INTERVJU
NASA TEMA
SPORT
"1/4
■o
Im IT-
im
im "o
Sf-
Greta Jenček, urednica in prevajalka
str. 26-27
Grafiti: umetnost ali
vandalizem? str. 12-13
Jaka Malus po Kielu in pred njim
str. 18
St. 46 / Leto 72 / Celje, 16. november 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
cfüy7center novi tednik
Vse nalboUše	_
radio celje
POPOLNI NA MATURANTSKI PLES
KUPON NAJDETE V NOVEM TEDNIKU
AKTUALNO
Kdaj se pravica do izredne denarne pomoči omeji? str. 3
GOSPODARSTVO
Namesto posedanja pred televizijo
, . v .	,	Voc: leto krožišč in
Novacanova gledališka srečanja so se tudi letos utrdila kot pomemben gleda- mostov liški dogodek na Celjskem. Letos se je prvič zgodilo, da je bila prva predstava	str 4
razprodana. Tudi to dokazuje, da gledališče ne glede na vse elektronske medije, ki nas obdajajo, močno pridobiva veljavo, priznava predsednik KUD Zarja Trnovlje Celje. Prav to društvo je tudi vzorčen primer, kako je treba poskrbeti za podmladek. str. 10
Najbogatejši spet Bogomir
Strašek str.
CELJE
Kje se stiska največ otrok?
str. 7
PORTRET
Metka Klevišar, upokojena zdravnica str. 29
AKCIJA
Akademija zdravega življenja str. 35
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVAUH (+ 0.30 €).
Q-O
>
X CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK: cca 200-250 kg!_
>
\
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Kartet, "рчлмл s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zanimanje za nemščino v zadnjem času narašča, ker veliko mladih vidi svojo priložnost v nemško govorečih deželah. Ko sem še poučevala v srednji šoli, je bil to dokaj osovražen predmet.« Greta Jenček, profesorica nemščine, prevajalka in sodna tolmačka
"Ko smo stopili v dvorano, smo pozabili na bolečine. Naslednji dan so bile občutno manjše, kot bi bile v primeru poraza."
Jaka Malus, rokometaš Celja Pivovarne Laško
»Zarjani so modro ugotovili, da se starajo, in so veliko svojega napora vložili v vzgojo podmladka, kar se jim obrestuje... Imajo posebno energijo, to ni samo društvo, to je družina.« Matjaž Šmalc, strokovni sodelavec za gledališko dejavnost
»Danes se zgodi, da gre otrok v vrtec, medtem dedka pokopljejo in ga enostavno ni več. To se ne bi smelo dogajati. To je del krizne pedagogike, ki otroka pripravi na resnično življenje.« Metka Klevišar, upokojena zdravnica
»Imeli smo rekorden obisk plavalcev, več kot šeststo se jih je zbralo. Tudi z rezultati smo zadovoljni, saj smo osvojili 39 medalj, najbolj pa nas je razveselila štafeta kadetinj, kije postavila državni rekord.« Mitja Ručigaj, predsednik Plavalnega kluba Neptun Celje
	1 PETEK
/ 6 c^Z^3	/ 6 ^^4
SOBOTA I	I NEDELJA
	✓ k-9

Vir: FB
Borut Pahor
Slovenija je dobila novega starega predsednika
Dva kroga volitev, 5,1 milijona evrov davkoplačevalskega denarja in sramotno nizka volilna udeležba so na mesto »očeta« države postavili starega predsednika države Boruta Pahorja.
Volilna udeležba je tudi tokrat podrla rekord, a žal v smislu najnižjega števila tistih, ki so na predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji obkrožili kandidata na volilnem listku. Nedeljskih volitev se je udeležilo le 41,84 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da smo Slovenci skupno oddali 716.826 glasovnic, od tega 8.849 neveljavnih.
Zmago je slavil aktualni predsednik, ki ga je podprlo 375.106 ljudi, medtem ko je za protikandidata, aktualnega
župana Kamnika, glasovalo 332.871 volilnih upravičencev.
Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v volilni enoti Kranj, in sicer 45,17-odstotno ter najnižjo v volilni enoti Maribor, in sicer 37,8-odstotno.
Volilna enota Celje in okraji
V volilni enoti 5 - Celje je največ glasov dobil Pahor, in sicer 52,39 odstotka, Šarec 47,61 odstotka. Najvišjo podporo je aktualni predsednik dobil v volilnem okraju Celje II, kjer ga je podprlo 56,96 odstotka volivcev.
Šarec je najvišjo podporo na Celjskem dobil v volilnem okraju Mozirje, kjer ga je podprlo 60,17 odstotka volilnih udeležencev. Šarec je Pahorja premagal še v okraju Žalec II in v Slovenskih Konjicah. Slednji rezultat sicer priča tudi o dobri volilni kampanji Šarca v drugem krogu. Ravno v Slovenskih Konjicah je v prvem krogu Pahor prejel 46,07 odstotka glasov, Šarec pa 23,29 odstotka (v tem okraju se je v prvem krogu dobro odrezala tudi Romana Tomc, ki je prejela skoraj 17 odstotkov glasov).
EP
	Kandidat/ Kandidatka	Odstotek/ Število glasov
Vir: DVK	Borut Pahor	52,98 % 375.106
(podatki veljajo za včeraj)	Marjan Šarec	47,02 % 332.871
AKTUALNO
3
Drva so zanetila celo socialni spor
Pravica do izredne denarne pomoči še ne pomeni, da bo ta tudi res izplačana
Da so razmere v državi takšne, da je vedno več prosilcev za izredno denarno socialno pomoč na centrih za socialno delo, ni treba poudarjati. Na nas se je tokrat obrnil upokojenec z območja Laškega (imena in priimka zaradi varstva osebnih podatkov ne objavljamo), ki naj bi samo letos za izredno denarno pomoč zaprosil najmanj petkrat, vendar pravi, da so mu na CSD Laško na vse vloge odgovorili negativno. In to kljub temu, da je njegovo premoženjsko in materialno stanje popolnoma enako kot lani, ko je izredno denarno pomoč vendarle dobil. Preverili smo še drugo plat zgodbe pri CSD Laško.
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena za kritje uporabnikovih izrednih stroškov, ki so vezani na njegovo preživljanje in jih sam z lastnim dohodkom ne more pokriti. V primeru našega bralca je šlo za kritje stroškov nakupa drv za kurjenje. »Povsem mogoče je, da je bil nekdo v preteklem letu upravičen do izredne denarne socialne pomoči, letos pa so se njegove premoženjske okoliščine spremenile v smislu, da je v enem letu pridobil druge pravice, ki so zvišale njegov materialni položaj, predvsem zagotovile njegov obstoj, na primer postal je uživalec pokojnine, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, zato do te pomoči ni več upravičen,« pravijo na CSD Laško.
Sprožil tudi socialni spor
Bralec trdi, da se pri njem situacija od lani ni spremenila, zato se po negativnih odločbah za izredne denarne pomoči na CSD obrača tudi s pritožbami na Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer jih zavračajo kot neutemeljene. Med drugim so v zavrnitvi pritožbe zapisali, da »... pritožnik že daljše obdobje zatrjuje svojo materialno ogroženost, a kljub temu ni razvidno, da bi se trudil pridobiti sredstva s svojim premoženjem, poleg tega je tudi prejemnik varstvenega dodatka, ki je namenjen ravno kritju življenjskih stroškov.«
Izredna denarna pomoč je namenjena tudi za primere, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere nima vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti ali v težki materialni, socialni in osebni stiski. V takšnih situacijah lahko strokovni delavec na situacijo pogleda celostno in odloči v skladu s tako imenovano diskrecijsko pravico, ki dopušča možnost, da se izredna denarna pomoč vendarle dodeli. Očitno so na CSD Laško odločili, da uporabnik, ki se je obrnil na nas, ni v takšni situaciji, kljub temu da je odločen, da bo dokazal svoj prav. Sprožil je namreč tudi tožbo na socialnem sodišču v Ljubljani.
Zaradi drv je naš bralec, ki prejema malo več kot 400 evrov pokojnine, odločen, da bo svojo pravico dokazal na sodišču. A poznavalci dela na centrih za socialno pomoč znajo povedati, da številni upokojenci, ki prejemajo še nižjo pokojnino, za izredno denarno pomoč nikoli ne zaprosijo. A bi lahko.
Lastna aktivnost
V svojih kritikah na račun CSD Laško je oster. »Pri odločanju za izredno denarno pomoč je center upošteval tudi >enosledna in dvosledna vozila, ki ne presegajo 8.191 evrov<, kljub temu da se to, pri tem se sklicujem na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ne bi smelo upoštevati. In center je moje vozilo ovrednotil več, kot je vredno.«
»Res je, da je po tem zakonu določen cenzus za upoštevanje avtomobilov in enoslednih vozil, hkrati pa center presodi, ali se pri odločanju upošteva premoženje, s katerim bi si uporabnik lahko sam pomagal pri reševanju svojega materialnega položaja. Če ima uporabnik en avtomobil ali enosledno vozilo, ga center pri odločanju o izredni denarni pomoči ne upošteva. Če uporabnik razpolaga z več vozili, ima na voljo premoženje, s katerim bi si lahko sam pomagal pri reševanju svojega položaja na način, da bi vozilo prodal in s prejeto kupnino kril strošek nakupa drv oziroma poplačal zapadle obveznosti. Na ta način uporabnik pokaže lastno aktivnost pri reševanju svojega položaja,« odgovarjajo na CSD Laško.
»Treba bo prodati kakšno vozilo.«
Bralec je neomajen. Pravi, da ima nekaj zemlje, ki jo bo težko prodal, da bi si s tem denarjem pomagal, in da mu nihče ne pove, kakšne »aktivnosti« naj se loti, da bo imel denar za preživetje. »Trditev, da uporabniku nihče ne pove, s kakšnimi >aktivnostmi< naj bi pridobil več denarja za preživetje, ne drži, saj strokovna delavka v odločbi navede obrazložitev, s katero pojasni in opiše razloge, zakaj center podani vlogi ugodi ali jo zavrne. Če se težavnost prodaje zemlje dejansko izkaže, se lahko o tem odloča po diskrecijski pravici, ki daje možnost, da se takšno premoženje potem ne upošteva. Je pa upravičeno sklepati, da je uporabnik lastnik dvosledne-ga in enoslednega vozila, kar verjetno predstavlja kar velik
strošek vzdrževanja. Uporabnikova >aktivnost< v opisanem primeru je, da odgovorno poskrbi najprej za lastno eksistenco, ki mora biti prednost pred aktivnostmi, vezanih na užitek in prosti čas. Morda je odgovorno razmisliti tudi o prodaji kakšnega vozila in si s tem zagotoviti osnovni obstoj, saj je izredna denarna pomoč namenjena za situacije, ko se oseba ali družina iz razlogov, na katere nima vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti,« še poudarjajo v Laškem.
»V Sloveniji se žal pojavlja miselnost, da ti tisto, kar si si v življenju ustvaril, pripada do konca življenja. S takšno trditvijo se je lahko strinjati, če ima uporabnik dovolj sredstev, da svoje ustvarjeno premično in nepremično premoženje vzdržuje sam, z lastnimi sredstvi. Za vzdrževanje ustvarjenega premoženja uporabnika pa izredna denarna pomoč ni namenjena,« trdijo na CSD Laško.
Kadrovski primanjkljaj
Bralec ves čas tudi trdi, da ga na centru za socialno delo obravnava delavka, ki po njegovem mnenju ni kompe-tentna za to delo. Toda v Laškem tudi te očitke zanikajo. »Za takšno delo je potrebna ustrezna strokovna izobrazba v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Centru za socialno delo Laško, strokovni izpit iz socialnega varstva, predvsem pa čut za sočloveka. Drži pa, da zaradi kadrovskega primanjkljaja in zaradi zelo širokega delokroga, ki ga center ima, ena strokovna delavka dela na več različnih področjih. Če je vprašanje vezano izključno na naš center, strokovna delavka, ki obravnava pravico do izredne denarne pomoči, dela tudi na področju odraslih storilcev kaznivih dejanj, na področju preživnin in oskrbe v tuji družini. Aktivna je tudi v interventni službi, kjer izven delovnega časa rešuje težave parov in družin, vezane na družinsko
nasilje. Do preteklega leta je reševala tudi vloge iz uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, kamor sodijo pravice, kot so redna denarna socialna pomoč, otroški dodatek, štipendije, varstveni dodatek. Za opisan obseg dela je potrebno široko znanje, zato ima vso potrebno strokovnost in kompetentost,« pojasnjujejo na CSD Laško.
Naš sogovornik navaja, da je strokovna delavka centra pri-
šla na njegov dom natančno takrat, ko je vedela, da ga ni doma, in da bi morala upoštevati njegovo izjavo. Toda ogled dejanskega stanja je v primeru običajne vloge za izredno denarno pomoč načeloma nenapovedan. »Strokovna delavka v primeru, da je uporabnik odsoten, le-tega že s terena pokliče po telefonu, če je možnost, da je kje v bližini in se lahko vrne na dom ter je pripravljen sodelovati in dovoliti ogled. Če ogleda ne opravi, se z uporabnikom dogovori za drug termin, če uporabnik ogled dovoli. Pri tako velikem številu vlog za izredno denarno pomoč, samo do danes jih je na CSD Laško bilo 471, je resnično nemogoče, da upoštevamo vse želje uporabnikov. Načeloma se izkaže, da tisti uporabniki, ki ne dovolijo obiska na domu, izredne denarne pomoči tudi ne potrebujejo oziroma želijo odobreno pomoč porabiti za kakšen drug namen,« so jasni na CSD Laško. In dodajajo, da če je ogled na domu zaradi uporabnikove odklonitve onemogočen, je posledično največkrat onemogočena tudi odločitev na podlagi omenjene pravice.
Letni dodatek za dopust namesto za drva?
Ministrstvo za delo je bralcu, ki se je obrnil na nas, v
zavrnitvi pritožbe napisalo še, da tudi ko dobi dodaten prejemek (letni dodatek), ga uporabi za druge namene in ne za preživetje. »Ali torej ne smem na dopust in ali do njega nimam pravice?« sprašuje bralec. Toda CSD nima vpliva na to, kako bo kdo porabil svoj letni dodatek. »Se pa od uporabnika pričakuje, da bo odgovoren pri razpolaganju z lastnimi sredstvi, ko gre za njegovo osebno preživetje. Imamo tudi primere, ko svoja sredstva nekateri porabijo za oddih in dolga potovanja, potem pa pričakujejo, da bodo dobili izredno denarno pomoč za nakup drv, poplačilo zapadlih položnic in podobno. Poznamo tudi uporabnike, ki nikoli ne zaprosijo za izredno denarno pomoč, a so materialno ogroženi in je razvidno, da je ogrožena njihova osnovna eksistenca, vendar povedo, da si pomagajo na način, da si poskrbijo dodatno delo, morda v smislu sosedske pomoči, ki jim je nato v naturalni obliki povrnjena, morda pa v obliki obdelave majhnega kosa zemlje, ki jim jo kdo odstopi - to je odgovorno in to predstavlja aktivno vključenost posameznika za lasten obstoj,« trdijo na CSD Laško.
SIMONA ŠOLINIČ
4
GOSPODARSTVO
Leto krožišč in mostov
Na letošnjem seznamu Voca kar 115 projektov - Selitev v Trnovlje še »na čakanju«
»Za nami je zelo dobra gradbena sezona. Dokazali smo, da nismo samo podjetje za obnovo in vzdrževanje cest, odvisno od državne koncesije, ampak se lahko lotimo tudi zahtevnih infrastrukturnih projektov. Voc je spet uspešno gradbeno podjetje, kot je nekoč že bil, in upam, da bo številka ena v celjski regiji ter na Koroškem ostal tudi v prihodnje,« pravi direktor Roman Moškotevc. Voc ima letos na seznamu kar 115 projektov. Večino je že končal, tistih nekaj, ki jih je še ostalo, bo dokončal še letos oziroma jih bo prestavil na naslednje leto, če vreme ne bo primerno za delo.
Čeprav Voc letos ni sodeloval pri nobenem avtocestnem projektu, ki običajno prinese več denarja, bo presegel lanski promet. Roman Moškotevc ocenjuje, da bodo čisti prihodki od prodaje znašali od 35 do 36 milijonov evrov, kar bo za približno 10 odstotkov več kot lani. Višji od lanskega bo tudi čisti dobiček. Voc je letos med drugim gradil kro-žišča v Celju, Nazarjah, Lat-kovi vasi in Mozirju ter mostove v Šentjurju, Dolah in Šmartnem ob Paki. Med večje projekte sodijo še prenove nekaj cest na Koroškem, v zreški občini in Rogaški Slatini, kjer prav v teh dneh končuje urejanje obvoznice.
Voc je letos na Celjskem zgradil tudi več krožišč. Na fotografiji krožišče Arja vas-Žalec.
novejše tehnologije in tudi boljše organiziranosti smo postali zelo konkurenčni in zato tudi zelo uspešni pri pridobivanju poslov. To dokazuje tudi to, da smo letos povečali prihodke in da so ti skupek več projektov kot prejšnja leta,« pravi Moško-tevc.
Letos so v Vocu porabili več kot dva milijona evrov za nakup novih strojev. Najpomembnejši je tako imenovani reciklator za asfalt, kakršnega ima v Sloveniji le še eno podjetje. Gre za najnovejšo tehnologijo pri prenovi cest, za katero je vedno več povpraševanja, saj prihrani veliko denarja in ne povzroča asfaltnih odpadkov.
Kdaj selitev v Trnovlje?
Voc je še vedno najemnik prostorov na Lavi, ki so v lasti CM Celje in jih bo stečajna upraviteljica Milena Sisinger kmalu spet prodajala na dražbi. Roman Moškotevc je ponovno poudaril, da teh prostorov ne namerava kupiti. Še vedno je prepričan, da mu bo gradbeno mehanizacijo uspelo preseliti v Trnovlje, kjer že nekaj časa poskuša urediti primeren prostor tudi za skladišča, v katerih bi bil posipni material za zimsko službo. Ali bo tam tudi upravna stavba Voca, se še ni odločil.
JANJA INTIHAR Foto: VOC
Več denarja za državne ceste
Kot pravi Moškotevc, se letos zelo pozna, da je država začela vlagati več denarja v ceste, ki so v njeni lasti. »Gre predvsem za tiste ceste na našem območju, ki so najbolj obremenjene in zato tudi najbolj dotrajane. Letos smo prenovili za 130 tisoč kvadratnih metrov cestnih odsekov, kar pomeni dva odstotka državnih cest, za katere skrbi Voc. Številka je na prvi pogled res dokaj skromna, vendar je treba vedeti, da je to štirikrat več kot v preteklih letih.«
Direktor Voca pričakuje, da bo država več denarja za obnovo cestne infrastrukture dala tudi v naslednjih letih, saj je na Celjskem v kritičnem stanju zelo veliko cestnih odsekov, nujno je treba obnoviti tudi več mostov. Poleg tega upa, da bodo v Ljubljani našli denar tudi za nove ceste, med drugim tudi za obvoznico v Šentjurju.
Dva milijona za nove stroje
V Vocu, ki zaposluje malo več kot 300 ljudi, imajo veliko
naročil že za prihodnje leto. Velika letošnja pridobitev Voca je reciklator za asfalt. Takšen stroj, ki je stal malo več kot milijon evrov, »Zaradi boljše opremljenosti, ima trenutno le še eno podjetje v Ljubljani.
Z Iskro na južne trge
Ne samo Voc, letos je zelo uspešna tudi Moškotevče-va trgovska družba Ahac, ki uvaža in prodaja hrano in pijače. Po nakupu blagovnih znamk Droga in Iskra je družba postala pomembna tudi v proizvodnji hrane in malih gospodinjskih aparatov.
Roman Moškotevc napoveduje, da bo letos Ahac presegel 40 milijonov evrov prometa, čisti dobiček bo znašal najmanj milijon evrov. Podjetje je vedno bolj uspešno na območju bivše Jugoslavije, kamor je letos izvozilo za 1,5 milijona evrov aparatov iz programa Iskra. Posamezne dele zanje po naročilu Ahaca izdelujejo v Turčiji in na Madžarskem ter Kitajskem, nato jih v Šentjurju in Stopčah, kjer je sedež podjetja, sestavljajo. Ker v naslednjih letih pričakuje povečano prodajo, je Moškotevc pred kratkim že najel 2.000 kvadratnih metrov veliko skladišče nekdanjega Alposa. »Blagovna znamka Iskra je na južnih trgih že vedno zelo cenjena, celo bolj kot v Sloveniji,« pravi direktor in lastnik Ahaca. JI
Gorenje letos ne bo doseglo ciljev
Čeprav je Gorenje v prvih devetih mesecih povečalo lanske prihodke in čisti dobiček, uprava družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac, napoveduje, da letos zaradi več negativnih dejavnikov ne bo doseglo vseh ključnih ciljev.
Skupina Gorenje je v devetih mesecih imela 944 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 5 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čistega dobička je bilo za 4,6 milijona evrov ali 12 odstotkov več kot lani. V Gorenju pojasnjujejo, da je bilo slabše od načrtovanega poslovanje v tretjem četrtletju. Prodaja je bila manjša zlasti v Nemčiji in Veliki Britaniji, poleg tega so na rezultate v tem obdobju vplivali še podražitev materialov in komponent ter višji stroški dela. Zaradi uvajanja serijske proizvodnje novih generacij izdelkov se je zmanjšala proizvodna produktivnost. Glede na
letno dinamiko sicer največji delež prihodkov pričakujejo v zadnjem četrtletju, a to vseh učinkov negativnih vplivov ne bo izničilo, pravijo v Velenju.
Gorenje letos nadaljuje prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, zlasti družb s področja ekologije. Prodalo je že Erico, prejšnji mesec pa se je ponovno začela prodaja Gorenja Surovine. Ob tem se je uprava velenjske družbe odločila, da bo začela iskati strateškega partnerja, ki bi skupino podprl pri dolgoročni in trajnostni rasti ter razvoju, kar bi lahko vodilo tudi do solastništva v skupini. Aktivnosti bodo predvidoma končane septembra prihodnje leto.
JI
Kmalu nova dražba Polzele
Celjsko sodišče je na predlog stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca sprejelo sklep o prodaji tovarne nogavic Polzela. To bo že drugi poskus prodaje. V prvem pred nekaj meseci je bila izhodiščna cena za tovarniški kompleks skupaj z opremo in blagovno znamko 2,8 milijona evrov.
Tokrat znaša izhodiščna cena malo več kot 2,4 milijona evrov. Sodišče se je odločilo, da bo prodaja kombinacija zavezujočega in nezavezujočega zbiranja ponudb. To pomeni, da bo morebitne kupce njihova ponudba zavezovala ne glede na to, ali bo nižja, enaka ali višja od izhodiščne cene. Polzela bo zavezana sprejeti najugodnejšo ponudbo samo, če bo enaka ali višja od izhodiščne cene, v primeru, če nobena ponudba ne bo enaka ali višja od izhodiščne cene, pa bodo stečajni upravitelj in upniki lahko (ne bodo pa zavezani) sprejeli tudi ponudbo, ki bo nižja od izhodiščne cene.
JI
Uniorjev turizem že na svojem
Z vpisom v sodni register je začela delovati nova družba Unitur, ki je nastala z izčlenitvijo programa Turizem iz
Uniorja. Ta je na novo družbo prenesel premoženje in celotno dejavnost Term Zreče in rekreacijskega centra na Rogli.
Unitur ima 6,5 milijona evrov osnovnega kapitala, edini lastnik je Unior. Poleg vseh nepremičnin in premičnin, ki sodijo v turistično dejavnost, ter vseh zaposlenih v tej dejavnosti je nova družba prevzela tudi vse obveznosti matične družbe, povezane s turistično dejavnostjo. Lastnik je za izvršna direktorja Uniturja imenoval Barbaro Soršak, ki je že prej vodila Uniorjev program turizma, in Aleša Slaparja, ki je prav tako bil med vodilnimi v tem programu.
