AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Fanfani je sesiavil novo italijansko vlado Sestavljajo jo krščanski demokrati, i socialni demokrati in republikanci. V parlamentu jo bodo pa podpirali tudi socialisti. RIM, It. — Fanfani je primeroma hitro se*stavil novo laško vlado, 23. po številu od 1. 1943, ki je bila zaprisežena pretekli petek. Nova vlada se bo predstavila pari amentu začetkom marca in takrat ji bo tudi izglasovana zaupnica. Nova laška vlada je manjšinska. V njej so zastopane samo tri stranke, k r š č anski demo-kratje, desni isocijalisti in republikanci, Iki pa nimajo v parlamentu večine. Podprla jo bo stranka Nennijevih socijalistov, ki imajo v poslanski zbornici 86 poslancev, v senatu pa 36 senatorjev. Večina ji je torej zagotovljena, toda, kako velika bo, pa ne vedo. V vrstah krščanskih demokratov je namreč močna skupina desničarjev, ki jih vodita b i v š a ministrska predsednika Scelba in Pella in ki je proti sodelovanju z Nen-mjevimi socijalisti. Pella in Scelba ravno radi tega nista v novi vladi. Možno je, da se bo nekaj desničarskih krščanskih demokratov vzdržalo glasovanja. V novi vladi imajo krščanski demokratje 19 ministrov, ostali dve stranki pa samo pet. Vsa politična Italija je grozno radovedna, kako še bo obnesla ta napoi levičarska vlada brez levičarskih ministrov. Novi grobovi Be Ga&riie se b poslužiE tudi diktatorskih pravic PARIZ, Fr. — Vsa Francija že živi v veri, da je sporazum z Alžirijo že gotova stvar, in da le treba sedaj misliti na to, kaj bo potem. Računajo bolj z verjetnostjo kot z možnostžo, da bodo desničarji skušali še zadnji trenutek zavreti politično s^er, ki jo je De Gaulle dal francoski politiki, in v ta na-men vprizarjali izgrede in nemire, f-*ei Gaulle je dal razumeti francoski javnosti, da tega ne '°0 trpel pod nobenim pogojem. Opozoril je prenapeteže, da mu S6danja ustava daje pravico do 2ačasne diktature in da se bo te pravice v sili tudi poslužil. Za-ie že mobiliziral primerno sf G vi ].o zanesljivega vojaštva, o-’'ožništva in policije kot tudi Posebne varnostne oddelke, ki izvežbani v tem, kako je tre-a krotiti demonstrante, ki gre-c,° Predaleč. Oe Gaulle misli, da bo razburjenje v Franciji sami trajalo e Par mesecev. Zato računa z Možnostjo, da bo v maju lahko izpisal nove volitve in plebi-Kcit 0 sporazumu z alžirskimi ^Potniki. Ni se pa menda še °cil. ali kaj misli spremeniti Sestav sedanje vlade. rT> v.. 1,1 podobne govorice kro- ^Jo po Parizu. Resnica je za-vnkrat samo ta, da “nekaj leži nifZrt!lU',‘ KaJ’ te2a Pa ne ve nitl De Gaulle sam. Stanley J. Pastvva V soboto je nenadoma umrl doma na 5431 Lake Court Stanley J. Pastwa. Star je bil 54 let, rojen v Clevelandu. Delal je pri White Motor Co. do druge svetovne vojne, ko je bil poklican v U.S. Navy. Potem je zaradi slabega zdravja šel v pokoj. Tukaj zapušča hčer Stephanio Handel, brate Jamesa, Franka in Henrya, sestre Sophio Riha in Helen Konko. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogreb, zavoda na pokopališče 'Kalvarija. Frances M. Grum Včeraj je nenadoma umrla doma na 1118 E. 68 St. 45 let stara, v Clevelandu rojena Frances M. Grum. Delala je pri Bowman Products Co. Tukaj zapušča mater Johano Mish, o-čima Johna Mish1, brata Edwar-da, sestre Jean Kimpel, Paulino Grum, Christino Radd in Dorothy Gasiewski. Bila je članica Društva St. Clair Grove št. 98 W.C. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajskove-ga pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. John Rusnow V petek zjutraj je nagloma preminul na svojem domu na 4887 North Randall Drive 63 let stari John Rusnov. Pokojni je bil doma iz Tomasevic v Žum-berku, od koder je prišel sem pred 55 leti. Spadal je k društvu Zrinjski-Frankopan br. 403 HBZ. Bil je zaposlen pri Buckeye Forge Co. Tukaj zapušča soprogo Elsie, roj. Haralovich, sinova Johna in Nicholasa ter ičer Dorothy. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Ni-■cole na E. 36 St. ob 9:30, potem pa na Kalvarijo. Anton Hribar Pretekli petek je umrl v St. Alexis bolnišnici 61 let stari Anton Hribar s 3620 E. 82 St. Zaposlen je bil kot delavec na pokopališču Kalvarija. Pokojni je bil doma v Malih Dolih pri Velikem Gabru in je prišel v Združene države pred 10 leti. V Sloveniji je zapustil ženo Jožefo, sina Avguština, hčere Ano, Justino in Marijo ter eno sestro. Bil je član Društva sv. Vetrovno in deževno. Naj višja temperatura 50. Lovrenca št. 63 KSKJ. Pogreb bo danes iz Fortunovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Lovrenca, nato pa na Kalvarijo. Jennie Tekavec Včeraj je umrla na svojem domu na 1256 Norwood Rd. 77 let stara Jennife Tekavec, roj. Avbelj, dorna v Zg. Kašlju pri Devici Mariji v Polju, kjer je zapustila brata Andreja in sestro Antonijo Snoj. V ZDA je prišla leta 1903. Zapustila je moža Josepha, sina Josepha, hčer Roso Miklavž, štiri vnuke, enega pravnuka in sestro Antonijo Sterlekar. Hči Jennie Sti-bil je umrla pred njo. Pokojna je bila članica Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 8:30 v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena jutri ob dveh popoldne. Leon Radej Včeraj je umrl 6. januarja letos rojeni Leon Radej, sin Mr. in Mrs. Leon Radej z 1059 E. 67 St. Pogreb bo jutri zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. na Kalvarijo. ------o------ Castrove! hoteli zasesti letališče v Venezueli CARACAS, Venez. — Predsednik Romulo Betancourt je razkril, da je skupina levičarskih študentov skušala zasesti mednarodno letališče1; Maique-tia nedaleč od glavnega mesta, da bi služilo kot oporišče za dovoz orožja in druge opreme s Castrove Kube. Orožje naj bi služilo levičarskim skupinam v njihovi borbi proti zakoniti vladi dežele. Levičarji ho hoteli svoj načrt 'izvesti teikom protivladnih izgredov pretekli mesec. Betancourt je poskus levičarskih študentov razkril, ko je vodja o-pozicionalne Republikanske demokratične unije trdil, da so imeli “Študentovski izgredi preje značaj veselega študentov-stva kot pa resne politične akcije. ------o------ VSAJ TEDEN DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV Letalske zveze z Zah. Berlinom bodo oslale! Pravosodni tajnik Robert Kennedy je v Berlinu izjavil, da bodo Združene države vzdrževale letalske zveze z Zah. Berlinom, pa naj bo to Sovjetiji prav ali ne. BERLIN, Nem. — Pravosodni tajnik Robert Kennedy, brat predsednika ZDA, ki je prišel sredi tedna sem na obisk preko Rima, si je ogledal zid med o-bema deloma Berlina. Dejal Je, da k,ij takega še ni videl. Kjer se je pojavil v javposti, so ga sprejele velike množice Berlinčanov, ki so v zadnjih mesecih zaradi stalnega komunističnega pritiska začeli postajati nekam negotovi. V razgovoru s časnikarji, ki je bil prenašan preko televizije, je Robert Kennedy izjavil, da bodo Združene države vzdrževale letalske zveze med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom, pa naj bo to Sovjetiji prav ali ne. Amerika bo svoje pravice branila, če treba tudi s silo orožja. Dan preje je brat predsednika Združenih držav izjavil, da bodo te smatrale napad na Zahodni Berlin kot napad na New York, Chicago, London ali Pariz. Kennedy za sestane^ na vrhu pred junijem -------- * >,**{** Predsednik Združenih držav je zavrnil ponovni predlog predsednika sovjetske vlade, naj bi razorožitveno konferenco 14. marca v švo carski Ženevi odprli vodniki držav. Izjavil pa je pri tem, da upa, da bo sestanek na vrhu mogoč pred 