_jj»»»f ff rrrr................
Uhaja vsak dan
in prasnikov.
Issued daily «seopt Saturdays, Sundays and Holiday*.
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrtdniAkl in uprsmlftkl fimutnri-2067 S. Lawndsl« Av«.
Offico of Publicationt •¿m South Lawndalo Ata. Telephone, Rockwall iWÀ
LETO*-TBAf JOX	Cms Iii	ta j« 96.00	iS^TZl^Tjr^ ^Tc^^ J^rJrTiSr CHICAGO, PETKK. 8. JANUARJA (JANUARY 8). 19S7.	Subscription 16.00 Yoarly	STEV.—NUMBER S
			AccSptaaos for mailing at sfwcial rats of postags provided for In section 1108, Act of Oct. 1, 1917, authorised on Juno 14, 19IS.		
Avtni baroni General Motors začeli popuščati
rv '	_
Federalni posredovalec ima opraviti • težkimi ovirami, kajti magnatje korporacije General Motors so silno trmoglavi, vendar so toliko popustili, da bodo priznali unijo kot predstavnico organiziranih delavcev, ne pa onih, Id še ni-' so organizirani. Unija zahteva popolno priznanje. Lewisov odbor podpira stavkarje
Korporacija General Motors je objavila seanam tovaf# in število delavcev, ti so zavojevani v stavki. Prizadete kompanije, podružnice korporacije, so;
Ternstedt Co., Detroit, 7000 delavcev v stavki. Fisher Lumber Co., Memphis, Tenu., 800 delavcev. Dve tovarni Fisher Body Co., Flint, Mich., 1#,000 de-lsvcev. Guide Lamp in Deko-Remy, Anderson, Ind., 11,800 delavcev. Fisher Body Co., Cleveland, 7000 delavcev. Chevrolet Co. in Fisher Body Co., Kansas City, Mo., 2600 delavcev. Fisher Body Co. in Chevrolet Co., Janes-ville, Wis., 2500. Fieher Body Co. in Chevrolet Co., Norwood, 0., 2200. Fisher Body Co. in Chevrolet Co., Atlanta, Ga., 1300, Chevrolet Co., Toledo, O., 1000. 5 Hyatt Roller Bearing Co., Harrison, N: J., 700 delavcev.
Detroit, Mich« 7. Jan. — Poskusi vladnih posredovalcev, da izsilijo konferenco med voditelji stavke avtnih delavcev) In General Motors korporacijo, na kateri naj bi razpravljali o končanju konflikta, ki je zajel tovarne te korporacije, so bili neuspešni, toda danes bodo obnovljeni. James Dewey, član federalne spravne komisije, se je včeraj posvetoval z voditelji obeh frup, da jih pridobi za konferenco.
Nobena skupina ni hotela pojasniti svojih načrtov, a se je vseeno izvedelo, da bo General Rotors vztrajala pri svojem stališču, da se ne bo pogajala z unijo, dokler se vsi delavci, ki so zastavkali'v njenih tovarnah, ne vrnejo na delo. Unija je že prej naglasi la, da stavka ne bo preklicana, dokler ne izvojuje priznanja. Korporacija se je že delno uklonila, kar kaže njena izjava, da bo priznala unijo kot pred-«tavnico njenih članov pri kolektivnih pogajanjih, ne pa kot predstavnico vseh delavcev, ki so uposleni v njenih tovarnah. Od-l»<ir za industrijsko organizacijo, ki podpira stavkarje, je sedaj svetoval Homerju Martinu, predsedniku avtne unije, naj vztraja na svojem stališču, ki je, da Tror* biti njegova organizacija edina zastopnica vseh delavcev l>ri kolektivnih pogajanjih.
Martin je na včerajšnjem se-. *'anku s časopisnimi poročevalci prečital pismo, kfterega je njegova unija poslala predsedniku državne zbornice. Pismo vsebuje «ahtevo, da mora biti sodnik Edvard D. Black obtožen zlorabe svojca urada in druvta prestopkov, ker je izdal inlunkcijo, ki določa izgon stavkarjfev, ki so "kupirali tovarne FisheYxBody Co. v Flintu, Mich., s policijsko "Ho. Unija je «e prej odkrila, da ta sodnik poseduje veliko Število delnic korporacije General Motors, kar je Black tudi prisnal. 1'ržavni zakon govori, da ne mo-n noben sodnik soditi v zadevi, * kateri je on osebno zainteresiran. To pomeni, da Black. 4(1 Jiosedujc delnice korporacije Ge-nrral Motors, sploh ne bi smel '"lati injunkcije proti stavkar-jem.
I>snes Iw doapel v Detroit John Brophy, direktor !<ewisovegs od-;P»)a za Industrijsko organizacijo, v katerem Je včlanjena avt-«a unija, iz Pfttsburgha, kjer je "nel konferenco s predsednikom Z vete stekle rskih delavcev. Ta tudi vodi sUvko steklarskih de-Isvrev w Pitteburghu in v dru-elH mestih, ki je paraJizirala.sU-klarsko industrijo. Martin Ja dejal. da bo prišel v Detroit tudi John L I>ewia predno bo stavka avtnih
Nevtralnostma postava amendirana
1	'T. '''mrnimmmmmm' -~f- j— -V-*——i
Španski parnik jo je pa prehitel
Washington, D. C., 7. jan. — 'Novi kongres je včeraj z bliskovito naglico amendiral zakon nevtralnosti, da odslej vfelja tudi za slučaj vsake civilne vojne v inozemstvu, kar pomeni, da sta takoj prizadeti obe zavojevani stranki v Španiji. Predsednik Roosevelt, ki je dve uri prej v svoji poslanici urgiral revizijo tega zakona, je amendment takoj podpisal, toda senat je storil napako, ker ni tudi senatni predsednik takoj podpisal resolucije z amendmentom, vsled česar mora resolucija čakati 24 ur, predno postane veljavna. Ta resolucija je bila prvo zakonodajno delo novega kongresa, ki je bilo izvršeno čudovito hitro. Eden sam kongresnik je glasoval proti tej resoluciji.
* Španski tovorni parnik Mar Cantabrico, naložen v New Yor-ku z osmimi letali, orožjem, strelivom, živežem in zdravili za Špansko vlado, je porabil omenjeno zamudo v senatu in svobodno odplul na prosto morje. Tovor tega parnika se ceni na več ko dva milijona dolarjev vrednosti. Druga naročila bojnega materiala za špansko vlado v vrednosti okrog pet milijonov dolarjev menda še niso odposls-pa, najbrže jih pa eksportne družbe odpošljejo čim največ mo goče v prihodnjih 24 urah.
Žrtve silike dobe
odškodnino v Mehiki
Mexico City.—Enajst mehiških rudarjev, ki so delali pri American Smelting k Refining Co., kjer so se nalezli silične bolezni, dobe od družbe takoj po 20,000 peset kot odškodnino. V slučaju, da se bo njih stanje poslabšalo, bodo Imeli pravico zahtevati nadaljnjo odškodnino. Ta odlok je izdalo delavsko razsodišče na apel rudarake In kovi-narske Industrijske unije.
Samo Amerika
in Rusija toleri• rata delavke igre
Chlcago. — "Danes sta samo dve državi—Amerika in Sovjetska unija—ki ne ovirata razvoja delavskega gledališča in delavskih iger," je rekel Ernst Toller, nemški pisstelj in avtor večjega števila delavskih iger, na sestanku gledališke grupe, ki uprizarja delavske Igre. "Bur-žuazna gledališča so zapisana smrti," je dalje rekel Toller. "V dobi. ko so se industrije! in trgovci borili, da dobijo kontrok» nad državnimi vladami, Je bila buržuazna drama vitalna, kar sedaj nI več. Preživela se Je In postala Je okorna in ne vzbujs več nobenega navdušenja "
Martin Je v razgovoru z re-porterjl povedal, da so delavci v tovarnah Nash Co., StudeLsker Co . Graham-Paige Co. In Willys Overland stoodstotno organisiez ni. druge avtne kompanije — Chrysler. Hudson in Packard — pa so naklonjene uniji, daai linija še ni skMle pogodbe s
Domače vesli
Minneaotake veatl
Pred sodiščem v Virginiji, Minn., se mora zagovarjati 40-letni Joseph Judnič zaradi tatvine. V pravdi Franc-Miroalavič, oba iz Eveletha, je sodnik dovolil novo obravnavo. Pri prvi obravnavi je John Franc dobil tožbo za odškodnino $8000, ker ga je Matt Miroslavič napadel. John MajnariČ iz Chisholma, star 20 let, je bil zadnje dni obsojen v zapor od enega do 10 let zapora radi ukradenega avtomobila. MajnariČ je prisnal krivdo.
Slabe veatl iz PueSla
Pueblo, Colo. — Na novega leta dan je umrl Martin Kenig, star 59 let in rojen v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. — Da^ lje je umrl Joe Lieec, star 65 let In doma is Kneždia na Dolenjskem. Bil je član društva 21 SN-PJ. — V bolniški postelji se nahajata Valentin in Mary Mäher, oba člana istega društva.
V bolnišnici na farmah Willard, Wis. — Trinajstletna Amalija Bergant, članica mladinskega oddelka SNPJ, je bila te dni operirana na vnetem slepiču v bolnišnici v Marshfieldu. Zdravje se deklici že vrača. „
Nov grob v Mlnneapolisu Minneapolis, Minn. — Tu je pred kratkim umrla Jožefina Bolka, rojena v Grahovem pri Cerknici. Podlegla je operaciji. Zapušča, moža in sedem otrok.
■ Nov grob v Kanadi New Waterford, N. S. — Tu je umrla zadnje dni Ana Juvanc, članica društva 558 SNPJ. Zapušča moža, sina in tri hčere.
Vesti iz Calumeta Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrl v Osceoli rojak Lovrenc Ilenlč, star'64 1st in doma iz Bele Krajine. Bil je star naseljenec, ki zapušča ženo, pet sinov in šest hčera. — Dalje je umrla 21-letna Rose Kuzma, hči rojaka Mika Kuzme v Raymboultownu, Zapušča poleg staršev osem bratov in sester. — Iz 8heboygsna je prišla vest, da John Turk, bivši Calumetčan, leži v tamkajšnji bolnišnici s petimi ranami, ki jih je dobil v pretepu z nekim Grkom, kateri je moral tudi v bolnišnico z osmimi ranami. ^ Samomor v New Yorks. New York. — V Brooklynu se je ustrelil 80-letoi Rudolf Stal-car od Kočevja. Vzrok samomora bo menda strah, da mu sodl-.-.¿e odkloni prošnjo za državlJen-stvo in ga deportira v stari kraj. StaJcar je namreč prišel v New York nelegalno is Kanade in pred kratkim je predložil prošnjo za državljanstvo.
Nov grob v Clevelandu Cleveland. — V bolnišnici je umrla Mary Podgorelec, stara 77 let In rojena v Velesovem. V A-meriki Je bila 30 let in tu zapušča moža in sina.
Dosega kompromisa v stavki mor• narskih delavcev
Han Francisco, Cal., 7. jan. — Unije mornarskih delavcev, ki vodijo sUvko v pristaniščih ob zapadni obali že 70 dnL so naznanile, da so predstavniki delodajalcev pristali na kompromis glede kontrole delavskih upoale-vaJnk. kar pomeni, da bo stav-ka kmalu končana. Danes se b» vršila skupna konferenca, na kateri bodo skušali rešiti druga sporna vprašanja. Pogajanja med dvema unijama — Meators, Matee é Pilots ter Radio Tele* graphers - in delodajalci se nadaljujejo H*rry Lundberg. vodja mogočne unije mornarskih delavcev, ki Je imel odletoti s letalom v Washington. Ja odgo-dil odhod, ker se Je "situacija Iz-
Rudarski vodja predsednik zbornice
Veliko veselje v delavskih krogih v Ulinoisu
SpringUeM, M., 7. Jan. - U-nijski voditelji ao silno veaell, ker je bil Louia.E. Lewis izvoljen sa predsednika nilje državne zbornice. Lewis ja atoodstot-ni unionist in ptvl delavski vodja, ki je dobil toi pozicijo, v zgodovini drlave.
Takoj po ustoličen ju je Lewi-su čestiUla delavska delegacija, katero je vodil njegov brat Thur-low Lewis. Slednji je glavni pr* vni svetovalec rudarske unije UMWA.
"Novi' predsednik državne zbornice naa je informiral, da ga lahko obiščemo, kadar hočemo," je rekel Rtuben G. 8oder-strom, predsednik državne delavske federacije in član delavske delegacije. "Mi «mo bili povabljeni in raaume se, da smo bili silno veseli."
Loblati orgaiiiaacij, ki so stalno pobijali delavsko zakonodajo, so razočarani, ker je bil Lewis Izvoljen sa prfdiednika »borni-ce. Takega izida volitev niso pričakovali. Lewis je dobil 86 glasov, njegov nasprotnik Elmer J. Schnackcnberg, republikanec iz Chicaga, pa 68 glasov.
Jeklarska kompa-nija se oborožuje
Pripravlja se na konflikt* Lejvisovim
Waahington, D. C.—<FP)— Carnegie-Illinois Steel Co„ ki ima svoje jeklarne v Plttaburg-hu in drugih mestih v Pennsyl-vaniji kakor tudi v čikaškem distriktu, je v zadnjih tednih najela veliko število novih policajev, obenem pa polni svoja skladišča z orožjem in strelivom ter plinskimi bombami. Tako je izpovedal Elmer i. Maloy, re-prezentant kompanijske unije, fc)red federalnim delavskim razsodiščem, pred katerim Je nastopil kot priča.
