^ .	Posamezna številka RM 0,15
KamwanWSok
Uprava Klagenfurt.	115 / Ure^štvo v	/ Naročnina (se plaCa naprej) meseCno z dostavo na dom RM 1,- (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec
štev. 53.
Krainburg, 8. julijk 1942.
Leto 2.
Nova kollinska bilka ob Donu
Načrtni potek operacij v južnem odseku vzhodne fronte - Sestrelili smo 127
sovjetskih letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. julija objavilo:
Operacije v južnem odseku vzhodne fronte potekajo po načrtu. Močne sovražne skupine, ki so obkoljene za-padno od Dona, stoje pred svojim uničenjem. Ponovni, po okloipnjakih podprti sovjetski razbremenilni napadi so se zrušili. Zračno orožje je z močnimi silami podpiralo operacije in izvršilo težke napade na sovražni promet novih pošiljk na cestah in železnicah.
Severno od Orala je sovražnik napadel z " močnimi silami, podprtimi s številnimi oklopnjaki in skupinami zračnega orožja. Bil je odbit deloma v protisunku in imel visoke krvave izgube. Številni sovražni oklopnjaki so bili uničeni. Boji so še v teku.
V prostoru pri Rševu n&daljujano z laet-nim napadom.
У silnih zračnih bojih včerajšnjega dne so nemški lovci na vzhodni fronti sestrelili 127 sovražnih letal, imeli pa samo tri lastne izgube.
У Egiptu Se trajajo boji za položaj pri E1 Alameinu. Zračne bojne sile so bombardirale pristaniške naprave V Aleksandriji in Port Saldu in napadle zbrane britanske oklopnjake in avtomobile. Na Malti so napadi nemških bojnih letal podnevi m ponoči povzročili večje požare v napravah letališča La Venezia.
Londonsko delno priznanje
Križarka »Hermione« in 5 rušilcev potopljenih.
Stockholm, 7. julija. Dne 3. julija je bil v Londonu izdano uradno poročilo angleške admiralitete, glasom katerega je bila pred kratkim v Sredozemskem morju pri
spremnih operacijah izgubljena angleška križarka »Hermione«.
Poleg tega so objavili, da so bili izgubljeni angleški rušilci »Bedouin«, »Hasty«, »Grove« in »Airdale« kot tudi en poljski rušilec, čigar ime pa ni navedeno.
»Hermione« je bila ena najmodernejših lahkih križark. V morje je bila spuščena šele v maju 1939. in stavljena v službo leta 1940. Imela je 5400 brt. Oborožena je bila z desetimi 13.2 cm protiletalskimi topovi, osmimi 4 cm protiletalskimi topovi in 6 tor-pednimi lansiranimi cevmi. Imela je na krovu eno vodno letalo, ki je zletelo s pomočjo letalskega metalca.
S tem je angleška admiraliteta, vkljub temu, da ne podaja posameznosti, očividno priznala del težkih izgub bojnih ladij, ki so jih angleški vojni mornarici prizadejale v času od 13. do 15. junija v Sredozemskem morju nemške in italijanske pomorske letalske sile. _
Vlada južnoafriške Unije Je po poročilu poročilu »United Pressa« iz Pratorle sklenila, da internira posadke francoskih pamikov, ki so
PI. M a nste in Ge.ieialielđmai-sc h all.
Fiihrer je vrhovnega poveljnika armade na Krima Ceneralobersta pl. Mansteina povišal za Generalieldmarschalla. Po junaškem boju nemških in romunskih čet je bilo pod njegovim vrhovnim poveljstvom zavzeto tudi še zadnje sovjetsko oporišče Sebasto-pol, pri čemer je bilo pripeljanih mnogo ujetnikov in plena.	(Soherl, M.)
P I. K itchier Cene'raHeldmar* sekali.
Fiihrer je vrhovnega poveljnika skupine vojske Heeresgruppe Nord Ceneralobersta pl. Kiichlerja uvažujoč njegove zasluge za obrambo in uničenje boljševiških, za rešitev Leningrada na široki fronti pripravljenih armad in priznavajoč junaške uspehe pod njegovim poveljstvom bojujočih se čet po-višal za Ceneralfeldmarschalla.
(Presse-Hoffmann, M.)
јШ v južnoafrlkansklh lukah zasegli. Ta akcija je zelo demokratičen odgovor na odpor mornarjev, da se pridružijo izdajalcu De Gaul-leu. Sicer pa so ti ukrepi najbrže v zvezi z nedavnim preklnjenjem odnosov med Južno-afrikansko Unijo in Francijo.
Don na široki fronti doseien
Zadnje sovjetske čete pri Sebastopolu uničene - V Ledenem morju potopljenlli
36.000 brt
Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. julija objavilo:
Južnozapadno od Sebastopola »o po trdovratni obrambi uničene ali ujete zadnje sovražne čete, S tem je končana bitka za Se-bastopol. Končnoveljavne' številke ujetnikov in plena, bodo še objavljene/ Lovska letala hrvatskega zračnega orožja so na mor-
3}atle ршећо ^roBov
F. H. Vojna na Vzhodu je stopila v drugo iazo. Na južnem delu ironte so nemške čete prešle v ofenzivo. Z nemškim vojakom lastno dinamiko so vrgli sovražnika nazaj in prebili njegovo močno utrjeno obrambno črto na 300 km široko. Kot zmerom, ko se začno nove operacije, molči poročilo Oberkommando der Wehrmacht tudi sedaj a vseh posameznostih kot tudi o ozemlju, na katerem se vrše napadi, in izmeri V prvih dneh doseženih uspehov. Mi vemo samo, da je sovražnik tudi tukaj nastopil z ogromno oklopnjalko armado, dokaz za to, da je sam mislil napasti — Se dolgo se je govorilo o tej ofenzivi in vkljub temu je tudi tokrat presenetila. Izcimila se je takorekoč iz vrst uspešnih obrambnih bitk. Ce sta bila Kertsch in Sebastopol namenjena za to, da predstavljata levo krilo sovjetskega bojnega pohoda in s tem nevarno ogrožanje desnega nemškega krila, naj bi pa Timošenkova prebojna bitka pri Charkjwu ne samo uničila daleč naprej pomaknjeno južno nemško vojsko, ampak tudi poleg tega priborila nazaj celo Ukraino. Istočasno naj' bi napadi na wolchowski fronti zabili klin v nemške obrambne črte. Tu kot tam je branilec postal napadalec. Proti zapadu zabiti sovjetski klin je močna nemška oklopnjaška divizija odrezala od zaledja in tri armade najboljših ruskih napadalnih £et, med temi dragoceni oklopnjaški oddelki, so bile v dveh kot-linskih bitkah Uničene, Kmalu na to je bila po 25. dnevnem ogorčenem boju zavzeta najmočnejša trdnjava sveta, Sebastopol, s čimer je padlo tudi zadnje sov-
jetsko oporišče na Krimu. Med tem, ko so angleško-sovjetski strategi mislili, da so napravili šahovsko potezo s tem, da so prestavili 2 močni armadi v prednji Orient in so z zasedbo Iraka imeli navidezen uspeh, je Rommel v Afriki prešel j v napad, je presenetljivo zavzel v nasko- ' ku Tobruk, Solium in Marsa Matruk, stoji danes pred vratmi Aleksandrije in s svojimi oklopnjaškimi divizijami ogroža sueški prekop, najvažnejšo angleško postojanko v vzhodnem prostoru Sredozemskega morja. Dve armadi, o katerih se je domnevalo, da so jih tudi dobro namestili, sta manjkali angleškemu generalu Ritchiju, katerega so se sedaj kot vsega-krivega, kar je po angleških porazih že' običajno, poslali v puščavo in ga je zamenjal Auchinleck. Pravega razjoga poraza pa si ne upajo povedati; Da je nemški vojak in z njim italijanski zaveznik, ki vse baje pametno pripravljene bojne načrte uničita z zaletno silo svojega bojevniškega duha, da se premoči nemškega vodstva niti ne omeni. Če so bile sporočene po teh velikanskih uspehih nemškega orožja na vseh bojnih poljih one izgube, ki jih je nemška vojna sila v enem letu na Vzhodu utrpela, znašajo sovražne izgube boljševikov večkrat več kot pa naše. Vsaka posamezna izguba je huda. Marsikateri mož ali brat ali ženin leži tam nekje na prostranih poljanah Vzhoda pod preprostim vojaškim križem. Veličino njihove žrtve zamore samo tisti pravilno oceniti, ki je sam izgubil svojca. Nemški narod mora biti hvaležen onim možem v sivi vojaški obleki, ki so dali svoje življenje v boju za svobodo Nemčije in Evrope.
ju pri Rostowu potopila nek sovražni brzi čoln in težko poškodovala nek drugI čoln.
Po predoru skozi sovjetske položaje med Charkowom in Kurskim so najsprednejši oddelki nemških in zavezniških čet v široki fronti dosegli Don. Obupni protinapadi sovjetskih skupin oklopnjakov so bili odbiti ob težkih sovražnikovih izgubah. Močne skupine bojnih in rušilnih letal so v vrstečih se napadih podpirale prodirajoče divizije in prizadejale nasprotniku nadaljnje visoke krvave in materialne izgube. V zračnih Iwjih je bilo sestreljenih 51 sovjetskih letal. Tudi v prostoru pri Rševu je napredoval napad dalje kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu v močnih polj-
skih utrdbah in z minami podkopanem težko prehodnem terenu.
Zračni napadi so se izvršili podnevi na sovražna zaklonišča čet in proti kolonam novih pošiljk v ozemlju ilmenskega jezera, ponoči pa proti premikanjem na železnici in oskrbovalnim oporiščem zapadno od Moskve. Topništvo vojske je napadalo v vojni. VLžne Industrijske naprave v Leningradu.
Sovražni konvoj, ki je plul med Severnim rtičem in Spitzbergen proti vzhodu, je bil tudi včeraj napaden po podmornicah in letalih. Pri tem so bojna letala uničila štiri trgovske ladje s skupno 24.000 brt in poškodovala enajst ladij. Od teh poškodovanih ladij so podmornice potopile eno z oklopnjaki natovorjeno amerikansko prevozno ladjo s 7000 brt in neko drugo ladjo s 5.000 brt,
V Egiptu so bili odbiti britanski protinapadi v sestavu utrdb pri E1 Alameinu. Sovražnik je v zračnih bojih izgubil 19 letal. Na sueškem prekopu je bilo bombardirano britansko letalsko oporišče Kantara.
Pri zračnih napadih na Malto je bilo podnevi sestreljenih 14 britanskih letal.
Desperado Churchill zmaga v yovorniSkem dvobojn
Anglija izgublja imperij, obdrži pa svojega Ctiurdiilla
Berlin, 7. julija. Spominjajoč se padca Tobruka je Churchill prvi dan pred Spodnjim domom našel značilno formulacijo: »Bila je bridka bolest zame.« Silovite ofenzive osiščnih bojnih sil na vzhodni fronti in v Severni Afriki so od tedaj Churchillu bridke bolesti pomnožile. Skoro vsak dan mu prinese kako novo veliko presenečenje. Sedaj je ves svet, ki se še ni umiril radi Rommelovega hitrega prodiranja v Egiptu, pod vtisom padca Sebastopola. Presenečenje o zavzetju najmočnejše trdnjave na svetu v tako kratkem času je ravno tako veliko kot je sploh spoznanje strategičnih posledic tega nemško-romunskega uspeha. V prestolnicah vsega sveta je ta nemški uspeh na Krimu napolnil napise vseh časopisov, Dočim je v USA in Angliji razburjenje zelo veliko, se tudi nevtralne državne ne morejo izogniti nepopisnemu učinku te zmage.
V angleškem Spodnjem domu vsekakor ni bilo govora o SebMtopolu. Tu so dogodki popolnoma potrdili ono hudo besedo, ki jo je očital poslanec Bevin angleškemu ministrskemu predsedniku: »Churchill dobiva debato za debato in izgublja bitko za bitko«.
S 475 proti 25 glasovom so zastopniki angleškega naroda zavrnili nezaupnico, naperjeno zoper vlado in s tem izkazujejo — kakor po padcu Singapurja — svoje zaupanje grobarju Churchillu, ki je sam v svojem govoru podal zelo porazno skrb položaja, Z rafiniranimi namigovanji svojih tajnih razgovorov v Washingtonu je skušal sicer ustvariti izravnavo za že dobljene in še predstoječe vojaške udarce, moral pa je priznati, da je Anglija v Severni Afriki izgubila preko 50.000-mož, da je v Egiptu v teku velikanska in skrajno kritična bitka in da vsak čas lahko dospejo vesti resnega značaja.
Anglija izgublja vedno bolj svoj imperij — toda za to sme obdržati svojega Churchilla.
Branilec Sebastopola umorjen
Rim, 7, julija. GPU je pred padcem trdnjave ustrelila šefa sovjetskega generalnega štaba v Sebastopolu generala G r i 1 o v a. Kakor poroča agentura Štefani iz Sebastopola, je poveljnik trdnjave, general Petrov, ki je Sebastopol zapustil pred zavzetjem, izročil Grilova GPU.
t
Strafl 2. — štev. 53.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 8. julija 1942.
Soljeli od Knrska do Charbowa poraženi
Hitre čete prodirajo proti Donu - Hudi boji v Egiptu
Oberkommando der Wehrmacht je 4. julija objavilo.'
Jugovzhodno od S e b a g t o p o I a je bil zlomljen odpor zadnjih ostankov bo'iieviških čet na polotoku Kerzonesu. Uniieuje posameznih razkropljenih in v bunkarjih obkoljenih malih skupin sil se dovršuje. Na morju južno od Krima so bojna letala potopila neko zcvruiuo stražno lalju.
V odsekih pri Charkowu in Kursk u so nemške in zavezniške čete na celi napadni fronti porazile sovražnika. Močnejše sile nasprotnika so obkoljene po obsežnem napadu. Hitre skupine prodirajo naglo proti Donu. Oddelki bojnega, rušilnega in lovskega zračnega Dro<k>vja so v vrstečih se napadih podpirali napadnć operacije in prizadejali nasprotniku občutne zgube
ljudi in materiala. Nek protiletalski polk .je v boju na tleh uničil 47 sovražnih oklop-njakov in zbil devet sovjetskih letal na tla.
Na fronti ob Ledenem morju je zračno orožje bombardiralo protiletalske položaje v murmanskem obmestju in pristanišču ter neko važno letalsko oporišče vzhodno od kolaškega zaliva. V noči na 4. julij je bila v severnem Ledenem morju po zrai^Uh napadih potopljena neka sovražna trgovska ladja s 10.000 brt.
V Egiptu traja še ogorčena borba za močno utrjene položaje pri E1 Alameinu. V hudih bojih so bili odbiti protinapadi, ki jih je sovražnik podvzel s pripeljanimi ojače-nji, več odpornih gnezd je bilo premaganih. V zračnih bojih so nemški in italijanski lovci sestrelili 28 britanskih letal.
30.000 ujelnikolf v Scbaslopoln
Boljševiška fronta pretrgana v širini 300 l(m-2000 Britancev uietih pri Ei Aiameinu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. julija objavilo:
Jugovzhodno od Sebastopola stoje pred svojim uničenjem zadnji ostanki bolj. ševiških čet na najskrajnejšem koncu ker-zoneškega polotoka.
V boju za sebastopobtko trdnjavo smo do 2. julija pripeljali nad 50.000 ujetnikov in uplenili ali uničili 21 oklopnih vozov, 50 topov, 662 metalcev granat kakor tudi številna druga orožja in vojni material vsake vrste. Nemški in italijanski brzi čolni eo na morju pred Krimom potopili tri oborožene sovražne stražne lad je in preživeče ujeli.
Na kavkaški obali Črnega morja in na Azovskem morju so bojna in strmoglavna letala s posebnim uspehom napadla več pri> stanišč, med drugim Noworosijsk in Anapo, ter sovražne ladje. Potopljeni so bili nek polagač min in deset obrežnih vozil, štirje rušile! In sedem trgovskih ladij ter neka šolska ladja in en plavalni dok so bili trni-čujoče zadeti.
V južnem odseku vzhodne fronte so nem-
ške in italijanske čete zavrnile več krajev, nih napadov Sovjetov, ki so imeli visoke krvave izgube. Napadne operacije nemških in zavezniških čet so v širini skoro 300 ki. lometrov pretrgale sovražnikovo fronto. Ogorčeni protinapadi sovražnih oklopnja« ških brigad so bili zavrnjeni s težkimi so. vražnikovimi izgubami. E^a sama hitra di-
vizija je brez lastnih izgub oklopnjakov ugonobila v času od 28. junija do 2. julija 100 sovjetskih oklopnjakov. Močne *uplne bojnih letal so bombardirale sovražne po« loža je in premikanja novih pošiljk na cestah in železnicah.
V	prostoru pri Rševu so nemške čete kljub žilavemu odporu vdrle v sovražne položaje in zavzele več vasi.
V	kolaSkem zalivu so bili vnovič z bombami zadeti obrežne in ladjedelniSke naprave ter preskrbovalni obrati v pristaniščih Rosta in Murmansk in v obmeetju ter pristaniškem ozemlju povzročeni požari.
V	Egiptu so bila ob razširitvi predora skozi položaj El Alamein v naskoku zavzeta mnoga močno izgrajena oporišča. Nad 2000 Britancev je bilo ujetih, uplenjenih ali uničenih pa 30 topov in mnogo oklopnjakov. Nočni napadi zračnega orožja so imeli za cilj vojaške naprave v Aleksandriji.
Na morju vzhodno od Islanda je neko. bojno letalo potopilo trgovsko ladjo s 1500 brt.
Pri nekem kratkem papadu podnevi na mesto Flensburg od strani britanskih bombnikov je sovražnik izgubil dve letali. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub.
Vi minuli noči so slabejše sile britanskega zračnega orožja odvrgle razstrelne in za-žigalne bombe na obmestje in okoliške kraje Bremena. Izgube civilnega prebivalstva so majhne. Škode zaradi požara so nastale predvsem v stanovanjskih četrtih. 14 izmed napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih.
ilnchinleck pošlje ise rezerve
Letalske sile Iz Nabosta so pritegnili — Težki boli za bunkerle