Kot je znano, je Vseslovensko združenje malih delničarjev, ki ima le dve delnici Uniorja, po seji skupščine, na kateri so delničarji odločali o izčlenitvi programa Turizem, vložilo izpodbojno tožbo. Po njegovem mnenju je bila izčlenitev pripravljena pomanjkljivo in lahko negativno vpliva na poslovanje ene ali obeh družb. Uprava Uniorja je tožbo ocenila kot neutemeljeno in škodljivo. Čeprav se sodišče o tožbi še ni izjasnilo, je kljub temu dovolilo registracijo nove družbe Unitur, saj so bili za vpis, pojasnjujejo v Uniorju, izpolnjeni vsi pogoji, ki jih prepisuje zakon.
JI
Na prodaj sedmina Term Topolšica
Stečajni upravitelj velenjskega podjetja Fraktal-Consul-ting, ki je bilo v lasti Tomaža Ročnika, je začel zbirati zavezujoče ponudbe za odkup 7.509 delnic Term Topolšica.
Izhodiščna cena za delnico je 15 evrov oziroma malo manj kot kot 113 tisoč evrov za celoten paket. Fraktal-Consulting je z 12,8-odstotnim deležem tretji največji lastnik Term To-polšica.
Velenjsko podjetje, ki se je ukvarjalo z naložbami v vrednostne papirje, nakupi deležev v družbah ter s prodajo nepremičnin, je šlo v stečaj pred dvema letoma. Upnikom, med katerimi je največja Družba za upravljanje terjatev bank, je ostalo dolžno več kot 27 milijonov evrov.
JI
GOSPODARSTVO
5
Najbogatejši spet Bogomir Strašek
Z lestvice 100 najbogatejših Slovencev je izginilo kar pet premožnih iz naše regije
Objavljena je nova lestvica 100 najbogatejših Slovencev, ki je vsakoletni projekt revije Manager. Na prvem mestu sta spet Iza in Samo Login, do letošnjega januarja večinska lastnika prodanega podjetja Outfit 7. Eden od nekdanjih solastnikov tega podjetja je Matej Romih, ki je na lestvici najbogatejših Slovencev na 22. mestu. Romih izvira s Celjskega, njegovo premoženje je vredno 22 milijonov evrov.
Po podatkih Managerja ima 100 najbogatejših Slovencev skupaj pet milijard evrov premoženja. Od tega ima kar 41 odstotkov deset na lestvici najvišje uvrščenih. Kar petino vsega premoženja predstavlja denar za prodana podjetja. Med prvih deset na lestvici sta se letos bliskovito uvrstila ustanovitelja in solastnika kriptovalu-tne borze Bitstamp Damijan Merlak in Nejc Kodrič. Pred tremi leti sta imela vsak po 22 milijonov evrov premoženja, letos ima vsak od njiju po več kot sto milijonov.
Od vseh 100 najpremo-žnejših na lestvici se je od
lani premoženje najbolj povečalo družini Albreht,
ki se je letos uvrstila na 31. mesto lestvice. Albrehtovi, ki so med drugim lastniki Zlatarne Celje, imajo zdaj premoženje v vrednosti 37 milijonov evrov.
Strašek in Jager
Iz naše regije je najvišje uvrščen lastnik in direktor tovarne KLS Ljubno Bogomir Strašek in to na 11. mesto. »Podjetje KLS je zelo uspešno, vsako leto njegova vrednost zraste. Zato, ker vsako leto prodajo še poveča, prav tako poveča dobiček. To je znamenje, da je podjetje zdravo,« je povedala vodja projekta, urednica revije Manager Vida Cajnko Javornik. V družbi KLS Ljubno je tudi nadpovprečno dobro poskrbljeno za 240 zaposlenih. Lastnik podjetja, ki za avtomobilsko industrijo izdeluje zobate obroče, komentira svoje redne uvrstitve na lestvico 100 najbogatejših z dejstvom, da gre za vrednost tovarne, ki ni na prodaj. Premoženje Straška, ki izvira iz Rogaške Slatine, je
ocenjeno na 90 milijonov evrov. Podjetje KLS je letos prejelo priznanje za eno najuspešnejših družinskih podjetij v svetu.
Na 14. mestu lestvice je družina Jager iz občine Šmarje pri Jelšah, ki je lastnica trgovskega podjetja. Ustanovitelj podjetja Franc Jager ima tri odrasle sinove, ki so solastniki podjetja. Svoj posel je začel leta 1989, še v Jugoslaviji, ko je v Rogaški Slatini kupil prvo zemljišče. Danes je premoženje družine ocenjeno na 71 milijonov evrov.
Oba, tako Strašek kot družina Jager, sta se uvrstila že lani na isto, to je na 11. oziroma 14. mesto lestvice. S to razliko, da je vrednost premoženja obeh letos še zrasla.
Čudežni trikotnik
V drugem delu lestvice 100 najbogatejših je iz naše regije še nekaj imen. Stra-šku in Jagru sledita Tatjana in Ivan Pfajfar, lastnika trgovskega podjetja Inpos iz Celja, ki prodaja tehnično blago. Sledi dr. Uroš Merc, solastnik skupine Bisol Group v Latkovi vasi. Merc,
Na lestvici 100 najbogatejših vzbuja pozornost to, da ni na njej skoraj nikogar iz sosednje podravske regije. Iz bogate obalno-kraške regije je na lestvici komaj eno ime, in sicer za razliko od gospodarsko šibkejše pomurske regije, od koder so kar tri imena. Trije bogataši so tudi s Koroške, dva sta iz Zasavja, po eden je iz Posavja in z Notranjske. Več jih je z Gorenjske in Goriškega ter iz jugovzhodne Slovenije. Kar tretjina najbogatejših Slovencev je iz osrednjeslovenske regije.
ki je doktor elektrotehniških znanosti, je v Sloveniji vodilni ponudnik na področju fotovoltaike. Proti koncu lestvice sta na 92. mestu Anton Ofentavšek iz Tepa-nja ter na 93. mestu Franc Pišek iz okolice Šmarja pri Jelšah. Ofentavškovo podjetje Oplast izdeluje plastične izdelke ter Piškovo gozdno mehanizacijo, vitle. Vsak od njiju ima po 21 milijonov evrov vredno premoženje. Zanimivo je, da izvirajo iz razmeroma majhnega trikotnika med Šmarjem pri Jelšah, Pristavo pri Mestinju in Rogaško Slatino kar štirje z letošnje lestvice najbogatejših, ki so iz naše regije (Strašek, Jager, Albreht in Pišek).
Vsi omenjeni iz naše regije so se pojavljali na lestvici 100 najbogatejših že
pretekla leta. In koga, ki je bil na lestvici lani, letos ni več? To so Igor in Tanja Skaza iz velenjske Plastike Skaza, družina Zagožen iz Žalca, Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, Savo Gril iz
konjiškega Konusa Konexa ter Robert Grah in Romanca Hoič iz konjiškega SG Automotive. To seveda ne pomeni, da niso še vedno poslovno uspešni.
BRANE JERANKO
Sedmerica najbogatejših iz naše regije
Mesto na lestvici	Ime in priimek	Družba	Ocena premoženja (v mio EUR)
11.	Bogomir Strašek	KLS Ljubno	89,8
14.	Družina Jager	Jagros	71,4
31.	Družina Albreht	Zlatarna Celje	37,0
61.	Ivan in Tatjana Pfajfar	Inpos	26,4
63.	Uroš Merc	Bisol	25,8
92.	Anton Ofentavšek	Oplast	21,8
93.	Franc Pišek	Vitli Krpan	21,7
Vir: Manager
Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Hilux: od 6,8 do 7,8 l/100km in emisije CO2: od 178 do 204 g/km.	^^ ^^
Emisijska stopnja: EURO 6Y. Emisije NOx: od 0,0767 do 0,0822 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča !Jl Vi(	) r^ I I	AC^FRI-Mobll
globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.	* Гж! I	L—J I I—	D6čk°V3 43, Сб1јб, °3 425 6° 80
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2, s ter dušikovih oksidov. Slikaje simbolična.	A V T O C E	N T ER	WWW.fri-mobil.Si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Projekti Mestne občine Celje (MOC) in program CTN:
- —
139 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz programa CTN za mestne občine v Slovenji
v

TTTi
JU.
F
112 milijonov evrov od tega iz kohezijskih sredstev
H -
27 milijonov iz sredstev Republike Slovenje
ril"'
11,8 miljona evrov iz programa CTN na voljo za MOC
-.
924 tisoč evrov za energetsko obnovo in uporabnostno prenovo stanovanj
13,5 miljona evrov za gradnjo stanovanjske soseske Dečkovo naselje DN10
тгт^
2,6 miljona evrov za projekte trajnostne mobilnosti v MOC
"	-fe-^ -v,. -A--1-
Generator, stanovanja, kolesarske steze ...
Prvi projekti MOC na razpisih čakajo na evropski denar
CELJE - Po daljšem obdobju zatišja, ko ni bilo razpisov, kar je povzročilo veliko nejevoljo v vseh slovenskih občinah, se za Mestno občino Celje spet obeta čas živahnejšega črpanja evropskega denarja. V okviru programa trajnostnih naložb (CTN), v katerem lahko celjska občina računa na več kot 11 milijonov evrov, je MOC že prijavila projekt za obnovo občinskih stanovanj ter prenovo veleblagovnice Teko. Letos in prihodnje leto bo občina prijavila še projekte za gradnjo novih stanovanj in za trajnostno mobilnost.
Z omenjenimi projekti, katerih skupna vrednost znaša približno 22 milijonov evrov, bo celjska občina porabila vsa razpoložljiva sredstva iz mehanizma CTN.
Prvi projekt s stanovanjskega področja, ki so ga prijavile celjska občina in Nepremični-
ne Celje, vključuje energetsko obnovo stanovanj za stavbi Ob gozdu 3 in v Pohorski ulici 2. Izvedene bodo toplotna izolacija ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva in vgradnja energetsko učinkovitih ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov ter sistemov energetskega upravljanja. Projekt je ocenjen na 315 tisoč evrov, dela naj bi bila predvidoma končana decembra prihodnje leto.
Pri drugem prav tako že prijavljenem stanovanjskem projektu gre za prenovo 26 stanovanj v stavbah v različnih delih Celja (Cankarjeva ulica, Glavni trg, Pohorska ulica, Ulica frankolovskih žrtev ...). Prenova stanovanjskih enot je namenjena različnim ciljnim skupinam - upravičencem do neprofitnih stanovanj, službenih in namenskih stanovanj, mladim in mladim družinam, podjetnikom in starejšim - in
MOC po avtobuse za mestne linije na razpis Eko sklada
V MOC pričakujejo, da bo v začetku prihodnjega leta Eko sklad objavil razpis, na katerem se bo občina potegovala za denar za nakup osmih avtobusov, ki jih namerava uporabiti za vzpostavitev mestnega potniškega prometa. Gre za srednje velike mestne avtobuse, dolge osem metrov, s približno 20 sedeži in prav toliko stojišči. Avtobusi bodo primerni tudi za prevoz invalidnih oseb. »Vrsta pogona pri kupljenih avtobusih bo odvisna od pogojev razpisa Eko sklada, najverjetneje pa bo šlo za avtobuse na plinski pogon. Z osmimi avtobusi bo na štirih linijah, ki bodo sprva uvedene, mogoče zagotoviti vožnjo na vsakih 20 minut,« so povedali v celjski občini, kjer celotno investicijo ocenjujejo na 1,3 milijona evrov, pri čemer bi z denarjem iz Eko sklada zagotovili 845 tisoč evrov ali osemdeset odstotkov vrednostih nakupa.
ima za cilj oživljanje stavb in območij, kjer so umeščena stanovanja (stanovanjske soseske, staro mestno jedro ...). Z več kot šeststo tisoč evrov vredno naložbo, ki naj bi bila prav tako končana v prihodnjem letu, bo
obnovljenih 1.250 kvadratnih metrov stanovanjskih površin.
Začetek gradnje novih stanovanj
V MOC in občinskem podjetju Nepremičnine Celje se
že dlje pripravljajo na izvedbo finančno in izvedbeno najzahtevnejšega projekta v okviru programa CTN - na gradnjo nove stanovanjske soseske Dečkovo naselje (DN 10). Začetek gradnje je predviden za prihodnje leto. Na 20 tisoč kvadratnih metrih površine bo zgrajenih približno 140 stanovanj s parkirno hišo za stanovalce. Naložba je ocenjena na 13,5 milijona evrov. Prav za ta projekt bo šla večina od 11,8 milijona evrov evropskega denarja, do katerega je upravičena celjska občina iz programa CTN, preostali denar za naložbo bodo zagotovile občina in Nepremičnine Celje.
Oživljanje nekdanjega Teka
Eden najambicioznejših in finančno najzahtevnejših projektov v programu CTN je tudi projekt Generator, v okviru katerega bo MOC prenovila del nekdanje stavbe Teka v Gubčevi ulici v središču mesta, in sicer bo uredila zgornja tri nadstropja in medeta-že. Prostori bodo namenjeni vsem generacijam, od predšolske mladine do odraslih. V stavbi bo urejen znanstve-noindustrijski park z učnimi eksponati in eksperimenti, ki bodo nudili tematsko povezanost z regijsko industrijo. Prostori bodo namenjeni tudi
start up in visokotehnološkim podjetjem ter inovativnim posameznikom.
Kolesarske povezave
Na pred časom objavljen razpis ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti bo MOC prijavila projekte kolesarske infrastrukture (gradnjo kolesarskih povezav, sistem izposoje koles, postavitev postajališč z nadstrešnicami in stojali za kolesa ...).
Za prihodnji razpis ministrstva za infrastrukturo, ki bo prihodnje leto, bo celjska občina prijavila še projekt P+R (Park and Ride). V okviru programa CTN ima celjska občina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada za področje trajnostne mobilnosti na voljo malo več kot 2,6 milijona evrov.
MOC s sosednjimi občinami računa tudi na denar iz t. i. drugega dogovora za razvoj regij za gradnjo regijskih kolesarskih povezav Celje-Štore-Šentjur, Celje-Vojnik-Dobrna in Celje-Žalec. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo te občine odkupujejo zemljišča in urejajo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenih dovoljenj in začetek gradnje.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Občutno višji proračun v letu 2018
Denar za investicije
CELJE - Mestni svet je na torkovi seji sprejel proračun za prihodnje leto, ki bo občutno višji kot minulo leto in izraziteje investicijsko naravnan.
Razlog za to je pričakovan dotok evropskega in državnega denarja v prihodnjem letu, ko naj bi se v občinsko blagajno za investicije nateklo skoraj 6 milijonov evrov. Za primerjavo: v letu 2016 in letos je bilo evropskih in državnih sredstev za investicije le za približno 370 tisoč evrov. Tako je za prihodnje leto za novogradnje, obnove in adaptacije namenjenih skoraj 17 milijonov evrov. Letos naj bi bilo po oceni uresničenih le za 4,7 milijona evrov investicij, v letu 2016 jih je bilo še manj, za 2,8 milijona evrov.
Razlog za ogromen porast investicijskega denarja je nekaj velikih projektov, ki jih načrtuje celjska občina v prihodnjem letu in ki jih bo financirala s sredstvi iz trajnostnih naložb. Gre za projekt Generator, prenovo nekdanje veleblagovnice Teko, v kateri bo urejen znanstveno-in-dustrijski park, prostori bodo namenjeni tudi start up in visokotehnološkim podjetjem. Večji projekti so za prihodnje leto predvideni tudi v okviru energetske prenove javnih stavb in na področju trajnostne mobilnosti, med drugim gre za uvedbo mestnega potniškega prometa, projekte kolesarske infrastrukture in podobno.
RG
V Laškem dvesto priznanih kirurgov
Slovenski kongres otroške kirurgije
LAŠKO - Oddelek otroške kirurgije Klinike za kirurgijo UKC Maribor je v sodelovanju s Sekcijo kirurgov otroške kirurgije prvič organiziral Slovenski kongres otroške kirurgije, ki je bil minuli petek in soboto v Kongresnem centru Therma-ne Laško. Organizatorji so s kongresom praznovali tudi 10. obletnico ustanovitve sekcije otroških kirurgov.
Ta sekcija je bila ustanovljena leta 2007 v Splošni bolnišnici Celje, zato so se organizatorji tudi odločili za kongres v celjski regiji. Ravno ustanovitev te sekcije je bila prvi korak k temu, da je bila otroška kirurgija v Sloveniji vendarle priznana kot samostojna specializacija. To se je zgodilo leta 2015. Na kongresu je sodelovalo skoraj 200 zdravnikov iz Slovenije in tujine.
Srečanje je bilo namenjeno kirurgom, pediatrom, družinskim zdravnikom, urgen-tnim zdravnikom, neonatologom, speciali-zantom kirurgije, pediatrije, družinske in urgentne medicine ter vsem, ki se ukvarjajo z otroškim kirurškim področjem dela. Na kongresu je sodelovalo več tujih predavateljev. Predstavili so osnove in novosti sodobne kirurgije pri otroku. Priznana tuja specialista otroške kirurgije sta ob tej priložnosti izvedla tudi tečaj minimalne invazivne otroške kirurgije. Kot pravijo organizatorji, je bil celoten strokovni program zastavljen kot pregled vseh posameznih področij, kar je omogočilo pridobivanje znanja in izmenjavo izkušenj tako med kolegi iz Slovenije kot tudi na mednarodnem področju.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Kje se stiska največ otrok?
V občinskih načrtih za prihodnje leto II. OŠ in Ljubečna - Na Hudinji prostorska stiska prav tako velika
CELJE - Ko smo pred časom pisali o prostorski stiski v OŠ Hudinja, je v odgovoru na vprašanje, kako bo občina reševala to težavo, oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje (MOC) pojasnil, da je v pripravi več projektov pridobivanja in posodabljanja osnovnošolskega prostora in da so pred širitvijo OŠ Hudinja na vrsti še druge šole, kot sta II. OŠ Celje in OŠ Ljubečna, kjer je stiska prav tako velika.
Na vprašanje, kakšne so bile strokovne utemeljitve za odločitev, kdo ima pri tem prednost, neposrednega odgovora nismo dobili, iz poslanega pa lahko razberemo, da so se aktivnosti za reševanje težav v drugih dveh šolah začele že pred leti, medtem ko so težave na Hudinji izbruhnile lani. Takrat je število vpisanih doseglo višek, čeprav se je že od leta 2007 število otrok v okolišu nenehno povečevalo, česar leta 1989, ko so nastali načrti za prenovo hudinjske šole, niso mogli napovedati. Zato je tudi odgovor, kako bo občina reševala problematiko na Hudinji, časovno nedoločen: »Na podlagi pobude in analize, ki jo je letos pripravila OŠ Hudinja, bo MOC glede na spremenjene okoliščine (demografsko gibanje in spremenjen predmetnik) poiskala ustrezne rešitve prostorskih pogojev.« Šola je bila leta 2002 prenovljena in dograjena kot sodobna šola s prostorom za 400 učencev ter s po dvema oddelkoma za vsak razred. Danes jo obiskuje 489 učencev. V prihodnje bo prvošolcev za tri oddelke, za katere v šoli ni prostora. Nekateri otroci, ki živijo v bližini šole na Hudinji, so
zato jeseni morali v OŠ Frana Roša.
Začetek gradnje prizidka k II. OŠ prihodnje leto
Pobuda za dograditev prizidka k II. OŠ Celje naj bi bila precej starejša, pravijo v MOC. Strokovna služba se je s tem vprašanjem začela ukvarjati že v letu 2009. »Pridobili smo projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, ki ga imamo od leta 2013. V II. OŠ Celje imajo v letošnjem letu 492 učencev, povprečno imajo v vsakem oddelku 25,89 učenca in se že več let srečujejo z najvišjim povprečjem števila učencev na oddelek v Sloveniji. Imajo namreč približno šest učencev na oddelek nad slovenskim povprečjem,« so zapisali.
V MOC opozarjajo, da za prostorsko stisko v šolah ni krivo le večje število otrok, pač pa tudi to, da država dviguje normative in standarde za izvajanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja, a hkrati lokalnim skupnostim, ki morajo šolam zagotavljati ustrezen prostor in opremo, ne namenja za to potrebnih sredstev.
Podobno so iz oddelka za družbene dejavnosti odgovorili občinskemu svetniku Damirju Ivančiču, ki je na septembrski seji mestnega sveta spraševal, kako je z gradnjo prizidka k šoli. Pojasnili so mu, da so v proračun MOC za leto 2018 uvrstili načrt gradnje prizidka k II. OŠ, za katerega bi prihodnje leto namenili 50 tisoč evrov, leto kasneje pa 600 tisoč evrov.
Gre za prizidek z manjšo telovadnico in s tremi učilnicami ter spremljajočimi prostori v nadstropju.
Na Ljubečni
prenova
mansarde
V OŠ Ljubečna so v letu 2014 v enem kraku že izvedli prenovo mansarde zaradi povečanega vpisa tamkajšnjih vrtčevskih otrok, istočasno pa so se začeli pogovori o širitvi šole v drugi krak mansarde, kjer je podstrešje neizkoriščeno. Ob gradnji šole je bilo vpisanih 250 otrok, zdaj jih ima šola 450. Kot pravi ravnatelj Martin Grosek, imajo povprečno 25 učencev na oddelek. »V petih oddelkih imamo več učencev, kot določa normativ (v treh po 29 in v dveh po 30). V oddelku je lahko po 28 učencev, če so vključeni učenci s posebnimi potrebami (teh imamo 32), je število zmanjšano.« Po demografskih podatkih naj bi tudi v naslednjih letih imeli zelo polne oddelke, število učencev se bo povečalo. »Vprašanje časa je, kdaj bomo morali vpisati tretji oddelek prvega razreda ali dodatni oddelek v katerem od višjih razredov,« pravi Grosek in dodaja, da del denarja za naložbo zagotavljajo sami. To je zagotovo pomemben dejavnik pri odločanju občine o tem, kdo ima prednost. Kot pravijo v MOC, so zaradi zagotavljanja denarja aktivnosti v Oš Ljubečna predvidene v več delih prihodnje leto in v letu 2019, odvisno od finančnih zmogljivosti šole in MOC. S to prenovo bo šola pridobila dva kabineta, sanitarije, štiri normalno velike učilnice in dve manjši.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Za varnejšo šolsko pot
CELJE - Letos se je moralo kar nekaj prvošolcev s Hudinje vpisati v Osnovno šolo Frana Roša, saj je hudinjska šola prezasedena. Že julija so zato starši na sestanku s predstavniki občine zahtevali, da naj občina uredi varno šolsko pot ob Cesti Janeza Cvir-na oziroma severni vezni cesti.
Največjo težavo predstavlja eden od prehodov za pešce, ki je nepregleden. Otroci bi lahko cesto sicer prečkali na drugem, varnejšem prehodu v bližini OŠ Frana Roša, a do tja ni pločnika, ampak je speljana le kolesarska steza. Ker občina do začetka šolskega leta te-
žave ni rešila, so starši oktobra na ponovnem sestanku zahtevali takojšnje ukrepanje. V teh dneh občina tako ureja manjkajoči pločnik do varnejšega prehoda v neposredni bližini šole, medtem ko bo nevarnejši prehod ukinjen. Ob cesti je po novem tudi merilec hitrosti, saj mnogi vozniki ne upoštevajo omejitve.
Če bodo vremenske razmere ugodne, bo gradnja približno 300 metrov dolgega pločnika končana ta teden. Dela so ocenjena na približno 25 tisoč evrov.
TC
Foto: SHERPA
Gradnja pločnika naj bi bila končana te dni.
Občina bo kupila traktor
DOBRNA - V osnutku proračuna za prihodnje leto računa občina na 3,2 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Osnutek je občinski svet sprejel na svoji zadnji seji soglasno in brez posebne razprave. Pred tem so ga obravnavali občinski odbori.
