? Št 174.
V Ljubljani, petek dre 2. avgusta 1918,
Leio 51.
NAPREJ
sod
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nad*trp
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42 —, za pol let* K 21—, za četrt leta K 10 50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46—, za ostalo tujino in Ameriko K 5i’—.
lnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru prinoren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Kam pelje pot?
Nezadovoljnost s stališčem nemških večinskih socialistov, slasti pletle ina to, ker so zopet dovolili vojne kredite, se me 'omejuje, kar je razveseljivo, le na kritiko neodvisnih, temveč v svoji sodbi tudi ne zaostajajo vodilni listi večine. V nekem (takem listu nahajamo naslednja izvajanja:
S kinemotografsko naglico so se od,igraiva-
li	v zadnjih tednih še enkrat pred očmi nemi-. škega naroda in vsega sveta vsa priaoirii, ki tvorijo že šitiiiri leta stalni program kinematografa, ki se imenujte nemški državni zbor. Kdarkoli se je že produciral, Bethinamn ali Hertliug ali nesrečni 'ljubimec Kiihlmann: vedno stara i-gra: zjutraj tragedija, zvečer komedija! Zadovoljni morejo iti potem poslanci domov, s preko ušes potegnjeno spalno čepico, in sanjati, dokler jih kak tresik ni spomnil na to, da obstoji poleg njihovega kinematografa še svetovni oder, na katerem se odigrava ustoda narodov tn zemeljskih delov.
Talko se ije godilo leta 1914,- tako je končal •eimšfci državni zbor četrto vojno leto: s ko-! medli jo. Najprej smo videli — kolikokrat že? —-nezakonito obrambo, .obsedno stanje, ki nas vse ukroti, in za njim, v nebistvenem blesku cenzuro. Kot menjajočo, obojestransko kuliso so prerivali semiinbja volilno reformo, ki se je kazala sedaj kot skalnata stena viteške«a gradu, ®edaj ikot ozadje kakega 'Veseličnega travnika, in vimieis, opremljena .s tapeti, predstavljajoča sobna vrata 'kakega salona, v katerega praha-iajio in odhajajo liberalno-imdustrialni baroni. Prav tisto tragično komedijo doživljamo od izbruha 'vetjne sem v zunanji podi tiki; obrambna l Vojna — Brest-Litowisk; sporazumno spozmam-^ je — ivsenemiška igra s 'kockami; molbene osvojitve — Kuronska, Estonska in Litevslka; mikala Belgija, Belgija, niikaika Belgija, nemški orel se ne umakne solniou — odgovor na papeževrv ti o to — viocin o iin vselej trdo ipo n jtih. V edino 'lili vedno emaintiista igra. Hlapec pobija gospodarja in narobe itd. Talko je bilo vedno, talko je še danes!
M tudi treba izpregovoriti par besedi na našo frakcijo. S kakim krasnim Scheideimianno-vim govorom v resnici ni ničesar pomaganega', sicer se ljudstvo bega in začne dvomiti o nas. Ni treba uganjati kakih neodvisnih prismodama, tol 'Vendar se da delati odločno politiko v blagor
države in ljudstva in v blagor celega človeštva. Tu treba odikrito povedati: naša frakcija je tokrat odpovedala. Dobila ni miti obljub, da se bo>-do že označeni medostatkii odstranili. Socialna demokracija je pokazala v teh štirih letih' svojo pravo domovinsko ljubezen. Kje je stranka, ki bi se zavedala svoje nacionalne dolžnosti bolj in doprinesla več žnteiv, kakor mi? Ravno iz domovinskega do'1'žuostnega čuta bi se lahko rekilo: ne, do seimikaj in ne dalje! Ali določitev vojnih čilijev im svobodna Nemčija, ali mi ne delamo več z vamiii. Ničesar se ni storilo? Zamujena je najboljša pritoka. Zastonj smo iskali v strankine m časopisju opazovanj na ta dejstva. Vsakdo bodi kakor mačka ofcolo vrele kaše.
Najnujnejša dolžnost bi bila sedaj: sklicati kolikor mogoče hitro strankin zbor, na katerem naj se začrtajo jasni pravci za bodočo strankino ‘in frakcijsko politiko. Blagor stranke in blagor države zahtevata to.
„Vaterlandtt.
Ena izmed največjih ladij sveta, orjaška ladja »V a t e r 1 a n d«, je postala sedaj 'tudi žrtev podmorske vojne. Ko je nastopila 14. rniaja 1914. pred 'izbruhom svetovne vojne svojo prvo vožnjo v Ameriko, ni nihče mislil, da že v kratkem času ne bo mogla več služilti prometu med Hamburgom in Novim Jorkom. Predno se je mogla sploh še vrniti domov, so se začele sovražnosti mied evropskimi državami. Sedaj je bilo nemogoče, pripeljati ladjo v domovino. Ostati je morala v novojorskem pristanišču, kjer so jo stražili neutralci in sovražniki, da jim ne uide. Ko je vstopila leta 1917. Amerika v vojno, je razdejala posadka »Vaterlainda« vse važnejše strojne dele, da bi zabrunda, da se uporablja velika ladja proti Nemčiji. Trajalo je več kot eno leto, da je bila zopet uporabna. Sedaj pa naj bi prevažala pod novim imenom »Leviaithan« (levu podobna zver) na vsaki vožnji več kot 10.000 amerikam-sikiih vojakov v Evropo. Ze pred nekaj tedni so poročali, da je »Vaterland« zopet na morju. Iti šele sedaj je poslala posadka njene lastne domovine orjaško ladjo na dno morja, ker je bila v službah sovražnikov. »Vaterland« je bil z vso krasoto opremljen parnik s 54.282 tonami, ki so ga gomile kot njega sestrsko ladjo »Imperator« turbine. Napravljen je bil v ladjedelnici »Vulkan« v Hamburgu. Ta prva orjaška ladja te vrste ima nad 50.000 ten, torej le nekai manj 'kot sedaj po-
nesrečena. Še večja kot obe dve je ladja »Bismarck«, ki so jo zgradili med vojno. Ima 56.000 ton in presega s tern vse druge parnike sveta1. Medtem ko je. dolg »Imperator« 276 metrov; znaša dolžina »Vaterlanda« 289 metrov. Plula je s hitrostjo 40 km na uro {22lA morskih milj). Med sovražnimi ladjami je angleška »Aquitania« s 47.000 tomaimli, le glede velikosti od nemških parnikov manjša. Oprema »Vaterlanda« pa presega vse enake ladje daleko. Stala je več kot 10 milijonov mark. Sedaj je pa končana visa umetnost trud in denar im Nemci so uničili sami ladjo, ki je bila njih ponos.
Na drugem mestu čitamo še v »Arb. Ztg.« (od koder to prinašamo) o ladii sami in njenem pomenu za sveit naslednje:
Orjaška ladja, katere razvaline leže sedaj na dnu morja, je bila pravi simbol kapitalistične družbe. Ce kakemu izmed prihodnjih rodov ne ostane iz našega stoletja nobeno drugo poročilo kot zgodovina te ladje, moreta na njej spoznati vse spominke kapitalizma, vso njegovo velikost in vse njegovo barbarstvo.
