Petnajstdnevnik - Quindicinale Abbon. postale - Gruppo II DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Let XXIV. - Štev. 12. (794) TRST - 28. julija 1972 50 lir Vojni zločini v Vietnamu Američani so besni, ker ne morejo zlomiti odpora vietnamskega ljudstva. V vietnamski vojni so se posiužili klasičnega orožja, strupenih plinov in drugih kemičnih sredstev. Toda niso uspeli. Zadnje tedne so hudo bombardirali Severni Vietnam. Civilnemu prebvalstvu so prizadejali velikansko škodo. Z delavskim razredom morajo nastopiti tudi druge družbene sile Mnogi se, javno in zasebno, sprašujejo, kakšna bo ta jesen, ko bo treba obnoviti delovne pogodbe. Osnovna značilost te jeseni je že na dlani: družbeni in politični položaj označujeta skupni napad gospodarjev in njihovih političnih sil proti delavskemu gibanju. Napad prihaja z različnih strani, a je koordiniran. Že dalj časa opažamo dramatizacijo sindikalnega in gospodarskega položaja. Javno mnenje skušajo prepričati, da so delavci krivi, če stvari ne gredo tako, kot bi morale. Krivi naj bi bili sindikati in «stalnost sindikalnih sporov», «onemogočeno upravljanje tovarn», «odsotnost delavcev» itd. Vse to so izrazi iz slovarja gospodarjev in političnih sil, ki jih podpirajo: slišimo pa jih iz ust tistih, ki bi radi zvrnili na ramena delavcev odgovornost za trenutni gospodarski zastoj. Res pa je, da je gospodarski zastoj povzročila konjunktura, kakor tudi sama struktura gospodarstva. Za to je treba kriviti nesposobnost italijanskih gospodarjev, ki težijo po čimveč dobičkih {istočasno pa izvažajo svoje kapitale v tujino), nočejo pa obnoviti, posodobiti tovarniških obratov. Krive so še družbene sile, ki zavirajo reforme in uveljavljajo politiko zamrzovanja gospodarskega razvoja. Cilj teh sil Udeležite se festivala komunističnega tiska v Saležu. (Spored objavljamo na 4. strani). je še enkrat zaustaviti delavske nastope. Na tej liniji nastopajo skupaj zasebni gospodarski krogi, državna industrija in vlada. ARTURO CALABRIA deželni tajnik CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino (Nadaljevanje na 2. strani) Vsakokrat, ko nova vlada dobi zaupnico od parlamenta, in še posebej ob pričetku legislature, se vprašamo kakšni so izgledi za rešitev naših narodnostnih vprašanj. Tokrat, po desetih letih vladanja levega centra, ki ni znal ali bolje rečeno ni hotel zadostiti našim zahtevam, imamo vlado, ki se usmerja vedno bolj v desno. Če ugotavljamo, da je bil v tem razdobju naš boj težaven in malo učinkovit moramo priti do zaključka, da so danes perspektive za nas še manj ugodne. Samo politični naivneži, katere še najdemo, kljub dolgoletnim izkušnjam, trdijo, da se nam obetajo z Andreotti-jevo vlado boljši časi. Kakor prejšnji predsedniki vlad tako je tudi Andreotti v svoji programski izjavi izrecno omenil samo juznotirol- Generalni tajnik Waldheim je pozval ameriško vlado, naj preneha z bombardiranjem Severnega Vietnama. Ameriška vlada je Waldheimu zamerila ter ga obdolžila, da je «nasedel propagandi Severnega Vietnama». Washington ne spoštuje določil in načel mednarodnega prava. Te dni je odpotovala v Vietnam delegacija mednarodne komisije za raziskovanje vojnih zločinov. Pred kratkim je prišlo na dan, da so ameriški napadalci preizkusili v Vietnamu tudi tako imenovano «ognjeno nevihto». Odkrit je torej še en dokaz o zločinih, ki so jih zakrivili napadalci. (Več o tem objavljamo na 6. strani). sko manjšino. Na nas se ni spomnil čeravno je dobro seznanjen o naših vprašanjih, kot je sam izjavil, ko je pred volitvami obiskal naše kraje. Na to namerno pozado o dolžnosti vlade do naše skupnosti je predsednika Andreottija, med razpravo v poslanski zbornici, kritično opozoril generalni tajnik KPI poslanec Berlinguer. Šele zatem, pod pritiskom največje delavske stranke v parlamentu, je novi ministrski