Za naložbe v letu 2018 je v proračunu predvidena tretjina sredstev. Približnož sto tisoč evrov, ki pripadajo Dobrni po Zakonu o financiranju občin, je na voljo za urejanje cest. Večja dela so predvidena na območjih Brdc in Zavrha ter manjša v Strmcu. Izvedena
naj bi bila tudi sanacija plazu pri Martjaku, kar bo delno plačala občina. Med postavkami sta še med drugim nakup traktorja za potrebe občinskega režijskega obrata in prenova avtobusnih postajališč. Za prihodnje leto je prav tako predvidena gradnja krožišča pri Novem gradu.
V proračunu za leto 2018 je tudi denar za nekatere projekte, na katere računa občina v prihodnjih letih. Gre predvsem za boljšo oskrbo z vodo v različnih krajih občine in delno za gradnjo preostale kanalizacije.
BJ
Po novem na enem mestu
CELJE - Območna služba zavoda za zaposlovanje in urad za delo v Celju bosta po novem delovala na enem mestu. Prva ima namreč zaenkrat sedež na Ljubljanski cesti, urad za delo ga ima na Gledališkem trgu. Zavod deluje na Gledališkem trgu že več kot pol stoletja, ko je bila tam ustanovljena Komunalna skupnost za zaposlovanje Celje.
Na Gledališkem trgu, kjer je zavod vse od 23. marca 1966, prostori ne ustrezajo več potrebam današnjega časa na
tem področju. Nekdanjemu delu s posameznimi iskalci zaposlitve se je z leti pojavil tudi vse večji obseg dela s skupinami iskalcev. V poslovni stavbi na Ljubljanski cesti 14, kjer je že sedež območne službe, se je letos ponudila možnost za delovanje zavoda za zaposlovanje na enem samem mestu. Iz stavbe se je namreč izselila zavarovalnica.
Zavod je to izkoristil. »Najbolj se veselimo možnosti, da bo naše karierno središče zaživelo v novih primernih prostorih,« je pred selitvijo
povedala direktorica območne službe Alenka Rumbak. Delo na dveh mestih je neugodno tako za iskalce za zaposlitve kot tudi za zavod. Področje javnih del je tako na primer doslej na Ljubljanski cesti ter osebno in skupinsko svetovanje iskalcem zaposlitve na Gledališkem trgu. Na skupnem mestu na Ljubljanski cesti bodo predvidoma začeli delati od ponedeljka, 20. novembra. Poleg celjskega, je na našem območju še več drugih zavodovih krajevnih uradov za delo.	BJ
Drsajo že peto sezono
V Celju dokončujejo telovadnico k I. OŠ Celje, v načrtu pa sta tudi prenova dela glasbene šole ter energetska obnova II. in IV. OŠ Celje, OŠ Hudinja in OŠ Glazija.
VELENJE - Na drsališču v Sončnem parku se je v soboto popoldne začela letošnja sezona brezplačnega drsanja v Velenju, že peta po vrsti. Tisti, ki nimajo lastnih drsalk, si jih lahko ob drsališču izposodijo za dva evra.
Tako kot v preteklih sezonah bodo na drsališču tudi letos organizirali vadbo hokeja in curlinga ter začetni in nadaljevalni tečaji drsa-
nja. Osnovne šole bodo na njem imele športne dneve. Javni zavod Rdeča dvorana upravlja z drsališčem, za njegovo delovanje skrbi Hokejski klub Velenje. Mestna občina Velenje brezplačno drsanje v Sončnem parku zagotavlja od leta 2013. Za postavitev in obratovanje drsališča bo letos namenila od 32 do 35 tisoč evrov.
ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Knjižnica v Vojniku naj bi po prostorski širitvi še bolj zaživela.
Knjižnica je preveč utesnjena
Občina bo poskrbela za njeno prostorsko širitev
VOJNIK - »Občani se radi vračajo v knjižnico. Z veseljem povem, da se povečujeta tako zbirka kot obisk,« je o Knjižnici Vojnik povedala direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj. Eno veliko pomanjkljivost Knjižnica Vojnik vendarle ima in to je njena prostorska utesnjenost. Kot vse kaže, bo težava rešena.
Knjižnica Vojnik je ena od štirih krajevnih knjižnic osrednje knjižnice - poleg Dobrne, Šmartnega v Rožni dolini in Štor. »Število novih članov raste, v zadnjem letu se je precej povišalo tudi število aktivnih članov,« ugotavlja direktorica. Lani se je v Knjižnico Vojnik vpisalo 139 novih ljubitelj knjig, število aktivnih članov se bliža številki dva tisoč. Izposoja, ki je v letih 2012-2014 upadla, je spet višja. V knjižnici sta dva redno zaposlena.
»Dejstvo je, da imamo premalo prostora. Po normativih ga ni dovolj niti za knjige, kaj šele za prireditve,« ugotavlja direktorica. Prostor, ki ga je vojniška knjižnica že imela za prireditve, je zdaj zatrpan z novimi policami, polnimi novih knjig.
Na vrsti spodnji del
Direktorica omenja, da knjižnica z Občino Vojnik načeloma zelo dobro sodeluje. Zaradi reševanja prostorske stiske je občina lani
kupila sosednjo zgradbo, in sicer ob obstoječi knjižnični. »V prvem delu naložbe bomo povečali prostore za knjižnico v spodnjem delu kupljenega poslopja. Gre za 45 kvadratnih metrov dodatnih površin,« odgovarja župan Branko Petre. Tam bo prireditveni prostor. V njem bodo sicer postavljene premične police s knjigami, ki jih bo mogoče v času prireditev umakniti. »Hkrati bomo uredili zunanji, vrtni del, kjer bodo mogoče v poletnem času prireditve na prostem,« je povedal župan. Za spodnji del stavbe ponudbe za izvajalca del občina že zbira in računa na začetek del še letos. Denar je v rebalansu letošnjega proračuna in v osnutku proračuna za prihodnje leto zagotovljen. Občina računa, da jo bo ureditev spodnjega dela stala približno petdeset tisoč evrov.
V nadstropju lani kupljene stavbe je za širitev knjižnice na voljo še več kot sto kvadratnih metrov dodatnega prostora. Tam načrtujeta knjižnica in občina ureditev galerijskega prostora. V enem delu je predvidena stalna domoznanska razstava o Vojniku in njegovih ljudeh, v drugem delu so predvidene občasne razstave. Finančnih sredstev za ureditev nadstropja zaenkrat še ni, občina računa na sofinanciranje.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Z novim podžupanom
POLZELA - Župan Jože Kužnik je za novega podžupana imenoval mag. Marjana Močnika, ki bo funkcijo do konca mandata opravljal poleg sedanjega podžupana Igorja Pungartnika.
Razlogov za imenovanje je po besedah Kužnika več. Eden glavnih je začetek novega investicijskega ciklusa, kamor vstopa občina z velikimi večletnimi projekti, kot so rekonstrukcija mreže občinskih cest, gradnja kulturnega centra in energetske obnove
Novi podžupan Občine Polzela je mag. Marjan Močnik.
javnih zgradb. Pri tem bo novi podžupan, ki je bil v občinski svet izvoljen na listi Stranke modernega centra (SMC), skrbel predvsem za koordinacijo med občinskim svetom in občinsko upravo, poleg tega bo zadolžen tudi za sodelovanje občine z društvi in ostalimi nevladnimi organizacijami v občini in izven nje. Prevzel bo tudi določene protokolarne obveznosti v občini.
ŠO
Foto: TT
Novo-stara direktorica Ksevta
VITANJE - Elena Dokuzov je bila ponovno imenovana za v. d. direktorice javnega zavoda Kulturno gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt). Naloge bo opravljala do imenovanja direktorja zavoda, vendar največ za šest mesecev.
Elena Dokuzov je bila letos marca imenovana za v. d. direktorice Ksevta za šest mesecev od uveljavitve akta o ustanovitvi javnega zavoda, to je od 1. aprila do 30. septembra. Pogodba o zaposlitvi z njo je bila sklenjena 12. aprila za obdobje od 13. aprila do imenovanja direktorja oziroma največ za šest mesecev. Ker v tem času javni razpis ni bil izveden in direktor ni bil imenovan, je svet zavoda na tretji seji sprejel sklep, da se Eleno Dokuzov ponovno imenuje za v. d. direktorice javnega zavoda Ksevt do imenovanja direktorja zavoda, vendar največ za šest mesecev. Vlada kot ustanoviteljica soglaša s odločitvijo sveta zavoda.
BGO
Ne morejo si privoščiti
DOBRNA - Tudi ta občina je ekonomske cene storitve pomoč na domu povišala. To je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje. Narekuje jih povišanje plačilnih razredov socialnih oskrbovalk, saj predstavlja njihovo delo večji del ekonomske cene storitve.
Nova ekonomska cena storitve bo tako ob delavnikih znašala približno dvajset evrov na uro, kar je štiri odstotke več kot doslej. Višje cene veljajo tudi ob nedeljah in praznikih. Za uporabnike bo cena ostala ista, in sicer štiri evre na uro, saj bo razliko plačala občina. »Ob nizkih pokojninah so starejši potisnjeni na rob preživetja. Zelo malo je takšnih, ki si lahko privoščijo bivanje v domu za starejše občane,« poudarja pomen pomoči na domu župan Martin Brecl. Na Dobrni so le štirje uporabniki te storitve.
BJ
Od spomladi raztros pepela
LJUBNO - Na Ljubnem ob Savinji občina ureja trško pokopališče. Najprej ga je razširila, saj je grobnega prostora zelo primanjkovalo.
Med prvim delom naložbe je občina v novem delu pokopališča pridobila 75 mest za pokope. Prostor za raztros pepela je že določen, spomladi bo povsem urejen. Takrat bo na vrsti tudi ureditev parkirišča, ki je v slabem stanju. Vse skupaj bo občino stalo približno šestdeset tisoč evrov. V občini Ljubno sta dve pokopališči, eno je tudi v Radmirju.
BJ
Popravek
V prispevku Pokopališče kot turistična znamenitost v 43. številki Novega tednika smo napačno zapisali priimek prvega celjskega župana slovenskega rodu, dr. Jura Hrašovca. V prispevku je bilo zapisano Jure Hraševec, pravilno pa je dr. Juro Hrašovec. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Na Starem gradu geološka pot za zabavo
Obnova Pelikanove poti in ureditev parkirišča do konca leta
CELJE - Na Starem gradu so bile v zadnjem desetletju uresničene številne naložbe, s katerimi je Mestna občina Celje zelo izboljšala infrastrukturo ter vsebinsko ponudbo. V občini so se zdaj osredotočili tudi na izboljšave pri dostopu do gradu. Tako bo občina še letos uredila spodnje parkirišče ob vznožju grajskega hriba in Pelikanovo pot, v pripravi je tudi projekt geološke zabavne poti.
Pelikanova pot, ki je najbolj priljubljena pešpot za dostop do Starega gradu, je že dolgo klicala po temeljiti obnovi. Zdaj se je ta naposled le začela, v njenem okviru pa bo ob vznožju poti urejeno tudi parkirišče. Obnovitvena dela izvaja podjetje Nizke gradnje Kladnik, stala bodo 38 tisoč evrov. V času del Pelikanova pot ni primerna za sprehajanje.
Sicer pa se na območju grajskega hriba obeta še ena pohodna pot. Mestna občina Celje se je letos s partnerji s Hrvaške prijavila za čezmejni evropski projekt Geologija za zabavo (Geo for fun). »V občini želimo oblikovati
geološko-zgodovinsko poti, ki bo speljana kot krožna pot okrog Starega gradu. V okviru poti bodo tudi razgledna ploščad in interaktivni pripomočki za spoznavanje različnih vsebin, ki bodo predstavljene na poti,« je povedala mag. Barbara Gorski, vodja službe za investicijsko vzdrževanje v Mestni občini Celje.
Nekaj manjših posegov je sicer predvidenih tudi na Starem gradu. »Želimo si, da bi za oder, ki ga vsako leto pripravljamo za prireditve, našli stalno rešitev, prav tako razmišljamo o namestitvi montažne strehe za obiskovalce na prireditvenem prostoru na gradu, saj vedno pogledujemo v zrak in trepetamo pred dežjem,« je še pojasnila sogovornica.
Celjska občina tudi želi preurediti in posodobiti romanski palacij ter mu nameniti novo vsebino. Vsi ti posegi bodo kot doslej usklajeni z zavodom za varstvo kulturne dediščine. V prihodnjem letu bo na celotnem območju gradu mogoče uporabljati tudi brezžično omrežje.
RG, foto: SHERPA
Priljubljena Pelikanova pot doživlja prenovo
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Če bo treba, tudi na evropsko sodišče
Šoštanjska civilna iniciativa še naprej zbira podpise za pravično okoljsko nadomestilo domačinom
Civilna iniciativa Šoštanj še naprej zbira podpise za pravično okoljsko nadomestilo tamkajšnji lokalni skupnosti. Od šaleške energetike zahtevata, da poplača dolg za leto 2016 in obenem začne redno izplačevati okoljsko rento.
ŠOŠTANJ - Tamkajšnji prebivalci še naprej zahtevajo pravično okoljsko nadomestilo za degradirano okolje in s tem slabše bivanjske razmere, za katere so krivi elektroenergetski objekti. Civilna iniciativa, ki je do zdaj zbrala že nekaj sto podpisov, se je prejšnjo sredo sestala z vsemi devetimi predsedniki krajevnih skupnosti. Dogovorili so se o nadaljnjih aktivnostih.
Gradnja in delovanje elektroenergetskih objektov v središču Šoštanja sta povzročila veliko degradacijo okolja. Prebivalci so bili priča potapljanju vasi, rušenju objektov. Njihov vsakdan so še vedno tresenje tal, slaba kakovost zraka in smrad. Občina Šoštanj in civilna iniciativa se zato nikakor ne strinjata s prenehanjem izplačevanja okoljskega nadomestila. Od šaleške energetike zahtevata, naj poplača dolg za leto 2016 in obenem začne redno izplačevati okoljsko rento. »S plačilom okoljske rente bi vsaj deloma omilili agonijo, ki jo preživljamo že 60 let. Naše nepremičnine so zaradi umestitve elektroenergetskih objektov razvrednotene. Prebivalcem je odvzeta pravica do zdravega življenjskega okolja, kar nam pripada po ustavi,« je jasen predsednik civilne iniciative Walter Kolar.
Še več aktivnosti
Civilna iniciativa se je na nedavnem sestanku s pred-
sedniki krajevnih skupnosti dogovorila, da bodo podpise za pravično okoljsko nadomestilo in s tem dostojanstvo tamkajšnjih prebivalcev začela zbirati organizirano po krajevnih skupnostih. »Dogovorili smo se o vseh aktivnostih, ki se bodo dogajale do 25. decembra, ko se bomo sestali ponovno. S predsedniki krajevnih skupnosti bomo skupaj zbrali vse podpise in jih predložili državnemu zboru oziroma predsedniku vlade, če nas ne bo že prej povabil na pogovor,« je še pojasnil pred-
sednik civilne iniciative, ki ne izključuje tudi možnosti, da bi pravico poiskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Drugačen primer
Za plačilo okoljskega nadomestila trenutno naj ne bi bilo ustreznih zakonskih podlag. V HSE ob tem dodajajo, da naj bi se zato z lokalno skupnostjo že dogovarjali o pripravi zakona o okoljskih rentah. Pristojni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič meni, da je potreben sistemski ukrep kot
del izvajanja okoljske politike. »Vsa območja, ki so v tem sistemu, si zaslužijo okoljske rente, vendar je Šoštanj znotraj tega poseben primer, ker so v njem elektroenergetski objekti v samem mestnem središču. Država bi ga morala zaradi tega obravnavati individualno,« je glede novega elektroenergetskega zakona jasen predsednik civilne iniciative, ki naj bi s pomočjo poslanca SD Jana Škoberneta zaradi tega vložila amandma na ta zakon.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA)
Za Tinkaro navijala polna dvorana
LAŠKO - Dobrodelni koncert za Tinkaro Polanc je odlično uspel. V dvorani Tri lilije v Laškem se je zbralo več kot 2.300 obiskovalcev, na odru pa se je zvrstila cela vrsta ansamblov, pevcev in drugih nastopajočih.
»Presrečen sem bil zaradi odziva glasbenih kolegov in še bolj zaradi obiskovalcev, ki so napolnili dvorano,« je dejal Tinkarin oče Robi Polanc. Velikokrat se namreč zgodi, da ljudje z veseljem prispevajo evro ali dva, na koncert pa se jim ne ljubi iti. »Tokrat pa je bilo tudi vzdušje odlično in koncert veličasten. Še enkrat hvala vsem,« pravi Polanc. Za Tinkarino zdravljenje lahko sicer še vedno donirate v Krambergerjev sklad.	StO
Na Golteh pripravljeni na novo sezono
MOZIRJE - Nižje temperature v zadnjih dneh in prvi sneg tudi v sredogorju naznanjajo, da je pred vrati nova smučarska sezona. Nanjo se že vneto pripravljajo tudi na Golteh, saj se je tudi pri njih začela zimska pravljica. Planino je namreč pobelil prvi sneg.
»Zasneževanje smučišča na Golteh začenjamo v teh dneh. Glede na vremenske razmere obratovanje žičniških naprav načrtujemo v prvi polovici decembra. Otvoritveni smučarski konec tedna bo 9. in 10. decembra,« je povedal Luka Pavlič, direktor podjetja Golte. Med pripravami na novo zimsko sezono so v gorskem centru opravili strokovnotehnični pregled in vzdrževalna dela na žičniških napravah, tako da s tega vidika popolnoma pripravljeni pričakujejo prve smučarje.
»Spomladi in poleti so bila v hotelu opravljena večja vzdrževalna dela, nadaljuje se tudi gradnja apartmajskega naselja, ki bo predvidoma končana do poletja,« je še pojasnil Pavlič. Na Golteh so po njegovih besedah zadovoljni s predprodajo smučarskih vozovnic in s tem, da imajo za novoletne praznike v hotelu že skoraj zapolnjene nočitvene zmogljivosti. RG
Za lažjo orientacijo
LAŠKO - Občina je v teh dneh v večini krajevnih skupnosti uredila velike informativno-promocijske table s predstavijo turističnih in drugih značilnosti.
Posamezno tablo sestavlja zemljevid z vrisanimi tematskimi, pohodnimi in kolesarskimi potmi. V slovenskem in angleškem jeziku so opisane glavne znamenitosti občine, ki so opremljene tudi s fotografijami, z osnovnimi podatki so predstavljane tudi posamične krajevne skupnosti. Tabla v KS Zidani Most bo postavljena prihodnje letu, ker v Stiku Laško čakajo na ureditev parkirnega prostora ob glavni cesti Zidani Most-Laško. Vrednost naložbe je ocenjena na 15 tisoč evrov.
RG
Voc dobro pripravljen na zimo
V skladiščih ima dovolj posipnega materiala - To sezono bo skrbel za 1.961 kilometrov državnih in lokalnih cest
CELJE - Za vzdrževalce državnih in lokalnih cest, med njimi tudi za celjski Voc, se je včeraj uradno začela zimska sezona. Plužne enote Voca so bile na nekaterih cestah v Zgodnji Savinjski dolini, na območju Velenja, na Rogli in tudi Planini, kjer je na cesti proti Sevnici zapadlo deset centimetrov snega, že v začetku tedna. Celjsko podjetje bo to zimo na območju savinjske in koroške regije skrbelo za 1.961 kilometrov državnih in nekaterih občinskih cest. Vodja vzdrževanja Bogdan Kočevar pravi, da so se na zimsko sezono dobro pripravili. Povečali so vozni park, na zalogi imajo dovolj posipnega materiala.
Voc v skladu s koncesijo skrbi za tisoč kilometrov
državnih cest, od tega za 750 kilometrov na širšem celjskem območju in za 250 kilometrov v koroški regiji. Poleg državnih ima na skrbi še 961 kilometrov lokalnih cest, kar je več kot v lanski sezoni. Po novem namreč za zimsko vzdrževanje skrbi še za več cest v občinah Celje, Štore in Kozje, ponovno se vrača v Zgornjo Savinjsko dolino, v sodelovanju z Avstrijci pa bo vzdrževal tudi cesto od prehoda Pavličevo sedlo do Železne Kaple. »Dogovorili smo se, da bomo mi skrbeli za pluženje, oni pa za posipanje in pregledniško službo,« je povedal Bogdan Kočevar.
Letos 136 plužnih enot
Ker bodo to zimo skrbeli za še več cest, so v svojo
Plužne enote Voca so zimsko sezono minuli konec tedna začele na Rogli.
vzdrževalno službo vključili več ljudi in enot kot lani. »Pripravljeno imamo ekipo 220 ljudi, to je 136 plužnih enot, od tega je 54 enot pogodbenih,« pojasnjuje Kočevar. V skladiščih Voca je na voljo 20 tisoč ton peska, 6.500 ton soli in 30 tisoč litrov magnezijevega klorida za moker posip cest. Če bo treba, pravi Kočevar, bodo te količine še dopolnjevali.
Čeprav bodo vzdrževalci cest letos s pomočjo novih merilnih postaj, ki bodo stale na nekaterih cestah, dobivali več vremenskih podatkov in napovedi, Bogdan Kočevar opozarja voznike, naj bodo strpni in naj razumejo, da Voc kljub dobremu voznemu parku vseh cest v regiji ne more urediti hkrati. »Pluženje poteka po pravilih in vrstnem redu, ki ga določa direkcija za infrastrukturo. Takoj, ko začne snežiti, začnemo posipavanje, ko zapade deset centimetrov snega ali ko sneženje poneha pri manj centimetrih, pa je čas za pluženje.«
JI
Foto: VOC
10
KULTURA
Zamejci navdušili Celjane z dohodninskimi nasveti
Zaključek 25. Novačanovih gledaliških srečanj
V soboto zvečer so se končala 25. Novačanova gledališka srečanja. Slovesni večer s podelitvijo nagrade za najboljšo predstavo po izboru gledalcev so popestrili s stand up nastopom in glasbenim vložkom. Med štirimi tekmovalnimi predstavami so gledalci najbolje ocenili predstavo Dohodnina v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štan-drež. Z letošnjimi srečanji so zadovoljni tako organizator KUD Zarja Trnovlje Celje kot tudi nastopajoči in gledališki strokovnjaki.
Novačanova gledališka srečanja so spomin na pesnika, dramatika in predvojnega politika Antona Novačana. A srečanja ne pomenijo le negovanja spomina nanj, ampak tudi izmenjavo mnenj in izkušenj slovenskih ljubiteljskih gledališčnikov. Srečanje je nastalo na pobudo takratnega režiserja trnoveljskega gledališča Štefana Žvižeja, saj festivalov na področju ljubiteljskega gledališča ni bilo veliko. Srečanje je zraslo ob prijateljskem sodelovanju gledališč, dokler pred petimi leti niso dvignili ravni in naredili prve selekcije.
Prva predstava razprodana
Letošnji selektor Domen Valič je izbral pet tekmovalnih predstav. Letos so bile vse izbrane predstave komedije. »Verjamem, da si ljudje raje ogledajo komedijo kot tragedijo ali dramo, zato so bili veliko bolj navdušeni nad letošnjim izborom. Nam, ki smo malce bolj gledališko strokovno podkovani, pa manjka kakšna predstava, ki po žanru ni komedija. Te predstave, ki niso bile uvrščene in za katere v društvu menimo, da so
vseeno dobre, bomo na oder postavili enkrat v letošnji sezoni,« je razložil predsednik KUD Zarja Trnovlje Celje Uroš Rošer. A kot je poudaril, gre zasluga tudi dobremu izboru Domna Valiča, da je bil letošnji obisk predstav zelo dober. »Prvič v nekaj letih se je zgodilo, da je bila prva predstava razprodana, saj smo morali kar nekaj gledalcev poslati domov. Po drugi strani smo veseli, da gledališče ne glede na vse elektronske medije, ki nas obdajajo, močno pridobiva veljavo.«
Poleg tega so člani trno-veljskega društva ponosni, da jim je v mesecu uspelo postaviti na oder novo predstavo Na kmetih, organizirati festival in se pripraviti še na novo decembrsko premiero otroškega muzikala Peter Pan. »To je res velik zalogaj, a ker nas je kar nekaj članov, si delo razporedimo. Imamo mlad kolektiv, ki je
Strokovni sodelavec JSKD Matjaž Šmalc je pohvalil odlično energijo društva.