1. junijem, če bo konferenca pokazala pričakovan uspeh. PALM BEACH, Fla. — Včeraj je bil objavljen odgovor predsednika ZDA Kennedya na pismo Nikite Hru-ščeva od 21. Februarja, v katerem je predsednik sovjetske i Ave. bodo v petek, 2. marca, vlade ponovno predložil, naj bi vodniki držav sami odprli razorožitveno konferenco v švicarski Ženevi 14. marca. Kennedy pravi, da bi bil to napačen začetek reševanja vprašanja. Po njegovem bi bilo boljše, da se pred samo konferenco sestanejo zunanji ministri Sovjetjie, Združenih držav in Velike Britanije. Izrazil je upanje, da bi se konferenca na vrhu lahko začela še pred 1. junijem letos, če bi razorožitvena konferenca v Zevcni pokazala primeren USpeh. ■■ — Sedanje pismo je peto po vrsti A* v Ženevo na sestanek s Hiu- Iz Clevelanda in okolice Pozdrave pošilja— Mrs. Mary Hochevar, taj-niča Društva s Marije Magdalene št. 162 KSKJ, pošilja svojim znankam in znancem pozdrave iz Lemonta. Mrs. Jennie Jaksetic z Arrowhead Ave. pošilja pozdrave svojim prijateljem v Clevelandu iz Phoenixa v Arizoni. Keglanje v Slov. domu— V Slov. domu na Holmes Prad mszdnhi pogajanji v rakeini tndusipvM? WASHINGTON, D.C. — Zadnja leta smo dobili novo industrijsko panogo; raketno industrijo, ki postaja od leta do leta gospodarsko pomembnejša. V javnosti je bolj znana po precej divjih štrajkih, ki delajo veliko škodo naši narodni obrambi. Zato je sedaj pozval delavski tajnik Goldiberg vsa podjetja, ki so udeležana pri proizvodnji raket kakor tudi zaposlene delavce, naj se čim preje začno pogovarjati o ckupni mezdni pogodbi, ki bi napravila konec štrajkom v posameznih podjetjih. Ker federalna administracija pokupi 90% vsega, kar proizvaja ta indu3trijska panoga, računajo vsi, da bo Golbergov poziv gotovo veliko zalegel. v razgovorih, ki sta jih sprožila Washington in London 7. februarja. Tedaj sta predložila Moskvi, naj bi razorožitveno konferenco vodili zunanji ministri držav, ki so zastopane v razoro-žitvenem odboru ZN, vodniki velikih sil pa naj bi se osebno zanimali za njen napredek. Pred samo otvoritvijo konference v Ženevi naj bi se sestali tam zunanji ministri Sovjetije, Amerike in Anglije na poseben posvet. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je odgovoril tri dni kasneje s predlogom, naj bi prišli na konferenco v Ženevo vodniki 18 držav članic razorožitve-nega odbora. Zahodni sili sta sovjetski predlog odklonili, pa pustili vrata odprta za nove razgovore in morebitno konferenco na vrhu. Hruščev je nato 21. februarja v precej ostri noti ponovno predložil, naj pridejo na razorožitveno konferenca v Ženevo poglavarji držav in pri tem očital zahodnima silama, da skušata s svojim odklanjanjem njegovega predloga konferenco onemogočiti, še predno se je začela. Na to izvajanje Hruščeva je Kennedy odgovoril jasno, da hoče videti najprej uspeh razgovorov, nato je šele pripravljen Astronavt John H. Glenn o svojem delu v gondoli CAPE CANAVERAL, Fla. — avtomatski instrumenti odpo- Astronavt John H. Glenn še ni prišel do tega, da bi dajal izjave komu drugemu kot strokovnjakom in zdravnikom organizacije NASA, vendar pa je napravil nekaj opomb, ki so že prodrle v javnost. Glenn je predvsem podčrtaval dejstvo, da je astronavtska gondola lahko v mnogočem podobna pilots/ki kabini na letalih. Doslej so tehniki sestavljali gondole z željo, da bi letale v vesolju kar avtomatično. Ako bi bil v njih človek, na bi bil bolj potnik kot pilot. Zato je bila Glennova gondola tako dobro založena z avtomatskimi instrumenti, da bi jo bila centralna kontrolna postaja Mercury pripeljala nazaj na zemljo tudi v slučaju, da bi bil Glenn recimo padel v nezavest že v začetku svojega poleta. Vkljub temu je moral biti Glenn par-krat ne samo ipotnik v gondoli, ampak tudi pravi letalski pilot: bilo je nekaj trenutkov, ko so vedali in takrat je astronavt rnoral z roko regulirati tehnične naprave. Bilo je tudi par takih trenutkov, ko je Glenn kar na svojo roko delal take manevre z gondolo, ki zanje ni bilo predvidenih nobenih instrumentov. Glennovo mnenje se je zgostilo v misel, da je treba astronavte smatrati kot pilote v gondolah in ne samo kot potnike ali kvečjjemu kat kontrolorje avtomat ionih instrumentov. Ako zmaga njegovo mnenje, bo seveda notranjost gondole čisto drugačna, kot je bila pri prvem poletu. Precej avtomatičnih instrumentov 'bo lahko izginilo, prostor v gondoli bo lahko koristnejše izrabljen in seveda z njim vred tudi feža, ki so jo imeli opuščeni instrumenti. Zakaj bodo porabili neizrabljen prostor in osvobojeno te-žo? Največ v ta namen, da povečajo zaloge kisika za dihanje in gorivo za kontrolni sistem. Tako bi mogel ostati pilot v gondoli kakih 27 ur tudi brez zveze z zunanjim svetom. Mer- globlje. Občutek, da je brez te-cury gondola bi pa lahko na-'že mu je tudi nagajal pri foto-pravila ne tri, ampak okoli 18 šrafiranju. Enega med filmi, ki poletov okoli sveta. Glenn je tudi ponosen na to, da je v mnogih ozirih “premaga!” avtomatične instrumente: lahko je na primer fotografiral poglede in predmete, ki jih avtomatični fotografski aparati ne bi mogli nikoli vjeti. Lahko je veliVo' hitrejše manevriral z gondolo kot avtomatični instrumenti, ki so funkcijonirali po navodilih kontrolne po staje Mercury v Cape Canaveral. Glenn je moral ugotoviti, da tudi v gondoli ni vse zlato, kar se sveti. Zavest, de je njegovo telo brez teže, ga ni motila, to-da ni se mogel navaditi na tako stanje. Med tem, ko je za-vžil nekaj hrane, mu je par drobcev ali kapljic kar “ušlo” in jih ni mogel ujeti, kajti plavale so okoli njega, njegova roka pa ni bila navajena, da jih lovi \ prostoru brez teže. Človek mora jesti v gondoli tako, da pride vsa hrana najmanj naravnost v usta, ako že ne ščevim. V svojem odgovoru je zavrnil sovjetsko podtikanje slabih namenov Združenim državam češ, da on jemlje besede Hruščeva za take in tako, kot so bile zapisane in ne vidi razloga, zakaj bi Hruščev iskal za njegovimi besedami kak drug pomen, kot tega, kot ga jim on daje. Kennedy pravi, da upa, da bosta razvoj razgovorov na konferenci in razvoj mednarodne politike pokazala, da bi bil osebni razgovor vodnikov držav koristen še pred 1. junijem 1962. V svojem pismu je glede obnove ameriških preskusov a-tomskega orožja Kennedy odgovoril Hruščevu: “Čudno je, da Sovjetska zveza, ki je prva prelomila prekinitev atomskih preskusov, označuje sedaj morebitno obnovo preskusov od strani Združenih držav kot napad. Obnova preskusov od strani Sovjetske zveze je vrgla atomsko orožje znova v oboroževalno tekmo in prisilila Združene države k pripravam korakov, ki se bodo pokazali kot potrebni za njihovo varnost!” Zadnje vesti ob osmih zvečer kazali film o kegljaškem tekmovanju leta 1961 in 1962 v Domu. Novo letošnje letno tekmovanje se bo začelo 5. marca. Novi kegljači so prisrčno vabljeni na kegljaški sestanek v sredo, 28. februarja, ob 7.30 zvečer. Družinski praznik— Včeraj sta praznovala v krogu svoje družine g. John in ga. Matilda Ropert z 19601 Kildeer Ave. 40-letnico svoje poroke. Po sv. maši v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sta ogila v Globokar’s Bar na E. 200 St. na skupnem zajtrku s sorodniki, čestitamo in jima želimo, da bi zdrava dočakala zlato poroko! Asesment— Nocoj bodo v šoli Sv. Vida pobirali društveni tajniki in tajnice asement, prav tako tudi v SND na St. Clair Ave. Zadušnica— V sredo ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. Maša za pok. franka Fabian ob 4. obletnici smrti. Jutri ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Martinčič ob 10. obletnici smrti. V sredo ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Kramar ob 3. obletnici smrti. Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Pirnat ob 2. obletnici smrti. K molitvi— Članice Pcdr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v torek, zvečer ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Tekavec. jih je imel seboj, sploh ni mogel spraviti v pravi položaj. Zmanjkalo mu je časa. Glennove skušnje bodo seveda preusmerile celo vrsto poskusov v vesolju. Že sedaj mislijo strokovnjaki, da bodo mogli priti do Lune le takrat, kadar bodo astronavti lahko v vesolju sestavili novo raketo z gondolo vred in jo pognali proti Luni. Zato se jim zdijo važni poskusi z velikimi gondolami, ki bo v njih prostora za 2-3 ali tudi več astronavtov. Računajo tudi s tem, da bodo mogli le astronavti zbirati na Luni primeren prostor za pristanek in da bodo le astronavti mogli dirigirati gondolo, z Lune zopet nazaj proti zemlji. Zanimivo bi bilo seveda tudi Glennovo poročilo, koliko je mogel sodelovati pri avtomatičnem padanju gondole proti zemlji in njenem pristanku na morju. O tem pa do sedaj še ni povedal svojega doživetja. PALM BEACH, Fla. — Danes se bo John Glenn s svojo družino vrnil s predsednikom K e n n e dyem v Washington, kjer ga čaka opoldne svečan sprejem za njegov uspešni polet v vesolje. Imel bo tudi kratek nagovor na skupni seji senata in predstavniškega doma. ALŽIR, Alžir. — Včeraj je prišlo do novih nasilnih nastopov Tajne armadne organizacije francoskih desničarjev proti DcGaullovi vladi in sklenitvi miru z alžirskimi uporniki. Pri napadu je bilo 10 oseb mrtvih, večje število pa ranje nih. LONDON, Vel. Brit. — Angleška vlada Macmillana je zavrnila sovjetski predlog za u-deležbo vodnikov držav na razorožitveni kofcrenci v Ženevi 14. marca. WASHINGTON, D.C. — V vlad nih krogih ne jemljejo izjave rdeče Kitajske, da ogroža povečana ameriška vojaška pomoč Južnemu Vietnamu v njegovem boju s komunističnimi gverilci, kitaj sko var nost. Jeseni leta 1950 je podobni izjavi Peipinga sledi kitajski poseg v korejsko I vojno. “Češki komunisti popuščajo katoliški cerkvi DUNAJ, Avst. — Praški radio je objavil, da je češka vlada postavila v proračun $2,000,000 za “cerkvene potrebe”, to je za erkvena poslopja, seminarje, duhovščino itd. Radio je tudi poročal, da so duhovniške plače podobne strokovnim in uradniškim in da učenci ljudskih šol lahko obiskujejo verouk, seveda “popolnoma prostovoljno”. V tem poročilu bo verjetno nekaj resnice, še več pa propagande. Ameriška gorniška odprava ina Karakorum KARAČI, Pak. — Gorski sistem Karakorum, ki leži delno v Pakistanu, je poleg Himalaje najvišji na vsem svetu. V njem je še vedno nekaj vrhov, na katere ni stopila človeška noga. Ameriška gorska odprava bo skušala ob sodelovanju gornikov iz treh drugih dežel doseči prihodnje tedne tri vrhove Ka-rakoruma v sev erozahodnem Pakistanu. Ameriška Domovina V VT ■ ^s-MOIVlF 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 88 No. 40 Mon., Feb. 26, 1962 Težave dr. Adenauerja stojni” nemški akciji na polju mednarodne politike. Vse z zavezniki, nič brez zaveznikov, to je njegovo geslo. Goljufal bi pa samega sebe, kdor bi mislil, da so vsi Nemci za to geslo. Glasovi proti se oglašajo zmeraj bolj pogosto. Tudi to je vir nezaupanja do povojne Nemčije. Direktna pogajanja z Rusijo lahko prinesejo Ade-nauerjevi Nemčiji dvojno škodo; odtujijo jo lahko od svobodnega sveta, so pa obenem lahko past, ki bi jo nastavila Moskva in vanjo ujela nemško diplomacijo. Zato se jih izogiba. Koliko časa bo dr. Adenauer lahko plesal po vrvi, ki jo sedaj trese še njegov zaveznik v koalicijski vladi dr. Mende, je težko prerokovati. Vsekakor je jasno, da čas govori proti njegovi politiki. Sam je že zelo star, napovedal je svoj umik iz politike, razvoj mednarodne politike se lahko zasuče tako, da bo pritisk nanj še večji. Modra se bo lahko še> izmotaval, dokler Hruščev vsaj za silo ne uredi svojih stikov s Peipingom. Potem bo moral ugrizniti v pogajanja s Kremljem, ako ne sam, pa njegov naslednik. Je pa pri tem velik “če”. Nihče namreč ne ve, kako dolgo bo sedanja koalicijska vlada živela. Ako bo dr. Mende še naprej tako samozavestno vodil svojo in ne koalicijsko politiko, koalicijske vlade lahko preko noči zmanjka, vsaj dokler bo dr. Adenauer imel kaj besede v nemški politiki. Ko je dr. Adenauer sklenil po zadnjih nemških parlamentarnih volitvah v septembru koalicijo s svobodno demokratsko stranko, je upal, da mu vladni partner ne bo delal težav, ker pač ne predstavlja velike politične sile, ampak samo jeziček na tehtnici med obema velikima strankama, krščansko demokratsko in socijalistično. Mož se je zmotil. Voditelj svobodne demokratske stranke dr. Mende razume namreč koalicijo na čisto svoj način; sam ni šel v vlado, poslal je tja samo svoje zaupnike; jih je tako rekoč posodil dr. Adenauerju, da ima v parlamentu večino. Zato pa zahteva stalno nova obročna plačila v obliki političnih koncesij. Apetit ima pri tem velik, kajti njemu so pomagali do lepih volivnih uspehov zapadnonem-ški kapitalisti, ki tudi hočejo biti sedaj plačani s političnimi uslugami. Povrhu dr. Mende še neprenehoma naganja dr. Adenauerja, naj namesti čim več njegovih pristašev na vodilnih upravnih mestih. Toda dr. Mende dela dr. Adenauerju še druge sitnosti. Dasiravno je samo navaden član parlamenta, hoče kot predsednik stranke voditi svojo zunanjo politiko, ki se križa z vladno. Zahteva namreč vedno bolj odločno, da mora nemška vlada spremeniti svojo politiko do Moskve. Dr. Adenauer je do sedaj odločno odbijal vsak ruski poskus, da bi se sam spustil v direktna pogajanja z Moskvo. Razlogov za tako taktiko ima po njegovem dosti. Nemčija je preslaba, da bi se mogla samostojno boriti proti ruskim zahtevam. Ne more nuditi Moskvi tega, kar bi Hruščev najrajše dosegel: nevtralizacijo in izstop iz NATO. Ne more pričakovati od Moskve, da bi s tem plačala edino koncesijo, ki res kaj pomeni za Nemčijo; zedinjenje nemškega naroda v eni državi. Zato je stalno odrival pogajanja z Moskvo na pleča svojih zaveznikov, največ Amerike in Anglije. Dr. Mende je ravno nasprotnega mnenja. Misli, da bi se Nemčija morala spustiti v direktne razgovore z Moskvo, toda veže to na pogoje. Na novo politiko bi morali pristati zapadni nemški zavezniki. Morali bi biti sproti informirani, kako potekajo pogajanja, morali bi seveda odobriti tudi morebitni sporazum z Moskvo. Dr. Mende ve, da se pri pogajanjih ne bi dalo doseči vse, kar želi nemški narod, toda lepo bi bilo na primer, ako bi komunisti vsaj o-lajšali bedno gospodarsko stanje v Vzhodni Nemčiji. Dr. Mende je pridobil za svoje stališče kar lepo število politič nih faktorjev. Najprvo so vneti za njegov predlog komunisti. Upajo namreč, da bi s posebnimi pogajanji z Nemčijo začeli razbijati NATO, ki jim je največji trn v peti. Zato se komunistični diplomatje kar neprestano sučejo okoli dr. Mendeja in ga spodbujajo, naj širi svojo zamisel v nemški javnosti. Nemški industriji obetajo cele gore naročil za industrijsko opremo, kar je pripravilo nemške industrijce že tako daleč, da javno zagovarjajo zunanjo politiko dr. Mendeja. Za dr. Mendejevo zunanjo politiko so tudi Angleži. Njim se zdi nerodno, da morajo v imenu zapadne koalicije zagovarjati tako zunanjo politiko, ki je sami ne odobravajo in ki se tiče Nemčije. Zakaj naj ne bi Nemci sami opravljali takega posla? Ameriška diplomacija ni ne za ne proti. Misli, da ne bi bilo slabo, ako bi Nemci sami začeli pogovore z Moskvo,ytoda vidijo v taki taktiki dosti nevarnosti za skupno stvar. Jasen je samo De Gaulle; misli, da so direktna pogajanja z Rusi zaenkrat za vse sploh nepotrebna, torej tudi za Nemčijo. Dr. Adenauer se nahaja torej v precejšnji zadregi-Na eni strani vidi, da je mnogo dejstev takih, da govorijo za direktna pogajanja z Moskvo, ve pa tudi, kako nevarna bi bila. Ni še pozabil, kako ga je 1. 