Pcšast je bila: dolga več kot četrt kilometra (289 m), 30 metrov široka, 20 metrov globoka. 50.000 ton je obsegala, dvakrat več kot največje bojne ladje. Določena je bila za 5000 potnikov; 1200 mornarjev, uradnikov, slug, kuharjev, natakarjev je štela njena posadka. Parne turbine so gonile velikana z grozno hitrostjo po valovih; 22V2 morskih milj v eni uri. In kako je bila urejena! Namenjeno ji je bila najbogatejše izmed bogatih po Oceanu voziti: kralje borz iz Wall-streeta in Berlina, kovinske magnate Peensilva-nije in Porenja, miMjardere iz Chicaga in magnate 'iz gorenje Šlezije — gospode im dame, ki ne morejo pogrešati niti v onih malo dneh potovanja iz Starega v Novi svet največjega luksusa. Temu odgovarjajoče je bila urejena. Imela je jedilnico, okrašeno z najkrasnejšimi slikami, kjer je moglo sedemsto ljudi naenkrat kositi; zraven ■plesno dvorano, kjer so se krepčali vsak večer gospodje 'in dame ob plesu, dvorane za kadilce, igralnico, veliko knjižno dvorano s 150 klubovi-rni fotelji in skrinjami, v katerih je bilo nad 2000 knjig, zimski vrt s krasnimi palmami, telovadno dvorano, da celo krasno, veliko plavalmico in ko-pelj ob enem. Bivališča najbogatejših pasažirov so obsegala predsobo, spalnico, delavnico in še boudoir (malo sobico za dame (budoar), vse krasno urejeno, vse s cvetkami okrašeno — manj ko štiri prostori bi ne mogli na potovanju po
LISTEK.
Ob smrtni postelji.
Ležal je mirno, njegove oči so zrle mrklo, otožno v polmrak in v ozračju se je razprostiral duh — po zdravilih. Ob postelji je slonela poštar-na usmiljena sestra ter čula pri bolniku.
Bolni kje bil še mlad mož, a neizprosna, trdosrčna sušica je vpegnila njegovo veliko postavo ter ga položila na posteljo. — — — — — Nekdo »je potrkal. I liho je stopila sestra k vratom in j®h odprla1. Vstopila je mlada, lepa Stospa. V očeh, katere je obrobljala tuga in skrb,
s° 'bleščale solze.	.
Ihteč je hitela k bolnikovi postelji ter seje
trudila na kolena.	,	r	;	„	,
»Odpusti, odpusti«, so šepetale njene rožnate
Ustnice«.
Počasi je okrenil, bolnik glavo. I o njegovem licu jc zdrknil smehljaj. Stegnil je svojo koščeno, rumeno roko proti d ošili ter govoril s tresočim glasom:
»Zdenka, Zdenka, vstani, odpuščeno ti je davno. Kako mi de dobro, da si prišla, da ne uniirjem sam — zapuščen. Ljubil sem te vedno, 1>la'kal sem za teboj, ko si se ločila od mene ter
me zapustila — tvoja podoba mi je bila sveta. Razumel sem te, zakaj si me pustila, čemu si šla od mene. — — — —
Ti si bila mlada, polna življenja, jaz — čudak in brez življenja! Ljubil sem te, dasi sem rekel, da sem zadovoljen, ko sva se sodnijsko ločila.
Ti nisi bila kriva, kriv sem bil le jaz. In iker sem te ljubil, bolj kakor svoje življenje, sem te j želeli videti srečno!
Zakašljal je in se krčevito prijel za prsi, kakor bi hotel s tem udariti bolečine.
» -in izpraševal sem skrivaj druge, če si
S1 ečna. Hvala, hvala ti, dasi prišla še enkrat,
da se ločiva v miru«.	v	,
Obmolknil je in po mracm sobi se je le culo
'ihtenje imilade žene.
Poljubila mu je ovenelo roko in usta so ji se vedno mrmrala: »Odpusti!«
»Zdenka, daj ml še eden, še^zadnji poljub. — Poljub v spravo-, — v slovo. Že čutim smrt — že mfe obliva pot — pot smrtmi...«
Mlada žena sc je dvignila ter se sklonila nad njegovo glavo — in poljub, dolg in vroč, ju je združil zopet po dolgem času — a le za kratko.
Pogledal jo je blažen, držal jo za lepo', nežno roko — beseda pa mu jc ostala v bolnih prsih.
Še en pogled, potem je zatisnil oči, poilne sreče, v očesu miren sen — mevzdramem----------------
Sredi sobe, sredi rož im zelenja, je počivalo mlado truplo, ob stenah so trepetali plameni voščenih sveč in razsvetljevali obraz — mrtveca.
Tik rakve je klečala ona, ločena žena. Ako se je bilo že osušilo solza, saj je plakaila že dolgo, dolgo. Tolažila se je le še, in vzdih za vzdihom se ji je izvil iz prsi.
Pač lažje ji jc bilo pri duši, saj ii ie odpustil, ker mu je razdrla življenje ta uničila mlado srečo...
Po vrsti so prihajali kropilci. Vsak se je malo pomudil, potem pa zopet odšel.... Večina je zrla z zaničevanjem nanjo, ločeno ženo s hinavskim jokom. Tupatam je šepetala katera: Ko^bi ga zares ljubila, ne bi se ločila od njega ter šla za drugim  ----------
Tam v kotu, za odrom skrita, se je smehljala zlobna usoda.
Nihče ne pomisli, da se večkrat vežejo ljudje različnih značajev in narav. Ljudstvo čestokrat sodi prestrogo ter kriči: Ničvredneži, Nesramnice !
Milijoni, milijoni trpe na svetu radi — prevar!
Oceanu zadoščati Vanderbiltu in Morganu, Thyssom in BalLinom. Za manj premožne od buržoazije so imeli manjše prostore; pa še vedno je Imel vsakdo od nje 'dve s oblice s kopeljo, gorko vodo, električno kurjavo ... Tu jo imamo sedaj v vsej njeni velikosti, v vsej popolnosti tehnike, o kateri ni nihče niti sanjal, (ki nosi celo mesto, celo stavbo s krasnimi in orjaškimi palačami v hitrosti vetra po morskih vallovih! Toda imamo jo tu tudi v njenem velikanskem zaniče-vanijiu človeških delavnih moči: milijoni morajo trpeti od ranega jutra do poznega večera, milijoni morajo z vso svojo družino bivati celo življenje gosto natlačeni v mdkrih, temnih prostorih za to, da ni treba pogrešati srečnim špekulantom na borzah, neusmiljenim imejiiteljem tni-stov v onih malo dneh prevoza črez Ocean onega luks u s a, o katerem ni isamjail niti August, niti Traian, nobeden izmed Medičejcev, niti Ludvik XIV.!