željan pomagati in mu damo priložnost, da se pokaže, kaj zna,« je povedala članica društva Polonca Rošer.
Dohodnina, tema, ki navdušuje na tej in oni strani meje
Štiri tekmovalne predstave, eno so morali zaradi nesrečnih okoliščin odpovedati, je ocenjevalo občinstvo. Najbolj jih je navdušila predstava Dohodnina v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. Društvo, ki se je že petič udeležilo celjskega festivala ljubiteljskih gledališč, je tokrat odneslo domov tudi priznanje, ki mu veliko pomeni. »To priznanje ni pomembno samo za naše društvo, temveč za celoten naš okraj onstran slovenske meje. S kulturno dejavnostjo kažemo pripadnost slovenskemu jeziku. Zadnje čase je namreč vedno manj ljudi, ki se zavedajo svoje narodne pripadnosti. Upamo, da bo to priznanje spodbudilo vse tiste, ki so manj prisotni v društvih, da pristopijo in dokažejo pripadnost slovenščini,« je povedal Božidar Tabaj, član štandre-ške dramske skupine.
Prosvetno društvo Štan-drež obstaja že več kot petdeset let, enako tudi dramska skupina. Božidar Tabaj je tudi povabil vse tiste, ki imajo veselje do gledališča, naj vztrajajo in iščejo izzive na odrih, saj je lahko to zelo dobra terapija. »Gledališču sledim že dvajset let in iz lastnih izkušenj pozivam vse, ki imate veselje do gledališča, da se vanj vključite. Ko sem bil star dvajset let, so mi rekli, da nisem za na oder. A nisem obupal. Gledališko udejstvovanje mi zelo veliko pomeni in samo zahvalim se lahko Bogu, da so tudi s pomočjo skupine moje osebne težave veliko manjše.«
Glavna igralca nagrajene predstave Dohodnina ste bila celjskega priznanja zelo vesela. Polonca Cijan je tudi prejela priznanje za igralko večera.
Ko društvo postane družina
Štandrežani radi prihajajo v Celje, čeprav prevozijo več kot dvesto kilometrov. Med zarjani čutijo posebno energijo, ki je kriva, da Gledališče Zarja Celje uprizarja najboljše predstave na državni ravni. Odlično delo trnoveljskega gledališča je pohvalil tudi strokovni sodelavec za gledališko dejavnost pri javnem skladu za kulturne dejavnost Matjaž Šmalc. »Mislim, da imajo zarjani eno boljših gledaliških skupin v Sloveniji. V zadnjih desetih letih so se kar osemkrat uvrstili na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin, kar je fenomenalno. Uspeh je tudi, da so zarjani modro ugotovili, da se starajo, in so veliko svojega napora vložili v vzgojo podmladka, kar se jim obrestuje. Mladi in stari se dopolnjujejo ter oplajajo. To je primer dobre prakse, model, ki bi ga morala uporabiti tudi druga društva. Zarjani imajo posebno energijo, to ni samo društvo, to je družina.« Da so več kot društvo, je potrdil tudi predsednik Uroš Rošer, ki je član že skoraj dvajset let. »Mlajši smo bili vzgojeni na način, da smo vsi člani enaki, da se spoštujemo. Kot predsednik se trudim znanje prenašati na mlajše in nadaljevati tradicijo. Če smo na odru in v zaodrju enaki, tudi pri čistilnih akcijah, potem se o letih ne pogovarjamo.«
Gledališče Zarja Celje bo naslednji mesec na oder postavilo novo otroško predstavo, z mislimi pa so člani že pri novih predstavah in pri 26. Novačanovih gledaliških srečanjih.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Na zaključku gledaliških srečanj je nastopila Maša Tiselj in zapela štiri skladbe iz različnih muzikalov. Pred njo sta nastopila tudi stand up komika Tom Costo in Alen Mastnak.
Polonca Rošer (na sredini) je bila z obiskom zelo zadovoljna, kar potrjuje, da ljudje še radi hodijo v gledališče. Žiga Medvešek in Urška Majcen sta bila moderatorja srečanja.
KULTURA
11
Najboljše črte regije
Tematska razstava v Rogaški Slatini
Javni sklad za kulturne dejavnosti je pripravil 6. tematsko razstavo Velika črta in 27 najboljših slik na celjskem regijskem območju je na ogled v Mestni galeriji v Rogaški Slatini. Najboljše bodo predstavljene na državni razstavi junija prihodnje leto v Velenju.
Namen tematske razstave je prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti najprej na regijski ravni, nato na državni. Za regijsko raven je 27 slik izbral akademski slikar Denis Senegačnik. »Razstavljavci prihajajo s širšega
celjskega območja. Največ del razstavljajo Velenjčani, kar 13, ostala še ljubiteljski umetniki iz Laškega, Šentjurja in Mozirja. Na razstavi je mogoče videti dela široke palete likovnih ustvarjalcev,« je razložila soorganizatorka razstave Tatjana Vidmar iz velenjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Tema razstave je svojevrstna, to je velika črta. Temo v skladu določijo z namenom, saj želijo ljubiteljske ustvarjalce prisiliti k širjenju njihovega likovnega in miselnega obzorja ter jih spodbuditi k
iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. »Naslov je zelo preprost, a je ustvarjalcem predstavljal velik izziv in nemalo nadlog. Edina omejitev pri razpisu je bila, da mora biti ena stran slike ali drugega dela velika, široka ali visoka, sto centimetrov,« je dodala Vidmarjeva. V teh dneh si je razstavo ogledal državni selektor akademski slikar Janez Zalaznik, ki bo izbral najboljše slike za državno tematsko razstavo, ki bo junija prihodnje leto v mestni galeriji v Velenju.
BGO, foto: FB
Gea Erjavec z mamo Gogo Stefanović Erjavec
Nagrajena Gea Erjavec
Selektor letošnje regijske razstave Denis Senegačnik pred sliko Kvirine Martine Zupanc z naslovom Trenutno brez signala
Na osrednji državni prireditvi za plesno dejavnost - na festivalu Živa - so listino Mete Vidmar, ki je posebno priznanje JSKD za področje plesne dejavnosti, podelili Celjanki Gei Erjavec. Na tridnevnem dogodku so nastopile tudi plesne skupine s Celjskega.
Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletna prireditev, ki prinaša presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov oziroma posameznic iz vse Slovenije ter gostov iz tujine. Program za letošnjo
Živo sta izbrala in pripravila strokovni spremljevalec vseh regijskih revij, plesalec in koreograf Igor Sviderski ter strokovna svetovalka za ples Nina Meško. Na tridnevnem festivalu so se predstavile izbrane najboljše plesne stvaritve pretekle sezone, med njimi kar petih plesnih skupin celjske regije. V Ljubljani so nastopili člani Harlekina, društva za umetnost plesa, KUD Igen, Plesnega foruma Celje in Plesnega studia N Velenje. Zadnji dan festivala je bila tudi slavnostna podelitev listine Mete Vidmar. Gea Erjavec, ki
se je plesno izobraževala pod mentorstvom mame, plesalke in koreografinje Goge Stefano-vić Erjavec, je trenutno vpeta v življenje med Celjem in Ljubljano. V Ljubljani študira umetnost giba na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. »V prvi vrsti je ples izraz. Moj način izražanja je z gibom, z govorico telesa. Tako da vse svoje ideje, ki se mi nabirajo v mislih, izrazim v gibu. V mojih predstavah ima vsak gib sporočilo in namen,« je o tem, kaj ji ples pomeni, povedala Gea Erjavec.
BGO, foto: SHERPA
Film Oktober kot spomin na rusko revolucijo
Dr. Tonček Kregar: »Od oktobrske revolucije imel največ delavec na zahodu«
V Muzeju novejše zgodovine Celje so stoto obletnico oktobrske revolucije, ki smo se je spominjali v teh dneh, obeležili s projekcijo filma Oktober (prvič predvajan leta 1928), delom znamenitega režiserja Sergeja Mihajloviča Eisensteina. Filmu je sledilo še predavanja mag. Klemna Brvarja Sovjetski film med propagando in umetniško avantgardo.
Uro in štirideset minut dolg film, ki prikazuje revolucionarno vrenje v Rusiji od februarja do oktobra 1917, velja za enega najboljših filmov o tem dogajanju, ki so bili kadarkoli posneti. »Zaradi pomanjkanja posnetkov, fotografij in pričevanj so bila resnična zgodovinska dejstva ključnih potez oktobrske revolucije relativno malo znana. Eisenstein jih je prilagajal umetniški podobi filma,« je povedal zgodovinar Klemen Brvar, dober poznavalec sovjetskega filma, sicer zaposlen v mariborski knjižnici.
Film Oktober si je tedanji sovjetski vrh najprej ogledal na zasebni projekciji v Boljšoj teatru. Filmu je namenil nekaj kritike iz dveh vidikov. Najprej z umetniškega, ker je Eisenstein zaradi t. i. intelektualne montaže s številnimi metaforami film za navadnega sovjetskega državljana naredil premalo razumljiv. Po drugi strani je bilo treba film politično prilagoditi: Trocki, ki je bil takrat že v nemilosti oblasti, je bil na primer v filmu prikazan preveč pozitivno. »Politični vrh je bil tudi kritičen do tega, kako je v filmu upodobljen Lenin. V Eisenteino-vih filmih je tipično, da je osrednji junak množica, ne posameznik. Tudi Lenin je v filmu prikazan le kot eden v množici. Očitki Ei-senteinu so bili, da je bil Lenin predstavljen premalo mitično. V kasnejšem obdobju pod Stalinom je mit oblastnika samo rasel,« je še pojasnil Klemen Brvar.
Eisenteinov Oktober, ki je bil v izvirni obliki nemi film, odlikuje tudi imenitna glasba znamenitega ruskega skladatelja Dimitrija Šo-stakoviča. Na film je bila posneta naknadno, in sicer v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ironično: o oktobrski revoluciji več v »gnilem kapitalizmu«
Projekcija filma Oktober in predavanje o sovjetskem propagandnem filmu v celjskem muzeju novejše zgodovine sta bila redka dogodka pri nas, s katerima je bila zaznamovana stota obletnica oktobrske revolucije. »Gre za tako pomemben dogodek v svetovni, posledično tudi v naši zgodovini, da ga kot muzej novejše zgodovine nismo smeli obiti. Pri tem so nam na pomoč priskočili kolegi iz Mariboru, kjer so ob sodelovanju več ustanov pripravili ce-lotedenski niz dogodkov, name-
njen obeleževanju tega jubileja. Predstavljen je bil tudi sovjetski film, ki je po Leninovih besedah veljal za najmočnejši medij, ena projekcija je bila tako tudi pri nas v Celju,« je direktor muzeja dr. Tonček Kregar opisal razloge, zakaj so se na ta način spomnili visokega okroglega jubileja oktobrske revolucije.
Skromen zaznamek tega dogajanja v nekdanjih socialističnih državah, sploh v Rusiji, kjer se je revolucija zgodila, našega sogovornika, sicer odličnega poznavalca zgodovine delavskega gibanja, ne preseneča. »Osnovni razlog je, da po stotih letih nihče ne ve prav točno, kaj bi počel z dediščino oktobrske revolucije. Revolucija je pomenila za Rusijo neko prekinitev, Putin pa sodobno rusko državo gradi na temeljih, ki izhajajo iz časov pred oktobrsko revolucijo. Torej gre za neko dediščino, ki v aktualnem
političnem kontekstu ni dobrodošla,« je razmišljal Tonček Kregar.
Strinjal se je, da je ironija, da so na zahodu, v državah tako imenovanega »gnilega kapitalizma«, oktobrski revoluciji namenili več pozornosti. »Kdo je imel v 20. stoletju največ koristi od komunističnih revolucij? Delavci na zahodu: ker je zlasti po drugi svetovni vojni v strahu pred komunizmom pred širitvijo ruskega vpliva in lastnimi revolucionarnimi gibanji moral zahodni kapitalizem omogočiti več pravic delavskemu razredu in mu izboljšati tako delovne pogoje kot bivanjski vsakdan.«
Tako je na zahodu nastala država blaginje oziroma socialna država ( »welfare state«), ki je, kot je še poudaril Kregar, kasneje začela izginjati s pojavi thacerizma, reaga-nizma in v zadnjih letih klasičnega neoliberalizma.
ROBERT GORJANC
12
NAŠA TEMA
Mesto kot galerija
Skromna grafitarska scena, a zato nič manj zanimiva
Pred dnevi se je končal razpis, ki ga je objavila Mestna občina Celje za odstranitev grafitov v središču mesta. Letos so na občini dobili več vlog kot lani. Za čiščenje fasad so v proračunu namenili 2.700 evrov. Številka res ni velika, a je dovolj, da se ob tem pojavi vprašanje, ali so grafiti ulična umetnost, ki barva sivino mesta, ali je to vandalizem, ki ga je treba odstraniti. Imamo v Celju moteče grafite in ali je to, kar bodo odstranili s fasad, umetnost ali so »kracarije«?
Grafiti so del mestnega ži- lizmom in urbano umetnostjo vljenja in številne slike kra- ni, ker je dojemanje odvisno
sijo svetovne prestolnice na javnih površinah. Po splošni definiciji so grafiti risbe, napisi ali slike na javni površini, narejeni s kredo, z ogljem ali z razpršilom. Grafit je tipičen za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oziroma uporniški odnos do socialnih norm. »Grafite lahko po eni strani štejemo za vandalizem, po drugi za ulično umetnost, skupno pa jim je, da so izraz neke družbene skupine, ki za svoje delovanje uporablja javni mestni prostor in ga s tem preoblikuje,« je razložila poznavalka aktualne grafitarske subkulture Leni Ozis.
od opazovalcev in grafitarjev kot ustvarjalcev. Grafitarji pri ustvarjanju sledijo nenapisanemu pravilu grafi tiranja: pisanje po kulturnih objektih in spomenikih ni dovoljeno. Vsi celjski ustvarjalci se tega pravila držijo in pazijo, da v mestnem jedru ni porisanih
preveč površin, saj si želijo, da se tudi ostali prebivalci mesta dobro počutijo. Vandal bi lahko bil le grafitar začetnik, ki ne pozna pravila. Ko postane zrel, ko se razvije, je ustvarjalec, ki ve, kje in kako se riše in piše.«
Znotraj grafitarske subkul-ture je jasno pravilo, da se določenih stavb ne sme skru-niti. »Jasna je tudi hierarhija. Najprej so začetniki, nato so >writerji<, to so grafitarji, ki dobro opravljajo delo, medtem ko so na vrhu >kingi<, ki so najboljši grafitarji. Najboljši
ustvarjajo na najbolj nedostopnih in neopaznih mestih ter so najhitrejši pri svojem delu. Nazive jim dajejo ostali člani subkulture,« je še razložila Leni Ozis.
Skupna rdeča nit grafitarjev
Celjska grafitarska subkul-tura je zelo majhna, vendar to ne pomeni, da ni razvita. Znotraj nje so vsi razvrščeni po hierarhični lestvici. Najbolj znani ustvarjalci so Micro, Hobit in Seos, celjski pionirji, ki so bili združeni v skupi-
Pred leti je Mladinski center Velenje narisal grafit na veliko betonsko škarpo ob avtobusnem postajališču pri nakupovalnem središču Velenjka. (Foto: GrupA)
no oziroma »crew« The Celje bandits. Med ženskami je grafitarka Vixen, ki ima status
»queen«. Na ulicah najdemo grafitarje tudi iz drugih krajev in tujine. »Težava celjske
sem Banksyja oziroma za kaj gre pri grafitih
Z grafiti imam same prvovrstne izkušnje. Pri vseh, ki sem jih naredil, se je dogodilo ravno to, kar najbolj pritiče tovrstni umetnosti.
Ko sem še kot šolarček na zid osnovne šole narisal sošolko in ji dodal srček, me je nahrulil hišnik. In je to zbrisal... Ko sem nato narisal ravnatelja, kije imel namesto nosu veliko enko (cvek), se je name spravila cela zbornica. In že naslednji dan grafita ni bilo več... Ko sem v študentskih letih na pločnikih upodabljal politične funkcionarje, so me obstopili tipi s črnimi naočniki
Bori Zupančič
dajo, da je njihova bivalna identiteta namenjena tudi generacijam, ki rastejo z novodobnimi kulturnimi smernicami in klišeji. Seveda ob pogoju, da zadržijo v sebi vsaj delec anarhičnosti in provokativnosti, brez katerih postanejo grafiti le še eden od neštetih segmentov v splošni produkciji globalno-univerzalnega potrošništva. Banksy je trenutno najbolj znamenit umetnik grafitov. Čeprav jih ustvarja na javnih mestih, ga še nihče ni uspel videti pri tem početju. Pravi misterij je. Zadnjič pa sem nanj naletel v naši umetniški četrti. Povedal mi je,
Grafiti se pojavljajo predvsem na vlakih, ki vozijo po železniških progah Celje-Velenje in Celje-Rogatec oziroma Podčetrtek.
Pisana podoba vlakov nezaželena
in gasilci so v naslednjem trenutku očistili celo ulico. Da so grafiti takoj potonili v curkih iz brizgalne... Potem ko sem domačo leseno garažo poslikal z vesoljčki, so jo ob prenovi gradbinci razsekali na koščke in zakurili ogenj, da je bilo njegov dim mogoče videti že na sedem kilometrov. In od grafitov je ostal le pepel...
Hočem povedati, da je bistvo grafitov njihov omejen rok trajanja. So takšni, kot je naše življenje. Nastanejo, obstajajo in izginejo. Usodo jim krojijo naravne ali človeške okoliščine. Se pravi vreme in ideologije ter smernice.
Grafiti so tipična sodobna urbana umetnost in so zato najbolj primerni za kraje, ki želijo v korak s časom. Za takšne, ki se zave-
da je nameraval na ploščadi pred občino naslikati drevo, a ga je zalotil redar in ga nagnal. Ampak sploh ne ve, zakaj. Ali zaradi ka-ljenja nočnega miru? Ali zaradi zlorabe ploščadi? Ali zaradi dreves? Vidite, za to gre pri grafitih...
Tako o grafitih razmišlja Bori Zupančič, celjski slikar literat in glasbenik, ki je pred desetletji med drugim poslikal legendarni celjski Kljub, česar ni več mogoče videti, med uličnimi stvaritvami, ki pa niso grafiti in so še na ogled, pa je znana upodobitev Madone po Leonardu v prehodu pri znani kavarni v Celju.
Grafitov že nekaj let ni mogoče spregledati na vlakih, ki vozijo po železniških progah Celje-Velenje in Ce-lje-Rogatec oziroma Podčetrtek. Kljub nekaterim res izvirnim in dovršenim grafitom gre za nezakonito ravnanje. Vandali s takšnimi in z drugačnimi poslikavami uničujejo tujo lastnino ter s tem še dodatno kazijo že tako klavrno podobo v povprečju 40 let starih vlakov.
Poslikave vlakov z grafiti so se iz Evrope v Slovenijo razširile po njeni osamosvojitvi. Pomočnik direktorja Družbe za potniški promet Sloven-
skih železnic Miloš Rovšnik
ocenjuje, da je bilo to v primerjavi z ostalimi evropskimi državami relativno pozno. »Tako kot moda se je tudi to z določenim zamikom pojavilo v Sloveniji. Priljubljenost po-slikav vlakov z grafiti po Evropi že upada, v Sloveniji še ni tako, a upam, da bo glede na evropske smernice tudi pri nas kmalu tako,« pojasnjuje Rovšnik.
Tovrstne poslikave so strogo prepovedane, predvsem pa nezaželene, saj vandali z njimi uničujejo tujo lastnino. Zunanje podobe vlakov bi na Slovenskih železnicah po be-
NAŠA TEMA
13
scene je, da ni podmladka,« je dodala Leni Ozis. Enako je izpostavil tudi eden najbolj znanih in opaznih celjskih grafitarjev Seos.
sedah Rovšnika lahko izkoristili za drugačne vsebine. Z veseljem bi jih oddali v posli-kavo z namenom promocije, tudi turizma. Ker nepridipravi po vlakih rišejo na lastno pest, to zaenkrat ne bi imelo smisla. Do zdaj so jih uspeli ujeti že nekaj, ki so bili tudi obravnavani v skladu z zakonom, a še zdaleč ne vseh. Zamaskirani nepridipravi grafite ustvarjajo ponoči, zato jih je kljub nadzornim kameram težko odkriti, še dodaja Rovšnik.
Da bi zavarovale zunanje podobe vlakov, Slovenske železnice nanje nameščajo posebne antigrafitne folije, ki omogočajo redno čiščenje grafitov. Počasi naj bi na vrsto prišli tudi starejši vlaki na stranskih progah, kot sta Ce-lje-Velenje in Celje-Rogatec oziroma Podčetrtek.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Seos o celjski sceni
»V Celju ni razvite scene, od devetdesetih let je bilo vsega zgolj nekaj grafitarjev. Nekaj novih se pojavi z vsako generacijo, a hitro obupajo in ne izpopolnijo tehnike oziroma sloga višje ravni. Starejši gra-fitarji so večinoma že >upoko-jeni< in rišejo zelo malo. Pogoji za razvoj grafitanja so v Celju zares dobri, od pozitivnega odnosa javnosti do grafitiranja na dovoljenih velikih stenah. Grafitarji se običajno delijo na tiste, ki rišejo ilegalno (bolj kot je mesto zahtevno, več je grafit >vreden<), in tiste, ki rišejo na dovoljenih stenah (pogosto so v mestih določene stene, kjer se uradno lahko riše), pri čemer obstajajo tudi vsestranski umetniki, ki obvladajo vse ravni te aktivnosti. Znotraj scene poteka nenehna >bitka stilov<, kdo je bolj drzen, večji, svetlih barv, originalnejši, številnejši, daljši, vendar vedno v duhu pozitivne tekmovalnosti in razvoja individualnega sloga ter inovativnosti.«
Urejena mesta za grafite
V Celju imajo grafitarji urejenih nekaj mest za svoje izživljanje.
Graffiti Street je najstarejše in najbolj znano legalno mesto za grafite v Celju. Je na Slomškovem trgu, to je za Kocenovo ulico, v starem mestnem jedru. Tam so začeli risati grafite v letih 1997 in 1998, najprej ponoči, nato tudi podnevi. Stena z grafiti je last celjske župnije, ki je dala grafitarjem neformalno dovoljenje za ustvarjanje. Graffiti Street je nekakšen Wall of Fame - mesto, na katerem oblasti grafitarjev ne preganjajo, zato lahko naredijo bolj zahteven izdelek, kot bi ga na ulici, kjer morajo hitreje ustvarjati.
Stara Kovinotehna je bila do novembra 2011, ko so stavbo porušili, legalno mesto za risanje grafitov. »Grafitar Seos se je leta 2006 z lastnikom dogovoril za grafitarski dogodek Lay up, za katerega so grafitarji dobili sredstva z občinskimi razpisi,« je povedala Ozisova. Stara Kovinotehna je bila priljubljena med grafitarji, saj je stavba nudila veliko sten za ustvarjanje, na katerih je nastalo veliko grafitov.
Celjski mladinski center (MCC): grafiti v njem in izven njegovih prostorov so rezultat sodelovanja grafitarjev pri projektih, ki jih je izvedel mladinski center. V MCC ho-stlu - mladinskem hotelu -imajo tudi sobo Subkultura, ki je posvečena celjski sub-kulturi. Soba je zato okrašena z grafiti enega od celjskih grafitarjev.
Podhod pri lokalu Tamko-učiri (TKU) in zid pri Mer-cator centru na Hudinji sta manjši mesti.
