Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek t. junifa 1937 Štev. 121. Leto XI. OCVIIM MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniBu / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani l Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA tutefta v MuiU stiskaL Ob londonskih kronanjskili slovesnostih ie leglo nad Evropo izvestno pomirjenje. Zdelo se je, da se bo spretnosti britanske diplomacije posrečilo, da s konkretnimi, izvedljivimi predlogi pomiri Španijo in s tem vso Evropo. Toda, kakor udarja stre 'a iz jasnega in kakor prihaja najhujša nesreča v trenutkih največje sreče, tako Je tudi v to fazo pomirjevanja udaril do-8o de k. k: je španski in s tem evropski Položaj silno zaostril, tako da so možnosti največjih komplikacij in da bosta imeli britanska ter francoska diplomacija ogromno truda, da nevarnosti bližnjih-dogodkov izolirata. Prvemu zapletljaju, ki je nastal radi Spanja bomb in smrti od strani valencij-skih letal najpreje na Italijanske vojne ladje v Palm: na Mallorci in potem na nemško križarko »DeutscMand«, je sedaj slekla nova komplikacija s tem, da so nemške pomorske s'le kot odgovor na to bombardirale utrjeno luko Almerijo in jo Popolnoma razdejale. 200 izstrelkov je zsrmelo iz topov nemških rušilcev na al-nierijsko pristanišče. Izpod ruševin je bilo izkopanih 19 mrtvecev, 53 pa težko bujenih, 59 hiš je popolnoma v razvalinah, okoli 50 hiš pa je v takšnem stanju, se lahko vsak trenutek zrušijo. Zaostritev pa se je še povečala s tem, lja sta Nemčija ter Italija izstopili iz lon-Cf)nskega nevtralitetnega odbora ter odpovedali vsako nadaljnje sodelovanje v ondonskem odboru. Nemška vlada je ra-zen tega še sporočila londonskemu odboru, da predstavlja napad na Almerijo sa-flio še začetek represalij, ki jih namerava ■zvesti in da je dala nemškim vojnim lad-v španskih vodah nalog, da brez Pardona obstreljujejo vsako špansko vladno letalo, špansko vladno vojno alf trgovsko ladjo, ki bi se jim približala ter Fmirshi ilin velesil PMeeki Odmevi PARIZ, 1. junija. Havas poroča iz Bayonne: Vse vojne ladje, ki se nahajajo pred Saln Jean de Luz so dobile brezžično povelje, da tako odplujejo na Iz današnjega »Slovenca« povzemamo: »da so poskušali ob teh manifestacijah ' mladine (ob nedeljski ljubljanski deklaracijski proslavi op. ur.) posamezniki, ki i „ i!, . , xr . .. - , . -j s so se zbrali tudi v skupine, izzivati ma- krizarjenje v spanskih vodah. Vse vojne |adle so ze dvignile svoia stdra in so nifestante. Vzklikali pa so tako nedostoj- odplule v razne smeri. To povelje se ne tiče britanskih rušilcev »Fox«, »Ho- no, da so mnenje, ki je o njih vladalo, sa- wnd« ter »Forester« in francoske torpedovke »Odassiese«. lino še potrdili.« Na drugem mestu pabe- T nmnu , . „ ... , . t!i . . . . ■ remo med drugim: »Kazali so svojo kul- LONDON, 1. junija. Vrhovno poveljstvo adm>ralitete je odredilo, da mora- turo z vzkliki Doli vlada, Doli z vatikar. ta dve eskadri rušilcev s podmornicami, ki so zasidrane ob Malti, takoj odpluti s.kirnl hlapci, Doli separatisti!«. v španske vode. Eskadri spremljata dve oklopnici. »Daily Mail« poroča iz -------- Rima, da je vojno ministrstvo izdalo italijanskim vojnim ladjam v španskih vodah navodila, da streljajo brez vsakršnega opomina na letala valencijske vlade čim bi se skušala približati italijanskim vojnim ladjam. Iz Pariza poročajo, da Je tudi francoska vlada odredila alarm francoskih vojnih ladij v bUž-njih pristaniščih. Diplomatični vacuum med Berlinom in Vatikanom BERLJN, 1. junija. »United Press« ugotavlja, da je med rajhovsko vlado in katoliško cerkvijo nastopil diplomatični vacuum. Nemški poslanik pri Vatikanu von Bergen je namreč nastopil svoj dopust in odpotoval iz Rima. Pričakuje se, da bo tc dni nastopil svoj dopust ter odpotoval iz Berlina tudi papeški nuncij Orsenigo. Na obeh straneh se ta spretna prekinitev diplomatičnih odnošaiev smatra kot zadovoljiv izhod, ker odpade s tem vsaka izmenjava diplomatičnih protestnih not, radi katerih bi se položaj utegnil še samo zaostriti. Doznava se. da se nemški ško fje in nadškofje sestanejo dne 5. in 6. junija v Fuldi in da bodo ob tej priliki (razpravljali o nadaljnjem zadržanju organov katoliške cerkve v Nemčiji. Ni pa izključeno, da se bo ta sestanek odgodil na kasneje, ker se bodo pred tem sestali v Rimu kardinali grof Preysing, grof Gallen in Schulte, da skupno z vatikanskimi krogi obravnavajo položaj. vaČ„VS«HVM” p" - - adiJ v španske vode. ^ogodki so zbudili v vodilni evropski Japonski parlamentarizem zmaguje: padec Hajaiijeve vlade TOKIO, 1. junija. Hajašijeva vlada je demisionirala. Predsednik gornje zborni- ^'Ploniaciji silen vtis. B 1 u m je italijan-Kemii ter nemškemu poslaniku v Parizu asvetoval zmernost in hladno kri. Tudi ^deu je apeliral na nemško vlado, naj J* stori ničesar, kar bi resnost položaja ,e zaostrilo. Valencijska vlada je izdala j-c dve noti, v katerih prikazuje dogodek, tjozarjajoč na nedopustno poseganje vl 'riških vojnih ludij v špansko državljan sko vojno, kar je izkazano § tem, da ni bil- , a križarka v »Deutschland« v vodah 1 Ibizi radi kontrole, ker ji pripada po-sem drug kontrolni sektor. V drugi noti obtožuje Nemčijo radi bombardiranja nieriie jn radi napada na španske tr-.'ske ladjo, kar smatra valencijska vja-^ za oborožen napad brez vojne napove jv .»