Pa ne samo ladja sama, ampak tudi njena zgodovina je simbol sedanje kapitalistične dražbe. Cela leta so morali pridihi delavci zidati po načrtih iznajdljivih inženirjev ladjo. Ko so končno končali največ ji izdelek nemškega ladje-detet va, je bilo njeno izpuščena e v morje narodni praznik. Imela bi se imenovati »Evropa«; toda najnovejSemu nemškemu imperializmu je bilo to lime presvetovno. Princ Ruprecht Bavarski jo je krstil za »Vaterland«. Malo dni pred vojno je rezala prvič Oceanove valove. A vrniti se ni mogla več: vojna ji je zaprla pot v domovino. Ostala je v new-jorškem pristanišču. Ko je vsibopula vojsko Amerika, so jo zaplenili. Nemški mornarji so razdrli ogromne turbine, da bi ne mogel sovražnik ladje uporabljati; s par udarci kladiva je bilo razdrto delo, ki je stalo toliko truda, toliko bistroumja inženirjev in toliko naporov delavstva. A Amerik and so turbine zopet sestav™ in sedaj naj bi služila nemška ladja _ vojni proti Nemčiji. »Vaterland« (Domovina) naj bi se sedaj imenovala »Leviaithan«; da, v vseli deželah je postala sedaj domovina »Leviathan«, pošast, ki vse požre, vse uniči. Ladje, ki bi imela prevažati iimirne potnike med dvema svetovnima deloma, j c bila sedaj določena, da vozi am ertilk ansk e čet e v Francijo; peensilvanske delavce, kalifornijske farmerje, lousianske črnce, ki se peljejo po Oceanu, da se bodo borili v Pikardiji m v Uiam-pagni ter da tu urnro. Tako ie plula po.morju ... Kar naenkrat: podmorski čoln, torpedo, grozovit duarec — in čudežno d-lo, v katerem je bilo združeno vse znanje našega časa leži v razvalinah na morskem dnu. Nemška domovina je uničila svojo »Vaterland«, leViathan-vojska ie požrla »Leviathana«. Tako požene kapitalistična družba svoje lastne krasote v zrak: vse bogastvo, ki ga ima; vsa čudežna dela svoje tehnike; vso pridnost milijonov, ki robot a Ko im trpe za njo, požre vojska, ki je njena zadnja beseda. V tekmovanju med nemškimi in angleški mn ladjedelnicami so sezidali »Vaterland«; čudežno delo naj bi uničilo angleško konkurenco. Toda zadnja beseda kapitalističnega tekmovanja je vojska in vojska potopi vse dosežene uspehe tega tekmovanja na dno morja.
Tako je postala ta ponosna ladja simbol sveta, na katerem živimo. In kakor je postala ona isamia žrtev te vojske, tako se tudi bliža družba, katero je 'ladja popolnoma označevala, v tej vojski smrti Od »Vaterlanda« hočemo priti k »Ev-ropi«; k Evropi, M ne bo več zaničevala pridnosti mnogih, da bi brez smisla služila nečimer-nosti peščice; k Evropi, v kateri ne bo poistala več domovina kakega naroda leviathan, ki žre imetje in tudli kri državljanov; k Evropi, v kateri se ne bojuje več domovina proti domovini in v kateri ne bode več vse to, kar je človeški razum sli izmislil in je človeška roka s trudapolnim delom napravila, uničeno od izbruha kake vojske ; k Evropi, v kateri bo bratstvo narodov brez kapitalistov.	____________
"Veleizdaja pred sodiščem.
Pred dunajskim vojaškim sodiščem se ie vršila zadnje dni sodna obravnava proti enoletnemu prostovoljcu četovodji, doktorju filozofije, Ivanu \Vertheimu, obdolženemu veleizdaje. Obtožnica pravi, da je poživljal dr. VVertheim povodom delavskega štrajka dne 20. januarja na cesti zbrane delavce, naj ne prenehajo stavkati in naj ne poslušajo strankinega vodstva, ki da je od vlade podkupljeno, temveč naj vztrajajo v splošni stavki in naj povzročijo splošen upor, kateremu se bodo pridružili tudi ogrski bratje ter tako izsilijo splošen mir. S tem se razširi uporno gibanje tudi na Nemškem, Francoskem m Ruskem in ljudstvo bo obračunalo z razredom gospode, grofov, ekscelenc m gotovih gospodov, ki jih ljudstvo vzdržuje in hrani. Dalje pravi obtožnica, je poživljal obtoženec, da se oni, ki sedi radi umora avstrjskega mii\i-
strskega predsednika v ječi na zahtevo množice takoj izpusti iz zapora. Ljudstvo naj posnema rusko revolucijo.
S tem govorom je zakrivil obtoženec, po vsebini nbtož-nice, zločin veleizdaje.
Vojnemu sodišču je predsedoval stotnik-avditor dr. Ervin Weiss, kot tožnik je nastopil nadporočnik-avditor dr. Balmosz, kot zagovornik obtoženca pa dr. Sigmund Poppcr.
Pri obravnavi je navedel obtoženec nekaj podatkov svoje minulosti, in dejal, da se ni do leta 1918. sploh še nikdar bavil s politiko, da je pisal lc pedagoške članke, da se jc leta 1912., ko je vršil enoletno vojaško službo odrekel častniški časti, češ, da ne more prevzeti odgovornosti za tisoče in tisoče v slučaju vojne. Njegov brat in mož njegove sestre sta oba padla na bojišču. Dejanje dr. Adlerja je napravilo nanj velikanski vtisk; nesebični, hrabri in požrtvovalni čin za idejo je silno vplival nanj. Sicer pa je bilo njegovo življenje v zadnjih časih samotno in je živel skoro brez družbe. Pri opisovanju januarske stavke je obtoženec izjavil, da je imel za stavko lc akademično zanimanje. Tudi časa ni imel, da bi se bavil z njo. Dne 20. januarja je bila nedelja in obtoženec je bil prost. Obiskati je hotel s svojo ženo — tudi filologinjo — ženo svojega brata; ko pa sta prišla do Delavskega doma, sta videla pred njim večjo množico ljudi, delavcev, ki so se menili o stavki. Tudi njega je zanimalo, kaj so sklenili na ravnokar vršečem se shodu. Stopila sta s sestro h gruči delavcev in se jela meniti ž njimi o stavki, razmerah, o draginji, vojnih oderuhih, dobičkarjih itd. Imel pa ni nobenega govora na tem mestu, temveč se je lepo pogovarjal z delavci. Na predsednikovo vprašanje, ako se je izrazil tudi glede strankinega vodstva, je obtoženec dejal, da je omenil delavcem, da je povzročilo to stavko ljudstvo samo in da se ni pričela morda na podlagi iniciative strankinega vodstva, zato naj se stavka tudi ne konča na povelje strankinega vodstva, temveč naj traja do torka, ko se sestane zopet parlament. O Nemčiji, Franciji in Rusiji, o ruski revoluciji in o miru sploh ni izrekel nobene besede.
Priča, policijski agent Jarosch je odgovarjal na vprašanja predsednika zelo netočno in negotovo. Tega, kar dolži obtoženca prečitana obtožnica tudi priča ne more potrditi. Druga priča, žena dr. Werthcima, je izpovedala podobno, kakor obtoženec sam. Glede njegovega duševnega stanja so ugotovili, da je dr. VVertheim duševno manjvreden, da je čudak, ki se nagiba k teoretičnim sanjarijam, da pa si je bil svest dalekosežnosti svojega ravnanja.
Kot priči sta nastopila tudi poslanca Seitz in Ska-ret. Na predsednikovo prošnjo sta pojasnila okolnosti, ki so bile povod stavki. Stavka je bila le posledica prehude gmotne in prehranjevalne stiske, ki je težila delavce, političnega značaja pa ni imela hi ga tudi ni zasledovala. Šlo je le za to, da se izboljšajo delavstvu eksistenčna sredstva. Se manj je imela stavka kako protidržavno tendenco.