Rim, 7. julija. Bitka, ki se bije že pet dni ob Arabskem zalivu prekaša.— po poročilih italijanskih vojnih poročevalcev — po teži vse dosedanje boje v Severni Afrild. Po frontalnem prodoru nemSko-italijanskih oklopnjaških čet v srednjem odseku obrambne črte El Alameina, ki se je posrečil 1. julija s prvim naskokom, je Auchinleck vrgel vse sploh razpoložljive rezerve na fronto, da pojača in razbremeni angleške postojanke, ki se v koridoru med Arabskim
• 'WW
znamenju osisca ао zmage
DrugI dan obiska Visokega Homlsarla ЕшШа Otailolla
Klagenfurt, 7. julija. Visoki gost Gaua Karnten, Ekscelenca Emilio Gra-z i o 11, ki se je, kot že poročano, nastanil v Veldenu, je v četrtek dopoldne obiskal s svojim spremstvom centralno pokopališče v Klagenfurtu-Annabichl, kjer je položil venec na grobove v prvi svetovni vojni umrlih italijanskih vojakov. Nato so gostje Kiirntna obiskali najlepši grad Hochostro-witz. Večerje, ki jo je priredil Visoki Komisar v Golfhotelu v Dellach, se je udeležil tudi OberstgruppenfUhrer in General-oberst der Polizei D a 1 u e g e.
V napitnicah, ki so se ta večer izmenjale, se je Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli zahvalil za ta dva lepa dneva, ki jih je s svojo soprogo in'svojim spremstvom prebil v K&mtnu in sta bila tako zelo v znamenju prijateljstva in tovarištva. Zagotovil je, da bo sodelovanje v smislu osiščne politike za znierom obstojalo in bo pripomoglo, da se zavaruje zmaga naših zavezniških armad. Gauleiter Dr. R a i n e r je opozoril na uspeh razgovorov, ki so se vršili, in dal izraza veselju, da sta ta dva dneva harmonično potekla. Skupno delo bo dovedlo k cilju, ki ga obe strani želita; dokončno pomirjen je ozemlja južno od Karawank.
Vodja mladine lihtorske zveze province Laibach, prof C a s s a n i, si je tekom četrtka ogledal v spremstvu Gebietsfiihrerja Schoas-Repperja, Flihrer-Anwarterlager der Oberkrainer Volksjugend v Landskronu, kjer je preko 100 mladenlčev zbranih na 14-dnevnem tečaju.
Slovo visokega Komlsarla Grazlollla
Dopoldne tretjega dne svojega obiska v KKmtnu je Visoki komisar ljubljanske province, Njegova ekscelenca Grazioli s svojim spremstvom obiskal kraljevski italijanski konzulat v glavnem mestu Gaua Klagenfurtu; ob tej priliki so mu bili predstavljeni člani fašistične organizacije. Visokega gosta so spremljali Comm. Zappi in knn^ler konzulata Cav C h i t i na glavni kol^^..^., kjCi ao se k slovesu znašli Gauleiter dr. R a i n e r, vladni predsednik Wolsegger, Kreisleiter Dr. P o t o s c h-nig, župan Dr. Schranzhofer in zastopniki stranke in države. Pred kolodvo-
rom so se postrojile častne formacije policije, godbeni oddelek orožja in odposlanstvo fašističnih organizacij s strankinim tajnikom Z u z z i j e m. Po prisrčnem slo-VMU, pri katerem se je excelenca Grazioli še enkrat zahvalil Gauleiterju za povabilo in izkazano gostoljubnost, je visoki gost zapustil s svojim spremstvom in nemškim častnim spremstvom glavno mesto Gaua.
Pri prestopu meje Gaua, do kamor ga je spremljal Stellv. Gauleiter, je Njegova Ekscelenca Emilio Grazioli poslal Gauleiterju tole brzojavko:
Gauleiterju in Relchsstatthalterju Dr. R a i n e r j u v Klagenfurtu:
Zapuščajoč Vaš tako lepi Gau se Vam, tudi v imenu svoje soproge, najprisrčnejše zahvaljujem za prisrčnost in ljubeznivost, ki ste nam jo izkazovali tekom našega obiska v Karntnu. S seboj ponesem lep spomin na te lepe dneve, predvsem pa na Važo srčno prijateljstvo, ki se mi je neizbrisno vtisnilo v srce, kot tudi upanje, da bodo v enakem duhu brato vskega tovarištva In vzajemnega spora-zumljenja tudi v bodoče rešena vsa vprašanja, ki se tičejo obmejnih ozemelj.
Ko se pri tem Se enkrat spominjam Fiih-rerja in junaške nemške oborožene sile. Vam 8 tem pošiljam svoje najtoplejše želje za Vas in Vaše delo.
Alto Conmiissario, Lubiana: Grazioli«
Pri večerji, na katero je visoki gost povabil Gauleiterja kot tudi zastopnike stranke, države in oborožene sile v Golf-hotel v Dellach, so bile poslane D u c e j u in FUhrerju sledeče brzojavke:
»Ob koncu našega sestanka, ki Je služit razgovoru skupnih vprašanj, se spominjamo Junaških in zmagovitih osiščnih frontnih bojevnikov in Vas prosimo, Duce — Fiihrer, da blagovolite sprejeti izraz naše najgloblje udanosti.
podp. Gauleiter 4ainer
Alto Commisario, Lubiana: Grazioli.«
Zunanjima ministroma Članu in pl.
zalivom in nižavo Kattara Se držijo. Во;Д so sedaj osredotočeni na zono bimkarjev južno vzhodno od El Alameina. Pri vseskozi zlomljenih protinapadih so se borile angleške čete z obupno zagrizenostjo. Nenavadno velike so letalske operacije v območju Arabskega zaliva. Angleški vrhovni letalski poveljnik v Kairu, letalski maršal Tedder je pritegnil Iz Bližnjega Vzhoda vsa letala in jih uporabil pri sedanjih bojih. Ta leteča ojačenja Iz dežel onstran sueškega prekopa so bila naravno prva, ki jih je prejel Auchinleck. Ni izključeno, da ee med "njimi nahaja tudi material, ki je bil pripravljen v perzijskem zalivu za Sovjete.
Neodvisnost Egipla zajamCena
Skupna izjava nemške in italijanske vUde.
Berlin, 7. julija. Vlada Reicha in italijanska vlada izjavljata:
V trenutku, ko bojne sile na egiptovskem ozemlju zmagovito prodirajo, svečano potrjujejo osiščne velesile svojo trdno namero, da spoštujejo in zajamčijo neodvisnost Egipta In suvereniteto Egipta.
Bojne sile osišča niso stopile na egiptovska tla kot v sovražno deželo, ampak v cilju, da preženejo Angleže iz egiptovskega ozemlja In nadaljujejo vojaške operacije zoper Anglijo, ki naj osvobode Bližnji Vzhod angleškega gospodstva.
Politiko osiščnih velesil vodi načelo: »Egipet Egipčanom«.
Oproščen vezi, ki ga vežejo na Veliko Britanijo in ki okuša posledice vojne, je Egipt določen, da zavzame evOje meeto med neodvisnimi in suverenimi narodi.
VlSje cene za kositer Iz Bolivlie
Buenos Aieres, 7. julija. Po več mesecev trajajočih pogajanjih so se končno zedinili o cenah za kositer, ki ga naj Bolivija dobavlja Zedinjenim državam. Cena za bo-llvljski kositer, postavljen v peruansko ali kilensko pristanišče, je povišana za šestdeset odstotkov. V zadnjih mesecih so proizvajalci kositra zadrzevali zvoje dobave, ker so pričakovali povišanja cen. V Zedinjenih državah upajo, da povišanje cen vzpodbujalo k večjim dobavam In sploh povečalo proizvodnjo.
Ribbentropu sta bili poslani sledeči brzojavki:
»V smislu zunanje politike smo rešili različna vprašanja, ki ^e tičejo vprašanj naših obmejnih ozemelj, v duhu najboljšega tovarištva in vzajemnega uspešnega sporazumevanja. Ob koncu našega sestanka Vas prosimo, da sprejmete naše najvdanejše pozdrave In zagotovitev največje delovne pripravljenosti.
podp. Gauleiter Ralner Alto Commlssarlo, Lubiana; Grazioli.«
ČASA II
GeneralfeMmarscbaU Rommel je po FUhrer« jevem nalogu Izročil generalu Barbaeettiju, šefu generalnega Štaba seyeraoafrlSlkUi bojnih Bil, odlikovanje Eisemes Kreuz.
Reichmnliiletpr dr. Goebbels Je v nedeljo V MUnchenu otvorll nemško umetnlSko izložbo 1M2 z velikopoteznim govorom in pri tem pokazal na posebne naloge umetnika v vojni.
šef Italijanskega generalnega štaba General Oabalero je bil povišan za maršala Italije. Maršal CabaJero, ki je trenutno v Libiji, je bil že prej državni tajnik v vojnem ministrstvu. Ob koncu leta 1940 je Cabaiero prevzel vodstvo Italijanskega generalnega štaba.
Pripadniki francoske legije, ki Je nedavno dobila ime »Legion Tricolor«, katere delovni krog se je povečal preko boja zoper boljševizem, dobe po naredbi francoske vlade plačo, odškodnino in pokojnino kot v splošnem vojaki. Smejo njim podeljene nemške znake sprejemati in nositi.
Pod vtisom dogodkov v Sredozemskem morju in težkih porazov južnoafriških det v Severni Afriki je prišlo v Južnoafriški uniji do hudih demonstracij zoper politiko vlade Smuthsa, ki sedaj skuša izvesti brezobzirno novačenje. V Gemistronu so biU nemiri tako hudi, da ao morale priti na pomoč vladne čete.
Na frakotjskega predsednika delavske stranke Arturja Greenwooda je bil poskušen napad, kot poroča »Aftenbladet« iz Londona. Ko se je Greenwood po dolgi seji Spodnjega doma v jutranjih urah po obrežju Themee vračal domov, se je v njegovi ЂШЗт ustavil avto, iz ka/. terega je proti nJemu skočil nek moški z golim nožem. Greenwood je pa napad orf-bil, toda da Je bil samo z noževo konico ranjen. Napadalec je nato skočil nazaj v avto in izginil.
Med Andaman! in severno obalo Sumatre nahajajoče se skupino Nikobarov so po uradnem poročilu cesarskega japonskega glavnega stana popolnoma zasedle japonske čete. Nan-kinška mirnodobna vojska Je obširno čistila v ozemlju severno od Yangceja v provinci Klangsi in po uničenju na novo osnovane četrte čungking-kitajske armade sedaj kontrolira celotn oozemlje južnega Jezera Yangt.
Napadi Japonskih podmornic proti angleški plovbi v pomorski cesti Mozambique med Madagaskarjem In portugalsko Vzhodno Afriko se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Kbt poročajo Iz Lorenzo-Marqueta, so tja dospeli nadaljnji brodolomci posadk angleških potopljenih ' ladij na krovu portugalskega parnlka »Luabe«.
Mali slovar NSDAP
NSKOV = National Sozialistische Kriegs 0.)ter Versorgung Reichskriegeopferftihrer: Hanzu Oberlindober
Nationalsozialistische Krlegs-opferversorgung (NSKOV) (na-clonalnosocialistična oskrba vojnih žrtev) je NSDAP priključena zveza. Ima nalogo, da v smislu frontnega tovarištva varuje čast in pravico nemških vojnih žrtev. Iz tega med drugim izhaja dolžnost, da se uredi oskrba In preskrbljen je poško-do anih frontnih bojevnikov in preostalim iz svetovne vojne ter kasnejšega delovanja po nacionalsocialističnih nazorih in temeljih. Nationalsozialistische Kriegsopfer-fiirsorge stoji v boju za nacije oškodovanim s svetom in dejanjem ob strani pri vseh primerih v smislu zakona. Oskrbovanje teh frontnih vojakov, bojevnikov za nacionalni pokpet in njih preostalih se vrši v smislu prvega vojaka in frontnega tovariša Adolfa Hitlerja. Poleg tega sta si Hauptamt fUr Kriegsopfer in NSKOV nadela nalogo, da za bojevnike svetovne vojne in nacionalnega pokreta napravijo dostojna bivališča in da na kateri koli način skušajo spraviti težko poškodovane bojevnike v primemo delo ob stalnem sodelovanju z državnimi napravami. Relchskrlersopferfilhrer je Parteigenosse Hanns Oberlindober. Članstvo Nationalsozialistische Kriegsopferver-sorgung si zamorejo dobiti vojni poškodovanci, yojne vdove, vojne sirote, starši bojevnikov in od pripadnikov policije in članov Sturmabtellung (SA) Schutzstaffel (ff), Nationalsozialistischen Kraftfahr-fahrkorps (NSKK), Reichsarbeitsdienst (RAD) in Nationalsozialistischen Deut-schen Arbeiterpartei (NSDAP), ki so v boju za nacionalsocialistični pokret utrpeli škodo na telesu in zdravju. Predpogoj za sprejem v NSKOV je: neipško pokolenje, posest državljanskih časti, priznanje k državi Adolfa Hitlerja in neomadeževano življenje.
-ing.
Verlair und Druck- N8.-GauverleK utul Driickerel KUriitcii C>iiil)ll., KlnKeiifurt. — Verlmjslelter: Dr. Krnil Haitian. — Haaptschriftleiter: BVieirioIi Horstmann. • Zurzelt lat Aneeteemiete Nr.l вШПл
greda, 8. julija 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 8.,— Stev. 53.
»Kako se bo moja mali veselila
En sam mož reši bojni čoln - Tomi]! so prišli v bližino dveh metrov
C
РК. Ravnokar je pripel vodja varovalne divizije ob Rokavskem prelivu Matrosen-jgefreiterju Ludwigu EKI in II na prsi. Polni ponosa so gledali vsi vojaki flotilje svojega tovariša, Matrosengefreiterja Ludwi-ga. Je tih, vesel delavec. Sedaj so vsi o njem govorili. Opravil je »zadevo«, ki meji na nemožnost. Flotiljo so močno napadli v noči angleški topniški čolni. Pri prvih dveh potopitvah težkih čolnov je 21 letni Ludwig svoj 2 cm topič dobro uporabil. Četvero-robno so zadele strojnične serije, česar niso topniški čolni zdržali.
Čoln za iskanje min zoper 18 angleških brzih čolnov
Toda nato je ostal čoln za iskanje min, na katerem je bil Ludwig, popolnoma sam. Angleži so ga odrinili in obkolili. Zopet in zopet je vozilo 3, 4, da sem in tja celo 6 sovražnih topniških brzih čolnov okrog njega in so obdelavah čoln s topovi in strojnicami. Zadetki povsod na čolnu in pri topo-povih so podirali mornarje drugega za drugim. Toda vedno znova so se dvignile nove roke in niso pustile Angležev blizu. Novo moštvo je hitelo k orožju. Poveljnik je ranjen. Kljub temu je vodil ladjo še naprej in se besno bil proti nadmoči. Kdor je le kdaj v Rokavskem prelivu na stražnih čolnih ali drugih ladjah varovalnih oddelkov doživel napad topniških brzih čolnov, ve, kaj se pravi, ako se" mora en sam čoln za iskanje min udariti s 15 do 18 topniškimi čolni. Samo ta ve, kako gosto so ti okretni in brzi potniški čolni posejani s topovi in orožjem.
Nemški čoln za iskanje min in z njim posadka bi bili izgubljeni, če ne bi bil en sam mož z nadčloveško neustrašenostjo in voljo poskusil skrajnega.
Tomiji hočejo nemško vojno ladjo zavzeti.
Tovariši ob topovih in strojnicah so ranjeni — so izpadli. Bliskoma je pri drsel brzi čoln. Jasno je videl Matrosengefreiter Ludwig spredaj na ladji stati Angleže. Hoteli so nemško vojno ladjo zajeti, hoteli so skočiti na njo in jo ujeti. Ludwig je hitro mislil. Srčno je skočil k 2-centimeterki, hitro pripravil magacin za municijo, meril in postrelil vso zalogo v prvo skupino na krovu stoječih Angležev.
Na dva metra so se Tomiji približali. Nato so popadali v toči krogel. Topniški brzi čoln je oddrvel. Strojnični strelec Ludwig je nameril na čoln, ki je napadal z druge strani. Zopet so tulile 2 cm granate v poveljniški most in med moštvo krovnih topov. Tudi drugi topniški čoln zbeži. •
Nato so prišli Angleži v troje in so streljali in streljali pkoli ušes .mladega mornarja je žvižgalo in p iskalo. Toda to ga ne briga. Srčen in hraber stoji tam. Neustrašen je menjal magacin za magacinom, odbil sedmi in osmi napad. Nato pride zopet nov topniški čoln. Tudi tokrat je pustil Tomija, da se je približal. V zadnji sekundi ј6 pritisnil, Izstrelki so tam nasproti vse obrnili. Coin je mimo ležal. Samo ena strojnica je še streljala.
Z vso močjo so pridrveli ostali čolni flotilje. Na angleškem topniškem brzem čolnu ■ so tulili motorji. Angleži so hoteli zbežati.
Toda sedaj padajo zadetki v polno v trup brzega čolna. Cez kratek čas se je potopil 3. brzi čoln v tej ogorčeni bitki. Mnogo ostalih čolnov je težko poškodovanih.
Z velikim veseljem slišijo iskalci min v poročilu posebno pohvalo Matrosengefreiterja Ludwiga, ko je bil imenovan v poročilu OKW. Vsi so mu veseli čestitali. Toda on noče o tem ničesar slišati. Pravi samo: »Jaz sem storil samo svojo dolžnost. Edino na kar sedaj mislim je: to se bo moja mati veselila!«
Nekaj ur kasneje vstopi mladi mornar v vlak frontnih dopustnikov in se pelje za nekaj dni domov v Aachen. Tam je bil leta 1922. rojen kot sin kmečkega delavca Ludwiga. Njegov oče služi kot Gefreiter na Vzhodu. On sam je pn dovršeni šoli delal v neki tovarni. Leta 1941. je vstopil kot prostovoljec v vojno mornarico. V flotilji služi od lanskega poletja. Kot strojnični strelec je sestrelil eno letalo. Sedaj ge je pa posebno izkazal v boju zoper sovražne topniške brze čolne in je obenem za svoje hrabre tovariše prejel počaščenje celega nemškega naroda, ki ga kot preprostega Matrosengefreiterja postavlja kot svetel zgled hrab-Kriegsberichter Paul Engels.
Ml že veite?
MaLo zrcalo sodobne in minule prosvete m civilizacije
Sonce brez sence
V dneh začetka pomladi in jeseni na ravniku ni nobene sence. Razlog je v tem, da te dni sončni žarki padajo navpično na ravnik. Ljudje in predmeti nimajo nobene sence. Sele v večji razdalji od ravnika proti severu ali jugu začnejo polagoma sence rasti. Brezsenčnost se na ekvatorju pozna samo v teh dveh dneh.
Mravlje z omejenim delovnim časom
Splošno hvalijo mravlje kot najbolj priden mrčes. Toda dejanski to ni točno. Novejša raziskovanja so namreč ugo-