Prebivalci sprejeli ulično umetnost
Splošno so Celjani navdušeni nad grafitiranjem. To se je pokazalo tudi z organizacijo Grafftiti Tour oziroma urbanega sprehoda, ki ga je izvedel Celjski mladinski center v sklopu Etno urban festivala. Zainteresirane je vodila Leni Ozis. »Glede na to, da je bil prvi sprehod, zanimanje ni bilo ravno veliko, a kasneje so klicali novi zainteresiranci, ki bi radi spoznali tudi ta del mesta. Naša želja je, da bi mesto predstavi' li na drug način, in mislimo, da bomo vodenje še kdaj ponovili.« Raziskava, ki jo je Leni Ozis naredila med Celjani, je pokazala njihovo naklonjenost, da so grafiti del mesta, četudi jih zelo mimobežno zaznavajo.
Kako v Velenju?
V Mestni občini Velenje so v preteklosti določili kar nekaj površin, kjer je bilo ustvarjanje grafitov dovoljeno (fasada Klasirnice v Pesju, stavba na Cesti Borisa Kraigerja 5, nekatere ograje vrtcev v Velenju). Kot so povedali v Mestni občini Velenje, so sčasoma posamezniki te poslikave prekrili z veliko novimi grafiti, ki pa niso več del umetniške kreativnosti, saj so prej degradacija prvotnih grafitnih poslikav. Zato novih površin za pisanje grafitov na javnih površin niso več posebej določili.
Vsekakor je pisanje grafitov po javnih površinah od-
raz razmer v družbi in ena od oblik javnega sporočanja. Grafitiranje na splošno v večini primerov predstavlja degradacijo okolja oziroma vandalizem, ki ga tudi v Velenju prepovedujejo. Za posebne projekte, ki jih ustvarjalci predhodno predstavijo, skupaj z izvajalci izberejo primerno mesto in dovolijo izvedbo grafita. Pred leti je Mladinski center Velenje narisal grafit na veliko betonsko škarpo ob avtobusnem postajališču pri nakupovalnem središču Velenjka. Letos so tabornikom v okviru mednarodnega tabora dovolili izvedbo umetniškega mozaika, ki krasi podhod Foitova.
Celjska občina za legalne grafite
Kot smo zapisali v uvodu, je MOC objavila razpis za odstranitev grafitov z zgradb v starem mestnem jedru. V ta namen je v proračunu zagotovila 2.7O0 evrov. Do sredstev so upravičeni lastniki tistih stavb na območju starega mestnega jedra v Celju, na katerih so deli uličnih fasad poškodovani z grafiti. Razpis so objavili z namenom, da bi bile fasade hiš v starem mestnem jedru lepše oziroma da bi se jim povrnil prvotni videz, saj so arhitekturno zelo bogate in dajejo mestu pečat. »To je tudi ukrep, s katerim spodbujamo lastnike stavb k celovitim obnovam in lepšemu videzu stavb. V okviru projekta Galerija na prostem so grafitom v Celju namenjeni tudi podhodi pri Plavi laguni ter I. in II. osnovni šoli Celje. Te grafite delajo otroci, površine pa prebarvamo vsakih nekaj let,« so še zapisali v MOC.
Tudi celjski grafitarji se strinjajo, da Mestna občina Celje v osnovi ni nenaklonjena grafitarskemu ustvarjanju in da dovoljuje umetniške presežke. A še vedno se najde kakšen začetnik, ki ne upošteva pravil grafitarske scene, še manj pa splošno uveljavljeno normo.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
BARBARA GRADIČ OSET
OB ROBU
(Ne)legalne umetnine
Ne bom pozabila dne, ko sem naključno zašla v Kocenovo ulico oziroma na Slomškov trg. Odkrila sem nov del knežjega mesta, ki mi je bil do takrat zelo neznan, saj nisem ravno tip človeka, ki stopa na »omejena« dvorišča. Zidovi, prekriti s številnimi domiselnimi grafiti, so me ponesli v svetovne prestolnice, kjer je grafitarska scena veliko bolj razvita, kjer so grafitom oblasti namenile več sto metrov zidov za ustvarjanje. Počutila sem se kot del metropole. Vsaj za trenutek. A tudi največje prestolnice imajo svoje zakone. Podobno kot v Celju tudi recimo v Berlinu oblasti prepovedujejo grafitiranje, razen če lastnik izda dovoljenje. Pred desetletji je Berlin namenil več milijonov evrov za brisanje grafitov, zdaj obstaja posebna skupina,, ki skrbi za zagotavljanje mest v Berlinu, na katerih lahko ustvarjajo ulični umetniki.
Berlinska galerija East Side Gallery, ki se razprostira na ostankih Berlinskega zidu, je turistična atrakcija, ki privablja turiste. Mogoče se bodo tudi v Kocenovi ulici nekoč nekdaj trle gruče turistov in opazovale celjske umetnine. Celjski grafitarji so hvaležni, da imajo svojo galerijo na »vzhodni strani zidu«, a vedno je bolj zanimivo tisto, kar ni legalno. Čeprav vem, da so napisi na vlakih prepovedani in grafitarje preganjajo, te umetnike po svoje tudi razumem. Njihova dela imajo občudovalce od Celja do Velenja oziroma po drugi strani vse do hrvaške meje. Na poti si njihove stvaritve ogleda precej več ljudi, kot če bi bila njihova dela razstavljena v galeriji.. Razumem tudi lastnike vlakov, tudi meni ne bi bilo všeč, če bi na moj avto napisali »Barbara je pi...« ali »Tvoja kriza ni naš problem« ...
Zapisi so lahko žaljivi ali ponižujoči. (Foto: SHERPA)
Čeprav je grafit lep, je še vedno nedopusten
Kako policisti preiskujejo okoliščine, ko se nekje pojavi grafit, je odvisno tudi od škode, ki je s takšnim zapisom storjena. Pred leti je bilo grafitov po Celju več kot danes. Z več preventive, s pogostejšimi obhodi policije na določenih mestih se je grafitiranje po zasebnih in javnih stavbah nekoliko umirilo.
Pred dvema letoma so storilci porisali ne le cerkev v središču Celja, ampak tudi nekatere spomenike. Policija jih je izsledila in kaznovala. Pri tem se vsi oškodovanci vedno ne odločijo za prijavo, če ne gre za večjo škodo.
Kršitev ali kaznivo dejanje?
Kadar se pojavi grafit na primer na določeni stavbi, lahko gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Vendar policisti to preiskujejo le, če oškodovanec poda predlog za pregon. To lahko stori tri mesece od dneva nastanka kaznivega dejanja. »Če predloga za kazenski pregon ni, takšen dogodek preiskujemo kot prekršek po Zakonu o varstvu reda in miru. Kazen za storilca je 208 evrov,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc.
Takšno dejanje je lahko opredeljeno tudi kot vandalizem, ki je prav tako kršitev z enako višino predvidene denarni kazni za storilca. Vandalizem je v zakonodaji opredeljen kot
namerno poškodovanje javne infrastrukture ali pisanje po njej, po stavbah, prometnih znakih, igralih in podobnem. Vendar je zanimivo, da istega storilca, če ga izsledijo, ne morejo kaznovati denarno in ga nato še ovaditi.
»Kadar policija zoper storilca uvede postopek o kršitvi in potem oškodovanec poda predlog za kazenski pregon, se postopek za prekršek začasno ustavi, dokler se kazenski postopek na podlagi ovadbe pravnomočno ne konča,« pojasnjuje Kavc. Dodaja tudi, da se tovrstnega početja nikoli ne da popolnoma preprečiti in da ga je treba tudi s skrajno resnostjo preiskati.
Kaj je v ozadju?
Nekateri grafiti so resda tudi umetniško narejeni, a Kavc pravi, da je nedopustno, da se znajdejo na javnih ali zasebnih stavbah. »Treba je tudi vedeti, da ne glede na to, kako grafit izgleda
-	morda se komu zdi celo lep
-	lahko takšen zapis nosi tudi neko sporočilo, ki je morda namenjeno oškodovancu. Lahko so zapisi žaljivi ali ponižujoči, zato je treba raziskati tudi okoliščine, na podlagi katerih je grafit nastal,« dodaja sogovornik. Toda takšna preiskava ni ravno lahka. Grafiti ponavadi nastajajo ponoči, ko storilce malokdo opazi. Zato so v veliko pomoč policiji tudi videokamere, na podlagi katerih zatem storilce največkrat tudi izsledijo.
Sšol
14
KRONIKA
Trčil v pešca in odpeljal
V	petek ob 17.20 se je v Rogaški Slatini na Celjski cesti - v neposredni bližini avtobusne postaje Ratanska vas - zgodila huda prometna nesreča. Neznan voznik je trčil v pešca, ki je prečkal cesto na osvetljenem prehodu za pešce iz smeri Gozdne ulice.
Voznik je po trčenju s kraja nesreče odpeljal, ne da bi poškodovanemu pešcu nudil pomoč. Po nesreči je pešcu pomagal mlajši fant, ki je prišel do njega in ga odpeljal do doma starejših. Pešec je dan kasneje poiskal zdravniško pomoč, kjer so ugotovili, da je hudo poškodovan. Policija tako še vedno išče povzročitelja nesreče in fanta, ki je poškodovancu pomagal. Hkrati poziva tudi morebitne očividce, naj pokličejo na Policijsko postajo Rogaška Slatina in pomagajo pri razjasnitvi okoliščine nesreče.
Ni se mogel sprijazniti?
V	Celju se je v petek nadaljevalo sojenje Zvonetu La-ubiču za umor partnerke 1. aprila lani. Na avtobusni postaji ob trgovskem središču jo je zabodel 24-krat, zaradi česar je ženska izkrvavela na kraju dogodka.
Laubiču po spremenjeni obtožnici očitajo umor na grozovit način. Konec preteklega tedna so na sodišču samo brali sporočila, ki sta si jih pisala Laubič in partnerka v obdobju pred njeno smrtjo. Teh sporočil je več kot 13 tisoč, samo od Laubiča devet tisoč. Na sodišču bodo morali decembra zaslišati še psihiatrično izvedenko Martino Žmuc Tomo-ri, ki bo prav tako pregledala ta sporočila, nato bo podala strokovno mnenje, kaj njihova vsebina pove o osebnosti obtoženega. Iz sporočil je več kot očitno razvidno, da se je Laubič težko sprijaznil s tem, da ga je partnerka zapustila.
Nova policijska komandirja
Policijski postaji Laško in Slovenske Konjice sta novembra dobili nova komandirja. Laško policijsko postajo zdaj vodi Alan Hrapot, ki je zadnjih pet mesecev po pooblastilu generalnega direktorja policije vodil Policijsko postajo Slovenske Konjice. Pred tem je osem let opravljal delo pomočnika komandirja v isti enoti. Konjiško postajo bo zdaj vodil Robert Vipotnik Sirc, ki je sicer pred leti delal v Metliki, a je bil na lastno željo premeščen na celjsko policijo. Več let je bil nato zaposlen v Šmarju pri Jelšah in Celju, od leta 2015 pa je bil na čelu Policijske postaje Laško.
Tokrat gorelo v Močlah
Pretekli teden je zagorelo v Močlah v občini Šmarje pri Jelšah. Ognjeni zublji so zajeli hlev. Na kraj so prispeli prostovoljni gasilci iz Šmarja pri Jelšah, Mestinja in Šentvida pri Grobelnem. Ti so iz gospodarskega poslopja rešili šest govedi in kmetijsko mehanizacijo, požar omejili in pogasili ter sanirali pogorišče. Hlev je kljub hitremu posredovanju gasilcev v celoti uničen. Policisti okoliščine in vzrok požara še preiskujejo. Naj spomnimo, da se je pred približno tednom v Močlah zgodila tudi tragedija. Takrat je v tem kraju umrl 38-letni Ukrajinec, in sicer zaradi dima v hiši, v kateri je začasno bival.
Ostali brez vozil
Policija je v času Martinovega konca tedna tudi na Celjskem poostreno nadzorovala promet. Nadzor je bil namenjen preverjanju psihofizičnega stanja voznikov. 622 voznikom so odredili preizkuse alkoholizirano-sti, trideset voznikov je vozilo podvplivom alkohola. Devetim so vozilo tudi zasegli.
Ukradel ključe in odšel domov
Policija opozarja na večjo previdnost in varnost osebnih predmetov. Minuli konec tedna je namreč neznanec bolniku, ki je bil na pregledu v Splošni bolnišnici Celje, ukradel torbico z gotovino, dokumenti in s ključi stanovanjske hiše. Storilec se je takoj po tatvini odpeljal do stanovanjske hiše oškodovanega na območju Dramelj, jo odklenil z ukradenimi ključi in iz nje odnesel več kosov zlatnine.
Dež in slabo vreme vplivata na vidnost pešcev. Če je ob tem še tema, je pešec še v večji nevarnosti. (vir: splet)
Pešci, nevarni sebi
Nesreč bi bilo manj, če bi tudi pešci bolj skrbeli za svojo varnost
Pešci so med najbolj ogroženimi v prometu. Kljub preventivnim sporočilom in novicam o hudih nesrečah, kjer so ravno pešci izredno hudo poškodovani, to številnih ne izuči, da bi vsaj v jesensko-zimskem času poskrbeli za svojo boljšo vidnost v prometu. Ne mine teden, da ne bi poročali, da se je na Celjskem zgodila nesreča, v kateri je bil udeležen tudi pešec.
Statistični podatki kažejo, da je med vsemi nesrečami 15,3 odstotka takšnih, v katerih so udeleženi pešci. Statistika je zaskrbljujoča. V desetih letih je bilo od skupno 2.912 umrlih oseb v prometu kar 447 pešcev. Mnogo od teh umrlih je na cestah življenje izgubilo tudi zaradi lastnih napak. Pravilno prečkanje na označenih mestih, pravilna hoja ob cestišču in uporaba odsevnih predmetov so stvari, ki niso same sebi namen, ampak lahko ohranijo življenje ali preprečijo invalidnosti ter nesrečo.
Pešec se ustavi takoj, voznik se ne more
»Ljudje se premalo zavedajo svoje odgovornosti v prometu in ne upoštevajo okoliščin jesensko-zimske-ga časa, ko so dnevi krajši, turobni in je vidljivost slaba. To pomeni, da so pešci slabše vidni in opazni, sploh če nosijo temna oblačila in ne uporabljajo odsevnikov. Tako predstavljajo nevarnost zase in za voznike,« je jasen vodja
Raziskave so pokazale, da pešec najverjetneje utrpi le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo približno 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki vozi 48 km/h, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe polovična, medtem ko je pri trku s hitrostjo 64 km/h je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že skoraj stoodstotna.
Sektorja za promet na PU Celje mag. Elvis A. Herbaj.
Pravi, da v prometu še vedno premalo razmišljamo o svoji varnosti in drug o drugem. »Treba je vedeti, da voznik potrebuje bistveno več časa, da ustavi, če pešca vidi prepozno, ker ta nima odsevnika. Pešec, ki hodi s hitrostjo dva in pol kilometra na uro, se lahko ustavi v trenutku. Če pešec vidi vozilo in tudi če je prehod označen, je njegova dolžnost, da se ustavi, še posebej če predvideva, da se morda voznik ne bo uspel ustaviti,« dodaja Herbaj. Znano je, da se je v zadnjih mesecih na Celjskem zgodilo ogromno nesreč ravno na prehodih za pešce. Praviloma je za povzročitev nesreče kriv voznik, čeprav posredno krivdo za trčenje nosi tudi pešec. Ta se torej lahko ustavi v trenutku, voznik se ne more, saj zaviranje terja odzivni čas. »Da, bilo bi manj nesreč, če bi bii tudi pešci pozorni na to,« pravi sogovornik.
Med kršitelji mladi in starejši
Razlik med pešci, ki premalo skrbijo za svojo varnost in dobro vidnost, ni, med kršitelji so mlajši in starejši. »Pešci se zanašajo na to, da lahko brez skrbi hodijo po pločniku, včasih celo po kolesarski stezi. Velikokrat opažajo kršitve drugih, medtem ko so premalo pozorni na to, da tudi sami kršijo pravila oziroma ne ravnajo tako, da bi določene nevarne prometne situacije preprečili,« navaja Herbaj.
Prečkanje izven prehoda za pešce in nepravilna stran hoje sta tudi pogosta vzroka za nesreče. »Pri vseh starostih. Pojavlja se ne le nepravilno prečkanje, ampak poleg tega še nespametno,« dodaja prometni inšpektor.
Ravno jesen in zima sta čas, ko bi morali pešci pomisliti na svetlejša oblačila. Neodgovorni so predvsem starejši pešci, ki se zaradi navade najraje oblačijo v temna oblačila in ne uporabljajo odsevnikov.
Za mlade je značilno, da imajo oblačila ali obutev z všiti-mi odsevniki, medtem ko se starejši za to ne odločajo. Policija se pogosto poveže tudi z društvi upokojencev, celo s cerkvami, ki jih obiskujejo starejši tudi v večernih urah, da bi opozorilo o večji skrbi za boljšo vidnost starejših v prometu vendarle prišlo do čim več ljudi. Policisti kršitelje kaznujejo, globa za pešca, ki v slabi vidljivosti nima odsevni-ka, je 40 evrov. Toda v vsakem trenutku na vseh mestih policisti ne morejo biti.
Težava, ki se kaže v zadnjih letih tudi na Celjskem, je alkoholiziranost pešcev. »Alkohol je težava predvsem starejših, tudi pri tistih, ki so krepko starejši od 50 let,« pravi Herbaj. Veliko pešcev - predvsem starejših moških, ker so pod vplivom alkohola - prihajajočih vozil ne zazna oziroma se ne more pravočasno umakniti. Ta težava bo opaznejša predvsem v prihodnjem mesecu, saj se bliža veseli december.
SIMONA ŠOLINIČ


Bi ga opazili pravočasno? Tudi kolesarji premalo skrbijo za dobro vidnost v prometu. (vir: splet)
KRONIKA
15
Vendarle sodni epilog postopka?
Po več letih kmalu končno zaključni govori ...
Na celjskem sodišču se je minuli petek nadaljevalo sojenje nekdanji žalski odvetnici Bredi Kovač. Tožilstvo ji očita več kaznivih dejanj izne-verjanja strank, zlorabe zaupanja, ponarejanja listin in goljufije. Gre za enega najdlje trajajočih sodnih postopkov, ki traja že več let. Kovačevi grozi do pet let zaporne kazni, če ji bodo krivdo dokazali. V petek bi sicer morali biti že zaključni govori, vendar je sodnica datum zanje določila za 24. novembra zaradi sprememb obtožnice, ki pa se ne nanašajo na očitke.
Gre zgolj za spremembe nekaterih podrobnosti v obtožnici, ki pa na splošno ne zmanjšujejo teže očitanih kaznivih dejanj. V petek bi moral pričati tudi sin obtožene Mitja Kovač, vendar se je poslužil pravne dobrote, kar pomeni, da je izkoristil možnost, ki mu jo daje zakonodaja, da ne priča v postopku, ki ga sodišče vodi zoper njegovega svojca. Kovača so na sodišče prisilno privedli žalski policisti. Sodišče je sicer dobilo povratnico, da je nekdo oktobra prevzel vabilo na pričanje. Kovač je zanikal, da bi vabilo dobil, saj podpis ob prevzemu pošte ni njegov, tudi ne more biti, saj je bil takrat v tujini.
Pred sodnico je stopil tudi Stanislav Košenina, ki kot pravnik Kovačevo pozna že 40 let. Omenil je,
da mu je drug odvetnik leta 2010 pokazal sodbo, kjer je bila omenjena Kovačeva kot odvetnica, pri čemer sodbe ni bilo v evidenci, čeprav naj bi jo izdalo žalsko sodišče, kjer je bil Košenina nekaj časa tudi sodnik. Ko je od nje zahteval pojasnilo, je dejala, da gre za sodbo, ki jo je spisal odvetniški pripravnik v okviru usposabljanja za pravosodni izpit. Ravno to, kar je omenil, je podobno temu, kar tožilstvo ves čas Kovačevi tudi očita: da naj bi tudi ponarejala uradne dokumente sodišča.
Ni procesno nesposobna
Sicer je oškodovancev v tem primeru, zaradi katerega se je znašla na sodišču, več. Kot njihova odvetnica naj ne bi vlagala tožb, za kar so jo pooblastili, oziroma naj bi jih izneverila na način, da jim je govorila, da so bile obravnave preklicane, jim kazala ponarejene dokumente sodišč, kar so oškodovanci kasneje ugotovili sami. Mnogi pravijo, da so zaradi tega bili tudi v psihični stiski. Na primer, ni vložila tožbe proti zavarovalnici v primeru stranke, ki je zaradi nesreče pri delu zahtevala odškodnino. Obtožena je tudi tega, da je v drugem primeru zadržala odškodnino, ki jo je stranka dobila, a ji je zatrjevala, da postopek še ni končan. Čeprav je obramba sprva
Breda Kovač (levo) z odvetnico Jasmino Gričnik
poskušala dokazati, da je Kovačeva procesno nesposobna - tudi zaradi posledic hude prometne nesreče konec osemdesetih let - to ni uspelo. Sodišče je pretekli teden tudi zavrnilo vse dokazne predloge obrambe, ki bi dokazovali ravno to.
SIMONA ŠOLINIČ
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Polzela Lado Košec. Foto: T. Tavčar
V poklon življenju
Tretja nedelja v novembru je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Geslo letošnjih mednarodnih aktivnosti je V poklon življenju. Gre za poziv k zmanjšanju števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah za 50 odstotkov do leta 2020.
Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena marmorna plošča z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, je bila v petek v organizaciji Občine Polzela, ZŠAM Savinjska dolina in OŠ Polzela krajša komemoracija. Zbrane je nagovoril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Polzela Lado Košec, ki je med drugim poudaril: »Slovenske ceste so od leta 1991 do 2016 zahtevale 7.224 življenj. V istem obdobju se je več kot 281 tisoč ljudi hudo telesno poškodovalo. Leta 2016 je umrlo 130 oseb, kar pomeni 65 na milijon prebivalcev ...« Govor je končal z besedami, da imajo v življenju otrok in mladostnikov starši najpomembnejšo vzgojno vlogo in oblikujejo otrokovo osebnost, pogled na svet in tudi na promet. »Nenazadnje so starši tisti, ki odločajo o otrokovi varnosti v prometu, mobilnem vodenju, stopnji samostojnosti, enako tudi o uporabi varne opreme - čelade, varnostnega pasu, sedeža,« je še dejal Košec.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca in OŠ Polzela, so člani združenja, otroci iz vrtca in šole ter drugi prižgali svečke pred spominsko ploščo Spomin žrtvam prometnih nesreč.
TT
www.posta.si
Sojenje za umor se je
v I	v a	, ■ ■ v
začelo že tretjič
Sodišče bo moralo pohiteti, sicer bo obtoženi odkorakal na prostost
Za vsako zgodbo, samo en naslov
je pravi!
Na celjskem sodišču je v ponedeljek prišlo do preobrata v primeru sodnega postopka zoper Romea Bajdeta. Gre za odmevno sojenje za umor njegove partnerke decembra predlani v Velenju. Sojenje se je začelo ponovno, razlog pa je zamenjava ene od porotnic v sodnem senatu.
Sodni postopek se je tako začel že tretjič. Znano je, da je bila sodba, v kateri so Bajdeta že obsodili na zaporno kazen, razveljavljena. Tokrat je bil razlog za ponoven začetek postopka drugačen. Zaradi objektivnih okoliščin je namreč odstopila ena od porotnic. To v sodnih postopkih pomeni, da jo mora zamenjati drug porotnik oziroma druga porotnica, ki mora biti seznanjen ali seznanjena z vsemi podrobnostmi primera.
Sodišče je zdaj naredilo tako, da bodo do zdaj znane podrobnosti samo prebrali, toliko, da bo nova porotnica poznala izjave vseh do zdaj že zaslišanih, kar pomeni, da te priče ne bodo ponovno vabili. Je pa na
seznamu tistih, ki jih morajo še zaslišati, kar nekaj oseb, zato bodo nadaljevali v teh dneh. Znano je, da naj bi Bajde partnerko na velenjski ulici umoril iz ljubosumja. To mu očita tožilstvo, čeprav obtoženi zanika, da je bila motiv ljubosumnost. Kaznivo dejanje obžaluje. Grozi mu do 15 let zapora. Marca prihodnje leto se mu izreče pripor. To pomeni, da ga morajo izpustiti na prostost, če se sojenje do takrat ne konča. Tožilstvo upa, da bo postopek do takrat sicer končan. Zna pa se v postopku zgoditi še kaj, kar bo kakšno obravnavo prestavilo. Sodni izvedenec je namreč v mnenju zapisal, da je Bajde sposoben spremljati sojenja z občasnimi odmori. Če bo Bajdetovo zdravstveno stanje slabše, bi lahko bil to razlog, da bi obravnave prestavljali, kar z drugimi besedami pomeni, da bo sodišče lovilo rok, da bo sojenje končalo do marca. V nasprotnem primeru bo Bajde iz pripora odkorakal na svobodo.