Vojno sodišče je obtoženca, dr. Wertheima, oprostilo in ga izpustilo na svobodo. Da se je vtikal v stavko, ki je imel do nje cdiuo-le akademično zanimanje, dočim se ni prav nič razumel na celo gibanje in ni niti politik, niti socialni demokrat, to jc njegova krivda. Najbolj pametno bi bilo, da bi se ne bil prav nič vmešaval v stavko. Za ta svoj neopravičeni korak jo delal pokoro šest mesecev v ječi. Smešno pa je, osumljati človeka veleizdaje za vsako besedičenje. ______
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 1. avgusta. Uradno se razglaša: Na celi italijanski fronti živahni artiljerijsiki boji in poizvedovalno delovanje. V Albaniji so •napadli, ki so jih naše čete v zadnjih dneh izvršile proti sovražnim pozicijam, prisilili Italijane, da so opustili svoje pozicije severovzhodno in seveirozapadno od Berata in znatno zadaj ležeče ozemlje v širini 30 kilometrov. Naše čete zasledujejo umikajočega se sovražnika.
. Močna italijanska zračna flotilja je predvčerajšnjim napadla naše letalske naprave v Benečiji. Naši letalci so se vrgli na sovražnika ter preprečili da bi napravil sovražnik kako škodo.
Na zapadm se bitka nadaljuje.
Berlin, 1. avgusta. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprechtai: Med Ypernom in Bailleiulom zjutraj živahno artilerijsko delovanje, ki je čez dan nekoliko pojenjalo, proti večeru pa zopet oživelo. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Vzhodno Fare en 1 ar-dt-nois so Francozi včeraj popoldne izvršili 1 jute napade. V protisunku smo vrgli sovražnika nazaj. Na ostali fronti močan artilerijski ogenj. Severovzhodno Perthesa je skušal sovražnik po močni artiljerijski pripravi osvojiti zopet dne 30. julija iztrgano mu opirahišče. Napad je bil zavrnjen. Z naše strani uspešni sunki v Aigo-nih. — Armadna skupina vojvode Albrechta: Ob M oželi iin v gojzdni Parrov infanternsikii boji, iz katerih smo dovedli večje število vjctoikov.
V zračnem boju je izgubil sovražnik včeraj 25 letal. Naše zračne sile so uničile angleško zia^no fiotiljo, obstoječo iz šestero velikih boj-	v
n ih letal, ki je jadralo proti mestu Saarbriicken.
Od druge sovražne flotilje smo sestrelili ono	*
veliko letalo.
Berlin, 1. avgusta zvečer. Severoza-	*
padno Fere ein Tarderaois so se razvili srditi boji.
>	"V
If^ube ententnili armad v svetovni vojni	•'
Berlin, 1. avgusta. Wolffov urad poroča:
Že 'Ž. aivgusta 1917 so znašale izgube em,temte po previdni cenitvi 18 milijonov mož. Krvave j izgube zadnjega vojnega leta, ki je stalo cnben-to novih in še večjih žrtev, so se zvišale na 25	"
milijonov. Od tega števila je imela Rusija za po-j moč za gospodistvažeilijme načrte zapadnih diržaV	k
glasom izpovedi petrograjskega ljudskega 'komi-	^
saria K' ■ 'ina, dine 5. iuliija 1918 4 iin pol miiili-	v
ione mrtvih, 6 milijonov ranjenih in invalidovi in 3 milijone ujetih'.1 Francoska je izgubila več j kakor 5 milijonov, Anglija nad 2 milijona zamorskih in belokožnih mrtvih, ranjenih in ujetih. Italija je imela dne 2. avgusta 1917 1,600.000 mož izgub, danes ima po 11. in 12. bitki ob Soči j	j
še za pol milijona izgub več, ter je izgubila v	r
bojih v gorovju im ob Piavi leto 1918. še nadalj-	t
mil 800.000 mož. Najboli je zadela vojna ljudsko	s
silo malih pomožnih držav emtenite: Srbija je j plačala svojo udeležbo na vojni skoro z vsem svojim odraslim moškim prebivalstvom. Čeira-j čunaimo še Belgijce, Amerikanoe in Črnogorce, s dobimo kot skupno število izgub entente števil-	-
ko, ki je enaka prebivalstvu Španske 'in Portu-	,
galske skupaj, namreč 25 milijonov mož. 1 j
Obstreljevanje trdnjave Diinkirchftn.
B cm, 1. avgusta. Pariški »Matirn« poroča	,
iz Diinkir ehna (Dunqu>erque). V noči 28. julija	<
so priplule nemške zračne ladje in letala nad1 j Dunqiuierque ter vrgla na trdnjavo 60 zračnih torpedov, ki so povzročili 'veiliifeo škodio'! —1	.j
Dne 26. julija se je pričelo obstreljevanje trd-	^
njave Duinquerque z dalekostrelnimi nemškimi j topovi.	  j	<
Vesti iz Rusije.	i
Resolucija sovjetov.
Iz Moskve se brzojavno poroča: Na skupni seji izvr-ševalnesa odbora moskovskega sovjeta in delavskih organizacij je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Socialistična domovina je v nevarnosti. 2. Naloge sedanjega trenotka so obramba pred Ceho-Slovaki in dovoz žita. .
3. Delavske mase naj se s krepko agitacijo pouče o res- j nosti položaja. 4. Nasproti buržoaziji, ki se povsod pri- ; družuje protirevolucionarni struji, je treba največje po- : zornosti. Treba jo je postaviti pod posebno kontrolo in : v praksi izvrševati proti njej teror mas. 5. Splošno geslo naj bo: Smrt ali zmaga! Zadosten dovoz kruha v glav- -na mesta! Izobrazba mas, oborožitev delavcev ter tipo- < raba vseh sil v boju napram protirevolucionarni bur-žoaziji!
Ukrajinska vlada proti Miljukovu.
Kijev, 1. avgusta. Ukrajinska vlada je sklenila, da sc postavijo Miljukov in njegovi pristaši pod policijsko nadzorstvo in da sc eventuelno tudi izženejo, če bi nadaljevali svojo propagando.
Ruski boljševik o položaju v Rušili.
Urednik centralnega -boljševiškega organa »Pravde«, V. K. M c š č c r i i a k o v , se je izrazil nekemu i štokholmskemu politiku glede položaja v ruski republiki ! naslednje: Položaj v Rusiji je sicer težaven, toda niti ne-varen niti obupen. Naš največji sovražnik je glad, v pii- I nieru s tem so Ceho-Slovaki le majhna, malenkostna ne- j varnost. S temi bomo kmalu obračunali. Kar so tiče i zboljšanja naše prehrane, bomo morali prestati še sedem težkih, suhih tednov; glad je posledica vojne, ode-ruštva in prometnih težkoč. Nova žetev bo obilna, kajti zemlja je dobro obdelana in tudi industrjski delavci so posejali svoje odmerjene njive z žitom, krompirjem in zelenjavo. Med kmeti ni opažati nikakšnega gibanja proti revoluciji. Vsi so dobili povodom delavske revolucije j dovolj zemlje za obdelovanje, tako da bodo mogli živeti popolnoma neodvisno. Posedli so zemljo, ki smo jo vzeli domenam krone, cerkvi, samostanom in velepo- , sestnikom. Vsled boljševiške revolucije so postali svo- j bodni in to revolucijo sedaj sami podpirajo. Večji posestniki in bogati kmetje pa so nam nasprotno sovražni.