1955 Hruščev speljal na led. Po dolgih neuspešnih pregovorih mu je stavil predlog, ki ga ni mogel odbiti: Zapadna Nemčija naj obnovi diplomatske zveze z Moskvo, Hruščev bo pa zato poslal domov vse nemške ujetnike iz druge svetovne vojne. Dr. Adenauerju se je pozneje ta politična kupčija precej otepala, ne toliko v domači kot v zunanji politiki. Boji se, da se bo sedaj ponovila ista igra; pogajanja z Moskvo se bodo vlekla v nedogled, kar naenkrat pa bo Hruščev prišel s predlogom, ki ga Bonn ne bo mogel odbiti. Kaj potem? Dr. Adenauer ima pri tem še drugo skrb, ki je žal drugi Nemci nimajo. Ve, da svet še ni pozabil zločinov, ki so jih delali nacisti in da je svet še poln nezaupanja do povojne Nemčije. Adenauerjev; že zaupa, toda kaj in kašni bodo njegovi nasledniki? Že sedaj se je na primer nateplo v stranko skoraj preveč bivših nacistov in naci-jonalistov. Kaj bodo počenjali takrat, ko jih ne bo več krotila močna dr. Adenauerjeva roka? Dr. Adenauer se zato trudi na vse načine, da bi Nemčija ostala v čim tesnejši zvezi s svobodnim svetom, in je proti vsaki “samo- BESEDA IZ NARODA j Ozdravili so ga Chicago, 111. — V soboto, 27. januarja, smo se zbrali v veliki dvorani Sv. Štefana v Chicagu, da bi videli, kako bodo ozdravili bolnika, ki si je samo domišljal, da je bolan. Iz Milwaukee-ja so se pripeljali igralci dramatskega odseka kulturnega društva “TRIGLAV.” Zelo smo bili radovedni, kako ta stvar gre. Pred igro je najprej pozdravil Milwauške igralce g. Alfred Fišinger, predsednik Lige K.S.A., v imenu Mladinskega zbora, ki je gostovanje organiziral in pripravil. Podal je tudi kratek pregled o igri, ki jo bodo igrali — “Namišljeni bolnik” in o pisatelju igre Moli-ere-u. Nato se je predsednik Triglava g. France Rozina v imenu igralcev in društva zahvalil za pozdrave in priliko gostovanja. Ko se je igra pričela, smo takoj vedeli, da igra ni zastonj imenovana komedija. Šaljivi prizori so se vrstili drug za drugim in eden duhovitejši od drugega. Res je komedija “Namišljeni bolnik” nalezljivo vesela, vedra in prepolna smeha, kakor je pred začetkom predstave napovedal g. Fišinger. Dejanje se vrši okoli Argana, namišljenega bolnika, ki je prepričan, da je največji revež na svetu. V resnici je omejen samogoltnež, zabit in pravi bedak. Kako je bil ozdravljen? Svetovano mu je bilo, naj se pred družino naredi mrtvega. Ko je žena (ki je bila njegova druga žena) za to zvedela, se ni jokala in vzdihovala, kakor si je predstavljal, pač pa se je njegove smrti razveselila. To ga je tako raztogotilo, da je bil pri priči ozdravljen. Vladimir Kralj je igral in prikazal namišljenega bolnika tako naravno in vživeto, da si je boljše težko predstavljati. Zdravniki in mazači, ki jih je imel in jim popolnoma zaupal, so ga zdravili povečini s klistirjem. Nihče mu ni mogel nič dopovedati, niti njegov brat Beralde, ki ga je predstavljal Franc Rozina. Ta dva brata sta si bila popolnoma nasprotna tipa, ketr je g. Rozina s svojim dostojanstvenim nastopom lepo pokazal, pravi vitez iz 17. stoletja. Služkinjo, Tionetto, je i-grala ga. Isabella Kralj. Kakor znano, so ugledne in premožnejše rodbine v starih časih imele služkinje, ki so bile z družino morda celo življenje in večkrat temu primerno oblastne, tako služkinjo je ga. Kralj podala v veselje in smeh občinstva. Najboljša pa je bla v predstavljanju “slavnega” zdravnika, kateremu vse bolezni izhajajo ... iz pljuč in od pljuč. Družina namišljenega bolni- da: žena Belina, ki jo je podala Zofka Rifelj, Angelika, njegova hči iz prvega zakona, Jožica Janežič in Louiso, hči Beline, ki jo je igrala Bibiča Kralj. Kakor so navadno otroci najbolj prisrčni, tako je tudi gdč. Kraljeva prisrčno odigrala svojo vlogo. Gdč. Zofka Rifelj se je dobro uživela v dvojno vlogo, ki jo je morala igrati: na eni strani vsa lju bezniva do svojega moža, na drugi strani pa ga je sovražila in prezirala in komaj čakala, kdaj bo umrl. Gdč. Janežičeva in njen ljubimec Cleante, Mar-kozovič sta bila zelo elegantna na drugi strani pa sem in tje nekoliko okorna. Večkrat na o-der, da se izgladita! Namišljenega bolnika so o-dirali zdravniki kot Diafoirus — Janez Limoni in njegov ne preveč brihtni sin—Karel Kveder, dalje zdravnik Purgon — Rudi Kotar in lekarnar Fleu-rant — Franc Menčak. Vsak teh je bil vreden svojega imena in “poklica.” Predstavo je režiral, poleg tega, da je igral glavno vlogo, g. Vladimir Kralj, ki mu mora mo dati vse priznanje. Nemalo je pomagala k uspehu predsta ve scenerija, ki jo je po načrtih g. Kralja mojstrsko pripra vil g. Adolf Kranjc, kakor tudi kostumi, ki so bili za to priliko izposojeni in res naredili vtis 17. stoletja, šepetalka je bila Ljudmila Muršec. Zelo nas veseli, da so med slovensko naselbino v Chicagu in ono v Milwaukee-ju vedno pogosteje kulturne izmenjave Upamo, da bo kmalu zopet kaj mogočel izmenjati, kajti radi prisostvujemo igram, posebno če so še dobro podane. Pričakujemo pa tudi, da bo čikaška igralska družina zopet kaj pri pravila — saj naredijo dobro kadar se k temu pripravijo. P. stala katoliška, pa tudi nas starejše ste vzpodbujali. Veseli smo bili, ko ste nam tako lepo govorili v našem milem slovenskem jeziku. Pred sto leti je naš svetniški škof Anton Martin Slomšek zapisal, da nam je sveta vera luč, ki sveti poti nebesom, materna beseda nam bodi ključ, ki nam odpre nebeška vrata. Držimo se svete vere in materine besede! Za vse, kar ste nam dobrega storili, sprejmite Father Baraga od faranov fare sv. Lovrenca naj lepšo zahvalo. Besede, ki ste nam jih govorili, Vaša dobra dela hranimo v rvaležnem spominu. Iskrene čestitke tudi Vam, Mrs. Baraga, saj za ženo ni večje časti, kot biti mati duhovnika. Naša goreča želja je, da še dolgo živite ob sinu du hovniku. Kadar Vas pa božja previdnost pokliče v pravo ne-Deško domovino, naj bo pot posuta s cvetjem dobrih del. V raju naj bp za Vas pripravljen naj lepši prostor, pred tronom Boga Stvarnika. Legenda pravi, da je v nebesih pripravljen najlepši prostor za matere du hovnikov. Prečastitemu gospodu srebr-nomašniku, njegovi materi in vsem njegovim sorodnikom iskreno čestitajo farani sv. Lov renca. Jakob Resnik, —o------- žalostna vest iz domovine Čestitke srebrnomašnik preč. g. Baragi Cleveland O. — Dne 20. febru ar j a 1937 je preč. g. Francis Baraga prvič zapel Glorijo cerkvi sv. Vida. In po petin dvajsetih letih je v isti cerkvi sv. Vida daroval slovesno srebrno sveto mašo ob veliki udeležbi duhovnih sobratov, matere, sorodnikov in dosti drugih prijateljev. Ganljivo je bilo videti slavljenčevo mater sedeti ob strani sina duhovnika. Zastopane so bile vse slovenske fare iz Clevelanda. Ker je g. srebrnomašnik dolgo vrsto let služboval pri sv. Lovrencu, mu vsi farani iskreno čestitamo. Father Baraga, veliko dobrega ste storili pri nas, posebno pri društvu Najsvetejšega Imena. Kako lepo ste učili našo mladino, da bi o- Euclid, O.