»Bojujoč se n a roda Slika, ki jo je napravil Hans Schmitz-Wiedenbriick iz Diisseidoria in ki je razstavljena na veliki umetnostni razstavi 1942 v domu nemške umetnosti v Miinchenu.
(Presse Hoffmann)
tovila, da mravlje delajo samo od srede aprila do srede oktobra. Izven tega časa so delavoljne samo, če je lepo vreme. Ce je hladno in deževno, se skrijejo v' svojih bivališčih in lenarijo.
Mesto Jnačk
V mestu Kopenhagen se po uradnih cenitvah potepa okroglo 50.000 mačk, ki so brez gospodarja. Toda nihče ne nastopi zoper te podivjane živali, ker so na drugi strani koristne in neizogibno potrebne-Uspešno namreč pobijajo mišjo nadlogo, ki bi jo sicer nihče ne mogel na drug način obvladati.
Japonska pisava
Kakor znano, se japonska pisava poslužuje kitajskih pisemskih znakov, po našem bi rekli črk, ki jih je po številu kakih 50.000. Da je obvladanje pisave s tako visokim številom znakov ali črk precej težav-
no, je razumljivo, saj imamo mi, ki potrebujemo samo 25 črk dovolj muk in brige, da se naučimo pisati in čitati. Zato se pa napredni Japonci že 20 let trudijo, da bi jim jezikoslovci poenostavili in olajšali slovnico, ki je preobsežna in pretežka ter predvsem za tujce skoraj nedostopna. Kakor poroča japonsko časopisje so japonski strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem problemom, na svoji zadnji seji sklenili, da bo preurejena japonska pisava imela samo 2028 pisnih znakov. Poenostaviti mislijo tudi izgovar-javo, da bodo na ta način tudi novo pridobljenim prebivalcem omogočili lažji pouk japonske pisave in izgovarjave.