> bo radi lega zahtevala sklicanje Pri narotIav- stal|]i španski delegat bei va'5nclislti zunanji minister Vai ..yo izročil tajniku DN noto koi?I1Cijskc. vlatlc- v kateri zahteva ta-^ "Je sklicanje sveta Društva narodov izrednemu zasedanju, ker smatra, da žav Za ne!zzvan (,b°rožen napad tuje dr-vaWna ^,anico Društva narodov, zahtev sinu. Ua nudl •)n,ž‘vo narodov Španiji v t0 ,sIii določb pakta DN pomoč ter zašči- n^a!ial^0ČaSnl 0lIred,tv, 8a»M proti ohrallf°n ini 1Jariz stu ~ 1,vaIat}o*H — v$e., a rnirno kri, četudi ui položaj pot-stQD'l. ^»n in četudi je Nemčija pri-Vjtv;- * represalijam pred točno ugoto* kt|. ‘J? .dejanskega stanja. To je potrebno, S|< inf°rmacije valencijske in rajlvov« u zc,l> nasprotujejo. Zanimivo je koalicijsko vlade, ki naj obsega vse stranke. Nenaden odstop generala Hajašija ter njegove vlade je zbudilo splošno presenečenje. Neposreden povod za to je dala naraščajoča kritika vojske, ki se nanaša na Hajašija, ter vidno odmikanje predsednika zgornje zbornice princa Konoa neposredno po združenem navalu večinskih strank na Hajašija, ki je prišel do polnega izraza ob priliki javne manifestacije v Tokijo. Globlji vzroki pa so v okrepitvi položaja večinskih strank po izvršenih volitvah. Sredi junija pride Windsorski vojvoda v Dubrovnik DUBROVNIK, 1. junija. Po vesteh, ki so prispeli v Dubrovnik, prispe v sredo v Dubrovnik osebni tajnik vojvode wind-sorskega dr. Viktor Stevens, ki je lansko leto spremljal vojvodo Windsorskega kot kralja Edvarda za časa njegovega bivanja v Dalmaciji. Predpostavlja se, da je njegov prihod v zvezi s pripravami za prihod windsorskega vojvode v Dubrovnik sredi junija. Doznava se, da je tc dni neka neznana oseba delj časa bila v razgovorih z znanim bogatašem Zimdinom, lastnikom vile Šeherezada, kjer se opaža neke preureditve. Radi tega domnevajo, da se bo Windsorski vojvoda nastanil v tej razkošni vili. Zakaj? Pod tem naslovom piše osrednje dijaško glasilo JRZ »Slovenski jug« v št. 87 dne 27. maja t. 1.: »V Zagrebu izhaja večje število dnevnikov. Vsi ti listi prinašajo običajno na vidnejših mestih vesti o potovanju članov naše kraljevske rodbine. Posebno prepričevalna, dasi kratka, so bila nedavno poročila o sprejemih, ki jih je narod v Dalmaciji priredil Nj. Vel. kralju na potu v Miločer. Pri tem pa dela izjemo nek: edini dnevnik (da ne govorimo o njegovem nedeljskem izdanju). Ta list, četudi gerira kot nekakšen polofi-ciozen organ nekega pokreta, še ni nikdar niti z epo besedo omenil kakšnega imena z našega dvora, najmanj pa Nj. Vel. kralja. Da, ob neki priliki se je celo zgodilo, da je to ime, dasi aatisnjeno, bilo izbrisano... To, splošno zanemarjanje, da ne uporabljamo ostrejših izrazov, zbuja razne komentarje.« »Slovenski jug« navaja zatem konkretnejše primere in zaključuje članek z vprašanjem »Zakaj«?, dočim s: niti najmanj ne prizadeva ugotoviti pravih vzrokov tega čudnega pojava ,.. Avstrijski Hltlerjevci ugrabljajo svoje nezadovoljne pristale več svojih pristašev, ki so bili nezadovo- DUNAJ. 1. junija. »Austria« poroča iz Štajerske, da so bile zadnje dni v več mestih Štajerske izvršene aretacije vidnih narodnih socialistov v zvezi /. raznimi ugrabljenji. »Weltblatt« poroča namreč iz Gradca, da so narodni socialisti, Ijni s politiko narodno socialistična stranke. zajeli ter odpre mili na neznana mesta. V zvezi s tem je bilo izvršenih več aretacij. nikakšnili argumentov, ki bi opravičevali navzočnost njihovih ladij v pristanišču Ibize. Tudi sklicevanja na oskrbo z živili ne držijo, ker je londonski odbor za ne-vmešavanje odredil nemškim ladjam s kontrolnimi funkcijami alžirska pristanišča kot torišče njihove preskrbe. Znano je, da so bile tudi angleške in francoske . —.....JW vojne ladje ponovno podvržene sličnim n,}u '^ mnenje francoskega zunanjega incidentom, pa sta se Anglija in Francija lstra. v smislu katerega nimajo Nemci t vzdržali vsakršnih represalij, ampak sta se zadovoJjili s tem, da izročita vso zadevo v svrho preiskave londonskemu odboru. Tako smo mesto razgovorov ter akcije za pomirjenje Španije ter likvidacijo Špan 11! : >v v Zagrebli prvo nagrado. »Drava« .o koncertirala po mnogih krajih Slovenije. pa (udi v južnih mestih naše države! rajo sc že oglasili, največ ob priliki že-j ' •m.carskih kongresov. Kakšen je zbori -vdaj, pa boste blagovolili presoditi naj m sem bodočem koncertu. Kakšno pevsko /‘"T? prijetno in toplo zadonele. Zhorosili čisto intonacijo in na pravilno ritmiko, i kar je trdna podlaga solidnega glasbenc-| ga potika. - Sledil je mladinski orkester. ki ga vodi g. Taras Poljanec. Zelo složno in gibčno so podali I. Pleyelov »Allegro« op. 8 in dva stavka »Violinskega koncertina« L. Janše (oboje v priredbi T. Poljanca). V drugi skladbi se je mladi nadarjeni goslač Ivan Pall izkazal v violinskem solu s .prijetno, čisto igro. — Romana Debevec in Mila P1 a-skan, učenki ge. Serajnikove, sta naši dobri znanki od raznih prireditev. Tokrat sta štiriročno, skladno in izrazito podali dve sliki iz krasne A. Dvorakove klavirske skladbe »Iz Šumave«: »Ob Ornem jezeru« in »Na lovu«. Prav dober je violinist Dušan Rogi, učenec g. Poljanca. V G. Viottijevem »Violinskem koncertu« št. 23 se je odlikoval z lepo tehniko in z resnim, skladbi primernim podajanjem. — Milko Škofič je na klavirju spretno in složno spremljal. Pevski zbor Glasbene matice je zapel Adamičevo »V snegu«, dve skladbi J. Slavonskega : po izvirnem folklor nem motivu polifouski prirejeno, do značilnega konca postopoma naraščajočo, močno prepričevalno »SIcpačko« in bujnih harmonskih prelivov bogato ljubav-uo pesem »Voda zvira«, nadalje K. Pahorjevo »Polžjo suito« (Tri vesele o polžku), v kojj je dal skladatelj trem pesmim iz K. Širokovc »Polžje hišice« (Polžek in tolovaj. Polžek sc zbudi, Pol-žek-čarodejec) zelo