar ta ni hotel storiti, nego se je rajši sam — ustrelil. Da je ta dr. B. vkljub temu v razpadli Avstriji hitro napredoval, se ne smemo čuditi, saj je cvetela tam bujno korupcija. Sam poverjenik za pravosodje g. dr. Vlad. Ravnihar je vložil radi tega v seji drž. zbora z dne 26. februarja 1918 na takratnega dunajskega ministra ostro interpelacijo, katere vspeh je pa bil negativen, kajti just. minister dr. Scheiner se je na zvit in premeten način izognil jedru vprašanja in skušal drž. pravdnika dr. B. oprati, kar se pa mu je tako slabo obneslo, da je bil g. dr. Ravnihar primoran vložiti novo interpelacijo v tej zadevi. Na to interpelacijo se sploh ni dobilo odgovora, ker je Avstrija med tem z just. ministrom dr. Scheinerjem vred, ki ni bil nič manjši zločinec kakoi dr. B., preje!a zasluženo kazen poloma. Razume se samo ob sebi, da je Jugoslavija tega famoznega državnega pravdnika v Celju dr. B. takoj odslovila iz službe. Toda čujte in strmite 1 Čez nekaj časa se je ta dr. B. prelevil iz strastnega nemčurja v najhujšega Jugo- . Slovana in g. poverjenik za pravosodje, ki ga je v nekdanjem zboru r.a Dunaju po zaslugi napadal, je sedaj vse io pozabil, ter — horribile auditu — tega vžigosanega In odslovljenega državnega pravdnika dr. B. imenoval sodnim nadsvetnikom pri okrožnem sodišču v Celju. Komentarja k takem postopanju pač ni treba. II. Že deveto leto teče pri ljublj. dež. sodišču konkurzna razprava v zadevi »Glavne posojilnice" v Ljubljani. Izvestni krogi in vojni dobičkarji, ki bi kot člani te nesrečne zadruge z neomejeno zavezo morali trpeti ozir. jamčiti za nepokrite dolgove upnikov so znali s pomočjo nespos' bnih konkurznih komisarjev, ta konkurz tako zavleči, da je Avstrija prej razpadla, nego je ta konkurz končan. Pritožbe, ki so se radi tega vlo žile pri predsedniku dež. sodišča v Ljubljani, so ostale glas vpijočega v puščavi, kajti ta dva birokrata sta hotela opravičiti zavlačevanje s tem, da je konkurzni upravitelj g. dr. Oblak bil vpoklican v vojaško službo, do-čim se njegov namestnik baje ni mogel o stanju informirati. Razume se samo ob sebi, da je ta izgovor gola puhlica in navadni humbug. Upati je bilo, da bo sedaj predsednik ljubljanskega nadsodišča se vendar stvari resno oprijel, ter skušal zavoženo zadevo v pravi tir spraviti in na nižjo oblast pritisnili tako, da ne bo treba jubilejno desetletnico tega konkurza slaviti in ljubljanskim sodnikom na rovaš pisati. Toda čujte in strmite, kako se sedaj zagovarja zavlačevanje tega »konkurza". Zdi se, da se konkurz »Glavne posojilnice." radi tega ne more dokončati, ker teče na Dunaju med zadružno zvezo v Celju in zavarovalnico „At!as“ neka pravda radi 5400 kron, katere da noče dunajsko sodišče rešiti. Tableaul Sedaj torej ne preostaja nič drugega, kakor pariško mirovno konferenco in gosp. Wilsona naprositi, da primeta dunajske sodnike za ušesa, ker ti nesrečniki tako dolgo nočejo te pravde rešiti. Zanimivo bo na vsak način kaj bodo ti gospodje v Parizu rekli. III. Imeli bi še govoriti o nekem nadsvetniku v Mariboru, ki ga je pok. Avstrija v gremiju graškega nadsodišča imela, ga z vitežkem križcem železne krone pri odslovitvi obdarila in potem upokojila, gotovo zaradi njegovih duševnih vrlin in neizčrpne juridične modrosti. Toda ker je tega nadsvetnika Jugoslavija spet v službo poklicala in ker je ta nadsvetnik tudi član „Giavne posojilnice" v Ljubljani, upajmo, da bo vsaj kot tak svoje obveznosti izpolnil napram upnikom »Glavne posojilnice" v Ljubljani glede izpada v konkurzu in svojo dolžnost storil. Radi tega ga še danes ogrnemo in zagrnemo s toplo odejo, krščanske ljubezni. »Pri jaslih prej, pri jaslih zdaj, dokler je še krme kaj. Razna