Težka borba v egiptovski puščav.
Težke protiletalske baterije, uporabljane proti sovražniku, ki se mora vedno bolj umikati.	(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Moosmiiller, A ti., M).
Dne 4. Julija м obhajali stoletnico rojstva enega Izmed najzanimivejših generalov, ki jih je stara Avstrija kdaj koli imela. To je bil Feldmarschall-Leutnant Gustav Ratzenhofer, ki se je povzpel od urarskega vajenca do predsednika C. In kr. višjega vojaškega sodišča v Wlenu In je tUdI kot filozof in državoznanstve-nik znamenit. Gustav Ratzenhofer je bil 4. julija 1842. kot sin revnega urarja v Wlenu m-jen. Po obisku neke ljudske šole v Wlenu "'■je postal urarskl vajenec, da kasneje prevzame obrt svojega očeta. Leta 1859. je nenadoma oCe umrl. Ker je bila ravno vojna, se je mladi Ratzenhofer prostovoljno javil k vojakom. Počasi je napredoval po lestvici navadnega vojaka, čeprav je že spočetka zanimala predstojnike nadarjenost mladega WIenerja. Ves prosti čas je Ratzenhofer porabil za zasebno učenje in se je dokopal do vojaškega pisatelja. V vojnem letu 1864. je postal častnik in se je udeležil vojne 1. 1866. Nato-je prišel v vojno šolo in v generalni štab. Tedaj je objavil svoje prve spiske; »Taktični nauki vojne 1870-71«, »Praktične vaje pehotnega orožja« in »Moltke in Gambetta«. Z besedo in spisi je vedno bolj vplival Ratzenhofer na Izobrazbo c. In kr. armade. Potem, ko se je udeležil okupacije Bosne, je postal generalštabnl šef 14. armadnega zbora, nato polkovni in brigadni poveljnik in slednjič predsednik višjega vojaškega sodišča v Wlenu. Leta 1901. je bil upokojen, da se popolnoma posvetil filozofiji. Postal je v tu- la inozemstvu slavni sociolog. Na poti v domovino Iz Združenih držav je umrl 8. oktobra 1904 na krovu nemškega parnlka »Kaiser Wll-helra П.« Pokopan je v Wlenu.
Dia moža - dva svetova /
Poleti leta 1842. so šli pruski domobranci na vaje v Neumark. Pri Lippehne, na obrežju nekega malega jezera, je zmagal v smelem spopadu stargarderski domobranski ulanski bataljon nad sovražnikom. Ko so trobili k zbiranju, so častniki konjiSke čete počasi jezdili po mostu preko jezera.
Nek hlapec, po imenu Hildebrand, je ravno takrat jahal konja k napajanju in kopanju v jezero. Tik ob mostu se je žival nenadoma pogreznila. Hlapec, ki ni znal plavati, se je v strahu tesno oprijel uzde, konj se je prevrnil, Hildebrand pa je vpijoč izginil v vodi.
Častniki na mostu so to videli. Kot blisk je skočil eden izmed njih, orjak po postavi, raz svojega konja, odpasal težko sabljo, snel šlem, sa slekel in skočil brez vsake besede v vodo. Krepko je plaval na mesto, kjer je Hildebrand izginil v vodi, se potopil in prijel hlapca za lase. Nesrečnež se je v amrtaem strahu oklenil rešitelja tako močno, da se ta ni mogel več ganiti in je bil sam v nevarnosti, da utone. Ni mu preostalo drug-!ga, kot da se je s hlapcem še enkrat potopil, da se reši smrtnega oprijema. Caat-go pridržujoč sapo opazovali, kako sta
Oskarja K. Forslerja
zginila pod vodo, nato se je pa pojavil srčni častnik zopet na vodi 1л ie vlekel nezavestnega hlapca. Cez nekaj minut je bil srečno na bregu. Hildebrand se je kmalu zavedel ter si kmalu opomogel td prestanega strahu. Rešitelja je pri oceni vaj posebno pohvalil poveljujoči general. Nekaj tednov nato je prejel prusko rešiteljsko svetinjo, preprosto odlikovanje napisom: »Za rešitev iz nevarnosti«.
Ta častnik se je imenoval 011 o v o n Bismarck. — Ves čas svojega velikega boja za nemški Reich je nosil s posebnim ponosom to svetinjo.
Štirideset let nato se je zgodilo, da je mogočni kancler in ustanovitelj drugega nemškega Reicha v Berlinu prisostvoval sprejemu inozemskih diplomatov. V bleste-čih se slavnostnih uniformah z blgsketajo-čimi se redovi šo prišli -astopniki vseh evropskih držav. Bismarck je vsakega pozdravil z nekaj besedi — poznal je vsakega in je s svojim velikanskim spominom za vsakega od gospodov vedel več, kot pa so ti mislili in jim je bilo všeč.
Prišel je tudi do Lorda Cunninghama, zastopnika angleškega visokega plemstva, o
katerem so pripovedovali, da so v njem tiajboljše vtelešene vrline angleškega narodnega značaja, pri čemer ao dobronamerno prezrli dogodek, pri katerem je Cunningham igral čudno vlogo. S prijatelji se je vozil s čolnom po nekem škotskem jezeru. Coin, v katerem je s svojim gostom sedel, je spotoma radi nepazljivosti trčil ob nek ribiški čoln. Ribiški čoln se je prevrnil in ribič se je oprijel v ivoji stiski lordovega čolnaT pri čemer bi se bil kmalu tudi ta prevrnil. Lord Cunningham pa je dvignil veslo in z njim udrihal po rokah nesrečneža, dokler ni ta izpustil čolna in se utopil.
Ko mu je to nekdo očital, je Cunningham malomarno odgovoril: »Moj Bog, življenje lorda je vendar več vredno, kot ono ubogega ribiča!«
Ravno za to dogodivščino, ki so jo v Angliji skrbno zamolčavali, je vedel Bismarck. Ko je v razgovoru stal nasproti lordu, je ta pokazal na z mnogimi zasluženimi ponosnimi zvezdnatimi redovi posute kanclerjeve prsi In vprašal zasmohljivo: »Presvetlost, vi nosite tu neko malo, ne posebno pomembno svetinjo. Kaj pomeni?«
»Navadil sem se,« je odgovoril Bismarck resno, »da včasih rešim kakemu človeku življenje.« S prodimun pogledom na smehljajočega se lorda je nadaljeval: »Mislim
namreč, da je življenje navadnega človeka iz naroda ravno toliko vredno kot ono človeka iz visokega rodu In plemstva, da, kot zgodovina uči, za narod celo koristnejše in za vzdržanje važnejše kot življenje strahopetnih sebičnežev z zvenečim imenom.«
Lord je povesil oči pred kanclerjevim pogledom. Onemu pa, ki je to slišal, se«je v tem trenutku zdelo, kot bi si stala v teh dveh možeh dva svetova nasproti, katerih trčenje bo nekoč moralo dovesti do novega svetovnega reda---
Petkrat okrog ekvatorja
Kakšen koe poti prehodi človek v teku svojega življenja? Statistiki so to točno izračunali. Vsak človek prehodi dnevno povprečno 10 kilometrov (izjemši onih, ki Izvršujejo »sedeči« poklic). Hoja okoli po stanovanju, vsak storjeni korak, sta pri tem seveda všteta. Deset kilometrov m* daa znaša letno okroglo 3.500 km in če se človeško življenje povprečno računa s 50 leti, se Izračuna skupna daljina človeške »zemeljske poti« s 175.000 km. Ta proga je p* petkrat tako dolga kot ekvator in odgovarja trideeetkratniku razdalje med Parizom in New Torkom.
Seite 4. — Nr. 53.
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch, 8. JulL
Neue Kesselsdiladil am Don
PlanmSssiger Verlaut der Operationen im siidlidien Absdinilt der Oslironi 127 ISowjelHugzenge.abgesdiosseR
Aus dem Ftlhrerj»auptquartier, 6. Juli. Das Oberikomim a,ndo der Wehrmacht glbt Ibekaimt:
Die Operationen im slidlichen Ab-schnitt der Ostfront verlaufen planm&Gig. Starke feindliche KrSftegrup-pen, die westlich des Dan eingeschloasen Bind, stehen vor ihrer Vemichtung. Erneute von Panzern unterstUtzte Entlastungsan-griffe der Sow jets brachcn zusammen. Die Luftwaffe unterstiitzte mit atarken KrSf-ten die Operationen imd ftihrte schwere -Angriffe gegen den feindlichen Nachschub-verkehr auf Strafien imd Eisenbahnen.
NBrdlich Orel griff der Feind mit star-ten Kr&ften, imterstUtzt diirch zahlreiche Panzer und Verbftnde der Luftwaffe an. Er wurde zum Teil Ira GegenstoB unter hohen blutigen Verlusten abgewiesen. Zahlreiche
feindliche Panzer wurden vemichtet. Die Ktopfe Bind noch im Gange.
Im Raume van Rachew wurde der eigene Angriff fortgeaetzt.
In heftigen Luftkftmpfen des gestrigen Tages schossen deutsche J&ger an der Ostfront bei nur drei eigenen Verlusten 127 feindliche Flugzeuge ab.
In Agypten daueiai die K&mpfe lun die El-Alamaienstellung an, LuftstreitkrSLfte bombardierten die Hafenanlagen von Ale-xandrlen und Port Said und griffen bri-ti^che Panzer- und Kraftwagenansammlun-gen an.
Auf Malta verursachten Tages- und Nachtangriffe deutscher Kampfflugzeuge grSBere Br&nde in den Anlagen des Flug-platzes La Venezia.
Briten uor Alexandria hait bedrangt
Uohe Verlusle - Fiebcrhafie Vorbereilunyen im Hiidella
Kom, 7. Juli. Alexandria hort seit Mitt« woch nachmittag zum erstenmal in dieeem Krieg den Kanonendonner der sich nahem-den Kampfe und Kairo Bucht Klarheit, wo-rin die nftchsten Bewegimgen der Achsen-truppen beatehen werden. Nach dem fiir die britischen Krafte wieder sehr verlustreichen Durchbruch Rommels durch den Flaachen-hals von E1 Alamein hat sich ftlr die Fort-setzung des Vormarschcs ein Operations-feld CToffuet, das viel reichere MSglichkei-ten bietet als das bisher durchmossene Ge-liinde an der »StraBe des Kalifon« zwischen Marsa Matruk und dem Arabergolf. Abge-sehen von der Kiiste, die in der Richtung auf Alexandria immer sumpfiger wird und fiir militarische Operationen groBeren Mali-stabes kaum in Betracht kommt (die KU-stenbefeatigungen Alexandria^ befinden sich dann auch im Osten des FlottenstUtz-punktes), stehen den Kraften der Achse jetzt verschiedene Elnfallsrichtungen zum Nildelta zur Verfilgung.
Begreiflichenveise wird in Rom gerade in dieser Operationsphase etrenge ZurUckhal-tung in bezug auf die weitere Direktion der Kampfe in Agypten bewahrt. Es liegt jedoch auf der Hand, dafi sich die den geschlagenen Feind verfolgenden deut-schen und italienischen Truppen jetzt in dem MalJe, wie sie den Bereich der Liby-schen WUste, zu der geographisch auch das west&gyptische Wtlstenplateau gehčrt, ver-lassen und sich dem Neldelta n&hem, auf eine neue Taktik umstellen muasen. Im gegenwartigen Augenblick gilt freilich noch das feherne Gnmdgeaetz des Wiisten-
krieges fiir die seit 41 Tagen ununterbro-chen kiLmpfenden deutschen und italienischen Soldaten, strengste Sparsamkeit mit der Wasserration. \
tJber die Lage des unter hihaltenden K&mpfen auf das Nildelta und damit auf seine Versorgungsbasis zuriickweichenden Feindes weiS man aus den Beobachtungen der Luftaufklarung, dafi im dichten Straflennetz Unteragyptens ein imvorstell-bares Durcheinander herrschen muB. Die britischen Truppen haben bei den letzten Kftmpfen auSer miner hohen Zahl von Ge-fallenen auch sehr viele Verwundete ge-habt. Die britischen Lazarett-Schiffe sind ununterbrochen auf der Fahrt zum Ost-mittelmeer.
In den Meldimgen aus Kairo wird ein-
heitlich erkl&rt, die britischen Verteidi-gungstruppen aeien jetzt hart bedr&ngt. Die Briten trafen im Nildelta weiterhin fieber-haft Verteidigungsvorbereitungen. Briti-sche Berichte iiber die Ankunft von groBeren Verst&rkungen in den Kampflinien und einer erhShten T&tigkeit der britischen und amerikanischen Luftwfiffe sollen anschei-nend einen weiteren Augenblicksoptimis-mus hervorrufen. Nach Meldungen der schweizerischen Presse aus Ankara sind zur Zeit aus dem Irak in Richtung Syrien und Transjordanlen starke Truppenbewegungen im Gange. E!s handelt sich um Einheiten, die dort fiir die aus diesen Gegen den nach Agypten abgezogenen Einheiten der 9. Armee eingesetzt werden sollen.
Die aus neutralen Quellen stammenden Geriichte, daB die schwereu Einheiten der britischen Mittelmeerflotte Alexandria bereits verlassen hat-ten, wurde in London weder bestKtigt noch bestritten. In einem Bericht des »Svenska Dagblad« aus London wird es jedoch als wahrscheinlich bezeichnet, daB diese Einheiten siidlich des Suezkanals zuriick-gezogen wUrdeft.
Verbreflier anf fler „Drottnlngholm"
Stockholm, 7. Juli. Bei der Untersuchung der mit dem schwedischen Diplomatenfahr-zeug »Drottningholm« in den Vereinigten Staaten eingetroffenen Amerikaner und An-gehorigen anderer »befreundeter Nationen« stellte sich heraus, daB sich unter ihnen eine ganze Verbrecherbande befand. Es wurden, wie das skandinavischA Tele-grammbiiro drahtet. Diamanten im 4Verte von 15 Millionen Dollar beschlagnahmt und drei Passagiere verhaftet, die in den letzten sieben Jahren nicht weniger als fiir 13 Millionen Dollar Diamanten nach den USA geschmuggelt haben. Diese hatten sich in die Schiffsliste als »Pliichtlinge aus Frank-reich und Belgien« eingetragen. In einem vierten Passagier erkannte man einen seit langen gesuchten Kommunalbeamten aus Waterbury, der vor einigen Jahren 1 Million Dollar unterschlagen hat.
Ein trostioser Felndhaufen blleb UMg
Zweilaiizend Tommies wandern in die Geiangensdiail
PK. Waren es bei der groflen Panzer-Schlacht zu Beginn unseres Vomiarsches vor allem Panzer, die una der Tommy entgegenatellte, so sind es bei A., einer der H6hen von H., zahlreiche Artillerie und Pak gewesen, die die besondere H&rte des Kampfes g^talteten. Dpch an die Fiihrung des Kampfes nur mit der Maschine ge-wOhnt, verzichtete der Gegner nach epem zahe geleiteten Artilleriefeuer auf den Kampf Mann gegen Mann. Er hoffte mit einer groBen Anzahl Artillerie und Pak ш-seren Angriffsgeist zu brechen, aber es zeigte sich, daQ nicht die Maschine den Kampf gewinnt, sondern daB er durch die
1000 Einsatze einer Wettererkundungsitaffei
WertvoUe Erltunduiigen und Aufkiarungen wurden durdigefUhrt
Berlin, 6. Juli. Eine Wetter«Erkundunge» staffel flihrte dieser Tage ihren 1000. Ein-satz durch. Die Staffel hat seit Kriegs-beginn durch ihre bei jede: Wittening ge-flogeoien Erkundungen , an alien Kriegs-schauplatzen der militarischen Fiihrung nicht nur grundlegende Erkenntnisse Uber die zu erwartenden Wetterverhaltnisse, sondem dariiber hinaus auch wichtige Meldungen iiber die Feindbewegungen, Trup-penansammlungen und Bereitstellungen von Panzerkampfwagen und Kraftfahrzeug-kolonnen gegeben. Auf solchen Fliigen, die selbst bei schlechtestem Wetter durch-
gefiihrt wurden, haben die fliegenden Be-satzungen zusammen mit den eingesetzten Mpteorologen hohen kampferischen Mut und besonderes fliegerisches Кбппеп bewie-sen. Sehr oft werden die Wettererkundungs-^ flugzeuge von den feindlichen Jagem an-gegriffen. Die Zahl der bestandenen Luft-kampfe ist groB. Hierbei schoB die Staffel zwei feindliche Flugzeuge mit Sicherheit ab. Die Einsatzfreudigkeit und der k&mpfe-rische Einsatz digser bewahrten Wetter-Er-kundungsstaffel fand auch sichtbare Aner-kennung durch verschiedene Kriegsaus-zeichnungen.
HQtprtpc^rowsk
SOWJET-
ТЦЈПГО«
kMjfw
OdiSU
UNION


SiVCTtffpgl
KonsMnz«

T U R K E I
_MU«
Na naiem zemlJeTldu Trisani krogi razdalj pokažefo Talno lego Sebastopola т sredliiu Črnega morja«
(Kartendienst
Б. gander, M.%
Maschine gewonnen wird, Dieser groBe Unterschied liegt Im Getst begrllndet, mit dem wir unsere Waffen zu fiihren pflegen. Jener Geist ist es, der Marsa Matruk be-siegte.
Benzinflaschen gegen Tanke
Auchinleck hat ^einen Afrikanem mehr und zum Teil auch beesere Waffen gegeben, aber er hatte keine beeseren K&mipfer fUr die Front. Man kana wohl ein Meieter tn der FUhrung von Angriffsmaechlnen sein, trotzdem kanin der Geist fehlen, der dazu gehSrt, um ebenso den Kampf Mami gegen Mann zu fUhren. Unsere Afrikaner haben dem englischen General bei Sidi Rezeb im vergangenen Jahr gezeigt, daB dieser Geist bei une vorhanden ist. Er let ein Zeichen der Jugend und wird uns immer die Uberlegenheit sichern. Damals wurden den Tommies ku ihrem groBen Erstaimen von unseren Soldaten, manchmal nur mit-tels einer Benzinflasche oder einer geball-ten Ladung viele Tanks vemichtet. Allein die Kraft des Mutes war doch das Entschei-dende.
Seit die Australier und Neuseelander ziiriickgepfiffen wurden;sind es noch Inder, SUdafrikaner und Inselbriten, die sich hier nun ihrer Haut erwehren. Die letzteren ta-ten ee am Bir el Aslagh, als sie ihre Maschi-nenwaffen einsetzteri konnten. Wir trafen sie dort im Verband der 10. Indischen Brigade. Noch am Abend des Tages unseres Anmarsches trat unsere Division zum Angriff an. Die Lauchtspuren der Panzer-granaten flossen wie silbrige Perlen in den dunklen Horizont, gefolgt von farbigen Schniiren der MG's. Hier und dort blitzte es auf. Geballtes Feuer flammte zum etemenklaren Himmel. Tommy-Panzer brannten! Viele leuchtende Fackeln kiin-deten dann das Ende des nKchtlichen Kampfes. Der Feind hatte sich zurilckge-zogeh.
Vorwftrts in fflUhendheiesen Panzern
Noch wfihrend der Nacht 8t60t unsere Division durch eine schnell geschaffene Minengasse nach und frllh am Morgen steht sie wieder vor dem Gegner, Die englische Artillerie eroffnet den Tag, dann folgt
I Das sdiledile Sliihworl
1 „Das Ungliick, das die Alliierten in Norđ-1 afrika getroHen hat, dioht katastrophale i AusmaBe anzunehmen<n — es ist anzu-i nehmen, daB dieser Klageruf eines Blattes 1 in dec Roosevelt-Residenz Washington i WideihaU in viel-en Hetzen in den Vei' = einigten Staaten iindet, ein Echo, das dem = Weilien Haus sichtlich unangenehm ist. = Denn so gern man binter verschlossenen = TUren Churchill die Niederlage vorgehalten i hat, um von ihm das Placet zur Generalis-i simus Roosevelt zu erpressen, so ungetn 5 sieht man die Wirkung dieser Katastrophe 1 der Empire-Armee im eigenen Lands. So i hat denn nun die »New York Times« den = Auitrag erhalten, der KoIIegin in der Bun-i deshauptstadt in die Parade zu fahren, und 1 das Blatt nat sich des Vertrauens wiirdig I gezeigt. Superlative der Verfalschung der = Tatsachen zu iinden. Es hat namlich das I beachtliche Wort vom sMiniaturkriegt in I Airika gepragt und damit ein groBes Wort = gelassen ausgesprochen. Die »New York Ti-1 mes« ist sehr stolz aul ihr Archiv; beim Be-1 such des englischen Premiers diirite das 1 Faszikel »Churchill« aus ihm hervorgefiolt = warden sein, und vielleicht liegen auf den = Schreibtischen, aui denen der »Miniatur-1 krieg« in Afrika geboren wurde, noch die i Blatter, auf denen Churchills Rede vom Mai i 1941 verzeichnet ist. In ihnen aber steht 1 dann zu lesen, daB Churchill damals eine i Niederlage am Nil den schwersten Schlag 1 nannte, den das britische Empire erleiden = konnte.
1 Von Miniaturkrieg also war damals kei-i neswegs die Rede, nur davon, daB Churchill 1 mit Vberzeugung versicherte, daB ein sol-I ches Ereignis niemals eintreten werde, wie I er denn noch als Schwanengesang an die I Amerikaner vor seiner Abreise aus Wa-1 shington den besorgten Freunden versicher-1 te, daB England niemals Agypten verlieren 1 werde. Man hat dies aus Washington ei-1 lends durch Draht und Funk durch die gan-1 ze USA verbreitet, man pries diese »ermu-1 tigende Erklarung« iiber die MaBen und 1 Churchill hatte sich den Rest eines guten = Abganges gesichert. Heute aber legt man 1 das Gesicht in sehr ernste Falten und = erinnert sich, daB Churchill als Prophet 1 eigentlich keine Erfolgsskala aufweisen i kann, sondern stets als schlechter Prophet 1 gegl&nxt hat. Man erinnert sich auch, daB 1 Churchill vor Jahresfrist gerade dem Unter-I haus versichert hat, er werde alle Kr'iite I des Empire fiir den Kampf um die Stellung = in Agypten aufbieten. Und jetzt auf einmal 1 »Miniaturkrieg«? Die »New York Times« 1 hat Churchill ein schlechtes Stichwort fiir 1 sein Agypten-Pladoyer geliefert, denn 1 Churchill selbst ist Kronzeuge gegen diese i Entschuldigung.
i	Dr. A. R.
iiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniii
dumpfes Rollen der Panzergeschiitze. Artillerie, Pak imd Tanks stehen gegen imsere Panzer. Die Tommies schieBen wiitend da-rauf los. Wohl stehen wir ergriffen vor eigenen abgeschoBenen Panzern, aber immer wenn solch eine brennende Fackel in der Wilste lodert, wird eine hbhere Fragestel-lung als Sein oder Nichtsein gel6st, und unwiderstehlich wird der Angriff von den Mannem im gliihendheiBen Panzer weiter vorangetragen.
Da ergeben sich die ersten Tommies. Sie sagen, sie hatten zu wenig Tanks. Waitere 1000 Mann werden einer anderen Division, die im Norden die Abschirmung iibemom-men hat, zugetrieben. Zehn Stunden dauert bereits der Kampf. Ein kleiner eingeschlo-Bener Haufen ergibt sich noch nicht. Sie verteidigen sich in gut ausgebauten Stel-lungen. In der 12. Stunde wisaen die Tommies weder ein noch aus. Da ihre Geschiitze zusammengeschossen sind, laufen sie, was sie laufen konnen. Sie werden Uberwaltigt.
Dem Feind mit dessen eigenen Fahrzeugen auf den Fersen
Zweitausend Gefangene werden an die-sem Tage gemacht. Zahlreiche Tommypan-zer liegen zerschossen in der Wilste, iiber 100 Geschiitze wechseln ihren Besitzer und viele unserer Landser, die bis heute kaum einen Wagen fahren konnten, jagen voll Stolz ein Tommy-Fahrzeug iiber die Pisten. Fast endlos ist der Zug der Gefangenen, ge-schlagen von der Kraft des Mutes unserer Afrikaner und der Angeh3rigen der italienischen Divt'm Ariete. Ein groBer Teil von ihnen ist durch sinnloeen Widerstano veiv wundet. Trostloe ist der Anblick fhrea schleppenden Marsches. Der aufkommende Abendwlnd yerweht ihre Spuren im 8and%