primernega, umetniško dognanega in besedilu izborno se prilegajočega izraza. M. Tomc je mojstrski harmonizator. Na tem koncertu smo uživali ob njegovih priredbah belokranjskih narodnih pesmi. V »Svatskih« so združeni štiri narodni motiv); iz kojih diha pristna značilnost Bele Krajine, »Na-pojnica« (Grličica grkovala ...) pa je zanimiv primer belokranjske napitnice. — Mešani zbor Glasbene matice je v pogledu umetniškega podajanja na visoki stopnji, ju discipliniran in prijetno vpet. Škoda le, da so moški glasovi v manjšini, kar je krivo, da zbor nima popoln* zaokroženosti.. Kljub temu pa je matični /bor trdno obdržal svoje vodilno mesto. Godalni orkester jo z razveseljivim poletom zaigral zelo uspelo skladbo »Di- vertissemeuts« Slovenca iz Tolmina, Matije Bravničarja. To delo očituje živahno ambicijo, življenjsko silo. bu.i-nost in barvno nasičenost ,vse v moderni in krepko učinkoviti obliki. Živahnost označuje prvi in zadnji stavek (Allegro rnolto), srednjemu mirnemu stavku (Ada-gio espressivo) pa daje melodija solo viole pečat plemenite glasbene širine. Klavirsko vlogo je hvalevredno absolvirala Danica Kutin, učenka ge. Finžgarjeve. Bravničarjeve skladbe smo Slovenci res lahko veseli. Veliki orkester je učinkovito zaključil spored z vedro simfonijo »Capriccio ita-lien« Rusa P. I. Čajkovskega. Pevski zbor in oba orkestra je z izrazito umetniško avtoriteto vodil ravnam telj g. Marjan Kozina. Revija je svoj namen v polni meri dosegla, saj je v lepi pestrosti pokazala najlepše in najvažnejše tako. da je ves nastop pomenil zanimiv pregled uspehov, ki jih prinaša mairljivo delo matičnih odsekov. —n—s— HiulcMtske novice Na praznik 27. t. m. se je vršila v Ljutomeru redna letna skupščina JNS za srez ljutomersko-radgonski. ki je privabila v Ljutomer nad 130 delegatov iz vseh krajev sreza, tako da so bile zastopane vse krajevne organizacije. Številne delegate je ob otvoritvi pozdravil predsednik g. Skuhala Fran, ki j* pozdravil tudi navzočega senatorja g. Puclja in narodnega poslanca Lukačiča, ki sta bila deležna daljšega aplavza. Po izvršenih formalnostih je podal obširno in izčrpno poročilo tajnik g. Šašcl, ki je med drugim poročal o minulih občinskih volitvah, ki so kljub težkim razmeram pokazale, da ni mogoče preko nacionalnih ljudi v srezu in smo z izidi zadovoljni. Sledilo še je poročilo blagajnika, katero je podal g. Ciril Rajh. Vsa poročila so bila z odobravanjem soglasno sprejeta, odboru pa izrečena razrešnica, nakar so bili izvoljeni delegati za banovinsko skupščino. Živahno aklamiran je nastopil senator Pucelj, ki je podal obširno poročilo, ki so mu delegati z velikim zanimanjem sledili in ga često z odobravanjem prekinili. Sledilo je poročilo poslanca Lukačiča, ki so ga z istim odobravanjem vzeli delegati na znanje in mu izrekli soglasno zaupnico ter odobrili njegovo opredelitev v narodni skupščini. Zaupnico so izrekli tudi vsem poslancem in senatorjem dravske banovine kluba JNS. S skupščine ic bila poslan; tudi pozdravna brzojavka predsedniku stranke Petru Živkoviču. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena nova uprava s predsednikom Skuhalo Francem, posestnikom iz Križevcev. Dalje so izvoljeni Šumak Mirko, pos. in trgovec ^ Ljutomeru za I. podpredsednika, Kovac Tomislav, župail v Štrigovi, za II. P0^' preds., Glaser Joško, upravnik in pos. Prl Kapeli za III, podpreds.. Šašel Grego1"’ javni notar v Ljutomeru za tajnika, Rai'1 Ciril, dentist, za namestnika, Bobnjar 'I maž, posestnik v Stročji vasi, za blagajnika, Kikcc Franc, posestnik v Ljutoh1'’' ru, za r mestnika. smer uveljavlja Vaš o sicu sem pristaš moderne glasbe, ukmi i > r i svojem zboru nočem uvajati etcžkili modernih zborov, ker sem mnenje!, da skladba izgubi na lepoti in amislj skladatelja, ako jo mpre zbor izvesti le z največjim naporom in — bog- *ruj s strahom. Obenem pa nalaga ' 'ko delo zboru preveč muke, jemlje sea->ma pevcem veselje do petja in zahte-neverjetno mnogo časa. Vendar pa hto gojim pri zboru koncertno petje vso resnostjo in izvajam na koncertih leg narodnih pesmi skladbe širše kon-epcije h novejše sineri. V zadnjem času •ram začel uvajati v program v večji meri Ji sibske in Iirvatske kompozicije, kar ■: pestrosti vsakega koncertnega spore-T gotovo v prid. Kako oeerbitets svole pevce? Ih n činoma za Ji svojimi pevci fHoti&att&ki Modernih kopališč je mnogo po Evropi in vSem svetu. Toda to, s čimer se Mariborčani lahko posebno ponašajo, je krasna, edinstvena lega našega kopališča v nežni rčmantiki Mariborskega otoka, v čarobnem, blestečem okolju. Mnogo je bilo pomislekov, dvomov, kritike, da celo graje in očitkov. Toda Mariborski otok je prodrl. Začetne težave s »morsko slano« vodo, čudežno barvitimi kupčki na površju, pa še to in ono, kar je spadalo deloma v svet fantazije, deloma v svet resnične stvarnosti - vse te okoliščine so šle mimo. Danes ima Mariborski otok svoj sloves. Za prodor in popularizacijo nečesa so potrebni predvsem pogoji udobne prijet-noti, tople privlačnosti, iskrene domačnosti. Vse t* spremljajoče okoliščine odlikujejo danes naš otok in kopališče na njem. Kot posebno pohvalno dejstvo pa !e priključiti zdrave, primerne in široko- snenda redkokateri vesten zborovodja potezne pobude, ki jih je s pričetkom le- tošnje kopalne sezone uveljavil restavrator g. Majcen. Kdo ga ne pozna »gazde« kavarne Orient? Ljubeznivost, prijaznost, vneta ustrežljivost, prisrčna odkritosrčnost; te ju še druge svetle odlike dičijo našega iniciativnega, širokopoteznega g. Majcena. Rri otokovni restavraciji je napravil pravcato revolucijo. Revolucija