Dalje je Maloy povedal, da so člani železarske in premogovne policije prej bili v službi šest dni v tednu, zdaj pa samo pet dni, da se je tako našel prostor za nove poličaje, da bo večje število stopilo v akcijo, kadar se pojavi potreba. Ta "potreba" bo prišla» ko se bo Jeklarski trust, ki kontrolira Carnegie-Illinois Co., spopadel z !/ewiso-vlm odborom za industrijsko organizacijo, ki vodi oriftinizato-rlčno kampanjo Jeklarskimi in železarskimi delavci.
Pred federalnim delavskim
ROOSEVELTOV APEL NA VRHOVNO SODIŠČE
Ustava mora biti liberalno interpretirana
Krojaška unija za« hteva višjo mezdo
Predsednik unije predlaga skupno konferenco
ODPRAVA OTROŠKEGA DELA
Waahlngton, D. C., 7. Jan, — Predsednik Roosevelt je včeraj v svoji poslanici 75. kongresu — katero je osebno prečital na skupni seji obeh zbornic in katera je bila rszširjena po radiu — namignil, da je revizija ustava nepotrebna toliko čaaa, dokler federalno vrhovno aodišče sledi ve-čtni ljudstva in ustavo liberalno ter demokratično tolmači. "Ameriško ljudstvo zahteva od sodišča, naj pomaga, da bo največja progresivna demokracija na svetu (Združene države) tudi u-spešna," je poudaril ImaJoČ v mislih volilni rezultat v zadnjem novembru.
Roosevelt Je dalje poudaril, da naloge novega deala niso končana s končanjem depresije. Treba je novih zakonov in regulacij, federalnih regulacij, ki pomorejo, da bo več blagostanja In aado-voljnosti sa povprečnega ¿lovska. Sodišče je ovrglo sakon NRA, nI pa s nJim zavrglo problemov, ki so porodili ta zakon; ti problemi so fte vedno tukaj. Proble» ml otroškega dela In minimalna mezde v industrijah še nlto rešeni. Rbosevelt Je fiadalje ovne nil, da so nad produkcija, podpro-dukcija ht špekulacija "tri.sleče-ste sestre", ki povzročajo nezdravo inflacijo in katastrofalno deflacijo,
. Skozi vso poslanico se vleče nit osnovne Rooseveltove ideje, da demokmolja zahteva novih gospodarskih reform, da je treba brezposelnost stalno pobijati, da je treba delavcem sajamčltl dostojne delovne pogoje In zadostne mezde,- da je treba odpraviti otroško dalo In farmarjem zaj*mčltl več dohodkov. Roosevelt Je tudi poudaril, da je tiVba zakon socialnega zavarovanja stalno (spreminjati In li-boljševsti, če hočemo, da bo a-fektiven in razvoju raamer primeren. Predsednik Je tudi priporočil odpravo najemnlštva fsr-marjev v Južnih državah.
Sladkorni baroni v Mehiki in delavstvo
Mexico City.—Mehiški pred-sednik Cardenas Je nedavno s proklamacijo raztegnil kolektiv, no pogodbo, ki Je bila v veljavi med unijo in večjimi sladkorni* mi družbami, na vso Industrijo. Pogodba določa zaprto delavni* co, oseqiumi delovnik, odmore,
i « . j. i počitnice^" odškodnino za pons-raz*>di*čem Ja-poteg drugih.sa- ^ , okup<M.,Jl(Ut bolosnl, stopil tudi Philip Murray, načel-1
New York. 7. J[an. — Unija krojaških delavcev — Amalgamated Clothing Workers of A-merica — je preko svojega predsednika Sidneyja Hillmana pozvala vse delodajalce, s katerimi ima pogpdbe, naj zvišajo mezdo petnajst odstotkov. Zvišanje naj bi stopilo v veljavo 1, maja tega leta.
Hillman Je izjavil, da je ekse* kutlva unije na svoji zadnji seji uvidela potrebo zvišanja mezde, ker se cene Šivljenskih potrebščin dvigajo, na drugi strani pa oblačilna industrija vleče dobičke. On je dalje sugestiral skupno konferenco unljsklh voditeljev In reprezentantov delodajalcev, ki naj bi se pričela 25. januarja v New YorkuNin razpravljala o zahtevi organiziranih delavcev.
nik , organizatoričnega odbora I*wisove organizacije. On je dejal, da je kom peni jska unija, katero Je Carnegie-Illinois 8t*«l Co. ustanovila v svojih tovarnah,
kršenje Wagnerjev^. delavska- ^^	„
gs zakona, ki garantira delav-	, ' . x—
rem pravico kolektivnega poga	N*War*UtUi, Montana
Janja z delodajalci po svojih re	Newark, O« 7, Jan. — HUvks
prezenUntih. Kompanijaka unl-	livarjev pri Florence Wehrls
Ja je bila uailjena delavcem In	Htove Ce., ki je trajala tri tedne,
Je pod popolno kontrolo kompe-	Je bila včeraj končana. Neaoglas-
nije.	Je med stavkarji In kompanljo
———— *	bila poravnana, ko Je kom
Nov oimev na aisniat	nija priznala unijo In podpissls
hralia Aleksandra	v i« ** «•«"»•
mraija ^«oiseomsrss Jivw|jh J7(w d#|j|Vf4V kf M
Metz. Francija. 7. Jan.—Fran do v po^jak vrnili na delo. coaka policija Je včeraj prijela
Vojalki diktator kontrolira Kubo
Morda bo kmalu dobila novega predsednika
Havana, Kuha. —• Opozicija proti polkovniku Fulgenclju Itn tisti, načelniku kubanske armade In aktualnemu diktatorju, je zUno nevarna, kar ae je pokazalo v tej otoški republiki', ko je Ba-Usta strmoglavil predsednika Mljruela Mariana Gomaze, ksr se je upiraj vojaški kontroli pode ieleklh šol. Nekaj dni po odstavitvi Gomeza je policija ustrelila Franciaca Castella, mladega ra dikalca in nasprotnika vojaškega diktatorja.
Uradno poročilo, ki mu ni nihče, ki pozna situacjjo na Kubi, verjel, se Je glasilo, da Je bil Cm-stello ustreljen, ker se Je upirsl aretaciji. Taks usoda običajno zadene vsakega, ki se ne strinja z diktatorjem, ki |M>leg armad« kontrolira tudi policijo.
Gomezovo pozicijo Je dobil podpredaednik Uredo ilru, ki Je sicer pripravljen storiti vse, kar mu Hstlsta ukaže, tods vse kaže, da kmalu Izgubi svoj urad, Predsedniški stol bo zassdel general Rafael M on ta v lo, prijatelj |H>lkovnika Hatiste, morda ž« prihodnji mes«m.
Na svetu ni noben« države, kjer J« polkovnik načelnik armade i H kjer morajo ganerali izpolnjevati njegove ukaz«, ra*n Kub«. Ratiata, ki J« bil pred tremi leti še narednik, je naredil iz armade dominantno silo v ku-imriski politiki. Hat ista J« reorganiziral in povečal armado In dobil |mj4 kontrolo imlicijo. Po-, leg redn« armad« ima 40,000 rezervistov, katere Je dobro Oborožil. Njegovi vojaki dobivajo primeroma visoko plačo in do-
oskrbo, stanovanja sa delavce, promocije in komisi Jo obeh strank, ki odloča o vseh spornih sad«vah mod upravami I bro hrano. Vzdrževanj« armade in delavstvom.	. (M»tre skoro 50 odstotkov vseh I
1 vladnih dohodkov,
Vač me*4«c«v |»red str mogla v-IJenjem (»omezovega režima j« Hatisa dobil pod svojo kontrolo vladni department' javnil del, delavski department, prosvetni in n^rsnji d/partnuyt..
I j ni magnat finančni
angel republikancev
Washington, D C^J. H, Pew, i predsednik Kun Oil Co., ki skupno s Grundy jem kontrolira re-
o*ebo, ki Je na surmi. da Je v Uprava CCC bo upo- U»f<en«ko politično mašino v zvezi z umorom Jugoslovanske-	s;s /vvj	P«nWJven»JI, In člsnl njegov«
Stila bO,OVO fantov (Jr(jijn<l mt pri^vall $a«o.soo v Washington, D. C. — kober t »klad republikanekc stranke v Kachnar. direktor konasrvacij- ladnjl volilni kampanji. Tako se
ga kralaj Aleksandra v Marsell* lesu v oktobru 19*4. Aretacija Je bila izvršena v Thionvillu dobro uro kasneje, ko Je posUjo zapustil vlak, kl Je H'eJ Aleksandro-vo vdovo Marijo fn njenega sina Tomlsiava. ki sU bite na potu vi

»ke armade CCCC), Je naznanil,	glasi najnovejše poročilo »enat-da bo uposili nadaJJnJIl^^t.OC/n	nega odseka, kateremu morajo fantov v Um masscu v starosti	vse poiitičh« strank« dati podat-17 do 28 tet, de ho armada do-	ke o prispevkih v volilne sklede Policija le nI objevite segla d<4očano Slavilo SS0.000	Pew je prekosil ceb Du Pontoniti narodnosti osumlje- I?peelll ho te fente Jz družin, ki	vo munieljeko dinastijo, ki Je
so na rtli/si UeU,	.il'rt«pevste fW,<*X> v kampanj-
• . ".....""
ŠPANSKA VLADAl SPET APELIRA NA UGO NARODOV
Anglija in Francija pri-* ata blokado panije
ZADNJA-FASISTIC-NA OFENZIVA?
teneva, 7, Jan.—Španska vlada v Valenclji je včeraj poalala Ligi narodov nov protest proti najnovejšim kršitvam mednarodnega prava po Nemčiji In Italiji. Nota se glasi, da Hitlerjeve bojne ladje izvajajo policijsko pravo v španskih vodah, dast to pravo pripada le vladi španske republike. Nota vsebuje tudi protest proti izkrcanju nadaljnjih 10,000 "prostovoljcev" is Italije, ki ao lilli poslankna pomoč span-skim u|K>rnikom. Svet Mge narodov bo razpravljal o'tej noti, ko se snide dne 18. januarja,
(Vest is Lizbone se glasi na temelju fašističnega poročila iz Seville, da se je španska vlada danes podala Nemčiji in vrnila uplenjeno blago s nemškega parnika Palosa ter Izpustila ujetega Bpajica, ki Je bil na istem par-niku.)
Hayonne, Francija, 7. Jan. <— ft pan ska vlada Je včeraj poslala svoje podmornike in dve veftji bojni ladji v Biskajski zaliv, da ojači tamkaj svoje brodovje, katero ima branKi špansko plovbo pred Hitlerjevimi pirati,
Parte. 7. jan. — Sinočnja veat is Vladnih krogov ss glasi, da je blokada ftpanlje po Angliji In Tranelfl i'#lfoglbna.> ak<» Hitler In Mussolini še ta teden ne prenehata z Intervencijo v španski civilni vojni. Odgovor is Berlina in Rima se pričakuje ob koncu tega tedna. Francija in Anglija nam«ravata zapreti vsa pote v Španijo, na morju in suhem, tako da bo nsdaljnje dohsjanje prostovoljcev nemogoče. ,
Madrid, 7. Jan. — Fašisti na-daljujsjo masivne napad« s nemškimi četami na madrldak« postojank« na zapadu In severota-padu, tods do danes še vedno br«z poselmega usjieha. Nekaj u-speha «o fašUtl imeli' v okolici HI Kscoriala, šli madridski bram-bovci so takoj začsll mogočen protinapad in d«loma so še iztrgali fašistom pridobljena tla. Pri včerajšnjem zračnem napadu na Madrid nI bil nihče ubit, ao pa fašisti pokvarili otrokom običajno slavnost na praznih Treh kraljev, Fašisti so včeraj bombardirali tudi Malago v Južni Apa-niJJ iz zraka in ubili «»krog 150 civilistov.
Berlin, 7. Jan. — Po govori» eah v Berlinu Je skl«|iati, da Je llltlrr |M)šlal zadnjo pomoč Fran-ciscu Francu, kateri zdaj vodi "zadnjo ofenzivo" za okunacijo Madrida in Južnega dela .Španije. Franco j« dobil zadnje tedn« okrog 20,000 mož iz Nemčije in Italija (Htleg oliilne zalo«« letal, to|Miv, strojnic in streliva; vae o-pera« lje Kram ove armad« so v rok ali nemških In ialljanskih čsstnikov, Ako torej Franco še zdaj n« doseže avojega cilja -» n« dobi v«č noliena |K»m<»čl is NemčiJ« In Italije.
