St. 125. V Ljubljani, vtorek 29. oktobra. V. tečaj, lo72. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in ■oboto, tei velja po pošti prejemam, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s nošilimieni „•, Ham ■/•. ,.,.i„ yAM , m , i i 5 Rohl., za četrt leta 2 Kold. 60 kr. Za tuje dežele /.a beloleto 12 gSSE za pol leta 6 ffolđ., za četrt leta 3 irold 25 kr v Z* Jn»li.» ' ? I: ■ P Vr?iS 6 kr. če * oznanilo enkrat tiska, fAr. 5. se dvakrat in 4 kr. ft se !ri- ali večkrat tiska. Vaaiokrlt 5e plaJa Vtempe.V zl 30* iT^^ Rokopiei ao ne vraćalo. — Uredu iš t vo je v Ljubljani na celoviki cesti v Tavčarjevi liUi ' Hotel fevroDft" _Op'-nvamtvo, na katero iia.i sr blagovolijo pošiljati naročnine, rekhnnari.je, oznanila t. j. administrativne reči, je v rNarodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. l*i>liMU> <» \<'iii0 milijonov in to edinih, ue smel bi za vsem tako govoriti. (H a v n a m oj a h i b a j c bila vera v razumnost in p t a v i č n o s t nemškemu naroda. Moj nekdaj sloveči rek: „Da bi Avstrije ne bilo, morali bi se podvizati, dajo ustanovimo" — govorjen je bil v nedvomnem zaupanji, da bode v družbi osvobojenih narodov potem vladala pravica, ker sem vedel, da „remota justitia, iiuid' suut regua, nisi inagna latroeiuia Vu („brcz pravice, kaj so kraljestva ko razbojniške jaure?" — besede ev. Avguština). Pod vladarjem, katerega geslo je bilo „Justicia regnorum iundanientuin" (pravica temelj državam), ali mi je moglo priti na misel, da bi staroslavua naša država kedaj se mogla plemeniti v smislu besedi sv. Avguština V v slavnih onih duch obnovljene svobode, kako bi bil mogel domišljati si, da bode od Nemcev nam Slovanom od sojeno, da bi ispod absolutizma vladarskega prišli pod absolutizem še mnogo krutejši — pod dikta turo sovražnega nam plemena? Kdo bi bil mogel naprej videti, da bodo izobraženi Nemci govorili o svobodi in ustavi a prevajali samo gospodstvo enih nad drugimi? da bodo poveličevali pravice ©sob, pravice narodov pa bodo teptali z nogami ? da bodo stavbo svojega državnega prava skladali na laž in neumnost? da proglase* enako pravico vseli, nam Slovanom pa prisode samo dolžnost ^ pokornosti? Bedasto jc bilo in je njih mnenje, da nam narodnost lastna ne bode dragotina enako draga, kakor njim in da ne bodemo obžalovali niti čutili njeno izobčenje iz javnega življenja; drzni up , da bode onih nekoliko drobtin in od padkov z nemške mize, katere nam milosti j ivo mečejo našim potrebam zadostovalo, svedoči samo o blaznem napuhu in prevzetnosti, ne pa o razumu in pravičnosti. Pa — llochniut geht vor dem Falle (napuh pride pred padcem) — tako pravijo Neme sami in to si bodo tudi skusili, toda jaz tega čas ne dočakani. .laz žalibože sam sedaj popuščam n a d c j o o v z t r a j n e ni obstanku a v s t r i j s k c države; ne zato ker bi je ne bilo želeti ali ker bi bila sama v sebi nemogoča , nego ker so se Nemci in Magjari gospodstva polastili in ustanovili enostranski plemenski dcspnlizein, kar je v državi raznojezični in ustavni političen nesmisel, contra-dietio in adjeeto, nc more imeti dolgega obstanka. Nemci in Magjari pa nočejo Avstrije drugačne, ko tako despotijo. Po njih krivdi, ki jo hočejo (kakor 1. 