poročila. Clemenceau umorjen? r Berlin, 17. julija. (Dum. Ku.) „B. Z. ara Mittag" poroča iz Ženeve, da se je danes predpoldne širila nekontrolirana vest, da je bil Clemenceau umorjen. (Ldu.) Dviganje potopljenih nemških ladij. r Bern, 16. julija. (Čtu.) „Petit Parlslen" poroča iz Londona: Dela za dvignjenje ladij, potopljenih pri Scapaflcvvu, se neprestano nadaljujejo. Lahki križarki »Dresden" in »NUrn-berg", kakor tudi več rušilcev že zopet plava. Nekatere potopljene nemške bojne ladje pa so se na morskem dnu prevrnile in se jih zasedaj še ne bo moglo dvigniti. (Ldu.) Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil Kulturni pregled. ki Iz umetnostne razstave v Ljubljani so bila do sc-daj prodana sledeča dela: F. Ančik: »Mostiček*. L. Dolinar: „Idi!a“, »Portret gdč. R-T.", »Glava", B. Jakac: »Mračen dan". ,(Risba", F. Kralj: »Martin Krpan" „Ob žetvi", V. Pilon: „Jutro", .,lvje", »Poslednji sneg", »Struga Ljub!janTce" »Jutro pred sejmom", »Južno vreme", »Ljubljansko polje", »V mraku", F-Zupan: »Kraška hiša", »Cerkev na Krasu", »Breskva *; izmed starejših umetnin pa: »Baročna soha" in »Ikon". Razstava ostane odprta do 20 t. m. Zadnje vesti. Jadransko vprašanje še nerešeno. St. Germain, 18. julija. (Dku.) »Chicago Tribune" poroča, da je avstrijska pogodba dcgotovljena in da bo prejkone jutri izročena. Kakor doz-nava „New-Yorka Herald", v tej pogodbi ni rešitve jadranskega problema. (Ldu) Tittoni — vodja mirovne konference. St. Germain, 18. julija. (Dku.) »Le Journal" piše, da je že določeno, kdo bo po odpotovanju Wilsona in L!oyd Georga vodil mirovno konferenco. Ta vodja da je Tittoni, kateremu se ima iialijanska delegacija p® padcu Orlandovem zahvaliti za povečanje ugleda, kar ne more presenetiti nikogar, ki pozna malozmožnost in nesposobnost drugih konferenčnih članov. Uspehi Tittonijevi so razvidni najbolj iz tega, da so mu poveril* končnoveijavno odločitev v v32"*, vprašanjih zasedbe Msle Arije in ° ločitve bolgarskih mej. Cenzura se odpravi. Bel grad, 17. julija. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi cenzura za pisma in karte, ki se pošiljajo v mesta in kraje naše države. Cenzurirala se bodo samo pisma in karte, ki so namenjene v neprijateijske države. Cenzura se odpravi dne 15. avgusta. Itatijauski železničarji ne štrajkajo. Trst, 17. julija. Listi javljajo iz Rima od 16. t. m.: Centralni odbor sindikata italijanskih železničarjev, ki je odpovedal del svojih obveznosti, prevzetih prej za proglašenje splošne stavke z dne 20. in 21. t. m., obsoja sicer zunanjo politiko italijanske vlade proti ogrski in ruski proletarski republiki in proti versailleskem miru, je pa sklenil, da pozove vse svoje sekcije in organizirane grupe, naj ne ustavijo v omenjenih dneh železniški promet, nego naj le sklenejo dnevni red, kakor je bii predlagan od *La-bour Parly“. Isti železničarski sindikat je sporočil svojim organizacijam, da e njegov sklep glede železničarske stavke z dne 28. in 21. t. m. razveljavljen. Spominjajte se invalidov, zbirajte za nje! Mesto Ptuj svojemu vladarju ob priliki rojstnega dne. Rojstni dan Njega Veličanstva kralja Petra 1. se je slavil v Ptuju kar najsvečaneje. Na tozadevni poziv vladnega komisarja g. dr. Senčarja ih vodje okrajnega glavarstva g. dr. O-PIrkmaier je dobilo mesto Ptuj z® na predvečer t. j. v petek dne ll.t.ra« praznično lice. Vsi javni uradi m mnogo zasebnih hiš so bili okinčam z narodn?mi oziroma državnimi za' stavami. Okoli 21. ure, ko je ponehala nevihta, so bila malone vsa poslopja razsvetljena. Pri dominikanski vojašnici se j« zbral ptujski »Sokol" z lampijonh vojaštvo z bakljami in druga društva * veličastnemu obhodu po mestu. Na celu je korakala