—Mrs. Anna God-lar, 20971 Wilmore Ave. je prejela žalostno s poročilo, da ji je v vasi Veniše, fara Leskovec pri Krškem umrl dne 3. februarja svak Mihael Godlar. visoki starosti 93 let. Bil je oče pokojnega Franca Godlar, ki je umrl tu pred osmimi leti. Pokojnik zapušča v Veni-šah hčerko Tončko Maurič, na domu, kjer je živel, sina Alojza, v Zagrebu hčerko Mici Gluhak, sin Karl pa je bil med pogrešanimi v zadnji svetovni vojni. V domovini žaluje za njim tudi osem vnukov, en pravnuk, v Clevelandu pa vnukinja Annie Cooke in štirje pravnuki. Pokojnikova žena Marija je umrla leta 1916, ko se je on nahajal v Ameriki, delal v gozdovih West Virginije. Leta 1919 se je vrnil v rojstni kraj, pa finančno pomagal sinu Francu za pot v Ameriko leta 1920. V zadnji svetovni vojni je bi pokojnik štiri leta v pregnanstvu v Nemčiji s sinom Alojzom in štirimi otroci. Veliko so pretrpeli tam. Ko so se vrnili domov, so našli hišo in vse razdejano. Morali so spet od kraja začeti. Nobeno delo jim ni bilo pretežko, ker so bili vedno zdravi in trdni. Zadnjih par let so oslabeli zaradi starosti. Ob božiču so padli in bili nepremično v postelji. Pripravljeni s tolažili sv. zakramentov so mirno izdihnili svojo blago dušo. Naj jim bo lahka domača gruda! A.D. Preosnova gimnazij V Sloveniji je po raznih spremembah, Ud so jih sedanji o-blastniki izvršili v ustroju sedanjega šolstva, gimnazija ostala še vedno najbolj razširjena šola. V letu 1918-19 je bilo v Sloveniji 20 gimnazij s 4914 učenci in 28 srednjih strakovnnih šol s 1282 učenci, leta 1939-40 je bilo 18 gimnazij s 4349 dijaki ter 16 srednjih strdkovnih šol, v šolskem letu 1960-61 je pa bilo v Sloveniji 27 gimnazij s 7700 učenci. Gimnazije so v Brežicah, Celju, -Črnomlju, Idriji, na Jesenicah,- Kamniku, Kočevju, Kopru (2), Mariboru (2), Kranju, Ljubljani (5), Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Piranu, Ptuju, Postojni, na Ravnah, Stični, Škofji Loki in Trbovljah. Letos obiskuje slovenske gimnazije 9036 dijakov in dijakinj. Odkar so sedanji prosvetni organi vključili nižjo gimnazijo v redno osemletno osnovno šolo in tako program osnovnošolske izobrazbe poenotili za vse kraje v državi, ima gimnazija le štiri letnike. O programu za te letnike so v zadnjih letih mnogo razpravljali. Ob reformi “vsebinske podobe” so bili Sloveniji drugačnega mnenja kot v drugih republikah, kjer so uveljavili duhalistični način učnega programa, t.j. takega, katerem ločijo pouk v dve veji: ena bolj poudarja družbene predmete, duga pa bolj tehnične. Gib reformi gimnazije je bilo Sloveniji precej polemike o tem ali naj gimnazija še naprej ostane splošno izobraževala šo- tu, Ohio. Za ples bo igral S. Bajcev orkester. Pridite in poveselite se z nami. Prav veseli vas bomo in vemo, da boste veseli tudi vi. Vstopnina je 1 dolar. Na razpolago bo pijača in prigrizek ! Na veselo svidenje v soboto, 3. marca, zvečer na plesu Slovenskega kluba v Fairportu! Vsi vabljeni! John Mohorčič. “Ljufousuimi soprog"’ Bolllnwoodei Slovenski kink v Fairpor tu priredi ples Painesville, O. — Prav lepe pozdrave pošiljamo iz Paines-villa in Fairporta, tako da damo rojakom na znanje, da tudi tukaj živijo veseli Slovenci in se po svoje zabavajo. V Fairportu imamo Slovenski klub, shajamo se ob vsaki priliki in zelo radi bi našo slovensko skupnost malo bolj poživeli in vzdržali, da bi mladi rod nadaljeval, kar so stari začeli. V soboto, 3. marca, zvečer priredimo ples v Flinlandia dvorani na Plum St. v Fairpor- Cleveland, O. — Ne mislim tukaj na kakšnega “Kalinvud-čana,’ ki bi vedno sumničil svojo “boljšo polovico,” saj takšnega “grešnega kozla’ skoraj ni med nami, čeprav, kot veste nismo nobeni svetniki. “Ljubosumni soprog” je igra, ki jo pripravlja LILIJA za pustno nedeljo. Glavni junak je mo-ž, ki je sicer že srečal A-brahama, vendar se s tem ne more sprijazniti. Prav tako mu ne pride na misel, da bi fantje že gledali za njegovo hčerjo, zato je prepričan, da mu hočejo izneveriti ženo. Tajno naredi načrt za počitnice izven mesta, kamor se odpelje z družino, da bi tako imel mir pred “tekmecem.” Kako se je zadeva razčistila Vam bodo pokazal naši igralci: Hauptman, Pust, Medved, Jakomin, Stanonikova, Derdin-gova in drugi v režiji S. Gašperja. Pridite in preživite pustno nedeljo med nami, ne bo vam žal, obonem boste tudi pokazali, da cenite trud naših igralcev in jim dali zagona za v bodoče. Po igri bo Tonklijev orkester skrbel za mladino do 80. leta, kuharice in “oštirji’ bodo pomagali kot običajno. Vse to je v Slov. Domu na Holmes Ave. na pustno nedeljo 4. marca ob 3 :30 pop. Na svidenje! Ancljev Francelj. la, ali pa naj se vključi v sistem strokovnih šol kot zaključna strokovna šola. Zagovorniki spremenitve gimnazije v strokovne šole so navajali, da bi bila prednost takega gimnazijskega sistema v tem, da bi absolventje tako reformirane gimnazije dobili strokovno izobrazbo' srednje šole ter bi se takoj lahko vključili v svoje stroke. Pa je zmagalo stališče, naj gimnazija ostane še naprej šola, ki bo učencu dala potrebno splošno izobrazbo. To stališče je v ljubljanskem parlamentu zagovarjal predstavnik izvršnega sveta LRS Vlado Majhen. Med drugim je navajal, da naj gimnazija organizira različne oblike študija za državljane v delov-n e m razmerju. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je splošno izobraževanje odraslih neogibno. Doseganje vse višje strokovnosti, čeprav v istem poklicu, pogosto ni mogoče brez poglobljene splošne izobrazbe, ki je temeljni pogoj za specializirano višjo strokovnost. Takim ljudem naj pomaga gimnazija s tistimi področji iz splošne izobrazbe, ki so zanje nad vse pomembne. Gimnazija naj pomaga tudi odraslim iz proizvdnje, ki se žele vključiti v visokošolski študij. Z vključevanjen visokokvalificiranih delavcev v visokošolski študij smo dosegli minimalne uspehe. Izkušnjo kažejo, da bi strokovno visokokvalificirani delavci laže usvajali znanje na visokih šolah, ko bi pred vpisom obvladali določeno splošno izobraževalno vsebino gimnazije. Pri določanju vzgojno-izo-braževalnih nalog reformirane gimnazije so bila po izjavi Vladka Majhna merodajna tri temeljna načela: reforma splošne izobrazbe — pri kateri se je treba ozirati na razširitev splošne izobrazbe in reformo vsakega predmeta posebej, drugo načelo naj bo, da gimnazija ostane tudi zaključna šola in tretje, da se tesneje vključi v komuno. Resolucijo o vlogi in nalogah tako preosnovane gimnazije v vzgojno-izobraževalnem sistemu je sprejela ljudska skupščina LRS na 23. zasedanju dne 20. decembra 1961. Titova 70-letnica Rdeči komunistični vladar v Jugoslaviji maršal Josip Broz Tito bo letos 70 let star. V Jugoslaviji se že sedaj pripravljajo, kako bi čim bolj slovesno proslavili ta življenjski jubilej svojega komunističnega diktatorja. V Zagrebu Pl'i tamošnjem časopisnem založništvu pripravljajo reprezentativno knjigo o Titovem življenju in delu od leta 1392 do najnovejših dni. Za izda-nje knjige so sestavili poseben imedniški odbor, člani tega odbora so po vsej državi pregledali vse fetoarhive, kakor tudi nekatere privatne zbirke Titovih slik in tudi preučili vsa objavljena Titova dela. Za knjigo so odbrali 800 slik velikega formata, teksta bo Pa kakih 200 strani. Knjiga ho izšla v srbskem in hrvatskem jeziku, nato pa v ostalih jezl' kih. Izletniško središče ob Say* Ena od ljubljanskih