Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on ffle at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
0131—Ai 3wmo/ Copy 3c.
CLEVELAND, 0., ČETRTEK, (THURSDAY), SEPT. 1, 1921.
ŠT. (NO.) 205.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
PONOVNA ZAHTE VAZA VOJAKE V KO.
i>Ržavne avtoritete
v logan okraju pravijo, da je 6000 rudarjev pripravljenih za napad.
Logan, W. Va., 21. avgusta. — Oblasti Logan dkra-so noco.i naznanile, da se v Washington poslalo brzojavko, v kateri se izjavlja, % bo na okraj 'ta'koj vpri-zorjen napad s strani 4000 •lo 6000 rudarjev, ako se ne-^udoma ne pošlje zveznih Vojaških čet. (Poročilo govori. kot da mislijo rudarji hoditi vojno, me'dtem ko je ?iiana reč, da namen rudar-iGv nič druzega kot priredili demonstrativen pohod kot protest proti prekemu sodu ^ suženjskim razmeram, ki fladajo v Mihgo okraju. O Napadu" se oči vidno govori ? 'namenom, da bi se med Javnostjo ustvarilo proti-ru-^argko razpoloženje. — Op.
. Serif Chafin je istočasno ^dal časnikarjem sledeče Oznanilo:
"Tekom današnjega dne-% je bilo na štirih točkah ^ več ali manj 'strelja'nja. Cenjene točke so Beech F^ek," Blair, Crooked creek ^ Mill creek.
"Ko'likor je dozdaj znane-fa, so padle tri osebe v o-I'.^ambl Logan o'kraja. Ubi* B So bili baje deputi šerifi (ohn Gore, John Muncie, in yohn Cofazo. Kar se tiče ^.%b tna nasprotni strani, ^'iiiamo nika'kih poročil.
"Znano nam je samo, o od nasprotne strani, ^i.je bil ustreljen. Najres-Nši boji so se vršili v o-''oŽju Blair. Našim si'lam ^ je na vseh točkah posreči-^ Wgnati nazaj vpadnike. . "Naši nasprotniki 'so na-^^Gdovali eno miljo v Blair ^^)"aju, toda so bili pognani 3?2aj. Tudi v Beech creek ^^striktu so napredovali za miljo, pa so bili isto'tako '^^ani nazaj.
- 'Največ so še napredovali ^ Peek Hill okrožju, kjer so jT^redovali za celi dve milji i" Hewitt potoku. Tudi smo jih pog'nali na-
''Mi imamo 1200 mož, ter ^0 priredili tudi za ojače-iz raznih krajev', vštevši , ^efeld, Wlliamson, McDo-' ^^1 in Huntington.
Sporazum med Ameriko in Japonsko radi .Tapa?
Tokio, 31. avg. — Današnji listi v Tokio prinašajo poročilo, da je japonsko zunanje ministrstvo prejelo poročila, ki pravijo, da se bo nesporazum med Zedi-njenimi državami in otokom Jap poravnal na sledeči podlagi:
Združene države bodo priznale japonski mandat nad otokom Jap.
Združene države bodo imele kontrolo nad kablom med Japom in Guamom.
Vprašanje kabla med Japonsko Japom in Menado, ki pripada Holandski, se bo poravnalo na podlagi priznanja holandskih pravic do kabla.
Včeraj se je vršila tudi kabinetna seja, na kateri se je odločilo stališče japonske vlade z ozi-rom na washingtonsko razoroži-tveno konferenco. Kot poroča list Niči Niči, bo Japonska do zadnjega vztrajala na tem, da se na konferenci ne razpravlja o sledečih izvršenih dejstvih: o naje. tem ozemlju Kwang-Tung; o o-bratovanj'u južno-mandžurske železnice; o vprašanju Japa.
Ta načrt bo predložen še diplo. matskemu svetovalnemu koncilu.
List "Cugaj Šogjo" izraža mnenje, da si bo Kitajska skoro brez dvoma prizadevala prinesti na konferenci na dnevni red raz-niotrivanje vprašanje glede znanih 21 japonskih zahtev, in da se bo Hara-ovi vladi jako teško zo-perstaviti taki potezi Kitajske, kajti Hara je na Japonskem poznan kot nasprotnik 21 zahtev, ki jih je stavila Japonska Kitajski.
Izraža se tudi mnenje, da bo Japonska jako teško uspela pri svojem prizadevanju, da bi so na konferenci razpravljalo le zadeve, tikajoče se gotovih sil in že dovršenih dejstev v splošnem. Listi tudi poročajo, da nameravata v kratkem obiskati Zedinjene države viscount Vibusava, predsednik ameriško-japonske zveze in pa neki odličen bankir iz Tokio. Namen obiska bo izboljšati trgovske odnošaje med obema deželama.
Washington, 31. avg. _ Državni department je nocoj na-
Velika delavska demonstracija v Berlinu.
100,000 DELAVCEV SE JE
ZBRALO, DA DEMONSTRIRAJO PROTI MAHINACl-
JAM MONARHISTOV.
Berlin, 31. avg. — Berlin je danes z napetostjo pričakoval in ugibal, da-li bo velikanska delavska demonstracija, za katero se je zbralo 100,000 delavcev prinesla novo prelivanje krvi.
Dopoldne je minul mirno. V službi je bilo izredno veliko policajev, ki so prepovedovali celo besedne argumente v vrstah demonstrirajočih delavcev.
Kancelar Wirth je bil ves dan močno zastražen, kajti dobil je več groženj, da bo vprizorjen nanj atentat, še predno bo minul dan.	,■
Val ogorčenja proti monarhi-stom, katere se drži odgovornim za centrističnega voditelja Matijo Erzbergerja, poplavlja vso republiko.
OdloStey mehikan-skega najvišjega sodišča.
IZRAŽA SE iSJ^NJE, DA BO ISTA MORDA PRINESLA MEHIKI AlVlEREIŠKO PRIZNANJE. I
JE PADEL NA NOZ, IN BIL NA MESTU MRTEV.
Painesville, O., 31. avg. — Na jako izreden način se je ponesrečil danes tukaj Geo, C. Von Beseler, biši državni prosekutor, predsednik Barber Co. in splošno poznana oseba tega mesta, gel je z velikim mesarskim nožem v roki po stopnicah v ozadju svojega doma, pri čemur se je ena stop-njica prelomila, nakar je on padel po tleh, ter si zadri nož naravnost skozi srce.
Mr. Beseler je hotel iti na vrt, da odreže nekaj zelenjadi. Ker se dolgo ni vrnil je njegova žena šla pogledat, ter ga našla
mrtvega na stopnicah, ki vodijo k vrtu.
znanil, da je vprašanje glede otoka Jap še vedno predmed razgovorov med Japonsko in Ameriko, da pa je potek pogajanj zadovoljiv. A podalo se ni nikake izjave, iz katere bi se dalo soditi, da se je doseglo možno podlago za popolno sporazumljenje.
k.,.O usedi deputijev. ki so to!q	nisem,nič slišal,
^9. bojim se zanje
zajeti,
Y bojim se zanje. To je kar morem reči sedaj."
s' Jvai ilXlLTlCill X CVl OCLia
)q Naznanilo, da se je posla-^ predsednika nov apel zvezjiie čete, je bilo po'da-sodniji medtem, ko je ffovorii s časnikarji, V.harleston, 31, avg,— Po-ki so došla v urad ^ul^i^nerja Morgana, iz^ka-da je bilo streljanje Roone in Lo'ga'n o-med rudarji in dr-miličarji in deputi ves dan v teku, Skv^licija poroča, da so pri-^ I'udarjev, ki 'so obrani ^Gji o'kraja Logan, prišii ^eko Zfborovanje bivših
vojakov, ko so slednji prepevali izzivalno pesem "We'll hang Dan Chafin on a Sour Apple Tree,"
Ko je bilo p^tje končano, je predsednik zborovanja pozval one, ki se ne strinjajo "s predsednikom v prizadevanju, da se vzdrži red in zakon"', da naj odidejo iz dvorane, toda prišlo ni do nikakih nasilnosti.
Poročila iz rudarskih o-krožij Kanawha, Bdone in nekaterih sosednjih okrožij pripovedujejo o stalno naraščajočem gibanju oboroženih rudarjev proti okrajem Jeffery, Clothier in drugim krajem, kjer so v teku spopadi z državnimi oblastmi.
Poroča se, da je v Knaw-ha okraju veliko rudnikov moralo prenehati z delom radi pomanjkanja delavcev, medtem ko so rudniki ob Little Coal reki dobesedno popolnoma zapuščeni. Vlaki, ki vozijo skozi Madison so baje poilni oboroženih mož,
Governer Morgan je danes podal izjavo v odgovor na izjavo vrhovnega pred
sednika rudarske organizacije, John L. Lewisa. V svoji izjavi pravi Morgan, da je Lewis ponudil svojo pomoč pri pomirjevanju šele, ko se je poslalo prošnjo za zveizhe čete.
Madison, W. Va., 3. avg. — Šerif Mitchell in trije deputi šerifi, ki so bili zajeti v spopadu z oboroženimi rudarji, niso v nikaki nevarnosti, kot poroča šerif Hill, ki je odšel v Jeffery iz namenom, da doseže njih oprostitev, toda se je dands vrnil brez njih. Dejal je, da zajetih sicer ni videl, da pa je prepričan, da jim ne preti nikaka nevarnc^št.
Jeffery je zbirališče rudarjev, ki se pripravljajo na pohod v Logan okraj. Šerif Hill se je izrazil, da števila zbranih rudarjev ne more določiti, da pa so pohodhiki jako veselo razpoloženi.
Columbus, O., 81. avg. Ek-sekutivni oidbor za 6. rudarski okraj v Ohio je danes odločno zanikal vesti, da se tudi ohijski rudarji pripravljajo na pohoid v W^st Vir-ginijo.	'
Washington^ 31. avg. — Najvišje mehikanijko sodišče je včeraj odločilo, d'aj se 17. člen mehi-, kanske ustav^ iz leta 1917, ki odreja državn(^ lastništvo vseh naravnih zakladov, ki se tiče last ninskih pravic, ki so bili zasigu-rane še pred letom 1917.
Kot znano, je 17. člen mehikan ske ustave predmet vsega nesporazuma med Ameriko in Mehiko, in Združene države so izjavile, da ne bodo priznale Obregonove vlade, dokler iste ne razveljavi o. men jene točke, ki ni bila po godi ameriškim oljnim interesom, ki imajo velikanske posesti v Mehiki. Ameriška vlada je zahtevala, da se mehikanska vlada izvaja omenjeno točko z ozirom na iste oljne vrelce, ki so bili kupljeni od Amerikancev po sprejemu konstitucije, to je: po letu 1917.
Ako je odločitev najvišjega mehikanskega sodišča v resnici taka, kot bi se dalo soditi iz kratkih časnikarskih poročil, tedaj se to odločitev lahko smatra za najvažnejši razvoj mehikanskega problema iaza nastopa Har-dingove administracije, ki bo brez dvoma prinesla popolno priznanje Obregonov« vTade v najkrajšem času.
Iz uradnih krogov se sicer ni podalo v tem oziru še nobene izjave, kajti hoče ge najprej popoL noma proučiti odločitev mehikanskega najvišjega sodišča. In preiskati se mora tudi, da-li je soglasno z mehikansko ustavo ta odločitev najvišjega sodišča konča.
Mexico City, 31. avg. — Krajevni zastopniki ameriških oljnih dru^b niso hoteli danes podati še nikakega mnenja z ozirom na akcijo najvišjega mehikanskega sodišča, ki je v torek dovolilo Texas Oil Co., prepoved proti mehikanskemu trgovskemu de-partmentu, tako da slednji nima pravice odvzeti družbi pravic do oljnega ozemlja, ki je bilo kupi je no pred 1. majem, 1917. Izjavljajo se, da bodo podali svoje mnen-
Štrajkujoči rudarji v\ Pa razgnani s strojnicami.
TUDI V PENNSYLVANIA SE .TE PRIČELO POSNEMATI WEST-VIRGINIJSKE METODE.
Uniontown, Pa., 3131. avg. — Ko so štra j kujoči rudarji W. J. Rainey Coal-Coke Co. napravili pohod v Allison, Pa., da pregovo. re tudi rudarje, ki-so uposleni pri Superior Coal-Coke Co., da se pridružijo štrajku, je šerif Faf yette okrajža, L I. Shavy rudarje razpodil s strojnimi puškami.
Pozneje je položaj vzela v roke državna policija pod poveljstvom sarženta Freemana.
Štrajk pri Rainey rudarski družbi se je pričel pretekli teden, ko je družba naznanila znižanje plače, dasiravno je to proti mezd. ni pogodbi, ki je bila sklenjena potom posredovanja vladne komisije. Danes zjutraj so se stavku joči rudarji podali proti rudnikom Superior družbe, z namenom, da tudi tamkajšnje rudarje pregovore, da se jim pridružijo kot protest proti znižanju pla. če.
Ko je šerif Shaw dobil poročilo o pohodu rudarjev, je nemudoma odšel v Allison v družbi deputija Bradyja. Ko sta dospela v Allison, se je tamkaj nahajala že velika množica rudarjev, katerim^ »ta ukazala, da se vrnejo komo v. Ker se možje niso temu takoj po. korili, sta šerif in deputi postavila v svojem avtomobilu strojne puške, nakar so se rudarji umaknili, toda ne da bi g tem odšli iz naselbine.
Šerif je nato poklical državno policijo, ki je preiskala več rudarjev, toda po pronajdbi, da na sebi nimajo nikakega orožja, se jih je izpustilo.
Nato so rudarji nadaljevali s pohodom v okraju. V Erie Hill so baje preprečili rudarjem vstop v rudokope, nakar je kmalu dospel na lice mesta šerif Shaw, ki je zopet ustrahoval pohfednike, nakar se je obratovanje rudnikov nadaljevalo.
je šele, kadar najvišje sodišče normalno objavi svojo odločitev, kar bo najbrže storil v teku desetih dni.
%




