narodni podporni jkdnotr OffUa af PaMfcaUaai So. LaviUi An. Tctophon«, Ho«kw«U 4004 Lgro- « ChieM., IllUoU, g udar Arreptanc« for ■illl«; (BLOK 0 STAV (OVNIH STRPN o Fergunonova oproščena. — De trktlvova poteza razgaljena _ stavkovne atraie bodo mogoče zdaj imela mir. Wašhington, D. C. — Policij iki sodnik McMahon je razveljavil odlok policijakega sodnika Schuldta, ki je v mesecu septem bru pronašel gfino. Doroty Fer gusonovo za krivo, da je kršila policijske odredbe distrikta Kolumbije, ko je bila na stavkovni gtrsii pred trgovino za obleko ki jo je organizirano delavstvo proglsailo za nepriporočljivo Schuldt ni izrekel kazni, končno je dovolil, da obravnava znova prične pred sodnikom McMaho-nom in da se predlože novi doka-il McMahon je pristal na predlog njenega odvetnika, da se za-deva vrže s sodnljskega koledarja, ker unijska straža ni vedela, | da je katera oseba, katero je po-»varila, da je trgovina nepriporočljiva, imela namen stopiti v < trgovino. Unijske straže se bodo zdaj ravnsle po načelu, da osebe, katere bodo posvarile, nimajo namena iti nakupovat v trgovino. Pravdnik, ki je nastopil proti Fergusonovi, je dokazal, da je detektiv poslušal, kako je Fergu-lonova posvarila neko osebo, ki je šla mimo trgovine. Nato'je del detektiv v trgovino in ko se je vrnil iz nje, je aretiral unijsko itražo. Sodnik McMahon stoji na itsliAču, da so stavkovne in unijske straže legalne v smislu Clay-tonovega zakona, kar ao povdar-jali tudi hvike federacije: lw praaaa za Jaklo izaajdaa v Rusiji Sovjetski kovinarski delavec je odkril prah, ki ispremenl železo v najtrfte jeklo.' Moskva, 26. okt. — Nikolaj Tolmačev, kovinarski delavec, je odkril neke vrste prah, ki izpre-meni mehko železo v najtrfte jeklo. Formula je v rokah sovjetskega industrijskegs svets, ki takoj začne z izdelovanjem jekla po novem procesu. Tovarna za izdelovanje prahu, ki se imenuje berezol, je že ustanovljene. Petnajst funtov berezola pretvori 40 funtov mehkega železa v najfinejše jeklo. Tolmačev je priM na sled temu prahu v smolnatih ostankih neke plinarne. "MIKE DE PIKE'* V KA&I. fhicago, III. — Znani profe-»ijonalni političar in vodja člo-venkil, nižin "Mike de Pike" — Heitler je prvikrat obvisel v pentljah zakona Jcot lastnik hi-hramote. Kriminalni sodnik Emanuel KUer ga je obsodil na tri meneče zapora v prisilni delavnici in na sto dolarjev denarna globe za vsak prestopek na obtoibo, da je lastnik hiše sramote in igralnice za denar. Odkar so Gennatovi pobojniki untrelili dva policaja, so detektivi obiskali trikrat Heitlerjevo kraljestvo '— Burr Oak Inn in •sšli v njem po sedemnajst de-klet. Vselej so odvedli Heitlerja, njegovega ravnatelja Henry Mimmela na policijako postajo. je tudi "ravnatelj" Klmmel Prejel tako kazen kot Heitler. ko m»v je takih uradnikov aretira nih radi korupcije. Praglai 'itvilUiioikii AMERIKA. | Odlok o stavkovnih stražah iz-premenjen. \ Železniški brzojavni uradniki zastavkali. Žrtve viharjev na jugu in vzhodu so velike. Coolidge bo zopet poakusil poriniti Warrena v kabinet. Karijera kratkolanih banditk je končana. PO SVETU. Macedonska vojna je še v teku ; svet lige narodov zobruje. Lokarnski pakt je v nevarnosti vsled kabinetne krize v Fran ciji in Nemčiji. Velika katastrofa v Perziji 1000 mrtvih. Rifijanci pobili 1000 Francozov v novi bitki. Spanci poparjeni. Ruski delavec iznašel nov proces za proizvajanje jekla. HmU viharji sa vzhoda in jvga EDEN IN DVAJSET OSEB JE IZGUBILO ŽIVLJENJE. UM. «1 *k» mMffhi «f Smk 1 ITI Chicago, III., torek, 27. oktobra (October 27), 1925. rate af pnUh prevldsdTw fceestiea 1101, Art of Oet. I. 1S17. aatkorU«* sa Jan« 14. Itlt. .........11 STRV.—NUMBER 252 železniški bi- ZOJAVNIIIRAB MIKI STAVKAJO Ubmki Hkl J. » m- Stavka je učinkovita. — javnim uradnikom si je utrgala nit potrpežljlvoatfc — Promet zelo oviran. Transatlantifni parnlki zakasneli. New York, N. Y. — Dva vbli ca viharja sta obiskala atlanti-ško obal. Življenje jc izgubilo eden in dvajaet oseb, škoda na astnini na suhem in na morju je velika. Prek okrajev Pike in Barbour v Alabami je drvil tornado, ki je prihrumel od teksaškega obre-ja. Ubitih je bilo šestnajst oseb in veliko ranjenih. Okoli tucata Drugi vihar je prihrumel z Atlantlškega oceana. Razlil se je prek Marylanda in Delawara. i Pri Rockway Pointu. N. Y„ sta utonila dva ribiča, ko je silni vihar prekucnil njun Čoln. V VVoburnu je vihar ubil eno ose-bo in več poškodoval. Poškodovanih je okrog pet sto hiš. V mesto je bila odrejena milica, da straži lastnino. V Baltimorju je bilo zbranih sedemnajst mornariških letal za vaje. Ta letala so se odtrgala in sedem je bilo uničenih, druga so zelo poškodovana. V New Yorku je vihar potegnil ženo, ki je imela postati mati, iz okna, ko se je okoli nje o-vila vrvica za obešanje perila. Žena se je ubila, dete je pa umr-o po cesarski operaciji. Veliki transatiantiški parni-imajo zamudo zaradi silnih valov, ki jih žene ocean. Iz Philadelphije poročajo, ds e vihar povzročil veliko *kodo in poškodoval veliko oseb. Vihsr je odkrival hiše, podiral dimnike in brzojavne drogove in ruval dre-vess s koreninami. Padlo drevje n brzojavni drogovi ovirajo u-ični promet na raznih krajih mesta. Tudi brzojavne in telefo-nične komunikacije ao bile pretrgane za več ur. Waahington, D. C. — P^oči-la, ki so jih prejeli odborniki železniških delavskih organizacij v VVashingtonu, govore, da je atavka železniških brzojavnih uradnikov na Atlantic Coaat Line učinkovita. Ng atavki je 1.200 organiziranih železniških brzojavnih uradnikov. Stavka je pričela dne .19. oktobra. Od Rich-monda pa doli do kraja Floride so zastavkali brzojavni uradniki. Železniški promet je ailno o-viran. Glavni stan stavkarjev je v Wilmingtonu, N. C. Stavko vodi J. W. Anderson, podpredsednik organizacije železniških brzojavnih uradnikov. Se v mesecu februarju so u-radniki zahtevali, da se jiin mezda poviša sa sedem centov na u-ro. Poleg naj se jim dajo na leto dvotedenske počitnice s plačo. Železniški delavski odbor je odklonil to zahtevo in je hotel sporno vprašanje odpraviti na ta način, da uvede preiskavo o neenaki mezdi med posamezniki. Zdaj je seveda ta preiskava odpadla. Tudi ta stavka je bila očlvid-no provocirana, kajti večina v železniškem delavskem odboru je naklonjena železniškim mapna* tom. Zato se tudi ni treba cildi-ti, če železničarji vedno glasno zahtevajo, da se odpravi železniški delavski odbor. Od tega od jat. «tre*ynannQva > U> ko In prepusti i izkazal kot cokla, kadar so železničarji zahtevali izboljšanje delavnih in življenskih razmer. FARMARJE LOVE V PROTI-DELAVSKE MREŽE. Obd ris vala se bo konferenca New Yorku. Wsshington, D. C. — Kaplta-ističnl interesi se trudijo, da sc nsprsvi zveza med protidelavaki-mi elementi in konzervativnimi farmarskimi organizacijami. V ta namen se vrši konferenca v Astorjevem hotelu v New Yorku dne 18. in 19. novembra. Konferenca se bo obd ržavala pod pokroviteljstvom podjetniške organizacije Neti. Foundera' Assn., katere predsednik jc Mm. H. Barr, ki je v preteklosti skozi več let vodil boj proti livarjem in drugim kovinskim delavcem. Ne dolgo od tega se Je Barrova kompanija nahsjsls v finsnčnlh zadregah. In Ameriška delsvsks federacija izjavlja, da je tvrdka zaradi Barrove protldelavake politike zaAla v finančne potežkoče. To konferenco oglaša llenry Hsrrison l>ewia, bivši urednik magazina "American IndustHas" in lista za |wotidelsvsko propagando, ki je v letu-1924 mimo v gospodu zaspal. Sedaj se je Lewis sam imenoval ravnate-Ijem konference za boljši sporazum med induatrijo in poljedelstvom. Na konferrnci^ bodo Kabinetna kriza v Franciji in Nemčiji morda ssdržl ratlflks-clje. Trije nacionalisti hsHopi-11 It nearikega kabineta radi pakta. Finančni kaaa v Franciji izpodjeda vlado. • Pariz. 