't:.
Sreda, 8. julija 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Štev. 53.
Aus dem Nreise Stein
Mannsburg'. (Apel ob slovesu.) Prea kratkim se je vršil apel za StUtzpunkl INSDAP In KVB ter ostale člnovnike. Pg. Hofgartner je razvil sliko dela, ki je zelo dobro napredovalo; vsak je storil svojo dolžnost. StUtipunktlelter se je poslovil od vseh, ker je po potrebi službe nameščen drugod.
Mannsburg. (Slavje ob koncu Sole.) INaSa šola je tudi slovesno praznovala konec šolskega leta. Prisotni so bili Gemelndekom-mlsar Fr. He rt le, več Amtsleiterjev, NS.-Frauenscbaft, celokupni učiteljski zbor In etarSl in otroci, šolski vodja Fr. Hofgartner je ob otvoritvi slavja govoril mladini, ki je v tem kratkem času prav dobro napredovala. Hkrati se je zahvalil učlteljstvu za njegovo trudapolno In težavno delo, ki ga je opravilo. Najlepše se je StUtzpunktleiter zahvalil tudi občini, ki je dala na razpolago vse, kar je Sola potrebovalai. Nato se je Gemelnde-kommiss&r Fr. H e r 11 e v lepem govoru zahvalil učlteljstvu za njegovo naporno delo, povdarll velik napredek šolstva in obljubil, da feo občina tudi v bodoče z vsemi močmi podpirala Solo. Slavje je bilo zaključeno s pesmimi in pozdravom FUhrerju.
Alch. (Konec šole.) Prvo leto nemškega šolskega dela je končalo z dostojno slavnost-jo, prirejeno skupno z ljudsko Šolo v Kertinl. Po razvitju ZBjBtave so se goetje in učenci podali v slavnoetno okrašeno dvorano v šolskem poslopju. Po predvajanjih pesmi in govorilnih zborov ter po nogovoru Šolskega vodje so izstopajoči učenci dobili odpustnice. Zupan se je v imenu občine zahvalil nameščencem za storjeno delo.
Delo v otroških skupinah v okrožju Steln
Pred kratkim je Klndergruppenleiterln Bmmi Baumgartner v Ortsgruppi Holm v okrožju Stein otvorila 18. otroško skupino des deutsichen Frauenwerkes.
Otroška skupina je prva prostovoljna skupnost, ki obsega vse dečke in deklice v starosti e do 10 let. Otroci se tu že v svojih mladih letih nauče na marsikako odpoved in se uvajajo s petjem In Igrami v večjo skupnost. Ze naši najmanjši člani otroške skupine se kažejo kot mali pomagači, s tem, da pridno zbirajo zdravilna zelišča in jagode.
Skupno 8 Kreiskindergruppenleiterin lise A n g e r e r sta dnevno obe Leiterin zaposleni vsled pomanjkanja moči, kajti v večini Orts-grupp štejejo otroške skupine do 100 čalonv, pa še več.
Hrolt Hralnburg
HUfleln. (Uspešna večerna prireditev za DRK.) Pred nedavnim Je 43. Sturm v HOflelnu priredil tovarlški večer v korist DRK; sodeloval je godbenl vod St. George n. FUhrer des Sturmes Wehrmann M u r n i k je kot uspeh tega večera izročil DRK znatno vsoto 1045.85 RM. Ta znesek je treba tem bolj vrednotiti, ker je HOfleln izrazito podeželska in gorska občina. Vse priznanje gre tudi ženam In dekletom tega kraja, ki so se čim najbolj prizadevale, da uspe ta prireditev:
ZvlschenwKssem. (Zbirka in priredite v z a DRK.)Predpreteklo soboto in nedeljo se je vršilo v naši Ortsgruppi cestno zbiranje za DRK. Zbirka je nadvse zadovoljivo izpadla. Isto nedeljo popoldan pa se je vršila velika vrtna veselica na prostoru gostilne Marianne Bochinz z raznimi zabavami, istotako v prid DRK. Veseljačenje je trajalo do mraka. Orte-gruppenleiter in šolski vodja Pg. S c h w a r z pa je povzdignil zabavo z nekaterimi koroškimi pesmicami, katere je iz vsega grla nav-
dušeno prepeval mladinski Šolski zbor. Prireditev Je posetll B svojim obiskom tudi Kreis-lelter Pg. KuB.
Predhodno 363.000 RM za DRK
Uspešna cestna zbirka — Porast skoraj za 200.000 RM
Prva cestna zbirka za DRK Izkazuje lep predhodni uepeh RM 363,929.03. V sledečem so podatki, ki jih izkazujejo sledeči Krelse:
RM kvota na osebo v Rpf.
St. Velt...... 47.566,06 85,29
Klagenfurt..... 85.000,— 76,36
Splttal ...... 41.000,— 74,39
Vlllach ...... 53.736,16 68,27
................ 28.421,68 55,77
Wolfeberg . . , , . 25.763,07 53,34 Hermagor . . . . . 8.965,26 48,43 Lienz ....... 15.338,67 48,14
Kralnburg . . , , . 31.038,13 41,02 Radmannedorf .... 13.000,— 26,39
Steln.......14 _ ?Д18
363.92»,03 57,20
IPrImerjaje z lanskim letom, se pokaže porast za okroglo 199.000 RM.
šolanje v Waldn
za vzgojitelje iz Radmaimsdorfa.
Pred kratkim je bilo v Gauschulungsburg v Waldu dvodnevno Šolanje NS-učltelJske zveze za v okrožju Raidmannsdorf nastavljene vzgo-
s kajenjem v gozdu se lahkomiselno ogroža nemška narodna imovina!
Kdor prepreči gozdni požar, pomaga zmagati!
Gozdni požar povzroča škodo narodu!
Gozd je narodna imovina, zato ne kadi v gozdu!
JltelJe. Številna predavanja so seznanila vzgojitelje z aktualnimi svetovnonazomlml vprašanji. Šolanje, ki je bilo v znamenju izobrazbe ufilteljstva na rasni podlagi, je poteklo v najboljšem razpoloženju. Vsi predavatelji so znali pritegniti zanimanje vzgojiteljev In so želi obilno odobravanje.
IVekag o gobah in glinah
(Nadaljevanje.)
45. Hrapava Storovka, nem. Spar-rlger SchUppllng. Raste prav tako v skupinah po drevesnih panjih. Klobuk je bolj žlvoru-mene barve e trdno priraslimi luskinami, da jih dež ne Izpere. (Pri preje imenovanih je to večkrat slučaj.) Kocen je proti zemlji tanjSi (pri užitni debelejši). Pod obročkom je kocen hrapavo lusklnast, nad obročkom pa gladek In rumen. Ta goba nI užitna.
Mlečnico
M1 e č n 1C e, nem. Mllchbiatterschwtlmme. Te glive so užitne, ako Imajo prijeten okus. Mlečnlce, ki imajo trpek, žgoč, oster okus, pa niso užitne, temveč so lahko celo škodljive.
48. Užitna iirovka, nem. Echter Relzker; Klobuk je v mladosti lepo zaokrožen, pozneje ploščat, gol, v sredini močno vdol-ben (vdrt). Barve je rdeče liki opeka in ima po vrhu zelenkaste in oranžaste kroge ali lise. Lističi so gosti, tanki, žefroaastorumenl In malo po kocenu navzdol porasli. Kocen je va-Ijast, barve enake kakor klobuk, pri starejših gobah votel. Meso je rdečkMtorumeno, kakor korenje iz vrta, krhko, dišečega vonja In za-grenelega okusa. Glavni znak je oranžnordečl sok, ki se močno pocedl Iz pretrgane gobe. Raste po vseh gozdih, po pašnikih in travnikih, od poletja do novembra. NajčeSče jo je najti med praprotom In resjem. To mlečnico štejemo med najboljše In najokusnejše gobe za vsestransko uporabo, le za sušenje nI. Oprati je treba cele in jih šele potem razrezati, da 86 fini sok ne izcedl.
47.	Strupena ali kosmata slro-v-ka, medenjača, mlečnež, nem. Oiftcelzker. Od užitne se razlikuje po teh znakih: nima nikoli zelenkastih krogov na klobuku, tudi lis ne. Sok je bel In pekoč. Klobuk je pokrit posebno ob robovih, z rumenkastobellml dlakami. Raste povsod, kjer se dobi užitna vrstnica, jaz sem jo našel že pomešano s prejšnjo, zato moraš posebno vestno paziti na razlike. Goba je strupena.
48.	Poprova mlečnlca, bela mlečni-ca ali bela kravjača, nem. Pfeffermilchllng. Klobuk je bel, gol, gladek, precej velik, v mla-
dosti zaobočen, na starost v sredini vdrt, podoben lijaku. Lističi so beli, gosti in po kocenu navzdol porasli. Kocen je bel, kratek, debel in poln. Meso je belo In Izločuje bel sok, ki na jeziku zapeče kakor poper. Raste po vseh gozdih do pozne jeseni. Zaradi ostrega okusa sama goba nj užitna, kakor tudi sam poper nI užiten, vendar jo moja žena uporablja po eno med drugo gohjo jedjo namesto popra, Nft. Ogrskem to gobo zelo čislajo ter pečejo s slanino na ražnju. Tudi Rusi jo uporabljajo. Strupena ni.
Bodičaste gobe uli ježevke.
Plodovnico imajo iz nežnih bodic. Nobena med njimi ni strupena. Toda večinoma so trde in olesenele. Vse sočne in mesnate ježevke so užitne.
49.	Ze^ljastl ježek, prosenka, nem. Stoppelschwamm, Semmelstachelpllz. Klobuk je žemljaate barve, mesnat In zelo krhek Bodice so goste In neenake velikosti, glvobele ali bledomesnate barve in krhke. Kocen je belkast ali rumenkast večkrat zapognjen in zgoraj debelejši. Meso je belkasto In pretrgano porjavl. Diši po breskvah, okus zagrenel. Mlade gobe so prav okusne za vsestransko uporabo, toda bodice je treba ostrgati In tudi kocen proč vreči, ker je grenak. Jaz sem to glivo jedel samo enkrat In je ne bom več, ker je grenka, od samih klobukov Imaš premalo koristi.
50.	Rjavi ježek, jelenova bodlčnlca, rjava srna, nem. Rehpllz, Habichtsschwamm. Ravnotaka kakor preje Imenovana, tudi pri tej je treba kocen zavreči In bodice odstraniti. Uižtna je, čeravno okus zagrrenl. Za sušenje In vlaganje v kis uporabljaj samo klobuke.
51.	Žolčastl ježek je gornji zelo podoben. (Gallenetacheling). NI užiten, ker je preveč grenek in pretrgan spremeni barvo na vijoličasto ali zelenkasto, če kocen »taanemo, postane zelenkastočrn.
52.	Med gubaste ali grbančaste gobe spada tudi lisička, ki jo menda vsi poznate, zato jo ne bom opisoval. Nemško se imenuje Eler-pllz, Pflfferling, Gelbllng. Je dobra goba za
Veliki zlati Meistersdiil^enabzelđien za Gauleiterja Dr. Ralneria
Innsbruck, 7. juUja. Gauleiter dr. R a 1 n e r •1 je v soboto pri deželnem streljanju Tirola v Innsbruck po hudem športnem boju priborila veliki zlati MelsterschUtzenabzelchen.
juhe in prlkuhe, le razlikovati jo je treba od njej podobne napačne lisičke, ki img, pri tleh črnikast kocen m gube temnooranžaste barve. Slednja ni užitna.
63. R u m e n a g r i v a, lisičji parkoljcl, nem. Gelbeg Hahnenkammchen, Gelber Ziegen-bart, In njej elična.
84. Rdeča griva, medvedje Sapke, nem. Rotes Hahnenktimmchen, Bfirentatze, Koral-lenpllz.
Obe vrati rasteta poleti in jeseni po vseh naših gozdih ter sta v mladosti užitni, kakor lisička.
Mavrohl ali smrčki, Jamlčaete gobe, nemško Morchel, Lorchel.
Te gobe pravzaprav nimajo klobuka, temveč mesnat votel kocen, ki se zgoraj razširi In se konča v okrogel ali jajčast, zunaj jami-často grbast, nepravilno krpast in kodrast razrastek. Te gobe naj bodo poslednje, ki jih omenjam.
65. Užitni m a v r a h, gorski smrček, nem.: Speisemorchel. Vrhnji del (klobuk) je jajčasto okrogel, jamičast, na temenu ploščat, votel, ndpihnjen, sive ali rjave barve. Kocen je belkast, umazanomesne barve, votel, brazdast ali jamičast. Meso je belo in prijetnega okusa. Raste po toplem dežju od aprila do junija v svetlih gozdih, po gorskih travnikih na peščenih tleh. Dober za vsestransko uporabo.
56.	Koničasti m a v r a h, poljski smrček. nem. Spitzmorchel. Gornjemu zelo podoben In užiten
57.	Kaplčastl m a v r a h, turfkl smrček, nem. Kftppchenmorchel, Ritzstlllge Mbr-chel. Užiten.
Poleg navedenih smrčkov raste v naših gozdovih še nekaj raznih smrčkov, ki so pa vsi užitni, toda morajo se pred kuhanjem popa-ritl in vodo odlitl, ker vsebujejo ostro kislino. Poleg mavrahov najdemo v OberkraJnu še hrčke, toda le bolj redko. Hrčki bo užitne gobe.
Sušenje gob
Za »ušenje Je treba dobro osnažene gobe razrezati na lističe, toda ne pretanko, ker se posušene sicer preveč drobe. Sušiti jih je na soncu, pa tUdI-v odprti peči. Pred sušenjem se ne smejo prati, temveč šele pred uporabo. Posušene hrčLnitl na suhem. Pred kuhanjem nekaj časa namakati in sesekljati. Za sušenje so posebno pripravne sledeče vrste: gobani (razen maslenk in brezovih gobanov), smrčki, hrčki, dežnlce, slivova platnica, kolobamlcej" kukmakl, lisičke, štorovke, žemljevec In ježevke.
Za smeh in zabavo
Slišite, neobrit mi vendar še ni prišel nobeden mož k sestanku!«
»Da, ob dogovorjenem času sem bil še sveže obrit.«
Ге
K I B si e n t n r t.
Dipl. Opt ker
Mroiiiufi I
eiUinno'«in!Qr. 15
MoslovI preko vseh ovir
8 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Toda ta kratek mir je bil prvi odpočitek. Kakor sanje so se zdeli minuli dnevi, boji, cesto skrbi polni trenutki neusmiljenega drvenja naprej. Mladim vojakom so to bile prve bitke :treba se jih je priučiti. Toda stvar je potem lahka, ker nihče noče sam biti tisti, ki obleži. Se lažje gre stvar naprej, če naokrog gorijo nemške vasi, če v vrtovih ali ob potu ležijo mrtvi nemški kmetje in če najdejo razkropljence mrtve v takem stanju, kakor je to bil mogoče slučaj pred enim človeškim rodom v kakšnem afriškem gozdu.
Misli pionirjev so se v teh kratkih urah mirovanja zbrale okrog Ceste na brod doma.
Zgoščale so se v pogovore o domovini. Toda ti so vsebovali le besede, ki izgovorjene ne morejo spraviti nikogar v zadrego.
Kar so čutili in premišljevali na skrivnem in osebno, je obtičalo v srcu.
Marsikaj pa se je vendar tako globoko mislilo in čutilo o drugih, da se je moralo pokazati v pismu. Kakor jutranja slana na grmovjih ob veletoku.
Vesele razglednice s številnimi podpisi lahko vsak piše, k temu ni treba ničesar dn'TUTa kot naslov in pozdrav z lastnim
P'
Kdor je preživel in prebil kaj resnega, ta piše tehtne vrstice. Kdor ima povrh še goreče želje, ta se, tudi če jih ne sme pokazati, in morda takrat še tembolj, eproeti v ^ igismu.
V teh tihih urah so spisali veliko pisem, kratkih in dolgih, hladnih in hrepenečih, s prikritim in odkritim izražanjem.
Mestni zidarski mojster je pisal svoji ženi in hčerkama, kako se mu je bilo doslej godilo.
Kaj sta delala oba sinova, da sta zdrava in vesela in da sta se dobro obnesla. On sam da je imel prav poseben občutek, ko se je nahajal v bitki tik >beh svojih sinov. Tu pa tam ga je to nekoliko oviralo. Toda potem je bil vedno zopet ponosen na to. Ce je stotnija imela uspehe. Je bila rodbina Wesenberg pri njih udeležena s tremi možmi.
Nato je pisal o svojem napadu na bunkerje in da je ravno nad ruševinami trgovske pisarne tiste žage čakal na razstrel-bo. Pač dobro, da niso bile to ruševine njegove lastne pisarne.
In potem o sledečih bojih v gozdu: kaj takega vendar v svetovnem boju še niso poznali.
Toda zaradi njega se naj ne skrbijo: Poljaki bodo kmalu n;:. tleh. Ze zdaj jim primanjkuje sape.
Z naraščajočo toploto v pismu je potem pričel vpraševati:
Kaj delate dekleti, ali tudi zadostno pomagate materi, ali stari nadomestni ko-čijaž opravi s konji, ali je August Sp&ter vendar že enkrat plačal, ali tudi zvečer o pravem času zaklepajo vrata, ali imajo zadosti jesti, ali je sedaj končno vendar dovršena stavba pri Medenwaldtovih, ali je Ileinrich Segeberg že prejel zadnji obračun, ali eo jabolka že obrana; nato je sebe, oba gfaiofva. 1* hčw)d, hiŠQ Ja	pri-