Mo»kva. 7. jan, — Izvestja. u-radno glasilo sovjetsk« vlad«, pišejo, da Nemčija Z zasega nJem ladij španske vlade v španskih vodah direktno izziv* vojno a s pan a ko republiko. Izzivanja voj* ne s Sovjetsko unijo s nepresta-nhm Ustavljanjem in mot«nj«m ruskih ladij IrsJa Že dva meae-ca. ampak sovjetska vlada J« silno Iiotrpežljiva, vendar Hitter In Mtfsaollnl ne jimeta misliti, da psšfpait/lvefslsovjetov ne |N>sna
nolnote ipi^*,	t
ski sklad re|«ublikanske stranke, poleg tegs * pa Je Pew kupil "Farm Journal", ki Ima veliko število naročnikov med farmarji In ga »reman it v propagandno glasilo republikanske stranke in
PRO0TXTA
the enlightenment
SUMU) IM umtm*a blormm POoroKMK JKÜMOTK
— at mmé »Éliiil Mr Sto—s »
to Otow* «1JS MMtoM*. ISTSmMMsi «
I,« Ml III «■ M IIIIII
Glasovi k naselbin
Nekaj tega in dnegm
Is "miniaturne svetovne vojne" v Španiji ae polagoma razvija svetovna vojna v naravnem geografskem obaegu. Hitler je že očitno in z obema nogama stopil v to vojno in Muiaolini pod krinko celega venca bluffov je tudi zraven. Rusija je zraven Ae z enim prstom. Treba je Ae, da Francija in Anglija »topita odprto na plan. Amerika bo seveda "nevtralna" kakAne dve leti.
• • •
Najnovejšo sliko, ki kaže, kako bolj in bolj izginjajo aUu» ameriške tradicije, je podal pred nekaj dnevi dr. Erie P. Young iz Californije na zborovanju AmeriAkega aocioloAkega druAtva v Chicagu. Rekel je, da v tipičnih ameriAkih domovih ni več videti portretov dedov in atarih mamic, namesto teh pa so na stenah fotografije filmskih zvezdnikov in zvezdnic; dalje ni več videti družinske biblije, kateTO AO »menjaj li mišTerrff raaftfeii. co, da se svet vrti
• 0 $
Zborovanje AmeriAke zveze za pospeAevanje znanosti je vaako leto zanimivo in tako Je bilo tudi letos, ko se je vrAlto zadnji teden v decembru v Atlantic Cltyju. Prav za prav je {o zbo-' rovanje vaako leto sanimivejAe, kajti na vsakem zboru ameriAkih znanstvenikov pride kak-Ano novo odkritje na dan. Omeniti je treba, da ao v AmeriAki zvezi za pospeAevanje anano-sti ljudje vseh mogočih idej in nazorov; na-prednjakl, ki ne res trudijo za pravo znanost, In konservativci, ki napredku vede na enem koncu toliko Akodujejo kolikor mu na drugem koncu koristijo.
0 0 0.
Največje odkritje na letoAnjem zboru ameriAkih znanstvenikov je prispeval dr. Wendell M. Stanley, 32-letni biolog, ki je naznanil, da je njegovo eksperimentiranje pomaknilo dozdevno "mejo" med ilvo In neživo materijo daleč doli do mikroflkoplčnlh edlnic, ki se imenujejo molekule. Dr. Stanley je eksperimentiral s proteinskiml molekulami In dognal« da imajo laatnostl tfvih organizmov, vsled Česar se lahko pnAtevajn k bakterijam, ki so doslej veljale kot najnižja iiva bitja. Na to odkritje je mladi znanstvenik zadel slučajno, ko je Iskal izvora nekaterim rastlinskim boleznim.
0 0 0
To odkritje Je novu potrditev teorije—materialistične teorije, if you pleaae—da na dnu ni nobene razlike med "ilvo" in "neiivo" materijo. Tam je vae iivo ali pa netivo, kakor vza-meA! To pomeni, da ni nobene določne črte za začetek tlvljenja. Kolikor je do danes snano, so na dnu vsega elektroni, kl ao materija in energija hkratu. In energija je življenje! Elektroni aeatavljajo atome in atomi sestavljajo molekule. 2ivl organizmi so kemičen proces, ki avtomatično naatajs nekje med atomi in molekulami. Sprva niso ti organism! ne rsstUne in ne iivsll, prav sa prav sb oboje, a ko pride proces razvoja do razlikovanja, ko ae pojavijo najuiije rastline (alge) in nanjiAje živali (enooeli£arji), so to Ae viaoko razviti in komplicirani organizmi.	• o • ' o
l^emontski patri ao končno obupali, da ai pri-avoje Cankarja In^ga^retvuri^r mrojega pa-trona. Umik v Lemontu se je Ae začel, ampak umik Je tipično frančiAkaneki. Umik gre takole (pater Bernard piAe v A. S.): "O tem (Cankarju) a© res ni vredno pričkati. Kdor je tako dom i Al ja v, da miali, da Je bil Cankar aamo njegov, naj pa bo v boAjem imenu, naj ni a tem nobene Akode narejene , , . Ker Je pa'Cankar bil Slovenec . . . ae ga jte moremo ubraniti . . . oatal bo tudi naA' in nihče nam ga ne more ubraniti, pa naj nam Cankar dela čaat ali na." O tem ae nismo nikdar pri-ckali! S tega glediAča je tudi pater Bernard "naA", ker jeflovenec, In "naAa" sta tudi Akofa Mahnič in Jeglič! Ali ao ur.«i (naši!) patri kunAtnlt Upajmo, da je zdaj pričkanja konec, ooo
T«»da brez zavijanja rte gre pri patrih. Pater Iternard pravi, da smo a citati iz 4Cankarjevih spiaov akuAali dokazati le to. da je Hll Cankar brezverar. nismo ae pa pobrisali, da hI do-kasali. da Je bil tudi aocialiat. F.rgo: nam je več sa brezveratvo kot aa sorlalizem! Thanka. Bernard t Ker ate vi hoteli. Je Alo najprej za svobodnomiaelatvo—in če hočete, lahko narlti ramo dovolj, is 6r«ar bo jasno, da je bil Cankar tudi aorialiat in da je bila njegova domovina "vsa U lepa zemlja", ves avet. Verjemite nam. Bernard, pri nas sta demokratični sorlall-sem In svobodna mlael paralelni vprašanji, ki sta obe « riako vatni.
Izkaz prispevkov španski» de-
lavcem
Clevelaad, O. — Naslednje je tretji tokaz prispevkov španskim «Mavcem, ki ae borijo za ohranitev demokracije proti brutalnemu fašizmu. Nabralo se je na iniciativo odbora clevelandske federacije društev SNPJ.
Prispevali so sledeči : društvo 312 SNPJ vsoto $10. člani tega društva tut svoji redni seji pa so prispevali sledeče vsote: po 90c: Mary Kobal, Krlst Kalin, John Strancar, John Strancar ml. in Andy Boaich ; po 25c so prispevali Frank Kalin, Alvis Batehc, Louis Zgonlk, Stave Cernigoj, Emil Stokelj, Frank Kiun, Joa. Juridc. Heronhn Kravoa, August Stokal, Louis Cebron, H. Stanich, Joe Krtel; po 20c: Alvis Petrovcic; po 10c so prispevali sledeči : Angels Rosa, Mary Morel, Louie Bezeek, L. Krfut, Henry Bartel, A. Bastič, 8. Lollar in Leo Bavtar. Skupna vsota $16.76.
Društvo "Slovenski Dom" At. 6 SDZ je prispevalo vsoto |10.
Med članstvom druAtva "Danica" At. 84 SDZ na poio JSZ je nabhd Frank Bubnic sledeče prispevke: Edward Krecic je prispeval $1; po 50c ao darovali sledeči: Jennie Hribar, Joseph Mikllch in Math Cenole; po 26c ao prispevali John Taučar, John Polar, Mary Jarc, Max Traven, John Lanancich, Fabjancich. J. Zad n i k ( ime nečitljivo ), L. Po-énfcan M_
ZOc: A
o, Anton Huimkhr po 15c?h John Taucher; po \0c Mary Požar, M. Valoveč, F. Sibinako, M. Žagar, A. Traven, M. Valencic, A. Koatanjancic, J. Fabjancini, A. Traven, C. Vatovec, S. Mat-ko, V. Bubnič, F. Taucher. Dalje Je eden prispeval 7c In 14 po 6c vsak. Skupaj $8.07.
Na polo At. 10 je nabiral Ivan Babnifc. Prispevali* so navedene vsote sledeči: Ivan Babnlk vsoto |6 in Joe Snoj vsoto $1; po 60c: John Opeka, Matt Mesec in Frank Kačar; po 20c: Frank Petric; po 10c L. Smučk in L. Novak. Skupaj $7.90,
Frank Petavs iz Little Fallsa, New York, je prispeval ~ vsoto 96.00.
John Krebel je nabiral na polo JdZ. Prispevali so sledeči: John Krebel vsoto 96; po 91 »o darovali : Louis Kocjan, John Nachtigal in Frank Zibema ; po 98: Joe Spolar; po 60c: Leo Jevc, Ant. Vintar, Adde Simms, Frank Kovek in John Cesnik ; po 86e: John Drobnic; po 26c: K. Trinajatic, Chas. BelaJ, Fr. N., Pr. Močnik, Rose Sum rada, F. Kraneevic, Jos. Suatarsich, Roy Holt, John Lančar, Fr. Rant in Fr. Drobnič. Skupaj 916.60.
Na polo At. 1 je nabiral Mike Trebeč. Darovali so sledeči po 91 : Mlkla Banik, Mike Trebeč in Ixniis J art z ; po 92 : Joa Kod-rich; po 60c: Anton Babich, John l4tzar in-James Zaleznik; po 26c: Matija Rehtar. L. Pe-terlin, Jos. Filipič, V. Ogrin, John Prinčič, J. Calez in Frank Kovaftič; po 16c: Frank Fran-kovič; po 10c: (Ime nečitljivo). Skupaj 9H.60.
Rosalia Crnclch, članica druAtva 147 SNPJ, je nabrala na polo At. 2tt kot sledi: po 60c So prispevali John C me Ich, Rosalia Crnclch, Frank Azman. L. Clm-perman in R. Budimlr; po 91: Jack Plntar; po 26c: Marv BelaJ, M. Perkovich ln JflM Skupaj 94.26.
Od prejAnje poAiljatve ostalo m* roki 10c. Skupna vsota v tem
izkazu 976.27, ki je bila poalana Vincentu Cainkarju, predseduj* ku SNPJ, da jo t drugimi prispevki vred pošlje na pristojno mesto.
Doaedaj je vsega skupaj odbor clevelandske federacij SNPJ poslal v pomoč brartttefjetai Apanske demokracije 9272.67.
Iskrena hvala vsem nabiral-oem in prfcpevateljem!
Zadovoljni smo, da je odziv na resbtocijo in apel cleveiand-ske federacije društev SNPJ vseskozi zadovoljiv. Upamo, da bodo prispevki le vedno prihajali, kajti to je edino orofta, ki ga morejo nuditi španskim delavcem, da razbijajo giavo fašističnemu zmaju!
Iskrena hvala gre tudi Jugo~ slovanski tiskovni družbi Enakopravnost, ki nam je takoj v začetku prispočila na pomoč hi tiskala nabiralne pole brezplačno tfr darovala pisalni papir in kuverte.
Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj! •
Lottla Zorko, tajnik, (6409 St. Clair ave.)
Bitja, ki jim ne moremo doživela
Tom Moonev ia Ang slo Hentdon, organi car, Ici je Ml Obaojea v sapor, ata aa asslals v kalifornijski
niči. to	•.	.. • [
V sati o zabavah Hharon, Pa. — V leta 1986 je bilo v naši naselbini precej veselja. Ženili so se stari in mladi. Stari so praznovali 25-letni-ce zakonskega življenja, mladi pa vstop v zakonsko srečo. Par članov in članic društva At. 81 ¿SKP* ae odločilo,;^ je
K polovice", k! le pri našem druAtvu, pripeljali k društvu At. 31 SNPJ.
Sedaj imamo Ae drugo leto pri naAem društvu mladega tajnika, ki razume bolj angleAko ko slovensko. Kakor vam je znano, je k naAemu društvu pridružilo mladinsko druAtvo. Vsled tega sem na letni seji naAaga društva omenila, da si bi nale društvo ustanovilo nekakšen klub, da bi Imeli kje voditi ali obdriavati naše seje, tako da se ne bi vedno "mufali" P9 privatnih hišah. Priporočam mladim članom , hi članicam, da ae bi za to stvar zavzeli in zanimali, atarejši člani pa Jih bomo v tem podpirali, da si ustanovimo klub. Potem se nam bi pridružilo mnogo članov in članic. Ako ne bomo podpirali mladih članov in t njimi eodelo-vali, bo naše društvo v par letih razpadlo, pa ne le naše, ampak tudi druga. Zato pa moramo držati skupaj. 8odelovati moramo skupaj roka v roki ipr naša SNPJ ae bo širila.
Strinjam ae s ZidanŠkovimi dopisi, da bi pričela ishajati tudi aobotna Atevllka Proevete. Njegov predlog podpiram. Kadar je v tednu eden praznik, pa ne dobim Proevete par dni skupaj. Ker mi je ProsveU preveč priljubljena, mi je seVeda dolgčas po nji. NaAa Proevista sovraži vse, kar je naaadnjalkega, sovraži temo in zaslepljevanje, črno reakcijo in fašiste, ki so si pobratim!. Te stvari in robo sovražim tudi Jaz in xsak pošten človek. '
Kakor sem že pre^ ocenila, smo imeli v prošlem letu obilo veselja na rasnih s*bavah, domačih In javnih. Tako. smo zaključili staro leto pri jni. in mrs. S ta J duh ar, ki ata obendm praa-nmala '26 letnico zagonskega življenja. Vse Je bilo židane volje, kakor se pač ob takih prilikah spodobi. Misa je bila oblo-na a okuanimi jedrni in pija-
čo. Naša jubilanta ali slavljen-ca se iskreno zahvaljujeta vsem prijateljem in prijateljicam za darilo veselega presenečenja in pripravljena sta, da o priliki prijaznost vrneta.