mestna godba igraje 81ovenske koračnice. Kaj lepo je bilo g|edati majhne „Sokoliče“ in brhke nSokolice“ v rokah zastavice in muo-gobarvne lampijone, ko so v vzornem redu prikorakale najprej k z zelenjem okrašenemu postajnem poveljstvu, kjer ?e je btkijada ustavila. Pevski zbor i® zapel pesem »Slovenec, Srb, Hrvat", godba je zasvirala srbsko himno, , Wnogobrojna množica pa je klicala j navdušeno »Živjo kralj Peter!" Vojaštvo je streljalo rakete, ki so raz- \ svetijevals celo okolico. Nato se je nadaljeval obhod proti okrajnemu j glavarstvu. Poslopje, vsa okna in j oaikon glavarstva so bili bogato ; •kincani z venci, zastavami in lampi- j l°ni, ki so v magični rudeči luči raz- j svetljevali celi »Srbski trg“. Iz okusno ! aekonranega balkoia je pozdravil j °dia okrajnega glavarstva g dr. Pirk- j *“aief tlsočglavo množico ter se v j znesenih besedah spominjal junaš- j i-S3 vladarja, Kateremu je bila usoda 1 nailfi^su. toIiko m:,a< da g e da po ; trnu« • kanjah in po nepopisnem < ie 7rtm->ina sv°i odrešen rod, ki se ' ,, Zl' iz treh plemen v mogočen ! ii«« P2k nar°d Zahvalil se ]e za j udanosti in patriotizma ter ko-j no prosil, naj proslavimo rojstni n Njega Veličanstva s plemenito uodaraostjo pri nabiranju za ne-žrtve vojne, ki so najdražje plavali odrešenje naše domovine. Ko 1® govdrnik končal z , Živijo" klici na vladarja, je godba zaigrata „Lepa na§a domovina", navzoči pa so se Pevajoči odkritih gia/ pridružili godbi. Potem je pevski zbor ptujskega pev- \ skega društva zapel »Slovan na dan", j rakete so se zasvetile in , Ž v;jo" j Kticl niso hoteli ponehati, ko se je j sprevod pomikal proti magisvratu. 1 čx mestne hl§e Te bila bo- I ss "ar,“rai *« ' svetliena m h ,^ra ena *n vs* raz- ; zelenia in » balkonu je pa bila sredi kosil«,? ? C s!ika kralja Petrah hišo ? avd spfevod pred mestno J® nagovoril vladni komisar “ pluj gosp. dr. Senčar zbrane meščane ter povdarjal pomen lepega slavja, katerega so priredili Ptuičani svojemu odrešitelju, hrabremu kralju. Povdarjal je, da je prired te/ namenjena onemu vladarju, kateremu so svoječasno z vso nizkostjo in zlobnostjo podtikati vzrok svetovne vojne hoteč steptati v prah njegovo kraljestvo Mogočni kbci in ovacije kralju Petru so sledili čestitkam, s katerimi le govornik končal svoj jedrnat nagovor. Godba je zasvirala srbsko Hakar je pevsko društvo v globok« x!*oru. kai lep0 Proizvajalo n;orje« u^nkujočo pesem »Adrijansko val n-/ ^obod 8e je potem n*dalje-kaWa mestu Prot* dravskemu mostu, bakiia^3- v?iaki ,eP° razsvetili z ie h i . obrež™ sprehajališče ob5in?i,ra^.vretlieao* Q ,dt)a je šla do »DrevnH6 556 na Bre»u; nat0 se ie vfid razšeK Pr'celem sprevodu je , SokniVZOren red’ za kar Sre priznanje »»ookolom« rediteljem. lhaae julija je priredila mestna Uri jV ranem jutru budnico. Ob katere bi,a 8veiaaa siužba božja, ništvo *e udeležilo skoro vse urad- sknr« 12 P‘uia. zastopstva društev, iem „ Vj3 Ptui3ki „Sok)l‘‘ z narašča javn^f* i deputacija »Orla" in druga -zastopstva. okraj, je sprejemal vodja n°stn -a- Stvarstva čestitsak, prof Ant. nisi lč ia df- Aaton Štuhec. 2. O.ož-tan«°ein Castniški 7b >r po g- kaoe-Oo « Bagadinu. 3. Poštni urad Ptuj, inMilan ZenHjiCu. 4. Šolstvo > učiteljstvo polit, okraja Ptuj po g. Riškemu nadzorniku Pavlu F,ere. okra? d11^^0 društvo za sodni !,xPta pr,° g- nadučitelju J. Gorup, mi' F,ere ‘n g* naduti. Iv. Kle o » l ®- Okoliška ljudska šola po d'o « J Žolnir. 7. Davčni urad ?Ln'aVO j L* JerSe- 8- Občina Kar OrSnit0 g23Po, gereT,lu Fr- Vr^bi in P isedmku F, Skuhala. 9. Izobraže- valno društvo »Dekliški zveza" v Ptuju, verska zadruga 3. reda sv. Franja v Ptuju in m noritski samostan PcujJ sv. Vid in sv. Trojica po č. g. O. Benko Čirič. 