PRI NEKATERIH STROKOVNIH OPRAVILIH
Združeno delo pomaga krajevnim skupnostim
Od leta 1977 so se v občini Ljubljana Bežigrad krajevne skupnosti ustavno spreminjale in prostorsko delile. tako da se je njihovo ŠtevMo povečalo z 11 na 28 Status delavcev stro-kovnih služb krajevnih skup-nostt. ki v veČini primerov niso v delovni skupnosti, pa še ni urejen. Da b» opredeiiii n/ihove samoupravne piavice in ob-veznosti. moramO v okvtru družbene akcije za ustavno preobrazbo krajevnih skupno-sti skladno z uslavo in zako-nofn o združenem delu začeti tudi z akcijo za izvedbo načeta svobodne menjave dela med krajevno skupnostjo in njeno slrokovno službo
Zakon o defavrtih razmerjih dofoča, da delavci sklenejo de-lovna razmerja pri skupnem delu le z delavci. ki so organi-zirani v delovno skupnost in s
sarrioupravnimi splošnimi akti urejajo posamične in skupne pravice, obveznosti in odgo-vornosti v temetjnih in deiov-nih organizacijah ter ludi v de-lovnih skupnostih, na primerv krajevni skupnosti. Zakonsko je vprašanje delavcev v krajev-ni skupnostih torej rešeno.
števiJo zaposlenih v krajev-nih skupnoslih je zelo različno in je odvisno predvsem od nji-hove razvitosti ler od šlevila prebtvalcev, zato krajevne skupnosit že same iščejo bolj-še reŠltve organiziranosti. Združujejo na primer opravila s kra|evnimi skupnostmi, ki še ntmajo zaposlenih delavcev. Re$itev pa je v ustanovitvi enotne delovne skupnosti za več krajevnth skupnosti, ki naj bi izboljšala smotrno opravlja-nje strokovnih m tehničnih opravil   S  takšno organizira-
^-ZA KOSE PRORAČUNSKE POGACE-
Merilo je število delegacij
PU udn|l Mp ibora kra)«vn» atoipnoM aa d*t*ff«tf «pr*|«H pr*dloe imiII zm ud«lafbo krafvvnKi skuafloatl pri •rcdstvffi, U fh Bkupičln* obL>n« B«Hgr«d nain«n|a tz pmrmtunt u ur»snl-čsvanj« d«i«9«talws> •*•«••"•-
Na|va2n*|to m+rUo bo v bodoLa pol«g it«vll» pr«bfvalc«v In voUvc«« « krafcvnl akupnosd tar it}«n« oddat|«nottl od občln-ah*9« aradUČ«. pr«dva«m ttavtto d«»*QBcif, kf ^h naka kra(«v-na almpnoat obMku|«. Kafti prav v d«<*gac(|l lahko kra|anl fia|akttvn*|« «ameuprawl|aio.
PradatavnlU odbor« z> r«rvoj Mmoupr*vl|an|a v krat«vnlh •kupno*Wi In z* uv«Ijav1|»ni« <t«(*9«Uk«fl« tiat«(na ao na iboru poudarHI. da ao aradatva protBČun* nimtn|«M izUfačno a d«lovan|« d*tagatskag> (n Mkuptiinakmffa ilitimi, utq mara)o nalutora kra|«vn« •fcnpnafltJ pnnahoU z uporabo t«h an<ati» * drvs« "iimm, bot m *• lo do«a|aJo do Mdaf.
UB«tev« a«, 4« bodo v boaM« "Ml te p«W prlan«« o«n«tk* taan«f« aotfckrvsff a prtd«t*vnlW kr«|»vnlh aicupnosfl tat m*f«« posnotni z oatalml H»ibU«n»ktmJ ob^biaml-
nostjo bi bil opredeljen tudi samoupravni status v krajev-nih skupnostih zaposienih de-lavcev.
Oblikovanje delovnih skup-nosti ne preprečuje zveze in odgovornosti defavcev. ki po-klicno opravljajo strokovna in tehnična opravila za krajevno skupnost.
Osnovno konstitutivno deja-nje za oblikovanje lake defov-ne skupnosti je poleg spreja-ma statuta delovne skupnosti in vseh oslalih samoupravnih splošnih aktov predvsem skle-rittev samoupravnega spora-zuma med vsemt ali več krajev-nimi skupnostmi, katerih de-lavci bodo združevali svoje de-lo. Tako bodo laže uresničevali svoje samoupravne pravtce in naloge.
Poteg nalog v zvezi z delova-njem skupščinskega m dele-gatskega sistema ter razreše-vanjem krajevnih problemov v krajevnih skupnostrh se najpo-gosteje pojavijajo dela in nato-ge tajnika. administratorke ter računovodska opravtla
Prav pri opravljanju sledn(ih so se nekatere krajevne skup-nosti že povezale z organizaci-jami združenega dela in tako zmanjšale stroške svojega po-slovanja Krajevni skupnosti Ool in Beričevo sta poiskali strokovno pomoč pri opravlja-nju računovodskih poslov pri delovni organizaciji JUB Dom-žale, krajevna skupnost Savlje se je obrnila na deiovno orga-nizacijo UNIS TOS, krajevne skupnosti Sentjakob. Podgori-ca. ter Nadgorica-Ježa pa na delovno organizaciio Betinka. Tak načfn združevanja deta je vrednoposnemati.
VIDA PETROVČIČ