na polju tujskoprometne pomembnosti in gostinske dobropočutnostj je vedno dobrodošla zadeva. Zgoraj na tribuni jc urejena posebna točilnica. Gostje, ki sc bodo ob lepih, toplih dneh, nedeljah in praznikih zgrnili sem gori, bodo lahko takoj ter ceneno postreženi s svežim pivom, dobro kapljico in drugimi željenimi dobrotami. Rizling, moškatni silvanec iu druga izbrana vina bodo izdatno posveževaia sušeča s* grla tribunskih gostov ter opazovalcev Šiminega in hrupnega otokovnega dirindp,:;., veselega vrvenja in brhko ra-Ščcnhi mariborskih deklet. Spodai pa je naš dični gazda g. Majcen pretvoril restavracijski kompleks v sli- kovito, prijetno ter s ponosnimi olcandr opremljeno torišče tečnega, blagodatricga okrepčevanja in sočnega, izdatnega P°' sveževanja. Nič ni umetnosti v tem b'1^ diti svežo, izborno kapljico, sline in aPe' tit izivajoči prigrizek. Toda nuditi taksn dobrote po cenah, po kakršnih jih btio g. Majcen, to je zares mojstrstvo, 111'lC' nost, strokovnjaštvo. Čedna, lična, okusna in nova oprema po vzidal* cc sliko tega priljubljenega zntckališčn čilih ter žejnih kopalcev, ki bodo ob P strežbi z izvirno mičnimi servisi in P . borom lahko dajali priznanje podjetm1' in širokopoteznosti restavratorja g- M cena. Skrbna ureditev, ki jamči '/a solidno, brezhibno postrežbo (s š(cV.v‘,, mi opremljeni natakarji!), bo Priv*a^Lj0 la in pritegovala vse one, ki °*>ra' ceneno, domačinsko, prvovrstno us Ijivost. Stavimo, da bo g. MaJC .l0.šlc.i gnal vse one pritožbe, ki so se • Cule, in da ho upošteval vse ze J liščnih gostov. —■ Hp. V M a r i b o r n, dne T. VI. 1937. - —'v&mmmmMssammmmmmmmmmm HUtoiftfifSkf ffe nbti&isŠio uituue Hoatte vesti Vojni minister Marič preko Maribora v Beograd Z današnjim jutranjim brzovlakom ob 2.30 se je preko Maribora vrnil s svojega letovanja po Češkoslovaški naš vojni mi bister armijski general Ljubomir Marič s svojo soprogo Ljubico ter spremstvom. Na glavnem kolodvoru sta bila ob prihodu brzovlaka navzoča zastopnika mariborske garnizije. Umrl je ameriški oogataš, v Mariboru so dediči. Frisher Jožef (morda Wri-scher, Vrischer ali Fischer) Iz Maribora ie umrl v Ameriki in bi bilo potrebno najti njegove dediče. Baje se nahaja v Mariboru ali bližnji okolici njegova sestra Marija. — Sorodniki naj se javijo ustmeno ali pismeno pri konskripcijskem uradu mestnega poglavarstva do 10. junija 1937. Smrtna kosa. V porodišnici je umrla v 60. letu starosti zasebnikova soproga Fr. Meško. Žalujočim naše toplo sočutje! Protitnberkulozna liga za počitniške kolonije. Odbor Protituberkulozne lige v Mariboru se je- te dni odločil poslati povodom petnajstletnice obstoja Lige na svoje stroške ne 12 otrok iz mesta in 'n okolice, kakor prvotno mišljeno, temveč 18 okrepčila potrebnih dečkov in deklic v poedine počitniške kolonije. Ta sklep naše agilne Lige bo prebivalstvo Rotovo sprejelo z veseljem in trdno voljo da še intenzivnejše podpre človekoljubna stremljenja mariborske Protituberkulozne Hge. Konkurzne zadeve. Konkurz ki je bil razglašen o premoženju gostilničarja in Posestnika Rudolfa Partha na Muti. se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja. Iz poštne službe. Premeščena sla poštna manipulanta Franjo Hudina iz Slatine Radencev v Ptuj in Angela Jandl iz Maribora v Celje. Nevarnost toče preti v smislu dunaj-Nke vremenske napovedi. Stekli ps'. Mestno poglavarstvo raz-ijlaša: V sredo 26. V. 1937 je poginil na steklini pri konjaču v Dogošah pes, žolt, kocast, .50 cm visok, 12 let star, last g. Blaža Gselmana iz Tržaške ceste. 67. '•'es je ugriznil konjačevega hlapca, če Pa je ugriznil še druge osebe, do sedaj ni ^nano in se pozivajo vsi, ki bi za tak slučaj vedeli, da to prijavijo takoj mestnemu vet. uradu v mestni klavnici. Ravno-tftko se pozivajo vsi, ki bi vedeli, da je dotični pes pogrizel iruge pse, da topri-,E|vijo. Občinstvo sc opozarja, da bo ko-''Jač lovil nezavarovane pse, ki se usmrtijo brez izjeme in se opozarja na razdaš mestnega poglavarstva glede pasje dekline in strogega pasjega zapora. Selitev. Konskripcijski oddelek mest-'lcSa poglavarstva se v sredo 2. in v če-3. junija seli i'■ dosedanjih prostorov 'la Slomškovem trsu 11, pritličje levo, v |,0Ve prostore na Slomškovem trgu 6, I. 'adstnopje. Radi selitve bodo v oddelku "osluvali i v najnujnejših zadevali. Obsojen pretepač. Mali kazenski senat jll^riborskega okrožnega sodišča je obso-j' 21 letnega Franca Voroša na leto dni jfogega zapora, ker je dne 29. marca t. v Bakovcih v neki tamošnji gostilni s j,0'0111 poškodoval Stanislava ČrenJnviča.. j s^cči poškodbe niso bile usodepolne in c Creujavič okreval. , 5^:12. V tajni razpravi je mali mari-l^rski kazenski senat obsodil 59 letnega ^faCa Ivana R. z Zgornjih Žerjavccvna jnesece strogega zapora, pogojno /a i-iiv? 2 lct- kcr ]C Ian,i v septembru zlo-f)|l neko 12 letno deklico. .Nočno lekarniško s|už|M> imata ta tc-n Albancžcva lekarna na Fraiikopaiio-Cesti in Konigova lekarna na Alcksan-^yi cesti. ^*klop. Danes v torek in jutri v sredo ^‘l zadnji, dve produkciji šole Glasbene 1^‘uee v kazinski dvoran}, obakrat ob jili uri- Starši gojenoev in sploh vsi, ki ito*Zanin,a delo glasbene šole, sc bodo ^’vo odzvali. Vstop prost. >Pepcli°na viničarija. V Ritoznoju je CyCn) Un^'l viničarijo posestnika Franca racl-roča klub absolventov trgovske akademije industrijcem in trgovcem, da lx> rade vol je priskrbel sposobne pisarniške moči — absolvente državne trgovske akademije in prosi; tiaj sc v tem slučaju obrnejo na klub, ki ima svoje prostore tia Zrinjskem trgn. Uprava strelskega okrožja Maribor se