predsednik v zaključni izjavi dejal, da «zaščita manjšin, ki je ne določa samo ustava, ampak je tudi stvar demokracije, ne zadeva samo manjšine nemškega jezika temveč tudi druge, kot je n. pr. slovenska manjšina». S. hvalež- ALBIN ŠKERK (Nadaljevanje na 2. strani) Centristična vlada in slovenska manjšina Uspeli bomo, če bomo znali najti pravilne oblike boja ob podpori vsega delavskega gibanja Z delavskim razredom tudi druge družbene sile (Nadaljevanje s 1. strani) Danes gospodarji izzivajo, pred obnovitvijo delovnih pogodb velikih in številnih strok (kemijske, kmetijskih delavcev, zidarjev), ogrožajo zaposlitev itd. Na ta način skušajo izsiljevati delavce, ki nastopajo za svoje zahteve, obenem pa s tem skušajo privabiti v svoje blagajne nove državne podpore, mimo vsakršnega pogojevanja ali nadzorstva. V okviru preokreta na desno opažamo na tej fronti tudi odgovorne dejavnike državnega gospodarstva in vladne predstavnike. Tako Andreotti v svojih programskih izjavah, tako predsednik IRI in guverner državne banke,tako predsednik « Intersinda». Končno skušajo položaj še najbolj zaostriti v samih tovarnah, na delovnih mestih. Tako opažamo splošne represijske pojave v tovarnah, nastop policije in sodstva, prijave delavcev, sindikalistov in študentov, kar gre vse na rovaš fašističnih prevratnikov in izziva-čev. Italijanski veleindustrije! so že zdavnaj izoblikovali svoj politični program, ko so zahtevali sestavo centristične in «močne» vlade. Pozneje so ga še izpopolnili z zahtevo, naj vlada omeji pravico do stavke, omeji dopolnilna pogajanja po obratih, ošibi osnovne strukture delavske demokracije, kot so tovarniški sveti. Od vlade zahtevajo še, naj se odločno postavi po robu zahtevam do spremembah omani-zacije dela. po izboljšanju delcv-neqa razmeria v tovarnah. Glavni cilj gospodarskih krogov pa 'e onemogočiti povezavo med sind'kalnim boiem v tovarnah z družbenim gibanjem za zaposlitev, reforme in nove naložbe produktivnega ali družbenega značaja. Boj, ki so ga delavci že začeli, in se bo jeseni razrastel. bo vsekakor trd in neizprosen. A to ni boj samo v lastno korist: ne gre samo za pogodbe, temveč za mnogo, mnogo več. Pogodbe so os, ob katerih se prepletajo zahteve po reformah (stanovanja, šole, zdravstvo, prevozi), za obrambo kupne vrednosti, za zadovoljitev družbenih potreb, za ohranitev in razširitev zaposlitvene ravni. V Trstu pomeni ta boi definirati (in to dokončno in stvarno, ne samo v luči običajnih obljub raznih ministrov) vse aspekte tržaškega gospodarstva: pristanišča, morna- rištva, industrijskega področja, arzenala «Sv. Marka». Vsa ta vprašanja se tako prepletajo, da bodo nujno zajela tudi druge plati prebivalstva, katerih potrebe so enake potrebam delavcev, uradnikov in kmetov. Nihče ni okrnil borbenega potenciala delavcev, ki se zavedajo, da bo spopad imel politično obeležje, zato ker tako hočeio veliki indu-strijci. To so dokazali že spopadi prejšnjih dni, 21. julija, ko so v Trstu nastopili za naše gospodarstvo pristaniščniki, delavci v !o-djedelnici in pomorščaki. Veleindustrijci naj si ne delajo utvar o zmagi, čeprav imajo za seboj široko in močno zavezništvo sil. Premagani oodo v interesu vse družbe in same demokracije. Z delavskim razredom, ki bo nastopi! združeno — in to mu olajša tudi ustanovitev sindikalne federacije, ki obnavlja cilj organizacijske enotnosti — morajo nastopiti tudi druge družbeno aktivne sile. To pa zato, ker mora v spopadu biti osamljen velekapital s svojimi političnimi pristaši, kot leta 1969. Za to zavezništvo, ki je pogoj za dosego družbenih reform, za obrambo in razvoj demokracije, se moramo vsi zavzemati. Centristična vlada in slovenska manjšina (Nadaljevanje s 1. strani) nostjo tovarišu Berlinguerju za njegov ooseg jemljemo na znanje tudi to izia-vo Andreottija čeravno je bila