10 Ljudska šola in uči teljstvo na Htjdn t po g. nadučitelju J Wesjak. 11. Državna gimnazija v Ptuju po g. ravn. Fr. Vajd s. 12. Telovadni odsek »Orel" v Ptuju po g. k. Rantaša in treh član h. 13 Telovadno društvo »S >kol" v Ptuju po g. dr. Fr. Silamunu. 14 Mestni župni urad in duhovščina ptujske dekanije po Č. g. proštu M. Juroviču in Č. g. vikarju J. C lenšek. 15. Župnijski urad in farani sv. Lovrenca v Slov. Gor.; po Č. g J. Sin ru. Brzojavne in pismene Čest tke in udanostne izjave so poslale skoro vse občine in druga zastopstva polit, okraja P-.uj. Predooldne so požrtvovalne in marljive »S xolice ‘ po mestu prodajale cvetlice in pobirale prostovoljne prispevke za invalide; narodne žene pa so v rotovžu odpravljale pndne nabirateljice ter jim polnile košarice s cvetjem. Vopeh cvetličnega d te v Ptuju je bil nad vse pričako /anje ug oden in so darovali tu Ji nekateri meščani nemš in industrijo je ustanovilo nov oddelek, namreč oddelek za lesne industrijske centrale, v čigar delokrog spadajo vs! posli pod se-kveztrom stoječega premoženja naših neprijateljev. (Ldu.) g Cene goveji živini padajo. Iz Hr/atske se poroča, da je v zad ijlh dneh padla ceaa goveji živini za eno do tri krone pri kilogramu. Sedaj plačujejo vole žive teže po 6 do 7 K kg 25c inagg iz Šoštanja za 2 in pol m ujona kron. g K valutnemu vprašanju Načelstvo JDS se je v seji 15. t. m. obširno pečalo z načrtom ministrstva glede razširjenja delovanja Priv. Narodne banke Kraljevine Srbije na celokupno kralievino Srbov, Hrvatov in Slovencev. U/ažuje resolucijo, ki jo je sprejel glavni zbor zaupnikov JOS 6. t. m. je načelstvo prišlo do tega zaključka: 1. da se mora rešitev valutnega vprašanja vršiti samo potom zakona, sprejetega od narodnega predstavništva. Pri rom bi trebafo ujoš-tevati, da nikakor ne gre nalagati iz gube samo onim, ki bodo slučajno v momentu izmenjave imeli stare papirne krone, ampak da je to breme tako težko, da se mora sorazmerno naložiti na innvmo vseh vrst; menimo pa, da bi ne bilo pravično, da bi naši državljani, ki bivajo v Srbiji in Crni gori, moraji nositi tako breme za avstro-ogrski denar v pokrajinah, ki so bile poprej del avstro-ogrske monarhije. 2. Naša država rnora dobiti čimprej enoten denar. Zato treba ustanoviti novo enotno Narodno emisijsko banko, ki se bo pečala po načelih vseh velikih evropskih emisijskih bank samo z izdavanjem bankovcev in drugega denarja ter z regulacijo kreditne in divizne politike. Uvideva-mo nujnost regulacije naše valute z ozirom na žetev in na okolnost, da nam bodo Avstrija in Madžari v kratkem vračali naše terjatve in depote in preti na ta način še v večji meri kakor dozdaj import potvorjenih jugoslovanskih žigosanih kron. Vsled tega nujno priporočamo, da se brez odloga izvrši biijegovanje jugoslovanskih kron. Obenem se mora pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove emisijske banke in izdanje nove valute ter se naj o projektu pred sprejetjem v narodnem predstavništvu za slišijo čim najširši faktorji celokupne naše države. Aprovizacija. Užigallce tvrdke Perdan se bodo prodajale od torka 22. julija naprej po sledečem redu: Na vsako glavno sladkorno izkaznico za ju lij (brez odrezkov) se dobi I zavitek (10 Skatijlc) užigallc. Skatljica užigalic stane 30 vin. in se prodajajo v sledečih trgovinah: vi okraju: na izkaznice štev. 1 in i‘29prlRav-hekarju, štev 2 in 9 pri Brezovarju, štev. 3 pri Perdanu, štev. 4 in 6 pri Zirkelbachu, štev. 5 in 10 pri Mehletu, štev. 7 in 8 pri Friederlchu. V II. okraju: na izkaznice: štev. 11 in 19 pri Schifferju, štev. 12 in 21 pri Trdini, Stev. 13 in 16 pri Tavčarju, štev. 14, 22 in 73 pri Severju, štev. 16 in 24 pri Miheliču, štev. 