2«. okt. — V li-ancoski vladi je buknila kriza, ki ima odločiti uaodo Painlevovega kabineta še ta teden. Kriza ae auče o-krog finančnega miniatra Cail-lauxa. Seat ministrov, med katerimi jc tudi Briand, zahteva, da Cail!aux odstopi, Ce ne bo hotel odstopiti prostovoljno, bo moral veto kabinet podati ostavko z namenom, da se iznobi neljubega finančnega ministra. Rriand je po zadnjih poročilih pripravljen za kompromis, da kabinet ostane toliko časa. da |>arlament ratificira lokarnakl pakt. CalUauz je včeraj v nekem javnem govoru Izjavil, da sdaj ne odstopi, pač pa nastopi v zbornici proti prevzetju kapitala in zagovarjal bo svoj načrt pro-greši vnega davka za rešitev finančne krize. Medtem se nadaljuje finančna kriza v Franciji. Frank še pada. v soboto Je padel na borzi na 24,16 napram dolarju, Berlin, 26. okt. — V nemški vladi ^e nastala kriza radi Io-kama|ega pakta. Nacionalistična stranka se je izrekla proti ratifikaciji pakta v nemškem par-itu in na ta zaključek ao nacionalistični ministri po-ostavke. ibinet neprestano zboruje in iife potov is krise. Ako hoče vlada doseči ratifikacijo pakta, dobiti socialiste na svojo Možnost Je, da Luther- BALKANSKA VOJNA VZNEMIRJA LIOO Balkanaka kriza je dala ligi prvo pravq preizkušnjo, od , katere zavisi njena nadaljna vrednost in usoda Io-karnskih paktov. JugoMlovanska vlada izjavlja, da bo čuvala svojo meje. Grki Ae niso prenehali s atre-ljanjem in požiganjem vasi. Bolgari obdolženi, da ao okupirali grške kraje. Bolgarski agrarri skušajo izkoristiti krizo /.a novo revolucijo proti Cankovu. Pariz, 26. okt. — Medtem ko se je v i »risu sešel svet lige na domu v Atenah. Ker ae je uprl aretaciji, so vojaki streljali v denburgu reševanje krize, ki prišla z lokarnsklm paktom. OHrita v Parilji aaavlil 1000 osah Silna katastrofa je zadela kraje ob Perzijskem seliva. Karači, Indija. 26. okt.—Strašen ciklon, ki je v aoboto divjal Persljakem zalivu. Je po zad-njih poročilih povzročil veliko izgubo človeških življenj in o-gromno škodo. Kakor se glase brzojavke tukajšnjemu listu "Daily Gazette", Je ?000 oseb mrtvih in veliko število ladij Je potopljenih. Vsa obrežna mesta so razdejana. Potres j« spremljal ciklon. Francoski kardinal zagovarja kratka krila. Pariz, 26. okt. Kardinal in igriški nadškof Dubois je včeraj___________ nastopil kot zagovornik moderne njh davkih, ker Ženske noše in frizure. Kardinsl vedno naraščajo, je dejal v intervjuvu, da vera ne Na |igt| jmš Mmo konzerve nasprotuje moderni noši in ds | t|v|M, f-rmirske organizacije, čedhost ienake ne zavisi od dol- NEORGANIZIRANIH TISKARNAH JE DKLAV. NIK DOLG. C incinnati. O. — Uslužbenci v neorganiziranih tiskarnah v tem mestu morajo delati v ted. nu oaem in štlrldoaet ur ali več. Organizirani tiakaraki delavci izjavljajo, da so dobri delavci vsi organizirani, kajti dober de-lavec ne bo delal za nižjo mezdo osem in štirideset ur in še več v tednu. Za dobrega delavca zado. atuje štiri in štlrideaet ur dela v tednu. Slab delavec gotovo ne rodov v izredni seji radi kon-|n*2°vl° h,t*°; * J« I****!- flikta med Grško in Bolgarsko. L ^ — prihajajo vesti z najnovejše boj. W stranke, razen ne fronte, da se krvavi boji na- in komunistov, so odo- brile sklop vlade, da Hoigarija ne odgovori na grške zahteve toliko čaaa, dokler grAke čete ne Izpraznijo lK>lgarakega teritorija. Ukrepi sveta lige narodov, ki danes zboruje v Parizu, se pričakujejo upa pol no. Bplošno mnenje v političnih krogih je, da je ae-danja grška vlada namenoma pripravila invaaijo Bolgarije, da prepreči monarhiatlčnl puč, ki ae kuha na Grškem. Položaj v Petriču je neizpre-menjen. Grške čete se nahajajo na hribih dve milji od meata, ob ceatl Iz Petrlča v Topolnico, odkoder streljajo na mesto. Druga dva grška bataljona sta na levem bregu reke Strumlce, južno od vasi Merekoetlnovo. Poleg tega Imajo Grki Še tretjo fronto na bolgarskih tleh. Grški begunci Is Anatolije, katere je Grčija — največ a pomočjo Američanov — naselila v Macedonljl, ao ae pridružili grškim četam in ropajo bolgarake vaai. Grki ao požgali veliko Število poslopij ob meji. ' ■MHINHlMSM. žpastl la Frasaiil m alaMzsvNsU < L . . I Rifijanci pobili 1000 Franseaev v novem napada. Psrlz, afSTL Msdridskl list "La Voz" poroča, da je v Apsnaki armadi v Maroku zavladal velik pesimizem, ko so vojaki spoznali, ds Abdel Krim Šs nI premagan. "Apanske četa so izvojevale lokalne zmage, toda Francozi nam niso dosti pomagali. Francozi se zanimajo le za svoje interese v Maroku," piše poročevalec, ki se je vrnil s bojišča v Madrid. Poročilo ac dalje glasi, j^^^Hbojl daljujejo. Grki še vedno obstre-ljavajo |H>atojauke v okolici Pe-triča, dočim Bolgari atreljajo na Grke Iz aaaede. Belgrad, Jugoslavija, 26. okt. ~ Jugoalovanaka skupščina se bavl z grško-bolgarsko lfrizo. Dr. Ninčič, minister sa zunihje zadevo, je izjavil v zbornici, da Im Jugoslavija strogo nevtralna, čuvala pa bo svoje meje. Jugoslavija sprejme ukrepe, ki bodo v soglasju s odredbami velesil in držala M sklepov sveta lige narodov, ki danes zboruje v Parizu. Rumunlja in Cehoslova-kijs sta tudi nsznsnili njuno nevtralnoat. Z jugoslovanske meje poročajo, da so včeraj popoldne slišali močno grmenje topov It o-kolice Petrlča. lMtoJanko 8ldi Bu Rokhaba z Jtomešane z maiedonskimi |„a,m itom, ds |M»ka?e nov uapeh Lasi, prekoračile mejo in "fePl*|eb otvoritvi francoskega imrla-ral" grško ozemlje v okolici De* mirkapuja. Admiral lladžikiri. jakos, novi grški minister sa zunanje zadeve, Je včeraj brzo-javll Briandu, da grške čete Izpraznijo bolgarski teritorij šele tedaj, kadar zadnji bolgarski vojak zapusti grška tla. Medtem je prišla vest, da Jej Oilcago, |||. — Alezander K. Bolgarija v nevarnosti nove krl» Tarry. zaposlen pri Weatern K-ze. Iz Belgrada izročajo, da iU lktrjf kompanijl, ki je obenem menta. Posledica Je bila, (Ua so Rifijanci ubili tisoč Francozov, druge pa vrgli nazaj in Jim vseli celo bsterijo topov. NASILEN DKPUTIJ RAN. ARKTI' Atanaaos In SUijanov, voditelja bolgarake kmetske atranke in bivše miniatra v SUmbuliJskije-vi. vladi. dos|>ela v Carlbrod z namenom, da organizirata svoje pristale za revolucijo proti Cankovu. Atene. Grška. 