tem potom zahvaljuje vsem thtrovakem, k! so pripomogli z darili fu gotovino ob’ prilikj ofcro£nc strelsko fekme v nedeljo 30. maja t. i. Še enfornt vsem najprisrčnej ša hvala! Nož v oko. Ob levo oko je prršci 24 letni viničarski sin Josip Koman iz Sp. Jakobskega dola, ki ga jo *eki viničarski sin v nekem vinotoču z Zg. Hlapju v pre piru z nožem zabodel v oko. Josipa Komana so prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico, dočim so orožniki napadalca ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvi. Tuljenje vzrok otrokove smrti. Orožnikom v Zgornji Sv. Kungoti je prijavil oskrbnik Jakob Vezjak, da mu jc umrla svoja 3 mesece stara hčerka Slavica na posledicah prestrašenja. Vezjak je namreč izpovedal, da je prišel k njemu na stanovanje njki sosed, ki je pričel tako tuliti, da se je otrok prestrašil in kmalu nato umrl. Zadevo skušajo sedaj pojasniti oblastva. Avto v potoku. V vasi Velenka pri Pra gorskem so našli v potoku osebni avto št. 2-1484. Preiskava jc dognala, da je avto šofiral Franc F. iz Maribora, ki je Kraljica Marija v Romunijo BEOGRAD, 1. junija. Nj. kr. Vel. kraljica Marija je za krajši čas odpotovala v Romunijo. Ivan Pucelj 60 letnik Senator Ivan Pucelj obhaja danes ves mlad, zdrav, podjeten in borben 60 letnico svojega rojstva. Odlični politik, državnik, organizator in napredni ter nacionalni delavec si je s svojim vztrajnim, neutrudnim delom pridobil nevenljive zasluge za svoj narod, ki mu je že od mladosti posvetil vse svoje redke spobnosti in odlike bistrine uma, sočnega govora, organizacijske spretnosti. Ob tem življenjskem jubileju mu vsa nacionalna ter napredna javnost iskreno čestita! s tremi potniki napravil izlet na Pragersko. Na povratku v Maribor je prijela za volan neka ženska, ki je avto zavozila v potok. Pri nesreči je zadobila Greta Ri-glerjeva precejšnje poškodbe, tako da so jo morali odpremiti v mariborsko splošno bolnišnico. Avto so s pomočjo volov izvlekli iz potoka ter ga v svrho popravila prepeljali v Maribor. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodniki. »Šnopslanje« s krvavim izidom. V neki gostilni na Betnavski ulici sta se včeraj zabavala 58 letni .državni vpokojenec Jakob Č. in 38 letni ključevničar Edvard D. s »šnopslanjem«. V teku igre je nastalo nesoglasje, ki se je končalo z dejanskim spopadom, v teku katerega je Č. zadobil po obrazu težje poškodbe. Pretepu je napravil konec stražnik, ki jc oba ovadil. Rupnik izročen sodišču. Na tukajšnji po liciji so končali z zasliševanjem zloglasnega ponarejevalca denarja 681etnega Franca Rupnika, ki je pri zaslišanju priznal, da je nameraval izdelovati ponarejeni denar. Izpovedal je, da mu je pribavil potrebne kemikalije za ponarejevanje denarja 421etni trgovec Vekoslav P. iz Pobrežja, ki je tudi že priznal svojo soudeležbo ter dejal, da je za nabavo potrebščin za ponarejevanje denarja izdal nad 2000 dinarjev. Rupnik je skušal izdelati ponarejene tisočake na nekem posestvu pri Slovenski Bistrici. Rupnika in P. je policija izročila v zapore mariborskega okrožnega sodišča, dočim -je ostale aretirance pustila na svobodo. Uspela preizkušnja. Pomembna pridobitev tukajšnje gasilske čete je velik tank, v katerega jc mogoče v dveh in pol minutah spraviti 3000 litrov vode in ki pride upošte* preko zime v krajih, kjer ni razpoložljive vode, oziroma kjer jc votla poledenela. Mariborska gasilska četa je izdelala tank v lastni režiji in sicer na ogrodju turbinke <»Steyer«. S kolj£ino 3000 litrov vode je mpgoče pogasiti požar, ki zajame navadno hišo. Sinoči je bila na koncu Betnavske#ceste preizkušnja novega tanka, ki so ga točno v dveh in pol minutah napolnili z vodo. Preizkušnja je v smislu ugotovitev posebne komisije, v kateri so bili predsednik ravnatelj Pogačnik, inž. Friedati, poveljnik Kramberger, podpoveljnik čerče ter gg. Gustinčič in Semenič, odlično uspela. NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 1. junija ob 20. tiri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovičeve. Zrtlžaue cene. Zadnja glasbena predstava. Sreda, 2. junija ob 20. uri: »Bela bolezen«. Red C. Zadnjič. Četrtek, 3. junija ob 20. uri: »Školjka«. Red B. Znižane cene. Zadnjič. Sobota, 5. junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Zadnja uprizoritev »Bele bolezni« in »Školjke«. Zelo zanimiva in svojstvena Čapkova drama »Bela bolezen« pojde jutri, v sredo 2. junija poslednjič čez oder. Kraigherjevo učinkovito tor izvrstno igra 110 »Školjko« pa ponove po znižanih cenah in zadnjič ta četrtek. V nedeljo 6. junija je gostovanje lite Veljakovo v vlogi Jacinte v »Pohujšanju« Drevi je zadnja letošnja glasbena pred stava, zato porabite glasbene bloke! Upri zore privlačno in veselo Beneševo opereto »Sveti Anton« ter gostuje v partiji Maruše poljubljena diva Pavla Udovlče-va. Veljajo znižane cene. iadkie kkfoHUHe vesti Evropa v razburjenju IZREDNA SEJA SVETA DN IZVEN ŽENEVE? ŽENEVA, 1. junija. Španski dogodki so potisnili vse druge probleme v ozadje. V generalnem sekretariatu Društva narodov se proučuje po valencijskem delegatu Del Vayu predložena nota. Valen-cijska vlada se pri svojem protestu sklicuje lia člen 10. DN, ki predvideva v slučaju neprovociranega napada pomoč vseh ostalih članic DN. Če bi v Londonu ne bilo sporazuma glede Ibize ter Alme-rije, potem se bo svet DN še v teku tega tedna sestal k izredni seji, ki pa se bo najbrže vršila izven Ženeve, da se da na ta način možnost udeležbe tudj predstavnikom Nemčije ter Italije. V ženevskih političnih krogih gledajo z zaupanjem na akcijo Francije ter Anglije, ki se trudita, da