17 in 26 pri Skubicu, štev. 18 pri Deržaju, štev. 20 pri Jeranlčiču, štev. 23 in 27 pri Kavčiču. V III. okraju: r,a izkaznice: štev. 25 in 80 pri Vrtačniku Tržaška cesta, štev. 28 pri Sokliču, štev. 29 in 31 pri Siemenšku Trnovska cesta, štev. 32, 33, 34 in 36 pri Tenenteju, štev. 35 in 40 pri Packu, štev. 37 in 38 pri Leskovcu, štev. 39 in 41 pri Skujancu Zol-jaška ulica. V IV. okraju: na izkaznice: štev. 43 in 48 pri Medici, štev. 44 pri Jermanu, štev. 42, 45 in 49 pri Ješeli, štev. 46 in 50 pri Elbertu, štev 47 pri Leskovec Medenu. V V. okraju: na izkaznice: štev.51, 55 in 61 pri Strauzerju Dunajska cesta, štev. 52 in 56 pri Planinšku, štev. 63, 57 in 58 pri Krivicu, štev. 64 in 62 pri Megliču, štev, 69 in 60 pri Svetliču, štev. 63 in 64 pri Stupici. V VI. okraju: na nakaznice: štev.6» in 74 pri Štravsu, štev. 64 pri Simončiču, štev. 67 in 69 pri Šegatu, štev. 68 in 72 pri Omanu, štev. 79 pri Mencinger Tomažu, štev. 71 in 95 pri Druškoviču Tabor. V VII. okraju: na izkaznice: štev. 75, 76 in 77 pri Škauderju, štev. 78. 79 in 80 pri Bugantu, štev. 81, 82 in 83 pri Berniku, štev. 84. 85 in 86 pri Skubicu, štev. 88, 89 iu 90 pri Zormanu, štev. 91, #2 in 93 pri Suhodobniku, štev. 87 pri Noču. V VIII. okruju: na nakaznice: štev.9t pri Štet. Mencingerju, štev. »6 in 97 pri Lindtnerju, štev. 98 in 101 pri Suhadolen, štev. 99, 100 in 102 pri Kugovniku, štev. 103, 104 in 105 pri Gerjoiu, štev. 103 pri Štravsu Škofja ulica (VI okraj). V IX okraju: na izkaznice: štev. UO pri Klemencu, štev. lil, 112 in lIS pri Fojkarju, štev. 114 pri Marenčetu. V X. okraju: na nakaznice: štev. 115 do 120 pri Javorniku, štev. 121 do 126 pri Murniku, štev. 127 do c33 pri Kušarju, štev. 134 do 136 pri Mariji Mesec. (Štev. 129 je odkazana 1. okraju in sc dobe užigalice pri Ravhekarju pred Škofijo.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Autton Pasek. Tlaka ^Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Poslano.* Vaš cenjeni list od* dne 16. t. m. v Št. 170 je prinesel Članek pod napisom Gradac Belokrajina. Resnici na ljubo moram koštatl-rati, da je i3to zlobno 'obrekovanje, ker imenovani grajščak Klti nel od kar je bil stavljen pod nadzorstvo, ni nikoli samovlastno odločeval, pač pa sern vse naredbe izdajal jaz kod nadzornik. Dalje ni resnica da bi bir kedsj koga tlačil, toliko manj sedaj, ko je v tem oziru brezpraven. Les ki se prodaja, se izdaja po naročilu vlade la nadzornika, denar pa pobira od mene pooblaščen zanesljiv služabnik grajščine, ki je poleg tega dobro stoječ posestnik v Gradacu, Glede predložitve takozvanih papirjev, kakor jih pisec nazivlja, pa bode vlada odločevala, ne pa ljudje ki imajo najmanj pravico se s slovenskim perjem šopiriti. Gradac, dne 18./VH. 1919. Julij Mszelle nadzornik in sekvestor grajščine Gradac. • Uredništvo ne prevzame za „Poalana" • nobene odgovornosti. AftfA' oglasi stanejo prvih JO besed 4 Jf, vsafa nadaljna beseda 30 vin. ■ Dopisovanje in jfen/tne ponvdba pa vsa/ca beseda t j(. jgj Proda se: Na prodaj sta 2 konja, dobra priučena vožnji In ježi; potem več konjskih oprem (2 prsni opremi za kočijo in drugo lažjo vožnjo in 1 luk-susna oprema) ter 1 zaprav-ljenec. Eventualno se odda s konjem tudi kompletna jahalna oprema. Poizve se Poljanska cesta 73,1. nadstr. desno. 1015 Proda se več parov dobrih čevljev št. 43. Vožarska pot 8, dvorišče. 1014 Omara velika tridelna oeio pleskafm se proda ulica Stare pravde št. 1, I, nadstr. _______ 10 3 Proda se lepo pohištvo za spalno sobo in kuhinjo. Sv. Florjana ulica 40. 1«70 Prodani popolnoma novo garnituro oljnatih osi velikost „p* ter štiri vzmeti s šestimi peresi. Ignac Andra-šič Kranj. 