Omeniti moram, da smo se zbrali skupaj napredni Člani in članice ter se veselili in zabavali. Prišli so tudi naši gi^ceristi
so naprednega mišljenja in pri dej o na vsako delavsko zabavo, naj jo priredi drpštvo,. klub ^li federacija. Takih naprednih
SNPJ še bolj Urila in 61 še bolj napredovala.
Paul i na Cetht, 81.
Obw Iz Montane Red Ijodge, Mont. — Staro leto je zatonilo in z veseljem smo sprejeli ter pozdravili novo leto i upanjem, da bo boljše kot je bilo pretečeno. Stara navada je, da voščimo znancem in prijateljem Veselo in srečno novo
jjodpore. \V zadnje kön-
r
di omejitve bolnUke resriici je bil sklep venclje hud udarec za poštene člana, ali za simulante pa naj boljša medicina. Enajsta redna konvencija ae približuje. Sedaj je čas, bratje in sestre, da pridemo v javnost in priporočamo spremembo te točke. Moje priporočilo je, da gremo nazaj k
Trobentarjevi in Bogolinovi, kil pravilom, ki sb M* sprejeta na «o prevaele d^očene naloge. Drug del s poseb-
no	mišicami je «lava. Tam
za griaenje, ki je čeato iz iaredno trdega kitina. Mnoge žuželke morejo ž njimi žvečiti in mnoge med njimi so sposobne uničevati celo svinec. S
9. redni konvenciji leta 1929, ali vsaj k nečemu podobnemu. Bol niSki skladi so danes v dobrem stanju; to se je pokazalo v pre-
tečeaem letu, ko sta bila opušče-
dolarskem skladu, hodnja konvencija bo upostavi-la bolniško lestvico tako, da bo v zadovoljstvo članstvu in v korist vsej organizaciji!
K. Erznoznik, 81.
, Koncert in plea Neffs, Ohio.—Tukajšnje druAtvo SNPJ št. 4 bo priredilo v soboto, dne 16. januarja v Ro-mlčevi dvorani* koncert s ple-
Največje uspehe aa svetu imajo, čepra\ se nam bo to vMelo čudno, nedvomno žuželke i -*e*thke vieh «Valskih vrst na svetu tavisema ta TSZred bitij, to je dkrogT50,000 vrst. Kamor koli pridamo, povaod Jih najdemo. I^d»^ ha vztraja cele v večnem ledu. V vročih vrelcih v rekah, močvirjih, luMh, v ^mlji,f lamah in oiio Vipatforefu nalivamo žaftilke. Tudi po ab-aMaliin hi^ožfni j«i ne prekaša -nobena drura skupina živali. Pomislimo eamo na oblake kobilic, na gosenice, ki nam fcrejo gozdove, na milijone in milijonske vojake mravelj. Nobena etvar ai (k)volj trda, da hi ae mogla upirati nji-hovim čel j ust in?: sveže rastline, suh les, živalski ostanki, trupta. roževina, lasje, volna, vosek Jrittn, kovina — vae M le tahto v hrano. Qd W prihajajo snav it piav žuželke'.'
Njih vnanji plašč fe nšUu^ pravi ftklop^kiti na. «eer imajo tudi mnoge druge živali oklepe, toda žuželke in njihovi sorodniki pajki in raki ftoajo oklope posebne vrste: gibljive in razčlenjene kakor viteške oprave srednjega veka. To čJ&nkovito ogrodje je velik plas pred opravo, ki jo nosijo črvi, predniki Šuielk. Mišice zadevajo pri ^rvih ob mehko vnanjeat, pri žuželkah pa ob trdo m Vsakomur bo jasno, da zmore mišica s trdna Oporo vdč nego s popustljivo. Tako dosežejo žuželke s Bvojimi trdnimi vzvodnimi udi in zmogljivejšimi mišicami vse uspešnejše gibanje. K temu je treba prišteti, daao najvažnejši gibi osredotočeni na doftčen del telesa, namreč na prsni del. Tam dobimo noge in krila in mišice
leto. Gotovo je, ako pogledamo som. Sodelovala bo glasbena šo-
nazaj; da nismo ali nismo hote lletoriti vsega, kar bi bili lahko storili v pretočenem letu. Poskusimo to popraviti in nadomestiti v novem letu.
Društvo^Solncj" At.«l*NPJ je na letni seji v decembru izvodilo ves stari odbor za leto 1987,:isvzemAi zdravnika. To je pokasalo, da je članstvo zadovoljno s sedanjimi uradniki. Z drugimi besedami rečeno: članstvo se ne zanimat za urade. Izrazi ,.so vedno isti: bodo že bni uredili. Skušalo se bo zadovoljiti vse, ampak le s kooperacijo članstva.
Društvo je tudi ostalo učlanje-no v Prosvetni matici. Ta dobra in izobraževalna ustanova društvo podpira že od početka.
P reč i ta n Ja bil tudi apel sa pomoč španskim delavcem. Odzvalo ae je članstvo s prosto-
la Excelsior pod vodstvom Viktorja Lisjaka iz Bridgeporta. Program se prične ob 7.30 zvečer.
Na tem koncertu se bo izvajal zanimiv, bogat program, ki bo gotovo vsem ugajal. Nastopila bo naAa mlkdina z godbo in petjem. Treba je povedati, da l>odo ta program izvajali mladi učenci ln učenke. Nastopili do t desetimi točkami, ki so vse zanimive. Potrudite se, da boste navzoči! Vstopnina samo 26 centov.
Najprej bo godza zaigrala mladinsko koračnico, nato Ae e-no, nakar mladi pevci zapojo znano slovensko popevko "Dekle v zelenem vrtu sedi," dalje "Sweet Lei Lehua" ,in "Stte-sak," potem pa spefc slovensko "Ko tičica maV. Izvajal se bo tudi kozaAki pleKin godba bo
voljnimi prispevki in poleg tega \m\i Over the Waves. V samo-se je darovala iz driAtvene bla-. Bpev|h in dvospevlh bodo nasto-gajne vsoU 92.60. Skupfta vso-j piH gledeči: Pauline Novak, U znaša 98, ki je bila poalana ( Frank Ko«en, Helen Mesajedick,
tajniltvu JSZ. Vsota je majhna, ali darovana v dober namen, v upanju, da španski delavski bori tel j i za demokracijo sprejmejo vaako malo pomoč za zdrobi-tev fašizma, ki ga podpirata Mussolini in Hitler, ki skušata na brutalen način zatreti vaako
Frank Bigoa, Mary Williams, Margaret Mihelcici, Joseph in Stanley Skoff, Frank Primožič, George Maook, Wm. Gasper, Robert ^oyles, William Ouzel, Ann Widmer, Ludwig La potnik, Oe-ly and 8ophia Maura, Dftôthy Exil er, Ml as Afexa, Virginia Pi-
napredno delavsko gibanje. Sled-1 ^ Mr. Hopko in Joe Matos. nji že dela načrte kako razdeli- Zakljašna točka bo pesem Good ti Španijo na dvoje. Upamo, da Nifht	Pripomniti je
se rtu ne bo posrečilo.	. tr#b^ da bo vse točke spretnlja-
Poglejmo nazaj k druAtvu. |a na pigB0 Ugrt^t 8noy. Večkrat se sliši kritiziranje ra- Ca ae zanimate za slovensko
pesem in gktffc pridite vsi fi veah bližnjih in oddaljenih naselbin. Cim večja udeležba, tem več pogtmm in vawlja bo imela naša turojena mladina, tako da ae bo Ae a eečje vnemo v bodoča učila ter ae «tnimala sa slovenski jezik la slovensko peaeta. Ta je vsekaKor velikega potnena aa našo apleiao stvar, aha hočemo ohraniti našo mladino tase. Pri-četek ob 7.60 svečer in vstopnina samo 26c.
o za "žvečenje so sveztfne druge prednosti. Hrana se drobi že v napiej, žival jo hitreje prebavi in dobiva od nje aato več energije.
Poleg prednosti pa moramo našteti tudi nedo-statke. Cesto čiijemo, kako strašno bi bilo, če bi imel kakšen hrošč velikost krave. V resnici bi ne bilo to nikoli mogoče, baš oktop to onemô-goôa, ker bi postal potem tako težafc, da bi ga žival ne mogla nositi. In s tem je velikosti žuželk že v naprej postavljena neka meja. Prednost kitinove oblake si morajo žuželke odkupiti s svojo majhnostjo.
Tudi razmnožitev pri žužalkah ni videti posebno rentabilna. Dočim zrase iz drobnegs jajčeca sesalca veliko telo, ki živi mnogo let, na-stane iz žuželkinega jajca majhno, kratkotrajno bitje. Druga nevretenčaata bitja, kakor sladkovodni trdoživ in mnogi Črvi, sicer tudi-ne postanejo velika, se pa lahko razmnožujejo ne-spôlno, to se pravi brstijo in svoje stanično tvorivo izkoristijo. Tega žuželka qe more. A namestu tega še levi in spreminja. Vsaka izmed teh levitev je neka vrsta preporoda in sprememba rt. pr. od gosenice tja do metiilja pomeni ns-zadnje novo rctfstvo organisme. To pomeni, da je metulj, ki se izlevi iz bube, nova žival z neizrabljenimi organi.
Toda tudi ta novo naatali organizem ima le kratko življenje. Največji del njegovega življenja je že minul. Ličinka je prebila Več let v zemlji in ko poatane hrošč, živi aamo še nekoliko lepih dhi. Enodevnica je prebila dve leti v vodi kot ličinka, preden se dvigne kot krilata žuželka v s*ak, da opravi svoj poročni polet, ki je zavoljo svoje kratkosti .prešel v pregovor. Kajti življenje dovršenih žuželk je skorsj vedno samo kratka poroka. Ko so poskrbele za potomce, poginejo.
Mad vsemi nižjimi živahni raspolagajo žužel-ke a po^bno lastnostjo, ki Jih odlikuje. To je sposobnost do letanja. Letanje je izum žuželk, •kajti druge živali, ki imajo isto sposobnost, ks-kor ptice, ao si jo pridobile posneje. Za male krilne površine, ki ao jim na razpolago, potrebujejo žuželke ogromne etoeitf je. Navadna muha Udari n. pr. 830 krat s krili-v sekundi, in kskšna energija je potrebna sa to! Pereba energije je prt poletu žuželke ogromna. Leteča čebela porabi 18.6 kalorije sa kilogram jn kilometer, človeško letalo komaj 1.76 kalorije.
Kako je mogeča takšna zmogljivost? Tako, da so žuželke ob zsčetku svojega življenja šted-Ijive, da se "maatijo", da porabijo malo sile. Njih edina naloga je ta, da žrejo. Ko se pa prelevijo v dovršene živali, razsipa va j o velikopotezno in porabijo v najkrajšem času vse svoj« imetje. "Žuželka štedi pare, da potem Ishko razmetava zlatnike", je dejal neki učenjsk popolnoma pravilno, i Ve» rezerve sil porsbijo éo kraja, posebno tiste vrste, ki se kot dovršene živali ne hranijo a. pr. enodnevnice In molji. fSAllo nm t «trsa* t •
iul
fWdrtjédtimi lelî
LISTNICA 1'REDNlftTVA
Livingston, III., A. M.? Naslov avstrijskega konzula sa minois je Michael F. Gilten, 80 N. Michigan ave., Chicago, III.
Milwaukee. M. U.: Delavci, kl so ripostai v javnih — občinskih. okrajnih, državnih ali federalnih - ¿užbah. so po zakonu htvieti la Starostnega zavajanja.	.
(Iz Prosvete a dae 8. januarja 1017.)
Domače vesti. Rojak Volfgang Murad. »ur U let, al je v Poplar Bluffu, Mo., končal živ-Ijenje a strelom Iz lovske puške v arce. Snd^ «k da ga je (k> tega prignala evcppsk» vojna
v kateri je imel ofeta In tri brate.
DetevuA» real L V Minneaoti ao sasUvk«'1 drvarji v gozdovih in papirnica v St. Psa*«' J» morala aapreti vrata.
R«Mev*a vsJm. Eavesnlki ae Ae ni*> «B, kaj b? odgovorili predsedniku Edrufeeft •lav «a mirovno poaredovaaje Nemške » avstrijske čete so strie zadnje ofensivne I* A use ruskih ia romunskih «et v Rem un j
PJSTJ
Prvotni naseljenci
Qüvavtii Âmprîln
▼ ijCVvl AU /lillCiUU
Amerikanci v splošnem imajo nrecej pogrešne pojme o začetni /vodov in i ameriškega ljudatva, kar Je pripisati tradiciji. To izvi-ra iz študije, ki ao jo izvedli delavci WPA o .narodnostnih skupinah v mestu New Yorku. Po jiaiiranjji povprečnega tukaj ro* jenega Amerikanca so vai njegovi predniki prišli z Britanakih otokov.