poročil božji milosti in pozdravil vse ter jih poljubil več tisočkrat.
Takšnega pisma pač še nikoli ni bil pisal.
Nič ne škodi, če je č'ovek enkrat ločen za dalj časa in če je leta in desetletja čepel vedno z drugimi skupaj: dobro pismo je boljše od mnogih vsakdanjih čenč.
Tudi drugim je tiha Cesta na brod postala mnogo več kot jim je pomenila pYej. Ne več le poslopja, ampak hiše z zaščitnimi strehami, ne le obzidani prostori, ampak sobe s tem ali onim pohištvom, ki so jih sedaj naenkrat videli prav natančno pred seboj, takoj na desno od vrat slike deda in babice nad njihovim staiim predalčnikom in potem v kotu staro stekleno naogledno omarico s pisanimi podstavki. Posebno svetlobo svetilke, vonj iz materine jedilne shrambe in kuhinje, hladni in ob megli ve-letoka nekoliko vlažni zrak zgoraj v sobi lastne mladosti. Očetov vedno skrben nekoliko hripav glas. Veseli smeh sester z njihovimi prijateljicami tam zgoraj v podstrešni sobi.
Nič ne škodi, če človek pride enkrat ven in potem od zunaj sebe in svoje življenje vidi z drugačnimi očmi: vidi potem vse ostreje.
In prav nič ne škodi, če se človek navadi ostreje gledati.
Oči postajajo ostrejše, ker so videle smrt: zdaj vidijo ostreje tudi življenje.
Leutnant Hans Sonntag je ta dan pisal svojim staršem dolgo pismo in pripovedoval. Kar je bilo namenjeno očetu po vojaško, za mater človeški. Za sestre je bil vložni list, na katerem je govoril o drugih tovariših Iz Ceste na brod 1ц p. svojem pri-
jatelju Quiatorpu. Heinz, da je bil mož na svojem mestu, ravno tako sta bila pohvaljena oba Wesenbergova. Pred vsemi pa je, kakor kak divjak besnel in udrihal stari Wesenberg.
Ker je bil sedaj že enkrat pri pisanju, je pisal tudi svoji sestrični Annemarie Sonntag dolgo in prijazno pismo in je poročal o sebi, o Heinzu in o Wesenbergovih.
Tudi ni opustil pisati nič manj krajše obema Wesenbergovima dekletoma, pač pa ob-jeetnejSe in razposajenejše. Naenkrat je videl vsa štiri dekleta živa pred seboj; vse dolge in vitke in sveže In zelo ljubeznive, vredne, čudovito vredne, da se jih ljubi. Čutil je ta štiri dekleta tako blizu tik sebe, kakor da je med pisanjem skoro z njimi osebno govoril, in se je sedaj skoro prestrašil, da BO bila tako blizu. Duhal je žarki vonj poletnega večera ob veletoku, videl, kako se ' sonce potaplja v daljnjih travnikih in spoznal ladje na vodi, kako so z udarjajočim vijakom in tleskajočim vodnim razorom prispele do obrežja In z zastavo ladjevoda zopet odplule. Vse je videl prav natanko pred seboj: bil je to pač trasen kos zemlje.
Bila je domovina.
Sele sedaj prav spoznana in ljubljena.
Dežela in ljudje, veletok in cesta.
Ničesar ni bilo Sirom" sveta, kar bi bilo tako lepo, tako iskreno, tako blizko in ljubeznivo.
Sklenil Je. da bo, kakor hitro dobi enkrat dopust ali se po končani vojni vrne zdrav domov, vse to Se veliko bolj opazoval in spoštoval.
Prav nič ne škodi, ako se to spozna.
[Dalje prihodnjič.^
Stran 6. — Štev. 53.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 8. julija 1942.
Zadnje ure najmočnejše trdnjave na STetu
Tako so if naskoka lai/ieli Sebaslopol
Veliki uspeh nadčloTeških парогот pehote in pionirfeT
РК. Dne 1. julija, 25. dan od začetka napadov na najmočnejšo trdnjavo sveta, je v opoldanskih urah v naskoku zavzela nemška pehota mesto Sebastopol, ki je bilo že od ranega jutra izpostavljeno toči bomb in granat vseh kalibrov, kakor ga v tej vojni že ni doživel noben vojak v bojih za kako mesto ali trdnjavo. Na kilometre daleč okoli mesta pričajo brezštevilni granatni lijaki, ki so trdnjavsko ozemlje naravnost raz-orali, o težkem boju in т velikem naporu naših vojakov, predvsem naše pehote in pionirjev, ki so morali sovražnika^ meter za metrom, kilometer za kilometrom, dan za dnevom, večinoma v boju na nož, počasi iz njegovih odličnih postojank prisiliti k umikanju.
Najhujši sovjetski odpor.
Vkljub izredno močnemu delovanju topništva in letalstva se mora pribiti; Vso težo boja za Sebastopol sta nosila pehota in pionirji, njih duh, njihova bojna odločnost in skrajni napori so omogočili zmago; kajti Sebastopol je branil žilav in fanatičen sovražnik, ki se da večkrat rajši ubiti, kot pa ujeti. Nemška pokopališča junakov ob cestah in potih v Sebastopol govore molče in zgovorno o požrtvovalnem in junaškem naporu infanterije in pionirjev v boju za to nekdanjo trdnjavo. Tri dni poprej se še ni mislilo na tako hitro zavzetje Sebastopola. Boljše viška obrambna črta je tekla v za njo posebno ugodnem ozemlju od izliva Sever-naje do istoimenskega zaliva v južni smeri do vzhodno Balakawa. Uspelo pa je drzno izvedenemu Velikemu nipadu v noči na 29. junij prebiti obrambno linijo. Boljševiško vodstvo v takem položaju ne štedi z ljudmi. To vodstvo se samo spravi na varno, zahteva pa od svojih vojakov odpor do poslednjega diha, do nesmiselnega žrtvovanja samega sebe.
Boj 1. julija.
Toda ves ta odpor, vse zadržanja boljše-vikov izhajajoča in iz njihove nam tuje duše rojena žilavost in otopelost, vse sku-Pftj ni nič pomagalo proti duhu nemške in-f^iterije, ki se je še vedno izhazala odpornejšo in močnejšo kot najhujši sovražnik. Odpornost in udarnost nemškega vojaka, ki odgovarja vednosti o duševni premoči nemškega bojevanja, je z zavzetjem Sebastopola izvojevala eno izmed največjih zmag. Potem, ko so bile zadnje močne boljševiške obrambne črte pred Krimsko trdnjavo dne
29.	junija globoko predrte in je podjetje napadalnih čolnov v noči lastne moči do-vedlo v notranje obrambne črte, so bili dne
30.	junija uspehi prejšnjega dne izrabljeni in pokazalo se je že razcepljenje sovražnih obrambnih cet. Na jugu je z Balaklawo padla ena najmočnejših boljševiških postojank. Dne 1. julija je bil zgodaj zjutraj napravljen ozek obroč okoli mesta, na jugu in jugozapadu so bile tam nahajajoče se moči Btlačene na ozek prostor.
Bil je pekel
Ko je bilo mesto obkoljeno in ni bilo misliti, da bi se udali še braneči boljševiki, je bil z vsem težkim orožjem in najmočnejšo podporo strmoglavcev in bombnikov pripravljen naskok na mesto. Granate in bom-

Sebastopol, najmočnejša Pogled na pristanišče mesta.
be vseh kalibrov so udarjale preko naših glav v mesto, so se razpokale v ulicah in hišah, kjerkoli se je še boljševik skušal upirati. Očitno hoče, da pride do pouličnega boja, žrtvuje vse mesto, ki že po nekaj urah sliči samemu velikanskemu kupu razvalin.
trdnjava na svetu.
je padla (Scherl, M.)
Komaj 500 metrov od nas se je zdelo, da ^e je odprl sam pekel. Stebri dima in drobcev se dvigajo, podirajo hiše, razdirajo ceste, razbijajo popravljene postojanke. Povsod gori. To poje in drhti, to eksplodira in se trese. Hrušč tulečih in razpokajočih
Iz vseh Krajev sveta
visoko napeti tok, ki je prišel v stik s hlev-sikml tlemi, Je nekemu kmetu v nekem kraju v Westfalen ubil 6 krav.
Med vožnjo se je okrožju Sonnenberg v Thli-rlngen ustavil vlak. Sodček poln piva se je pred vlakom po progi premikal sem In tja. Padel je raz avta, kl je vozil pivo preko železniškega prevoza.
Večji Cebelnl roj se je v Sonnlngen usedel na Izložbeno okno neke hiše, kjer je bil cele ure. Pa ne samo to, udri je skozi razpoke žaluzlj v pisarno tako, da so morali prekiniti z delom, dokler nI prišel^ čebelar, ki jih je ugrebel.
V vodah grofije Glatz so v 730 km dolgem toku vsadill 1% milijona mladic — postrvi, število v zadnjih petih letih v grofiji vsajenih mladlc-postrvl se s tem zviša na čez 2.3 milijonov kosov.
Na dortmundsklh peščenih poljih, ki so vsled raznih poljedelskih poskusov in pri tem dobljenih znamenitih uspehov daJeč preko West-falena znana, je od nedavna navodobna naprava v obratu, s katero je poljedelec v bodoče pri košnji popolnoma neodvisen od vremena. Gre za napravo za sušenje zelene krme, kl omogoča, da se seno suši neodvisno od vetra In vremena, takrat, ko se zdi poljedelcu, najbolj ugodno. Na peščenih poljih rastočo krmo pokosijo v času, ko Ima največ krmllsklh snovi, jo v zelenem stanju odpeljejo raz travnikov v sušilno napravo. Tu jo Izpostavijo vplivanju vročega zraka od 500 do 600 stopinj In Jo absolutno posuše. Gotov Izdelek je zelo lahek In v barvi skoro ravno tako zelen kot ob košnji. Ima vode povprečno 8 do 9 odstokov In vsebuje 12 do 13 odstotkov prebavljivega surovega protelna. Dober je za krmilo konj, svinj In vseh prežvekovalcev, v času, revnem z zelq-nlm krmilom, posebno pozimi ga zamoremo krmiti celo perutnini.
Nek kmet iz kmečke vael VValgern pri Freckenhorstu je žalosten ugotovil, da mu je sraka, kl Je gnezdila v bližini njegovega doma, polagoma pomorila 25 piščancev In njih drobovje odnesla v gnezdo. Morilska strast te srake pa ni prišla nepričakovano, ker Je nekemu sosedu prejšnje leto na enak način pomorila okoli 100 piščancev.
s posebno uredbo je bila v Grčiji prepovedana prodaja večjih množin pisemskih znamk. Na grških peStah dobi samo oni poštno znamko, ki založi pismo, kl ga hoče odposlatl. Do teh ukrepov je prišlo, ker so poštne znamke kupovali za spekulacljske namene.
Mal kmet v Južnem Seelandu je bil od lastnih čebel umorjen, čebelar Je opazil, da je en
se granat, odstrelov in eksplozij, tuljenje strmoglavcev in zavijanje bomb, ves ta strašen hrup materialne bitke se še stopnjuje s ponavljajočimi se odmevi v dolinah In soteskah. Tako gre uro za uro: Sebastopol je danes pekel.
Ura se pomika dalje. Sedaj pride na vrsto pehota. Okoli mesta se nahaja v izhodiščnih točkah. Na debelo s prahom pokriti obrazi vojakov so v tej uri imeli podobo sivih mask. Oči so razburjene radi trenutka, na katerega so že tedne čakali, za katero so se dan in noč v najhujšem sovražnem topniškem ognju bojevali. Ura je poldvanaj-stih in od povsod, iz vseh postojank, granatnih lijakov in za zavarujočimi nasipi se dvigajo. Naskok na Sebastopol se pričenja.
Dospeli so že do prvih hiš. Tukaj, na vzhodni strani mesta, kjer se bojujejo tudi Romuni, so vse hiše popolnoma porušene. Medtem ko naši vojaki prodirajo vedno globlje v mesto, in se spuščajo v stransko kotlino zaliva Severnaja, se odpor nekoliko poveča. Hrušču razpokajočih se granat in bomb se pridruži ropotanje strojnic in sikanje pušk. Težko infanterijsko orožje, protitankovsko topništvo in napadalni topovi obdelujejo sovražnikova odporna gnezda. Zopet in zopet se dvigajo svetlikajoče se kroglje iz dima, ki leži nad mestom. Bele svetlikajoče se kroglje; Tu smo mi; rdeče svetlikajoče se kroglje: topniški ogenj naperiti dalje naprej. Od vseh strani vdere sedaj pehota v mesto, si pribori ulico za ulico, izprazni mestni del za mestnim delom. Usoda Sebastopola je zapečatena, sovražnik pa za eno upanje prikrajšan.
(Kriegsberichter Heribert von Hauth.)
Angleška kontrola nad egiptovsko vlado
Ankara, 7. julija. Orientalski tajnik pri angleškem veleposlaniku v Parizu Smars je bil egiptovskemu m listrskemu predsedniku Nahas Paši »dodeljen« kot posrednik. Dodelitev Smarsa ne pomeni nič drugega, kot stalno nadzorstvo vseh sklepov egiptovske vlade po Angležih in je nadaljnji logični korak Angležev v njihovem spletkarjenju za dokončno podjarmljenje Egipta.