1006 Točjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip. Prodaja usnja. Ugodna prilika. — 244 wg različnega usnja po 69 50 K za kg takoj na prodaj in sicer: 145 kg potplatov, 13 kg svinjskih potplatov, 8 kg (4 kom.) telečjih črno strojenih kožic, 2‘/a kg (4 kom.) kozinih strojenih kožic, 9 kg (4 kom.) svinjskih strojenih kožic 68 50 kg (.0 kom) pikllngov črno strojenih kož. Proda se le cela partija skupaj. Ponudba pod »Usnje po 69 50 K na upravo tega lista. gjjjj Kupi se. Vinske sodo 50—500 I vsebine kupim. — Ponudbe na upravaištvo pod »Vinski sodi*. Trgovsko hišo se kupi v Ljubljanl.*Na deželi se kupi posestvo pripravno v industrijske svrhe z vodno ali parno močjo. Ponudbe na upravništvo pod »Industrija". 1762 ■j$j Sluftb®: ^ Spretnega in zaneslji -vega mlinarja sprejme takoj Kolinska tovarna v Ljubljani. 1017 Hlapec se sprejme, ne-oženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjen pa s stanovanjem. — Poizve se: Jeranova ulica II. 998 ^ Razno; Iščem sobo s pohištvom — če le mogoče s celo hrano. Cena postranska stvar. Ponudbe na: Zlatko Planinc, ta čas kot privremene vojne bolnice u Mostaru. (Hercegovina.) Popravila žepulh wr in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 925 Lepo meblovano sobo z električno lučjo ln posebnim vhodom išče za takoj ali pozneje soliden gospod. Po-nude pod .Bančni uradnik* na upravništvo. Hajlepša darila mladini je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske DOR£“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljnbljaul, Marijin trg 8, Naznanilo! Siavnemu občinstvu v Domžalah in okolici vljudno naznanjam, da sem otvoril brivnico v Domžalah št. 6. Za obilen obisk se priporočam I Petkovič Ilko. E TražI se dobar strojar (mašinist) za paromlln u Velikom Grdjevcu (Hrvat-ska). Ponude valja slatl na tvrtku J os. Halužan, Ljubljana Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljša vrste Keksi Marmelada Paradižna konzerva Riž Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pra .i vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej frank«. ..Ev&na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg Ijvriuje tiskovine vseh vrst, ko-kor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverta In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke In vsa v to stroko spadajoča dela okusno In ceno. Kupim vsako množino čistega miga voska po najvišji dnevni ceni. OROSLAV ČERTALIČ Ljubljana, Resljeva cesta St. 20. Učenko poštenih starišev in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj pod zelo ugodnimi p goji Fa I. Kušlan Kranj. h v Celju. Razkrinkani_nabsbur2anl. Moja preteklost. Špissla grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (36. nadaljevanje.) »Oj, Marija, predraga moja, daj, naredi, da pridem iz Dunaja. Jaz tunrjem, ako bi m®raia ostati doma. Niti pojma nimaš, kako okrutno mater imami Mama me hoče predati. Edina stvar sem, ki more Kas vse rešiti propasti. Oj, draga, kakšna nesrečnica sem .. .< »Hana se ne bo nikoli dobro omožila«, je nadaljevala Marija. »Vem, da me imajo za zalo, in sodim, da bom morala tako ravnati, kakor mi vele kedar pride čas. Jaz ljubim Rudolfa, vendar mu nočem biti v nadlogo. Oa želi, da bi šla z Dunaja. Ali moram?« »Predraga moja, on le misli, da ti bo izpre-memba na Rivieri samo koristila«, sem rekla. Marija se mi je nasmejala skozi solze. »Vem, kaj to pomeni. O, nisem več tisto abotno dekle kakor pred mesecem dni. Zdaj sem vse bolj pametna. Rudolf mi je pravil o svojih neprilikah in Siecej o strašnem položaju, ki se v njem nahaja, ajboljše je, da grem z Dunaja, bojim se ga pa £ ustiti samega ravno v tem času, ko potrebuje to-kanj podpore.