Proti tej tradiciji pa govorijo nestevilrta dejatva. Naaeljenci iz-ven Britanakih otokov ao zaSeli prihajati na te obali ie od zamena odkritja Amerike. Z malimi razlikami ao jih priganjali sem isti razlogi, Jki ao ae v eni aU drugi obliki pojavljali skoraj v vaeh narodnostnih skupinah: duh pustolovstva ali ielja po hitrem bogastvu prvih posameznih pionirjev. Za tem so prihajala verska preganjanja. V zvezi a temi ao bili — 4o neke mere — politični razlogi priaeljevanja in končno
Poljaki trdijo, da njihov rojak, Jan iz Kovna, je kot poveljnik neke danske ladje, dosegel te obali dvanajst let, predno je Kolumb nadel zemljo ob tej strani Atlantika. Naj bo to res ali ne, dejstvo je, da so bili Poljaki prvi naseljenci kolonije Jamestown v Virginijl. Poljake "najdemo tudi med nizozemskimi naseljenci Mantattana v sedemnajstem stoletju. Sandusky, O-hio, je bil baje imenovan po nekem poljskem naseljencu, Be-dowski, ki je tam Živel več kot 200 let nazaj.
Istočasno s prvimi nizozemskimi naseljenci se je veliko število drugih priselilo v ameriike kolonije. Deloma so bili ti Valonci (francoski Belgijci), ki ao prišli z Nizozemci, ali večino so tvorili francoski kalvinisti; takozva-ni Hugenotje. Ti poslednji ao bili skoraj vsi tovarnarji, trgovci in izurjeni rokodelci. Naselili so nerpmantični gospodarski fakrUe v New Englandu, Pennsylva-
torji preobljudenja, nezaposlenosti in revščino doma.
Imena prvih slavnih pustolovcev neangUškfg* izvora ao znana vsem A meri kancem. Italijani so upravičeno ponosni na velikega prvopotnika Krištofa Kolumba in Johna Cabota (Gtoanni Caboto), ki je l 1497 odkril ozi-roma zopet odkril severoameri-Aki kontinent. V teku šestnaj-stega stoletja ao miaijonarji in pustolovci igralk avojo vlogo v
zgodovini
riione in porečja Mlssissippija Spanci so bili seveda prvi, ki so poselili Ameriko. Spansko-ameri-Ska civilizacija je zrastla v Južni Ameriki dolgo pred časom, ko so prvi Angleži prišli v Novi svet in Spatici so tudi poskusili zako-reniniti se v Severni Ameriki. U-stanovili so svojo prvo naselbino j St. A u gusti nu 1. 1666. Se pred tem so prodrli v Arizono in od tam polagoma v Texas/New Mexico in Californijo. I Približno ob času, ko so se An-leži naseljevali v Virginijl in flassachusettsu, se je precejšnje tevilo Skandinavcev, vštevši vede, Norvežane in Dance, ka-or tudi sto finskih družin, nase-
110	v severovzhodnem delu te ežele. Nekoliko Švedov, Norve-anov in Dancev je prišlo 1. 1624
nizozemsko kolonijo New Ne-herlands, 'današnji New York, iden izmed teh danskih nase-jencev se je zval Jonas Bronck n njegovo ime je ovekovečeno v anašnjem — Bronxu, newyor-kem mestnem okraju. Nekoliko časa ao Švedi imeli vojo lastno kolonijo — Novo ■vedsko v pokrajini Delaware, ledaleč Od današnje Philadelphi-e. Končno se je tam naselilo 600 incev in na etotine Švedov In Norvežanov. Novo Švedsko je o-|vojir Peter Stuyvesant, guver-ter Nove Nizozemske, alt par let asneje je aaraa nizozemska ko->nija padla v roka Angležev in me je bilo prekrščeno v New fork (i. 1664). Že tedaj je bilo ne«to New York pravcato ko-mopolitanskp mesto — prebi-alci tuj govorili ooeranajetero l/i kov, kakor je poročal neki ►otnik tedanje dobe.
1'rvl Nemci ao ae pojavili v k*verni Ameriki še pridno so I ilgrimci prišli v Plymouth 1. 620. 2e tako rano kot 1. 1607, ao
111	nemški naseljenci ob obali New Rnglanda. v. New Yorku, rtsMHachusetUu, Virginiji in Ca-
■°ljni. Bili so večinoma izurjeni elavci r tkalci, steklarji, mlinar-Nekateri izmed njih ao kasne-letali sadilci tobaka v Virgi-tlji in Marylandu. V teku ae-if-mnajstega stoletja ao se Nem-i dobro naaelili ob zalivih rek I ud son in Delaware. Dne 6. o-tobra 1603 je v Philidtlphijo >nplula mala jadrnica, ki jo na-Ivajo "nemško Mayflower". Pri-" žila je skupino nemških meno-tov. Eden izmed njih. Fran* >aniel Pastoriua, ustanovitelj *rmantowna. Je slovel kot največji učenjak tedanje Amerike roti koncu sedemnajstega sto-«» Ja je neki Jakob Uisler. dom* Prankfurta. bil na čelu revo-Ije proti newvorftkim velepo-**tnikom. PriM j« v* led revo-oeijt* na mesto gwernerja. koo-P« M vstala. Tikorvanl Pennsylvania Dutch e ena izmed malo narodnostnih kupin v Ameriki, ki J« ohranile •tik svojih prišel jen lli pfadni wf.
če verakih pregnancev. Nekate-
niji, New ;Yorku in na Jugu, v Carolinama, kjer so postali hrbtišče plantažnega sistema poljedelstva.
Sedemnajsto t stoletje je tudi zagledalo prihod prvih židovskih naseljencev, prignanih na te o-bali po tedaj običajnem verskem preganjanju. Bilo je portugal sklh židovskih beguncev iz Bra-zila in ti so se naselili najprej v New Yorku in potem v Rhode lslandu, ki je bilo tedaj zavetiš-
Bit ja, Id jim ne do živega
(Nadaljsvsnje s S. strani.)
Samec molja porabi v svojem kratkem livljenju povprečno 67 odst. svoje telesne mase, tako da *! na kohcu ne uniči samo tolAče In reaervnih aubetanc, temveč celo dela mišičja.
Energija pa se sprošča, kakor znano, samo s pojavom zgorevanja, In kadar nekaj zgoreva (pri čemer si te stvari nikakor ne moremo predstavljati s plameni), pomehi to, da ae porablja kisik. Ker je žuželka sposobna tako silnega razvoja energije, mora biti torej dobro preskrbljena s kisikom. In res je še v posebni meri zmožna Izkoriščati ozračni kisik, kajti vse njeno telo je prepreženo s sistemom najtanjših cevk, po katerih prihaja trd; naravnost do mesU porabe. Telo žuželke se tedaj tako rekoč trajno ventllira, ogljikov dvokls odhaja iz njega, ki-Olk prihaja vanj.
Tako spoznamo jaano, kaj je omogočilo prevlado žuželk na svetu. A to prevladovanje gre na račun življnejakega trajanja, življenje žuželke' ne gospodari štedljivo kakor pri vretenčarjih, temveč razsipava. Veliko zmogljivost plačujejo žuželke s kratkim življenjem.
Vo rtapravl Ur. H. Graupntrj«—k J.
JM^ii nsaeaAaisii ^^Laa.
nov inooncj jrv w caj v Céliforniji?
?*JQSV JTA
i »o trije omreženi unioniau
Oakland, Cal.—(PP)—V bližnji bodočnosti se bo pokazalo, ali bo California dobila nov Mooney-jev slučaj. Pred tukajšnjim ao-
dtšč^m w jo Çàrl *t ške morna Ramsay.
Workers ner, bivši unljaki ladji Point bit proAI ladijski t berts.
Obt obtožbo sa. Val
je dni zagovarja-, predsednik kurja-unije. Ernest G. ■Rt Fish Reduction ie, in «Frank J. Con-zaupnik na na kateri je marca umorjen Oeorge W. Al-
■
METm
ri židje so se naselili v Marylandu.
V splošnem se misli, da se je rusko priseljevanje začelo v razmeroma zadnjem času. Vendarle Ime Nikolaja Petroviča Rezano-va, ruskega odkrltelja In poto-valca, priča, da so Rusi igrali svojo vlogo ie pred 180 leti ob paclfični obali. Rusi so se tedaj naselili okolo Fort Rossa v Cali-forniji. Rezanov je imel ambicijo pridobiti veo pacifično očal za Rusijo in razširiti "Rusko Ameriko" od Alaske pa dol do juga.
Pa tudi druge narodnostne škupine morejo pokazati na naseljence v prvi dobi naseljevanja. Cehe smo imeli že v kolojal-ni Ameriki; Ceh Augustine Herrman je ustanovil naselbino Bohemia Manor v Marylandu. Izmed Jugoslovanov so misionar-ji morda prvi naseljenci. S Spanci je prišel jezuit Končak (Gonzales) in napravil prvo mapo južne Kalifornije. Sledili so drugi hrvatski in k&sneje znani slovenski misijonarji, pravcati pionirji na severosrednjem zapadu. Dalmatinski mornarji so prav kmalu v ameriški zgodovini zagledali obali Atlantika in Pacifi-ka. Tudi Mala Azija je prispevala h kolonialnemu prebivalstvu, ko so privedli malo število Armencev, Perzijancev in Grkov kot izvedence v sviloreji in vfnogradstvu.
Prvetni neanglešKI naseljenci so bili skoraj povsem absorbirani in navada, da se ime poangle-ži, je zakrila njihov izvor in po-tomstvo pred očmi mnogih zgodovinarjev. — FUS. '
Unije zahtevajo
oprostitev irtev
Sac ramen to, Cal. — Deputaci-ja državne delavske federacije je
pri govemerju Merriamu vložila prošnjo za pomilostitev žrtev, ki ao bile omrežene pred dvemi leti v Modeetu—organizatorji poljedelskih delavcev. S sabo je prinesla na diktograf ujeto izpoved
(vanjsko vpra sanje spet spredaj)
Senator Wagner bo nadaljeval borbo
New York. — Zvezni senator Robert F. Wagner je naznanil, da bo tudi v sedanjem zasedanju kongresa pritiskal, naj federalna vlada financira gradnjo cenenih delavskih stanovanj v velikih industrijskih mestih. On je za odpravo al umskih predelov in izrekel je upanje, da bo kongres odobril njegov stanbvanjakl program.
"Ta program bo požlvel vae faze ekonomskega življenja, predvaem pa stavbno industrijo, ki se Še ni izkopala iz depresije," je rekel Wagner. "Pomagal ko tudi davkoplačevalcem, ker bodo znižani atrdški zdravstvene oskrbe."
Zdaj vse kaže, da bo Wagner dobil podporo tudi pri onih, ki se doslej niso navduševali za njegov stanovanjski program Problem je na tragičen na?fn ponovno vzbudil pozornost javnosti, ko sta se dve veliki stanovanjski poslopji v slumskl četrti v Phlladelphlji podrli in ;e Šest ljudi izgubilo žvljenje. Mestna vlada je takoj imenovala poaèb-no komisijo In jI poverila preiskavo drugih stanovanjskih poslopij. Ta je ŠI4 na delo in ugotovila. da Je v mestu najmanj dva tisoč stanovanj, katere je treba podreti, ker ograftajo življenje stanovalcev. Pričela se je evakuacija, toda stanovalci niso mogli plačati najemnine v boljših stanovanjih. nakar Jim jej župan 8. D. Wilson preskrbel začasno stanovanje v orožarnah in drugih javnih poslopjih.
Sedaj je mestni svet ustanovil stanovanjsko komisijo in določil vsoto 110,000,000 sa gradnjo novih stanovanj. Predsednik Roosevelt je obljubil tej komiaij! II-nančno pomoč.
Mestna vlada v New Yorku, kateri načelujf župan LaGuar-dia, se je lotila podiranja elum-akih dietriktov. Poleg vsota, ki jo bo dobila od federalne vlade,
Jamesa Schrudderja, š p i o n a Standard Oil Co.. ki je bil v #luž- bo sama potrošila četrt milijona bi proaekutorja-
{dolarjev, da počiaii mesto.
zagovarjajo pod za umor Albert-trdijo, da Jfc nedolžni in Žrtve podlega omreže-nja. Aretiran! «o bili več mesecev po umoru na podlagi "izpovedi" nekega mornarja Georgea Waliaceja. Slednji je bil prvotno tudi med obtoienci, toda postal je—državna priča.
Wallace je bil na svedoškem stolu nad Štiri dni. Ko so bili zagovorniki obtožencev z njim gotovi, je bil Wallace popolnoma diskredltlrana glavna drlavna prič* Pri navskrilnem izpraševanju ae je zapletel v protislovja in bil Je prisiljen spremeniti svojo prvotno "Izpoved" v marsikateri važni točki.
V svojem pričanju'je rekel, da je bila ladja Kentuckian že zasidrana poleg pamfka Point U*
utiijanrifH ui
jriz^ovedal, i OutraJNuirodn< pomaga prêt
Slade je Mannu zaupal svoj položaj.\ Povedal mu je, da je ta plačilni listi dlatrikttiegt odvetnika iri Swayne A Hoyt SteamshipiCo. že od prfčetkh avgusta, da je napravil dva poleta a letalom v Texas bi da mu Je neki agent finančnih (paroplov-nth) interesov obljubil dolg kon-trakt za inženirako službo v Južni Ameriki, ako bo
Slovanska Narodni
UstnaevQsftS f. sprits 1004
Padforna Jodnot«
Inker». 17 jnnU» 1007 v Orte«! IllineU
Tel. geek well 40*4,
pričal" pri obravnavi. Identificirati bi imel dva obtoženca, katerih ni nikdar prej videl,
"Vprašal sem ga. ako misli, da so obtoženci krivi," je pripovedoval Mann. "Odgovoril je, da tega no misli. Rekel jo, da j« vaa atvar omreženje. Rekel je tudi, da ae boji pričati tako kakor zahtevajo lastniki ladij, ker se Hoji, da bo prišel navskriž t unijami; prav tako ae tudi boji, da bo prišel na črno liato, ako izpove reenleo In nastopi v prid obtožencem."