L




Ameriško rešilno delo v Rusiji bo neodvisno.
SE NE MARA IZROCiTI KONTROLI ZAVEZNIKOV.
Cikaška policija je pred krat- terim se je najprej odvzelo vse
kim pronašla, da so avtomobil skitatovi rabili neki zapuščeni kamnolom, napolnjen z vodo, za grob ukradenih avtomobilov, ka_
več vredne dele. Iz omenjenega kamnoloma se je potegnilo že večje število avtomobilov.
Pariz, 31. avg. — Walter L. Brovyn, evropski direktor ameriške rešilne administracije je danes obvestil zavezniški podkomi-tej, ki deluje za skupno rešilno akcijo v Rusiji, da se ameriško rešilno delo ne more podrediti centrani zavezniški komisiji.
Brown je izjavil, da je ameriš. ka rešilna administracija pripravljena sodelovati z zavezniško komisijo samo v prizadetih pokrajinah Rusije, drugače pa da si hoče obdržati pri izvrševanju rešilnega dela popolnoma proste roke.
Delegat je, ki zastopajo pri komiteju Anglijo, Francijo, Ital'jo, Belgijo in Japonsko so bili oči-vidno razočarani, ko je Brown naznanil, da se amekška rešilna administracija no more podvreči skupni zavezniški komisiji.
Mednarodna komisija bo zaključila zborovanje jutri. Storila ni drugega kot da je nastavila komite j, da preišče stanje v Rusiji.
Riga, 3 I. avg.—Glasom neke brzojavke Rosta časnikarske a-gencije, bo delo gladovnega komiteja, kateremu je načeljeval Maksim Gorki, katerega pa je vlada razpustila, ker je hotel svoj delokrog rategniti tudi i)a tujezemstvo, prevzel Ruski rdeči križ.
Neka številka Pravde, ki je dospela v to mesto, opisuje žalostno stanje lakotnih beguncev, ki so dospeli v Moskvo. Pravda, organ sovjetske vlad«, pi?e: "Kako so ti ljudje dosneli v mesto, in na kak način naj ge Jim porn,aga, je vprašanje, na katero ne more odgovoriti niti vlada niti ustanove, na katere so fe obrnili Za pomoč."
Posebno akuten je postal po. loža j v okrožjih tartarske republike. Od jutri naprej baje celo otroci ne bodo dobili svojega živilskega deleža.
--o-
11 RUDARJEV MRTVIH V EKSPLOZIJI.
Harrisburg, 111., 31 avg. — Danes popoldne se je primerila v tukajšnjem Harco rudokopu eksplozija, ki je zopet zahtevala večje število delavskih življenj, Več kot 400 mož je delalo v rudokopu, toda se jih je še pravočasno posvarilo, ko je dinamitna razstrelba sesula steno nekega roba, nakar so se pojavili plini, ki so povzročili eksplozijo. Dozdaj se je našlo trupla enajstih rudarjev, medtem ko jih je sedem dobilo teške poškodbe, toda bodo najbrže oikrevali. -O-
GENTLEMANSKA ROPARJA.
Salt Lake City, 31. avg. — Danes popoldne je bil ustavljen in oropan v bližini ClearfeWa vlak Union Pacific družbe. Rop sta izvršila dva roparja, ki sta oropala vse moške potnike, a se nista žensk in otrok niti dotaknila. Koliko sta naropala, ni znano.
-o--
ALEKSANDER JE ČISTO ZDRAV.
Pariz, 31. avg. — Zdravniki jugoslovanskega kralja Aleksandra so naznanili, da je stanje i-stega docela zadovoljivo, in da se bo prenel^alo izdajati uradna naznanila o njegovem zdravju.
IS UBITIH V NOVIH IZBRUHIH V BELFASTU.
Dublin, 31. avg. — Kot se poroča, je de Valera že sestavil odgovor na zadnje pismo Lloyd Ge-orgea, in bo odposlano najkasneje v soboto. Možno je, da dobi Lloyd George odgovor že jutri. Kakšen je de Valerov odgovor, ni znano, toda nikakega dvoma ni, da bodo sledila nadaljna pogajanja.
Belfast, 31. avgusta. — Ako-ravno se premirje, sklenjeno med angleškimi četami in Sinfajnov-ci po ostali irski strogo izpolnjuje, Pa so v Belfastu izbruhnili danes novi nemiri. Kot rezultat se je število ubitih povišalo za sedem, medtem ko je bilo 30 oseb ranjenih; od teh jih je več resno ranjenih.
Današnje izgube prinašajo skupno število ubitih v teku zadnjih treh dni na 16. Streljanje Se je z malimi odmori nadaljevalo danes skozi ves dan. Včasih je postalo streljanje tako gosto, da se je ustavila vsa cestno-že-leniška služba.
Dosti delavcev si ni upalo iti na delo, in številne prodajalne so ostale zaprte skozi ves dan.
Danes se je vršila seja ulster-kega kabineta, na kateri se je razpravljalo o resnosti položaja. Posvestovanj so se vdeležila tudi policijske in vojaške oblasti. Podvzelo se je potrebne korake za rekrutiranje nadaljnih čet za protekcijo mesta.
——--o—.....—
ŽRTVE STRUPENIH GOB.
Michigan City, Ind., 31. avg.— Devetnajst oseb Je obolelo, ko jedle strupene goibe, katere se je smatralo užitnim. Bert Fleming je že umrl, Mrs. Jakob Huff pa tudi najbrže ne bo dočakala jutra, medtem ko so vsi ostali tudi nevarno bolni.
-0__-
PLAVŽ JE ZAPRL VRATA.
Alliance, O., 31. avg. — Tukajšnja tovarna, ki je last American Steel Foundries Co., je danes za nedoločen čas prenehala z obratovanjem. Tekom zaprtja, se bodo v tovarni napravila obsežna popravila,
......o-
GOMPERS MOLČI O SPORU V EKSEKUTIVI FEDE-RACIJE.
Washington, 31. avg. — Samuel Gompers, predsedmik Ameriške delavske federacije, se danes, vračajoč v Washington po končani seji ekaekutivnega odbora federacije, ki se je vršila v Atlantic City, ni maral izjaviti, da-li je resnica, da je Daniel J. Tobin iz Bostona, predsednik linije voznikov, položil svojo re-signacijo kot član efksekutive.
Včeraj so se razširile vesti, da je Tobin položil svojo resignaci-jo, ko je eksekutiva navzlic njegovemu nasprotstvu sklenila, da se naznani vladi, da je federacija gotova sprejeti povabilo na konferenco, na kateri se misli razmotrivati brezpoaelnostni položaj.
-o-
iORTYJEVA VLADA JE RAZKRILA ZAROTO.
Budapešta, 31. avg. — Policija je danes naznanila, da «e je prišlo na sled tajni Oirganizaciji, ki je delala za revolucijo. Aretiralo se je 56 oaeb.
STRAN 2._________
**Er&akopravrKost**
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Businesg Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
Carrier ....................... 1 year $5.50, 6. nio* $3.00, 3 mo.	$2.00
Cleveland, Collinwood, Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo.	$3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 ao.	82.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo.	$4,00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdaja tea Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo, CLEVELAND, 0„ ČETRTEK, (THURSDAY), SEPT. 1, 192L
o^^^D104
žaIl^roženje
"enakopravnost"
SEPTEMBER 1, 1921. _
'___I--^
James W. Gerard piše 'dalje:
Vpliv velikih stoječih armad duha, 'ki ga talke ui^ta-nove goje, ima smrtonoseii učinek na pilemenitejše čute narodnega življenja. Celo v svojih manj škodljivih ozi-rih — v svojih uniformah, s svojimi paradami, s Svojim lišpom in s svojo opremo— se militarizem jako 'slabo izkazuje, če 'se vzame za primero stanje delavstva, 'ki gradi civiilizaeie, ter za to ne zahteva drugih z'nakov dostojanstva in lišpa, kot jih polaga na njegove sklonjene atlantske rame njegov gospodar.
Vojna goji nizke nagone.
Vojna je edini vzrok, ki ustvarja sovraštvo med ljudmi, 'ki se ni'so še nikdar vide'li. V tem oziru ima vojna či^to svoje mesto kot vzgojiteljica zlih nagonov. V 'nasprotju z zasebnim prepirom je vojna edini vzrok, ki vzpodbuja ljudi, in včasih ce'le narode, da se vesele padlega 'sovražnika.
Vsak militarizem je divjaŠtvo, pa naj se čake se tako blešče in naj paradira pod kakršnimikoli hoče zasta/-vami. .Vojna je v svojem jedru podivjanost v akciji. Zakoni za humaniziranje vojen so nezmiselni in nedosle'dni, in Vsi taki zakoni se kršijo, kadar ni po gOdu barbarizmu bojevnikov.
Najlažja stvar na svetu pa je prožeti 'ljudi z duhom bojevitositi potom patrijotičnega kričanja in hrušča obo-r-^ževanja, toda veliko težj§, in 'veliko bolj junaško je nastopiti proti vojni, ter pogumno protestirati, aiko je ve^t proti vojni. Toda tak veliki pogum ozinačuje mili-taritetieni duh z imenom itrahopetno'sti.
Duh militarizma vseh ca'sov in vseh dežela vpliva oku'zevalno na posameznike, in potemtalkem na narode. Naj tak duh zavlada v državi, 'katere ljudstvo vztraja na repulblikamski dbliki, toda navzlic temu bo taka re-piiblika obsojena smrt. Naj bo zunanja Obleka države še tako demokratična, a'ko začne sprejemati militarizem, teidaj se za-čne oblikovati po vzorcu (kraljestev in cesarstev z vsemi svojimi nezmiselnoistmi.
Militarizem ustvarja čudne pojme o junaštvu in nas napravlja slepe za resnično plemenitost državljanskega poguma, ki je te dni padel tako nizko, in brez katerega bomo poginili kot žrtve notranjega raka, pa naj fee število naših vojaških herojev povzpe še taiko visOko. Treba naim je onega resničnega poguma, ki se ne straši ničesar v obrambi za princip.
Militarizem kot zaveznik trgovine.
Navzlic ižbornim argumentom, katere je podal