SŠol
ZANESLJIVO Z VAMI!
Ko za posel v oblaku ste pravi in vas na poti k uspehu nič ne ustavi. Ko potrebujete rezervni del ali partnerja, ki bo za vas vsak dan poskrbel. Če ste prepozni za banko ali želite v zbirko dodati novo znamko. Ko želite razveseliti z voščilom ali presenetiti z lepim darilom. Za vsako zgodbo, samo en naslov je pravi!
>07 Pošta Slovenije
Zanesljivo z vami!
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD ali.odi čno stor itev?
Nedeljske radijske čes
od 20. do 24. novembra
po polovični ceni
na Radiu Celje
Voščite sorodnikom in prijateljem!
Kaj je lahko lepše kot voščilo ob rojstnem dnevu, obletnici poroke, jubileju ali pa radijska čestitka le zato, da nekomu polepšate dan?
Radijske čestitke lahko kupite s 50-odsto-tnim popustom samo med 20. in 24. novembrom na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, izkoristite jih lahko katerokoli nedeljo do 31. marca 2018. Smo le klik daleč, in sicer nam lahko pišete na teja.oglasi@nt-rc. si, za več informacij smo vam na voljo tudi na telefonski številki 03-42-25-144. Namesto
12,80 evra boste v tednu, ko nastopi črni petek, dobili nedeljska radijska voščila za le 6,40 evra. Črni petek prinaša svežino in odlične popuste za veselje na Radiu Celje.
S 50-odstotnim popustom za nedeljske radijske čestitke se pridružujemo akciji črni petek. Izraz črni petek oziroma »Black Friday« izvira iz Združenih držav Amerike. Nanaša se na dan po zahvalnem dnevu (Thanksgiving Day), 24. november, ko trgovci tradicionalno ponujajo visoke popuste in s tem naznanijo neuraden začetek
prazničnega nakupovalnega obdobja. V Sloveniji se ta nakupovalni praznik uveljavlja v zadnjih nekaj letih, ker trgovci prav v tem času ponudijo visoke popuste, pa postaja tudi vedno bolj priljubljen.
Na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje lahko po izredno ugodni ceni naročite tudi knjigi Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice za le 10 evrov oziroma Vlaganje, shranjevanje in zamrzova-nje živil za le 7,93 evra. Če boste kupili obe knjigi, ju boste lahko dobili za 14,60 evra.
SMLjgcl Ш\Лг РШСА
Td.: 011 m 024
(NOVO: Rj LM td.: 011 m 90!
Trubarjeva ulica 1 1
DELOVNI ČAJ: fxm, - pet.: oil der M jam; Ф:. odi do-19. ure
kakovosti
@)HYunofli in ceni!
Polzela	n p	i
www.cast.si	H U l\ l\ fi L J
03/7050400
Cast d.o.o., Malteška cesta 57, 3313 Polzela
Povprečna poraba goriva: 3,2 - 7,61/100 km, emisije C02:84 -177 g/km.
BftdSI
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
MOLČI
■^OPBALN'«
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Delo od doma in višja produktivnost
Ste vedeli, da tisti, ki jim na delovni dan ni treba skozi jutranjo ustaljenost - ki jo predstavljata kofetkanje v skupni kuhinji in pogovarjanje o koncu tedna s sodelavci - in namesto tega ostanejo doma, v tistem dnevu storijo več kot ostali? Ali vsaj tako izgleda.
Po najnovejši raziskavi univerze v Cardiffu ljudje, ki delajo od doma, svoje delo ovrednotijo z višjo stopnjo zadovoljstva kot tisti, ki se vsak delavnik pripeljejo do delovnega mesta. Iz prve skupine jih 39 odstotkov meni, da opravijo več nadur kot tisti, ki delajo iz pisarne (24 odstotkov). Kako gre več nadur skupaj z višjo stopnjo zadovoljstva, se boste vprašali. Stvar je v fizičnih omejitvah, ki jih morajo opraviti tisti, ki se do delovnega mesta sprehodijo ali pripeljejo oziroma do njega prikolesarijo. Čas, ki ga drugi opravijo za prihod na delo, prvi že veselo porabijo za delo v svoji domači pisarni, mnogokrat pa imajo občutek, da se morajo zaradi dela od doma bolj izkazati kot tisti, ki so neprestano pod budnim očesom nadrejenih.
Raziskave so prav tako pokazale, da se produktivnost delavcev od doma poveča za kar 13,5 odstotka, kar pomeni dodaten delovni dan v tednu. Mamljivo, kajne? Svetovalci menijo, da bi nadrejeni morali vsakemu delavcu pustiti dan ali dva, da bi svoje delovne naloge opravljal od doma.
Bi radi bili eni tistih, ki od doma storijo več? Preberite spodnje nasvete in z izboljšanimi argumenti odidite do nadrejenega.
Kot normalen dan
Ena od pozitivnih točk dela od doma je, da vam ni treba zgodaj vstati, ni se treba urejati in
se peljati po polnih ulicah jeklenih konjičkov ter stati v dolgi vrsti vozil. Kljub temu strokovnjaki ugotavljajo, da se je kljub delu od doma treba obnašati, kot da res gremo v službo. Opravite svojo dnevno rutino - preoblecite se iz pižame, nadenite si nekaj ličil, pojdite na kratek sprehod okrog bloka, da pride svež zrak v možgane ... Vse omenjene poteze pripomorejo k temu, da lažje sedete za mizo, vključite prenosnik in se poženete v nov delovni dan.
\ V ttfefcfc
Uredite si ločeno pisarno
Najbolje je, da si doma najdete kotiček, namenjen samo delu. Na takšen način je lažje spremeniti miselnost in se pridružiti delovnemu vzdušju tako na psihični kot fizični ravni. Poskrbite, da je vaš delovni kotiček namenjen samo delu in temu, da se tam zberete ter ne počnete ničesar drugega, kot opravljate delovne naloge, ki vas čakajo tisti dan.
Ločena pisarna odpravi skušnjave, kot so dremanje v mehki postelji, gledanje televizije in kukanje v hladilnik.
Poiščite čas za odmor
Večina ljudi je sposobnih delati 90 minut brez odmora, kasneje produktivnost pade. Nastavite si alarm, ki vas bo spomnil, da se morate odpočiti, sprehoditi ali pretegniti za 10 do 15 minut. To je odličen nasvet tudi za tiste, ki delate v pisarnah, še posebej če ste v prostoru sami in nimate priložnosti za spontane kratke pogovore s sodelavci.
Določite si uro za konec
Najverjetneje mislite, da lahko brez težav podaljšate delo od doma in dokončate tisto predstavitev, ki čaka na vas že nekaj dni, kajne? Nihče vas ne čaka, sami ste svoj gospodar, upravljate s svojim časom . Napaka. Nastavite si uro, ki naznanja konec delavnika, sporočite sodelavcem, da niste več dosegljivi, nadrejenim pošljite poročilo o delu, če je potrebno, odjavite se iz službene e-pošte, preoblecite se v »domača« oblačila, v katerih se počutite udobno in vas spominjajo na konec delavnika. Tako boste zares končali delo in se posvetili drugim nalogam ter življenjskim vlogam.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
NE PREZRITE
Naslednjič: Slovenci - izjemni podjetniki
H MojeDelo.com
Razvijalec in IT-koordinator v
marketingu (m/ž) (Sevnica)
Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje na področju razpisanega delovnega mesta, znanje programiranja (php, html5), izkušnje s programskim paketom Magento, izkušnje z razvojem ali s podporo oblačnih informacijskih sistemov ... Lisca, d. d., Prešernova ulica 4, 8290 Sevnica. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
PLC-programer (m/ž) (Ljubno
ob Savinji)
Opis dela: programiranje Siemens krmilnikov ter razvoja Siemens Scada sistemov, delo bo zajemalo programiranje na ravni PLC, analiziranje napak, pripravo dokumentacije. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Konstruktor (m/ž) (Ljubno ob
Savinji)
Pričakujemo diplomiranega ali univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva oziroma diplomiranega inženirja I. ali II. bo-lonjske stopnje, samoiniciativnost in nenehen napredek, sposobnost prevzemanja odgovornosti . KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Elektrikar (m/ž) (Slovenske
Konjice)
Pričakujemo dokazilo o šolski izobrazbi za poklic elektrikar, elektrotehnik ali mehatronik, zaželene izkušnje na področju elek-tro vezave, pripravljenost za delo v skupini. Baumüller Dravinja, d.
o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 17. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Serviser obdelovalnih strojev in proizvodnih linij (m/ž) (Hoče, teren po Sloveniji, tujina)
Pričakujemo V., VI., VII. stopnjo izobrazbe strojni tehnik, tehnik mehatronike, inženir mehatroni-ke, dipl. inž. strojništva, znanja iz strojegradnje in mehatronike, poznavanje mehanike obdelovalnih strojev, praktične izkušnje iz klju-čavničarkih del, poznavanje raču-nalnških programov Office in Acad, aktivno znanje nemščine in angleščine ... Ledinek Engineering, d. o. o., Bohovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 9. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec za tehnične rešitve (m/ž) (Zreče)
Opis del in nalog: upravljanje strojne in programske opreme, izvajanje usposabljanja in tehnična pomoč uporabnikom, programiranje v računalniškem jeziku, usklajevanje dela in sodelovanje z drugimi organizacijskimi enotami. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 24. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Talilec livar (m/ž) (Žalec)
Priprava vložka in taline, vlivanje v forme, izpraznjevanje form, podiranje in izdelava obloge na indukcijskih pečeh, čiščenje, vzdrževanje in izdelava obloge na livnih ponvah, izdelava vzorcev za kemično analizo ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do
30. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Obratni elektrikar (m/ž)
(Žalec)
Kratek opis del: pregledovanje in odpravljanje manjših okvar na napravah ter preprečevanje nastanka hujših okvar, vzdrževanje električnih strojev, elektromehanskih naprav in inštalacij, sodelovanje pri vseh delih, ki so nujna za nemoten potek tehnološkega procesa, obveščanje upravljalca naprave oziroma vodje izmene o okvari na napravi, izdelava izmenskega poročila ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni tehnolog za EMC-
meritve in simulacije (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja in razvojne ter proizvodne tehnologije, poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju industrije (kovinske, elektro), obvladovanje in pripravo delovne dokumentacije ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Delo izbranega/e kandidata/ke bo obsegalo predvsem prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 21. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomožni delavec (m/ž)
(Celje)
Delo izbranega/e kandidata/ ke bo obsegalo predvsem prevzemanje blaga, komisioniranje,
oddajo blaga in materialov, manipulacijo z viličarjem. Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 21. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Orodjar (m/ž) (Slovenske
Konjice)
Vaše delo bodo predstavljali pomoč pri delu v orodjarni (delo na odrezovalnih strojih - frezalni, vrtalni, brusilni stroj in stružnica), na elektroerozijskih strojih, strojni žagi in kalilnih pečeh, notranji transport materiala, orodij in priprav dela, vzdrževanje in čiščenje delovnih prostorov, naprav in pripomočkov. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 8. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater - rezkalec
(m/ž) (Celje)
Iščemo več sodelavcev/sodelavk za delo v CNC-obdelovalnem centru. Nudimo redno zaposlitev za ne/določen čas. Pričakujemo samoiniciativnost, samostojnost in učinkovitost. Inel, d. o. o., Buko-vžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog kakovosti v
elektroniki (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, poznavanje standardov avtoin-dustrije (ISO TS, VDA), aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, dobro znanje in uporabo računalniških orodij MS Office (Word, Excel, PowerPoint, Outlook ...). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec / modni svetovalec (m/ž) (Celje)
Ste poznavalec modnih smernic in izkušen prodajalec obenem? Znate navdušiti tudi najzahtevnejše kupce, ki bodo prišli k vam po navdih in nasvet? Pridružite se našemu poslanstvu in nam pomagajte modo približati vsakemu kupcu kot prodajalec / modni svetovalec (m/ž). Sportina Bled, d. o. o., Alpska cesta 43, 4248 Lesce. Prijave zbiramo do 16. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter I, monter II, monter specialist (m/ž) (Zreče)
Opis del in nalog: elektrifikacija strojev in pripadajočih elektroo-mar, občasne remontaže strojev na terenu (kalibriranje), kontroliranje svojega dela in v primeru odstopanj pravočasno obveščanje nadrejenih. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomožni kovač (m/ž) (Zreče)
Opis del in nalog: zalaganje kovaške peči, posluževanje utopne-ga kovanja, priučevanje dela na kovaških agregatih, sodelovanje pri drugih opravilih kovaške ekipe ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Strokovni sodelavec v računovodstvu (m/ž) (Hoče/ Slivnica)
Glavne naloge: vodenje glavne knjige, zagotavljanje skladnosti računovodskih listin s slovensko zakonodajo, z lokalnimi in mednarodnimi računovodskimi standardi ter davčnimi predpisi ... Magna Steyr, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
13 MojeDelo.com
18	SPORT
Jaka Malus je bil kapetan slovenske reprezentance na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu 2013 (zlata medalja), olimpijskih igrah mladih v Nanjingu 2014 (zlata) in kadetskem svetovnem prvenstvu v Jekaterinburgu 2015 (srebrna medalja).
Zdaj so »zebre« bolj ranjene od »vitezov«
»Za točke v Celju se bodo morali Nemci krvavo potruditi,« trdi Jaka Malus
Zadnjo zmago celjskih rokometašev si bomo za dolgo zapomnili. Celjski »vitezi« so v Kielu razkosali »zebre«, čeprav so bili ranjeni, oslabljeni, pravzaprav zdesetkani. V 7. krogu skupine B v ligi prvakov so zabeležili drugo zmago, v gosteh z 29:26. Zbrali so pet točk in se na lestvici izenačili z Brestom in s Kielom. S senzacijo so na severu Nemčije praktično razprodali svoj Zlatorog za nedeljsko tekmo proti Kielu.
Izvrstno je odigral Jaka Malus, ki je z osmimi goli dosegel svoj osebni rekord v ligi prvakov. Pet golov je prispeval Branko Vujović. Nad igro svojih varovancev je bil upravičeno navdušen trener Branko Tamše, ki je večkrat ponovil: »Iskrene čestitke fantom. Fantastično.« Uspel mu je velik podvig, ekipi, ki jo je popeljal v Nemčijo, skoraj nihče ni pripisoval uspeha. Tamšetova podaljšana roka na igrišču je bil 21-letni Jaka Malus, ki mu je še vedno vseeno, ali igra na srednjem ali levem zunanjem položaju.
Ste se v Nemčiji dogovorili, da boste zmagali?
Pred vsako tekmo se odločimo, da bomo skušali zmagati, da bomo dali vse od sebe. In tudi tokrat je bilo tako.
Kakšen je Kiel v ponedeljek zjutraj?
Po takšni zmagi je lepo prav vsako mesto. Kiel je pristaniško mesto na severu Nemčije, kjer je v tem obdobju sonce redkost. Toda v ponedeljek je bilo obsijano s soncem, kar je bila pika na i tistemu, kar nam je uspelo dan prej.
Kaj vam je zabičal trener med minutami odmora v drugem polčasu?
Branko vselej razmišlja pozitivno in išče rešitve. Zahteval je, da igramo potrpežljivo in napade zaključujemo po možnosti šele tedaj, ko si pripravimo ugoden položaj za strel oziroma zrelo priložnost za zadetek. Upoštevali smo njegova navodila, kar se nam je obrestovalo. Lepo smo igrali.
Kaj je bilo odločilno?
Morda to, da smo kmalu ugotovili, da domači rokometaši niso vesoljci, temveč da so iz
krvi in mesa. V drugem delu smo storili le dve tehnični napaki, kar nam je prineslo neverjetno, zgodovinsko zmago.
Brez številnih, nekaj komaj verjetnih obramb Urbana Lesjaka do senzacije le ne bi mogli. Se strinjate?
Vsekakor. Kapo dol našemu vratarju, a ne samo za to tekmo, temveč tudi za ostale v tej sezoni. Čutil je bolečine v rebrih. Ne vem, če je bil sploh kdo med nami brez bolečin. Ko smo stopili v dvorano, smo pozabili nanje. Naslednji dan so bile bolečine občutno manjše, kot bi bile v primeru poraza.
Desettisočglava množica vam ni pognala strahu v kosti, tudi madžarskima sodnikoma Horvathu in Martonu ne, kar je marsikoga presenetilo.
Tudi mene. Ponavadi se na gostovanjih pri tako uglednih klubih zgodi, da v ključnih trenutkih domači dobijo žogo ali dve, morda celo več. Tokrat tega ni bilo. Bil sem priča najboljšemu sojenju, odkar igram v ligi prvakov. Rad bi ju pohvalil. V zadnjih 15 minutah sta bila na vrhunski ravni. Sodila sta tisto, kar sta videla.
Po prvem polčasu ste zaostajali za gol. Med odmorom vam je pomagala videoana-liza. Kdo jo je pripravil?
V	navadi je, da Andrej Feldin snema prvi del, nato hitro pripravi izseke. Ko se zberemo v slačilnici, nam predvaja nekatere naše in njihove napade. Takoj nam strokovno vodstvo predstavi, kaj moramo popraviti in česa naj ne spreminjamo. Potem je lažje odigrati drugi polčas.
Kako so se začele vaše zdravstvene težave?
V	Flensburgu sem si nesrečno zvil desni gleženj, ko sem ob menjavi pritekel z igrišča. Proti Nexeju sem še čutil bolečino, naslednji dan pa sem si na treningu zvil še levi gleženj. Moral sem izpustiti nekaj treningov, tekme v Kielu pa nisem hotel.
V	Kielu ste uspešno »prodajali« vstopnice za nedeljsko tekmo v Zlatorogu. Bo razprodan?
Upam, da se bo to zgodilo. Težko je igrati
pred malo gledalci. V nabito polni dvorani v Kielu smo izvlekli iz sebe zadnje atome moči. Seveda je še lepše igrati v svoji dvorani. Če je Zlatorog poln, se vzdušje v njem ne more primerjati z nobenim drugim. Zato pozivam navijače, naj nas podprejo, da bomo skupaj podaljšali pravljico za en teden.
Ko ste bili stari komaj osem let, je Celje po naslovu evropskega prvaka osvojilo še superpokal in tedaj je prav trener Kiela - to je bil Noka Serdarušić - celjsko vodstvo malo v šali in malo zares vprašal, do kdaj misli s tem otroškim vrtcem zafrkavati celotno Evropo. Vaši generaciji sicer do tega manjka še veliko, toda obrisi so vidni ...
Celje je imelo vrhunsko generacijo, po kateri je celjski klub še vedno prepoznaven. Naslov evropskega prvaka je bil magnet za mlade, tudi zame. Celje ima fantastično rokometno šolo z odličnimi trenerji, odličnim vodstvom. Za mlade fante je ustrezno poskrbljeno. In zakaj ne bi enkrat v prihodnosti ponovili največjega uspeha? Mislim, da smo na pravi poti. Ob trdem delu nas nič ne more zaustaviti.
Radi poudarjate, kako je v vas gorela želja, da bi zaigrali za celjsko člansko moštvo.
S široko odprtimi očmi sem opazoval ase, Uroša Zormana, Aleša Pajoviča ... Tako kot vsi mladi celjski rokometaši sem tudi sam sanjal, da bom nekoč član prve ekipe. Meni je to uspelo. Zdaj si želim v Zlatorogu pustiti še močnejši pečat.
Zakaj se po končani I. gimnaziji v Celju niste odločili za študij?
Posvetil sem se rokometni karieri. Če ne bom uspel, bo še vedno čas za študij. Istočasno pa dveh stvari stoodstotno ne morem početi.
Celjski rokometaš, ki je živel v Podvinu in kasneje v Arji vasi, vadil pa je najprej nogomet. Le malokdo od rokometnih reprezen-tantov je imel takšno pot. Je recept čvrsta odločenost, trma?
Brez trdega dela in odrekanja ne gre. Težko je, ko vidiš, kaj vse lahko počnejo tvoji vrstniki ob obilici časa. Vse mi je bilo poplačano v tre-
»Če bom uvrščen v izbrano vrsto, bom dal od sebe vse, kar zmorem, če pa ne bom povabljen, bom glavni navijač Slovenije na Hrvaškem.«
nutku, ko sem vstopil v nabito polno dvorano. Tudi osvojene medalje so mi dale vedeti, da sem ravnal prav.
Dedek in njegova vloga?
Njegov brat Vili Belcer je bil vratar še v velikem rokometu. Dedek Bori se je iz Celja vozil na Polzelo. Odpeljal me je na trening v Celje in me nato vrnil na Polzelo. Zelo sem mu hvaležen za vse, kar je storil zame.
Kaj lahko rečete o vašem prvem celjskem trenerju, žal že pokojnem Vladu Murku, potem ko ste zapustili rokometni Žalec?
Bil je velik človek z velikim srcem. Bil je naš drugi oče. Nikoli ga ne bom pozabil. Bil je ključni mož, da sem ostal v rokometu. Vključil me je v ekipo, mi dal vso potrebno znanje. Lepo je bilo igrati zanj, se družiti z njim.
Kdo so še bili vaši trenerji pri Celju Pivovarni Laško?
Klemen Luzar, nato ponovno Vlado Murko, Igor Razgor, Tomaž Ocvirk, Vladan Matić, ki me je prvi povabil v člansko ekipo, Branko Tamše, v Slovenj Gradcu, kamor sem bil posojen, pa Sebastjan Sovič.
Vmes ste igrali tudi pod taktirko selektorjev. Zadnji med njimi je Veselin Vujović, ki vam je dal največji poklon, saj je dejal, da igrate zrelo, kot da ste stari 30 let. Ste postali resen kandidat za nastop na evropskem prvenstvu?
Ne razmišljam še o tem. Zagotovo bi bilo lepo zaigrati na velikem tekmovanju. Enkrat sem že oblekel dres s slovenskim grbom, kar je največja možna čast za športnika. Vujovićeve pohvale so motiv zame, potrditev, da gre moja kariera v pravo smer. Če bom uvrščen v izbrano vrsto, bom dal od sebe vse, kar zmorem, če pa ne bom povabljen, bom glavni navijač Slovenije na Hrvaškem.
Ste se v moštvu že »prešteli«? Vas je še manj ali morebiti več?
Manj nas ne bo. V Kielu nas ni bilo niti 16. Če sem točno obveščen, se nam bo pridružil Borut Mačkovšek. To bo velik plus za rotacijo, tudi za igro v obrambi. Mačkovšek bi nam veliko pomenil.
Najtežji žreb, največ poškodb, a osmina finala ni več zelo oddaljena.
Skupina B je strahotno močna. Po žrebu smo bili veseli privlačnih tekmecev, po drugi strani pa zaskrbljeni, zavedajoč se, da bo možnosti za nas manj. S točkama iz Kiela smo storili velik korak proti preboju iz skupine. Vse je v naših rokah.
Ste opazili dolge nosove pri nemških asih in v njihovih očeh željo po maščevanju?
Čeprav so v določeni krizi, jih je poraz pred svojimi številnimi navijači zelo prizadel. Še bolj najbrž boli, da je Celje imelo v nedeljo eno najmlajših ekip v ligi prvakov, s povprečno starostjo 22,6 let. Prepričan sem, da imajo v načrtu maščevanje. A obljubljam, da se bodo morali za točke v Celju krvavo potruditi.
Ste se dolgo zadržali v slačilnici?