26. okt. - Grško uradno poročilo a« glaal, da bolgarski kom I Uši atreljajo iz zaaede na grške čete v Macedonljl. Vrhovni povHjnik grške armade je dobil navodila, naj ae takoj umakne na grško atran, meje kakor hitro bolgaraki vojaki zapuate grško ozemlje. Grška vlada dementlra vesti, da Grki maaakrirajo bolgarake ujetnike in ropajo kmet« v okupiranem o-zemlju. General Plaatiras, vodja grške vsUjo v letu 1*22., je bil včeraj zjutraj aretiran tudi šerifov deputlj, je nameril avoj samokres na detektiva Fred L. Trautha. ko ga je hotel aretirati, ker je s svojim avtom Iiovosil Michael liardhalerja. Naletel pa ni na pravega, kajti deektlv je nasilnega Aerifovega deputija kmalu ukrotil. NEPOTREBNA VARTNOHT POVZROČILA NESREČO IN AKODO. Aurore, IN. — Veliko grmilno kolo pri dlnamti v tovarni Mon-roe Blndery Board komfianije ae je razletelo. In ker ni bila okoli kolesa napravljena škrinjlea Is jekla, so kosi koieas letali ns vse nt rani En ko« je na mestu ubil strojevodja Viorent Verbalde-za, drugi koal ao pa napravili sa $12,000 škode na drugih strpjih. '^t^-lm.^ulr At'. r 1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBPPOTl On« o»lnov po dogovora. Rokopisi ss os vračajo. Naročnina: Zedinjona driavo (isvoa Chicago) $«.00 na loto. f2J0 sa ipol loU in $1.26 sa tri mosoeo; Chicago in Cfeoro $6.60 na lato, $3.26 sa pol {Ust*, u tri inesoct, in zn inoinorematvo $8.00. Naolav sa vsa, kar i«a stik s Uatom: "PROSVETA"« "'^IPi 2657-51 So. Lawndal« Arena«, Ckicago. IlUaob. "THE ENL1GHTENMENT" Orfsa of tk« Slovanlc National BoaofH Sociotr. O »nad by th« Slovoak National Bensftt Ssdatj. Advertisln* raten on agreomsnt. Subacrlption; Unltod 8t*U« («*copt Cblcago) and Canada $».00 par r«ar: Chicaso W 60, and forefgn eoontriea $8.00 por y«ar. MFMBER ot THE FEDEDRATED PRE88" 1SS Dat d m » oklrpanju a. pr. (S«pt. S t. 26) poleg vsiega liaena as aaalora pomeni, da vam |« • tem dnevom pot«kla naročnina. Ponovite {o pravočasno, da ae vam ne pat ari liat. _—_ UJEMITE, PRE2ENITE ALI JIH PA UBUTE Stege, kapitan čikaških detektivov, je dal svojim detektivom nalog, da polove pobojnike, ki se pečajo z razpe-čavanjem piva in drugih opojntti pijač v Chicagu in oko-, lici. Ako jih ne morejo ujeti, je dostavil kapitan, naj jih preženejo iz mesta. Ako tudi tega ne morejo doseči, tedaj naj jih pobijejo. Kako jih naj pobijejo, ako se jim ne morejo približati toliko, da bi jim napovedali aretacijo ali jih prepodili iz mesta, tega kapitan svojim podrejenim ni povedal. Veliki dnevniki poročajo le, da zdaj šestdeset policijskih patrol, obstoječih iz pet mož, lovi teh šest pobojnikov, ki se ukvarjajo z "butlegarijo," ki je postala procvitajoča "obrt," odkar je Volsteadov zakon stopil v veljavo. Poleg so bile organizirane še tri patrole iz najbolj drznih policajev, pripovedujejo dnevniki, ki imajo posebno nalogo, da love šest imenovanih pobojnikov. Med imenovanimi pobojniki sta tudi brata Edward (Špike) in Tommy 0'Donnell./ Pred nekaj dnevi je imela policija oba v rokah po bitki z drugimi neznanimi pobojniki v južnem delu mesta. Ampak policija jih ni pridr žala. Nekaj se je zgodilo ali se je moralo zgoditi, da je policija dobila tako strog nalog, da prime oba pobojnika. Kaj? Novi okrajni prohibicijoniški ravnatelj Yel lowly je pričel precej trdo nastopati proti "butlegarjem." Izvohal je, da uvažajo pivo v Chicago iz vzhodnih pivova ren in da ga dovažajo po železnicah. Ker pa pivo ne more samo iz železniških vagonov v tihotapske salune; ga mora nekdo prevažati. Kdo? Nihče drugi kot "butlegarski" pobojniki. To je jasno kot beli dan. Takega posla se ne primejo ljudje, ki so si z delom vajeni služiti kruh. Tudi visokih in kristalnih značajev ni med njimi Tak posel opravljajo ljudje, ki imajo vedno eno roko na samokresu in ki žele hitro obogateti. Tudi naporno delo jim nič kaj ne diši, kajti naporno in težko delo jim ne prinese bogastva. Kaj bo povzročila kapitanova grožnja? Zgodilo se bo to, kar se je v preteklosti. Ti "butlegarski" pobojniki se bodo umaknili za nekaj časa iz Chicaga, ako se ne bodo preje postrelili med sabo, ko bodo delili plen. Nekateri i mu klanjajo, ga pozdravljajo. Sicer ne pozdravljajo njega, ampak njegovo denarno mošnjo, njegovo fino obleko, zlato verižico, demantno iglo, avto itd. Tako je v kapitalistični človeški družbi, v kateri svet pleše okoli malika—denarje. Zato tudi najnovejša odredba kapitana detektivov ne bo dosti izdala. JAVNA 00V0MHCA .... Glasovi Osnov & N. P. J. in čitaUljev Proovete. Herminie, Pa. — V Prosveti z dne 16. oktobra sem čital dopis br. Toneta Terbovea, v katerem podaja svoje mnenje o preostanku fonda J. R. Z. in poživlja rojake, ds povedo, ksj mislijo o njegovem nasveta. Kot tsjnik okrožne organizacije it. 5 vem, da je Tone Terbovec poslal precej navduševalnih pisem za po-mOČ J. R. Z. in propagando, ampak za to delo je tudi on prejel nekoliko odškodnine iz nabranega fonda, medtem ko smo so-trudniki po naselbinah delali brezplačno, plačevali iz lastnega žepa za avtomobile od ene naselbine do droge po 6 do 10 dolarjev v tej kampanji. Narod je videl, da se res žrtvujemo in daroval je. Tukaj imate par povprečnih številk iz Herminie, poslano v M. D. Fund od treh naselbin, namreč H&minie 1 in 2 in Yukon z enim čekom $1,339.70. V Herminie No. 1 se je že nabralo pred nabiranjem M. D. fonda Čez $600 skupaj iz samo ene naselbine okrog $1,300. Potem so poslali iz Westuewtona okrog $500, Claridge par sto, White Valley ravno toliko, torej iz Westmoreland Oounty o-krog $8,000. Torej 4.8% nabranega v na* men osvoboditve balkanskih narodov v eno socialistično federativno republiko, se je nabralo samo pod okrožno organizacijo Št. 5. Te Številke podam, da bo javnost vedela, ako imamo pravico govoriti kaj o tem vprašanju in pa* kaj smo obljubovali ob času kampanje J. R. Z. Ksr sem bil na vseh shodih, vem, da-se ni nabralo v noben drug namen, kot —»p— m*a OKTOBRA I,. hiter da se porabi ta denar v namen prspričati balkanski narode, da je v združenju moč. Po padcu ruskega carstva se je kazala ugodnost tudi za Jugoslavijo, da se otrese Karadžorževičev in Paiičev ter se ljudstvo zdtuži v socialistični federativni republiki. Ce se to ni zgodilo, je v prvi vrsti kriv tamošpji, še ne zreli narod, ker je sledil kralje-vašem. Zob so krivi tudi komunisti, kateri so popolnoma *be gali narod, ki se je navsezadnje raje sprijaznil z veliko Srbijo, kraljevino, kot pa za ponovno klanje. Narod se je naveličal pre- - - - • man ju. iiaruu ne jc naveličal pre- se bodo vrnili, nekateri pa ne. Tisti, ki so nakopičili zganja krvi. Dandanes plačujejo butlegarijo veliko denarja, se bodo umaknili v privatno življenje na farme. Na pr. Loufc Alterie, desna roka ubitega "butlegarskega" pobojnik*pean 0'Banniona, za ka- v wwt Ml T TmB„ ^ terim so šli za pogrebom celo nekateri javni uradniki, kot! nT bilo ekstremistov