likvidirata najnovejše Špan ske dogodke ter incidente. Direktna rajhovskav ter laška intervencija v Španiji BERLIN, 1. junija. V tukajšnjih vladnih krogih se opozarja, da je smatrati uničenje almerijskega pristanišča kot prvo nem ško intervencijo v španski državljanski vojni, ki je s tem zaključena, razen, če ne bi bila Nemčija po španskih boljševi-kih ponovno provocirana. Nemčija je isto časno zapustila londonski odbor in jc umaknila svoje pomorske edinice s področja mednarodne pomorske kontrole. Isto je napravila tudi Italija, četudi so laške in nemške pomorske edinice še nadalje v pri pravljenosti na visokem morju izven področja pomorske kontrole. To skupno stališče sta ugotovila v skupnem razgovoru rajhovski zunanji minister von Neurath ter italijanski poslanik v Berlinu Anttolico. V berlinskih službenih krogih naglasijo, da ne morejo motiti španski dogodki za jutri napovedanega rimskega potovanja rajhovskega vojnega ministra Blomberga. Je pa mogoče, da se Nemčija in Italija odločita za odkrito intervencijo v prid Francu izražajoč mnenje, da bi direktna akcija najpreje likvidirala špansko državljansko ^ojno. Nemške granate razdejale almerijske cerkve ALMERIJA, 1. junija. Obstreljevanje al-merijskega pristanišča po križarki in 4 rušilcih je trajalo preko ene ure. Neka granata je treščila pred glavni oltar al-merijske katedrale, neka druga pa je moč no poškodovala cerkev sv. Astiana. Poslopje mehiškega generalne konzulata je popolnoma razdejane. Doslej je bilo na ulicah ubitih 20 ljudi.11» ljudi je bilo težko in lahko ranjenih, fctetiio žrtev pod razvalinami še ni ugotovljeno. GIBRALTAR, l. junija. Oklopnica »Deutschland« je v smislu brezžičnega povelja iz Berlina odplula proti Ahneriji. Bila je laška podmornica B <1 r c e 1 o 11 a, L junija. Kakor poroča valencijska vlada, je bil parnik »Ciu-dad de la Barcelona« torpediran 80 milj južno balearskega otočja po laški podmornici. Pri tem je utonilo 500 ljudi. In še drugi incidenti PARIZ, 1. junija. Mornariško ministrstvo objavlja: Francov rušilec »Pedro Primero« je deset milj južno od Dragonere na Mallorci zaustavil francoski parnik »Fi nistere«, ki pa je signaliziral pomoč. Ob pojavu fracoskega rušilca »Simone« se je Francov rušilece odstranil z vso naglico. JMuite Ob priliki slavnostnih tednov vozi »Put nikov« moderni avtokar na Dunaj; od 6. do 9. junija, 4 dni, Din 250.—, od 13. do 15. junija, 3 dni, Din 240.—, cena vožnje vključno vizum. Izkoristite ugodno priliko za obisk lepega Dunaja in velikih svečanosti. Prijave in informacije: »Putnik« Maribor-Celje. V Mariazeli z modernim avtokarom »Putnika« od 10. do 11. junija. Izredno ugodna prilika za Qbisk svetovnoznane božje poli. Cena vožnje vključno vizum le Din 200. Prijavite se takoj pri »Putnikti« Maribor-Celjc. Stran 4. Mariborski »VeSernIE« 'Jutra V Mariboru, dne 1. VI. 1*337. 8635 ftasiusolceu je Cetos (tesiušaia fite- fifiMMfi fiud<p uuiuetM VVVPVv IrVPFlf Ljudska univerza je imela sinoči v svojj predavalnici 16. redni letni občni zbor. Njen zaslužni predsednik g. inž. Kukovec je v svojem uvodnem govoru orisal pregled vsega dela v pretekli poslovni dobi. V pretekli sezoni je imela Ljudska univerza skupno 60 raznih prireditev, to je 9 filmskih predavanj, eno mla dinsko prireditev in 50 predavanj, katerih vsebina je bila kaj raznovrstna. Prireditve so se vrstile druga za drugo: potopisne, literarne, naravoslovne, glasbene, zgodovinske, vzgojne gospodarsko politične in proslava 15 letnega delovanja te ustanove. Vse je povezano v lep venec prireditev, ki delajo tej ustanovi čast. Obisk prireditev je bil prav zadovoljiv. V preteklem ]etu je predavalo 48 slovenskih, 8 srbohrvatskili, 3 nemški in 1 francoski predavatelj. Prof. Bizjak je v svojem tajniškem poročilu razčlenil predavanja pretekle poslovne dobe ter orisal podrobno delo odbora, poudarjajoč pri tem, da so bila najbolje obiskana ona predavanja, v katerih so se obravnavali socialni problemi. Po izčrpnem in globoko zajetem tajniškem poročilu so posegli v debato gospa Maistrova, prof. dr. Crnek, ravn. dr. Josip Tominšek in dr. Travner, ki so izrekli odboru priznanje, po-zivajoč ga, da ostane še nadalje tako dejaven kakor je bil doslej. Univerzin predsednik ie nato osvetlil senčno stran kul- turnega udejstvovanja Ljudske univerze, ki se odraža v velikem pomanjkanju, kulturnih delavcev, osobito iz vrst dorašča-joče generacije. (Kje je vzrok — op. ur.!) Iz poročila marljivega blagajnika g. M a-t e 1 ič a posnemamo, da je imela Ljudska univerza v pretekli poslovni dobi Din 41,075 prejemkov in Din 40.978 izdatkov. Skupno je bilo 60 prireditev, pri katerih je sodelovalo 67 predavateljev. Zanimivi so statistični podatki o Številu obiskovalcev. Predavanja je obiskovalo 8.635 poslušalcev, tako da jih pride na vsako pri-ireditev povprečno 143. Denarno stanje izkazuje Din 41.440.69, medtem ko je društveno premoženje narastlo na din 37.189. Pri voHtvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik inž. Kukovec, podpredsednik prelat dr. Kovačič, preds. namestnik prof. dr. A. Dolar, tajnik prof. Bunc, nam. prof, dr. Crnek, blagajnik Matelič, namestnik prof. Kos. Odborniki: gospa Maistrova, dr. Kukovec, dr. Travner, ravn. Vrabl. prof. Bizjak, prof. Richter, vpok. ravn. dr. Tominšek, prof. Drn-zovič in nadz. Senkovič. Preglednika računov sta dr. Rapotec jn dr. Poljanec. Prof. dr. Dolar je zatem poročal o zbiralnem delu raznih podatkov za sestavo posebne brošure 15 letnega dela te kulturne ustanove, ki bo predvidoma izdana še v teku letošnjega leta, nakar je inž. Kukovec