1848) raztrgati, nahaja se država jako daleč na nagneui ravnini, ki vodi v prepad. Za narod svoj se nc bojim mnogo. Ako mu bode od-sojeno zopet iti v skušnjo ognjem in železom, ima on v sebi že živo in zdravo jedro, da v nji ne pogine, nego se vzdigne zopet k čilemu življenju, hodi to v okolnostih kakoršnih koli, Dasiravno Nemci moje ime že davno samo grde in sramote, nečem jim z enakim povračevati, nego odkritosrčno jih moram milovati, da popuščajo nravnost in, ne oziraje se ua nauke nekdanjili svojih velikanov, oditi so dajo sedaj od zavržene žurnalistike in od šmokov judovskih , ljudi brez vesti in srama , ki ne hrepene po resnici in pravici, nego samo po ivoristi in ki tekmujejo med sobo j kdo mi bolje ugodil strastim, narodnemu napuhu in gospodoželj-nosti nemškega občinstva. Pleme židovsko gospoduje sedaj pri vseh Nemcih. Judom, kakor njih prototvpu Slivloku , ne velja v vsem sama legalnost ; kar jc nad njo v nravnem svetu, blago, ve-ikodušno mišljenje, vitežnost, tega te poznajo Vsa sramotnost, kar jc zgodovina kaže, združuje se v n j i 11 , ker jim zgodovina ne dajo nikjer ti-tulov za njih želje in pretenzije. „Nagone žlahtnih roparskih živali" so se do sedaj najraje od lisic učili, posebno v trgovini in na borsah j sicer so jim pa tudi volkovi dobro došli, ki priletavajo iz „ kraljestva božjega strahu in plemenitih nrav." O Magjarih nečem mnogo besedi izgubljati. Ta azijatski narod je po nenavadno ugodni osodi dosegel, kar je bilo sorodnikom in prednikom nje-ovim, llunom in Avarom, zabranjeno — dosegel jc, da bode kmalu slavil tisočletni spomin svojega bivanja v Fvropi. Sedaj so dobili Magjari tudi gospodstvo v staroslavnej Avstriji in kažejo o vsaki priliki svoje „Obrovske" namero in želje. \ko pa se bodo Magjari še v bodočo tako vedli proti svojim sosedom — kakor ščuke v ribniku — izpolnil se bode nad njimi izrek čcstitljivcga letopisea Nestora o Obrih („lu pogubil jih jo bog, pomrli so vsi in nij ostal nobeden (»brin1') in porok sem zato, da pri drugem tisočletji ne bode nobenega potomka, ki bi njih spomin slaviti mogel in hotel*'. Drugi odlomek Palackega koučnega pisma k njegovim v ,,Kudhost-"u zbranim manjšim spisom, so njegove mislio K u s i j i in Slovanstvu Pogledimo kako stari slovanski rodoljub 0 tem važnem vprašanji sodi. JJlagoslavljani — pravi — trenotek, ko sem so bil odloČil potovati v Peterburg in v Moskvo Ako se potovanje v Nemško, v Anglijo, Francosko. Italijo, da celo v Ameriko hvali in priporoča vsakemu kot prospešno za pridobitev mnogo- znanosti: zakaj bi samo potovanje v li u sij o bilo uam na greh in škodo. Jaz sem pridobil v na-gledih vprašanj, ki se tikajo našega naroda. Da so nasproti temu naši neprijatelji bili in konspi-racij iskali, temu se no čudim, oni sodijo poleg svoje domišljije ne po razumu. Nemci so so nekdaj smijali, ako so se francoski dovtipkarji vpraševali „1/ Allemaud peut-il avoir de T esprit?" (Ali more Nemce imeti duha.) Sami pak ravno tako vprašujejo kadar pride govor na Slovane, posebno Puse. Pri samem poniišljeuji na Slovane se hvalijo kakor farizej v evangeliji, da nijso taki kot oni. Za to pa njih veduosti o nas nijso nič boljše nego so bile vednosti Francozov o njih, in ker drugi od Nemcev sodbe jemljo o nas Slovanih, nij čudo, da jc javno mnenje Evrope o nas polno predsodkov. Jaz ničnim imeti velik dobiček, da že ne nahajam nobenega uzroka bati se kake bodoče univerzalne monarhije ruske. Kdor koli premisli, pod kakimi pogoji bi se ona uresničiti dala, nc bode se čudil, še nicnj pa meni za zlo jemal, če sem jo smatral in jo smatram še za ,,neizgovorljivo zlo", za „nesrečo brez konca in mere." Kajti vsi narodi bi se univerzalni ruski mouarhiji protivili — in to z zastavo poslednjega groša in poslednje kaplje krvi — in ne značila bi drugega nego nasilno premaganjc, popolno