81ade, ki je odkril umor inženirja Albertaa, je rea nastopil kot priča, toda ni apoznal nobenega obtoženca kot morilca. Rekel je pa, da bi Uthko spoznal može, katere jo videl Iti po ladijskem moatiču.
Poudariti je treba, da obtoženci niso obtoženi umora, mar-vOČ le, da ao skovali zavoto. Umora je uaumljen neki Bob Sako-vitz, ki je misterioano izginil neznano kam. Ea to obravnavo vlada veliko zanimanje v delavskih krogih na Pacifiku, predvsem pa med mornarskimi in priataniščnimi stavkarji.
Harianski radarji " še čakajo ¥ ječi
~juTi»i kotel
mM
ucky
1057-00 Ma. UaraOsle Ava.. < bbs«e. III.
» v GLAVNI ODHOK 8.N.PJ. .
ITKAVNl OUHKKt
"pravilno! VlNCRNT CAIKKAU, predsednik.......2057 S. Lswndsle'AvO;, Chicago,III.
rnKD A. VIDER,,gl, tajnik..V......... «057 8. Uwnüsls Ave.,Chicago. III.
LAWRBNCK GRADISHKK, tuj. bo). uüd.tOST S. Lawndsle A vs., Chicsgo, III.
JOHN VCKJRICH, gl. blsgsjnik..........M57 8. Uwndals Ava., Chicsgo. ill.
FILIP UOD1NA, upravitslj glailla.......0007 8. Uwndsls Ave., Chicsgu, 111.
JOHN MOLKK, urednik glsaila......... ,M57 8. Lswndale Ave., Chicsgo, 111.,
ODBORNIKI J
FRANK SOMRAK, prvi pod |> red »sdn i k.......WM) K. 74th 8t, Clevelsnd, O.
JOHN K. LOKAR JR., drugi pudpredneditik.. 1007 K. lOUth St., Clevelsnd, O.
(•OMI'ODAKHKI OD8RKt
MATH PKTROVlCii, prsdsednik............000 R. 151st St., Cleveland, O.
ANTHONY CVETKOVICH».............UM* Ssnesa Avs., Brooklyn, N. Y.
JOHN O LI P.....................2.11 8. Prospect Ave., Clsrsmlon DIU«, III. s
POROTNI ODSKKt .
JOHN Q0R&EK, predsednik,.....,.......414 W. Hay St.. Springfield, III.
ANTON &ULAR...................................Box 27, Arms, Xsm.
JOHN TRČEU...................................no* r.7, iUraUno, Pa.
FRANK PODBOJ............l77?rrrmrttA.......Box 01, Psrkhlll, l*s.
FRANK BARBI€H....................1|5U Muskoke Avs., Clevslsnd, O.
NADZORNI ODARKi
FRANK 2AITE, prsdsedolk.......^...t.101 8. Uwndals Avs., Chieago, III.
FRED MAUIAI...............................26 Csntral Psrk, Peru, HI.
IACOB AMBRO/.ICH........,><...........410 Plsras St., Evelsth, Minn.
roso a I tiweiMim « et*v«MU «Hkar«Uil, >1 4«ta>> t «I. «M«, M «1*1 Utefci VSA PISMA. hI M umIiJ« m. »eli ti.
vsa peNAaNK m*h1«i». in ••«•h. ki m ut*h «i. «sm»ms* «sms« le mil«« r+U, ssj M »»tllfcJ« M ti. UleUlM. x ,
Vm no». rskli m ImImUIi« smMnm. ms| m	e« tel. Uinltl*«.
Vm nO«« v «ml • MM«J«UkiMl smII. eel m setUMJ* m klesaluMi«^ vsa raiTOžaa «m«	««i. „» m« «eter« m) m m*iij.j. muk luir«.
pomi
Harlan, Ky.—(FP)—Upanje,
boo, ko je doepel k njemu jpoi dne uoodnefra dne. Ladja Kentuckian je faktlšno dospela v pristanišče dve uri pozneje. Tudi se ni spominjal niti prvega imena nekega mornarja, katéri je šel z njim k ladji in s katerim gta dvakrat prepotovala Ameriko, kakor je lipovedal v svojem direktnem pričanju.
Obtoteilic ltamaay Je izpovedal, da Je Wallaceju rekel: "ftft» kaj si me pa potegnil notri? Ti dobro veš, da nisem imel ničesar pri stvari." n.rWoll, vi me sira-Sate dobiti v past, toda jaz bom dobil v past vsakega, katerega bom mojfel," Je bil Wallaeejev odgovor. ' •
William 'Pritehard, tajnik linijskega družabnega centra, dal, da mu Je Wallace iega dne rekel, "naj pomaga pretepstl -"nekoga inženirja na ladji Point Loboa."
_£pmožni inženir na Loboau, Frank Corrige», je bil nepričakovana priča. On Je .Waliaceja spoznal kot zadnjo oaebo, ki Je bila pred umorom iriženlrja Al-bertsa v njegovi kabini. Cor-rigan ga je videl, ko je stal pred vratmi. Wallace je trdil, da nastopa kot neproatovoljna priča in da Je bil ob čaau umora daleč pro^
George Anderaon, ki brani obtožence, pa je sodišču povedal, da Ja po arot4tciji unija ponudila Wallaceju 96000 za obrambo, toda je to odklonil, češ, da ga bo zagovarjal Javni branilec. "To pokazuje," Je rekel Anderson med protesti dlstriktnega odvetnika, "da Je Imel dogovor z uradom digtrlktnega odvetnika In Seamom (slednji je Wallacejév javni zagovornik).
Porotniki ao nekaj dni prej poslušali) H. M. Manna, tretjega oficirja (third mat*) na laOJI Katrina Luckenbacb, kjer je služboval kot pomožni Inženir tudi Roecoe C. ëlade U Marinove senzacionalne izpovedi je razvidno, da Je bil Slade po dlstrlktnemlfr > - » * r . i odvetniku Warrenu In po paro
vel raisivi m» st. sm«let (m m m I iMiaieJ« se jtem Uvrtee. »rrtnasi
VSI OOPiai )r Sresl	mmmIIi, «tUti, Mfililm In sfiNA fio» kit to • ittoi
• «ImUMM Jateal«, «.J w stelUM« s* -raosvaiTO". Mil a	A»».. (Mmm«. UI.
NOTBi	«lik fte h>mw llllk« »tenis te teer»m»e m Mkrni
I aman un Ira I laue Ina lile OW^ftlRO |ia eeläext shun M Im odtfvooooë l# hlaei
teeafN ttesM k# iKsmi to ■MrKtrr'i »in»«.
||H^H	ksoiafll ilieilä Im oMloeeod l# lll# IHÉÉIK|W||l9|l|IVa
SUItor« «nter Ite ierMtotto« •( Ite Inimm'» «rfflw ateeM te l*te« ms
'CdPMpll	IIM W®fti 9$ tll# 90OOlltvf IMSMI SlMVidl k® i^lfOMod
Äoill®« fkflfüiii of iImi HmH of
CterSM. MSlelttoto ate oewü» «teeM Im aSSmMS to J»k* (iwm. «telreMS. JeStotot
mds
klarskl trudt in druge velike Industrije to delajo, je senatni odsek ugotovil1 v septembru preteklega leta po voč tednov trajajoči preiskavi*Odsek Je zdaj odredil nova zaslišanju, da se seznani z vsemi detajli šplonaže In terorlziranja delavcev.
nih v Washington
Workers Alliance •klicuje sa IS. januarja
da bo kentuekVški govorner po-mllostll štiri rudarjs, ki so Mil leta 1981 obsojeni v dosmrtno n i j s______i
ječo pod obtoibo, da ao biii krivi r oboa orezoosel-
umora dveh kompanijskih gardistov, se ni izpolnilo. Govorner A. B. Chandler Je obrambnemu odboru rekel, naj doprinese nadaljnje dokase, da ao bili prizadeti omreženi.
Herbert Mahlur, tajnik obrambnega odbora Je rekel, da bo odbor akušal Zadostiti governur-jevi zahtevi t nadaljnjim iska njem evidence. To bo težka naloga, ker ljudje, ki so sodelovali v omrežen]u tsh in petih drugih rudarjev, kateri pa ao bil! že po miloščeni, ae no bodo sami sobe obtožili. Po najboljši evidenci ne ve nihče, kdo je takriyil smrt dveh operatoraklh gardistov, ki ata padla v splošnem boju med rudarji in kompanijsklmi poboj, niki. V dotlčnem boju je padlo tudi več rudarjev, toda ni bil nihče prijet.
Na Um zaslišanju pred govor-nerjem sta argumente obramb nega odbora podprle dve vaini
va
Washington. — Workers Alllance of America, zveza brezposelnih, jo pričela mobilizirati Industrijske izobčence za velik po-hod v Washington. Na lft. januarja se bodo v glavnem mostu zbrale delegacijo brezposelnih is vseh krajev dežele In predložile svojo Zahteve kongresu in Bell hiši.
Namen tega pohoda Jo dvo-Jon;' protest proti redukcijam WI'A In pritisk na vlado, da zviša apropriaclje za podpiranje brezposelnih, vyorkers Alliance zahteva, da vlada dovoli dodatnih $I(2IWMKH),(HK) za rollf In zviša folzerne rellfne plačo za priči. Ena jeblU vdova po ubl-i • Haf« pri WPA tdsj zna Um gaXu, ki je rekla da so MJo od $19 do »04 na mesec, po njenem mnenju prizadeti no-; stodnJe prejemajo le kvallfkira. krivi, drugI pa Je bil bivši po- nI delavci v velemestih.
možni šerif.' On je rekel, da ga je neka državna priča nagovarjala, naj pri obpavnavi Identificira obtoženpr ne glede, če Jih je videl ali ne. Boj za osvoboditev teh riidarjev se vleče že vss leta.___
Preiskava špionaže w avtui krivstri ji
plovnih interesih podkupljen, krivo priča proti obtožencem.
Po 1, februarju namerava administracija znižati izdatke na sto milijonov mesečno, kar Je okrog 40'/ manj kakor pa Je trošila mesečno v prošlem lotu. To |M>metii reduciranje delavcev
pri wpa zm iioinooo; Bmpotsl»
nih Jo 4/ doželi še vediMjL okrog devet milijonov' Likvidacijo WPA zahtevajo razne veleblzni-ške organizacije, predvaem United Klates Chamber of ('ommttrce in National Aseialatlon of Manu-facturere, dve najmočnejši jhsI. 1 jelniški organizaciji. In kakor 1 iziflada, oa Ja administracija uklonila njih zahUvam.
Zvišanje apropriadlj m pod-et r a*n«tni i piranjo iH-asianirlnih zahlova lu.
"' V^jT^ dl splošna županska konfere.....
kateremu a^čeluje ] ^ ^^ ^ ^ ^ ^^
|8f»(),O0l),(MMi u prihodnjih |iet maaiwa\ Ur up<isll nadaljnjega pol milijona .lirasjioealnJh pri re-lifnih dolih.
Kaj U» kongrea naredil v Um intiru, bo-v v«flilMvtf"'ri od v ionu
provokacij
ter U PetletOo I« Wieeonsiaa Hi HhHerrmu je Mk pov^rjatia pra iskava špfcmež« mod delavci v ameriških industrijah, bo Ufta den obnovil ovoje delo. Posvetil bo v a vino ladnetrljo, siaati v tevsrst General Motors korpora «i|e, ki je aedaj zaplaUna v kea flišr« g unija sdnrteraaih #elnlh deiavreV. K saališanju bode po> sva ni Alfred P. Hluefi. predeed elfc ta korporacijr in drugi vtoo-ki uradniki, da |»ojaanljo. »akoj NMieoisi» Mpioaie U grmadijo e-roije, etroJivo In pllnake bombr v skladiščih.
IJa General Motors, kakor tu-
Policijski teror nad stavkarji v Texas«
Barbarski napad mornarje
n*
llouaton, Toz.~(FP)—"N»j-grša sramoU, kar ao Jih je š« zgodilo v Houstonu." A temi besedami Je tukajšnji meščanski list HousUn Press označil silno bruUlen policijski naimd na mornarsko stavkarje, do katerega Je prišlo zadnje dni, Stavkarji zahUvaJo veleporotno pre- i r iskavo U policijsko podivjanosti.
Oni dan je nad priaUnišče navalilo 50 "mož poeUve." Pričeli ao divjati kakor Francovi Maročani v ftpanijl. Nad po-vaem »nlrne sUvkarJe ao ae zapodili s plinskimi bombami In količki. Kmalu je bilo nad 160 ranJonlh, Nekatere na tleh ležeče ao osuvali in preUpli do nesavosti. Ko so ulico "počistili," so pričeli udirati v aalune In druga poslopja Ur razgnali vae. .. Ker nekaterim Še Uga nI bilo dovolj, eo iz amhulanc potegnili ranjence ter Jih ponovno pričeli pretepati. Oeemnajst Je bilo odpeljanlh v bolnišnico, drugi so se šli sdravit na domove.