Norman Angeli v svoji knjigi "Velika prevara'*, pa še 'najdemo publiciste, ki zoipet in zopet pogrevajo stare ne-smisdno'Sti, ki so se že ponovno 'z^kazale napačnim. Toda čudno pa je, da ti slabotni argumenti dozdevno še vedno vplivajo na povprečnega človeka. A'ngdl omenja v svoji zadnji knjigi "Vojna in delavstvo" 'brezbrižnost delavcev napram vojni, ker se zdi, da imajo nekak Vtis, da je vojna dobra za trgovino, ter da vzgaja disciplino, kar da je dobro. V tej zvezi naj navedem iz Angellove knjige naslednji pomemben izvleček:
"Skušal bom na indirekten način podati odgovor na to potom vprašanja,fnastajajočega iz sledečega dejstva: tekom zadnjih 40 let je približno pet milijonov izbranih evropskih mož posvečalo od enega do štiri svojih najboljših let, da se izpopolnijo v samo enem opravilu — to je, da se naučijo medsebojno moriti na čim uspešnejši način. Tekom te dobe so evropski narodi potrošili vsako leto o'd 300 do 400 milijonov šterlingov za izpopolnitev ustroja, katerega namen ni bil pomagati upravi človeštva, produkciji in enakopravni razdelitn bogastva, temveč katerega namen je bil ubijati ljudi v čim večjem številu na tak način, da bi imeli oni, katere se misli pobiti, kolrkor mogoče malo prilike, da se obvarujejo. Glavno upraivilo evropskih državnikov, in onih, ki se pečajo z visdko politiko, in ki si prizadevajo razvozi j alti njene proibleme, ni bilo vprašanje, kako napraviti življenje prebivalstva boljše, in lažje, temveč njih delo je bilo naperjeno na to, da se najde potom intrig ali sile Sredstva, potom katerega bi se dalo škodovati drugim skupinam ljudi, ali pa istim preprečiti, da 'ne bi mogle ravno istega napraviti njim samim.
"Po navadi vladnih otolik diktirali motivi, kaj da bi bilo najboljše za človeško /ružbo, temveč pod kakšnimi pogoji da hi bila vlada najbolj zmožna nastopiti s fizično silo proti kaki drugi vladi. Naše politično čustvo se ne razfburja najholj globoko vsled hoja človeka z naravo in nevednostjo, uboštvom, lakoto in boleznimi — te zadeve zavzemajo v časih vojnega razburjeinja ne zavzamejo samo sekundarnega mesta, temveč splbh izginejo — temveč višek našega političnega čustva vzbuja v nas fizičen boj ene skupine proti drugi."
(Dalje prih.)
želi vršil kolikor mogoče mirno' in civilizirano. Pripravljen bi bil od svoje strani storki vse, kar lu zagotovilo tak razvoj. In če mislijo gospodje na merodajnih mestih, da je res potrebno, da se nastopi na poseben način proti terorizmu, proti terorističnim metodam pa bodi si tudi proti terorističnemu nauku, bi mogel naposled tudi s tem soglašati. Nika_ kor pa ne morem soglašati s projektom, ki nastopa proti politični stranki v celoti ,pa naj bo žc taka ali taka.
Gospodje, jaz stojim tukaj na zelo izoliranem stališču. Nobeni meščanski stranki ne pripadam, pa tudi komunist nisem. In kdorkoli je zadnje leta zasledoval raz voj stvari po vsem svetu, ve, da ni toliko drgnenja med komunisti in nobeno meščansko stranko, kolikor ga je med komunisti in socijalisti. (Pritrjevanje.) Toda, gospodje, kolikor koli sem nasproten komunistični stranki, vendar ne bi hotel, da bi se proti m jej rabila izjemna sredstva in da bi se z njo postopalo drugače, kakor z drugimi političnimi stran kami. (Medklic: Tudi če 'je teroristična?) Gospodje, če so med komunisti teroristi, izvolite proti njim postopati z vso močjo države; če najdete teroriste med nami socijalisti, izvolite postopati proti njim; in če spoznate, da so med vami, v buržvaznih stran-
Cleveland-QcJlinwood.
Skoraj bode 20 let kar obstoji v Clevelandu v slov. naselbini SI. Nar. Čitalnica. Dasi ni mnogo slišati o tem prosvetnem zavodu, lahko trdimo, da med tem, ko hrupno odmevajo v javnost odloki različnih sej, je čitalnica molče, vzgojevala rojake ter povzdigovala njih obzorja do popolnosti. Nismo brali še priznanj, ki jih je razlučil ta zavod v slov. metropoli, tudi je slov. javnost dolžna temu zavodu postaviti prostor kakoršnega danes nima. Toda polagoma vse pride in v doglednem času pričakujemo lahko bolje. V mislih imam nekaj drugega. Na stotine Slovencev ki se v zadnjih letih preseljujejo v prostrani Collinwood, so postali malomarni za ožje društvene zveze s Clevelandom. Zaradi tega se je odločilo, da si sami o-mislimo čitalnico; zato se vrši dne 4. sept. javni shod ob 7:30
zvečer, kjer bodejo zavedni Slovenci postavili temelj prosvetnemu svetišču. Razume se, da bode pričetek težak, možno pa je, da nam bode zamogla S. N. čitalnica v Clevelandu pomagati s po-četka. Saj smo isti narod in se radi tega lahko medsebojno podpiramo. Zato je pričakovati, da se v nedeljo zvečer zberejo "stare" slovenske korenine, ter nam Collinwoodčanom dajo moralno moč in pogum za novo močno in dobro vspevajočo čitalnico.
Sklicevalni odbor.
--o-
Hladno kri v nemirni dobi!
(Govor poslanca Etbina Kristana na seji zakonodajnega odbora dne 28. julija t. I.)
Gospodje poslanci, tudi po močnih besedah gospoda ministra se ne morem oduševiti za projekt, ki nam je predložen baje za zaščito države.
Od vsega srca bi želel, da bi se razvoj našega naroda v tej de-
dajalo poleta pokretom, ki bi bili sicer sami od sebe poginili. — (Medklic: Tudi Draškovič je bil mučenik).
Gospodje, če bi nam bili predložili zakon, ki zadene le terorizem, bi jaz lahko mirne duše glasoval zanj. Ni mi treba še le doprinašati dokazov, kako daleč sta socijalna demokracija in so-cijalistični nauk od vseh teh individualističnih akcij, ki so prava negacija temeljne socijalistične ideje. S tega stališča bi torej mirno lahko oddal svoj glas za vsak pameten ukrep, ki je naperjen proti terorističnim akcijam. Mirne duše bi lahko glasoval za vse, s čimer bi se mogel iztrebiti terorizem, in le želel bi, da bi se našli zakoni, ki bi preprečili prav tako terorizem, ki prihaja od spo daj, kakor tistega, ki prihaja od zgoraj. Toda, gospodje, kdo mi jamči, ja se bo na podlagi tega načrta res zadelo le tisto, kar bi se po pravici smelo zadeti?
Če se prepoveduje po tem načrtu vsaka komunistična in anarhistična propaganda, vprašam, kdo nam poda definicijo komu-snitične propagande in kdo nam poda garancijo, da se ne bodo preganjale na primer tudi moje organizacije? Tudi v naši literaturi igra veliko vlogo znani spis ki se imenuje komunistični manifest, četudi je — po Engelsovih besedah — razvoj tekom časa
da
kah teroristi, postopanjte tudi prehitel nekatere njegove dele in proti njim. Toda, gospodje, ob- je komunistično ime dobilo drug soditi v naprej kakšno celo stran- pomen. Kdo nam poda garancijo, da bo t'sti, ki naj izvršuje zakon, razumel, kaj je komunistična propaganda?
Gospodje, prepoveduje se tudi vsaka protimilitaristična propaganda. Kaj pomeni to? Prosim vas, v buržvaziji imate velike i-dealiste, ki pridigajo nekakšen fi-lozofičen pacifizem, v katerega jaz kot socijalist ne verjamem, o katerem pa lahko priznam, da je idealno krasen, vi pa lahko na podlagi tega načrta ' prepoveste tudi knjigo Berte Suttnerjeve "Dol z orožjem!", Tolstojeve spi se in celo vrsto nedolžnih lepih reči. Človek lahko nastopi proti sistemu vojske, kakoršen obstaja
v	državi in priporoča boljši sistem obrambe dežele in naroda,
vi	pa na podlagi tega zakona lahko to imenujete protimilitaristič-no propagando in jo prepoveste
Toliko je teh nejasnih reči v tem načrtu, da ga človek nikakor ne more sprejeti.
In potem, gospodje, kaj je prišlo vladi ali tistim ljudem, ki so izdelovali ta načrt, na misel, da nas peha nazaj v pretekla stoletja?
Minister Pribičevič: Gospod Kristan, menda vemo tudi mi kaj — to obstaja na Hrvaškem.
Kristan: Tudi če obstaja to na Hrvaškem, je to vendar anti-kvirana reč, reč, ki se ne more opravičiti. Kako naj bo prebi-
ko, pa naj bo ta ali ona, to ne gre, to ni dopuščeno.
Minister Svetozar PrUbičevič: Tudi če ima ta,atranka v svojem programu diktaturo?
Kristan: Vem, gospodje, seveda, da izvrši večina lahko vse, kar hoče, in v tem smislu je naposled vse dopuščeno; ali dobro to ni in tudi koristno ni.
Lahko mi je razumeti mrzlično stanje, ki je sedaj zavladalo v naši državi. Vem, da imamo danes opraviti s povsem izrednimi psihologičnimi momenti; toda, gospodje, če morejo ti momenti vplivati na mase, ne smejo vplivati na političarje, na državnike, na tiste, ki so odgovorni za državno življenje. Prav v takih čaeih je treba, da ostanejo ti ljudje hladnokrvni, da ne slede Is iiristariktom, ampiak da dotbro; premislijo, kakšen plod prinese to, kar nameravajo. Gospodje, vsi vemo, da niso izjemni ukrepi nikdar prinašali dobrih plodov. Iz zgodovine vemo, da so gibanja, ki jih je kdd hotel šiloma zatreti ,pa tudi se so bili najslabša biganja, dobivala nekakšen nimbus . . .