podjarmljenje cele izobražene Evrope, potisk in uničenje vseh s v o b o d u o s t u i h in blagih mislij in prizadevanj človeškega plemenu. Nobeden univerzalni monarh, ruski ali kateri koli, ne mogel bi pri najboljši volji postati Titus ali Trajanu*, ker nekončni in neštevilni poskusi zopetuega osvobojenja bi največjega ljudomila prignale h krutostim, katerih bi bo bil inače sam zgrozil. Jzob raženi Jtusi vsi, in število njih nij malo, ne samo da nc žele razširiti mej svojo države na zapad, temuč imeli bi za nesrečo, ako bi k temu razširjenju prisiljeni bili. Nc le da je velikost države že tako velika, da bi vsako razinuoženjc primnožilo vladne poslove, temuč tuje narodno pomnožeujc bi dru-gačilo celo narodni karakter Rusov." O Poljaeih in njih razmeri k Kusom piše Palackv : „Za nas (Čehe), ki nijsmo ni Uusi ni Poljaki, a pač prijatelji obeh, je vsak pogled, vsaka misel na to niedsobuo klanje in uničevanje največjih slovanskih plemen, posebuo z ozirom ua naše skupno sovražnike, ki od due do dne bolj mogočni postajejo, prav žalostilno. Zato se pa množe izgledi zmernejših Poljakov, ki v poštev jemljo neustavljivi tok osodc in siluo potrebo sprave. Upajmo da bode, kadar enkrat slovanski duh bolj nego zdaj obe stranki prešine, tudi te nadloge konec. Slovanski duh! slovanska načela — kaj jo to ? s čim se razločujejo od načel, ki jih imajo Nemci, Magjari ali Mongoli? Meni nij za to, da bi jih hvalil, temuč meni jc za Spoznanje resnice. SI o vanj c sc nijso nikjer in nikoli kot o svoj cvale n, gospodovalen, na podjarmljcnjc drugih težeč narod kazali. Tudi oni so, če so morali, boje vojevali in dostikrat umeli zmagati (kakor so ua pr. llusiti skoro vso Evropo premagovali), ali nikoli nijso na to mislili, da bi si iz svojih sovražnikov ali sosedov podložne storili. Njih glavna napaka je bila, da so preveč po svobodi in n e o m c j e n o s t i hrepeneli, in da tako niti med soboj potrebo višje avtoritete nijso spoznali, niti medsobnim prepirom izogniti se mogli. Bilo bi prav želeti, da se pravi slovanski duh med Rusi ukrepča in razširi, in da se da ne samo narod temuč tudi voditelji in vladar po njem vodili. Ako bo U us Slovan in se bode kot take čutil, razširil bo svoj duševni horizont in prid bogata sredstva za svoje pov/.digueuje. %lu z^*u> \ je nase potovanje v Moskvo 1. 1867 dosti pripomoglo. Prej se je slovanska zavest v Rusiji samo v enem, ne prevelikem krogu izobražencev, tako imenovanih Slavjanotilih, nahajala. Samo prihod nekoliko odličnih slovanskih mož in njih razgovor z rusko družbo je slovansko zavest v vseh krogih zbudil, ki je tako intensivna postala, da se jej bode moglo kmalu vse podvreči. Potem se bode pač rp a n si a v i z c m", pred katerim imajo vsi naši protivniki že od nekdaj tolik strah, uresničil, ne z namenom, da bi zlo povračeval z zlim, temuč da nič več ne dopušča, da Slovane s takimi udarci t ep 6, na kakoršne so od človeškega pomnenja navajeni. Pripovedovalo se mi je in jaz verujem, da, kakor brž bi se sanje mnogih nemških in magjarskih fanatikov izpolnjevale, in bi pikelhavbe in honvedi začeli aposto-lovati med nami, ne bode v Rusih gospoda dosti močnega, ki bi hotel d u siti čut in glas" — — Pa saj mi nij treba do konca povedati. ..." Dopisi. ■ z K u ni ii i k tt 20. okt. [Izv. dop.j Kar ste nedavno objavili o zasledovanji narodnega in malo agilnejšega duhovništva od vladne strani, se dan za dnevom bolj obstinuje. Ker pa vlada sama direktno nema upliva do duhovnikov samih, jih ne more maltretirati kakor svoje