bi biie dr so poročali dnevniki, je zdaj "živinorejec" v Coloradu. **ve vladane od socialistov tako Dva druga 0'Bannionova pomočnika Maxie Eisen in Vin-cent Drucci sta obvestila javnoftt skozi svoje tovariše, da sta na potu v Italijo. Ti "butlegarji" so nakopičili toliko denarja, da so lahko obesili "btiilegarstvo" na klin za nekaj časa. Poleg teh so še drugi zapustili "butlegarijo." ,ezn1' 10 J« nioje mnenje, xe-1/1I li? 11UM L r\i t , 11 sam se pa nič za storjeno delo Kljubtemu pa "butlegarskih" pobojnikov še ni tmanjkalo. prl j. r 2. v Ameriki, ker mi Nekateri sede tudi v zaporih, "butlegarija" pa cvete, kot je cvetela preje, ko so ti sodelovali aktivno v nji. Ako se vseh šest "butlegarjev" umakne prostovoljno iz Chicaga, ali če jih policaji prepode iz mesta ali postrele, "butlegarije" v Chicagu ne bo konec. Za njimi bodo prišli drugi dvomljivi in drzni značaji in vodili to novo "obrt" Za ta pojav postoje seveda vzroki, ki jih lahko vsak spozna, ki malo misli in ne verjame vsega brumnim ženicam in fanatikom, da je prohibicija poboljšala ljudi. Ljudje danes pijejo, kot so pili, ko še ni bilo prohibicije. Razlika je, da so pred uvedenjem prohibicije dobili dobro pijačo za nisko ceno, zdaj morajo pa slabo pijačo plačevati po visokih cenah. In dokler so ljudje pri volji plačevati oderuške cene za slabo pijačo, toliko časa ne bo zmanjkalo "butlegarjev" in njih pobojnikov. Ljudje ne uživajo opojnih pijač, ker so slabi, ampak ker je uživanje opojnih pijač tisoč in tisočletna podedovana lastnost in navada. Tisočletne človeške lastnosti in navade se ne dajo "Ipi^l^JTp^TduTl^ll JTTJ viti z eno peresno potezo na papirju. "Butlegarija" tudi nese ogromne profite onim. ki se na debelo ukvarjajo z njo. V par letih taki ljudje premorejo po več sto tisoč dolarjev ali pa postanejo milijonarji Bogastvo pa pomeni v današnji druilft moč in spoštovanje. Revnega In siromašnega delavca nihče ne spoštuje, če tudi je polten in bistrega duha. Ampak če se prikaže "butlegar" t demantno iglo v kravati, močna zlato verižico, ki W drial« celo bika, Iti finem avtu, tedaj jei* ne- :<% ' — drago za svoje grehe komunisti po vsem Balkanu, Rumunili in Bolgariji, ravno tako js biro na Ogrskem in v vseh deželah. Da so pa prišli vsi pod novo železno peto. Niso znali izrabiti zadnje vojne sebi v korist, hoteli so nekaj, sa kar niso bili sposobni, pa so zapravili Ae to, kar so bili deležni. To je moje mnenje, ke- smo pokazali našo gostoljubnost napram našim balkanskim rojakom, vsi tisti pa, ki so pripomogli do tega uspeha, so 99% de-Isvci, težaki, in denarja, ki je bil od njih nabran ali preostanka tega denarja so deležni tisti, ki so darovali, ker se ni mogel porabiti, sa kar se je nabiral. Br. T. Terbovec je mnenja, da bi se bil moral denar porabiti v podporo kakšnim prosvetnim društvom. Takih društev tam ni bilo, ki bi resno služili namenu kot se je denar nabiral, razen nekaterih šovinističnih, katera bi ne naredila drugega kot denar zapravila. Tone priporoča sedaj, da se naj denar kar ga je Ae, da sa neki dom slepcev v Jugoslaviji. To tudi ne bi bilo pravično, ker pol mlljona Slovanov sedaj spada pod Italijo. J pravsaprav najbolj bojevali sa nabiranje tega fonda, bi torej njih rojaki ne imeli nobene koristi t*1 tega. Vrhu tega za dom alepoev, kar Tone sam prizna, bi morala skrbeti sedanja država, in sicer vsaka sa svoje, ei so se bojevali sa veliki bvst- zija zdaieka ne plačuje kot bi jih morala, na podlagi oderuških cen, ki jih mora ljudstvo trpeti. Krt se sliši, ni v Italiji nič bolje. Dobil sem pismo od sestre, ki piše, da stane kava najslabše vrste 86 lir kilogrsm, sladkor fe, ci-korija 7> koruzna moka 2y% lire. Dobičkarji naj torej pbstavijo domove za vojne r pohabljence. Jaz nimam nič proti, ako se kaj nakolekta v tej deželi v podporo za omenjena poslopja, sem pa pi^ti temu, da bi se porabil preostanek J. R. Z. v tisti namen, kerburžoazija ni prišla v pošte v pri nabiranju tega sklada. Oni so darovali tam, kjer se je šlo za veliko Srbijo. Jaz imam še danes imOftik vseh darovalcev našega okraja, ki jih imam priliko vprašati, kako sodijo o priporočilu in sem prepričan, da se ne bo nikdo navduševal za Terbov-čev nasvet. Moje mnenje je popolnoma drugačno. Da je,Tone idejo sprožil, naj se kaj okrene, se popol noma strinjam* ampak priporočam nekaj drugega, da denar, za kar je bil nabran, ne more več služiti istemu namenu, ker na kakšno guerilsko bojevanje za o-svoboditev Slovencev izpod Italije je prepozno, na to še misUti ni, in som mnenja, da tudi potrebno ne bo, ker kot je bilo či-tati o delu na mednarodnem socialističnem kongresu v Marseil-lesu in sedaj na konferenci med-parlamentame unije, so prišli evropski narodi precej skupaj in čas ni več daleč, ko bomo čuli skupni evropske države. Prišli so do prepričanja, da s šovinizmom bi razbili lastne glave. Volite! bodo tudi morali razumeti, kakšne može bodo postavljali na krmilo. Ako pošljejo militariste v pokoj bodo narodi kmalu prišli do prepričanja, čeprav je več jezikov in šeg, da bodo vseeno lahko srečno živeli. Takrat bodo tudi Slovenci preje« obrambo svojega jezika kolikor bo potrebno. Ni potrebno hraniti ti stih par tisočakov od J. R. Z. dalje v isti namen, ampak ker niso naši rojaki dosegli zaželje-nega cilja, smo deležni par odstotkov povračila. Jaz ne dam nft zato, kako bo kak samoribar zatulil: Aga, že zopet za Chica gol Res je, da je Proletarec prejel.par tisočakov podpore, kateri so pomogli, da se je zadnji obdržal in je danes podpora tu di gf. N. P. J., da ne more priti V roke kakim malopridnežem. Brez Proletarca ne bi bilo tudi zveze in ista je angelj jednote. To ve-do samopašniki te dežele, zato so se spravili pod komunistični dežnik, da jo malo preorjejo. Zadnja konvencija S. N. P. J. je Čist dokaz, kaj se je nameravalo. Da bo slovensko delavstvo bodočnosti Še bolj utrjeno zS\ svoje koristi, jaz apeliram na o-ba dva odbora, ki imata v varstvu fond J. R. Z., da polzvesta potom kakega dobrega odvetni ka, na kakšen način se da to najboljši in najcenejši izvesti, da bi bfl tudi narod s tem zadovotjen. Seveda bodo zavpili tisti, ki so dati najmanj! Ampak pomagalo jim ne bo nič, kjer so v manjšini. Mi nismo dajali za prostovoljne prispevke nikske garancije ali police, da bo prejeli kdaj kaj naSaj, radi tega ne more nikdo vkJŠiti nobene tožbe. Priporočam, da se fond J. R. Z. kar se ga nahaja v Ameriki, vlafi v stavbo J. S. Z. Tam ne bo zgubljen, ker od tam bo delavstvo Jugoslavije in Amerike prejemalo znanje, od katerega bodo želi 100% po v ra tek za da rovane vsote v J. R. Z. Govorilo *e /š že nekdaj o potovalni knjiž-nici, ampak do danes še tegajii-smo donegli, zakar so tudi komunisti nekoliko vzrok, ko učijo svoje člane, da je šola nepotrebna in da je edino sredstvo za rešitev kapitalističnega jarma noš med zobmi in bombe v žepu. Naš narod kot vsak drugi potrebuje izobrazbo, da se bo lahko dvignil kot so se Angleži