Tako so zavzeli bunkarje pred Sebastopolom Z najmodernejšim in najpopolnejšim orožjem so napadale nemške čete in so zavzele Sebastopol, to najmočnejšo kopensko in pomorsko trdnjavo. Z metalci ognja so pregnali sovražnika iz bunkarjev in globoko v zetilji vzidanih kamenitih postojank.
((PK-Aufnahme: Kriegsberichter Horter, Atl., M.)

8

^ v '' 'iS fi^»'
•*V	*
Nemške čete v Sebastopola O^elni steber Sovjetov je padel po 25-dnevnem boju. Neprestano korakajo nemške čete v mesto in se polast« te močne sovjetske kopenske trdnjave, kot tudi najvažnejše sovjetske bojne lake v Crnnn mor/u. (PK-Aufnahme: Kriegsber. Mentz, Atl., M.)j
panj začel rojiti ter se je podal na vrt, da roj ujame. Pri tem ga je več čebel pičilo, tako, da se je čebelar moral umakniti. Komaj pa je prišel do hiše, se je zgrudil mrtev na tla. Poklicani zdravnik je ugotovil smrtonosno za-strupljenje vsled pika.
Več' kot 300 mrtvih je po poročilu »Dali Mallac Iz Bombaya zahtevalo poruSenje neke hiše. To je bila šestnadstropna hiša, ki se je podrla, ker je bil njen temelj vsled hudih monsunskih nalivov izpodkopan.
V	grajskem vrtu v Buchlowitzu na morav-skem delu Slovaške stoji nekaj stoletnih hrastov, ki Imajo to lastnost, da Imajo tri vrste listov; eni so navadni hrastovi listi, drugI so podobni vrbovim Ustom, dočlm Imajo tretji podobo lavorjevlh listov.
Na francoski afriški obali so našle mohame-danske žene naplavljeno mino In so jo valile na nek prostor. V tem je mina eksplodirala in je ubila devet žen.
Da mačke doje pse in narobe, ni nič posebnega. Sedaj pa Izvemo, da dve kozi preživljata v Oberlausnitz žrebeta. V nekem hlevu željno pije mlada žival kozje mleko, ker je kobila svojega mladiča brcala In grizla.
V	Angliji je nekoč prišel trgovec pred sodišče, ker je prodajal tobak, med katerega je mešal liste drugih rastlin ter na ta način goljufal svoje kupce. Pri razpravi se mu je po? srečllo dokazati, da v blagu, ki ga je prodajal kot tobak, sploh ni bilo nikakšnega tobaka, temveč samo druge rastline. In glej čudo. Angleški sodniki so pravdo končali v prid trgovca z razlago, da nI mešal travo med tobak, kakor so to trdili tožiteljl, prodajal je le samo travo, za kar ni tožitelja.
Preko švedske so prlila poročila, da je kitajski maršal Camgkajšek v svoji armadi uve-i
del nagrade za vojne storitve. Tako Izplača njegov glavni stan za vsakega ujetega nasprotnika 7 In pol dolarjev, za ujetega častnika 15 in za ujetega generala 30 dolarjev. Za Spljona, kl je iste vrednosti kakor general, plača tudi 30 dolarjev. Zaplenitev strojne puške se nagradi s uničenje sovražnega letala pa s 100 dolarjev. — Take nagrade najbolj dokazujejo duha in oborožitveno stanje Cangkajškove armade, ki so jo Japonci skoraj popolnoma odrezali od dovoznih možnosti, po katerih so jim Zedinjene države Severne Amerike ip deloma tudi Angleži pošiljali vojni material.
Francoski jadralni letalec Erik VVessler Je postavil nov svetovni rekord za trajno letenje jadralnega letala. Ostal je 38 ur 21 minut 24 sekund neprenehoma v zraku. Doslej je nemški jadralni letalec Kurt Schmidt s 36 urami 35 minutami držal trajnostnl rekord pri jadralnem letenju.
Najnerodovitnejši kraj sveta
Izmed vseh zemeljskih pokrajin, ki so obljudene, je bil. pri »razdelitvi vremena« najbolj prikrajšan norveški otok Jan Mayen v Severnem morju. Otok, ki leži 500 km severno od Islanda in je bil leta 1607. odkrit, ima v vsem letu samo 24 lepih dni. V 33 dneh divjajo orkani čez otok, ki dosežejo hitrost 300 km na uro, in skozi ostalo leto je nebo skoro popolnoma temno. Ker je poleg tega dežfela zelo vulkanska, so neprestani potresi, ki ta mali otok v severnem Ledenem morju napravijajo za prav pekel.
Sreda, 8. julija 1942.
KAKAVVANKFN BOTE
stran 7. — Štev. 59.
Varstvo malere \ nacionalnosoclalisiKni IVemCiji
Bodočim materam prlstoja vsaka zaščita
v maju objavljen »zakon o varstvu pri« dobivajoče matere« je stopil 1. julija za Veliko Nemčijo v veljavo. 2 njim se končajo mnogovrstna prizadevanja, ne le ohraniti delovno moč žene in matere, ampak jo predvsem takrat vzeti v zaščito, ko pričakuje otroka. Čeprav je načelo nacionalnosooiali-stične gospodarske politike, da ostanejo matere pri rodbinah, da se lahko posvetijo svoji najimenitnejši nalogi, vzgoji otroka, je moralo vendar v letih gospodarske obnove in predvsem zaradi obrambe države veliko število žen stopiti v vrste delavcev. Število žen, ki si v Nemčiji z delom služijo kruh, je znašalo 1882. leta 24,4 odstotkov vseh po starosti delazmožnih žen, v letih 1933 do 1938 pa je naraslo na 53 odstotkov. Izbruh vojne je zahteval nadaljnjo ojačeno uporabo žen, tako da je danes v Nemčiji, kakor jih ceni Frauenamt der deutschen Arbeits-front okroglo 16 milijonov žen med prido-bivajočimi.
Za oskrbo vseh ustvarjajočih žen v Nemčiji ima skiteti Frauenamt der deutschen Arbeitsfront, čigar stremljenja so bila v prvi vrsti usmerjena na dopolnitev v letu 1927. ustvarjenega zakona o zaščiti matere. Kajti ta zakon po pojmovanju nacio-nalsocialistične vlade ni zadostoval, da bi dovolj zaščitil zdravje in življenje bodoče matere, ki si služi kruh. Iz tega vzroka so v preteklih letih vedno znova vplivali na Be-triebsfiihrerje, naj prostovoljno razširijo zakonito ustanovljena določila in varstvo pridobivajočih mater tako dopolnijo, da bo ustrezalo nacionalsocialističnim načelom. Nad 80% nemških Betriebsfiihrerjev je sprejelo te razširjene pogoje zaščite v obratne rede in s tem opravilo dragoceno predhodno delo za zakon. 2e v teh letih so obrati v času med odložitvijo dela pred porodom izplačevali razliko med prispevki za otroč-nico in tedensko plačo. Izmenjali so za časa nosečnosti delovna mesta za lažja, zaščita proti odpovedi je bila razširjena in uvedenih je bilo veliko olajšav glede načina dela samega. Poleg tega so bili izplačani prispevki pri rojstvu otroka, žene so bile oskrbovane po soziale Betriebsarbeiterinnen ali Werkpflegerinnen, rodbinam z velikim številom otrok so bile dodeljene gospodinjske pomočnice in strežnice otročnic, pred vsem pa varovan zahtevek na službeno mesto ženam, ki po 6 ali 8 tedenskem odmoru zopet prevzamejo delo. Prostovoljnega nadome-stovanja na delovnem mestu po dijakinjah ali gospodinjah so bile v prvi vrsti deležne matere. Ravno tako so bila baš za nje določena pošiljanja na oddih in bivanja v zdraviliščih.
Vsem službenim mestom, ki so se zanimala za uresničenje nemške socialne politike, pa je bilo na tem, da se zakon poglobi in predvsem razširi na vse nemške žene, najsi so zaposlene v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvu. Nadalje je bilo potrebno, da se zakonito ustanovi predpis o možnosti odložitvi dela pred porodom in tudi z zakonito ureditvijo žene obvarujejo pred gmotno škodo. Iz tega razloga sta v zakonu zagotovljena odložitev dela šest ted-
87. STUNDE
Ab 1. Die Soldaten marschieren am Mor« gen zum Schielistand ab.
2.	Wemn man iibersiedelt, muG man sich am Meldeamt abmelden.
3.	Diese Waren finden zur Zeit keinen Absatz.
4.	Maria hat durch ihre Krankheit 5 kg abgenommen.
6. Ich weiG nicht warum, aber ich habe gegen diese . Person eine starke Abneigung.
6.	Ich mochte Ihnen von diesem Unter-nehmen dringend abraten.
7.	Die Hausgehilfin raumte den Tisch ab.
8.	Ich bitte Sie, mir eine Abrechnung Ihrer Auslagen vorzulegen.
9.	Ich hoffe, Sie werden nicht in Ab-rede stellen, dafi Sie diesen Brief K-S"hrieben hnb'Mi.
10.	Die ''.ausgchnfin reibt den schmutzi-gen Tisch ab.
11.	Dieser schlimme Knabe relBt die Blumen im Garten ab.
12.	Adolf gitlet hat uneeren jetzigen
nov pred porodom in zopetni vstop v delo Sest tednov po porodu, odnosno osem tednov po porodu, ako mati sama doji otroka. Povrh je določeno, da v tem času ne sme nastopiti izpad zaslužka in da je pri preračunavanju treba vzeti za osnovo povprečno tedensko plačo zadnjih 13 tednov. Nadaljnji predpisi urejajo pred vsem zaščito pred odpovedjo, izmenjavo težjih opravil za lažja brez zmanjšanja zaslužka, in določajo točno delovni čas za bodoče matere, prepovedujejo naddelo, nočno in akordno delo žen. Povrh je v zakonu določeno, da se morajo v zadostni meri dovoliti odmori za dojenje in da morajo obrati, kjer je to potrebno, pri njih zaposlenim ženam opremiti zavetišča za dojenčke.
Ta zakon pomeni v svojem sektorju najpopolnejše, kar se je svetu oznanjalo v tem področju. 2 njim zaključuje narodnosocia-listična Nemčija razvoj, ki se je pričel leta 1898. z novelo k obrtnemu redu. Priznava
Feinden vor dem Kriege oft die Ab-riistung vorgeschlagea.
13.	Zwischen zwei Stiegen befindet sich ein Absatz.
14.	Es liegt uns daran, den AlkoholmiB-brauch abzuschaffen.
15.	Ich bitte Sie, mir den Wert dieser Uhr abzuschfttzen.
16.	Hier 1st Brot genug, schneiden Sie sich doch ein StUćk davon ab.
17.	Hier konnem wir nioht fahren, die« ser Weg ist zu abschiissig.
18.	Dieser Redner hatte es mit seinen scharfen Worten auf die Hamsterer abgesehen.
19.	Unaer Haus liegt abseits der StraUe.
20.	Dieser umffthlge Beamte wurde ab-gesetzt.
21.	Die mit ansteckender Kranikheit Be« hafteten wurden von den Ubrigen Kraniken abgee^/itdert.
2. Die Strafie, in der das Feuer auege-brochen war, wurde von der Polizei abgesperrt.
23. Es ist sehr gefahrlich, von der fah« nndeo, ^xftfieababn	•
24.	Da Sie einen Schwips gehabt haben, mochte ich von einer Anzeige wegen BeleidiguJig diesmal noch Abatand nehmeoi.
25.	Wenn ich Zeit habe, werde ich mlr erlauben, Ihnen morgen einen kurzen Besuch abzustatten.
26.	Das fette Schwein wurde mit einem echarfen Measer vom Fleischhauer abgestochen.
27.	Das ist das beete Hotel der Stadt; hier stelge ich immer ab.
28.	Wir werden erst in einer Viertel« stunde wieder zuriiolckommen. Ich bitte Sie, den Motor inzwischen ab-zustellen.
29.	Auf der Poet werden alle Brief« mark en abgestempelt.
30.	Der schone Kirschbaum iat leider im Winter abgestorben.
Worter
atoarschieren — oditi, odkorakati abnehmen (an Gewicht) — upadati »br&umen — pospraviti Abrechnung — obra^Sun abreiben — podrgniti Abriistung — razoroževanje Absatz (Treppe!) — presledek na stopnicah, ploščad Aboshaffeo«	Dderasitl
'	, . , -	:	T .,л
ki je pristojen za posredovanje preskrbe oboro« žene sile, prebivalstva in proizvajalnih podjetij. Urad ureja tudi cene, plače in mezde za čas vojne dobe.
Beračenje na Hrvatskem se pobija x veeoU sredstvi. Nedavno se je ustanovilo taborlSče za različne beraiče, v katerem so zbrani dela« zmožni z beračenjem preživljajoči se elementi In uporabijo za koristna dela, Ako radi prevelike razdalje beračev ne morejo prepeljati v taborišče, jih do ustanovitve novega taborišča prisilno zaposlijo pri javnih delih.
Ravnokar objavljeiU zakon na Hrvatskem objavlja, da so uvrščeni v hrvatsko oboroženo silo vsi policijski častniki in policijska možtva zunanji službe. Vsem policijskim častnikom in policijskem moštvu je hkrati prepovedano, da bi blU člani kakšnega državljanskega društva.
Na Hrvatskem je že pred neka] haem zafelo obraatovati nekaj kopališč. Sedaj so otvorlll tudi obrat v znanem kopališču Illdžu pri Sarajevu, ki je bilo zaradi vojne nekoliko po* škodovano.
Kot gostje nemškega Retcha se bo nad BO mladih srbskih kmetov štiri meeece mudilo ¥ Nemčiji, da bodo spoznali omdotne kulturne In gospodarske centre. V torek jih je sprejel ministrski predsednik Nedlč, ki je Imel nagovor na nje, v katerem je opozarjal, da bodo gostje Nemčije, v eni izmed največjih In kuk turno najnaprednejših držav.
Ko je bilo v Bolgariji že veliko Število žldot vpokUcanih na dolžnoetno delovno službo is zaposleno pri gradnji novih železniških prog ia drugih prometnih zvez, so te dni vpoklicali 6» nadaljnjih 3600 Židov k židovskim delovnim skupinam.
Bolgarsko ponedeljsko Caaopkije poroča 1$
Istanbula, da je turška policija zaprla 14, žl* dov, večina tujih državljanov, radi zlonamernih vesti In jih izročila sodiščem.
V vseh deželah, ki so ee že priključile nove« mu redu Elvrope, obstoji tesna zveza med domačini in tam živečimi Nemci Iz Redcha. To se posebno pokaže v praktičnem delu žen. Tako so na primer Bolgarke skupno z Auslands« deutschen Frauenschaft AO. v bolgarskem mestu Russe napravile 1000 parov topUh copat, ki so jih dale na razpolago nemškim vojakom v tamkajšnje bolnišnice.