verne uradnike, ki se predrznejo drugo Se misliti kakor vladni možje, silijo v cerkvene predstojnike, da bi „neverne elemente" odpravili. Dež. predsednik Ancrspcrg je pisal škofu dolgo pismo, ▼ katerem tirja prestavo dveh kaplanov in sicer VranČiča iz Kamnika in Kepeca iz Kostanjevice. Tako je storil tudi pokorni sluga, naš okrajni glavar Klančič. Kakor špicelj in ovaduh se je splazil 24. scp. k škofu ter ga nadlegoval, naj bi našega obče spoštovanega kaplana Vrančiča, s katerim je pa v obraz jako prijazen in ki mu nij nikakor kaj zalega storil, od Kamnika odstranil samo zato, ker se udeležuje političnega in društvenega življenja. Ako misli naš okrajni glavar v očigled in napram prihodnim volitvam, da zamore samo en človek naše mesto narodno obdržati, se jako moti. Mesto naše je bilo narodno , ko nij bilo Vrančiča tukaj, in bode tudi ostalo, kadar on odide, naj pride Vaš „gospod" Vas inšpicirat koli-korkrat hoče. Namesto, da taka špiceljska dela opravljate, poglejte rajše naše grozno zanemarjene šolske zadeve, katere Vam je Vaš gospod Auer-sperg tako gorko na srce polagal, poglejte rajše naše ceste, ki nijso nikjer si ah ej še kakor v našem okraji in ne delajte se zoprnega našemu ljudstvu, katero Vas plača. las (dorUT 25. okt. [Izv. dop.j Denes je naš goriško-slovenski narodni organ „Soča" zadela nesreča kakor poslednjič „Slovenski Narod". Številka 43 „Soče" je namreč konfiscirana, zarad — političnega pregleda! Možje, ki so ta „pregled" brali, trdijo, da nij čisto nič kaznjivega v njem. Pove se samo to, kar so vsi dunajski federalistični listi že dokazali; kar ustavoverni organi , ki ne jedo naravnost iz jasli disposicijonsfonda, ne taje j kar bode kmalu ko se sistema v Avstriji zopet premeni, črno na belem brati v vladnih časopisih. Upamo, da pride stvar pred porotnike iu ti bodo razsodili po načelih tiskovne svobode, ki nam je zagotovljena v ustavi, katero kot veljavno spoštovati imajo najprej c. kr. oblasti. Naši italijanski poslanci se užc pripravljajo na prihodnje zborovanje, katero se ima prav kmalu začeti. Kakor sliši „S." so bili pretočeno nedeljo vsi zbrani v Gradišči, zakaj? ugibamo, a ne moremo za gotovo vedeti; kajti, dasiravno v resnici razcepljeni v dve stranki, se vendar drže nekake discipline v tako važnih zadevah. Najbrže se je vrtilo posvetovanje okolo vprašanja , kako naj bi se vedli v zbornici nasproti Slovencem in zlasti proti onim, kateri se nc sramujejo govoriti slo- vensko ; morda so tudi kaj govorili o preselitvi kmetijske šole na italijanska tla in o enačili vprašanjih. — Pametuo je vsakakor, da se poslanci shajajo pred zborovanjem in da se uže popred po-razumejo o bolje važnih vprašanjih, da ne nastane mej zborovanjem zarad različnih menenj in na vskrižnosti posameznih nepotrebni raves in kaves, kateri škoduje stranki sami in se ve, da tudi deželi. — Kaj pa naši slovenski zastopniki, ali se nc bodo ganili, da bi se porazumeli o potrebah naše strani in kako se jim bo vesti o tem in onem predlogo, kateri utegne priti na dnevni red? — Kaj še! Pri nas se strankarstvo tira do zadnje zareze in zagrizenosti posameznosti je tolika, da ne pripušča nobenega porazumenja in da izključuje prepotrebno disciplino nasproti kompaktni italijanski stranki. Italijanski klub sklene in vsi brez izjeme in posamezni večkrat zoper svoje prepričanje se udajo in glasujejo za dotični predlog — naši poslanci se tudi shajajo v klub , če smemo njihove shode tako imenovati, a nekdo naznani koj v začetku, da se ne veže na klubove