In Nemci. Potrebno je dajati narodu navodil* kako priti najceneje do šol sks fapbrasbs. Koliko rojakov bi bilo prt veljl obiskovati « učiti coal >te baronom, ker nimamo znanja, da bi si pomagali dalje. Požiramo torej zvadljive besede bossov, ki večkrat vržejo kak doiarček, če se pritožiš. Vzemi kramp in lopato, pa pojdi, ako se ti ne ljiabi. Tisti, ki so se naselili v mestih, tudi niso na,, boljšem. Nekoč sem bil na shodu, kjer smo imeti angleškega govornika. Ko je skončal sVoj govor, je vprašal, če hoče kdo staviti kako vprašanje, da je pri volji odgovoriti. Radovednež je stavil vprašanje, zakaj socializem v tej deželi bolj ne napreduje. Govornik se je hudomušno namuznil in rekrf: Saj res važno vprašanje. Well, je rekel, so-cializem je ta dežela podedovala po Nemcih, ker Kari Mar* je bil Nemec. Ko so bili Nemci preganjani po vojnah leta 1866 in 1871 v njih domovini, so se preselili v to deželo ^n so skušali svoje ideje & širiti v tej deželi kot prej v svoji domovini. Ampak privadili so se ameriškemu pivu in začeli so "ga piti v taki množini, da so popolnoma poza bili na socializem. zmkomet Utopija. Največji utopist je bil Jehova ki je ustvaril paradiž in vanj JZ stavil moškega in žensko v vehi da bosta -večno živela brez nZ Pretresimo malo to šalo. Ali je govornik mislil to ali ne, si lahko tolmačimo, če opazujemo napise po salunih in pivovarnah ? Do prepričanja pridemo, da so imena nemška. Ko so prišli ti j udje v Ameriko, so res gojili svoje delo toliko časa, da se niso naučili ameriškega jezika in ko so videli, da nimajo uspeha in da prihajajo za njimi še drugi na-selniki, Še bolj neorganizirani, ki so jih spodjedali pri delu, so opustili trnjevo delo in se lotili rgovine, katero so najbolj razumeli s pivom. Pri tem so obogateli in se dvignili potom njih sinov, ki so imeli boljše šole, v ve ike industrijalce. Pozabili so na socializem. Dandanes izgleda vse druga če v tej deželi, ako prav Arthur Brisbane trdi, da je še "čenč" obogateti v tej deželi. Delavstvo kar ga je tu, se izobrazuje hi prihodek še v poštev ne pride. Je torej edina rešitev, da se delavstvo prime znanja. V rokodelstvu še ni velike konkurence kot je med težaki, je torej naša dolž nost agitirati med našim narodom, da sČ dvignemo na to stopnjo. V socialistični stranki pri de človek najprej do tega pre pričanja, ker med socialistično literaturo najdete vsakovrstne znanstvene knjige. Da bi jaz ne bil član Zadnjih, bi mi še na mi sel ne prišlo pošiljati otroke znanstvene šole. Po tem skromnem premišlje vanju sem prišel do prepričanja kam spraviti preostanek fonda od J. R. Z. Tone taji, da ne ve koliko mora biti še tega fonda To je izrazil neodkritosrčno, iz škodoželjnosti proti onim, ki u pravljajo ta fond. Vsaj tako jaz razumem. Tudi med našim narodom je precej hinavščine. Po eni strani ti objokujejo narod, ko pa vidijo nekje, da se hoče v resnici kaj narediti za narod in mu kazati pravo pot do izobrazbe takrat pa hočejo za vsako ceno preprečiti napredek, čas bi že bil, da bi se opustila pustolov ŠČina. Nikdo ni prisiljen se žrtvovati za druge, ampak ravno-tako ni upravičen metati polena pod noge tistim, ki so pri volj kaj dobrega narediti za ljudi, k še niso sami prišli do prepriča nja, katera pot je prava do civi lizacije. To naj zadostuje Tonetu, ki je sam želel, da podajo rojaki svoje mnenje o njegovem načrtu Jaz mislim, da Tone kot višj tajnik J. R. Z. se je moral prav gotovo brigati za račune J. R. Z ki so bili priobčeni po zboru J. R Z. v Clevelandu in tudi po zad njem v Chicagu. Njegova dolžnost je bila, da se je zanimal tu di pozneje, akoprav ne kot uradnik, vendar ie bil upravičen do nadzorovanja s stališča, ker se jo nabiralo pod njegovim na menom in ga je prav gotovo tudi ^kdo napadel še večkrat o aft» Ijondolarekem fondu. Jaz vem da je bil primoran, ako pravičen napram stvari, dati pravi odgovor. Vem prav gotovo, da če bi bU mogel pronajti za vsaj ede stotak poneverjenja, da bi b prav hitro zakričal. Ampak ni bilo prilike. Možje, ki ao ostal zvesti stvari do konca, so pra- mislim la ase "t-H Tudi napredek. ' Pred desetimi leti so vladi] ji še nekaj dali na formulo voi! no napovedi. Danes je tudi u ijormalnost že odveč. Posebno od tistega časa, odkar .so zaj«Z čili mir in ko se je Matiček o£e- nil . . . J&j • • • • Policaj spi. "Kaj dela liga narodovrl vprašujejo hudomušni Američa-ni, ko so se zopet stepli na Bal. km, kaj dela liga! Vprašajte Wttsoaa. • • * Fikaofija starega Šojca. Stari Sojec je filozofiral: "Jaz sem individualist. To se pravi: najprej sem jaz, nato je moja žena in potem so drugi. Vsak zase groš išče in vsak zase Boga moli. In — to je najhujše — noben vrag ne bo hotel mesto mene umreti. Zato sem individualist". • • • Zegen potuje samo v trunkn! Zarkomet! Tukaj je neki veneq ustrelil nekega Italijana v glavo, nato pa še samega r.?\y* tudi v glavo, Italijan ni um Slovenec pa je na mestu. Govorica se širi, da bi bilo ravno narobe, če bi bil tisti Žegen, ki je bil prinešen iz Rima, že dospel na Ely. — Gajila, Ely, Minn. * * * floks. Neki Človek je šel k slikarju in ga prosil, naj mu naslika njegovega očeta. Prav rad, toda imate li kfckšno fotografijo vašega očeta, vpraša slikar. — Nimam nič, odvrne oni. — Kako naj naredim sliko, če pa ne vem kakšen je bil vaš očt, se čudi slikar. Neznanec pokaže na steno, kjer je'visela slika Boga očeta in vpraša slikarja: Ali imate fotografijo tega? —^ Nimam, je bil odgovor, — Kako ste pa naredili sliko? K. T. B., Chisholm, Minn. • • * Morda ipa Majk tudi črno kri. Cenjeni Zarkomet! Majk Cigara vprašuje v svojih psberkih, če je deklica, ki je podelila Deb-su šop rdečih rož, imela tudi rdeče šotačke. Ja, šur Majk, vse je bilo rdeče, govornik, poslušalci in deklica, ker rdeča barva poživi človeka, medtem ko tvoja črna barva, Majk, je barva teme in smrti. — Zdaj pa še nekaj u črnega Croeta, ki je dvakrst črn Collinwoodski štrigelj. s a s Truakarijada. Coloradski Trunk piše, da me je konvencija upešala in zato ne morem več razsodno mislit«, ko sem prečital njegove vrstice do konca, sem videl, da je g. Trunk še vss drugače opešan. Tako na primer je sapisal, da glede do gem naj kar denem "zobe zs jezik"! Trunk me včasi opozarja, naj bolj "počasi streljam". WeU, do danes se še nisem obstreli -Trunk se pa je. Torej. zapiA*' enkrat nekaj takega še sebi. t Trunk — in poskusit® djati *>- be za jezik". To delo bo mslo težje kot je bilo dek) na koovenc. ji. na kateri me ni bik) in me torej ni mogla upešsti • • • » Govoriti je srebro, moK*«' 1* — v Oklahomi. kjer delnice po deset delerje^ IL T te odkritonrrn«' vično opravljali sklad, samo ra- za'to, kot sem pisal. ^ ^ ^ _ ■■ Tistih 1«' dF tistiiTpsLr tisočakov, kTjih* je 0«Tv Jugoslaviji te je * spodtikajo j ostalo, naj pa porabijo tam ~ Brez prijatelji M •JooeUlo. vedo ta la tnajo. Poetov Bf 1 Miti. i' ' PROSVETA S POTEZE STARE GARDE. septembra t. K po ^enotedenski pljučnici v