« Ostrmela sem, kajti bila sem iznenadena videti, kaka ženska je bila Marija postala. »Povej mi vse, kar je rekel«, je prosila. Povedala sem ji, in ker je bila videti precej razočarana, sem bila prepričana, da je imela vzrok misliti, da bi merala jaz po vsej pravici vedeti nekaj več, vendar mi ni nič več rekla. »Sedaj pa moram iti«, je vzkliknila Marija. »Pa 8e nekaj sem hotela reči. Zvečer pojdemo na ples k nemškemu poslaništvu. Prekrasno oblačilo imam. Pojdite z menoj, da me vidite oblečeno.« »Brez povabila se ne morem usiliti tvoji materi tako pozno«, sem jo opomnila. »O, kaj mama«, je prosila, »še prevesela je, da vidi cesaričino nečakinjo, kadar li ta izvoli priti na obisk.« »Pa dobro. Z veseljem. Ali Marija, bodi dobra«. Ljubko se je nasmejala, kakor po navadi — bilo je zadnjikrat, da sem jo slišala. I i • r . s Sedla st m in pisaia Rudolfu. »Vse je v redu«, j pSCIllCU, KUkUTUZ, jCCcUTl, zob, po- i ' ' ~ 1 i Informativen radikalni dnevnik Jugoslavija' v Ljubljani sprejme vsled smrti g. A. Muniha, urednika. Plača in nastop po dogovoru. Pismene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja je vposlati do 27. julija 1919 na upravništvo lista pod „Urednik“ Ko treba ? izurjeno vlagalko sprejme „Zvezna tiskarna41 v Ljubljani Stari trg Štev. 19. Kakih 1000 kubičnih metrov okroglih rklov ali platnic se prevzame za vžagati. Lesna industrija I Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog* mesa, sve vrsti zemaijskih proizvoda« Jovanovič i Tomič, Mitroviča (S R E M.) 3 Stavbena tvrdka nsPehe jmaj° °slasi v l\aJUvlj&v dnevniku Jugoslavija1* l kaj naprodaj roma hočete Ako žbe, iščete slu ali pa č< oziroma hočete kaj tedaj inserirajto v Jugoslaviji* Brašno sem mu sporočila, »moje poslanstvo je pri kraj«, j gjje j ostale Zemaljske plodine Marija je pristopna pameti m ni proti temu, da za- j -» . J r ... i pusti Dunaj « Prosila sem Jeny da odda pismo na j pFOlZVOuG nildja SamO 113 VCiikO ! Ivan Dumlč, Zagreb ZRINJEVAC 15. dvoru. Potem ko sem ga napisala, eem se čutila dokaj olajšano. Tisti večer sem prišla v palačo Večerov okrog esmih, in ker nisem mislila dolgo tam ostati, sem naročila kočijažu, da počaka. Baronica Je bila s : svojimi hčerami ravno pri čaju v kadilni sobi; Ma- ; - rijini kodri so bili Še v svaljkih. Bila je vsa rudeča j in razburjena, v popolnem nasprotju z Haninim i mirnim, satiričnim razpoloženjem, baronica Večera pa je bila videti prav dobre volje. »Rada bi vedela, kako vam bo Marijina obleka všeč«, je rekla Hana in vzela s kavijarjem obložen kos kruha; »iz Maisona Špitzer je; po maminih mislih je jako lepa. »Ali Marija,« je pristavila ozrši se k sestri, »za božjo voljo, nikar ne devaj toliko -ruma v čaj; jej rajši mesto tega.« Sestra ji ni odgovorila, pač pa si je prižgala svalčico, kar je ozlovoljilo mater. »Kolikokrat pa te moram opominjati, da ne kadiš pred plesom«, je opomnila baronica nevoljno; »saj si vendar že toliko velika, da te ni treba tega prositi.« Marija je vstala in šla ven, in ko je zaloputnila vrata za seboj, je Hana rekla: »Sedaj vidite, kaj sl moramo dati vse departi od Marije; to je vse tvoja krivda mama; ako bi bila samo enkrat stroga, pa rsc bi imela nobenih sitnosti več.« Šla sem za Marijo v njeno sobo in sem jo našla sedečo pred toaletno mizico. Roke so se ji nervozno igrale z ličnimi srebrnimi in kristalnimi malenkostmi, njene misli pa so bile videti daleč proč, in skoraj mislim, da me ni opazila. Neža ji je obuvala fine svilnate nogavice in sa-tinaste čevlje, jaz pa sem ee ozrla po prijetni spalnici, ki je bila res idejalno svetišče za mlado dekle. Podoba Matere Božje je vkeia nad malo belo posteljo; na robniku in pisalni mizi so stale fotografije, okna pa so bila zastrta z zavesami iz steklenih krogljic. Kedar