Minister Svetozar Pribičevič: Videli bomo, v kakšni meri se bo ta pokret sedaj okrepčal v Ameriki.
Kristan: Gospod minister, u-stvarjanje mučenikov je vedno
valstvo kakšne dbčine ali okraj® odgovorno za to, da se je tja P®' slala vojska? Kako naj bo odg®' voren vsak posamezen član ob" čine in kako pride do tega naj prenaša bremena in trpi nekaj če nič ni 'kriv?
Mnistcr Svetozar PribiceviC' To je socijalen ukrep.
Kristan: To ni socijalen a"' pak zelo antisocijalen ukrep-
Nadalje grešite vi tukaj svojih lastnih zakonov in prek® svojih principov. Gospodje, k® liko se je tukaj govorilo o t®'"' da je treba spoštovati splošno v® vilno pravico! Tudi gospod nister je to naglašal. Jaz, gosp® je, sem za to; sem za najpoP" nejšo demokracijo, in rnenda r prav to ena velikih razlik ^ mano in komunistično strank®' vsaj kakor se je prikazala v siji. Gospodje, absolutno s®*" za demokracijo, torej tudi za '®' da se spoštuje splošna voli'"' pravica; ampak tedaj ne mo'®'" poslancu, ki je bil izvoljen od roda, na podlagi demokratiC^ ga principa odvzeti mandata, k® kor namerava korigirani Gospodje, vi ne morete odvZ" poslancu mandata le za to, ker ^ je imenoval komunist in ker P'' pada komunističnemu klubu, to ni mogoče. Tega ne mor® opravičiti pred svetom.
Gospodje, želeč, da bi se dežela obvarovala nepotreb^'' kriz, želeč, da bi se zavaroval r ^ in mir, kolikor se more kak^^ red sploh zavarovati, bi bil dovoljen, če bi nam predložili črt, ki bi zadel, kar zasluži, da '
or
og«'
zadene, načrt, ki bi nam m zaščititi državo, ki bi nam
zaščititi edinstvo naroda, načrt-
.teror)"' vs«'
bi bil efektiven prot?
ampak načrt, ki ga ne bi na ^ zadnje mogel zlorabljati vsak P licist proti delavskemu in naposled, gospodje, tudi P^ vašim posameznim organizacij ^ in nekaterim vašim ljudem-nje čase smo dostikrat videlii , ko se to zgodi. Tako se na P'. mer. po Vojvodini zapirajo s°., jalisti na podlagi Obznane,
rajo se ljudje, ki so se pred mi leti imenovali komunisti ze davno nimajo nobenega ® 3 komunistično stranko.	jj
Minister Pribičevič: Take morate sprejemati kritično.
Kristan: Gospod minister, ■mamo vesti od naših lastnik ganizacij.
Zakone je treba izdelavati 'lo, da ne dovolijo zlorabi)®"?^, — Da se razumemo, gospo Jaz nisem za to, da se pr®P''
f gtik*
terorju široko polje. Če m'®
jO'
resno, da sedanji zaikoni niso voljni, da bi se preprečil im
'k""!
bil teror, nam predložite
ampa**
ki pojde proti terorju,
naj bo zakon, ki more res u''' teror, ne pa da škoduje krači j i tako, kakor ji mora dovati ta načrt.
dei^
o-
K
)(>0<K>000-<><><><><><><>00'<>0-C><><><><><><
xxxxxy. #*««###
Kmetski triumvirat.
Historičen roman. — Spisal Anton Koder.
'.000<><>0''00<>^<>00
Zopet je prenehal govornik pri teh besedah. Zakril si je z rokama obraz, da bi zatajil silno žalost pri spominu na svojega nesrečnega očeta. A zganol se je zopet nenadoma, kakor da bi se mu bil znova vzbudil nekdanji čut maščevanja za tisočero krivico.
"Jaz, njegov edini sin, sodniki, zrl sem vse to gorje z lastnimi očmi. Upal sem zaraditega, da je polna mera krivice nad Gregoričevim imenom. Boril sem se rado-voljno proti Turkom pod poveljnikom Lenkovičem in Auerspergom, ip oškodovan sem toil, čujte, za svojo hrabrost s tem, da mi je vzel vaš zaveznik slavni Tahy vse premoženje da je skušal oskruniti čast mojega edinega otroka, mene pa pokopati v živ grob grajske temnice. A pravično nebo ni dovolilo poslednjega. Preveliko je bilo število naših krivic.
Vzbudil se je čut v mojih prsih, ki mi je gromel na who noč in dan: Ilija, tudi ti si človek, ljudje so tvoji rojaki, presilna je tvoja krivica. Ta čut, tako vzvišen in milodajen da prelijem za-nj stokrat svojo srčno kri, ijotisnol je meni orožje v roke za pravico tisoč let teptano z nogami in za svojega naroda.
Na svoje ime jemljem zaraditega vso pregreho svojih bojnih tovarišev. Mene sodite, ostalim odpuščajte kot po meni zapeljanim žrtvama.
Pomislite, sodniki in vsi, ki ukazujete nesrečnemu ljudstvu, da je tudi te'?ak človek, da čuti tudi on krivico in pravico. Priča je temu dvajset tisoč kmetov, ki so se
kakor eden mož dvignoli zmenoj, ki go zapustili dom in družino, da si pišejo s krvjo in mečem svojo tisočletno pogrešano pravico; Nebo nam še sedaj ni dovolilo človeških pravic, sicer bi kmetje sedeli na sodnem stolu in sodili gosposke venčane glave. Ta sodba pa bi ne bila, zatrjujem vas, milejša, kakor bode brez dvoma vaša o meni. Ali up me vendar tolaži in s tem upom umrjem rad, da izvrši kmalu meč potomcev to, kar je prekletstvo izvilo orožju Ilije Gregoričal"
S temi navdušenimi besedami končal je Ilija svoj govor.
Nepopisljiv hrup vzbudil je Ilijev navdušeni zagovor v sodnem zboru. Takp predrznega in razžaljivega glasu bi ne bil nikdo pričakoval. Osramočena bila je po njem sodni j ska avtoriteta in pohujševalo se je pričujoče občinstvo. Zaraditega je ukazal sodbeni prvomestnik prinesti takozvano preiskovano raztezalnico. Sodnijski hlapci so Ilijo položili na-njo, privezali mu roke in noge ter zavrteli kolo, ki je imelo nalog raztegnoti pritrjeno truplo. V istem trenotku se je čul sodnikov ukap:
"Prekliči, nesramni izdajica, svojo izgovorjeno obsodbo proti gosposki in pouzročeno pohujšanje proti cesarskim postavam!"
Podaljševati so se jeli krepki Ilijev i udje in napenjati žile po vsem životu, mrzel pot je udarjal iz čela proti nebu obrnenega, bledelo in rudelo je zapored resr no lice,a opravičujočega glasu ni bilo iz njegovih ust.
Strmel je sodni zbor nad to nepričakovano trmo. Zavrtelo se je še nekaj potov rabeljsto kolo.
"Vpričo svoje smrti prisegam tebi, izbrano ljudstvo, da je resnica, kar sem govoril," vzklikne zdajci z močnim glasom omagujoči Ilija med strašnimi bolečinami. Oči se mu zapro potem, kakor da bi bil v istem trenotku izdihnol svojo dušo.
Odnesti ga ukaže sodnik, da bi zatoženčeva smrt
ne preprečila tožbe, za katero se zanima vladar sam in vsi dostojanstveniki v državi.
Zdajci pride na vrsto Ilijev drug, triumvir Gu-zetič. Tudi njemu se navajajo zločini usta je in javnega izdajstva! Oslabljen po strašnem zaporu in videč mu-čeništvo svojega tovariša Ilije, ki se je vpričo njega vršilo, bil je Guzetič nezmožen, da bi se bil zagovarjal v navdušenem govoru enako svojemu predniku.
"Ilijev javni govor, slavni zbor, je tudi moj. Za njegovo resnico pričala bode tudi moja smrt in klicala maščevanja iz nebes na tlačitelje vseh človeških pravic."
Stemi besedami odgovoril je Guzetič zapovedi, naj opravičuje svoje zločinstvo. Skusil je zaraditega tudi kakor njegov prijatelj običajno raztezalnico, dokler mu ni izginola zavest ter ga rešila daljnega izpraševanja. Izdal ni niti najmanjšega črteža o kmetskem uporu in o svojih skrivnih prijateljih.
Posrečilo se ni tedaj javnemu sodnemu zbora, Ili-jevej in Guzetičevej zatožbi izvabiti občno zanimivost ter odkriti pričakovane, skrivne spletke upornikov v treh deželah. Zbor je bil celo primoran svojo sodbo izreči v nepričujočnosti za tožencev. Naravno je bilo tedaj, da ni nihče ugovarjal obsodbi, ki se je glasila:
"Smrt kmetskemu uporniku in ustaškemu vojvodi kmetu Iliji Greguriču in njegovemu zavezniku kmetu Mihi Guzetiču."
Edenindvajseto poglavje.
Pred vaše lice dolazi slab, izne: mogao starac, pred vas, ko j i ste vrhovno sudište u ovoj zemlji, i traži od vas pravdu.	Šenoa.
Nagla sodba dunajskega sodnega zbora iznenadila je one višje kroge, ki so se posebno zanimali za-nj o.
Pričakovali so vsi, da bode ostro in z vsemi, vted^^jljjg
A
nfti'
dobi navadnimi silami apremljevano izpraševanje Gregoriča odkrilo zanimive tajnosti iz upornih de^®' ta nada se jim ni uresničila. Izdihnola bi bila zato'^e^ prej življenje v strašnem trpinčenji, nego izdala " jg manjšo skrivnost svojih zaveznikov. Poslednje pospešilo njunx) obsodbo. Zaraditega je odločil sodni zbor, da se vrši kazen nad Ilijo Gregoričem i" j, zetičem v Zagrebu, tako rekoč v središči upornega stva. Smrt poveljnikov ustaške vojske naj povolj^^g^, pliva na vse deželane. Brez odlaganja imela ge je izvršiti. Bali so se namreč sodniki, da utegne izmd zatožencev zaradi prestanega trpinčenja uni''
a P
Odpeljali so tedaj popolno oslabljena, skoro va obtoženca, vkovana v težko želez je, neuteg" ,j
mrtva
v Zagreb. Tajno pa so morali izvršiti poslednje! nepopisljivo senzacijo bil je pouzročil ta ukaz.