|£WriM
»Presneto! Odtok je prevelHt!«
(Zuk, ZandenM.)
abschneiden (etwas) — odrezati (nekaj), abschiissig — strm abseits — vstran, od rok absetzen (jemanden) — odstaviti, odpustiti (koga)
absperren (StraBe) — zapreti .(cesto) abspringen (ich sprang ab, ich bin abge-
sprungen) — odskočiti, skočiti 3 česa absondem — ločiti, izločevati absterben — sahniti, posušiti se abstellen (den Motor) — odklopiti, zapreti
(motor)
abstempeln — kolkovati AlkoholmiBbrauch (m) •- zloraba alkohola behaftet (mit Krankheit) — okužen (z boleznijo)
SchieBstand (m) — strelišče Schwips (m) — udarec, pijanost iibersiedeln — preseliti se iibrig — ostali, drugi vorlegen (etwas) — predložiti vorschlagen (etwas) — predlagati
Redewendimgen
etwas in Abrede stellen — ugovarjati, tajiti ee liegt uns daran — na tem nam je es auf jemanden abgesehen haben — merlSl na koga
einen Besuch abstatten — obiskati Sehwips haibea уфјјшпи xiojia Ш.
nemški, v delu zaposleni materi najobsežnejšo zaščito, jo gospodarsko popolnoma zavaruje in ji dokazuje visoko vrednotenje, ki ga je deležna v narodnosocialistični Nemčiji.
Zakon o varstvu mater v veljavi
Prireditev v Reichsarbeltsministerlumu
S 1. julijem je stopil v veljavo novi zakon o varstvu mater, ki ga je, kot znano, Ftihrer podpisal ob zadnjem materinskem dnevu. Radi tega je bila v veliki dvorani za predavanja Reichsarbeitsministeriuma prireditev, jjri kateri je Reichsminister Seldte govoril o pomenu tega zakona, čigar naloga je, da nemško mater v nosečnosti in po porodu varuje in razširi zdravstveno varstvo pridobitne žene. Reichsfrauenflihrerin gospa Scholz-Klink je povdarila, da zahteva vojna sicer tudi od žene in matere poklicno delo, da pa NSDAP zmerom z vsemi močmi skrbi za to, da se ženo oprosti poklicnega dela, če to zahteva zdravje in materinska dolžnost. V zastopstvu Reichsor-ganisationsleiterja Dr. Leya je govoril Oberbefehlsleiter Marrenbach o oskrbi matere in otroka v nemških obratih, katero oskrbo je povzročila DAF.
Male gospodarske novice
v wulnjlh tednih so bila v BukareSti trgov-skopolltična pogajanja med nemško In romim-eko vlado. Ta pogajanja so Imela v prvi vrsti namen, da vojno gospodarsko sodelovanje obeh držav še bolj povežejo In zagotove, da še v bodoče druga drugi v okviru dobavnih možnosti dobavita za skupno vojskovanje potrebno vojno opremo in za vojno važne surovine.
Ker je te za prihodnjo dobo nameravana preskrba romunskega glavnega mesta Bukarešte z zemeljskim plinom, je splošna plinska in električna družba v Bukarešti sklenila, da preuredi svoje naprave v Pilaratu in Orozovetlju, ki so bile doslej gonjene š Kamenim oljem, na kurjavo z zemeljskim plinom.
Nek pred kratkim od Relchepoetmeletra in generalnega ravnatelja kr. ogmlce poštne In telegrafske uprave podpisani nemSko-ogrski poštni dogovor predvideva za več vrst poštnih pošiljk (pisma, dopisnice, poslovna pisma in male zavoje) pomembne, od 1. Julija 1942 ve« Ijavne prlstojblnske olajšave. Sedaj veljajo za vsakovrstne pismene pošiljke na Ogrsko splošno nemške poštne pristojbine, kot veljajo v notranjem prometu. Polšljke se pa morajo pošiljati samo v teži kot je predvidena v meddržavnem prometti. Pri prekoračenju z novim dovogovorm določene najvišje teže velja pri-etojbisa svetovne poštne zveze za tako pošiljko.
Zaradi Kozdncf^a bo?a«tva zopet priključenih ogrskih vzhodnih ozemelj si hoče postaviti
Ogrska svojo lastno celulozno industrijo.
Vlada Kube, ki je poslušna USA, je resno v skrbeh glede transportnega vprašanja, šef vlade označuje položaj za skrajno kritičen. Notranje deželne zveze bi se ..mogle obdržati v glajvnem samo Se z avtoavezami, vsled česar je vlado v Waabingtonu prosila, da ji pošljejo bencina.
Deutsche Relchspost je z hrvatsko poštno ■ upravo sklenila poštni dogovor, ki predvideva bistvene, od 1. julija 1942 veljavne prletojbln-ske olajšave za pisemske pošiljke vseh vrst. Za v Nemčiji odposlane pisemske poSlljke na Hrvatsko veljajo v glavnem nemške pristojbine v notranjem prometu (n. pr. pismo do 20 g 12 Rpf., do 250 g 24 Rpf., do 500 g 40 Rpf. In do 1000 g 60 Rpf.; dopisnica 6 Rpf., z odgovorom 12 Rpf.; zavojček do najvišje teže lOOO g 40 Rpf.). Pisemske pošiljke se zamorejo oddati do najvišje teže določene v meddržavnem prometu. Pri prekoračenju najvišje teže, ki Je določena za notranji promet v Nemčiji, Je pa plačati pristojbino svetovne poštne zveze. Posebno je uvaževatl, da so za vse vrste pisemskih pošiljk — posebno za tiskovine in zavojčke — merodajni meddržavni prometni pogoji, ki se deloma razlikujejo od predpisov, ki veljajo v notranjem nemškem prometu.
Iz 6vedeke poročajo o velikem pojavu med- • vedov. Medvedi vedno bolj napadajo živali In ljudi, vsled česar razmišljajo, če se ne bi preklical zakon iz leta 1927. o lovekl prepovedi.
Vesti iz fu^ovzhoda
Ogrsko-nemSka družba Je razpisala nagrado 3000 pengov (2250 RM) za najboljše delo o ogrsko-nemSklh gospodarskih ali kulturnih odnosih in njih poglobitvi.
Ogrska zračno-prometna d. d. vpelje v kratkem med Budimpešto in Bratislavo letalsko zvezo, kot poroča »Hetfe««. Cae letenja med ogrskim in slovaškim glavnim mestom ne bo znašal niti 50 minut.
V zadnjih dneh Je ogrska policija preko 1000
Židov pognala zopet nazaj preko slovaške meje, ki so iz Slovaške prlbežall na Ogrsko. Slovaške oblasti začasno nastanijo te žlde v zbiralnem taborišču pri Rešovlcl. Poleg tega ee je budlmpeštanskl policiji posrečilo, da je iz-taknlla neko tretjo ponarejevalno družbo, ki je slovaškim Židom Izposlovala potvorjene krstne listine, na podlagi katerih so se ti žldje hoteli naseliti na Ogrskem.
Pusta in krševlta pobočja Krasa vzdolž dalmatinske obale bodo sedaj pogozdena. Težkoče so velikanske; v dubrovnlSkl okolici pa so že začeli nasajatl okoli 20.000 mladih borovcev.
TJreenlčUl bodo eedaj načrt, da se združijo nove občine, ki ležijo okrog ogrskega glavnega mesta, v Veliko Budimpešto. Nameravajo za tako Veliko Budimpešto združiti 23 mestnih in vaških občin s skupno 1,730.000 prebivalcev in s površino 59.379 ha. •
Ust »Curentul« v Bukureštl se poteguje za nadaljnjo izgraditev brodovja In piše, da bo Romunija mogla le takrat uresničiti svoje politične in gospodarske vrednote, če bo razpolagala z močno vojno in trgovsko mornarico v Cmem morju.
Slovaški parlament je odobril ustavni zakon o ustanovitvi Vrhovnega preskrbovalnega urada. Gre za ministrstvu enaki centralni urad.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
n)etitseh methediSjpk and ptaktisek
Stran 8. — Stcv. 53.
K A K A	.1 i> C 1 K
Sreda, 8. julija 1942.
3>v. Межташшп :famoni^^
iefzdraTnlk — Galienfels
ordlniert Kralnburg, Ггб- ordinlra v Krainburgu belgasae 5 (Tuberkulose- Frčbelgasse 5 (Tuberku-fUrsorgestelle) Dlena- losefUhrsorgestelle) vsak tags und Freltagrs von 14 torek in petek od 14 do bis 16 Uhr	16 ure.
ERSTKLASSIGE ORGANISATIONS BDROMOBEL
л


O'
BDRO MOBEL




Elsen-Porzellan Z е m е n t - K o h I е
CistHUuHdluH^
miTz

E
STEIN-OBERKRAIN
Poilne znamke
Kupim vsak its vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rab-Ijene.Požtnine proste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briidcl - Karnten, Postfadi.
KVALITETNI ČEVLJI

pri Q)omes milimi
STEIN —OBERKRAIN
EISENHANDLUNG
T
F. KiMESWENfiER
, • Glas STEIN	• Porzellan
OBERKRAIN	• Farben
Kinderlietten
Herbst
Klagenfurt, Fleischmarkt 16
Dr. Christoph Gallin
General vertГetung der
A
Г	9911111"» Budihaltung
Klagenfart« BahnholstraBe
ORGANISATION	Verkaufshallen
vom 6. Juli bis einsdiliefilidi 18. Juli wegen Betriebsurlaubs gesdiltsssen.
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klagenfurl
Očala
vseh vrst in iudi po rcceptu, dobite pri
Johann Sdilebnig
Optik - lihrei / Domsdiale
SENF
"fabrik C.Weneer Klagenfurl
Einige lOOKubIkmeter Rchten-
Bchnlttholz,
trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder sSgefallend kauft gegen sofortlge Kaese. ErwUnscht ware VersandmSgllchkeit mehrerer Waggons von einer Verladestatlon. Bezug«chelne vorhanden.
HANS TBANINGER Klagenfurt, V61kermarkter Str BahnUbfirseUsung
Lesel den ,Karawanken-Bote"!

KAFFEEeuitz
Fabrik C.W«ng«r Klagenfurt
Gottfried Reich
1 MODE- UND GALANTERIEHANDLUNG
Kupim
^elfzen umivalnik
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene na Karawanken Bote, Krainburg, pod
limivalnik",
Pozor IlIalPlIMI!
Isičem vedno menjavo samo boljših znamk bivše Jugoslavije in vseh ostalih držav. Navadnih znamk ne sprejmem! Dam protivrednost v nemških in tudi drugih boljših znamkah Pošiljke poslati: M. (ииапг. Gutenstfin (Karnten) Stahlwerk.
Iladio
m šivalni stroj, dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe na luwanz Gutenstein (Karnten), Stahlwerk.
LKInatI rezani les
bukov, hrastov, je senov, javorov, jel Šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter StraGe Bahniibersetzung.
Nekaj sto kubičnih meirov reztnega smrekovega lesa,
......suho blago 0. do
1896—тЈ4. razreda ali ka-
UddMmoiouH fetaie
beleuchtungskdrper
installationen von
F. Czernowsky
Elektrorneisiei - Klagenlurt
kor pade od žage le kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Hans Tra-nlnqcr, Klagenlurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
1799—7
in manjšega. Naslov pri Karawanken Bote, Krainburg. 1898—15
Službo dobi
Dfkie, 18-35 let staro, za vsa hišna dela, se sprejme InscI Nowalsrti. liia\lHirl - llailrn dorl. l ank a Zaler
V vlaku Afiling-St. Veit, v n.razr. je bilo najdenih I par novih otroških čevljev. — Oglasiti se osebno pri Reichskomi-sarju,Veides, Paik-hotel, Zimmer Nr. 325. 1897—28
SInikInjo
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, po možnosti vešča nemškega jezika, išče zdravnik dr. Strek, Klagenfurt, Villacherring 17.
,Valeria
za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Bussing, samo prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlschmied, Sagewerk Villadi, St. Johannstr. 21.
Menjam
ћопји. leikrqa,
6-letnega, zamenjam za mlajšega
Razno
Dva Iiljufa,
katera je sprejela gospa v vlaku, na postaji Afiling od neke žene, v nedeljo, 2S. junija pri večernem vlaku ob 18.15 uri, se naproša, da javi svoj naslov Mrak Aloisu Krainburg, Hinterhausgasse Nr. 19, da jih dvigne.	I89.1-S8
HIne za knnre
solidne, zdrave, zelo lepe, si po mojih navodilih in narisih lahko vsak sam praktično in poceni naredi za vsako število predalov. Le proti predplačilu zneska z'— RM ali proti
povzetju: W. Moeres, Lohr am Main 297.
FASSBINDEREI
RUDOir TiSCHLER
LITTAI 89 - OBERKRAIN
EMPFIEHLT SICH IN SAMTLICHEN EINSCHLAGIGEN FACHARBEITEN
i tan ag.
STEIN-dlliRfXtfi
ERZEUGT: BAUBESCHLAGE # KUCHENGERATSCHAFTEN # FITTINGS • WAAGEN • TEMPER- U. GRAUGUSSARTIKELN NACH MO-DELLEN ODER ZEICHNUNGEN # STANZ- UND PRE-SSARTIKEL
STEIN — OBERKRAIN
OBERSCHVLE FtJR JUNGEIV Ш KRAINBURG
Krainburg, Gallenlelser Strafie	i
(Iriiher Staatsrealgymnaslum Kralnbarg)
AUFNAHMEPRUFUNGEN ; 1. Klasse:
Mittwoch, 26. August 1942, 8 Uhr.
Нбћеге Klassen: Doiuierstag, 27. Aug. 1942, 8 Uhr.
Arameldun^en eind schriftlich big zum 8. August 1942 einzu« bringen.
, Dem Geeuche aind beizufiigen:
1.	Das letate Schulzeugnis.
2.	Der Nachweis der arischen Ab-stammung.	,
3.	Der Nachweis der Staatsange-horigkeit (Heimatschein).
4.	Das Impfzeugnis.
Aufnahmcbedingungen: Korper« liche und gedatige Gesundheit, ele» mentare Beherrschung der Grund-rechnungsarten.
Die Direktion.
SPREJEMNI IZPITI: 1. razred:
Sreda, 26. avgusta 1942 ob 8. uri.
Višji razredi:
Četrtek, 27. avgusta 1942 ob 8. uri.
Prijave je vložiti pismeno do 8. avgusta 1942.
Prošnji je priložiti:
1.	Zadnje šolsko spričevalo.
2.	Dokaz o arijskem pokolenju.
3.	Dokaz o državljanstvu (domav-niča).
4.	Spričevalo o cepljenju.
Sprejemni pogoji: Telesno in duševno zdravje, osnovno obvlada« nje nemščine, obvladanje osnovnih pojmov računstva.
Ravnateljstvo.
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Garnfdrberei u. Bleiche, Stiickbleiche und Appretur
лх
Л ilMh.
Kadar hočete kaj kupiti, dati v najem ali v zakup, ako hočefe kaj menjali ali se celo poro^ti, povsod je
»IHAU 0СШ«
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
pri vsem fem je pa fako poceni,
Vialta besada sfan* 6 Rpf In debelo lisicana 12 Rpf. Prisfojtina za dopis 25 Rpl. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii
NS.-Gauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarcicring 13 NS'-Gauverlag Karnten, Zvveigverlag Krainkurg, Veldeserstr. 6