Predolgo. Prekoračili smo namreč čas, ko bi morali oditi iz dvorane. Po sestanku smo raztegnili mišice, nato smo se seveda poveselili.
Se spomnite znamke piva, ki so vam ga prinesli v garderobo?
Ne.
Ste ga poskusili?
Sem, a se ne more primerjati z našim »laškim«.
Po spremembi pravil so postali zelo pomembni meti preko celotnega igrišča, ko so vrata prazna. Jih vadite?
Vadba temu ni posvečena, sam pa rad krajše prekinitve med treningi izkoristim in poskusim, če je roka še natančna. Saj v tem športu mora biti.
To drži, toda vratarji so, vsaj tako se zdi, boljši v tem elementu od tistih, ki igrate v polju.
Velikokrat podajajo v protinapade, tudi nasprotne vratarje znajo »lobati«, tako da so vajeni dolgih metov. Dobro, se bomo pač igralci še bolj potrudili, da bomo boljši od njih.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
novi tednik	CDODT	1Q
Št. 46, 16. november 2017	ОГОП1	19
Dobovec zasenčil državnega prvaka
Trener Kujtim Morina ima moštvo za obe lovoriki
Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu bo Slovenija gostila med 30. januarjem in 10. februarjem v ljubljanski dvorani Stoži-ce. Slovenska reprezentanca je odigrala pripravljalni tekmi s Poljsko, prav tako udeleženko EP, v ponedeljek v Zagorju (6:6), v torek pa v laških Treh lilijah (3:1). Vročica se stopnjuje, izjemno zanimivi so tudi ligaški dvoboji.
Deseti krog 1. slovenske futsal lige ni prinesel spremembe na vrhu lestvice. Vodilna Litija je doma strla odpor oslabljenega Bronxa s 3:0, medtem ko je drugouvr-ščeni Dobovec visoko porazil aktualnega državnega prvaka Maribor kar s 7:1. Tekmo si je ogledal tudi selektor slovenske futsal reprezentance Celjan Andrej Dobovičnik, ki so ga zagotovo navdušile poteze nekaterih njegovih kandidatov, še posebej Kristjana Čujca, ki je dal dva gola, in kapetana Dobovca Roka Mordeja, ki je prispeval en zadetek. Dvakrat je bil uspešen še Robert Grbić, po en gol sta dodala Josip Jurić in Ivica Majić. Tudi za goste igra veliko tujcev, predvsem s Hrvaške in iz BiH.
Kristjan Čujec (levo) in Josip Jurić (desno) sta v primež vzela bivšega člana Dobovca Uroša Krofliča (z žogo).
Premoč domačih
Pri Dobovcu so bila prisotna velika nihanja. Litijo je nadigral z 8:2, Maribor s 7:1, Bronx s 6:0, a je neodločeno igral v Sevnici. Točki je izgubil še v Mariboru (2:2), edini poraz pa je doživel proti Oplastu (7:6) v Kobaridu, kjer je manjkal kapetan Rok Mordej zaradi zdravstvenih
težav njegovega komaj rojenega sina. Dvorana v Rogaški Slatini je bila solidno obiskana, domači gledalci so med predstavitvijo ekip zaploskali bivšemu reprezentantu Urošu Krofliču, ki je iz Dobovca prestopil v Maribor. Na Do-bovičnikovem seznamu so trije člani Dobovca, Kristjan Čujec. Rok Mordej in vratar Damir Puškar. Štajerski derbi
»Šentjur je košarkarski kraj«
Košarkarji so v 1. slovenski ligi odigrali tekme 6. kroga. Rogaška je z 80:66 izgubila na gostovanju pri Primorski, Zlatorog je doma s 86:68 klonil proti Heliosu, Hopsi so v svoji dvorani s 95:76 premagali Ilirijo, Šentjur pa se je v dvorani Hruševec razveselil zmage proti novomeški Krki, in sicer po podaljšku s 104:101.
Na vrhu lestvice sta z devetimi točkami Primorska in Šenčur, ki je skupaj s Šentjurjem največje presenečenje začetka sezone. Šentjurčani so z Olimpijo in Rogaško takoj za vodilnim dvojcem. Polzelani so šesti, Laščani pa predzadnji, deveti. Trener Šentjurja je Andrej Žakelj.
Kakšen je komentar na infarktno končnico s Krko, proti kateri ste že visoko zaostajali?
Vse tri dosedanje domače tekme so se odvile po podobnem scenariju. Vse tri smo slabo začeli, vendar se nikoli nismo predali, kar me veseli. Fantje so vselej prikazali pravi karakter in željo ter v nadaljevanju odigrali bolje. Tudi tokrat se niso predali, čeprav so bili proti Krki v zelo slabem položaju.
O čem ste razmišljali v trenutku, ko ste pred domačimi gledalci zaostajali za dvajset točk?
Težko je reči. Seveda upam na najbolje, a ko si dvajset
Andrej Žakelj je prejšnji mesec dopolnil 39 let. V obdobju, ko je bil član trenerskega štaba ljubljanske Olimpije, je asistiral trenerjem Memiju Be-čiroviču, Juretu Zdovcu, Sašu Filipovskem, Miru Aliloviču in Alešu Pipanu.
točk zadaj, je še kako težko. S sestankov in iz pogovora v slačilnici pred tekmo se naši fantje niso držali dogovorov. Med polčasom sem jih poskusil motivirati in jim vcepiti v glavo, naj se ne predajo, saj imajo kakovost. Verjeli so in vse skupaj v nadaljevanju tudi potrdili.
Miloš Pešić je bil tokrat izjemen. V dresu Šentjurja je proti Krki dosegel kar 44 točk!
Je profesionalec in sam sem pred njegovim prihodom vedel, kakšnega igralca bomo dobili. Poznam ga že od prej. Morda gre že počasi proti koncu kariere, a vsaj
zaenkrat dokazuje, da je še vedno odličen košarkar. Verjamem, da se bo v prihodnje tako odprlo še kateremu drugemu igralcu.
Ponovno ste bili deležni odličnega vzdušja, ki so ga pripravili vaši navijači.
Že pred prihodom v Šentjur sem vedel, kakšne navijače premore klub. So eni najboljših in najzvestejših v Sloveniji. Na vseh tekmah so z nami. Vse pohvale.
V ponedeljek vas čaka gostovanje pri Olimpiji. Bo to ena lažjih tekem v zadnjem obdobju glede na to, da je državna prvakinja nesporna favoritinja?
S tekmama v Voličini in Benediktu se je začela 5. sezona ženske futsal lige. Uvodni tekmi sta pripadli finalistoma minule sezone. Slovenske gorice so doma s 7:1 odpravile Siliko Novo Panoramo, ŽNK Celje je bil na gostovanju s 4:1 boljši od Cerkvenja-ka. Igralke Celja so Maša Kač, Donjeta Thaci, Tjaša Močnik, Anja Đaković Ložar, Mateja Vojsk, Sergeja Kos, Klementina Mavhar, Alma Dizdarević, Klara Cene in Gaja Srnec. Njihov trener je Uroš Ločnikar. Redni del bodo igrale po štirikrožnem sistemu, potem bo sledil polfinale. Celjanke so bile prvakinje v letih 2014 in 2015. Nogometna zveza Slovenija ima v načrtu sestavo reprezentance, ki naj bi prvo tekmo odigrala v mesecu marcu.
ni bil prav nič negotov, gostje so edini gol dosegli malce srečno, ko se je žoga odbila in presenetila vratarja Puškar-ja. Agresivnost in bojevitost sta bili na visoki stopnji, še najbolj sta se sporekla in prerivala Mordej in Anton Gaši.
Vse bolj stabilni
Dobovec je boljši iz tekme v tekmo, kar poudarja
Gledano s psihološkega vidika zagotovo. Enako je bilo proti Primorski, kjer igralci sicer niso dobro reagirali oziroma niso bili sproščeni, kot bi lahko bili. Naredili bomo vse, da v Ljubljani odigramo na visoki ravni.
Zabeležili ste tri zmage in dva poraza. Ste zadovoljni?
Vsekakor, saj sem vedel, da bomo potrebovali kar nekaj časa, da se uigramo. Deset novih igralcev ni enostavno povezati. Primanjkuje nam treningov, saj si tekme sledijo druga za drugo. Pričakujem, da bomo decembra pokazali svojo kakovost. Priznam, da sem na petih tekmah pričakoval dve zmagi. A lahko bi jih imeli tudi štiri, če bi končnico tekme proti Šenčurju odigrali pametneje. Sezona bo še dolga in dosedanji dobri rezultati nas ne smejo zaslepiti.
Prihajate z Notranjske, izkušnje pa ste nabirali pri Slovanu, Olimpiji, na Poljskem in tudi v Podčetrtku. Kozjansko vam je zdaj že kot domače okolje. O vas je mogoče slišati veliko dobrega, vse pa potrjujete z rezultati.
Tako kot v Podčetrtku se zdaj tudi v Šentjurju, ki je košarkarski kraj, zelo dobro počutim. Mislim, da je glavna stvar pri uspehu kemija, nikakor ne le kakovost in borbenost. Trener mora vse to izvleči iz igralcev. Zaenkrat nam to zelo dobro uspeva.
MITJA KNEZ Foto: DRAGO PERKO
Kujtim Morina po visoki zmagi nad državnimi prvaki
trener Kujtim Morina, ki
obenem priznava, da je cilj osvojitev naslova državnega prvaka. Obenem je želja tudi prvo mesto v pokalnem tekmovanju. »Že od uvodnih sekund je bila očitna naša želja po zmagi. Goste smo zaustavljali že na njihovi polovici. Naša ekipa je na novo sestavljena, prilagoditi se je morala mojemu načinu dela. V Sloveniji klubi manj trenirajo kot na Hrvaškem.
V Sevnici, kjer smo v prvenstvu izgubili dve točki, se moramo jutri uvrstiti v če-trtfinale pokala. Imeli bomo velik motiv. Smo v dobri formi, a previdnost ne bo odveč. Po rednem delu državnega prvenstva hočemo >enico< zaradi ugodnejšega razporeda v končnici za prvaka,« je povedal Morina. Trener državnih prvakov iz Maribora Matej Gajser je priznal: »Tokrat nismo bili pravi. Po 1:1 smo hitro prejeli tri gole in vse se nam je podrlo. Bili smo premehki v dvobojih.« Največja okrepitev Dobovca je Kristjan Čujec: »Padcev v naši igri je vse manj. Prikazali smo večjo zrelost v primerjavi s prvim dvobojem. Pri Do-bovcu se odlično počutim, fante sicer že dolgo poznam in vedel sem, kaj lahko pričakujem.« Do prekinitve prvenstva ima Dobovec zelo ugoden razpored, doma bo igral s Sevnico in Vrhniko, v gosteh pa z Ivančno Gorico. V naslednjem krogu bo Litija gostovala v Mariboru in v primeru njenega poraza bo Dobovec prevzel vodstvo na lestvici ...
DEAN ŠUSTER Foto: ZLATKA POLAJŽER
NA KRATKO
Cilj vsaj četrto mesto
Celje: Rokometašice Z'dežele so v 8. krogu 1. slovenske lige v svoji dvorani s 33:22 nadigrale ekipo Ptuja in tekmovalno zaključile koledarsko leto, čeprav obstaja možnost, da bo obračun s Krimom v Ljubljani še letos. Katja Čerenjak je dala osem golov, Tajana Šauperl Ilič šest, po pet pa Jasmina Pišek in kapetanka Katarina Regner: »Nekaj porazov je bilo nepričakovanih, skušale se bomo maščevati v drugem delu prvenstva in se uvrstiti med četverico, ki bo odigrala končnico za prvaka.« Trener Sebastjan Oblak je ponudil priložnost mlajšim igralkam, izkazala se je rosno mlada, a izjemno obetavna leva zunanja napadalka, 16-letna kadeti-nja Ivana Nikolič. Celjanke si delijo četrto do peto mesto, Žalčanke so šeste.
Zajčev krstni nastop
Visla: Glavni trener slovenske skakalne reprezentance Goran Janus je določil sedmerico, ki bo Slovenijo zastopala na uvodnih tekmah svetovnega pokala na Poljskem. Na seznamu so Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Anže Semenič, Anže Lanišek, Tilen Bartol in tudi poletni državni prvak Timi Zajc. Sredi prejšnjega meseca smo poročali, da je Zajc, doma iz Hramš v občini Žalec, med kandidati za prvo člansko ekipo, saj je ugnal vse tekmece na DP v Kranju. Član SSK Ljubno, ki še ni polnoleten, je dejansko prejel vabilo. Jutri bodo v Visli kvalifikacije, sobotna tekma bo ekipna, posamična bo v nedeljo. V Kuusamu, takšen je dogovor, mladi Timi Zajc ne bo skakal, kajti tamkajšnja naprava se je izkazala za prezahtevno tudi za zelo izkušene skakalce. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODDAM
STROJI
KUPIM
PRODAM
»MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, moč od 40 do 90 KM, in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910.	p
»ŠROTAR« za žito prodam. Telefon (03) 781-0560.	2047
PRODAM
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul.XIV. Divizije 14, m	______ __ __
03/425 70 OO. ■ STANOVANJE
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
TRAKTOR Goldoni, prednji in zadnji pogon, s prikolico, prodam. Telefon (03) 5732-034.	2140
SAMONAKLADALKO Novi pionir 26, dobro ohranjeno, prodam. Možna menjava za govejo živino. Telefon 031 782-708.
2142
PRODAM
OPREMLJENO in ogrevano enosobno stanovanje v Novi vasi, v pritličju, primerno za starejši par, oddam ali prodam. Telefon 031 243-812. 2135
PRODAM
MALO rabljen pralni stroj Gorenje Senso-care in 150-litrsko zamrzovalno skrinjo zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 530-487. 2129
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerza!, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, letnik in model nista pomembna, kupim. Telefon 031 562-809.	p
POSEST
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
HIŠO na Svetem Štefanu prodamo. Možna tudi zamenjava za stanovanje v okolici Celja. Telefon 031 640-842. 2123 SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, prodam za 155.000 EUR. Telefon 041 661-844.P
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
И
V CENTRU Laškega prodam stanovanje, 80 m2. Bivalni prostor je primeren tudi v kombinaciji s pisarno. Možna tudi menjava za stanovanje v Celju. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 710-477.
2060
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
TRI bike, težke od 180 do 300 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 022 BIKCA simentalca, starega 5 tednov, prodam. Telefon 031 703-799. 2106 KRAVO simentalko, četrtega teleta, prodam. Telefon 040 856-911. 2108 BIKA simentalca, težkega 470 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-451, 031 265-277. 2111 PRAŠIČA, od 160 do 170 kg, kuhana hrana, prodamo. Telefon 041 478-455.
2118
DVE telički, stari 15 tednov, ena simen-talka, druga lisasta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355, (03) 5808-870.	2120
BIKCA simentalca, neoštevilčenega, težkega 230 kg, prodam. Telefon 5778-415.
p
TELICO, težko 260 kg, prodam. Telefon 031 574-013 .	21 30
DVE telici simentalki, 280 kg in dva bika, 400 kg, prodam. Telefon 041 945-422.
2132
DVE majhni svinji, težki 30 kg, mesnata pasma, prodam. Telefon 070 808-560.
2134
TELICO simentalko, staro eno leto, prodam. Telefon (03) 5730-613, 070 852-763.	L 201
TELIČKO simentalko, staro pet mesecev, in prašiča za zakol prodam. Telefon (03) 5730-841.	2139
TELIČKO ls/lim, težko 230 kg in bikca simentalca, težkega 210 kg, prodam. Telefon 031 819-564.	p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	š 151
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p
PODARIM
MENJAM
PRODAM
1819
OSTALO
PRODAM
Skladno s 50. členom Zadružnih pravil
Kmetijske zadruge Polzela
razpisujemo delovno mesto
direktorja zadruge
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visoka ali višješolska izobrazba agronomske,
ekonomske ali druge ustrezne smeri,
-	pet let delovnihi izkušenj pri vodenju podjetja
ali na drugih vodilnih delovnih mestih, - organizacijske in komercialne strokovne sposobnosti.
Kandidati za direktorja zadruge mokajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev in kratkega življenjepisa predložiti
tudi razvojni program zadruge. Prijave sprejemamo 10 dni od dneva objavljenega razpisa na naslovu: KMETIJSK A ZADRUGA POLZELA, z. o. o., MaltešOa cesta 52, Upravni odbor zadruge, 3313 POLZELA
ENOLETNO psičko podarim. Mama belgijska ovčarka, oče labradorec; je zelo živahna, miroljubna in sterilizirana. Telefon 041 425-500.
2125
GNOJ z dostavo in prašiča, težkega od 130 do 150 kg, lahko tudi polovico, prodam. Telefon 041 880-798, 040 412-480.	2143
HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380.	p
JAGNJETA ovna menjam za mladega ovna. Telefon 031 829-239. 2119
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zalim ive faonedbe razi ični h starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
MED, letošnji, cvetlični in gozdni, nabran v čistem okolju, prodam. Telefon 040 688-876.
ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205.	p
шшш
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p DOBRO ohranjeno razno električno in drugo orodje prodam zaradi starosti po simbolični ceni začetniku, ki se podaja na pot obrtništva. Lahko je ključavničar ali ima kakšen drug soroden poklic. Telefon 041 560-539. 2114 MALO rabljen polnilec za salame ali klobase prodam. Telefon 031 611-745.
2133
SNEŽNE verige za traktor, velikost 7,50 x 16, primerne za traktor Tomo Vinkovič in podobno, malo rabljene, prvi lastnik, in originalni romunski zaga-njač za universal prodam. Telefon 051 203-305.	2109
ZAPOSLITEV
POhBiAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extreflame in Biodom vabi k sodeiovaniu novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobio stimuiirano deloi ptšljite kratek opis dosedanjih del in kontakt aa naslov: na servis@timiko.si.	n
ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številSo 051 410713. MS Itsta ll, d. o. o., Trg 23, Rkjitec. n
POLAGANJE talnih šblog. |tarket, laminat, vinil, jvt, pluta; brušenje ^rketa in lakiranje z ekološkimi laki in olji; kakovostno in ugodno. Parketarstvo Klep Tomas Klep, k. p., Kasazt 81, 3301 letrovče, teltfon 031 625-545.
2087
IZVAJAM O posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346. p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 m* 141954216
Aida d.0.0, Prekopa 3, Vransko
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
eMetnica
24.11.2017 20:00
DVORANA GOLOVEC CELJE
SASA KOVACEVIC
SANDRA AFRIKA
IN VIVO
Prodaja vstopnic: EVENT!, Petrol, Pošta m WIWU
Hg ElШП\ telemach ■ ■= kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Tvoje srce je omagalo,
tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, mame in babice
RENATE PERPAR
rojene Sebič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Žalujoči: mama, ate, sestra in bratje z družinami ter vsi njeni
2127
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Olga ŠPES iz Celja in Sadat NEZIRI iz Makedonije. Velenje
Poročila sta se: Nermina ZUKIĆ iz Pirana in Alen MU-RATBEGOVIĆ iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Renata POTOČNIK iz Malih Braslovč, 61 let, Marija BUKOVEC iz Celja, 83 let, Emilija CIJAN iz Šempetra v Savinjski dolini, 78 let, Berta ZELIČ iz Kladja pri Laškem, 75 let, Jožef SEM-PRIMOŽNIK iz Homca pri Rečici ob Savinji, 87 let, Jožefa JELEN s Polzele, 74 let, Neža SLUGA iz Šmartnega v Rožni dolini, 83 let, Ladislav TOTER iz Velenja, 73 let, Daniela SIVKA iz Nove Cerkve, 86 let.
Šentjur
Umrla sta: Dragiša POPO-VIĆ iz Celja, 65 let, Veronika LORGER iz Razborja, 87 let.
Žalec
Umrli so: Štefan ZALO-KAR iz Migojnic, 89 let, Feliks VIDENŠEK iz Velike Pirešice, 84 let, Vincenc JU-TERŠEK iz Ločice pri Vranskem, 76 let, Pavla KUPEC iz Sv. Lovrenca, 63 let, Frida VERK iz Zabukovice, 89 let, Olga KRAJNC iz Gotovelj, 82 let, Viljem GORŠEK iz Kasaz, 78 let.
Velenje
Umrli so: Ivan PUSTI-NEK iz Velenja, 79 let, Viktor SUŠEC iz Topolšice, 81 let, Jožef Vinko KOŽELJ iz Florjana pri Šoštanju 82 let, Melita BOŽIČ iz Topolšice, 57 let, Janez HOJSKI iz Velenja, 69 let, Alojzija LEŠNIK iz Velenja, 89 let, Marija POŽIN iz Šmartnega ob Paki, 84 let, Zinka NAKOV iz Pake pri Velenju, 66 let.
V družinskem krogu smo se poslovili od dragega
VILJEMA GORŠKA
iz Kasaz
Smrt ni slovo, saj je spomin za vedno zapisan v naših srcih. Zbogom, Vili, pozdravljen spomin.
Družina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, dedka in pradedka
ADOLFA POHAJAČA
iz Lopace 7b, Prevorje (8. 6. 1939 - 1. 11. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvala gasilcem, pogrebni službi Žalujka, župniku Marku, pevcem in Mirku Pajku za poslovilni govor. Posebna hvala zdravstvenemu osebju ZD Kozje in dežurnemu zdravstvenemu osebju ZD Šentjur za pomoč pri lajšanju bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
ANICE LUKEŽ
iz Lahomška 18, Laško (1937 - 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih
trenutkih stali ob strani. Hvala za vse besede tolažbe ter darovano cvetje,
sveče in svete maše. Prelep spomin nate bo za vedno ostal v naših srcih.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, ome, prababice, tašče in tete
PEPCE REZAR
z Obrtne ceste v Celju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, domu Lipa Štore, gospodu Janku Ivančiču za pogrebni obred in vrtnarstvu Naglič, da ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, izrekli sožalje ter darovali sveče in za svete maše.
Žalujoči vsi njeni
2138
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar sta nas zapustila
CVETKO KONEC st.
(11. 2. 1931 - 17. 9. 2016)
in
CVETKO KONEC ml.
(18. 12. 1950 - 20. 11. 2016)
Hvala vsem, ki postojite pri njunem grobu in prižigate svečke.
Njuni najdražji
2121
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica, tasta, prijatelja in soseda
ALBINA TKALCA
iz Lokrovca 19a, Celje (31. 1. 1935 - 31. 10. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v hudi bolezni stali ob strani. Hvala za vse besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom
za darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospe Marini iz KS Ostrožno za izrečene besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
n
Solza žalosti, bolečine te zbudila ni, le daleč, daleč, dragi Branko, si, pogrešali te bomo vsi.