Na vseh postajah ob cesti med Dunajem
grehom čakalo je na tisoče zbranega kmetskega
d
stva slavnega vojvodo Ilijo Gregoriča in zaveznika, hoteč jima skazati zadnjo Čast na jgi' potu. Nova usta j a in nemiri bi se bili lahko pričeli v ^ velikega ljudskega razdražen j a, Zatorej je vlada . zala največjo tajnost in naglost v poslednjej zade^^'^^ zvedela se je vendar po nekterih okrajih Ilijeva ^ \ožnja. Zvonovi so zvonili po gorah in dolinah pozdrav, in ljudstvo je javno izraževalo sočutje valcu za kmetsko svobodo.
Baš isto jutro, ko so odpeljali Ilijo Grego^i^^ Guzetiča skrivaje z Dunaja v Zagreb, slonel je daj pri glavnem vhodu dunajskega cesarskega J' sivolas slepec in njegov vodnik, mlada deklica, v skej prazničnej noši.
(Daljo piih.)
SEPTEMBER 1, 1921.
•ENAKOPRAVNOST"
STRAN s.
SBMas
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu POGREBNIH IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Kosedale: 4983 ^tomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
»■ •
GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo »rdbro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kal^o vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do
6. ure zvečer.
(x
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
r
Kristjan Lozar
1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST,
KROJAČNICA
Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere sem ravnokar dobil. Cene so različne.
Se vam priporočam za obilen obisk.
i
^glasujte v enakopravnosti
3 MXGNIFIGENT"STEAMERS 3'
The G»at Ship "SEEANDBEE" — "CTTY OF ERIE" - "OTY OF BUFFALO"
b b t w h b n
CLEVELAND — Daily. May l»t to Nov. 15th — BUFFALO
l^Ve CLEVELAND
Arrive Buffalo
'9:00 P.M.) Eastbkk (Lwe buppalo • 9:00 P.M. ) A. M. ) Standard Tm« ( Arrirc Clbvuland 7»80 A. M.
Connection« at BufTalo for Ni«ffAra Falls and all Eaatem and Canadian points. Rmllroad ticketn i«a<|in(7 between CJovcland and Buffaio aro ROod for transportation on our at^amertt. Ask your tickot agent or tourist agency for tickcts via C. & B. Line. New Tourist Automobile Hate—$10.00 Uound Irip, with 2 daya return limit, for cars not oxeeediag 127 inch wheclbase.
Beaotifoily colored seetiooal pozxie chart of The Gr«at Ship "SE12AN0BES" Best oa cccoipt oC cento. Almo ask for opt CT«pago pictorial and d—eriptire booklt free.
The Oevelant« & Buffalo Transit Company _ CJeveland. Ohio Xho Croat 5hip '8ISEA NDD^E
«^the lu^et: «ndma»tco«UT| passenger Scoazaer on inland' Watern of the vorld. Slooping eepmclty, 1500 patoeagejrs*
m DRUŠTEV SL m MA
—priredi —
L in 5 seotembra, 1921
SEMENJ
na prostorih S. N. Doma
OB TEJ PRILIKI SE BO IZŽREBALO PLAYER PIANO, CEKIN IN POSTELJO.
Igrala bo godba "BLED" ter nastopila bodejo razna pevska društva. Zabave bo v izo-bilici pri različnih igrah in tudi za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno.
KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH
Marsikako bolezen imenujemo katarhično. Kašelj, prehlad, nosni Katarh, želodčni in črevesni neredi, so nekateri izmed številnih bolezni, katere povzroči katarh. Borite se napram njemu z zdravilom, ki ima že zagotovljene zasluge in ima ugled radi svoje 'Uporabljivosti zadnjih 50 let.
t*—DR. HARTMANM
VrPE-RU-NA
Tablets Of Liguld
Sola (Kverywhon
IVAN CANKAR:
SREČA.
(Dalje.)
Luč je obsevala prijazno, dostojno opravljeno iabo, ki se ji je poznalo na "prvi tpogled, da stanuje v nji resen in soliden človek.
Odvezal si je bil kravato in si odpel ovratnik nato je postal sredi sobe pred ogledalom. Čuden je bil njegov obraz, otroški in sko-ro smešen: po rdečih ipolnih licih so tekle debele solze, nabirale so se ob ustnicah in kapale od okrogle obrite brade na tla.
Ko je sedel, da bi si sezul čevlje, mu je glava omahnila, sklonil se je globoko in si je zakril obraz.
* * *
Franc se je poslavljal. Mrak ježe bil in povečerjalj so; hodil je po sobi z nemirnimi koraki, odgovarjal je SECmo napol in raz-mišljen. Pogledal je časih na uro, kazalec se ni hotel premakniti.
"Kaj ti ne bo mraz v tej tenki poletinski obleki?" je prašals teta Mara. Morda je hotela pra-šati kaj drugega, večji strah j t bil v njenih očeh nego v njenem glasu.
"Kaj mi bo mraz! Samo zategadelj nosim suknjo, da bi ljudje ne rekli, da je nimam... Kane zaostaja ta ura?"
"Kako se ti mudi, Franc! Posedi še malo!"
Teta Mara mu je gledala v o-braz in glas se ji je tresel. Zdele se ji je, da niso bila njego^ licž nikoli tako upala in bolna, kakor ta poslednji večer.
Barica je sedela sključena za pečjo, lica uprta v dlani. Gledala ni naravnost nanj in njen pogled ga ni spremljal, ko je hodil po sobi. Široko odprte so bile njene oči in so strmele bogvedi kam — tja daleč morda, kjer sije solnce.
Za mizo je sedel Gorjanec, za vit v suknjo, klobuk na glavi, resen je bil in zamišljen.
"Kaj si resnično upaš s takim denarjem na pot?"
"Upam si! Tudi ko bi imel z: samo vožnjo, bi si upal! Nikol. me še ni bila skrb za vsakdanji kruh. ... In kaj misliš, da nisem za nobeno rabo? Ceste bi šel pometat, če bi ne bilo drugače!"
"Jaz mislim, Franc, da greš Študirat, ne cest pometat?"
Postal je malo pred njim, nadaljeval je svoj izprehod po sobi in ni odgovoril.
"Počakal bi toil vsaj toliko, Franc, da bi prodal svoje pesmi."
"Ne bom jih .prodajal nikomur — in, kaj misliš, da bi se trgali zanje? Ne maram baran-tati z Židi, /poniževati se še morda, moledovati kakor za krščansko miloščino... In naposled še niti >preipisane niso!"
"Ti jih prepišem jaz."
"Ne maram! V ogenj poine-čem vse skupaj. Tisto zlagano javkanje, ki me ga je sram!"
"Kakor njega sem ljubila njegove pesmi!" se je spomnila Barica.
Gorjanec je vstal.
"Torej, če misliš... čas je bli-
zu
1"
A VTO MOeiLiISTI!
Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se ''^ete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste
obi
J	41« IIMO« KflikV avt VtxV T	*»4 AV»ti«i.w ww - --------J--^ -
®^ili izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica,je opremljena z potrebnim orodjem, in popravimo vam lahko kakoršnekoli vrste ^y^otnobil. Če se vam mašina kje na potu vstavi in ne morete naprej, Pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam '^'"»lagamo.	PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276.
BONNA AUTO REPAIR CO.
1275 E. 61. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE.
FRANK HOMOVEC.
I