občin Ljubljana Bežigrad namerava Posavje preurediti v veliko iz' letniško središče. Na Sav1 nameravajo zgraditi velika moderna kopališča, restavracijo z veliko zmogljivostjo z zaprtimi in odprtimi prostoru razen tega pa še velik hote • Na savskem bregu mislil® zgraditi tudi več plaval’11 (Dalje na 3. strani) Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN tttmmmmntnttunmmtturammmmttttmttttnnnnmmtfflttffinmttunmnnttt MAREC Bss&as ‘sjalffiiitii I CTi1Žl!Blll4lll5lll6il7 .18 19 -'0 .21 22 22 24 |25il26j,27ll28jai30ir311 KOLEDAR društvenih prireditev Vendar je dal stari — tačas je bil še bogat — tako v pismo postaviti: Moj starejši sin Drejko, ki je študiral, je tudi moj, kakor ta moj mlajši sin Miha; zato pa je moja volja, da se zapiše in postavi v pismo tako, da bode veljajo, dokler sem jaz živ in dokler Je moj starejši sin Andrej živ: kajža za hišo z jablanami, z orehi in drugim sadjem do plota je last moja ali mojega starejšega sina Drejka, dokler ostanem jaz živ, in dokler bode on živ, da bode imel, kam ki položil svojo glavo, če kedaj v nadlogo pride in v silo, in če bo hotel pri nas na Volčjaku stanovati, kjer je bil rojen, in da bo vedel, da je tudi on sin Matevža Zobra iz Volčjaka. In takisto, kakor j6 stari Zober v kancliji govoril, zapisali so gospoda na' pismo in priče so se na to podkrižale. Zato sem jaz samo tako tudi kajžo kupil, da jo potlej dobim, kadar gospod umrje, če je nečem od-kupiti, ker stari Zober je umrl, °j> tega je že dober čas. Dolgo ni bilo gospoda nič blizu, a nazadnje je prišel. Še denarja fin je dal in pustil sem, da se je intabuliral. Stari je umrl, Miha tudi, ali niti gospod ne niore dolgo več živeti, svoja leta ima.” “Dve leti ga že ni bilo? A P1'6j? Je-li prej večkrat prihajal?” vpraša Ivan. “Prej? E, več let nismo ve-deli, ali je živ ali ne, in kje je. bodi zdaj ne vemo. Jaz sem mislil, ko sem to domovje kupoval, da je gotovo umrl. Gos-; poda so1 mi rekli, da moram mrtvega tožiti. Kar pride, kakor da bi z oblakov pal. Potlej je prihajal nekaj časa večkrat, sedaj pa redko.” “če hočete več zvedeti, v gradu ga boljše poznajo,” župan reče Liscu. “In zadnjič, ko je bil tu, ti je pisal, da pride,” pravi žu-pan kmetu. “Ker sedaj ni nič Pisal, te ga ne bode.” “Zadnjič tudi ni pisal, tisto Je bilo prej enkrat, ko je pisal,’’ reče gospodinja Slolarica, ki je bila blizu prišla. In med niožem in ženo se počne pre-važni prepir, ali je bilo zad-njič ali še prej “tisto, ko je pisal”. Pako nekoliko poučen, kje Je, uredi, in udomači se inženir v izbi,.kakor se je dalo. Razen čiste postelje in vsega za to pripravljenega perila, stal je v kotu še težek z železom okovan zaprt kovčeg brez ključa in na steni je visela dra-ka puška dvocevka. Stoli so b'li gotovo iz mesta naročeni ip tudi naslonjač je bil prav komoden sedež. Stene so bile gole in nikjer ni bilo nobene Plepsave. Na okenski polici Pajde dve knjigi v jeziku, ki ga ni razumel. Prvo noč je izvrstno spal v sobici neznanega si Zobrove-ga doktorja, po vsem soditi Jako zanimivega moža v neza-Pimivem Volčjaku. Peto poglavje Dobro se je bil Lisec napoved utaboril, in ker ni imel velikih potreb, bil je še precej zadovoljen. Društva, namreč omikanega, ni imel nobenega. K večje-da je bil v nedeljo šel v bližnji trg in tam s honoraciori znanje storil. Ali tudi do teh ga ni posebno vleklo, ker vsi vkuP niso znali druge zabave, Pego da so igrali tisto igro, o kateri Schoppenhauer govori, da kadar ljudje nemajo misli, da bi jih med seboj menjavali, Potem menjavajo — karte in se obirajo za goldinarje. Imel je pa dela več in to je dostikrat, če ne najkratkočas-nejši, pa najpoštenejši in najkoristnejši tovariš. Dela pak mu ni manjkalo, ker razen tega, zaradi česar je bil prišel na pogodbo s kmeti sem, imel je še druga naročila. Posebno mu je v tej stvari bil na pomoč okrajni sodec g. Pevec, kura-tor gospice Line, sicer tih, a pri kmetih priljubljen mož, ki je povsod okoli z uspehom ljudi nagovarjal, naj dajo dvomljive stvari na polju in v gozdu premeriti, da bodo imeli prihodnje zemljiščne knjige bolj v redu. Pot v gozd je vodil mimo grada, tik spredaj pred vežo. A Lisec ni hotel tam mimo hoditi. Ni hotel srečati gospe, od katere je bil tako neuljudno izpoden. Zato si je bil dal pokazati nekoliko daljšo stezo za gradom, bolj pod jarkom, sicer tudi črez graščinski vrt, vendar precej za hišo, in že toliko nizko, da ga je drevje zakrivalo. Tam je hodil zvečer domov dosti dni, vselej neviden. To se je izpremenilo po sledečem slučaju. Nekega večera pred mrakom je sam mimo grada šel, zadaj, po navadi. Ker je bil svojega pomagača že iz gozda na pošto poslal, nosil je sam, kar je imel seboj instrumentov in drugih reči, povezano v podolgovat zavoj. Pod Pražankom ga sreča berač, naprosi za miloščine, in ko dobi mali novec, opozori gospoda, da se mu je razvezal stremem nogaviški, tedaj za človeka, ki iz grmovja pride, čisto običajna, neposebna nesreča, ki se hitro da popraviti in v navadnem življenju nema ni najmanjšega nasledka. Drugače se je pripetilo tu pri našem prijatelju Ivanu Liscu. Ta malost, razvezan stremen, po-menja mu malo epoko. Vrgel je namreč zvezani svoj tovor z rame na travo, sedel v jarek in si popravljal svojo toaleto s počasnostjo kakor človek, ki se mu ne mudi. Baš se je rumenilo nebo v zatonu, bil je lep pogled. Vstane in se ozre, da bi pobral povezane svoje stvari, — ali tu leži grajski pes, velik kot star volk — (Lisec niti videl ni, kedaj mu je prišel za hrbet), ter jezno zarenči in zobe pokaže, ko Ivan roko stegne, da bi pobral svojo culo! Poskuša večkrat, a ne more; pes taco polaga na njegovo imetje, in kdo se more s temi zobmi boriti. Jasno je bilo precej Liscu, da pes misli nekako tako: “Vse, kar leži na zemljišču moje gospodinje, vse je njeno; jaz sem varuh in ta človek bi nam to-le stvar i’ad ukradel!” Kako zdaj velikanskemu psu dopovedati, da se moti? Kako njega, starega stražarja, preveriti, da ta stvar na tleh ni imetje njegove gospodinje, nego seboj prinesena? Lisec čaka, misleč, da se bode pes naveličal in odšel. Ali ta je imel še večje potrpljenje. Jezik je pomolil na dan in ga hladil mirno ležeč z največjo flegmo ; za Lisca se niti zmenil ni; samo, kadar je on zopet hotel poskušati pobrati svoj zvezanec s tal, ta čas se je sultan na noge postavil, zarenčal in bil tako grozen, da je bilo jasno videti njegovo pasje mnenje: “Eden od naju bode ležal, če se sprimeva.” In brez dvombe bi bil ležal Lisec, kajti orožja ni imel nobenega seboj, ko bi bil že smel na uboj misliti. O prostem zapodenju pri sultanu pa ni bilo sodbe. (Dalje prihodnjič) MAREC 3. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison A ve. masker ad-no veselico. 4. —Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani. 4.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes AyeT veselo pustovanje. ll.-^Slov. pri Sv. Vidu priredi v novi farni dvorani “družabni večer”. 11.—Pod pokroviteljstvom Kiu-bo upokojencev v Euclidu bo g. A. Hollander predvajal v SDD na Recher Ave. barvni film s poti v Slovenijo in Evropo. Začetek ob 3:30. 18.—V okviru predavanj Baragove prosvete bo g. Vinko Lipovec v Baragovem domu podal drugi del “Orisa zgodovine Združenih držav”. Začetek ob 3:45 popoldne. 25.—Slov. šola fare Marije Vne-bovzete priredi Marijansko akademijo. 25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30. APRIL 1.—Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z večerjo. Začetek ob petih. Tudi Ohijski dan Slov. ženske zveze. 8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dram.Q .“Prva legija”. 14.—Občni zbor Slovenske pristave v Baragovem domu. Začetek ob 8. zvečer. 14. —Baragova prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 7:30 zvečer film o rimski olim-piadi. 15. —Baragavo prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 3:45 popoldne film o rimski o-limpiadi. 28. —Pevski zbor Korotan priredi v Torontu v Kanadi koncert. 29. —Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50-Ietnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop. 29.—Pevski zbor Slovan priredi spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani. 6. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne, 13.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop. JULIJ 1' —Otvoritvena prireditev na Slovenski pristavi. 7. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi. 8. —Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje z 2. strani) bazenov, v katere mislijo napeljati odpadno vodo iz tovarne Belinka, ki je popolnoma čista in ima temperaturo 26 stopinj C. Voda v teh bazenih bi kopalno sezone podaljšala. Levi breg Save — t. j. na črnuški strani mislijo proglasiti za narodni park, ki bi bil določen za sprehode. Raztezal naj bi se pa od Tacna do Sent Vida. ------------o---- Čombe zopet proti ZN! Združeni narodi so v posebni izjavi časnikarjem zatrjevali, da je predsednik Katange čombe proti njim sovražno razpoložen. LEOPOLDVILLE, Kongo. —V zadnjem času je izgledalo, da se bosta v Kongo le vrnila red in mir ter da bo med vlado A-dule v Leopoldvillu in med čombejem v Katangi prišlo do sporazuma in sodelovanja. Izjava Združenih narodov koncem tedna je vrgla na te upe gosto senco. Trdi, da je predsednik Katange spremenil svoje stališče do Združenih narodov in njihovih čet v Katangi ter da se pripravlja na morebitni nov 'spopad z njimi. Izjava navaja kot dokaz spremenjenega stališča Čombe-ja: Katanška narodna zbornica ne mara niti odobriti niti zavrniti v Kitoni sklenjenega dogovora med čombejam in Adulo o vkilučitvijo Katange v Kongo. V tihem soglasju z vlado Katange ovirajo plemenski glavarji v južni Katangi gibanja čet ZN in jim tudi očitno nasprotujejo. Ti poglavarji zavračajo tudi sporazum v Kitoni. Katanška vlada je poslala v severno Katango svoje čete, ki so zasedle .^jippiši, Kolweizi in Jadotville, Kongolo in delno področje Allbertvilla, pri tem pa ne puščajo v zasedene predele čete ZN, da Ibi dognaale, da tam ni belih “najemnikov” v katan-ških četah. ------o------ Glas Amerike dobi Sri nove oddajne postaje WASHINGTON, D.C. — Znana .federalna radijska agencija “Glas Amerike” je objavila svoj investicijiSki program, ki bo zanj potrebnih kakih $50,-000,000. Glavne investicije bo. do tri nove izredno močne oddajne postaje, ki bodo, skupaj vzete, močnejše od vseh seda- SPOPAD BULDOZARJEV? <— Nekaj takega ise je dogodilo lan% v bližini Clevelanda, ko sta se sprla {voznika dveh buldoze 'jev različne velikosti, iole na sliki pa je nastalo po nesreči, ko se je izlomila r->ka velik ’ga žerjava s 'premalo težo vozila. Mali bul-iozer je pomagal držati vozilo žerjava k tlom. To je bilo še vedno prelahko in se je dvignilo od tal. Ko se jje 'roka žerjava zlomila, je. “hišica” žerjava obtičala na buldožerju. njih 17. Osem jih je instaliranih pri nas doma, devet pa v tujih deželah. Glas Amerike ima tedensko okoli 730 oddajnih ur, torej skoraj četrtino manj kot ruska propaganda. Zanimivo je, da ima Peiping skoraj enako število oddajnih ur kot “Glas A-merike”. Komunisti motijo seveda vse oddaje “Glasa Amerike”, vendar mislijo pri “Glasu”, da morejo na Ruskem poslušati ameriške programe vsaj deloma. Cenijo, da jih po ruskih mestih slišijo 25%, na deželi pa do 50%. Ruske poslušalce cenijo na' 10,000,000. Če je to res, je to imenitno, kajti vsak dvajseti Rus bi tako vedel, kaj se godi v svobodnem svetu. -------o------- Kaj so jagode? RIM, It.—Na prvi pogled nerazumljivo vprašanje, seveda samo za tistega, ki jih nab'ira ah pa uživa, ne pa za strokovnjake. Trenutno si s tem belijo glave strokovnjaki znane organizacije ZN FAO, ki ki zaseda v Rimu in ugotavlja, kaj so jagode. Za Dance in Jugoslovane so zelenjava, ker ne rastejo na drevesih ali grmovju, za večino evropskih držav so jagode navadno sadje. Najbolj moder odgovor je dala Nemčija. Zanjo so jagode zelenjava dokler niso obrane. Ko so obrane, presedlajo med sadje! Podobne težave imajo strokovnjaki tudi z melonami in celo s krompirjem. Za nekatere države je krompir zelenjava, za druge zopet ne. -----o------ Letna poslovna poročila sc v Ameriki draga stvar New York, N.Y. — V Ameriki se hoče vsaka delniška družba prikupiti svojim delničarjem tudi na ta Jkičin, da jim dostavlja obširna in dobro utemeljena letna poslovna poročila, ki so včasih kar cele knjige. Naša največja delniška družba A.T.T. (Telefonska in telegrafska d.d.) ima nad 2,050,000 d e 1 n i č ar j e v. Vsake-mu je poslala lepo letno poročilo, kar jo je stalo nekaj nad $300,000. Poročilo obsega dobrih 33 strani. MALI OGLASI Olajša hrbfobol medtem ko delate Ni treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu. Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice, in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje. Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v vaši lekarni Samo 43 centov. MAH OGLASI Pohištvo naprodaj zaradi selitve, hladilnik, televizor, pralni stroj, divan, kuhinjska peč in več manjših kosov. Zglasite se pri Mrs. Grimsic, 617 E. 123 St., Cleveland 8, O., telefon GL 1-3237. —(40) Posestvo naprodaj Dovolj veliko za deset glav živine, gozd, steljnik in vinograd, gospodarske stavbe v zelo dobrem stanju. V Beli Krajini, ob glavni cesti in reki Kolpi, v vasi Pučkovci št. 3, pošta Adlešiči, okraj Črnomelj. Kogar zanima, naj piše na: Steve Prince, 62 Garden Ave., West Toronto 3, Ont., Canada. —(23,20,27) Soba se odda Opremljena soba se odda. Kličite EN 1-0399. (41) V najem Eno opremljeno stanovanje z 2 sobami, eno neopremljeno s 4 sobami in eno z 2 sobami. Kličite VI 2-5132. (43) Sobe se oddajo Tri opremljene sobe s kopalnico se oddajo moškemu, ženski, ali dvema osebama na 1051 E. 68 St. —(43) Hiša naprodaj Brooklyn — 6-sobna enodružinska, 3 velike spalnice, polna klet, IV2 garaža. Zdaj prazno, se lahko takoj vselite. Vpraša za $12,900. GALA REALTY — TU 6-3510 (42) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite »e do na» JOS. GL0BCKAB 986 E. 74th St. HE 1-6607 PrijaiePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & G8th St., EN 1-4212 Naprodaj Gostilna — Dl, D2, D3 licence. Obstoječa čez 30 let. $23,500. Lastnik gre v pokoj. Kličite EN 1-9197, Mr. Joseph. (40) Prazna soba zgoraj, čista, se odda mirni 0-sebi za $16 na mesec. Plin, elektrika, topla voda. Si lahko kuha. Na 6219 Glass Ave. Kličite EX 1-0564. (40) Sobe se oddajo Štiri sobe in kopalnica, zgoraj, vse na novo dekorirano, se oddajo za $50.00 na 6408 St. Clair Ave. Kličite EX 1-0564. _____________________(40) Sobe v najem Štirisobno stanovanje, na novo dekorirano, s kopalnico, zgoraj, in garaža se odda na 6705 Schaefer Ave. Prednost ima par srednje starosti. —(43) XTZZ Z XXXX1 Potovanje v domovino! LADJA UNITED STATES: April 21, Maj 18, Junij 1 Vodje skupin z ladjo: Maj 18, Mrs. Mary Poklar Junij 1, Mr. Joško Penko JET LETALA: April 15, Maj 16 in 28, Junij 