# )   Sporoèilo okro`nice Humanae vitae, ki jo je objavil pape` Pavel VI. leta 1968, je po šti- ridesetih letih popolnoma sodobno in nadvse aktualno. Dunajski nadškof kardinal Chri- stoph Schönborn je ob pogledu na to obdob- je dejal, da je Evropa v teh štiridesetih letih kar trikrat zavrnila `ivljenje in prihodnost. Prviè je Evropa zavrnila `ivljenje z odkloni- tvijo okro`nice Humanae vitae. Drugiè leta 1975, ko so zakoni o splavu preplavili Evropo. Tretjiè, ko so številne vlade izglasovale za- konodajo o istospolnih skupnostih. To so tri usodne zavrnitve `ivljenja in prihodnosti. ,     “Ljubezen ni sanjarija; èloveku je dana kot naloga, ki jo mora izpolniti s pomoèjo bo`je milosti,” poudarja pape` Janez Pavel II. in nadaljuje v Familiaris consortio: “Kot utele- šen duh, ki se izra`a v telesu, in kot telo, ki ga o`ivlja in oblikuje nesmrtni duh, je èlovek po- klican k ljubezni v vsej svoji zedinjujoèi celo- vitosti. Ljubezen objema tudi èlovekovo telo in telo je dele`no duhovne ljubezni” (FC 11). Èlo- veška bitja, ustvarjena po bo`ji podobi, so poklicana k ljubezni in v obèestvo. Ker se ta poklicanost na odlièen naèin uresnièuje v ro- diteljski zdru`itvi zakonskega mo`a in `ene, je razlika med mo`em in `eno bistvena pr- vina v konstituciji èloveških bitij, ustvarje- nih po bo`ji podobi. O tej vzvišeni èlovekovi poklicanosti k po- polnosti v ljubezni lepo pravi koncil: “V re- snici samo v skrivnosti uèloveèene Besede res v jasni luèi zasije skrivnost èloveka … Kristus, novi Adam, ravno z razodetjem skrivnosti Oèeta in njegove ljubezni èloveku v polnosti razodeva èloveka in mu odkriva njegovo najvišjo pokli- ? & !"# / 1      canost” (CS 22, 1). Èlovek, duhovno in te- lesno zedinjen z uèloveèeno in povelièano Be- sedo, zlasti v zakramentu evharistije, pride do svoje doloèenosti: èlovekov konèni cilj je vstajenje njegovega telesa in veèna slava, v ka- teri je kot popolna èloveška oseba s telesom in dušo dele`en troedinega obèestva, skupaj z vsemi bla`enimi v nebeški dru`bi. $  $    1 “Bog je ustvaril èloveka po svoji podo- bi. Po bo`ji podobi ga je ustvaril, kot mo- `a in `eno ju je ustvaril” (1 Mz 1,27; prim. 1 Mz 5,1–2). Po Svetem pismu torej “podo- ba Boga” razkriva sama sebe od samega za- èetka v razliki med spoloma. Reèi moremo, da èloveško bitje obstaja samo kot moško ali `ensko, ker se stvarnost èlovekovega stanja javlja v razliènosti in v dvojini spolov. Za- radi tega je to konstitutivna prvina osebne istovetnosti in nikakor ni le nakljuèni ali dru- gotni vidik osebnosti. Vsakdo od nas ima svoj lasten naèin bivanja na svetu, da vidi, misli, èuti, ustvarja odnose medsebojnega izmenja- vanja z drugimi osebami, ki jih prav tako do- loèa njihova spolna istovetnost. Po Katekizmu katoliške Cerkve “spolnost doloèa vse vidike èlo- veške osebe v enoti njenega telesa in njene duše. Predvsem se tièe èustvenosti, sposobnosti za lju- bezen in za roditev ter bolj na splošno sposob- nosti za navezovanje vezi obèestva z drugimi” (KKC 2332). Vloge, ki so dodeljene enemu ali drugemu spolu, se morejo v èasu in pro- storu menjati, toda spolna istovetnost ose- be ni kulturna ali dru`bena konstrukcija. Spa- da k specifiènemu naèinu, v katerem obstaja imago Dei, podoba Boga.   )   Uèloveèenje Besede okrepi to specifiènost. Kristus si je privzel èloveško naravo v njeni celoti, privzel si je spol, a postal je èlovek v obeh pomenih besed: kot èlan èloveške skup- nosti in kot moški. Odnos vsakega od nas do Kristusa je doloèen na dva naèina: odvisen je od lastne spolne istovetnosti in od Kristusove. Še veè, uèloveèenje in vstajenje razprostra- nita v veènost prvotno spolno istovetnost èlo- vekove bogopodobnosti. Vstali Gospod osta- ja moški, ko zdaj sedi na Oèetovi desnici. Prav tako moramo upoštevati, da sveta in po- velièana oseba Matere Bo`je, ki je z dušo in telesom vzeta v nebesa, še naprej ostaja `en- ska. Èe sv. Pavel v Pismu Galaèanom 3,28 oznanja, da so v Kristusu odpravljene vse raz- like — vkljuèno razlika med mo`em in `eno –, pove, da nobena èloveška razlika ne more ovirati naše dele`nosti pri Kristusovi skriv- nosti. Cerkev ni sledila sv. Gregoriju Niške- mu in nekaterim drugim cerkvenim oèetom, ki so trdili, da bodo spolne razlike kot tak- šne z vstajenjem iznièene. Spolne razlike med mo`em in `eno, ki se seveda javljajo z narav- nimi atributi, v resnici presegajo èisto fizièno danost in se dotikajo same skrivnosti osebe. "    Sveto pismo v nobenem pogledu ne pod- pira mišljenja o naravni nadrejenosti moš- kega spola nad `enskim. Ne glede na njune razlike se oba spola veselita vrojene enako- sti. Pape` Janez Pavel II. je v Familiaris con- sortio zapisal: “Predvsem je treba poudariti, da ima `ena enako dostojanstvo in odgovornost kakor mo`. Ta enakost se izra`a na edinstven naèin v medsebojnem podarjanju drug drugemu in v skupnem `rtvovanju za otroke, kakor je to lastno zakonu in dru`ini. ... Bog je ustva- ril èloveka ‘kot mo`a in `eno’ in ju obdaril z enakim osebnim dostojanstvom ter jima dal tiste neodtujljive pravice in odgovornosti, ki so lastne èloveški osebi” (FC 22). Mo` in `ena sta enako ustvarjena po bo`ji podobi. Oba sta osebi, obdarovani z razumom in voljo, zmo`ni urav- navati svoje `ivljenje z udejanjanjem svobode. Toda vsak od njiju dela to na svoj lasten na- èin, znaèilen za njegovo spolno istovetnost, tako da more kršèansko izroèilo govoriti o vzajemnosti in dopolnjevanju. Ti izrazi, ki so v novejšem èasu postali nekako sporni, so vsekakor koristni za trditev, da mo` in `ena potrebujeta drug drugega, da dosegata pol- nost `ivljenja. Gotovo, greh je globoko ogrozil prvotno prijateljstvo med mo`em in `eno. Naš Gos- pod je s svojim èude`em na svatbi v Kani (Jn 2,1sl.) pokazal, da je prišel obnovit harmo- nijo, katero je hotel Bog pri stvarjenju mo`a in `ene. Bo`ja podoba, ki jo najdemo v naravi èlo- veške osebe kot take, se more uresnièiti na po- seben naèin v zedinjenju med èloveškimi bitji. Zato ker je to zedinjenje naravnano na popol- nost bo`je ljubezni, je kršèansko izroèilo vedno potrjevalo vrednost devištva in celibata, ki go- jita odnose èistega prijateljstva med èloveškimi osebami in hkrati znamenje eshatološkega ure- snièenja vse ustvarjene ljubezni v neustvarjeni ljubezni bla`ene Trojice. Prav zaradi tega je drugi vatikanski koncil zarisal analogijo med obèestvom bo`jih oseb med njimi in obèes- tvom, katerega naj ustvarjajo èloveška bitja na zemlji (prim. CS 42). Medtem ko je prav gotovo res, da se more edinost med èloveškimi bitji uresnièevati na mnogovrstne naène, katoliška teologija danes trdi, da zakon sestavlja vzvišeno obliko obèes- tva med èloveškimi osebami ter eno najboljših analogij troedinega `ivljenja. Ko mo` in `e- na zdru`ita svoji telesi in duha v naravnanosti popolne odprtosti in podaritve samega sebe, oblikujeta novo podobo Boga. Njuna zdru- `itev kot eno meso ne ustreza le biološki nuj- nosti, ampak ustreza namenu Stvarnika, da ju privede k medsebojni delitvi sreèe, ker sta ustvarjena po njegovi podobi. Kršèansko izro- èilo govori o zakonu kot o odlièni poti sve- # )   tosti. “Bog je ljubezen in ̀ ivi sam v sebi skrivnost ljubezenskega obèestva. Z ustvaritvijo èloveka po svoji podobi … vpisuje v èloveško naravo mo`a in `ene poklicanost in s tem tudi zmo`nost ter odgovornost za ljubezen in za obèestvo” (KKC 2331). Drugi vatikanski cerkveni zbor je prav tako podèrtal globok pomen zakona: “Kršèan- ski zakonci z zakramentom svetega zakona oz- naèujejo skrivnost enote in rodovitne ljubezni med Kristusom in Cerkvijo in so te skrivnosti dele`ni (prim. Ef 5,32); v moèi zakramenta si v zakonskem `ivljenju in pri sprejemanju in vzgajanju otrok med seboj pomagajo k svetosti” (C 11; prim. CS 48). 