Hturotftl potih tednov. Pojjrreb je bil din« 28. septembra nn (»»kopališču sv. Vincenca. Iskrena hvulu prijateljem zu pomoč ob smrti našega sinčka, botrom In vsem. ki so podarili vene* in cvetlice v zadnji spomin. Komaj so minili štiri meseci, kar nam je umrla prva hči. zdaj pa smo izgubili drugega. Hvala vsem za sočustvovanja In apro-J«m pri pogrebu. Sladko spavaj-ta sinček in hči i Žalujoči Joseph ln Helen Bregant, -starša. Maty, Helen, sestri, Joseph brat; val v I,a Ballu. čje število izbranih umetnikov je vpoalenlh prvič za Sezono, mad katerimi je več ameriških. Poleg tega bodo gostovali mednarodno znani artlstl svetovno-šlrne popularnosti. Doba podpisovanja za inihotf-njo sezono ae hitro blifts h koncu. kar bo otvoritev fte v prihodnjih tednih, tatoa je le naprej abonlranih U sedate neobičajno veliko itevilo obiskovalcev. Ce updltevamo vse to, vemo, da ao Chkrago pripravlja za največjo operno sezono, ki jo Je še kdaj imelo. Ali ftelll anatl pravilno pisat In čitet angleško? Naroči si "Slo-\ eriHko ungleško alovnlco", katO-ro Je IsdSla In Ima na prodaj Knjilevna matica S. N. P. J. La falle, III. — Naznanjamo znaneem In prijateljem, da nam je aa vedno zaspal naš sinček John Bregant. Umrl je dne 26. Tiska vabili sa veeeNee to škode, vWtnlee, časnike, knjige, koledarja, Make IM. T skms-skem, hrvatskem, slovaške«, Mkea, nemima, angloikem Jedko In drnffk. * . ' SpOVtd R j M ■■ ■ Mjftijt J®" roitaiioil v 20 tlililii (Poglavje iz knjige "The Popes and their Church".) Spisal Joseph McCabe, ki je bil 12 let frančiškan, župnik in ^ profesor bogoslovje. r (Dalje.) A tudi vice so bile malo preveč za kristjane, ko se je Evropa nekoliko civilizirala. Dante je v svojih "Vicah" razmetal katoliško teorijo na vse štiri vetrove in si drzno zamislil vice, ne kot kraj trpljenja, temveč prostor, kjer se duše prostovoljno perejo. Teologi seveda niso bili zado-voljni. Dantejeve vice ao jim bile preveč človeške. Tods dogmo je bilo trebs izpremeniti, izboljšati. Izjavili so, da cerkev lahko izposluje več milosti od nebes in zniža ali konča trpljenje v vicah. Tako so se rodili "odpustki". Odpustek ne pomeni, da človek lahko greši — čeprav je duhovšči- e v mnogih slučajih dajala tod! dovoljenja za greh pač p^ da primer, vedeli, ako so se resnično pok»**ali. da se jim ni treba več bati pekla, ko sem jim dal magično znamenje krila s svojo roko, Ampak to znamenje jim ni odkrižak) vic; strah pred vicami jq še ostal, in da se odkrtžajo le tega strahu, je bilo treba odpustkov. Odpustki so lahko popolni (plenarni) ali nepopolni. Prvi pomenijo. da je izbrisan ves dolg na duši, drugi pa 50 ali sto dni odpustkov itd. Napisati bi moral eale knjigo, če bi hotel natančno razločiti u-mazan razvoj te doktripe. Katoličan stopi v cerkev in pomoči prste v blagoslovljeno vodo. To znači, da bo petdeset dni manj trpljenja v vicah in vrhutega žegnana voda odganja hudiča od njega. Poklekne pred kak oltar in izšepeta gotovo molitvico ali plača dva penija za svečo — sto ali dveeto dni odpustkov. Pod srajco nosi blagoslovljeno sveti-njico ali kak Šlcapulirček — dru- gih dveeto dni manj v vicah ia morebitna zaščita pred utoplje-njem. Tako gre vee življenje. VČaai dobi vernik popolne odpustke* navadno ob gotovih dnevih. Eden dan je, ki ee imenuje "porcijunkula", na katerega dobi katoličan popolne odpustke vsakokrat, kolikokrat stopi | cerkev poleg frančiškanskega samostana in izmoll kratko molitvico. V mojih otroških letih sem živel blizu takega eamoetana v Manchestru in delali amo ve« dan. da je kar lilo z nas. Možje, žene in otroci smo vrveH noter in ven iz cerkve ves dan In se kosali za odpustke. Množice so prišle k vsega Mancheetra po redek privilegij. Nemogoče je bilo prekoračiti prag cerkve, kajti ljudje so kar skakali ven in nazaj po po» polne odpustke. Poleg tega so bile pred cerkvijo lope, v katerih so prodajali paternoštre, škapu-lirje, evetinjice in drugo blago, katerega so se zopet na debelo držali odpustki. Kdor ne verjame, lahko pogleda v vsako frančiškansko kapelo dne 1, avgusta v Londonu, Manchestru sli (Dalje.) "Uboga Marta! Nekaj nevidnega te preganja. Res ne vem, ksj nama je sojeno." . Obema so za nekaj čass zastali besede, ko se je v solnčno kopreno zapletla mračna senca sanj. "MartaI Cuješ? Kaj ni gospod'Krištof čuden človek?" "Je." "Ampak lep fant." "Priamoda." "Kaj prismoda! Jaz bi ga že davno vprašala: Me Češ/Če te čem? Ti pa si neroden, Martinček, da ti niti Bog ne bo znal pomagati. Verjameš, da pridem prej pod streho, ko ti. Veš, koga mislim?" "No?" "Zarnika vzamem, Fridolina." Marti je ušel smeh: "Fridolina? Kaj boš z njim? Zaradi denarja te vzame." "Naj me, mu že navijem uro. Tako sem se naveličala." "Pojdiva, Ana, srce me žene, tam spodaj barantajo za najino streho!" "Naj se odloči, kakor se hoče, meni je vseeno. Očetov densr naj nama da, pa Še ne pogledam hiše. Kaj praviš, bo dal?" "Nebo!" V zelenem žitu so jima aledile žametne sence in polglasno je tožila nad njivami Martina pesem: * "Kako bom ljubila, k'me srček boli..." Tik pred mestom jo je stisnila groza samote in prestrašile so se cvetoče grudi, da Ji je korak zastal in je tesno objels Ano. "Vsaj ti me ne zapustit" Tako krčevito jo je držala, da je Ana niti pogledati nI mogla in strah neznanega Je utrni! dvoje solz, ki sta skopneli v toplih jamicah. Med prvimi hišami sta srečevali uradnike iz sodnije in Marta je vedela vse, videča njih dolge poglede. 5. ' "t ' 4 Po trdem boju je bila opoldne hiša prodana. Kupil jo je Zamida, ki je spretneje baran-tal. kakor si jsvna blodnica nadeva krinko de-vlštva. V malo atransko sobico so nakopičili pohištvo, ki Je bilo po materi zapisano Ani In Marti. Tam notri sta pričakovali konca. Skozi za- -strta okna ao ae kradli glasovi, ki eo grizli dušo do brezumja. Marte je sklenila zapustiti hišo navsezgodaj, toda nerazumljiva sila, biti priča razdejanju do konca. Jo je priklenila v tej uri, da je opaljena kakor golob frfotala nad gorečo očetnino. Obsojenec, ki ves čss beži pred svojo usodo, lovi baS v zadnjem hipu tako krčevito vaa znake življenja, da z njimi vred ujame v uho odločilno beeedo svojega konca. In tako so na Martino srce, razbeljeno že od jutra, padali zapovratjo udarci s betom in na vse atrani v curkih pršele krvave iskre. Ana Je alonela na njenih ramenih In tiho> pUkala. Ona pa ni mogla niti zaječati več, vse poaušeno je bilo grlo, le roke ao krčevito atl-skale grudi, kadar Jo je lovila omotica. Popoldne eo razgalili notranjščino. Zamida je popuščal, in mostne gospe so ogledovale, pre-t i pa vala, ai dajalo znamenja s očmi in ubegli glasovi, od sačudenja srebajoče ustnice ao oee-n je vale stvari, ki so se vrstile kakor na srn-motnem odru. Mart! je bilo tesno do smrti. V duhu je gledala odprte pmlale. v katerih je bilo ohranjeno bogastvo Gornikov* rodbine. In vse ee je sdaj ponujalo, al Je dajalo vrednost In se bahato a svojo ceno. Ta hip je čutila, kako otipavale nenasitne roke teško loško platno, katero ao znoaU* v hiše kmetice sa dober denar, da je dišalo in bleščalo. kakor po cvetju s jablane. 