izsiljena, kar je dokaz pomanjkanja dobre volje za rešitev naših narodnostnih vprašanj. Zadnji najvidnejši dogodki v -parlamentu: izvolitev nekaterih predsednikov stalnih oarlamentarnih komisij z odločilnimi glasovi fašistov; zavrnitev izbol j sevalnega predloga o pokojninah, predloga KPI in PSI (zavrnjen je bil z odločilnimi glasovi MSI v komisiji ~a delo) itd. nam potrjujejo, da z An-dreottijevo centristično vlado prehajamo v reakcionarnejše obdobie. polno •'eznank in nevarnosti za usodo italijan-"ke demokracije. V tem kritičnem obdobju, ko se bodo stopnjevali srditi boji za ohranitev in izboljšanje delavskih pravic, se bomo morali bolje pri-nraviti tudi mi kot narodnostna skuo-nost na enoten in skupen boj za naše dravice. Naš boj za pravice je lahko učinkovit, tudi v težjih razmerah kot nas učijo 'zkušnje iz preteklosti. Uspešen pa bo 1e če bomo znali najti pravilne oblike •esa boja z masovno udeležbo vsega našega ljudstva in ob neobhodni pod-nori celotnega delavskega gibanja. Poziv enotnega protifašističnega odbora Ob 25. juliju, obletnici aadca fašističnega režima v Italiji, je tržaški Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju naslovil državljanom poslanico, v kateri je rečeno: «25. julija ni le obletnica padca fašizma, temveč je tudi važen mejnik v zbujanju demokratične zavesti in v krepitvi idealov enotnosti, pravice in svobode. Ne moremo se omejiti zgolj na spomine in komemoracije. Seznaniti moramo predvsem mlade rodove, ki so jih v mnogih primerih razočarali sodobni problemi in stanje, da je bil fašizem komična burka, a da je predstavljal v glavnem moralno, socialno in politično tragedijo. Fašizem je bil zločinski pojav. Prevaral je mnoge državljane ter jih skušal «združiti» in «vzgoiiti» pod geslom «credere, obbedire, combattere». Zapeljal jih je in prevaral, ko se je podal na imperialistično pustolovščino — a takrat se je začela zbujati in upirati ljudska zavest. Postal je odkrito zločinski, ko se je podredil nacistični in rasistični Nemčji ter z nio vred zakrivil najhujše krutosti in množične pokole. Danes se zopet pojavljajo stare reakcionarne in rasistične usmeritve, ki jih podpirata vladna strpnost in potuha določenih krogov ter finančno podpira domači in tuji kapital. Potrebno je, da se med ljudstvom zbudi popolna zavest o nevarnosti sedanjega položaja, potrebno je, da se antifašisti, berci za svobodo, partizani in mladina odločno prizadevajo za demokratično napredovanje.» Kdaj bodo sodili zločince ki so «delali» v Rižarni? Senatorja tov. Paolo Sema in Silvano Bacicchi sta naslovila na predsednika senata nujno pismeno vprašanje v zvezi s procesom proti krivcem hudih zločinov, ki so jih zagrešili nacifašisti v tržaški Rižarni. V omenjeni vlogi pripominjata med drugim, da je preteklo 27 let od konca vojne in obratovanja krematorija v Rižarni. Pripominjata tudi, da so znana imena nacistov, ki ustanovili in vodili taborišče smrti v tržaški Rižarni ter imena njihot ih fašističnih kolaboracionistov. Kot je znano je preiskovalni sodnik leta 1970 začel zbirati gradivo o zločinih, ki so jih zagrešili nacifašisti v Rižarni, toda doslej še ni prišlo do konkretnega zaključka. Deželni urbanistični načrt Ta načrt ne upošteva dejstva, da v deželi živi slovenska narodnostna skupnost Deželna vlada je po več letih neupravičenega zavlačevanja in to zaradi velikih notranjih političnih sporov, končno objavila deželni urbanistični načrt. Ta načrt je sedaj na razpolago osmim posvetovalnim odborom za socialni in gospodarski razvoj, ki jih sestavljajo predstavniki vseh občin dežele, da ga preučijo in predlagajo morebitne popravke in dopolnila. Za to odgovorno delo imajo odbori na razpolago dva meseca. Upoštevajoč poletni čas in težave za organizacijsko delo je odmerjeni rok za poglobljeno študijo preveč skrčen. Ta naglica je tembolj