zaključil občni zbor. Čiščenje »betnavske džungle" Betnavski gozd, ki ga nekateri nazi-. ajo betnavsko džunglo, je nekaj let sem torišče in zatočišče raznih temnih elementov, ki imajo vzrok, da se skrivajo pred javnostjo v zavetju gozda. V zadnjem času so se zatekle v omenjeni gozd razne Venerine častilke v spremstvu svojih .»znancev«, ki nadlegujejo vsakogar in vsiljujejo svojo ljubezen, Pa tudi razni sumljivi element* so se pojavili v »betnavski džungli«, tako da se v zadnjem času ljudje, zlasti pa žene z otroci, sploh ne upajo več v gozd, ki je bil svoj-čas zelo priljubljena izletna točka zlasti za otroke in žene iz V. mestnega okraja. Nekajkrat srno opozarjali na razmere v betnavskein gozdu, kjer je bilo zlasti lani nekaj napadov. Letos pa so se razmere še poslabšale in je postal ta gozd pravcato leglo nemorale — pred očmi pasantov. Da se napravi temu enkrat za vselej konec, so naši vrli studenški orožniki napravili te dni obširno racijo, k: je imela popoln uspeh. Potem, ko so gozd popolnoma cernirali. so orožniki aretirali šest oseb, in sicer 3 ženske in 3 moške, ki so se že delj časa potepali po »džungli«. Vso aretirance so pridržali, ker se niso mogij izkazati, s čim se preživljajo, ženske pa so najpreje poslali na dermatološki odelek tukajšnje bolnišnice v svrho zdravljenja, r»akar se bodo morale radi vlačugarstva s svojimi »znanci« vred zagovarjati pred sodniki. SftO&UlG Razpis propagandnega medklubskega lahkoatletskega mitinga v trobojih, ki ga priredi športni klub Železničar-Mairibpr dne 6. junija 1937 na svojem igrišču ob Tržaški cesti z začetkom ob 9. uri dopoldne. Discipline: troboj v tekih 60 ni, 80 m, 100 m, troboj v metih met krogle, diska in kopja, troboj v skokih skok v višino, daljino in troskok. Ocenjevanje se vrši po novih finskih tablicah za više-boje. Tekmovanje se vrši po pravilih In pravilnikih JLAS-a ter na tekališču, ki je dolgo 438 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverifi-cirani lahkoatleti — klubov včlanjenih v JLAS-u. Nagrad ni. Prijave je poslati na naslov SK Železničar, Maribor, Delavni- ca drž, železnic najkasneje do dne 5. junija 1937 ob 12. uri. SK Zelezničar-Mari-bor. Tekmovanje za prvenstvo železničarskih klubov se bo pričelo v nedeljo 6, junija. Po razporedu se bo igrala prva tekma v Ljubljani in sicer med mariborskim SK Železničarjem in ŽSK Hermesom. Če zmaga SK Železničar, potem bo v nedeljo 13. t. m. nastopil v Mariboru proti SK Železničarju iz Zagreba. Kdo bo prvak mariborskega okrožja LNP? Upravni odbor LNP se je na svoji zadnji seji bavil x vprašanjem prvenstva v mariborskem okrožju LNP ter izdal naslednji komunike: Po pregledu materiala v zvezi protesta SK Mure proti verifikaciji prv. tekme Lendava-Mura 25. IV. t. 1. ugotavlja u. o.: a) stvarno protest SK Mitre ni upravičen in ga je bilo zavrniti. Po okoinostih, v katerih jg pote- kel spomladanski del prvenstva v mariborski skupini drugega razreda, zlasti po dogodkih, ki so sledili gornji tekmi, je protest vsaj razumljiv, b) SK Lendava je prepustila Gradjanskemu SK prv. tekmo, določeno na 9. t. m. z 0:3 p. f., najavila pa je in odigrala prijateljsko tekmo z istim klubom 17. t. m., kar daje povod vsaj za razmišljanje, če že ne za sum. c) SK Ptuj je z dopisom od 11. t. m. prepustil Gradjanskemu SK prv. tekmo, določeno na 23. t. m. z 0:3 p. f. z motivacijo, da ima več igralcev blesiranih in bolnih. Iz prakse v nogometnem spoirtu je tako motivacijo težko vzeti z resne strani, c) razlika v prvenstveni tablici med Grad-janskim SK in SK Muro je tako tesna, da bi bil utegnil Gradjanski SK z odigra-njem gornjih dveh tekem eventualno zaostati za SK Muro, d) iz vsega do sedaj prikazanega je smatrati izid prv. tekmovanja v tej skupini za nerealen. U. o. je mnenja, da se mora vsako prv. tekmovanje izvesti na pošten način, brez nepotrebnega in neupravičenega prepuščanja tekem p. f., tembolj ako tako prepuščanje tekem utegne odločilno vplivati na končno stanje prvenstvene tablice. Zato odreja u. o., sklicujoč se na športno moralo in na osnovne pojme 'športne fairnesse, kj morajo veljati v športni borbi, dve kva lifikacijski tekmi med Gradjanskim SKin SK Muro, ki naj stvarno določita pravo stanje prvenstva v mariborski skupini II. razreda. Določata se kvalifikacijski tekmi Gradjanski-Mura 6. junija v Čakovcu in Mura-Gradjanski 13. junija v Murski Soboti, s tein, da zmagovalec tekmuje naprej za vstop v prvi razred. Obenem se preložita tekmi, objavljeni po p. o. sl. 18/2 za ta dva termina na 20. jn 27. junij. ftmae Na zadnji občinski seji pretekli torek je bila določena doklada za občinske uslužbence, ki znaša 200 Din. Izvršila se je volitev volivcev v kmetijsko zbornico. Izvoljeni so bili: Kitek Simon za Hrastovec, Potisk Janez za Kočno, Hauptman Ivan za Poljčane in Trunki Ivan za Stanovsko. — Umaknjen je bil predlog za preklicno postopanje posestnika Tan-cerja iz Brezja. Zaradi nreselitv? iz bivših občinskili prostorov je nastala potreba nabaviti nekaj najnujnejšega inventarja. Delo se bo oddalo najnižjemu p«' mudniku Urlepu iz Brežnice. — Za občinskega cestarja za čiščenje jarkov tia Stanovskem in Sp. Brežnici se določi Bauer Ivan. Omanut, mesečnik židovske kulture, posveča v svoji 8. (aprilovi) številki dolg članek o dr. Vladimirju Travnerju, o katerem pravi, da je velik numizmatik. V članku se med drugim navaja, da bo dr-Travner v kratkem imel v Zagrebu pred širšo židovsko publiko predavanje, za katero vlada v židovskih krogih velik interes. Ne pozabi naročnine f Razno OTROKA zvamem v dobro in ugodno oskrbo. Bračko, diplomirana babica, Pobrežje, Gosposvetska 40. 