1$ a roke ao ga balo. Na vatle ga je ležalo v bogato izrezljani > skrinji in vloieni a pisanimi rožami. Za poročno postelj namenjeno je od solnca sprejelo svojo belino, razprostrto na loških travnikih. Pesem so pisali trdi. prsteni prsti kmetic, ki so vile vlakna in jih tkale v hodno in pražnje, pesem trdega dela in deviško radost mlade neveste. Marta je videla skozi zaprta vrata, kako bledi to ubogo platno od sramu javne in očitne smrti, kako ga trgajo Škarje in dele po vseh hišah mesta. w Kjer so se kopale nekoč materine roke v toplem zadovoljstvu, v obeljeni volni, kakor bi še vedno gladile bele ovčice, tja noter so posegle gospe in kupovale najlepši dar. ki ga ljubeča mati more dati svoji hčeri. v-Kv Sramota je rastla in rastla. Javni ponudi izročeni batist je ležal najgloblje, nikdar bi ga podnevi ne uzrle človeške oči. Pod materinim nadzorstvom sta ga ozalj-šali dekleti z vltlco #pk, da se sramežljivo postavijo pred ženinom. fflp* 7 In vse je priromslo do poslednje postaje in klicar ni mogel krotiti razpaslega pohfepa. Padlo je v blato pohištvo, s katerim si je šentviški mizar od njunega očeta zaslužil svoje moštvo. Se ura is stekla, brušenega v Benetkah, darovana materi na poročni dan od očeta, se je oprostila spomina na Gornikove, in nato je savladala tišina, trda, gluha med praznimi stenami. Otrpli sta ležali deklici v naročju, in zdramil ju je Zamidov pogovor s pijanim hlapcem. "Da bi odpuščanja prosili." Pijani glas je sirovo pristavil: "Zdajipa še dekleta na boben." In smeh je dekletoma užgal sramotilni žig. Kliknila je Marta, pognala se kvišku, planila v izbo smrti in udarila Zamido ploskoma v lice. Nato je čutila prijem grobih rok in zavedela se je šele zvečer. "Zdaj greva!" je dejala rezko in tiho. 'Ostani, Marta! Kako bi sama. Malo prej je bil Zamida tu in ml obljubil, da ostaneva lahko v tej sobici." Marta ni verjela svojim ušesom. "Križ božji. Ana!" "Marta, jaz ne morem nikamor. Ti greš k nJemu. Pa zaradi Fridolina..." "Ana, uboga Ana. Dal Bog, da te Zarnik odreši sramote in prekletstva." In ni je pustila, da bi jo spremils. Dvoje vlsžnih oči ji je sledilo iz okna nekdanje Gornikove domačije. New Yorku v dvajsetem stoletju! Toda Čitatelj bo vprašal: Čemu toliko popolnih odpustkov? če eni odpustki izbrišejo vse kazni v vicah, ^akaj Iskati druge, tretje in tako dalje brez konca? In zakaj Še potem kupovati šknpulirje za piškavih petdeset dni? Vzroka ata dva. Prvič popolni odpustki niso popolni, če n tvoje razpoloženje popolno. Vsak duhovnik ti bo rekel, da ne ve. Če ti je pomagano ali ne. Tore, moraš poskušati avojo srečo in mogoče zadeneš psihologičen moment, posebno z manjšimi od-puatki. Teolog ti sicer pove vse to v bOlj svečanem jeziku, toda pomen je isti. Drugič je polje bolj široko. Odpustke lahko na meniš kaki mrtvi osebi,'ki *e že "čisti" v plamenu vic. In ko izčrpaš vse svoje katoliške sorodnike in prijatelje — nekaioli-škim seveda ne moreš pomagati ~ tedaj še ostane cela armada milijonov duš. ki se pečejo v vi cah. Tudi za te je treba poekr beti. Polje odpustkov je brez mej — kakor je polje vernost brez mej. Ali se odpustki prodajajo? Da so bili na prodaj svoj čas, vidimo v zgodovini. Slučaj papeža Janeza XXIII, nam je priča. Am pak zagovorniki cerkve vam povedo, da cerkev je bila že od nekdaj proti tej trgovini in zato je bil obeojen Omenjeni papež, je vodil trgovino z odpustki. Cerkev res nikjer ne pravi, da se smejo odpustki prodajati. Toda — kakor je moj profesor teologije večkrat rekel — teolog ni še nikdar naredil zakona, da ga ne bi lahko ovil okoli prsta. Metode so različne. Male voščene fi gurlce jagnjeta — "Agnus Dei jim pravijo katoličani — so po-šegnane od,samega papeža, nakar se zapro in obesijo na trak, Id se nosi okrog vratu. Za te podobice plačaš toliko kolikor zahtevajo. Navadno rečejo, da ni dobička. Na isti način prodajajo tudi svetinjice in d*uge predmete, ki so obloženi z odpustki. A ko greš v katoliški "repoeitory " (užališ jih. če praviš temu šta-cuna. dasi izgleda kot štacuna) lahko kupiš za dva funta steriin-gov toliko odpustkov, da bodo ttloetoyali za Metuzalemovo življenje. Lahko aamo poljubiš svetinjo, toda zraven stoji posodica za denar. To Je moderniziran katoiici zem — amerikaniziran, kakor b rekel Italijan — toda praktičen. Ali je to trgovina? Sodi sam. Al je trgovina, če kupiš kaj drugega? Sodi sam. (Dalje.) Slepa ri ado tč* S ždi pod kostanjevimi lišti, ka-kar jih omrežijo Žametne koprene pomladne svetlobe. Iz noči v dan raste, nalivi izpod črnih oblakov so le uteha njeni koprneči žeji, dokler ne priige na zelenih svečnikih vseh svečic, ki bleste čebelam na njih daljni poti za sladkoet-jo uživanja. — Tako se je rascvitala Marta. Vedno skrivnostnejše eo plapolali plameni sredi temnih punčic, podobni ŽareČIm pestiČem med svilenimi trepalnicami. Proko spomina Je šlo razdejanje očetnine; še za misli fig sestro ni našla oddiha, ker so jo vsejmvsod spremljale sinje oči gospod« Krištofa. V somraku ao JI v tihem kotičku govorile e sladkimi besedami o nealutnem razkošju slasti v njegovem naročju. Med množico so jo navdajale s tajnim ponosom, da jim je akoro ošabno lakals vrstnic, aeveda zaman. 8tutila jih je vselej že iz dalje, v zapestjih in obličju ji jo vrela kri. Beaeda ae je lepila v izsušenem grlu, žila Je močno utripala pod prosojno tančico polti, ko Je Mtaia pred njim. In kadar ae je objeta kopi.U na njegovih praih v vročici straeti. je s deviško sramešljlvoatjo zapirala oči. da bi JI ne tri v globino duše. kako se mu je vsa blazna darovala v naročje. Toda sveče na kostanju doaore in jesenske alan« h,.tgo njegove liete. Vrtine! viharjev jih neao ke enkrat v neizmerne viševs. Ko ps se nad zemljo sprostrv spet tišina, trepete ove-ndi list v silni bolesti, ker čuti. da psds počasi tja doli v naročje poadbe in smrti. Tako je pričela na jesen umirati Martine ljubezen. mm Ive Sorii: MIŠKA V PASTI Slika. Ni me Še človek zlepa tako spominjal miške: majhna glavica z neverjetno všpičenimi ustkami, nad njimi šop naprej štrlečih dlačic, očke majčkefte, žive, na vse strani švigajoče, postvica drobna in gibčna. Tak je stopil k meni: Piše da se za Jerneja Živca in je kočar z majhnim posestvom, ki meji na trop veleposestnikov. Ti veleposestniki po so aami razbojniki, ki mu delajo škodo, kjer le morejb. Glavni je Jakob Gajšek, mejaš njegovi hosti, ki da mu je podrl Že lani dva hrasta, letos spet enega. Naj tožim! Pa aem ga opozoril, da se iz te pravde skoraj gotovo izcimi komisija, a komisija je draga stvar. Ze res, ds Je pred vojno iz hlevs pobrala vsaj en rep, sedaj le polovico; toda a to polovico tudi ni kaj začeti, ako ima človek le enega. Naj bi rajši naj-poprej sklical občinske može. ki bi vzeli vrv in jo potegnili od mejnika do mejnika, da se vidi. JtaJ je mojega, kaj