sklepe, drugi nateza ušesa in parlamentuje potem na svojo roko z nasprotniki, tretji trdi, da bi se sicer ujemal s tem in onim sklepom, toda ker se X ne podvrže, ga vendar ne more samega pustiti itd. in tako se razbije neobhodna potrebna kompaktnost stranke na trmoglavosti posameznikov, katera pa ne izvira morda iz osobnega prepričanja, ampak, žalibože, navadno iz vladne strahopetnosti. Lahi se pri taki razcepljenosti naših poslancev kolikor toliko okoristijo — naša, slovenska stran pa je v vsakem oziru na veliki škodi. Bomo videli, nu, kaj novega in zanimivega nam prinese prihodnji zbor. Kaka vladna zagotovila privleče kraški usiljenec iz peščanskih delegacij, kder je nedavno tako modro poudarjal prav v slovanskem duhu (?) panslavistične namere ruskega medveda. Za Roga, le brž oborožiti Avstrijo, naj stane kar koli, naj) posestniku vse do zadnje jagode z davkom obloži, nič ne de, saj preti ruski Iiannibal ante portas ! — Hm 4l*c»kai 26. oktobra. [Izv. dop.j Osek, glavni grad kraljevine Slavonije, je prav za prav nemška naselbina, kakoršnih se je več po redko obljudcncj Slavoniji , in zlasti po Sremu naselilo. Denes je najmanj 50% oseškib stanovnikov pravih Nemcev. Obča prikazen je , da kjer god se Nemec med Slovane naseli, povsod postane protivnik, da ne rečem na ravnost sovražnik naroda, ki ga je gostoljubno pod svojo streho sprejel in za svojo polno mizo posadil. To sovraštvo do Slovana prinese Nemec že iz Nemčije soboj, ter jo kot kolonist tradicijonalno od pokolenja do poko-kolenja naprej plodi. To vidimo pri nemških naseljencih na Ruskem, na Češkem, na Slovenskem in tudi pri nas v Slavoniji. Nemci Osečani stvorili so si celo poseben organ, v katerem morejo, kadar hočejo, svojo jezo na Hrvate izbruhati Ta njih organ, ki ima kakor več drugih pro-tiuarodnib stvoritev svoje življence Rauchu zahvaliti , imenuje se „l)rau". Denes je „Drau" skoz in skoz magjaronska, ker so magjaroni protivniki hrvatskega naroda, jutri pa utegne, če bi okolnosti pripustile, postati pru-sijanska, ker je tudi Rismark protivnik slovanstvu. Naj novejši čas spustila se je „Drau" zlasti v to, da poseje seme bratskega razdora med Slavonce in Hrvate, da jih med seboj razmiri, in kolikor mogoče bolj omrazi. V dosego tega namena ščuje v vseh svojih predalih Slavonce na Hrvate. Slavonce hvali iu povzdiguje, ter jim predstavlja, koliko strašnega imajo od Hrvatov trpeti. Nasproti pa Hrvate kot siromake in gladuše črta, ki jih Slavonci rediti morajo. Nazadnje pride do zaželenega sklepa, da bi za Slavonce pač naj bolje bilo, če bi so od Hrvatov za celo ločili in neposredno pod Poštansko vlado postavili« Če hi so to, kar bog varuj, kedaj uresničilo, izgubila bi Slavonija svojo avtonomijo kot kraljevina, ter so v cno-stalne ogerske županije rastvorila. „I)rau" se je celo drznila v svet raztrobiti, da ta njen političen program tudi baron Prandau , najbogatejši in najuglednejši plemcnitaš cele Slavonije, odobrava, kar je pa baron Prandau v „Pest. Lojdu" odločno dementoval, ter tako Drauinega urednika kot laž-nilca pred svet postavil! Tudi „Obzor" ga je že vekrat pokečkal, pa vse to ga prav malo ženira. Cc so Hrvati res tako siromašni, in Slavonci res tako bogati, zakaj jc pa naša eskomptna banka „za vzdržavanje svojega kredita" od deželne vlade v Zagrebu 100.idraTljlve rosglaienU) hliičnjili riiillloiliio nzilniv Ijnjo brez zdravila. Po niitaiiriicm p«>|iisii liulezni pove pismeno več Dir, J. H. FtcKertj Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar Pglđ. a. v., ki so naj pismu priloži. ((1G2—10) brez zdravila Razširjenje kupčevanja. I*' ■* ii II <* in r <'r••**# $S Sotm TMutl 4'liVS 1 lepa, dobra liiie 5 i Najnovejše petrolejske varnostne svetilnice z najboljšo konstruiranim metuljevim hranilnim lučiiikniii (l plamen daje <> »večnih luči), ne])repirno iiaj.ep-:i svečava in vendar ">0 pereentov prihranile proti vsakemu drugemu svetilu. Da se ne ld bilo bati konkurencije, so cene noslišauo nizko postavljene. Za najboljšo kvaliteto si; garantira. 