Proti šestim rednim In onemu posebnemu imlicaju so unij-ski odvetniki vložili tožbo. Gll-beri Me'?*, predsednik obmorske federacije Mehiškega zaflva, Je ožigooal policijo rudi njene po-dlvjartostl. «lično Je storil tudi prej omenjeni list,	»
V pristaniščih Mehiškega zaliva Je bilo zadnje ledne aretiranih stotina stavkajočih mornar- . jev. /a boljšo proUkcIJo svojih intereeov ao so vse mornarske In pristaniščna unija združile v obmorski federaciji po. zglaakr^ mornarjev in pristaniščnikov tu f zapadni obali Mornarji ao pri-š«li čistiti tudi reakcionarne uradnike krajevnih unij s «alpo-kUrnimi volitvami. Kevoltirajo proti oljema goatMularjoma, proti kmiaarvatlviiemu in raketir-akemu vualstvu In proti pam-pktvnlm drutlmm. -
Jeklar»kt delavci
zahtevajo akcijo
Ctlk-aifo. — Delavski svet, ki reprezentira Jeklarske tlalavee v
^ Jn c
od -mobi H zarije bpkT|MMuliiih za Jätern! Carnefia-lllinoic Hteel laihod ir WaoMnifton lft. januar- ^ j4. |M„Vel f« d. ralni delavski >a Ca bo pritiok wl industrij ^paitnonl. naj takoj reši za-oklh izobčencev in tudi drugih ^va Geo. Patteroona, njihova dovolj velik, tedaj â* vla<la ne tf« representanta. ki ga je ko drznila skrčiti relifnih d.'l in pwija odslovila zaradi unijsklh prepustiti še večja št*vilo brez poeelnlh. samim sobi. Zveza i*r*zpoeelnih Je za var brezposelne Izdala parolo: "V Wash
druge avtne kompanije, je-'iiigton?
aktivnosti. To se je zgodilo v septembru preUklega leta in delavski department je bil tafoj le nI pod-
KRIŠTOF DIMAC
8plati JACK LONDON. — Is
prevedel FBANCS MAGAJNA
Nspul trdi, s nepoškodovani so se rešili, toda sveženj z moko, ki ga je nosil McCan, je oetal v snegu pokopan globoko doli, tako da niso mogli več do njega. Komaj so se bili namreč reiili iz prvega plaza, je za njim prigrmel drugi in moka je bila izgubljena. Od tedaj se La-biskwee ni več ozrla na McCana, dasi ni bil ta kriv nesreče. Dimač je vedel, da ae deklica aamo zato ne ozre, ker bi jo sicer zgrabila silovita jeza in jo prignala do uboja.
Bilo je zjutraj. V zraku je vladala popolna, tišina; nad njimi se je razpenjala čiata modrina neba in v snegu se odbijajoča solnčna svet-ioba jih je kar »lepila. Kakor trudne prikazni v mrtvem »vetu so se pomikali naprej. Pot je vodila navzgor po dolgi, ftiroki položni strmini snežne skorje. Noben-vetrič ni motil te tiiine ledu in snegs. Na stotine milj oddaljeni vrhovi gora so bili v kristalno čistem ozračju tako jaani, kakor da so komaj pet milj oddaljeni od njih.
"Nekaj se bo zgodilo," je šepetala Lablskwee. "Ali ne čutil—tukaj, Um, povsod? Vse je tako čudno T*
"Čutim neki hlad, ki ni od mraza," je odgovoril Dimač. "Pa tudi od gladu nI."
"V glavi je, v srcu Je," Je rekls deklics raz-burjeno. "Teko gs Jaz čutim."
"Od čutov to ni," Je sklepal Dimač. "Zbsda me ko led. To prlhajs od zunaj. To je mraz mojih živcev."	<
Četrt ure kesneje so postali, da se oddahnejo.
"Oddaljenih vrhov ne vidim več," Je rekel Dimač.
"Zrak postaja gost in težek," Je dejala La-blskwee. "S težavo ga diham."
'Tri so Ines so," Je hrlpavo mrmral McCan in se, oplrsjoč se ns svojo pslico, obrnil.
In res, ns vsski strani pravega solnca je sl-jalo fte prividno solnce.' -
"Pet Jih Je," je rekls Lsbiskwee, in ko so se ozrli kvižku, so videli, ds se tvorijo nova solnca, ki so jim vid jemsls.
"Sveta nebesa!" je klical McCan v smrtnem strshu. "Vse nebo Je polno solne."
In to je bilo res. Nsj so se ozrli kamorkoli, povsod so se tvorils nova solncs. Neznosen svit gorečegs nebs Jih je slepil, ds niso mogli vsč gledati.
McCan je od presenečenja In nensdnlh*bole-čin kar zalajal. "Pičen sem!" je vzkliknil In znova zatulil kot volk.
Potem Je kriknila Labiakwee In tedaj Je tudi Dimač začutil na svojem licu bodljsj, tako mrzel, da Je žgal kakor jedkovina. Spomnil ss Je, kako je, plavajoč v slanem morju, bil opečen od strupenih vlaken portugalskih bojnih ladij. Občutek Je bil tako sllčen, da si je kar nezavedno obrisal lice, hoteč odstraniti pekočo snov, ki je nI bilo. *
Tedaj Je počil strel, čudno zamolkel. Spodaj na strmini so bili mladi lovci, kl so, stoječ na skijih, začeli streljsti nanjs.
"Ns tis!" je ukazoval Dimač. "Plezajmo proti vrhu, hitro! TskoJ bomo preko robe. Oni so četrt milje pod nsmi in ko se obrnemo po drugI itrsni nsvzdol, bomo tskoj nekoliko milj pred njimi."
Nsrszen drug od drugegs so se vrgli ns tla In plesali nsvzgor, ves čas zbadsni od pekočih, nevidnih bodljajev ozračjs. Zamolkli streli pužk so Jim čudno odmevsli v užesih.
"Hvala Bogu." Je hropeč šepetal Dimač deklici. da so štiri puške muškete in samo ena vin-čestrovka. Razen tega jim ta solnca kvarijo cilj. Oči Jih varajo. Krogle frče sto čevljev proč od nas."
"Njihovo streljanje Izraža jezo mojega očeta," je rekls UbUkwee. "Ukazal jim Je, da naj streljajo na nas brez usmiljenja."
"Kako čuden je tvoj glas," je dejal Dimač. "Zdi se mi. kakor da prihaja odnekod daleč."
"Zakrij ai usta!" je nenadoma vzkliknila Labiakwee. "Nagovori. Jaz vem, kaj je. Zakrij ai usta z rokavom, tako, in ne govori!"
McCan je prvi padal in se le s težavo zopet spravil pokonci. Nato eo padali na tla vsi trije. Vstajali so, padali in se plazili naprej, dokler niso dosegli vrha. Volja je premagala odpor mišic. Niso vedeli, kaj jim je. Kakor težka mora je ležalo nekaj na njih telesih in jih tiščalo k tlom, ovira je jim gibanje. Na vrhu roba so se ozrli nazaj in opazili zaaledovavce, ki so padaje in spotikaje se plezali navzgor za njimi.
"Nikdar ne bodo dospeli do sem," je rekla Labiskwee. "To je—bela smrt. ^Poznam )o, čeprav je še nisem videla. Slišala sem stare može, ki so pripovedovali o njej. Kmalu bo 'prišla megla—take vrste megla, kakršne nisi Še nikdsr videl. Prsv nič ni podobna navadni megli. Le malo jih je videlo tako meglo in oetslo živih."
Iz ust McCsns so prišli hripsvi in hropeči glasovi, kakor da bi ga kdo davil.
"Imej usta zakrita," Je ukazal Dimač.
Čudno svetlobno bliskanje okoli njih je povzročilo, ds se je Dimač ozrl navzgor proti neštetim solnce m. Solncs so trepetala in se pie-glila. Zrak je bil poln mlkroskopičnomsjhnih ognjenih isker. Bližnji vrhovi so izginjali v čudni megli. Zasledovslci, ki so vztrsjno prihajali bliže in bliže, so bili tudi že izginili v te/ megli. McCsn se je zgrudil na tla in si, čepeč na svojih skijih, tiščal z rokami usta in oči.
"Vstani! Naprej," je ukazal Dimač. __
"Ne morem," je tožil oni.
Njegovo telo se je sačelo gibati kakor nihalo. Dimač se mu je počasi bližal, kajti tudi njegovega telesa se js prijela neka čudna lenoba, ki ga je tako težila, da se je komaj premikal. Vendar pa je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da Js glava še bistra. Le telo je bilo prizadeto.
"Pusti ga tam," js samrmrala Labiskwee hri-psyo.
Toda Dimač js vstrajal. Posrečilo se.mu je, spraviti Irca na nogo in ga kreniti v smer, kamor so imsli iti. Potem gs je potisnil nsprej In McCan, kl je krmaril s svojo psllco, je na skijih zdrčal po pobočju navsdol. Kmalu je izginil v demantnem blesku iskric.
Dimsč se je ozrl na Labiskwee. Nssmeh-nils se je, edino, kar je še mogla storiti; komaj se je še držala pokonci. Pomignil ji je, naj sdrči. Deklica se mu js približala ln drug poleg drugega—v rasdalji dvanajstorice čevljev—ata zdrčala navzdol skosl pikajočo gostoto mrzečega ognja.
Naj Je s palico pavlral, kolikor je hotel, nje-gs js neslo hltrsjs, ker je bil težji. In drčal je naprej ssm z vrstolomno naglico, ki se ni zmanjšala, dokler nI dospel do ledene rsvnine. Tu-ksj je zavrl ln čakal, doklsr ni dospels še Labiskwee. da sta potem skupaj drčala nsprej, počasneje in počssneje, dokler nista obstala. Tista čudna lenoat se Ju je člmdalje bolj pola-ščala. Najsilovltejšl napor volje ju ni premikal hitreje od polža. Pretekla sta McCana, ki je zopet čepel na svojih skijih, in Dimač ga Je moral zbuditi s palico, ko ga je prešel.
"Zdaj se moramo ustaviti," je bolestno šepetala Labiskwee, "če ne, umremo. Pokriti se moramo—tako so pravili stari možje."
NI se hotela muditi s odvezovanjem, ampak Je kar z nožem odressls vrvi svojega nahrbtnika. Dimač Je alsdil njenemu zgledu, de en pogled na divjo smrtno msglo ln lažniva solnca. ln pokrila sta ss s spslno kožuhov! no ter se, tesno se objemši, stlsnils k tlonrc Cuttls sta. ds se Je nekdo spoteknll obnjs in padel. Divjs kletev, nsto krčeviti kašelj* Vedels sts. da je to McCan, kl ss js tudi ssvil ln stisnil k njims.
(Dalja prihodnjič.)
Stanley liswak:
Tatica Almira
Sjmtnal sem Jo bil nckegs jrsenskeifs tln* ns dirkališču. Njena nenavadna lepota me je vsega prevzela. $aj Je bila res U*po, elegantno bitje v cvetu svojih oaemnsjstih let. - Iirkle mi je čisto zmedlo gla* vo. Ali sem se res vanjo zaljubil? V mojih letih, kakor mlad učenček!	>
Slučajno sem Jo nekoč srečal i najinimi skupnimi prijatelji v neki kavarni. Ko smo šli potem vsi skupaj na izprehod. se je meni posrečilo — sli pa ae Je »a m a prmrrčilo, naj ne vem —, da sva se ločila od drugih. In tu aem^Almiri razkril, da Jo ljubit^ Pogledala Je. šegavo ae mi Je nasmehnila In me vprašala: {
"Ljubita, me? Oh. ali rea? Od kdaj pa*:* ,
• "O, ne norčujte se, Almira! Maj veste, saj ste morali sami o|iaziti ... že dolge meaece .. . !
"£e dolge meaeee? In šele da nsa ml to povfcete ?**
"Nisem vam mogel takoj re 0. Nt bi mi bili verjeli .. "
• "Saj vam tudi zdaj ne verjamem. Moškim -verjamem prav malo, vam pa sploh ne."
"Zakaj i» prav meni ne? Bodite prepričani, da vaa resnično
"Ljubite me? Prav. dok*žite to! Dajte ml neizpodbiten do-kas ljubezni, ln potem vam bom verjela.
"Prav. Nekaj mi pa le lahko poveste: kako prsv zs prav mi-slltef
"Nikakor bi od vas ne zahtevala dokaza, če . .
Kdo drug bi NI morda s tem odgovorom zadovoljen In bi bil žele srečen. Jas pa sovražim negotovost, zavlačevanje in polovičarstvo. Zato aem NI razočaran. Odločil sem' se celo. da bom poizkusil svojo brezupno ljubezen zktretl. da se bom poizkusil izogibati temu dekletu In ga poaabitl.
Toda neki vpčer v pred pustu «mn ae pri neki družini spet srečal z njo. trn v predsobju mi je prišla naproti in me pozdravila s svojim ljubkim nasmeškom. Nisem se mogel otresti občutka, da je brez srca in da se hoče Is mene norčevati.	-
fmsknil sem se v majhen salon, ss Vltknil v globok našlo-
njaČ In strmel žalostno predse. Tsm v veliki sobi p* je bilo vse veeelo. Gost js so plesali, se smejsll in zabavali. Potem pa ssm Iznenada saČul is plesne sobe razburjene besede. Pohitel sem tja In videl, da so vsi goatje strašno v zadregi.
Zvedel sem. da je dobila gospa. kl je stopila sa trenutek v svojo sobo, odprto omarico, kjer je shranjevala svoje dragocene bisere, in da teh Wserov nikjer ni bilo. .