tvojega. Ce petem še ne bo miru, naj pride spet. je prišel čez mesec dni približno. Zupan StraŠek, prvi svetovalec Zeleznik in še občinaki mož Cilenšek. da so bili z vrvjo i tako, da bi bilo troje dreves v spornem pasu njegovih, dvoje Gajškovih, eno ps skupno. To naj bi — da se ne bi rodil Rspor. čigavo je — podrl on. k, kot nekako odškodnino za leni poseksni hrast, če M se mu Mfc res zgodila krivica: zakaj za mm druga dva od lani je bila stvar Mak le zaapsla in je bolje, če je ne zbujajo. Tako ao napravili možje. Zdai pa da je pred- tisti hrast na maji in mu noče dati niti lesa, ntti odškodnine, češ. da je bilo drevo na njegovem. Pa bodo občinaki možje potrdili, da je bilo drevo prisojeno njemu? L, moj Bog, kako da ne, saj sami ukazali tako! Stvar Je jasna ko beH dan! Tudi jaz nisem dvomil in sem vložil tožbo. Ko sem na prvi razpravi prebral, kaj hoče Živec, je vstal Gajšek in priznal, da je posekal neki hrast, toda ne tistega na meji; ta da še danes stoji, ker je res priznan nasprotniku. Zdaj: quid j uriš — kje je pravica, kje reenica? Ne pomaga nič: treba je iti pogledat na lice mesta. Stranki vzameta na znanje, da pride sodna komisija ven, čim izgine sneg. In nekega lepega marčnega dne smo se odpravili is trgs. Moj Bog. kar vse je zaneslo ljudi! Ze po više in više vzpenjajoči ae cesti celo uro, potem da nI konca ne kraja daleč noter na desno stran. Toda-nič divjega ni drugače na ti pokrajini: prelepo se prelivajo holmci v doline in ti spet v holmce: za gladkimi ano-žetmi temne šume, iznad katerih, če pogledaš nanje z grička, kamui* si sopeč dospel, se veselo poganjajo v zrak zlatorumeni vrhovi že bujno razcvetelega mač-kovja. Same to moti, da se kopičijo z juga sem Črni obiski in veje čim bolj neprijetno skozi zevajočo odprtino med najvišjima hriboma. Gajškov hlapec, ki nam ga je bil poslal gospodar naproti, ko smo dospeli spet na enega izmed gričev, in se je pred nami razgrnila obširna planota skoraj samih njiv, travnikov in sadovnjakov, po obronkih pa kakor nalašč za oko razvrščenih goric; vmes tu tam, po deset do dvanajst minut narazen, lepo število belih hiš z visokimT^ospo-darskimi poslopji. Vodnikov prst kaže na najlepšo, v sredi skoraj. "A Zivčeva?" "Zivčeva je skrita za onim br-dom," pokaže mož bolj na jug. 'Tam je tudi tista njegova ho-s^s*1 "Saj je videti vse sama boga-tija tod!" omenimo. "Pet jih je veleposestnikov, naš največji. Drugi pa so tudi trdni gospodarji. Edini Živec je kočar. Pa za pravdanje le ima..." Človek bi odgovoril, a bolj pametno, da ne. Se deset minut in smo pri hosti. Tsm pa ljudi, kskor listja in trave — vsa dolina skupaj! Teater pač, kakor vsaka komisijs na kmetih, v takih krajih že celo, In je vse dobro rejeno,'dobro oblečeno in skoraj razposajene volje, da je videti še bolj majčken in neznaten moj ubogi Živec s svojo borno, rasdrapano kočico vred, ki gleda navzlic vsej revščini tako kljubovalno izza skrivljene jablane tam onstran grape sem. Sreča božja, da je resnica na njegovi strani, a pravica slepa! "Kaj pa vas je Bog toliko dal?" se pošali sodnik. "Vse moje priče, prosim, Če bo treba!" se oglasi dolgi Gsj-šek. * - "Rad bi vedel, čemu! Gre vendar samo za to, kako so takrat določili občinski možje!" Potem se vzpnemo po brdu navzgor in pridemo k svežemu štoru ostanku hrasta, ki ga jo jpMNfesf Hoštmc^^^^^^^M "Ta tu je bU prisojen Živcu!" pokaže Gajšek drugo drevo. "In m še stoji, kakor vidijo gospodje. Parobek pa je na mojem." |"To bi bilo že mogoče. Toda vidva z Živcem sta sklenila ne-cako poravnavo, da se bosta držala tega, kar razsodijo občinski možje. Zdaj naj povedo oni, alf so prisodili Živcu to ali to drevo!" Cilenšek, visok in zs kmečkega Človeka nenavadno rejen mož. e skomizgnil ter odgovoril: "Toliko vem. kakor da je bilo pred tisoč leti!" "Kaj se to pravi?" "De se ničesar več ne spominjam." Toda v tem sta bila pristopila tudi Strašek in Zeleznik. in vsi trije so pojašnjevali: Da ao imeli tiati dan še neko drugo komi-sijo prej In prišli tod mimo le slučajno. Ps sta ae Gajšek in Živec ravno prepirala zaradi te meje ia naproeila nje, naj odločijo. In ao ree ImeU neko vrv v rokah in tudi nekaj ognaviU t njo, toda ne da U jo bili prav nategnili; "kakor kača" da je ležala na travi in da je bilo sploh ff OKTOBPL vee nekako, le da se oHk»u j Živca, ki da je siten pravi vendar ves svet u imeti, da bi se ljudje ki ^ vsak«»ped zemlje, po še ££ J tednih neamgli epomaiti. ka2 drevo so označili, celo . označili! Mr< (Konec prihodnjič) MROČNJM POZOt 7,nimenje (Sept. 30^1925 pomeni, da vam je naročnin, POtelda to dan. Ponor* h pravočasno, da vam 1to ne ustavimo. Ako lista * prejmete, je mogoče vstn U«. ker ni bil plačan. Ah i® vaš Hat plačan in prejmete, je mogoče vsti? ljea vsled napačnega na* va, pišite nam dopisnico ii navedite slov.i stari in novi Naši zastopniki so vri dr» štveni tajniki in drogi » •topnild, pri katerih lil*, plačate naročnino. Naročnina za celo leto Ji $5.00 in za pol leta p* *2J| Člani S. N. P. J. plačajo u pel leto $140 in za celo leti SS.80. Za mesto Chicago in C cero za leto $6.50, pol led $825, za čtyne $5.30. Za Evropo stane za polle to $4.00, za vse leto pa $&0I Tednik stane za Evropi $1.70. Ckuti doplačajo sam 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi m ml pošljete na naslov: UPRAVNI8TV0 "PROSVETA" 2657 S. Lanmdale Are, CHICAGO, ILL RAD BI IZVEDEL kje ae nahaja moj prijatelj Aloja Mankuš, ako kdo iz med rojakov ve kje se nahaja, prosim naj mi to sporoči, če bo ps um Čital ta oglas, naj se mi prijavi na naslov: Frank Mezgec. R. F D. — Box 124. Lost Creek, W, Va. (Adv.) Slaba Prebsvs je Sls! Živci M sa čadorita zboljšsli. Mrs. David Hackett is Hafensbarf N. Y. nam piše: "Od kar rabim Nun Tona sa čutim veliko boljše. MoJi ii* ci. Jtalodec in dragi organi so m nor boljši. Od kar jemljem Nun-Tos imam dobro prabavo. I*ta je v resnic isvrstas stvar za ojačsnje." čitatelji ta«a lista naj poskusiji Nujta-Tone in čutili se bodo, kako hitro učinkuje v takih slučajih. Nan Tona povrne moč in krepkost, ojsfi iivce, kri in talo, daje dober >psn« stimulira jatra in regulira tek, ieb-dae ia črevesje. Isdelovatelji Nun-Tona vado tako dobro kaj bo u vsi storila, da prisilijo vse lekarje, da i*U jamčijo in vam povrnejo denar, te niste zadovoljni. Priporočana, jamčens in na prodaj v vseh lekarnah, ali pa pošljite |1.00 naravnost na Nstion«! Laboratory, 104« S. Wabash Ar«. ChJcafo. 111. (Adv.) LEPA PKILIKA ZA SLOVENCA ALI HRVATA. Na prodaj je posestvo v sredini slovensko-hrvstske nsselbiae v Milwaukee, Wis., sestoje* u gostilne, brivnice, krojsčnics. 2 dvoran za aeje itd. ene velike plesne dvorane z odrom ter popolno opravo modernih kulis is razavetljave, telovadnice in its-no vanje. Proda se poceni rm bolezni v družini. Dohodki nsd $5,000.00 na leto brez gostilne. NATL SERVICE BUBEAU, 458 National Ave.. Milvsukse. Wisconsin. (Adv.)_ DA SKUHA8 DOBRO !* v VftPfilPONAtt PRODUKTE. PRANK OGLAR.