1 kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem (doht) vred kr. 45, . 1 zastorodržec (branič, da zastor no zgori) kr. 5. 1 eilindrobranee (hrani, da steklo DO poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročisteu kr. 20. 1 podstava za svetilnico, najlepša kr. 20, 30. 1 svetilnica čepica, v najlepših ob ikah kr. 15, 85, 35. 1 škripec za viseče svetilnice gl, 1.4.0, 1.80, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 5, 6. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 30. 1 plehasta posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta 50 kr. Kupei en gros dobijo rahat (185—9) ^V. Friedmann + lliiiisij. 1'i-tt««>■•».tniNM«' 'iti. parterre I. iiu«Im1 i*<»|»jf. Ii 11 «' 1 t* «1 v itiiii. aitllc^eVl knjižica pod naslovom: tiskarnici v Ljubljani je na svitlo prišla TELOVADBA V I.ill«l«l44>.i *Oli. Knjižica za našo šolsko mladino. Spisal Janez Zima, učitelj v Ljubljani. Velja 20 kr. Dalje sc tu dobiva: Slovenska slovnica za prvence, spisal A. Praprotnik. (Drugi natis.) Velja zvezana v platnenem hrbtu 30 kr. Kdor jih več vkup vzame, dobi na vsakih 12 iztisov 1 po vrhu. To šolsko knjižico je slavno c. k. ministerstvo za uk in bogočastje za ljudske šole dovolilo, in slavna c. k. deželna vlada za Kranjsko jo je vsem ljudskim šolam na Kranjskim priporočila; pa tudi drugod po Slovenskem so to knjižico že naj več vpeljali v ljudske šole, ker je zares prav djansko sestavljena, to je tako, da sc učenci po naj boljši in hitrejši poti iz nje uče pravilno govoriti in pisati v niatcrncin jeziku, kajti na podlagi maternega jezika morejo sc učcuci učiti vseh znanosti in tudi drugih tujih jezikov. Geometrija ali nierstro Z» *l4»*4'lt*Bt4> Ij Mil* li 4" MOl«*. Spisal Janez Lap a j ne, uadučitelj v Ljutomeru. S !•;"> v les vrezanimi slikami. Velja .'JO kr. (112—3) Jaz Vilhelmina Rix s tem javno izrekam, da sem kot vdova raju. «!■■. Itivti zadnjih 148 l«*l •»ti mu in 4'climt pripravljalka prave iu ii«'|i«»|>tt«-i>iio originalno puste Pompa (lour, ker Samo jaz skrivnost pripravljanja poznam. Zato s tem oznanjam, da se omenjena pasta Pompadour (»d zdaj naprej samo v mojem stanovanji, llmutj. grosse Mohreu-gasse Nr. 14, 1, Stiege, Thiir 68, dobi, in h%ui*1iii pred kupovanjem pri % Niil4«'in drugem, ker sedaj niti zaloge, niti podružnice ne vzdržujem in ker sem vse poprejšnje zaloge zarad storjenega |h»|m«V% trnju o|iiiHlllii. iMo>ja prava pasta rompadour, tudi «'neg, šinj in mozolcev. Garancija je toliko gotova, da se il«>niti-■ ■tiriij iltij«*. ako pasta ne pomaga. Lonček te izvrstne ]>aste s podukom vred velja I jil«l. .»41 lir. — il.jja *<• liroll |io« /ctku. Naročilna pisma naj se pošiljajo Vilhehnini Kix, doktOrjOVi vtlovi, Dunaj, (ir. Mobrengasse Nr. 14, i/, prijaznosti vis-a-vis mojim čestitim prejemnikom, dajem, ako se mi majhni opravki v raznih stvareh naročujejo, te opravke poskrbeti in ne računim zanje nobene provizije. "(177—3) XhIi%mIiim iiImiiiii n<> iic iu/^Iii itjo. -^C Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 0931