je bila Marija nervozna ali slabe volje, je imela navado stali pri oknu in smukati steklene krogljice. Tisti večer sem videla mnogo golih vrvic. Sedla sem, da vidim, kako je Neža spletala prekrasne Marijine rujave lase, nato pa pritrdila blesteči dijamantni politmesec visoko gori na umet niško urejene svitke. Mlado dekle je bilo Še vedno zatopljeno v svoje misli, jas pa si nisem mogla kaj, da ne bi pomislila, kako popolno ljubka je bila videti, dasi je vse kazalo, da so ji še vedno temotne muli rojile po glav«. »Ai je „ra!jičina“ tako prijazna, da dovoli Neži, oa n i jride za trenutek na pomoč«, jevpra-Salh Hana pon« Hvgi glavo skozi vrata. v (Dalje prihodnjič.) j Telefon 22-69. -! Najbogatejše sortirana papirna trgovina, katero sem prevzela od gosp. Fr. Igliča, v Ljub ljanl, na Mestnem trgu prodam takoj zaradi prevzetja velike parfumerije. Oni trgovec, ki kupi celo zalogo, ima prednost. Izrecno opominjam na: veliko izbero map, konceptnega, uradnega, ovojnega, svilenega papirja za klobuke (Hutpack), nad 1 miljon, ljubljanskih, umetnih, božičnih in novoletnih razglednic. Marija Uran, preje Fr. Iglič, Ljubljana, Mestni trg 11. Zamaške za steklenice kupim vsako množino. „ Vzorec in ceno je poslati na j tvrdko F. S. Lukas v Celju. Gospe in gospodične! Naznanjam Vam, da sem otvorila specijalno pa Imam velike izkušnje o kosmetiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N. pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za \ Z BCl m Žil £1 zveza roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd. Priporočam se za obilen obisk jy(arija Uran. Ljubljana, estni trg ft. 11. VILJEM TREO V Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 10 si usoja naznaniti, da je zopet pričela s svo jim delovanjem in s-? priporoča za prevzemanje vseh v njeno stroko spadajočih del kakor: novih zgradb, prezidavanje, vsakovrstnih popravil, sestal načrtov, zadevnih proračunov, cenitev, teh* ničnih mnerj itd. v dolgoletno znani solidni id strokovnjaški izvršbi po najnižjih cenah. Otvoritev trgovine. Slav. občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem dne 15. t. m. otvorll v Studencah, Limbuška cesta št 54 trgovino špecerijskega in kolonialnega blaga ter deželnih pridelkov in da se bom potrudil cenjene odjemalce s solidna in točno postrežbo ter dobrim blagom popolnoma zadovoljiti. Za obilen obisk se toplo priporoča Vekoslav Mihelin, Studenci pri Maribor«. VABILO na redni občni zbor Zadružne zveze v Celju registrovane zadruge z omejeno zavezo v nedeljo, dne 20. julija ob 10. dopoldttf v mali dvorani Narodnega doma v Celja* DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1918. 4. Sklepanje o računskem zaključku za 1.19$ in o razdelitvi č.stega dobička. 5. Di ločitev prispevkov za revizijo in v p°' možni zaklad. 6. Razni predlogi in nasveti. Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pja' vil, ki se glasi: „Vsak zadružnik in a pravico g1?' sovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navede«1« točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne st« imeti noben posamezni udeleženec občnega zbo> več kakor sto glasov. Zadrego zastopa pn občo««: zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, 14 mora biti član dotične zadruge Vsak pooblaščen^’ bodis; načelnik, bodisi kak drug, se mora legitirnirf s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravdni pooblastilom ali pa z dotično deležno listino." Celje, dne e0. julija 1919. v Celj11 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Dr. Anton Božič Dr. Ernest Kala* predsednik. član načelstva. ^ Ker je pričakovali k zborovanju y eč sr^s.^o: hrvatskih gostov, prosimo članice za obilno udei- Načelstvo-