Oni so protirevolucionarji. V Rusiji dobi zemljo vsak. ki jo le žuli in ki jo zna obdelovati. V vseh občinah okrajih jo razdeljujejo med ljudi delavski, vojaški in kmečki . sovjeti. Zemljo sme smatrati vsak za svojo posest tako dolgo,, dokler ne bo končnoveljavno rešeno za celo de- i želo agrarno vprašanje. Ruska rdeča armada ie se na j potu razvoja in se šele ustanavlja. Njena naloge ie v pi vi vrsti ta, da se bori zoper protirevolucionarne in da brani socialistično Rusijo. Najboljši vojaki so Leti, kt j
•se prdno oglašajo v rdečo armado, pa tudi Finci in socialistični vojni ujetniki različnih narodov so izvrstni revolucionarni vojaki. Največja stranka na Ruskem je pač boljševiška ali, kakor se oficielno imenuje, komunistična Stranka. K tej spadajo delavske množice in ubožnejši kmetje. Na skrajni desnici stoje kadctje, ki imajo pristaše v večjih posestnikih in pristaših carizma. Del kadetov je prijazen Nemičji, del pa ententi. Zadnji je sicer v večini. Srednje stranke tvorijo socialni revolucionarji in pravni socialisti (menjševiki). Socialni revolucionarji so razdeljeni na dva tabora, desni in levi. Levi tabor koraka skupal z boljševiki, se udeležuje tudi vlade in utegne imeti pomembno bodočnost. Desni tabor pa nas brezobzirno napada in je večji del stranke. Sicer pa se je stranka socialnih revolucionarjev v zadnjem času zelo zmanjšala, in je oddala svoje člane deloma boljševikom, deloma kadetom. Najmanjša stranka so menjševiki, ki komaj še igrajo kako vlogo. Ruski narod preveva izključno io mirovni duh. Čutili je sploh veliko mržnjo do vojne. Končno je dejal Meščerijakov, so pojavljajo med ukrajinskimi kmeti neprestani nemiri in upori, in mnogi želo zopetno združitve z Rusijo.
Boljševiki in centralne države.
Kodanj, 1. avgusta. Poročila iz Petrograda javljajo, da Ljenin v kratkem odpotuje v Berlin in na Dunaj, da osebno stopi v stik z vodilnimi državniki centralnih držav ter uravna razna nesoglasja. Razpravljalo se bo tudi vprašanje ententne ofenzive proti Rusiji.
Dnevne vesti.
— »Naprej« ne sme na fronto. Kakor smo ze poročali, so se naši (naročniki pritoževali, da »Napreja« ne doibe. Mi nismo dobili tnilkak-snega oficijelnega obvestila, da je »Naprej« na fronti prepovedan. Včeraj An danes pa smo dobili cole ikupe »Napreja« nazaj z opombo na o-'Viibkiiih »Uinzuilasisig«. Sedaj torej iveimo, da sne sme na fronto. Naše prizadete naročnike prosimo, da vzamejo ina znanje in nekaj časa po trpe.
— Tako je laliko vztrajati. Ubogo delavsko ljudstvo mora delati in se potiti ves Ijuibi dan, da 'Sli prisluži (košček krnita na dan iin malo redke prežgane (juhe. Poglejmo ipa opoldne ali zvečer v hotel ob Vrbskem jezeru na Koroškem! Letovišče je tam In polno bogatih tujcev, ki ž -ve v brezdelju in poh-ajkovamju, pa, iseveda, cd svojega podedovanega ali »prihranjenega« imetja. V tem hotelu torej se gosti letoiviščar-sika gospoda z raznovrstnimi močnatimi jedili, me da bi veljate zanje drugod lOibičaume An obvezne Ikarte. Kdor ima torej dosti denarja, temu ni treba kart, pa tudi ne stradati. Talko je lahlko ■vztrajati, gospodje! Tako je Ob Vrbskem jezeru, tako iie pa tudi povsod drugod, kjer je do-'velj evenlka.
— K notici; Za eno uro vožnje 100 K. Pišejo nam; V sredo smo brali iv »Napreju«, da je zahteval v Budimpešti neki Azvoišceflc 100 kron
vožnjo ene ure. Kaj pa sie tje zgodilo nedavno Pni nas v Trnova? Bila je poroka. N-ovoporo-čenoa sta naročila dve kočiji Erna je peljala nevesto An eno pričo Az Trnova v trnovsko cerkev, približno pet minut daleč, druga pa ženina An drugo pričo iz Rožne doiliine v isto cerkev. Ko se je vršila poroka, sta počakala Azvošoka pred cerkvijo in nato odpeljala movoporočenca s pričama v Rožno dolino. Vse skupaj je trajalo ko-tiaj eno uro. In izvoščka sta zahtevala za vse 'to nič manj ko celih 260 kron.. ! To je pa mienda vendar nekoliko več kot v Budiim-bešti...
— Vozne cene na državni železnici bodo ^višali, tako poročajo, s 1. septembrom -t.1.
— Tudi poštne in telefonske pristojbine se zvišajo. Z Dunaja poročajo, da bo v kratkem objavljena določba, da se polagoma (izpopolnijo telefonske črte. Istočasno bodo pomnožili telefonske aparate. Obenem se bodo zvišale poštne in telefonske pristojbine.
— Proti zakonu bolnih. Mestni z as top v
Araidiu na Ogrskem je poslal državnemu zbo , r,u nujen poziv, naj sklene postavo, vslcd kate-'c se bodo smeli poročati samo ljudje, iki bodo Predložili zdravniško 'izpričevalo, da so zdravi.
— Za množice, ki se vračajo iz vojnega uietmštva. Česar se je bil odbor, ki se je postavil ob stran vojaškim prirediteljem nabiranja berila za vojnike, za trdno nadejal, to se izpol-hiuije v zelo razveseljivi meri:	prebivalstvo 'dubljane, ki je tekom vojne že tolikokrat razodelo svoje domoljubje ter zapet in zopet pokazalo, da je odprtih rolk, donaša vojaški zbiralnici perila v Narodnem domu moških srajc iin ^Podnjih hlač platnenih rjuh in drugačnih tika-riin kakor tudi denarnih zneskov toliko, da se bode prestol,ica kronovine Kranjske tudi to pot, Upoštevaje splošne razmere, morala imenovati
med mesiti, ki so v idomoiljulbnio inalmeno žrtve- 1 vala največ. Karkoli mictre Ikdo iz svoje po največ že kaj zelo skromne zaloge perila1 pogrešili, prinese v dar vounilkom, ki, bednejši nego kdaj, v razcapanih oblačilih in brez snažnega perila prestopajo meje svoje d, orno vin e, po kateri so v dalijnji tujini tako vroče hrepeneli mesece in leta, ki pa jim ob njihovem povratku ne more dati, s čimer bi si odeli od naporov 'iin od nesnage izmučeno telo, ker so skladišča vojaške uprave izčrpana 'im isuroivlim že dolgo mli dobiti. Da bi mogel pomilovanja vredne trpine preskrbeti vsaj z nujno potrebnim perilom, prosi vojnoSk'rbstveni urad potom tukajšnje glavne zbiralnice vse tiste, ki so s perilom kolikor toliko še založeni, naj odstopijo zbiralnici v Narodnem domu kolikor morejo imioškilh srajc im spodnjih hlač im ,se pridružijo mnogoterim tistim, ki so se že spomnili pomoči potrebnih revežev, ki se vračajo iz vojnoga ujetništva. Zbiralnica v Narodnem domu uraduje vsaki dan od 8. ido 12. ure dcp. in od 3. do 6. ure pop. Nabiranje perila se bode zaključilo v najkrajšem času. Kdor torej ne mara zaostati in bi se razen tega rad zavaroval pred mogoče kdaj pozneje odrejeno prisilno oddajo perila, naj se požuri. Razglašeno bodi v drugo In tretje; Kdioir od tacata moških srajc ali spodnjih hlač podari po en izvod ali kdor proda od tacata po dva izvoda, prejme izkaznico, ki ga ščiti pred morebitno poznejšo prisilno oddajo perila. Kdoir torej ,od tacata zbiralnici odda po en komad proti plačilu, še ni zavarovan. Proti plačilu, ki je določeno z
12	kronami za moško srajco in z 8 kronaj mi za ‘moške spodnje hlače, se sprejema izključno le brezhibno perilo, v dar pa tudi že ponošeno ali zakrpamo. — V denarju so Glavni zbiralnici perila v Narodnem domu doslej med drugimi darovali : Ljubljanska kreditna banka iin pa Kranjska hranilnica po 500 krom, trgovec Spitzer, Blei\veisova cesta 16, 200 kron, policijski ravnatelj grof Kiimigl 50 kron.