neupravičena, ko ugotavljamo, da je deželna vlada potrebovala več kot šest let za izdelavo načrta V tem članku ne bomo opravili podrobne analize urb. načrta, vendar pa lahko trdimo, da načrt izraža protislovja, ki izhajajo iz doseženega kompromisa različnih komponent deželne vlade in da zaradi tega ne ustreza pričakovanjem in potrebam stvarnosti. Naloga dež. urbanističnega načrta bi morala biti v bistvu, da planira deželno ozemlje če ne v detajljih vsaj v splošnih potezah in da predvideva posamezna področja za razvoj industrije, kmetijstva, trgovine, obrtništva, prevozov; predvidene bi morale biti lokacije za nova večja naselja, za univerzitetne ustanove, za kulturne, športne in turistične naprave, kot tudi lokacije za bolnišnice in druge zdravstvene in socialne ustanove. Vsega tega načrt točno ne predvideva. Deželni urb. načrt pa točno načrtuje velike prometne zveze in avtoporte, o katerih se že leta govori in razpravlja, ni pa nikjer rečeno s kakšnimi sredstvi in kdaj bodo uresničeni. Večji delež urbanističnega načrtovanja, tako dež. zakon o urbanistiki kot tudi sam urbanistični načrt in njegova pravila prenašajo kompetenco na dva urbanistična organa. Prvi je konzorcij vseh občin, ki spadajo v eno od osmih področij za gospodarski in socialni razvoj, drugi organ pa sestavljajo področja (Comprensori), ki bi zajela več občin. Taka področja niso ne po zakonu, niti po urbanističnem načrtu opredeljena. Razumljivo je, da je težavno, morda tudi ni pravilno, da je vsaka najmanjša občina samostojna kar zadeva urbanistična načrtovanja. Vendar se tu postavlja izredno važno in kočljivo vprašanje slovenskih občin. Kot v vseh važnih deželnih dokumentih, tako je tudi dež. urb. načrt prezrl, da v naši deželi živi slovenska narodna skupnost in to je toliko bolj obsodbe vredno, ker je za urbanistični resor odgovoren odbornik, ki pripada PSI. Znano je, da so prav urbanistični načrti izredno važni in pomembni dokumenti, ki lahko pripomorejo k ohranitvi in razvoju slovenske narodne skupnosti, seveda če ta cilj zasledujejo in ga pravilno obdelajo. Nekateri občinski regulacijski načrti so ta cilj pozitivno zasledovali, sedaj pa se na podlagi popravljenega urbanističnega zakona št. 23 odvzema posameznim občinam mnogo pristojnosti in jih dodeljujejo medobčinskim odborom, v katerih bodo slovenske občine, po vsej verjetnosti, v manjšini. In to bo usodno vplivalo na slovensko občine, če ne bodo znale odločno braniti svojih koristi tudi v narodnostnem pogledu. Dotaknili se bomo še enega kočlii-vega vprašanja, ki ga urb, načrt točno predvideva in to je, da se bo tržaško pristanišče razvilo v veliko petrolejsko pristanišče, ki bo služilo za severno-vzhodno Italijo, Bavarsko in Avstrijo. To pomeni hud udarec za Trst in njegov gospodarski razvoj. S takim načrtom bodo preprečili vsak razvoj turizma, saj bo morje vedno bolj onesnaženo. Zasedli bodo še preostala zemljšča za nove naftne rezervoarje. Zemljišča, ki še preostaja jo, so neobhodno potrebna za kmetijstvo in za zelena področja, ki so stvarno potrebna tudi za splošno zdravje tukajšnjega prebivalstva. Žalo- stno pa je, da se načrt, po katerem Trst postaja izrazito petrolejsko mesto, stvarno uresničuje. Petrolejska čistilnica «Aquila» se neprestano širi in je že pred časom vložila prošnjo na posamezne občine za dovoljenje, da bi zgradila naftovod od Žavelj do Palmanove. Čistilnica «Vincor» bo prejela obširno površino zemljišča pri Orehu za graditev nove tovarne. Državna ustanova ENI meni, da bo v dolinski občini razlastila 150.000 kv. m. površine za izgradnjo novega naftovoda, od koder bi dovajali surovo nafto v Por-togruaro. Nekateri petrolejski strokovnjaki trdijo, da bo v kratkem času morala SIOT postaviti še en vod iz Trsta v Ingolstadt in še drugega za Avstrijo Vse ti novi vodi bodo speljani čez tržaški in