Franc se je ozrl, za hip se mu je zazibalo pred očmi, mu je trepetalo srce v bolestnem čutu, ki ga sam ni razumel.
"Tedaj no pot 1"
Noge so se mu tresle, roke so bile neokretne, ko je iskal klobuk in suknjo in ®e je oblačil.
"No, daj kovčeg meni, spre mim te!"
Franc je stopil k teti in Je iztegnil roko.
"Zbogom... in upam, da se še kdaj vidimo!"
Gorjanec je pogledal na njen obraz,' abrvi so se mu namrsile in obrnil se je v stran.
"Zbogom, Barica, tudi midva se še vidiva!"
Dala mu je roko in stala pred njim, majhna in drobna; gledala mu je v obraz in mstnice so ji tre. petale, solz pa ni bilo v očeh in i% ust ni bilo glasu. Gorjanec se je
ozrl nanjo, grizel si je ustnice in je skrčil pest.
Na pragu se je Franc okrenil in se je vrnil v sobo.
"Niste mi še rekli zbogom, teta! Kaj nimaS v slovo besede Zh, me, Barica?"
Ni se domislil, da nI mogla iz-pregovoriti, ker bi pokleknila predenj in zajokala na glas. Gorjanec ga je prijel pod pazduho.
"Pojdiva, pozno je že!"
Nagnil se je knjemu in je za-šepetal s hladnim, malo hripavim glasom:
"Ne muči ljudi! Idiva!" Napotila sta se po stopnicah. Gorjanec je nosil kovčeg. "^ranc je stopal hitro, mudilo se mu je, slišal je že od daleč zamolklo dr-dranje železniških koles, zibal se ]e že na trdi klopi, naslanjal se fruden v kot in se zavijal v suknjo.
Pod stopnicami se je zdrznil, ubadva sta postala.
"Idi, Barica, lezi v posteljo in se odeni!" je zaklicali Gorjanec 3 prosečim, mehkim glasom, kakor da bi ogovarjal otroka, ki ga je strah in si ne upa ostati sam 'oma.
Stala je nad stopnicami, zavita v dolgo sivo ruto; iz mraka so sijale njene velike oči.
"Zbogom, Barica!" je za klical Franc in tudi njegov glas je bil .■nalo hripav; šinila mu je morda nimo srca — lahna senca, ki ji 56 ni razločil oblik.
Pot je bila blatna, od pustega lebo je škropilo. Šla sta hitro n molče po temni predmestni !lici, obema so bile misli te/ke n ne,ir i jasne.
Zasvetile so se od daleč bleščeče bele luči pred kolodvorom.
"Ti misliš torej resno na pot ?" je prašal Gorjanec nenadoma.
"Resno!" je odgovoril Franc prav tako neprijazno. "Saj vidiš, la sem na Poti!"
"Ali nič ne veš, kaj si ostavil loma,"
"Nič! In ko bi ostavil svojo leumrljivo dušo, ne ostal bi!"
Gorjanec je slonel ob zidoi, F'ranc je kupoval karto; roka se nu je tresla, da mu je padla de-setica na tla in jo je iskal v gneči. Ko se je vrnil, je bil zelo vznemirjen in zlovoljen; skeleče.
"Daj mi kovčeg pa abogun.! ' nelepe in čudno majhne so uile njegove misli.
"Postani še malo, ni še čas!" iStala sta si nasproti, nista si upala pogledati drug drugemu v očL	'f ,3%
"Jaz ne vem, če se kdaj vrneš, Franc. Ali če bi se ti kdaj zahre-PCTielo po domu, tedaj se sPomni, Franc, da smo te vsi ljubili, da smo ti branili. Zatorej še posied-njikrat: ostani!"
Franc je iztegnil roko.	i
"Zbogom! Rad sem te imel in še zmirom te imam rad, ali ni mi prav, da se poslavljaš, kakor da bi se poslavljal za zmirom. Še se vidiva'in drugače!"
Gorjanec mu je stisnil roko in je gledal za njim, ko je odhajal ' proti peronu. Dolgo telo je bilo sklonjeno, pleča so bila ozka, rame nizke, ušesa so štrtela v stran, kakor j etičnemu človeku. V desnici je nosil kovčeg in tako je klonil život globoko na desno. Gorjanec je hotel zaklicati za njim, stisnil je pest in zaškrtal zobmi.
Pred vhodom na peron se je Franc ozrl in izpreletel ga je mraz po životu.
Na stopnicah zunaj, v poltemi, je stala ženska, zavita v dolgo sivo ruto; iz mraka so se svetile njene velike oči. Zamahnil je z roko.
Gorjanec je prijel Barico za roko in jo je vodil domov kakor otroka; nema je stopala poleg njega z drobnimi koraki, in skljiučena.
"Ne vem, kaj bo s tabo, prijatelj! Ne z deli svojimi, z življenjem svojim kradeš sloveijsko literaturo In umetnost! Vse tvoje življenje je plagijat! Kaj poreko naši literarni zgodovinarji? Obsojeni so, da mlatijo zmirom isto slamo! Zivljenepisi naših umet-
nikov in poetov so si že tako podobni, da je človeka sram pred tujci. Kaj bi po nepotrebnem laj. šal delo profesorjem lenuhom! In kar je glavno: saj niso več zanimivi ti življenjepisi! Jenkov je bil še intersanten, za silo tudi še Jurčičev — ampak zmirom ista pesem preseda človeku! Ideali, neumne sanje, reševanje naroda itd., mizerija, j etika, smrt, konec! Ali te ni sram?"
Franc je ležal oblečen na postelji in se je obrnil k steni.
"Pusti me na miru!"
Na stolu je sedel majhen te-nak človek z ozkim, veselim obrazom in malo kozjo bradico.
"Saj Si imel časih kaj humorja, Franc! Ali se nič ne spominjaš: da si imel le tobaka in za kosilo kos kruha, pa ti je solnce sijalo! Bodi vesel, prišel sem te tolažit; potice sem ti prinesel; dobil gem jo od doma..."
Franc se je zagrizel z zobmi v vziglavje in je zatisnil oči,
"Cemu pa si prišel gor? Premišljeval sem veliko o tej stvari, pa mi še zmirom neče v glavo... O, Franc, tu doli je solnce tako lepo, ti Pa si šel!"
Franc se je vzdignil v postelji; bilo mu je, da bi zakričal na glas od srda in od žalosti.
"Prijatelj, prosim te, pojdi! Tudi ix)tico vzemi sabo! Pojdi, da zaklenem duri!"
Obraz njegov je bil koščen in suh, oči so ležale globoko; brada mu je bila jako zrasla, redka je bila in zmršena.
(Dalie prih.)
[OIwiXO]
n
Zanimiv načrt za nove davke v Bolgariji. Okrožni svet v Rušču-ku je predlagal zastopne nove davke: Pri vsaki porcki z godbo se mora plačati 5000 levov davka. Ženske, ki se kažejo na cesti ali v javnih lokalih z dekoltirani-mi oblekami ali 'katerih trii a presegajo 30 cm. od tal, morajo plačati 500 levov davka. Vsak moški pod 50 leti, ki uporablja brez zdravniškega spričevala na izprehodu palico, mora plačati 1 00 levov davka.
O
D
o
Vabilo na VESELICO
katero priredi
OEsao i
O
n 0]
movANSKi ami KLIB
V WEST PARK, OHIO,
na Labor Day dne 5 sept 1921
v Jugoslovanskem Delavskem Domu
Ker 86 bliža poletje h koncu in »e nam bliža starka zima, ae pridružite k drugim in prdite na to veseiico. Za lačne želodce in suha grla bo dobro preskrbljeno, kakor tudi za plesaželjne pare, da ae bodo lahko dovolj vr-tili. Torej na svidenje. Vas vabi