Takoj so pretakali služinčad, ln nadsornik Smlth, star sodni svetnik, je takoj svetoval, naj se dajo vsi gostje prostovoljno preiskati. Ta predlog je bil seveda neprijeten, toda nihče se mtf ni uprl.
Medtem ko je Imel' nadsornik Smlth še opravka s služabniki, sem ss pridružil nekaterim gostom. kl ao se pogovarjali o neprijetnem dogodku. Iznenada pa aem začutil, da se je nekdo rahlo dotaknil moje rame. Obrnil sem se: za mano je stala Almira. Gledala me je proseče in zmedeno. Nekoliko v zadregi sem šel za njo. V nekem kota ml ie šepnila:
"Ce me res ljubita, glejta, da vas bodo prvefa preiskali. Pot
tem . . ; stopite k meni, da boste vzeli nekaj, kar vam bom akrivaj izročila."
Čutil sem» kako'mi je vsa kri zaatala v žilah. Prestrašeno sem pogledal Almiro, potem pa sem se poiflkušal kolikor mogoče brez zadreg« naamehniti in sem prsv tako hitro odvrnil: "Razumel sem!" Neznan občutek, ki ga z besedami ne morem opisati, me je vsega prevzel. Bilo je nekaj kakor strašna bolečina, hkratu pa tudi nekakšna slast! V tem trenutku som občutil, h kakšnim neumnostim lahko zavede neizkušenega človeka nora ljubezen.
Dekle se mi je s komaj opaznim priklonom zahvalilo. Stala je ob stolu in v njenih očeh sem brsl že isti ponos in isto rsvno-dušnost kakor zmerom. Sele nekaj minut nato mi je mirno rekla:,	», jI
"Kako dolgo ae to vleče!" "Nadzornik Smlth je pač mož, ki gre vsaki stvari do dna!" je nekdo pripomnil.
Potem je "Aastala spet popol-ns tišina. Tišina, ki mi je bila nenavadno mučna, čedalje m učne j ša.
Prišel je trenutek, ko sto Smith in gospodinja spet stopila v sobo. Srce mi je obupno razbijalo in biti sem moral bled kakor zid. Toda potlačil sem svoje razburjene in z glasom, ki je hotel zvoniti mirno, sem prosil, da me prvega preiščejo.
Nadzornik Smith se je smejal "moji vnemi", kakor je rekel, in me takoj preiskal. Ko je bilo preiskave konec, sem se umsk-nil nazaj. Stal sem zrsven Al-mire . . .
Začutil sem dotik njene roke, ki mi je spustila v dlan majhen zavitek. Oprezno sem ga spustil v Žep, da me ni mogel nihče videti. Potem sem se naslonil na ateno in ostal mirno tam. Todii v glavi mi je kar bobnelo.
Preiskava med gosti je bila seveda brez uspeha. Iznenada sem opazil, da se mi je Almirs spet približala. Potem me je vprašala z glasom, ki mi je zvenel čisto tuje:
"Ali se vkm še zmersj zdi, da me ljubite?1'
Izprva sem se pomišljal, potem pa sem dejal:
"Da, še smerom. Prav tako kakor prej."
"Tudi po tem, kar se je prsv-kar zgodilo."
"Pa bi me vzlic temu vzeli za ženo?" " "Takoj, če le hočete." Po vročem pogledu, ki ga je uprla vame, sem šele doumel, ksko neodoljiva, nad vaemi človeškimi in prirodnlmi zakoni vzvišena je moč ženske! Skoraj srečnega sem se čutil, skoraj ponosen sem bil na zločin, ki sem ga prikril.
Glasno klicanje me je zbudilo iz tega sanjarjenja. Nadzornik Smlth in gospodinja sta prišla zmagoslavno v aalon in povedala:
"Biserno ovratnico smo dobili! Tudi krivca smo odkrili!"
Komaj aem mogel razumeti te besede in si ogledati mrliško bledi obraz nekega sluge, ko me je prijela Almira sa roko in me odvedla v salon. Potem mi Je padla okoli vratu in mi Šep-
wUat	■
'Tatica te obožuje! Zdaj imam dokas tvoje ljubezni . . . zdaj ti verjamem t"
In te besede je potrdile s vročim poljubom.
Dodal bi le še to, ds sem dobil v Almirinem savitku slst tan In dva koščka čokolada, kolado sem pojedel, prstan sem si nataknil na roko. Almiro pa sem vzel za ženo.
Sit k
John Daaky:
' Dokaz
U t m	
KrV¿r	
Harry unije priataaiAčaft
Policijski inšpektor Allan je rasburjeno korakal po pisarni hotela "Imperiala". Zraven njega je stal ravnatelj hotela, gospod Colgate.
"Zadeva je res nekoliko zamotana, gospod Colgate," je rekel inšpektor. "Okrašeni Ame-rikanec stanuje v sobi številka 299, poleg je soba številka 801, številke 800 sploh ni, kakor ste mi prsvili. Preglej va še enkrat vso reč. Amerlkanec je bil včeraj do triindvajsete s prijatelji v baru. Ko je davi ob šestih vstal, da bi odpotoval v Glasgow, je opazil, da mu je zmanjkalo 900 funtov in kreditno pi smo za 4000 frankov. To ni malenkost ! Ljudje so res neprevidni! In njegov sosed, skrivnostni gospod MacPhsrson, je snoči ob dvajsetih najel sobo. A li mi lahko pokaže te njegovo prijavnico?"
Ravnatelj je izročil Inšpektor ju prijavnico.
"James MacPherson, repre-zentant in glavni zastopnik tvrd-ke A. M. Torrens, anonimna družba, izdelki vaeh vrst iz u metne svile, telefon Gutenberg 88-42-86, prihaja iz Londona", je glasno brsl inšpektor. "Ali poznate to tvrdko, gospod Colgate? In gospoda MacPbersona tudi ne poznate? Po izjavah slu žinčadi ni mogel nihče drug priti v Amerikančevo sobo. No, bomo videli. Ali gs lahko pokli čete v pisarno? Saj js že osem, zdaj je gotovo že vstal."
Gospod Colgate je zmajal z glavo in stopil k telefonu.
"Mister Pherson? Dobro jutro, gospod! Nerazumljiva tatvina — a, torej ste že slišali o tem — ali bi bili tako prijazni in bi dali policiji nekaj pojasnil? — Da? —Hvai^aa prijaznost . .
Mac Pherson je stal pri umivalniku ln se bril, ko sta vstopila oba gospoda. Policijski in špektor 'ga je prosil, naj oprosti, ker ga motita, toda tako ta-jinstvene tatvine še ni bilo v hotelu, in policija mora poisvedo-vati na vse strani. Torej — ali je gospod snoči slišal kak sum-. Ijiv ropot, saj je gospod v tem delu hotela edini gost, ki je bil ves večer v svoji sobi . ..
"Ne," je rekel gospod MscPherson, "nič sumljivega nisem opazil." Sploh s) pa odločno prepoveduje kakršnakoli namigavs-nja, češ, da je bil edini gost v tem delu hotels, skorsj je videti, kakor bi njaga sumili. Tods izvajal bo v takem primeru posledice. Se danes bo odpotoval, da, takoj! In1 povsod bo povedal, kako ravnajo z dobrimi gosti v hotelu "Imperiakt". Nesramno da je tako aumničenje. 2e več let zastopa trgovino z umetno svilo, že 1. 1912 je v te> stroki zastopal znamenito tvrdko Sam Stone in drug v Liverpool u. 'Gospoda sta se najvljudneje opravičila, ko sta pregledala zastopnikove dokaze črno na belem. Nesporazum — in gospod MacPherson bo pozabi^ neprijetni dogodek, kajne, in bo molčal in ne bo še danes odpotoval. . . . Torej naj vendar oprosti!
"To hi vam bil lahko takoj povedal, gospod Inšpektor,'.' je godrnjal Colgate, ko sta se vračala v pisarno. "Tat navadno ne potuje z ogromnimi kovčegi vzorcev. Listine sva pregledala, torej vse je V redu. Gospod MacPherson tat! — to je vendar smešno, saj je pravi tip poštenega trgovskega potnika."
V pisarni je inšpektor Allan i vprašal po telefonu v Pariz — javila se je tvrdka Torrens; Allan je zamrmral nekaj o napačni zvezi. "Poročila iz Pariza se u-jemajo." je rekel resignirano In odložil slušalko.
Ravnatelj se je nasmehnil: "Saj sem vam rekel. Ce vaa veseli. lahko vprašate še v Liverpool tvrdko Sam Stone in drug. ki vam bo prav tako potrdila, da je g. MacPherson že L 1912 trgoval zanjo s umetno svila"
a
Zvečer se je zdelo gospe Alla-novi, da je prišel pravi trenutek, in je povedala moftičku svojo največjo željo, ds bi ai smela nabaviti novo večerno obleko is crepe du china s tipkami.
Inšpektor je izjemoma privolil, toda s pri pop bo: "Umetna r tako dobra, guba,
Daisy. Lahko jo naročim pri gospodu Mac Pherson u, saj veš, moža sem danes po nedolžnem osumil. Dovolj skušenj ima v tej stroki, saj zastopa največje tvrdko. 2e L 1912 je za Sam Stona razpečeval umetno zvilo." *
"Leta 1912, praviš? Ali ti je to sam povedal T ga je prekinila žena.
"Seveda! Tudi listfne je imel v redu!"
Pol ure pozneje so aretirali gospoda MacPhersona. ne da bi bili pri tem v hotelu zbujali pozornost. Inšpektor je dal natančno preiskati sobo «št. 301 in je našel ukradene predmete v dvojnem dnu kovčega za vzorce. Pozneje se je izkazalo, da je lastnik tvrdke A. M. Torrens samo ena oseba, to je brat prijetega tatu.
Inšpektor Allan, je dobil nagrado petdesetih dolarjev. Nikdar več ne bo nikomur Verjel, da j* že 1. 1912 prodajal umetno svilo . . .
Gospod MacPherson pa še zdaj v ječi premišljuje, kdaj so začeli izdelovati umetno svilo.
Naročite boljši mesečnik sa dino!
Hat, naj-
Novi angleftki kralj Jurij VI.
Listen to the Yugoslav Radio Hour of
PIUIIIDECH'S TRAVEL BURUUI AND FOREIGN EXCHANGE
Station WWAEL Every Sunday 1 to 2
636 S. Clark St., Chicago. — Her. 300«

Ne bodite sužnji neprebave
TUNER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
i — Pilite po brezplačen vtorec — . Trlner*. Bitter Wine Ca , 1 544 S. Welle St, Chlcego, 111. -
•	Send me a free sample.
•	Name , ^Address ___________
I Pri vich d rugist ih
M»»»M«««ii»«*« m*,..... ............................rrrr.rrr f ,t tutu
NAROČITE SI DNEVNIK, PROSVETO
Pa sklepa IS. redne keaveaeije sé lahko naroči na Ust PreeveU in prišteje eden, dva, tri, štirf aH pet članov is ene družine k eni aaroč-nial. List Prosvets sta*« sa vaa enak», ta ilaae ali aočlsne $6.00 sa eno letae naročnino. Ker pa člaai Še plačajo pri ssmeata 91.20 sa tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ai vsroka, reči, da Je list predrag sa ¿laso S.N.PJ. Liat Proeveta je vaša lastnina in gotova js v vsaki družini nekdo, ki M rad čftal liat vsak dsn. Cent lista Presvets je:
Zs Zdrui. države ia Kanado 9440 Za Cicero la Chicago je....$7J!
I tednik la.•*...».••...«_____
t tednika ia.............S.60
S tednike Ia............. 140
4	tednike ia............. 1.10
5	tednikov ia............ nič
Za Evropa je..,
1	ÍM oséeseos s seseo 6.S0
S tednika ia.:..............S.10
S tednike in.............3.90
4	tednike in.............2.70
5	tednikov ia............1.50
........St.00
Ispolnlte spodnji kopo«, priložite potrebno vsote denarja ali Monej Order v pisma in si naročite Preevete, liat. U jo vsšs !^uuna.
Pojasnila:—Vselej kakor hitro kateri teh članor preneha biti «lan SNPJ, ali Če ae pretell proč od družine in bo tahheval tam troj lUt tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanlti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vtoto liitu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprtvnM^vo t nižati datum ss to "vsoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, S657 Sa. Lawadale Ave^ Chicago. in. Priloženo pošiljam naročnino sa liat Prosveto vtoto 9...........
................i...................ČL društva št........
Naelev .........................................................
Ustavite tednik In ga pripUHte k moji naročnini od aledečih članov SMje družine:
i)........I I . Ji i
............. i... »ČL društvu št...«.....
*.........................................ČL društva št........
V.........................................ČL društva št........
5).........................................ČL društva št.........
.......*.....*...............Država .....................
Nav naročnik..................Star aarečaik.....................
U
..............
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoč» dela
Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, časnik*
knjige, koledarje, le+ake itd. v slovenskem, hrvsUkem,
slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugUI
VODSTVO TISKAKN K APKIJKA NA CLANHTVf S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAKOfA
V SVOJI TISKARNI	'
Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene tmerne, unijpko delo prve vrste
* I svila je prav

Pišite po informacije aa aaalov:
S.N.P.J. PRINTERY
m7-»t 80. LAWNDAIJE AVENIJE Telefon Rockwell 49*4
CHICAGO, ILL.
7m 99 áefre m šetjt Mm
r <1
litSNSS	Ji