8   $ 9   Okro`nica Humanae vitae, ki jo je objavil pape` Pavel VI. leta 1968, je popolnoma so- dobna. Odnos med Kristusom in Cerkvijo je pravzor rodovitne zakonske ljubezni. Po- jem rodovitnosti je temeljen v Novi zavezi. Pomislimo na prilike, ki govorijo o rasti: na priliko o nerodovitnem drevesu, ki naj bo po- sekano, in zlasti na podobo o vinski trti in mladikah. Cerkev kot taka je sad Kristuso- ve rodovitnosti. Skupaj z njim naj obrodi sa- dove: “sadove duha” (Gal 5,22), “sadove luèi” (Ef 5,9), “sadove praviènosti” (Flp 1,11). Se- Philippe Brame, Vézelay, bazilika.   )   veda nas ta pojem rodovitnosti postavlja v obmoèje, ki se tièe vsakega kristjana, saj je še tostran loèitve na zakon in Bogu posve- èeno devištvo. Marijina telesna rodovitnost je vendar sad njene vere in njene deviškosti. Kljub temu je mogoèe iz rodovitnosti Kri- stus-Cerkev izpeljati odloèilno tudi za zakon- ski stan. Kajti naèelo te rodovitnosti je v tem, da niso postavljene nobene meje podaritve niti s Kristusove strani niti s cerkvene. Kri- stusova evharistièna podaritev na kri`u je po- polnoma brez pridr`ka, reèi moremo, brez previdnosti. Kristus se izroèa v brezno gre- ha, izroèa se takšnim, ki so nevredni, kakor to dokazuje gri`ljaj, podan Jude`u. In vsaj v Mariji je telesna pripravljenost sprejemanja prav tako brez pridr`ka. Njena privolitev vkljuèuje pripravljenost, da je more Bog od- vesti vsepovsod, tudi v kraje in polo`aje, ki jih ne pozna in ne sluti. Prav ta naravnanost je naèelo sleherne kršèanske rodovitnosti, ne pa postavljanje kakršnihkoli preraèunanih in naèrtovanih dejanj. Da bi primerjali obe mo`ni naravnanosti, pomislimo na obed v Betaniji: na eni strani je Marija, ki mazili Je- zusa. To je izraz njene brezmejne podaritve, ki jo Jezus sprejme in vgradi v bo`ji odrešenj- ski naèrt kot maziljenje v svojo smrt: kot spo- razumnost ljubeèe Cerkve z njegovim evha- ristiènim trpljenjem. Marija ravna, kakor pra- vijo cerkveni oèetje, v imenu Cerkve: perso- nam Ecclesiae gerens. Na drugi strani pa Jude`: “Èemu ta potrata? Zakaj niso tega olja pro- dali za tristo denarjev in izkupièka dali ubo- gim?” Navidez premišljeno preraèunavanje, ki pa ga evangelist razkrinka kot sebiènost. V zakonu zdru`itev zakoncev gotovo ne pomeni samo telesne rodovitnosti: spoèetja otrok, marveè prav tako duhovno rodovit- nost: popolno medsebojno podaritev. A èlo- vek je hkrati telo in duh, neloèljivo. Èlovek je hkrati tudi èlen vrste, v kateri spoèetje, rojs- tvo in umiranje drug drugega pogojujejo, in duhovna oseba, ki ga povzdiguje nad biološ- ko vrsto. Na osnovi te enote èlovek kot oseba ne more biološke funkcije obraèati proè od njenih ciljev, da bi jih posveèal èisto oseb- nim namenom. Natanèneje reèeno: to paè more, a s tem shizofreno razkolje svojo no- tranjo organsko enoto. Èe to stori, potem omejuje notranjo namembnost biološke funkcije, da bi domnevno uveljavil neome- jenost osebnostnega. S tem pa oèitno vdre moment preraèunavanja in omejevanja v tisto dejanje, ki naj bi v simbolni govorici izra`alo brezpogojnost zakonske ljubezni. Nasproti tej ne`ni simbolni govorici se šo- pirijo energièni argumenti sociologov in fu- turologov, ki svarijo pred prenaseljenostjo in pred nevarnimi boleznimi. Èlovek mora v svojem izjemno ogro`anem polo`aju izbirati manjše zlo, in danes ima tudi sredstva za to. Èloveštva, ki nièesar veè ne ve o teološki Kri- stusovi normi na tem podroèju, ne bo te`- ko preprièati, da uporablja ta sredstva, na- ravni zakon gor ali dol. Ali èloveštvo pomisli, da s takšnim ravnanjem napaèno naèrtuje ne le naravo, ki je pod njim, ampak tudi samo sebe, in zlasti tudi ljubezen, ki se upira vsa- kemu naèrtovanju? A ne zapravlja samo se- danje ljubezni obstojeèih rodov, marveè pri- hodnjo, morebitno ljubezen prihodnjih ro- dov? Ali èloveštvo to sploh še lahko premisli, èe je v veliki meri `e izgubilo smisel za do- stojanstvo osebe? Prav ob tem kritiènem in usodnem vprašanju je potrebno z vso pozor- nostjo upoštevati izjavo Dignitas personae (Dostojanstvo osebe), ki jo je decembra 2008 objavila kongregacija za verski nauk.     )   :  Kršèanski zakonski par, ki `ivi v naši dru`- bi z njenimi stiskami, ki so hujše kakor doslej, bo obèutil te`ave, èe hoèe `iveti pod normo popolne ljubezni med Kristusom in Cerkvijo. In vendar mu bo ta ljubezen pokazala pot, po kateri je mogoèe hoditi. Gotovo se vse za- èenja v notranji naravnanosti vere, upanja in  # ljubezni, v odloèni volji, da hodimo za Kri- stusom nedeljeno, ne polovièarsko, v neneh- nem delu na samem sebi, da bi odstranili meje, ki jih èlovek kot grešnik in sebiène` vedno na novo postavlja. Kdor to poskusi, s pogledom na evharistièno Kristusovo lju- bezen in Marijino privolitev, bo nujno ob- èutil ovire, da bi vgradil omejitve v dejanja zakonske ljubezni, ki naj bi bila bistveno izraz neomejene in nesebiène ljubezni. Toda ali mu dru`ba neizprosno ne na- laga takšne omejitve? Ali ga ne sili moralno, da kršèansko normiranje dopušèa veljati le delno? Okro`nica Humanae vitae vidi odgo- vor na to v dejstvu, da narava sama še pred dru`bo prihaja èloveku na pomoè s periodi- zacijo telesno rodovitnih dni `ene. Poudar- jamo: telesno rodovitnih dni. Kajti kršèan- ska milostna rodovitnost ljubezni ni vezana na to periodizacijo. Ta je navzoèa tako v èasu telesne rodovitnosti kakor telesne nerodovit- nosti. In kot noè in dan je velika razlika med obdobjem telesne rodovitnosti, ki jo poznata in uporablja zakonca, ter omejevanjem ro- dovitnosti, po katerem samovoljno posegajo s sredstvi za prepreèevanje spoèetja. Mnogim se razlika dozdeva majhna. In majhna se zdi tam, kjer èlovek samega sebe razume kot bitje, ki iznajde in manipulira sam sebe, kot homo technicus. Kje naj bi bile temu èloveku sploh postavljene meje v na- èrtovanju samega sebe brez ljubezni? Za tistega, ki misli kršèansko, pa ostaja razlika velika. Ko uporablja telesno nerodo- )   vitne dneve, ne postavlja meje svoji ljubez- ni. Sicer po meni kršèansko obèevanje sploh ne bi bilo veè mogoèe v polnem smislu. Kdor misli kršèansko, tudi ne postavlja omejitev med posameznimi nameni zakona: spoèet- je otrok in izkazovanje medsebojne ljubez- ni. Upoštevanje prilo`nosti, ki jo daje koz- mièni ritem, ne pomeni vdiranja preraèuna- vanja v notranji naèin `ivljenja. Za takšno spolnost, ki se ravna po nor- mi Kristus-Cerkev, velja Kristusova beseda: “Kdor more razumeti, naj razume!” Ta be- seda nikakor ne vsebuje ugotovitve: samo ne- kateri bodo to razumeli, marveè povsem vkljuèuje zahtevo: vsak, kdor more razumeti, naj tudi zares razume! Zahteva resno priza- devanje, kakor ga terjajo vse osnovne evan- geljske zahteve: vzemi vsak dan svoj kri`, pro- daj vse in pri tem ne goljufaj kakor Anani- ja in Safira. Zakaj naj bi bilo za kristjana po- droèje spolnosti izvzeto iz te zahteve? Spol- nost naj bo tudi kot eros izraz ljubezni, agape. In ljubezen, agape, ima vedno v sebi tudi pr- vino odpovedi, zato da bi presegali meje po- daritve, ki si jih sami postavljamo. Samo kristjani bodo v globini razumeli zahtevo Humanae vitae, in sicer samo toli- ko, kolikor se tudi kot zakonci uvajajo v hojo za Kristusom, imajo pred oèmi njegov zgled s stopnjujoèim se spoštovanjem. Kajti vsi za- konci, mo`je in `ene, pripadajo Cerkvi, ki se za svoje bivanje zahvaljuje Kristusu in se kot njegova ljubeèa nevesta ozira nanj v spošt- ljivem strahu.