m

jug. ženski klub.

n
%llllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIUilllllllilllllHlt!HUlllllllllllllllHHllHlllBlflMIIIHIIIllllllllllllHHHII[HllllBlllimilllHllllllHIIIIIII
HARRY F. GLICK
SLOVENSKI ODVETNIK
se priporoča rojakom za vse slučaje, kadar potrebujejo zmožne odvetniške pomoči. Njegova pisarna se nahaja
V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio.
#11_______________________________________________________________________________
oglašujte v enakopravnosti
r

*Si
mm
KAI POTREBUJE VSAKA GOSPODINJA?
Mnogo denarja prihrani gospodinja, ki dela obleko zase in za svojo družino doma.
ŠIVALNI STROJ
ji je neobhodno potreben, zato ako ga še nimate pridite v mojo trgovino in si oglejte naše Singer-jeve šivalne stroje, ki so najboljši stroji, kaj jih je danes na trgu. Pri meni so cene zmerne. Ce pa že imate stroj in ae vam je kaj potrl, ga vam pri nas zopet popravimo, da bo delal kot nov.
LOUIS LEVSTIK 6527St. Clair Av.



ifflijp

mmi®
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega
lastuje zavedno delavstvo.
i
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.	m .! Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.	. ________
i i iffii
i 1 u
THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
tel. princeton 551

6418 ST. CLAIR AVENUE.
STRAN 4.
•^ENAKOPRAVNOST'
SEPTEMBER 1, 1921.
Qevelandske novice,
' — Tukajšnja delavska federacija se je na smočnji seji izrazila proti temu, da bi se upostavi-lo mestno upravo, kateri bi napeljeval mesto župana mestni u-pravnik. Ravno na tej seji je članstvo zopet glasovalo zato, naj se zgradi železniško postaj d na Squaru. Dasiravno je temu ugovarjalo kakilh dvanajst delegatov, ki ao predlagali, na!j se prouči tudi načrt zA postajo ob jezerski obali, je vendar večina glasovala za postajo na Square-ju.
— Skoro vsakdo želi, da se
zgradi nova Union postaja na Public Square, in upati je, da bo Interstate Commerce komisija o-vrgla svoj prvi sklep in dovolila, da se gre s to koristno javno napravo naprej. Cleveland ni le potreben take velike železniške postaje, temveč v Clevelandu je na tisoče moških brez dela in če bi se pričelo s tem velikim pod-vzetjem sedaj, bi se splošni brez-
poselnosti mnogo odpomoglo. Na milijone in milijone dolarjev se bo izdalo za to novo postajo, in dobro bi bilo, da bi se z delom čim hitreje pričelo, kajti s tem bi se vsaj delno rešilo brezposelno-stni problem. Čudno je, da se komisija obotavlja, in skrajni čas je, da se odstrni vse ovire, ki preprečujejo, da se z delom ne prične.
—	Cena maslu se je zopet zvišala na trgu, dočim so cene poljskim pridelkom v splošnem padle. Sadje prihaja na trg v izo-bilici. Cena živim prašičom je padla 25c pri 100 funtih in sicer se sedaj prodajajo po $10.00 sto funtov. Cena pšenici na debelo se je zvišala za pol centa pri bušlju.
—	Včeraj je našel smrt pod avtomobilom štiriletni Charles Smith iz 1333 Chester Ave. O-trok se je igral na Lakeside Ave. in vzhodni 17. cesti, ko je bil zadet. To je 34. otrok povožen od prvega januarja sem.
—	Doba za moške slamnike se je oficijelno zaključila 25. avgu-