— Nemško gledališče je prevzel letos ravnatelj nemškega gledališča v Jinottriostu.
— Nova dela v postonjski jami. Pod vodstvom goi&p. jamskega nadzornika so1 odkrili sedaj 4 kilometre dolge nove jame, ki so okrašene s čudovito lepimi kapniki in v njih tvori Pivka štiri bajno lepa podzemska jezera.
— Toča na Goriškem. V nedeljo je padala na Cerkljanskem huda toča in znatno škodovala polju in vrtovom.
— Privilegiji nemških otrok. Dobrodelna akcija, podpirana od države, je sklenila, da pošlje večje število otrok za nekaj tednov na prehrano na Ogrsko. Šole so se pobrigale za to stvar iti že med šolskim letom storile vse potrebno delo za to akcijo. Sedaj pa je prišel od c. kr. vlade naenkrat ukaz, da smejo oditi na prehrano na Ogrsko edino le otroci tržaških nemšikh šol. Le nemški -otroci smejo biti obvarovani pred lakoto, zato, ker -so nemški, dočim so italijanski An slovenski .otroci, ki tvorijo jz Trstu velikansko večino, izključeni od boljše prehrane na Ogrskem, na te se v akciji n:i treba ozirati, zato, ker so ti otroci italijanski oziroma (slovenski. Tako -daleč smo prišli v Av-s tri ji, da se /nacionalni šcivimiizein razteza celo na nedolžne, neodgovorne iin lačne otroke! T italiijamski poslanec s.odr. Oliva jeJmtervemiral v tej zadevi pri tržaškem namestništvu. 1 rotesti-ral je proti škandaloznemu ravnanju c. pt. oblasti iin proti zapostavljanju italijanskih in slovenskih otrok v Trstu, kjer tvorijo ti večino An so prav 'tako potrebni boljše prehrane 'kot pa nemški otroci. In vendar je bilo spočetkajskl©njeno, dia pridejo v poštev otroci vseh tržaških šol. Toda v državi so privilegirani le otroci nemških, državnih in zasebnih šol, in vse delo, vse predpriprave, ki so se zahtevale od strani šol in matetr so sedaj brez koristi, -kajti na Ogrsko strnejo le otroci nemških šol.. Ni mogoče tega
opravičevati. Krivica je prevelika, da bd jo n»-vet zagovarjati kdorkoli in kakorkoli. Jv slučaju kier gire takorekoč za življenje tisoč im tisoč otročičev bi morali 'izostati in odpasti vsi soi
tisoč soiv-
itrocicev, m »nui«*-* •—-— .	■	...
ražni in malenkostni predsodki. Matere ital,nam-sk'iih in isllov>enisiki'h otrok, so s>e veselile, da bodo njih otroci preskrblijeini vsaj za pan tednov, so danes razočarane im zahtevajo zadoščenje. In kaj je glavni.vzrok, da so zbirali otroke le iz tržaških nemških šol ? » 1 ako hočejo 'Oigr-slki dobrotniki«. Vsaka beseda obsodbe teh blagih ogrskih »dobrotnikov« bi bila odveč, zato jo tudi opustimo. Dejstvo se obsoja samo, obsoja ga tiho ogorčenje in tihe solze Italijanskih An slavenSikll) mater, ki vidijo, da pada pr,Ivica neznosnega 'Sistema av-stiro-oigrske monarhij,e celo na njih otroke. Le eno v tolažbo, vam, ma-
tere nepriviligiramih otrok; Za vaše otroke pride pniiviligiranii čas, in morda ni daleč.
— Transport tržaških nemških otrok je odšel včeraj Az Trsta In se je odpeljal preko Ljubljane na Ogrsko.
— Okrožno sodišče premesto iz Rovinja v Puli. Poslovati prične dne 26. -septembra.
— Hrvatska navtična šola v Malem Lošinju. Na dosedanji laški navtični šoli v Malem Lošinju bodo v prihodnjem! šolskem letu 1918. 1919. 'otv-oniili -prvi razred hrvat/sike paralelke.
— Tri hrvatske banke ‘.so kupile vsa poslopja in druge mepremičniiinie veletrgovca Gorjupa na Reki, med drugim tudi Grand Hotel Evr-apa.
— Oderuštvo v vinski trgovini. V okolici Radgone An Lutomcra se klatijo že sedaj razni agenti, ki ponujajo za liter vliina 9 -do 11 kron.
—	Fina, prvovrstna kuharica. Te dni so prinesle »Iininisbriicker Nacbnichiten« naslednji Am-se-rat: Kuharica za višje poveljstvo pri armadi na bojišču se 'išče. Nastop s 1. avgustom. Plača •ob prosti preskrbi do 150 kron. Ker je treba kuhati za 70 oseb, naj se oglase res le prvovrstne, fine kuharice do nedelje -opoldne v trenski vojašnici v Imomostu. — Ako bi se moralo zadovoljevati to »višje poveljstvo« z racijami in hrano, kakršno uživamo v zaledju, bi ipač ne bllal potrebna fina, prvovrstna kuharica.
— 196 vreč pristne kave so -zaplembi te dmi v nekem skladišču v Čeških 1 oplicah; vrednost znaša 800.000 kr-oin.
— Hudo vročino imajo v Ameriki. Toplomer kaže v senci dio 40 stopinj C. Vsled prehude vročine je več ljudi zadela kap. ________
Politični pregled.
—■ Novo okrožno sodišče v Trutnovii. Včerajšnja »Wiener Zeiturig« objavlja naredbo justičnega ministra, s katero se ustanavlja v Trutnovu na Češkem novo okrožno sodišče. Naredba ne določa, kedaj začne novo sodišče poslovati. S tem je izpolnjen eden onih nemških »belangov«, za katere so bili tako odločno nastopili nemški radikalci pri Seidlerju. Baron Hussarek pa je ubral stopinje za Seidlerjem. Poslanec Teufel je bil v sredo v odprtem pismu opomnil barona Hussarcka na njegovo obljubo. Kakor se vidi je imel opomin točen uspeh.