goriški Kras, kar pomeni razširiti rezervno traso in s tem povzročiti novo veliko škodo lastnikom in Krasu. Proti takim škodljivim načrtom, proti novim razlastitvam in služnostim, se lahko uspešno upiramo, če enotno nastopimo vsi in vse občine. To pa pomeni, da moramo upravitelji, ob podpori vse slovenske in demokratične javnosti, odreči vsa dovoljenja za navedene načrte. Ni dovolj, da razlastitvam nasprotujemo zgolj iz propagandnih razlogov, kot to delajo najbolj «pristni» Slovenci, ki sicer sodelujejo v odborih in sploh v politični koaliciji, ki je te načrte za razlastitve in ustanovitev novih služnosti pripravila. DUŠAN LOVRIHA Festival DELA v Dolini. Na zborovanju so govorili tovariši: Dušan Lovriha, Albin Škerk in Emanuele Macaiuso. Vprašanje o TV programu v slovenskem jeziku Senatorja tov. Paolo Sema in Silvano Bacicchi sta vložila nujno vprašanje predsedniku senata in ministru za pošto in telekomunikacije, ki je pristojen tudi za vprašanja RAI-TV, «da bi izvedela, ali se mu ne zdi potrebno, da začne ustrezne korake, ki naj zagotovijo slovenskemu prebivalstvu v deželi Furlaniji-Julijski krajini televizijske oddaje v slovenskem jeziku». Senatorja poudarjata, «da bi morala televizija v slovenskem jeziku oddajati vsak dan, izražati duh in izročila slovenske manjšine v Italiji ter ustrezati političnimi in kulturnim potrebam Slovencev v Italiji. Zato naj ŠAGRA «JUVENTINE» - ŠTANDREŽ (Športno igrišče) Gorica Nedelja. 30.7 ob 8,30 OCENJEVALNA AVTOTEKMA Organizira PD «O. Župančič» Ob 20,30: Nagrajevanje in ples (Igrajo 1 Nobili in Kraški odmevi) Torek, 1.8. ob 20,30: ZA MLADINO igrajo I NOBILI Sreda, 2.8. ob 20,30: Ples (Igrajo I Nobili in Kraški odmevi) TEKMOVANJE V VLEČENJU VRV! Petek 4., sobota 5., in nedelja 6. avgusta ob 20,30: Ples (Igra «Briški slavček) Izvolitev «MISS JUVENTINA 1972» V soboto 29. julija ob 21. uri BOKS Raprezentanca SLOVENIJE in FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Organizatorja: U.P. Goriziana in Ju-ventina Vse dni bogat srečolov. Izlet bi oddaje nadzorovala komisija, ki bi morala biti obvezno sestavljena iz italijanskih državljanov slovenske narodnosti». Festival mladine Tudi mladi komunisti pripravljajo festival svojega tiska. Ta bo v Ljudskem domu v Križu v soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta. Na sporedu so razne igre in plesna zabava, predvajali pa bodo tudi zanimiv film o Vietnamu. V soboto se bo prireditev začela ob 19. uri v nedeljo pa ob 16. uri. Udeležite se! PRISPEVKI za SKLAD «DELA» Mihalič Viktor, Krogh, 2.000 lir, I. S. ob priliki festivala v Dolini 50.000 lir. Iskrena hvala. Festival komunističnega tiska v Saležu Sobota, 29. julija: ob 18. uri - otvoritev, ob 19. uri koncert godbe na pihala «PARMA» iz Trebč . Nedelja, 30. julija: ob 9. uri - mladinski slikarski «EX TEMPORE», ob 18. uri -pester spored. Sodelovali bodo: moški pevski zbor «SIMON GREGORČIČ» iz KOPRA, mešani pevski zbor «RDEČA ZVEZDA» iz SALEŽA-ZGONIKA, godba na pihala iz TURIAKA in AMATERSKI ODER s PROSEKA-KONTO-VELA, ki bo igral enodejanko «IZDAJALEC». Ob 19,30. bosta govorila senator PAOLO SEMA in deželni svetovalec dr. JAN GODNIČ, predsedovala pa bo TAMARA BLA-ŽINA. V soboto, nedeljo in ponedeljek od 21. do 24. ure plesna zabava. Igral bo ansambel «THE LORDS». Prireditev bo v senčnatem gozdiču. Za hrano in pijačo je preskrbljeno. Točili bodo domače vino. Festival prireja sekcija KP1 zgo-niške občine. Zadnja seja sedanjega občinskega sveta v Trstu Šolsko poslopje v Trebčah naj popravijo med počitnicami Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu priredi, v sodelovanju s Pokrajinskim združenjem rejcev, poučni izlet. Slednji je namenjen kmetovalcem tržaške pokrajine, ki se bavijo z živinorejo. No izletu, ki bo v dneh od vključno 28. do vključno 31. avgusta, si bodo izletniki lahko ogledali