Ravnokar je izšla
Razkrinkani Habsburžani
f I" ^ %
i
I
i
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich,
bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburrfce klike, kakor tudi smrt cesarjevima Kudol-fa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
^	Cena knjige je samo 60c
S	..............................
1
sta, toda s pritiskom hude vročine se jih je zadnje dni še precej prodalo. Neka trgovina v dolenjem delu mesta je delala včeraj se precejšen "biznes", ko je prodajala slamnike po 25c,
—	Mož, ki pretepa svojo ženo ne zasluži drugega, kot da se ga za nekaj mesecev potisne v prisilno delavnico, tako je odločil sodnik Howells, ko je prišel pre-denj Mihael Quinn, 4007 Reservoir Ave. Quinn je bil aretiran, ko sta ga dobila policaja Shea in Vrana, ko je brcal svojo ženo na tratoarju pred svojo hišo, kamor' jo je privlekel iz postelje, ker mu baje ni hotela iti kuhati ob polnoči. Sodnik mu je za njegovo surovo ravnanje prisodil 4 mesece v prisilni delavnici.
—	Starši, ki boste vpisavali vaše otroke letos v šolo, preskr-bite si rojstne liste vaših otrok sedaj, kajti če boste do zadnjega čakali, boste mogli stati po cele ure v vrsti, predno se vam bo moglo p ostreči. Letos mora i-meti vsak otrok, ki prične pohajati v šolo prvo leto, kopijo rojstnega lista od zdravstvenega oddelka. Zato, če slednjega se ni-rrfate, pojdite v sc^bo št. 118, City Hall sedaj, ko še ni naval velik.
—	Rojake, posebno one živeče v Collinwoodu, Nittinghamu in Euclidu, opozarjamo na veliko razprodajo, katero prireja J os. Kos na 15230—32 Waterloo Rd.
—	Dasiravno ima mesto letos uslužbenih več delavcev kot lansko leto, se izplača za rjjih delo manj. Lzmskega leta meseca avgusta smo imeli 7798 mestnih u-službencev, vštevši policaje in ognjegasce, letos pa jih imamo 8,261. Finančni direktor Met-calf pravi, da bo končala mestna uprava letošnje leto brez deficita, in da se bo lahko celo poravnalo deficit od lanskega leta, ki je znašal $1,500.000, Bla-gajnikovo poročilo zkazuje, da je izplačal oddelek za čiščenje cest lansko leto za (Iva tedna v
Bankrotna razprodaja
Cela zaloga ženskih in moških potrebščin ter raznega modnega blaga bo dana na razpolago javnosti po cenah, ka kokršnih še ni videla ta okolica.
OBVEŠČENI SMO DA MORAMO DOBITIDENAB
in da nam je to mogoče doseči, smo pripravljeni napraviti velik popust in znižati cene našemu blagu še nižje, kot so velenakupne cene. Zagotavljamo vas, da bo v vašo korist.	• i
Otvoritveni dan: ČETRTEK, 1. septembra, ob 9. uri dopol.
To ni vsakdanja navadna razprodaja temveč velika žrtev najboljše zaloge blaga, samo, da zberemo skupaj potrebni denar.
En sam pogled preko teh cen, vas bo prepričal:
5c
9c
Cela zbirka sukanca za pletenje	JCrf* Cela zbirka ovratnikov
Clarks Crochet Cotton gre po....	gre po ...........
Zbirka molkih belih-rudečih in modrih Dressing Saques,
robcev gre po................................' '
Moške platnene delavne rukavice,
vredne 20c, sedaj ......
Otročje nogavice, vseh barv
se razprodaj ej o od........
MoSke močne spodnje obleke,
vredne $1.50 po..........
Moške vrhnje delavne hlače, unijskega izdelka po. . .
Moške Khaki hlače, vredne $2.00, sedaj
Moške bombaževinaste hlače,
vredne $3.00, sedaj ........
Zbirka moških prazničnih
69c 69 " 79c $1.19
vrednih 75c, sedaj.........
Ženski "All over" predpasniki,
O C vredni $1.50, sedaj ........
Zeniske nočne srajce, vredne '
naprej $1-50, sedaj ..............
Zbii^ka ginghama in muzlina,
sedaj yard po ............
Blago za rjuhe 9—4 $1.00 j ar d sedaj za ..............
lOc 19c 59c 79c lOic 39c
Vse drugo blago na jarde ceneje, ko POLOVIČNA CENA.
srajc, večjih vrednosti.... od
$1 4>9 Obleke za dečke od 6. do 17 leta se bodo ^	prodajale po POLOVIČNI CENI.
Pridite, pripravljeni, da nesete za $3.00 vrednosti v blagu za $1.00.
napre}
L,. KIXMAN
5812 ST. CLAIR AVENUE.
mesecu augustu $64,156 v obliki plač, letos pa samo $32,470, In letos ima oddelek uslužbenih 791 delavcev, lansko leto jih je imel pa 883. — Seveda, znižanje plač prizadeva najhuje tiste, ki so je najmanj zmožni prenašati.
—	Dve dekleti, Miss Helen Moran in Miss Alma Polzin, so bili povoženi včeraj od nekega avtombila, ki je navzlic nesreči odpeljal naprej, ne da bi pobral
žrtvi. Nesreča se je pripetila na Kinsman Rd. in vzhodni 93. cesti. Voznik je pobegnil, ko je videl prihajati policijo, toda leteči skadron ga je dohitel navzlic temu, da je vozil skoro 65 milj na uro. Piše se John Dempsey, 7008 Ottawa Rd., in je obdol-žen, da je vozil avtomobil v pijanem stanju. Istotako je bil pijan Tomaž Roscplochowski, 664 Collier Ave., ki se je peljal z Dem-psijem.
—	V Clevelandu se je ustanovil nekak trust žganjakih kontro-bantarjev, ki* naznanijo policiji vsakega takega žgarijekuha, o katerem zvedo, da prodaja visko po 15C majhen kozarček. Tajnik suhaške lige v Clevelandu pravi, da je pred kratkim prišel k njemu neki tujezemec, ki je bil aretiran, ker ni hotel dvigniti cene svojemu produktu na 50c za po-žiri^k. Na kak način se policiji sporoča imena tistih, ki žganje preveč poceni prodajajo, je mi-sterija, katero si zdaj prizadeva razjasniti liga suhačev.
—	V Euclid,O ., pri F. J.
Spreitzerju, imajo baje silno hu. dega^ petelina. 'Napadel je 6-letno hčerko Marie Walters ter ji poškodoval oko. Dekličina mati toži Spreitzerja za $10.000 odškodnine.
—	Kot se naznanja, pride novi clevelandski škof Jos. Schrembs v Cleveland v nedeljo ob 3:30 popoldne. Razna katoliška društvo mu bodo priredila velik sprejem. IParado bo opazoval tudi župan Fitzgerald in njegov kabinet.
—	Organizator Ku Klux Klana v Clevelandu, C. W. Totten, se silno ponaša, koliko članov je že pristopilo k tej teroristični organizaciji. IPravi, da je bilo sprejetih že več sto prominent-nih clevelandskih biznesmanov, odvetnikov, protestantskih duhovnov in drugih. Ceremonije se vršijo zunaj mesta na neki farmi. Na vprašanje, kje se nahaja omenjena farma, je rekel, da je stvar tajna, in da se ne sme izdati v javnost. — Citali smo, da je župan Fitzgerald in ves mestni svet nasproten tej organizaciji, a navzlic temu se ne stori ničesar, da bi se njene posipešitelje pozaprlo. Organizacija, ki hoče ustvariti plemensko mržnjo, ni vredna le obs,o-janja, temveč bi se moralo proti njej tudi dejansko nastopiti.
—	Pes je bila že od nekdaj smatran za jako pametno in človeku koristno žival, in prav mnogokrat se čita, kako je kale pes obvaroval koga smrti in da je na kak drug način preprečil nesrečo. Dva psa, Teddy in Jigger, sta rešila včeraj skoro prav gotovo večje število hiš pred u-pepeljenjem, ko sta, zapazivša, da gori hlev v ozadju Morris Speer'sove hiše na 6602 Beaver ave., lajala toliko časa, da sta zbudila spečega gospodarja in sosede. Prvi je zapazil ogenj Teddy, kj je spal na dvorišču svojega gospodarja Viljema Jedlicka v bližini hleva. Zbudilo ga je prasketanje ognja in pričel je lajati. Kmalu nato se oglasi še Jigger, ki je, čuvšii tovariševo lajanje vzunaj, skočil skozi k oknu, skozi katero je videl, da gori hlev gospodarja. Pričel je skakati okrog postelje svojega gospodarja Morris Speerta; potegnil mu je vzglivnico izpod glave, in miroval ni toliko Časa, da se je Speert vzdramil, tako da Je še pravočasno zapazil požar. Pasje lajanje je prebudilo tudi sosede, ki so hitro poklicali požarno brambo, ki je ogenj pogasila. Ognjegasni načelnik se je izrazil, da je bU% nevarnost ze-
lo velika, da pogori več hiš v o-kolici. In sosedje, ki navadno Teddija in Jigger j a niti pogledali niso, so jima včeraj nosili naj r&zno verstne j še priboljške, in imela sta pravcato pojedino. -o-
VELIK PRIDELEK JABOLK.
Madison, O., 31. avg. — Tu je en sam farmer pridelal 24,000 bušljev jabolk. Sadjerejci se izjavljajo, da pridelek jabolk v Ohio ni bil še nikdar tako obilen kot letos.
CENE ŽIVEŽU RASTE, PLAČE PA PADAJO.
Washington, 31. avg. — Cene živežu rastejo, a plače padajo. To izkazuje uradno poročilo, katero je izdal danes delavski tajnik Davis. Njegovo poročilo izkazuje, da se je v teku zadnjih 8 mesecev 4,500.000 delavcem zni žalo plače za šestnajst procentov, in da znamenja kažejo, da se hoče še nadaljna znižanja uvesti. A štatiatična poročila o cenah živeža za mesec izkazujejo, da se je živež izza julija podražil.
-o--
NEMŠKI GENERAL VON BUELOW UMRL.
MALI OGLASI
PRODA SE gostilna z mehkimi pijačami, na prometnem kraju v sredini slovenske naselbine. Proda se radi odhoda iz mesta. Zgladiti se je na 16119 Waterloo Rd., Collinwood.	(205
PRODA SE sladščičarna (candy store) s cigarami, cigaretami, itd. Naslov se poizve pri upravi tega lista.	(205
Berlin, 31. avg. — Danes je umrl tukaj feldmarsal Von Bue-low, ki je bil tekom vojne vrhovni poveljnik druge nemške armade. Bil je star 76 let. On je bil tudi med tistimi, za katere so zahtevali zavezniki, da se jih postavi pred sodišče. Von Bue-low se je tedaj ilzjavil, da zavezniki zahtevajo sodbo le onih poveljnikov, ki so storili svojo dolžnost napram domovini, in da take sramote ne bi nikdar noben Nemec dopustil.
v NAJEM SE ODDA lepo preurejeno stanovanje; lepa prilika za Slovenca ali Angleža. Poizve se na 5377 St. Clair Ave. (207
SOBA SE ODDA v najem za enega fanta; brez hrane, elektrika in koipališče. 6303 Carl Ave. (Spodaj).	(205
PRODA SE dobro ohranjeno pohištvo za štiri sobe. Poizve se na 1085 E. 66 St.	(207
NEUMNE LJUDI SE SEDAJ ŽE ZDRAVI s TEM, da se jim populi slabe zobe in tudi, da se spravi iz njih sistema trakulje.
Modemi TDsihi-oloffisti uravijo. da povzroži.io blaznost prav mno-■ eokrat gnili zobje — zato je nadvse važno da skrbite za vaše zobe. Pronašlo se je tudi. da lahko napravijo na-vadm^ gliste katere imenujemo, koničaste, goveje, prašičje, in okrogle trakulje, človeka neumnega. In še več. Povzročile so že tudi večkrat smrt ker se teh zajedalcev ni pravočasno odpravilo. Zato če količkaj sumite, da imate katera izmed navedenih trakulj, podvzemite nemudoma vse potrebne korake, da jih odpravite.
Gotov znak, da imate trakuljo je. če zapazite delce zajedalca v blatu. Sugestivni znaki, katerih je mnogo so pa sledeči: Zguba apetita, če se vas včasih loti huda požrešnost, bel jezik, gorčica, bolečine v želodcu in čut po želodcu, kot bi nekaj lezlo, zaprtje v grlu, neprestano pljuvanje, zaprtost, srbeč nos, bolečine v hrbtu, glavobol, upadle oči, zguba krvi, in vrtoglavost. Razdraženost in nemirnost ponoči. Krči in božjastni napadi ,blaznost, krivoglednost in druge take bolezni so mnogokrat povzročene od trakulj, ki se nahajajo v hranilnem črevesu in Če se trakulje prežene, zgine tudi bolezen. Mnoge moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo boleznijo dočim je resničen vzrok njih bolezni trakulja. Če mislite da trpite radi teh zajedalcev. je najbolje kar morete storiti, da takoj naročite popolno zdravilo Laxa-todes, dobro znano seme za gliste, ki jih izžene iz sistema in velja deset dolarjev in 48 centov. Polovico zdravila velja šest dolarjev in 75 centov. Odpošlje se vam takoj, kakor hitro prejmemo denarno nakaznico. Prodaja se le pri MARVEL MED. CO.
Dept. SLV—9 B —963 Pittsburg, Pa.
NAZNANILO
Izšla je ravnokar druga skladba
"BLEŠKI VALOVČKI"
zložil Viktor Lisjak. Izšla bo tudi druga izdaja prve skladbe — ••MIRAMARSKA", kjer bodo popravljene prve tiskovne pomote. Prodajale se bodo po vseh boljših muzikalnih trgovinah, kakor pri May Co. v basemen'tu, v ■Arcade, za Newburcane pri S. I. Basta, 5929 Broadway, za Col-linwoodčane pri Dietrich Sons, 781 E. 162nd St. in pri založniku Viktor Lisjak, 1070 E. 66th St. Cena je 30. ena, obe za 50c Vsaka družina naj bi kupila en izvod.
ROJAKI POZOR!
Banket v počast delegatom S.N.P.J. in S.D.P.Z. povodom združevalne konvencije se bode vršil v SOBOTO dne 1 7. septembra v dvorani Sever & Nagode (prej Grdina) na 6021 St. Clair Ave. Vse cenjene rojake naj-uljudneje vabimo, da se vdeleže v obilnem številu tega banketa. Vstopnice se bodo dobile do 1 3. septembra pri sledečih osebah: L. Medvešek v S. N. Domu ob pon-deljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure zvečer, pri Frank Čer-ne-tu, 6033 St. Clair Ave. pri Frank Somrak— Elyria Auto Repair & Welding Co., 6524 St. Clair Ave. in uredništvu Enakopravnosti, za Coll. pa V Slov. Domu na Holmes Ave. pri Vinko Blaško 643 E. 160. St. in v gostilni br. Modic pri mostu na E. 152. St. Preskrbite si pravočasno vstopnice in pridite vsi na ta banket.
Vožnja z avtomobili po mestu se ne bode vršila v sredo dne 1 4. septembra ampak v NEDELJO dne 1 8. septembra popoldne. Zbi rališče avtomobilov pred S. N. omom ob 2. uri popoldne. Za pripr. odbor.
L. Medvešek.
DOBROIDOČA krojačnica in stilnica oblek v sredini slovens''^ j naselbine, se proda po nizki cen'; radi odhoda v stari kraj. Zgl®® ■ te se takoj na 15710 Waterl"".
Rd.	(1931
v NAJEM SE ODDAJO 3 pt^
nje sobe za dve osebi. Poizve ^ na 1072 E. 68. St.
4
Dnevnik Enakopravnost
je
ŽICA
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.
JL
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
zaloga

VELIKA
Uitiv/t« ae
pn lei uri m
■ta oa pra
rem, prostoru
ur in zlatnine.
Win-Sitter
»805 ST. CLA#
avbndb
Cleveland, 0»^
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in Slovani kadar potrebujete dobr. plumbarja v vaši niši, pridite k % za vsako delo, katero vam garanti* da bo izvršeno dobro.	.m.
Postavljam stranišča, bane,
kotle za gorko vodo, vodne ka" . ; (sewer work) itd.	- j
Zmerne cene	.i
Nick Davidovich:
^ 6620, ST. CLAIR AVE«
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph '
priporočilo
Občinstvu njam, da I j am in prod®' ^ i vse vrste bilske obro2® , . (tires) in tub«* i se jim priP"^ ' cam.
eriE
VulcanizW
Comp.
Ivan J. Mar'«''
lastnik.
_ 3407 ST. CLAJJ
BeU Phone 4055, Cleveland' '
--------- ----
,vi«
1 ■
%
pSOiSSBSSS
PRIPOROČILO!
Rojakom naznanjava, da sva otvorila gostilno z mehkimi pijačami. Postregla bova tudi z okusno pripravljenimi jedili in se posdbno priporočava tovarniškim delavcem. V zalogi bova imela vedno najboljše cigare in različen tdbak. Da bodo naše pijače vedno najboljšega izdelka je gotova stvar in tudi postrežba bo prijazni in točna. Se vam priporočava

Loius Štravs
bivši bartender pri Birkii
Frank
IN bivši bartended pri Pavlinii*
907 E. 67th Street.

iiiiiiiwiiiiiiiiRiiiiiiiiTiniMiiiiaiiiiBiifiaiiiiBiiiiBiiiiBiiiiiiiiifltillaliilBliililiililiiliillii*