— Češki in poljski poslanci v Ljubljani. Načelstvo Češkega Svaza je imelo dne 31. julija sejo, na kateri se je sklenilo, da se udeleži skupnega posvetovanja čeških, poljskih in jugoslovanskih poslancev v Ljubljani dne 17. avgusta t. 1. Načelstvo poživlja češke poslance, da se udeleže mnogoštevilno posvetovanj in slavnosti odkritja dr. Krekove spominske plošče v Št. Janžu dne 18. avgusta.
— Ogrska volilna reforma v magnatski zbornici.
Povodom debate o reformi volilne pravice je dr. We-kerle v magnatski zbornici izjavil, da je želel obširnejšo ^volilno reformo. Volilni zakon da ne dela razlike med narodnostmi, vendar pa se mora skrbeti za to, da se madžarski kot državni jezik splošno uveljavi in po vseh šolah uči. Zbornica je prešla na to v podrobno debato. Škof Balthasar je vlado pozval, naj vprašanje o ženski volilni pravici obdrži na dnevnem redu ter ob primernem času predloži zakonski načrt. Predlog pa je bd odklonjen in volilna reforma sprejeta nato tudi v tretjem branju.
—• Agrarna zveza neiiemških poslancev se je v sredo sestala na posvetovanje. Izvolil se je začasen izvršilni odbor, ki bo vodil posle, dokler se zveza definitivno ne konstituira. Izvoljeni odbor je sprejel celo vrsto sklepov, med drugim o zvišanju cen za žito, krompir in seno. o odpravi dobavnih premij ter o rekvizici-jah. Deputacija zveze je predložla sklepe ministru za prehrano. Minister je povabil poslance na posvetovanje za 2. avgust. Posvetovanja se bo udeležil tudi poljedelski minister in strokovni referenti.
— Revizija brest-litovske pogodbe? Iz Helsingforsa sc poroča, da je Nemčija baje pripravljena revidirati brcst-litovsko mirovno pogodbo, da pomaga s tem bolj-ševiški vladi in prepreči načrte zapadnih velesil, ko hočejo s pomočjo Čeho-Slovakov in nezadovoljnih narodov ustvariti na vzhodu novo fronto proti centralnim državam.
= Zarota v Ukrajini. Iz KAjc-va se poroča, dia je kosj po napadu na mairšaia vom Eichhoma prišel na lice anesta hetimam Sikoropadski, da za obe žrtvi atentata osebno ukrene vse potrebno. Pozneje je he-tman obiskal nemškega' poslanika barona Mu,mina, da mu izreče odkrito obžalovanje nad groznim dejanjem. Manifest, ki ga ic izdal hetiman, izraža ogorčenje nad umorom m obžaluje nenadomestljivo izgubo velikega prijatelja samostojne ukrajinske države. Dognalo se je. da ic bil nameravan napad tudi na het-
majllL Ententa vedela za umor v Kijevu. Wolffov urad poroča o umoru v Kijevu naslednje; Ncpobiten dokaz za
to, da jr ententa vedela o nameravanem umoru generalnega feldmaršala Eichhorna je vest, ki jo je prinesel pariški »Matin« in ki pravi: »Na glavi Mumma in Eich-horna je stavila neka tajna zveza ukrajinskih patriotov visoke cene«. — Kakor znano pa so odgovorni za umor socialni revolucionarji velikoruskih elementov.
= Asquith lordkancler. »Vossische Zeiitunig« poroča iz Landoina, da bo Asq-uiith v kraitikein zapet pokiliictm koit 'lordikainclar v 'kabinet, da pnipraivil vise za inove volitve v prid lilberallinii strajniki.
= Volja Amerik,«. V londonskem giavio.ru je pravil poidltajniik mor,n. diep. Umije Rooisevvieilt: Sedaj je štiaJciomTuramiih stalno več ko 250 ladij amj&riikanske mornarice v evropskih vodah. Število bodo pa iv prihodnje m iletiu še boli j povečali kot so to moigii lamii. Arne nikalne i so stopali še le lani v vojno im sedaj bodo porabili vse svoje meške in vso svojo incč, diokler aliirancl n,e zmagajo. Zmagalti pa .hočemo!
= Japonci zasedli Sahalin. Iz Tokia se poroča, da so se japonske čete izkrcale na ruski polovici otoka Saihalma. Pripravljen,o je še mnogo čet, da se prepeljejo tjakaj. Na Sahalinu so Japonci uvedli .provizorično upravo.
priliko, da pokaže, jc-li v resnici resno misli z mirovno ponudbo.
Vojna pred odločilnim štadljem.
Haag, 1. avgusta. Nevtralno časopisje razpravlja o vojnem položaju. Časopisje ne dvomi več o nastopu Japonske in Amerike v Sibiriji proti boljševikom. Holandci skrbno zasledujejo razvoj dogodkov na daljnem vztoku, ker imajo tam sami veliko kolonialno posest. »Niewe Courant« piše: Japonci so sprejeli ameriški predlog, da podpro Ceho-Slovake v Sibiriji. Za kakšno ceno, še ni znano. Japonska je vedno zatrjevala, da zasleduje le svoje cilje. Odločitev Japonske pomenja novo fazo vojske. Posledice tega dejstva so nedogledne. »Tijd« piše: Začenja se novo poglavje svetovne vojne, ki nam bo prineslo odločitev za bodočo svetovno politiko.
Zadn]e vesti.
Kongres italijanskih socialistov.
Lug a n o, 1. avgusta »Avamiti« poroča, da je kongres parlamentarnih skupin socialistov sklican na dan 6. avgusta v Reggio. Kongres bo trajal tri dni.
Položaj v Ukrajini.
Kijev, 1. avgusta. Ukrajinsko časopisje se bavi z zadevo obnovitve vzhodne fronte in povdarja, da bi Ukrajina, če bi jo ogrožala protineinška koalicija, zahtevala priznanje njene neodvisnosti in nevtralitete. Ce bi *e njena zahteva ne upoštevala, bi bila prisiljena, stopiti na stran centralnih držav in z orožjem v roki braniti svojo samostojnost.
Berlin, 1. avgusta. V Ukrajini je proglašeno obsedno stanje. Železniški promet se vrši ped vojaškim nadzorstvom.
Aretacijo v Nižjem Novgorodu.
Moskva, 1. avgusta. V Nižjem Novgorodu je bilo aretovanih mnogo protirevolucionarjev. Mesto je središče protisovjetske zarote.
Iz tabora socialnih revolucionarjev.
Moskva, 1. avgusta. O razkolu med socialnimi revolucionarji levice poroča »Pravda«:	Na	konferenci
dne 28. julija je prišlo do burnih debat. Kot posledice teh ste bili podani dve resoluciji. Eno je predlagal Bi-čenko. Ta odobrava taktiko osrednjega odbora stranke, zlasti pa umor grofa Mirbacha, a komisarjem pa oznanja očito vojno v sovjetih. Pristašem se priporoča, da se vrinejo v vse zavode sovjetov in tam uveljaviti svojo taktiko. V vprašanju terorističnih dejanj stoji revolucija na prejšnjem stališču. Drugo resolucijo je stavil Ka-legajev. Tudi ta je na stališču osrednjega odbora stranke, a z razliko, da teroristična dejanja za nadalje niso dopustna za stranko kot celoto. Konferenca je z brezpogojno večino sprejela'resolucijo Bičenka.