3 in 16, Julij 1, 22 Vodje skupin z letali: Maj 26, Mr. Anton Šabcc Junij 3, Mrs. Josephine Tratnik, Mrs. Ella Samanich Julij 1, Mr. & Mrs. Emil Trunk Preskrbimo vse potrebne potne dokumente. Prijavo sprejema: BLED TRAVEL 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik EX 1-8787 exxxxxxxxxxxxxxxxsttxttxxyxxty^etxxxyxxxy^yxytt^ H |lllll!llllilllllllllillllll!l!llll!!ll!lllllllllilllllll!llllll!!llllllll!l!il||lil![||||||||||||||g = Karel Mauser: == | Puntar Matjaž | = Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. Poslednja kita v telesu je bila napeta., Voda, ki je zamakala od spodaj, je proniknila v les. Matjaž je precenjal pot. “Več ne smem naložiti”, je bevsknil proti biriču. Birič je skomizgnil z rameni. “Hejs!” je Matjaž pognal. Birič je sedel na bruno. Matjaž je čofotal po blatu in na tihem preklinjal valpta. Les je bilo treba zvoziti na dvorišče. Rottensteinu so se zdela vrata premalo trdna. Valpet je razkošateno precenjal bruno in bliskal v Matjaža. “Misliš voziti cel teden, a? Toliko jaz prinesem!” Matjažu je gorela vsa kri no žilah. Do pasu je bil oškropljen ž blatom, volu so se cedile sline iz gobca in se štrena-sto sesedale na tla. “Pot je več kot slaba in živali ne morem uničiti”, je skušal ostati miren. “še odgovarjal bi rad, puntar! Po dvoje brun vozi, sicer te naučim pokorščine kakor nekoč očeta.” Brez besede Matjaž obrne voz in odpelje z dvorišča. Valptova psovka mu pade v hrbet. Birič na vozu binglja z nogami. Matjaž spet naklada. Dva bruna, da se kolesa do pest udirajo v blato. “Hejs!” Vol se kreči, napenja, hrbet mu je kakor napet lok, s sunkom mu sika sapa iz nozdrvi. Birič stoji in čaka. “Hejs!” udari Matjaž po živali. S široko razkrečenimi nogami poskuša žival potegniti. Matjaž se z vso silo opira v voz. Voz se ne premakne. Matjaž prevrne bruno na tla. Zdaj vol potegne. Spet sedi birič na vozu. Spet čaka valpet na gradu. “Puntar hudičev, seme Sed-menikovo!” Z enim skokom je ob Matjažu, da se mu potrese nabuhli trebuh. “Naložil sem, kolikor ste ukazili. Vol ni potegnil. Birič je priča.” Valpet se je obrnil proti biriču, Ta je samo skomizgnil. Gebhardov bič se je ovil Matjaževega lica. “Puntar hudičev, ob ženi bi Se grel, delati ti ne diši!” Skoz krvavo oko je Matjaž videl samo bakrenasti Gebhardov obraz in režeča biričeva usta. Prazno je bilo v glavi, samo kri Sedmenikov je butala v senceh. CHICAGO, ILL. ROOMS TO RENT Sobe — dnevno ali tedensko — za moške ali ženske — čiste, udobne, domače, izvršilna kafeterija, dobra transportaeija. DUNCAN Y.M.C.A., 1515 W. Monroe St. (42) Potlej je planil. Valpet se je sesedel ob zid, nanj je treščil birič. Hlapci so vreli od vseh strani, biriške roke so grabile z vseh koncev. Matjaževe roke so premetavale klopčič, biriči so odleta-vali in se s kletvami pobirali. Valpet je sikal, nihal in se tuleč pognal proti Matjažu. Premoči se Matjaž ni mogel upirati. Vendar se je branil do zadnjega, šele dobro pomerjen udarec na glavo mu je vzel zavest. Biriške palice so tolkle po nezavestnem Matjažu. Tramove je zvozil Smreč-nikov Florijan. Agata je planila v neutešljiv vek, ko je pripeljal vola in voz. Stari Sedmenik se je zvil od bolečine, potlej pa vstal in stopil k snahi. “Agata, ne vekaj. Poznam Matjaža kakor sebe. če je zrasel, je zrasel zavoljo tebe. Vrnil se bo.” To noč sta imela najtežje ure Agata, ki je vso noč veka-la za Matjažem in Smrečnikov Florijan, ki je mislil na turški lok pod leščevjem. Matjaž se je prebudil. Z roko je segel okrog sebe in otipal kamen. Vlažen kamen, polžek kakor ostrugana kost. Glava ga je bolela, tudi noge je komaj premaknil. Po hrbtu je žgalo, kakor da je pretepen s koprivami. Počasi se je zavedel. Ali je noč zunaj ali je ječa brez line? Ni mogel uganiti. Skušal je sesti. Tudi tla so mokra. V hrbtu vstaja vroča bolečina. “Zbili so me s palicami”, skuša zbrati misli. Glava mu niha kakor obe^ sencu. Zakaj? Skuša obnoviti valptove besede. Tudi tisti birič je bil zraven, ki se je guncal na brunu, ko je on do gležnjev čofotal po blatu. Misel se trga od biričev in se plašno plazi proti Agati. Zdaj že ve. V Matjažu vre obup. Zakaj ni tolkel vola, da bi poginil? Potlej bi Gebhard verjel. Misel se mu upira. Zakaj bi tepel žival, če ne more speljati? Samo zavoljo hudičevega valpta, ki me sovraži zato, ker sem Sedmenikov. Nad menoj bi se rad maščeval zavoljo očeta. Skuša se vzdigniti, da bi precenil ječo. Pri prvem poi-skusu pade na kolena. Potlej se mu posreči, da se nasloni na zid. V glavi se mu vrti. Sesti mora. čez dolgo časa zaškrta ključ v ključavnici. S hodnika plane žarek luči. “V najgloblji ječi nisem”, se mu utrne misel. Neznana roka položi v ječo vodo in kruh. Matjažu ni do kruha. Samo CHICAGO, ILL. žejen je, neizmerno žejen. Po kolenih se plazi do vrča in nagne. Vrata se spet zapro. Mrzla voda mu osveži misli. “Zavoljo pretepa me ne morejo dolgo držati tukaj.” “In če me?” udari iz teme. Matjaž misli ne verjame. Potlej skuša zaspati. Utrujen je, voda mu je dobro dela. Zbudil ga je birič, ki mu je prinesel kruh. Stal je ob priprtih vratih, da mu je Matjaž videl v lice. “Zakaj si se tepel?” čeprav je bil glas bevskajoč, je Matjaž čutil, da je birič na njegovi strani. “Nisem bil jaz kriv.” “Vem”, kolcne birič. “Toda PLAMENICA — Znak svetovne razstave v Seattlu je visok jeklen stolp, na katerega vrhu ho gorel naravni plin, ko bo razstava odprta. Stolp se dviga v nebo nad razstaviščem kot velikanska jeklena igla. , lahko bi potrpel.” “Nisem mogel. Udaril me je po krivici.” In čez čas. “Žalil mi je ženo.” “Tudi jaz imam še račun z njim, pa potrpim.” Birič se je premaknil. “Kaj namerja z menoj?” je skoraj zaprosil Matjaž. “En mesec te bo imel zaprtega in ves ta čas boš dobil samo petnajstkrat jesti. Tako je rekel. Molči! Kadar bom mogel, ti bom kaj prinesel.” Vrata so se zaprla. Ključ v težki ključavnici je zaškripal. Matjažu je odleglo. “Ko bi vsaj Agati mogel to povedati.” Pod noč je moralo biti, ko so se vrata znova odprla. Svetloba na hodniku je bila že medla. Matjaž ni mogel uganiti obraza. “Ti je dobro zdaj, hudič puntarski?” Matjaž je po glasu spoznal Gebharda. Ni mu odgovoril. “Povedal sem danes tvoji ženi, ki je prišla prosit. Povedal sem ji, da te postim, da ti za vselej izženem puntarskega duha.” Matjaž v temi se ni zganil. “Lepše bi bilo spati pri ženi kot tu, a?” Valptov smeh je bobnel bo prostoru. Matjaž se ni premaknil. '9 treskom je valpet zaprl vrata. Ključ je zaškrtal. “Bolje kot z molkom mu nisem mogel odgovarjati”, je dobro Matjažu. “Mislil je, zlodej, da bom padel pred njim na kolena in moledoval za milost. Sedmenik ne prosi, če se mu godi krivica. Ni oče, tudi sin ne.” Ure so se vlekle v neskončnost. Da bi ječa imela vsaj ozko lino, vsaj toliko, da bi ločil dan od noči. Ko mu Je naklonjeni birič prinesel kruha, je bil na hod- niku že somrak. “Tvoja žena je bila pri valptu”, je krehnil od vrat. Matjaž se je stresel. Raje bi videl, da bi je ne bilo. “Je prosila zame?” je težko izdavil Matjaž. “Prosila”, potrdi birič. In čez čas doda: “Na kolenih prosila, z dvignjenimi rokami.” Tudi biriču se trese glas. “In kaj je rekla?” z muko stisne Sedmenikov. “Povedala je, kako je z njo.” Zdaj oba molčita. Kakor iz brezdanje globine zaječi Matjaž. “Kaj ji je rekel?” Birič pljune v temo. ODRASTEL — Sidney, jekleni robot, je Istar komaj tri leta, pa je visok 11 čevljev jin ,6 palcev ter tehta preko 300 juntov. Izdelal ga je E. R. '