2S>04 KOLESA Stvria Jpag-izdel. Pucli, Pre inier Legnano, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoč Vašim potrebam. Dobite jih po ugodni ceni pri Justin Gustinčiču, Maribor. Tattenba-chova ul. 14. Mehanična delavnica zaloga rabljenih strojev, železa itd. 2767 SLADKORNOBOLM POZOR! Dietični novi kruli izdeluje^ in razpošilja pekarna RAKUŠA, Koroška cesta. 2513 Prodam MADRACE otomane najceneje pri M-ŠterbaJ-u, Meljska 2. 2022 Globok OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj. — Tvorniška 22-111. <909 OTROŠKI VOZIČEK globok* modem poceni pr0' dam. Jerin, Tattenbachova ul. 2t>. 2907 SOLWAY-SODA. SALOIDINi Sulikol Soibar, Nosprazit in kalcijev arzeniat se dohi pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 2793 SOLWAV-SODA namesto apna za škropljenje se dojji pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12. 2791 MALI AVTO »OPEL« pripraven za potnika, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. 3772 V naiem GOSTILNO s posestvom dam takoj v najem brezplačno osebi, ki bi mi posodila večjo vsoto denarja na vknjižbo. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Sigurnost«. 2912 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO solnčno. mirno, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi. _____________2822 SOBO v centru oddam. Cankarjeva ul, 1-11, desno. 2919 SOBO s hrano in posebnim vhodom oddam. Vrbanova 28 pritličje, desno. 2917 ČEDNO SOBO z dobro hrano oddam. Maistrova ul. 14-11. 2913 PRAZNO SOBO s štedilnikom takoi oddam. Taborska 9-1, pri državnem mostu. 29(l Prazno parketirano SOBO oddani takoi solidni osebi. Koroščeva ul. 7-1. vrata 5. 2910 Stanovam« STANOVANJE sobo iu kuhinjo, oddajn s 15. junijem v Smetanovi ul. 50-2921 PETSOBNO STANOVANJE zelo komfortno s telefonom, pripravno za odvetnika ali zdravnika, takoi oddam. — Vprašati Kralja Petra trg 1-1, levo. 292*1 DVE SOBI IN KUHINJO oddani mirni stranki. Kin-spielerieva ul. 26. Melje. 2915 LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Studenci; Ciril-Metodova 17. nasprot* pošte. 29D STANOVANJE sobo iti kuhinjo, oddam s '• julijem v najem. Nova vas Lorbekova ul. 3. 2903 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašati Cvetlična uli' ca 8. 2893 Službo dobi Čevljar, prikrojevalca in šteparico sprejmem takoj; Naslov v upravi lista. ’9f® fr fr Sin il- ležalni stol ležalni stol vrtni fot< zložljiv .... ______ Bini; poletna postelja ||T tapecirana, zložlj. lili vse z dobrim štrapacojjj platnom prevlečeno - mm..- 1S ALEKSANDROVA CESTA* Širite »Večernih So&oma in Gomora 10 Z obema rokama se 'ie sestra Adelgunda oklenila Angelika, ga poljubljala in pritiskala k sebi jn sekala okoli njega m ga cukala za brado, da je uboglemu patru kar kri stopila v obraz. Adelgunda bi bila najraje kar takoj zapustila samostan in Angelik je moral izgubiti mnogo besedi, predno ji je dopovedal, da ie treba še počakati, vsaj do uojuoči. »Dokler je kaj ljudi na cesti, ne njojeva iti,« ji je dopovedoval Angelik. »Saj bo še tako dovelj težav in nevarnosti. Le pomisli, da moraš ti dobiti obleko in metli manjkajo hlače. Dokler sva v redovniških haljah, je vedpo mogoče, da naju primejo in vtaknejo nazaj v samostana jn jaz vem, kaj hi so potem zgo«Iik> z obema*« In pater Angelik se ie instinktivno dotaknil tiste strani svojega telesa, ki je ravno ta dan izkusila, kaj je samostanska kazen. Adelgunda pa je bila lahkomiselna in brezskrbna. »Alt, kaj bi si belil glavo,« ie vzkliknila prešerno. »Pameten fant si in boš sebi in ineni že pomagal. Ni zlodej, da bi se midva dala ujeti.« Tako je Adelgunda delala Angeliku pogum, on pa ji je to vračal s tem, da ji je pomagal pri njenih zadnjih pripravah za beg. Oba sta si bila svesta, da kot menili in nuna sc ne moreta nikjer pokazati iti zato sta se že davno prej dogovorila, da se obleče Adelgunda pri begu v ka- pucinsko haljo. Izpod kapice ne bo dosti videti njenega obrazka in ne bo v tem kostumu nihče v njej spoznal ženske. Kapucinsko haljo in sandale je bil Angelik že pred meseci preskrbel in jih shranil v kleti sami. v kateri je končal iz kapucinskega samostana vodeči podzemski hodnik. Ko je Adelgunda slekla nunsko haljo hi oblekla kapucinsko, ji je Angelik pomagal z veliko vnemo in drhtečimi prsti, končno pa je absolutno zahteval, da si ne sme sama sleči nogavic in natakniti Sandal, češ, da bi tega brez njegove pomoči gotovo ne napravila dobro. In smeje se, mu je dovolila, da izvirši to mučno delo samostojna in ga je sanno po nosu krenila, ko je deloma nehote, deloma nalašč postal preveč neroden. Naposled je ura na urSulkis>ki cerkvi udarila in naznanila dvanajsto uro. Slovesno jo Angelik prijel Adelgundo za roko V crrC- »Prišel je čas odhoda. Predno Pa ®. va, te prosim, moja ljubljena Adelgu*1 ^ prisezi ml, da me boš vedno ljubiM da mi l>o§ vedno zvesta. Jaz bi umrl losti...« Adelgunda ga lij pustila dalje go Vse, kar hočeš. voriti; sarrto Iztjala kon?sofclj »Jiutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik JVIAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik uiunatcii STANKO DETJiLA, v*i v MarjJ^op. »Prisežem! pojdiva...« . 5e Prijela ga je iu roko, toda Ang*-*1 “I llx°tel iU- noben l>r' »Lačen sem... žejen sem..- »ouci vaški volk ne more biti tako lačen, kor sem jaz... Ali ni mogoče, da m la kaj seboj... kako klobaso ah Toda klet je bila prazna, ^^ijjfni prazna, in Adelgunda pri najbolji mogla lačnemu kapucinu postreu. »Vso shrambe so zaklenjene .^^_t ima mati predstojnica pod vzgi* (Nadaljevanje^^ Tiska Mariborska tiskarna d.