Zmaga vojni prijaznih socialistov na Francoskim Pariz, 31. julija. Narodni socialistični kongres se je bavil včeraj z resolucijo Longueta in sklenil resolucijo, ki zagovarja energično brambo domovine, revizijo vojnih ciljev na podlagi ruske revolucije ter Wilsonovih izjav in ustanovitev narodnega sveta. Resolucija odklanja vojne kredite, dokler ne dovoli vlada potnih listov za mednarodni socialistični kongres in obsoja vojni prijazne socialiste, ki vodijo nasilno politiko. Resolucija je proti intervenciji aliirancev v Rusiji, dokler se tozadevno no vprašajo za svet ruski socialisti.
Bodoča angleška gospodarska politika.
London, 1. avgusta. Ministrski predsednik Lloyd George je v parlamentu sprejel odposlanstvo tovarnarjev, kateremu je podal važno izjavo o gospodarski politiki vlade ter med drugim izjavil, da morajo biti surovine iz dominijonov na razpolago v prvi vrsti Angliji. Cim dalje bo trajala vojna, tim slabši bodo gospodarski pogoji, ki jih more doseči Nemčija od Anglije in njenih zaveznikov.
Nobeno mirovne ponudbe.
London, 1. avgusta. V angleškem parlamentu je vprašal poslanec Smith, je-li od centralnih držav dospela kaka ponudba za mirovna pogajanja. Minister vnanjih zadev, Balfour, je odgovoril: Ne, nobena sovražna država se nam ni približala s kakim mirovnim predlogom.
Lansdowno za mir.
London, 1. avgusta. Lord Lansdovvne je naslovil na svoje prijatelje novo pismo, v»katerem pojasnjuje svoje stališče napram vojni in miru. Med drugim pravi: V kolikor morem presoditi, si v sovražnih deželah žele miru. Uverjeu sem, da resno hrepene po miru, A miru ni mogoče skleniti takoj. Mogli pa bi začeti z razgovori, ki bi utegnili dovesti k miru. Pravico imamo vprašati, zakaj se nihče ne izjavi glede naše želje po miru. Lord Lansdowne izjavlja, da ni še možno z gotovostjo dognati, da-li že obstoji kako upanje za dosego sporazumnega miru glede važnih spornili vprašanj; opažati pa je znake, da bodo take možnosti v kratkem podane. Biti moramo pripravljeni, da pametno in prevdarno presodimo te znake in damo sovražniku s poštenim mišljenjem
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B prejmejo stranke i>o znižani ceni v soboto, dne 3. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red; od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do pod 4 štev. 801 do 1000, od pod 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400 od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600, od 5 do po!6 štev. 1601 do 1800, jjoll 6 do 6 štev. 1801 do 2000, od 6 bo pol 7 št. 2001 do 2200, od pol 7 do 7 štev. 2201 do konca.
Oddaja mesa. Jutri v soboto, dne 3. avgusta se bo oddajalo za vso1 Ljubljano po 10 bkg mesa na cisebo.
Masi na zeleno izkaznice B prejmejo stranke v pon-deljek, dne 5. t. m., v torek, dne 6. t. m. in v sredo, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale
Šiška. V prodajal in i Konzumnega društva z a L j u b 1 j a n o in okolico v S p. Š i š k i naj se oglase lastniki sledečih številk A skupine za cenejše blago, in sicer v soboto, dne 3. avgusta od 2. do 5. ure popoldne: št. 822, 1931, 14.324, 3395, 1194, 7944, 8293, 2084, 6304, 1661, 8255, 2282, 3341, 3672, 3657, 4687, 9207, 1116, 88, 3612, 3749, 3502, 3353,5395,9218, 10.064, 10.077, 8006, 7045, 397, 4965, 8470, 9648, 964, 7507, 6963, 5964, 9577, 3431, 191, 2716, 286, 10.981, 11.000, 752, 2161, 8134, 4823, 11.694, 6986, 3193, 12.861, 6649, 11.029, 652, 2924, 14.571, 6473, 11.011, 14.963, 16.206, 15.902, 15.252, 15,919, 4908, 23, 10.332; cd 5. do 7. ure pa sledeče štev. 10.275, 15.075, 3893, 15.797, 10.798, 6338, 9239, 10.166, 9662, 17.841. Vsak naj prinese seboj nakazila za blago in primerno svato denarja.
red: V pondeljelc, dne 5. avgusta dopoldne od 8. do pol 9.-
štev. 1 do 60, od pol 9. do 9. štev. 61 do 120, od 9. d« pol 10. štev. 121 do 180, od pol 10. do 10. štev. 181 d« 240, od 10. do pol 11. štev. 241 do 300, od pol 11. do 11. štev. 301 do 360, popoldne od pol 2. do 2. štev. 361 d* 420, od 2. do pol 3. štev. 421 do 480, od pol 3. do 3. štev. 481 do 540, od 3. do pol 4. štev. 541 do 600, od pol 4. do
4. štev. 601 do 660, od 4. do pol 5. štev. 661 do 720, od pol 5. do 5. štev. 721 do 780, in potem dalje od 5. do pol 6. štev. 781 do 840. — V torek, dne 6. avgusta dopoldne od 8. do pol 9. štev. 841 do 900, od pol 9. do 9. štev. 901 do 960, od 9. do pol 10. štev. 961 do 1020, od pol 10. do 10.	štev. 1021 do 1080, od	10. do pol	11.	štev..
1081 do 1140,	od pol 11. do enajstih	štev. 1140	do	1200,
popoldne od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1260, od 2. do pol 3. štev. 1261 do 1320, od pol 3. do 3. štev. 1321 do 1380,. od 3. do pol 4. štev. 1381 do 1440, od pol 4. do 4. štev. 1441 do 1500, od 4. do pol 5. štev. 1501 do 1560, od pol
5. do 5. štev. 1561 do 1620, od 5. do pol 6. štev. 1621 do 1680. — V sredo, dne 7. avgusta dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1681 do 1740, od pol 9. do 9. štev. 1741 do 1800, od 9. do pol 10. štev. 1801 do 1860, od pol 10 do 10. štev. 1861 do	1920, od 10. do pol 11.	štev. 1921	do	1980,
od pol 11. do	11. štev. 1981 do 2040,	popoldne od pol 2.
do 2. štev. 2041 do 2100, od 2. do pol 3. štev. 2101 do 2160, od pol3. do 3. štev. 2161 do 2220, od 3. do pol 4. številka 2221 do 2280, od pol 4. do 4. številka 2281 pa do 2340, in potem od 4. do pol 5 štev. 2341 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do 2460, od 5. do pol 6. štev. 2461 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 10 kron. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za avgust), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železni-ško legitimacijo. Brez teh dokazil ne dobi nihče masti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Roman
H1H	sli MATI
cHobu w dar
vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov.
Stolna ulica 2-4
F. Batjel
Stari trg št. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Noska in Ionska dvokoiesa
Se s staro prevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-SS tilke. Najboljše baterije, m
Posebno nizka cena za preprodajalce.
GORIN I
zatre čudovito naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 k, brizgalnica 2 K. Dobiva se povsod. Glavna razpo-šiljalnica: Lekarna ,pri upanju1 (Apoiheke zur Hoffnung): Pčts 4S, Ogrsko.
—- &eSnSžka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge »6 knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovmca c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
&exerv*:S 9 © n d 2 oksrogSo K 2,OO«i„0eo„
Kupuje in prodaja v a e vrste vrednostnih papirjev, financira
evarične dobave in dovoljoo
—— aprovizaciiske kredite —