LWaiUFi®	ZAHVALA
Zapustil nas je dragi brat, stric, nečak, bratranec, dobri sosed, sodelavec in prijatelj
BRANKO KRISTANŠEK
iz Velikih Grahovš 21, Laško (10. 4. 1965 - 2. 11. 2017)
Ob nenadni in boleči izgubi se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Pivovarne Laško, viličaristom KT Ljubljana, podjetjema GM Hercog in Fragmat Tim, Gasilskemu društvu Vrh nad Laškim, vsem ostalim društvom, Konjerejskemu društvu Vrh nad Laškim in Društvu lastnikov gozdov Sopota iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Stanku Seliču za besede slovesa, Komunali Laško za organizacijo pogreba in trobentaču za odigrano Tišino.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakor koli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi
2141
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6
100.3
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 16. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK,
17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	AVICII FEAT. RITA ORA -LONELY TOGETHER	(5)
2.	CAMILA ABELLO FEAT.
YOUNG THUG - HAVANA (2)
3.	PINK - WHATEVER YOU WANT (4)
4.	ZAYN FEAT. SYA - DUSK
TILL DAWN	(6)
5.	RAG N BONE MAN - SKIN (1)
6.	NICK JONAS - FIND YOU (4)
7.	GRACE WANDERWAAL -ESCAPE MY MIND	(3)
8.	MAGIC! - DARTS IN THE DARK (3)
9.	KYGO FT. THE NIGHT GAME -KIDS IN LOVE	(1)
10.	BRYAN ADAMS - PLEASE STAY (2)
DOMAČA LESTVICA
1.	6PACK ČUKUR - INSTABEJB (5)
2.	VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI (4)
3.	VERTIKAL - GLOBOKO (4)
4.	ŽIGA RUSTJA - KRALJ ZELENEGA PERESA	(3)
5.	SWEET PEAK & LAURA -
KAJ BI TI BREZ MENE (1)
6.	SANDRA ERPE - LOVILEC SANJ (5)
7.	BO! - MASKA	(2)
8.	MRFY - ANAKIN	(3)
9.	ALJA KRUŠIČ - NAJU POPELJE (2)
10.	OMAR NABER - MOJA (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
NAUGHTY BOY - ONE CHANCE TO DANCE
POST MALONE FEAT. 21 SAVAGE -ROCKSTAR
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ANETTE - LJUBIM PIP - TRENUTEK
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
čila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 19. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 20. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 21. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Po slovensko s Katrco
1.	Mladi Korenjaki: Očetovo darilo
2.	Viža: Ljubezen je prava stvar
3.	Ans. Jožeta Škoberneta in Kvartet Jarica: Harmonike nežen glas
4.	Viharnik: Martinov freh
5.	Ans. Poljanšek: Planinska
Kino
CINEPLEXX
Spored od 16. 11. do 22. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Angel uničenja - opera sobota: 18.55
Geovihar - akcijski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, srea: 17.20 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.20, 16.00 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek: 15.50, 18.20, 20.45 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.00
Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D četrtek: 17.40, 20.00 petek, ponedeljek, torek, sre-da:16.20, 18.40, 21.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.20, 18.40, 21.00
Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.10 sobota: 14.00, 15.10, 16.00, 17.00 nedelja: 14.00, 15.10, 16.00, 17.10 Moj mali poni - animirani, družinski, sinh. sobota, nedelja: 13.30 Očka proti fotru 2 - komedija četrtek, torek, sreda: 16.00, 18.10, 20.10
petek: 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 sobota: 13.50, 16.00, 18.10, 20.10, 22.10
nedelja: 13.50, 16.00, 18.10, 20.10
Poredne mame 2: Božič - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.20 petek, sobota: 18.00, 20.20, 22.25
Prebujanja - drama od četrtka do srede: 15.30 Srečen smrtni dan - grozljivka, triler
petek, sobota: 22.00 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 17.50, 20.30 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 19.30 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama
od četrtka do srede: 16.10, 18.30, 20.50
Vesela pošastna družina - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Vino in veter - drama sobota, nedelja: 13.45 Žaga 8 - grozljivka, triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.10, 21.10 sobota: 17.30, 22.15
ČETRTEK
19.00 28. Liffe: Brez ljubezni -
drama PETEK
18.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama
20.00 28. Liffe: Ubijanje svetega
jelena - drama
SOBOTA
18.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama
20.00 28. Liffe: Manifest - drama
NEDELJA
18.00 Paslika - biografska drama
20.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalna drama SREDA
19.00 Paslika - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Bila so Titova mesta - dokumentarni
18.15 Zverinice iz gozda Hoki-poki - animirani muzikal, sinh. 20.15 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalka
20.30 Berlinski sindrom - grozljivka
22.30 Očka proti fotru 2 - komedija SOBOTA
18.00 Mali Bigfoot - animirana akcijska avantura, sinh. 20.00 Očka proti fotru 2 - komedija
21.00 Berlinski sindrom - grozljivka
22.00 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalka NEDELJA
16.00 Mali Bigfoot - animirana akcijska avantura, sinh. 18.00 Očka proti fotru 2 - komedija
19.00 Berlinski sindrom - grozljivka
20.00 Mladi Karl Marx - zgodovinska biografska drama PONEDELJEK
17.30 Umor na Orient ekspresu
-	kriminalka
20.00 Sladke sanje - romantična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK,!
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Od Gallusa do Metallice
mladinski glasbeni abonma Benjamin
19.30 Narodni dom Celje_
Vesperae musicae: Slovenski kitarski kvartet koncert, ob 19. uri pogovor
z glasbeniki_
19.30 Dom II. slovenskega tabora
Žalec_
S. O. S. Kvintet, Modrijani koncert za
narodnozabavni abonma
19.30 Glasbena šola Velenje Gašper Primožič, harmonika in Zarja Peters, klavir
koncert
PETEK, 17. 11.
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur_
Majda in Marijan Petan in 5+Band
večer duhovne glasbe, gospela in spirituala; gost:
Peter West_
19.00 Kulturni dom Šmartno ob
Paki_
MoPZ Franc Klančnik
koncert_
20.00 Branibor club_
Stand up večer
novembrska doza smeha in pozitivne energije; vstop prost
SOBOTA, 18. 11.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
W. A. Mozart: Bastien in Bastiena
koncert v sklopu abonmaja
Glasbene sobotnice_
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Bikec Ferdinand
lutkovno-igrana predstava, otroški abonma Jurček
10.00 Galerija Velenje_
Odstranimo tančico življenja Majde Kurnik
Galerijska sobotnica; po razstavi vas bo popeljala Verica Pogačar 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica
4. Škratofest Škratovega lutkovnega gledališča Celje: Zmaj Andrejček
lutkovna predstava v izvedbi lutkarja Kajetana Čopa; vstop prost
DOGODKI MED 16.11. in 23. 11. 2017
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 16. november, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 10. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, GLASBA FILM 16. november, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur
Prijave sprejemamo na 03 426 17 06
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 18. november, cART
ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 20. november, Kreta
ob 17.30 V okviru U3O Valentina Pavlič
TOREK, KNJIŽNICA VOJNIK 21. november, Pravljične doživljanja s pravljičarko ob 9. uri in animatorko Laro Lužar
TOREK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 21. november, Srečanje s pisateljem in pesnikom ob 10. uri Petrom Svetino
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 22. november, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
SREDA, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 22. november, Hospickafe
ob 17.30 Šola luči (Pot do resnice)
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 23. november, Lado-ena sama ljubezen ob 18. uri Gost bo Lado Leskovar
O'


NAPOVEDNIK
23
18.00 POŠ Nova Cerkev_
Moški pevski zbor KUD Nova Cerkev
letni koncert
19.00 Špital za prjatle Celje
Mladi pišemo ...
predstavitev udeležencev pesniške delavnice in pogovor s Petrom Semoličem
19.00 Dom kulture Braslovče
Večer filmske glasbe
nastopajo MoPZ Karla Viranta in Plesno gledališče Braslovče z gosti Godbo na pihala Liboje in Tanjo Lončar na citrah; vstop prost
20.00 eMCe plac Velenje_
D. I. Y.
odprtje fotografske razstave
21.00 Plesni forum Celje Skupina Trium
koncert in predstavitev zgoščenke
NEDELJA, 19. 11.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Trubar in njegovi: Akademija ob 500-letnici reformacije
recital literarnih del slovenskih protestantskih piscev
16.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini
Medved in Snubač
uprizoritev dveh enodejank - komedij v izvedbi Gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini
17.00 Hmeljarski dom Šempeter
Ob 55-letnici delovanja FS Grifon
koncert
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_
Citrarski orkester Glasbene šole Brežice
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Dom kulture Velenje
Češpe na figi
komedija v izvedbi Gledališke skupine KD Brce Gabrovica pri Komnu; druga abonmajska predstava
18.00 Kulturni dom Vojnik
Sreča na kredit
komedija v izvedbi dramske skupine KD Bratov Dobrotinšek Škofja vas
PONEDELJEK, 20. 11.
10.00 Velenjski grad_
Brezplačen ogled Muzeja Velenje za otroke in družine ob svetovnem dnevu otroka
19.30 SLG Celje_
Avtorski projekt Oliverja Frljiča: Jazbec v Kerempuhu
Satirično gledališče Kerempuh Zagreb; izven abonmaja; Jesenski gledališki trojček
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec_
Vesna
muzikal po zgodbi iz istoimenskega filma
P Slovensko Ljudsko ^ Gledališče Celje
POGOVORNI VEČER ™!3Z£1 TEATER V MUZEJU
m
C i
Sreda, 22. novembi 12017, ob 18.00
v Muzeju novejše zgldovine Celje 4
0 sodobni socialni dinamiki, politiki in umetnosti sa^QriMMl^ifaiMteanr^H igralka in dobitnica Borštnikovega prstana Anica Kumer, kritjčaj^,znan%tyen'c^ antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slaps^^k^Jpärätivist^a, kritičarka, prevajalka in prozaistka Anja RadaljcUsg
Pogovor bo vodila Tatjana Doma, dramäföT§Thjä4Sro Celje, www.slg-ce.si
TOREK, 21. 11.
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec_
2. javna produkcija
vstop prost
SREDA, 22. 11.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Srečanje s pisateljem in pesnikom Petrom Svetino
za osnovnošolce, ob dnevu splošnih knjižnic
10.00 Mestna knjižnica Velenje Velenjski petorčki -spremljevalni dogodek ob dnevu splošnih knjižnic
vodenje po razstavi
16.00 Dom kulture Velenje
Osrednja proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Teater v muzeju: Ljubi moj!
Pogovorni večer ob predstavi SLG; gostje: Anica Kumer, Svetlana Slapšak in Manca G. Renko
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Tematski večer oddelka godal
18.00 Dvorana Grajske pristave Rogatec
Franc Branko Janžek in bralna značka
z gostom se bo pogovarjala Erna Ferjanič, odprtje bralne značke za odrasle
19.00 Celjski mladinski center Tori tango
koncert ob otvoritvi Tedna argentinskega tanga Korak; vstop prost
10 cel
Ostale prireditve
16.00 do 20.00 Celjski mladinski center
Četrtkove družabne igre
obujamo stare, nekoč ultra zanimive družabne igre, ki so nam krajšale čas
17.00 Knjižnica Štore Pravljična ura z ustvarjanjem
17.00 Galerija Velenje_
Slikanje na steklo
ustvarjalna delavnica, primerna za otroke starejše od sedmih let in tudi odrasle
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Bralno-pogovorna urica
vodi: bibliotekar Silvester Pur
18.00 Pokrajinski muzej Celje
Grobnica grofov Celjskih
predava: Rolanda Fugger Germadnik; vstop prost
18.30 Dom svetega Jerneja v Vojniku
Predavanje in predstavitev delovanja misijonarjev ter življenja ljudi na Madagaskarju in v Etiopiji
predava: Jure Sešek
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Vincencijevi - v zavzetem sodelovanju z duhovniki in škofi
predava: Pavle Novak
20.00 Celjski mladinski center Kavarniški »open-mic« večer
gost: Gašper Rifelj; vstop prost
PETEK, 17. 11.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike
19.00 Celjska kulturnica
Zdravje z zelišči v jesenskem in zimskem času
Smeškov petkov večer za odrasle; gost: Ivan Brezovec, vstop prost
19.00 POŠ Prevorje_
Anin večer: Karitas v službi človekovega dostojanstva
gosta večera: Rok Metličar in Marko Šraml
SOBOTA, 18. 11.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Osrednja knjižnica Celje cART - sejem unikatnih izdelkov
10.00 Branibor club Celje
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost
20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Grupa Vigor, Ines Erbus in DJ Vuki
koncert
21.00 Rdeča dvorana Velenje Halid Bešlić
koncert
NEDELJA, 19. 11.
10.00 Velenjski grad_
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke ob 60-letnici Muzeja Velenje
PONEDELJEK, 20. 11.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med.
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Zabavno štampiljkanje
ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Kreta: Odkrivanje ostankov minojske, rimske in bizantinske arhitekture
predavanje Valentine Pavlič
TOREK. 21. 11.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka z Marijo Plemenitaš
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Galerija Velenje_
Gvaš na mali format
družinska urica; primerno za otroke, starejše od petih let
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
17.00 Vila Rožle Velenje
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Islam in Evropa: Vsestranska izmenjava ... vključno z vojskovanjem
predavatelj: dr. Drago K. Ocvirk
SREDA, 22. 11.
11.30 Mestna knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek za najstnike
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic
namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Dvorec Gutenbuchel Šoštanj
Slavnostna otvoritev adventne pravljice in nagovor župana Darka Meniha
19.00 Ljudska univerza Celje
Mavrična pestrost tango glasbe
pogovor o raznolikosti tango glasbe ob Tednu argentinskega tanga Korak; vstop prost
Dobrodelne prireditve
PETEK, 17. 11.
19.00 Gimnazija Celje - Center Vlado Kreslin
dobrodelni koncert Rotary kluba Celje Barbara Celjska
izkupiček bo namenjen socialno ogroženim in skladu za podporo mladim talentom
SREDA, 22. 11.
od 9.00 ure dalje Citycenter Celje
Kar me ovira - me motivira
dobrodelna prireditev Društva paraplegikov JZ Štajerske z nastopom različnih glasbenih skupin; sredstva bodo namenjena za nakup prilagojenega kombi vozila

STEKLO NA CELJSKEM
OD 18. STOLETJA DO DANES
FROM THE 18™ CENTURY UNTILTODAY
Ш/ /
Шм
Pokr'
Pokrajinski
* y Pi muzej ' A J Celje
23. novembra 2017 bomo ob 18. uri v Stari grofiji na ogled postavili prvo pregledno razstavo o tradiciji steklarstva na območju Celjske regije.
NOVEMBER 2017 - OKTOBER 2018
triglav ROGAŠKA
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič ^
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
novi tedniki radio celie
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	meseCno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika
BOSCH
Tehnika za življenje
Postanite naročnik Novega tednika
in se tudi vi potegujte za lepe nagrade!
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
St. 46 / Leto 72 / Celje, 16. november 2017
Kar 612 mladih »preplavilo« Golovec „ 33
Umetnost na koži str. 28 Hortikultura in turizem z Kosmatinke Dejana Krajnca
roko v roki str. 30-31	str. 39
26
INTERVJU
»V življenju se mi dogaja
veliko srečnih naključij«
Greta Jenček, urednica nagrajenega učbeniškega kompleta Maximal za učenje nemščine, o zapostavljenosti tega jezika pri nas, zgodnjem učenju tujih jezikov, stresu ob izgubi službe in iskanju novih izzivov
Na oktobrskem Frankfurtskem knjižnem sejmu je Maximal A1, učbeniški komplet za nemščino Založbe Rokus Klett, v kategoriji učnih gradiv za otroke do 12. leta prejel zlato nagrado Belma (Best European Learning Material Award). Gre za najprestižnejšo evropsko priznanje za učna gradiva. Mednarodno ekipo ustvarjalcev kot odgovorna urednica vodi Celjanka Greta Jenček, profesorica nemščine, prevajalka in sodna tolmačka. V teh dneh končuje pripravo nadaljevalnega kompleta, ki naj bi izšel v začetku prihodnjega leta, zato je bilo zadnje mesece malo manj časa za kakšno daljše potepanje s tremi hčerami ali za sproščanje ob pripravi sokov in marmelad. A ko je človek sam svoj šef, je lahko vesel, da ima dovolj dela in da je ta njegov trud na koncu opažen in nagrajen.
Iz njene delovne sobe v hiši na celjski Špici je lep razgled na sprehajalno pot ob Savinji in na jesenski gozd na drugi strani. V takšnem okolju je sicer prijetno ustvarjati, a kot pravi, ni vedno enostavno, saj se drugi sprehajajo, ko mora sama delati. Še najlažje dela ponoči, ko je mir.
Kako je iz delovne sobe usklajevati delo toliko sodelavcev iz različnih koncev Evrope? Kakšna je sploh vaša naloga?
Zalogaj je velik, sodelujočih je približno sto, vsaka odločitev ali sprememba ima vpliv na vrsto stvari. Projekt sem prevzela po spletu okoliščin, ko so bile nekatere stvari že zastavljene, nekatere pa sem lahko oblikovala po svoje. Odgovorna sem za vsebino v vseh delih projekta. Moji nalogi sta določanje vsebin in njihovo usklajevanje s smernicami Skupnega evropskega jezikovnega okvirja ter z najsodob-nej šimi didaktičnimi in metodičnimi načeli. Učbenik dopolnjujejo delovni zvezek, priročnik za učitelje in spremljajoča interaktivna gradiva. Z avtorsko ekipo - pri prvem kompletu so jo sestavljali Giorgio Motta, Elžbieta Krulak - Kem-pisty, Claudia Brass in Dagmar Glück - imam redne tedenske pogovore s pomočjo Skypa. Predelamo lekcije in se dogovorimo o vsem, kar naj vsebujejo, kakšna zgodba jih spremlja, katere slovnične in jezikovne strukture so v njih, kateri slušni in video deli bodo na voljo, da bo vse čim bolj pestro. Potem se začne pisanje, nastanejo osnutki in sama
stracijo je treba natančno opisati, da jo fotograf zna posneti, da sodi k lekciji. Podobno velja za ilustracije. Z avtorji imam tudi delovne sestanke na različnih koncih Evrope.
Ocenjevalcem je bilo všeč, da komplet spodbuja sožitje med mladimi in starejšimi ter med različnimi kulturami, da spodbuja delo v skupinah in s tem socialne veščine, da ga odlikuje koncept kombiniranega učenja (blended learning), kar pomeni, da temelji na tesni povezavi tiskanih in interaktivnih gradiv. Tudi sicer ste bili inovativni pri pripravi vsebin. Verjetno to zahteva današnji čas, ki je drugačen, kot je bil še pred nekaj leti.
Pri snovanju smo imeli v mislih otroke, stare od 11 do 15 let. Izkazala se je potreba po novih učbenikih, drugačnem pristopu, didaktični prenovi, digitalizaciji, in sicer vse z namenom, da bi bili bliže mladim. Vsako nalogo v tiskanem gradivu smo pripravili tudi kot interaktivno nalogo v digitalnem gradivu, zato učenci takoj dobijo povratno informacijo, če so jo prav rešili. V interaktivnem gradivu imajo prav tako dostop do vseh slušnih posnetkov, videov in klipov. Slovnico uvajamo zelo postopoma. To je nov pristop, ki se ga morajo tudi učitelji navaditi. Podporo imajo v priročniku, kjer so vse lekcije podrobno razložene. Ponujamo jim predloge za notranjo diferenciacijo in sodelovalno učenje, učne priprave in nasvete, kako snov predstaviti učencem.
K vsaki lekciji, ki obravnava neko življenjsko situacijo, smo posneli glavni video. Junaki teh filmov so otroci iz Nemčije, zelo pristni, navihani, s težavami, s katerimi se otroci res srečujejo.
Jan ima na primer ambiciozne starše, ki so šli za več mesecev v Brazilijo, zato je moral k babici v Frankfurt. Njegova sestrična Lena prihaja iz družine, kjer sta se starša razšla. Alicia se je priselila iz Španije, Janov najboljši prijatelj ima turške korenine ... Pri filmčkih smo zelo pazili, da so uporabljene fraze, ki so se jih naučili v posamezni lekciji, da otroci povsem razumejo besedilo in da je to še vedno pristno.
Ta učbenik je torej uporaben kjerkoli v Evropi?
Najprej smo naredili mednarodno izdajo za stopnjo A1 za 120 ur pouka, za Slovenijo pa prirejeno in usklajeno s slovenskim učnim načrtom, saj imamo pri nas v sedmem razredu 70 ur nemščine pri izbirnem predmetu. Pri učenju jezikov so cilji sicer poenoteni, a vsak učni načrt države ima še posebnosti. V Srbiji, na Hrvaškem in v Grčiji pripravljajo lokalne izdaje, na Češkem že delajo po Maximalu. Njihovi posegi v gradivo so bili majhni. Ves čas nastajanja gradiva tesno sodelujem z mednarodno ekipo svetovalcev. Njihove pripombe zelo resno obravnavamo, saj opozorijo tudi na stvari, ki so lahko v nekem drugem kulturnem okolju sporne. Pri fotografijah na primer zelo pazimo, kako so ljudje oblečeni, na nekaterih trgih so lahko že kratke hlače težava. Preden gre gradivo v tisk, ga vidi veliko ljudi, ocenijo ga in preizkusijo ter opozorijo na pomanjkljivosti, če jih opazijo.
Odločitev za učbenik je v pristojnosti učiteljev. Kaj, če jim ne bo všeč takšna povsem nova podoba?
Učitelji so različni, a po tem učbeniku lahko dela vsak na svoj način. Pri
»S tem projektom sem prevzela veliko odgovornost do založbe in avtorjev. Sprejeti sem morala odločitve in stati za njimi.«
tem je res, da vsaka menjava učbenika pomeni za učitelja drugačen način dela, dodatne priprave. Kako se bodo odločili, težko presodim, a se mi zdi, da se nekateri učitelji bojijo novosti, starši in šole pa se jim upirajo, ker so povezane s stroški.
A mnogi si želijo znanje tujih jezikov in verjetno ni vseeno, po kakšni metodi se dela.
Še vedno je kar nekaj srednjih šol, kjer delajo po učbeniku, ki je star približno dvajset let. Ko je izšel, je bil zelo sodoben. To je učbenik, ki je bil narejen za odrasle, ki so potrebovali tečaj nemščine za delo v tujini. Temu primerno je slikovno gradivo, s situacijami v njem se mladi težko poistovetijo. Zato se mi zdi, da ni vseeno, po katerem učbeniku se mladi učijo. Slikovno gradivo ni nezanemarljivo, mora jih pritegniti. V delovnih zvezkih Maximala imamo barve in elemente, ki pomagajo dislektikom. Na vse to smo pazili.
Malo več kot štirideset šol pri nas že dela z Maximalom in prve odzive sem dobila iz Voj-nika, kjer so se projektno lotili dela na osnovi učbenika. Otroci so snemali filme, postavljali svoje spletne strani, ustanovili so svoj mladinski klub po vzoru lekcije ... Veliko je odvisno od tega, ali je učitelj motiviran in ali se dotakne njihovega sveta.
Je pri vašem uredniškem delu pomagalo tudi to, da imate tri otroke?
Hčere so bile poskusni zajčki, čeprav niso vse najbolj navdušene nad nemščino. Jih tudi nisem nikoli silila k učenju. Pravijo, da jim je komplet všeč. A bolj kot to so mi pri urednikova-nju koristile izkušnje iz razreda, kljub temu da sem poučevala srednješolce. Hitro sem lahko presodila, kateri tipi nalog bodo aktualni in kateri ne, in ali se bo dalo to prenesti v razred.
INTERVJU
27
Torej ne zagovarjate teze, da se morajo otroci zgodaj začeti učiti tuje jezike?
Nisem pristaš zgodnjega učenja, kar je mogoče malo protislovno, ker sem rojena v Nemčiji in sem bila vzgojena dvojezično. Doma smo se pogovarjali slovensko, drugje nemško in to je bilo naravno. Veliko ljudi me sprašuje, zakaj se nisem z otroki že od malega pogovarjala nemško. Odgovarjam jim, da živimo v slovenskem okolju, da sva oba z možem Renatom Slovenca in da bi se mi to zdelo nenaravno. Dekleta zelo dobro govorijo angleško, nemško se učijo in če bodo želela karkoli več, jim bom lahko pomagala.
Je nemščina pri nas zapostavljena v primerjavi z angleščino?
Zabolelo me je, ko so pred leti v večini šol ukinili nemščino kot prvi tuji jezik. Škoda, otroci bi lahko imeli možnost izbire med obema jezikoma. Kot drugi tuji jezik ponuja nemščino večina srednjih šol. Zanimanje v zadnjem času narašča, ker veliko mladih vidi svojo priložnost v nemško govorečih deželah. Če želijo tja, se morajo naučiti jezika. Ko sem še poučevala v srednji šoli, je bil to dokaj osovražen predmet.
Morda zato, ker ste bili kot učiteljica zelo
strogi?
Tudi mogoče. A treba se je bilo odločiti, kdo bo imel glavno besedo v razredu. Odločila sem se, da bom to jaz. To dosežeš žal s tem, da si strog in zahteven. 32 ljudi moraš nekaj naučiti in jih obvladati.
Še vedno učim na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes v Ljubljani in na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Tudi za Ljubljano vem, da nekateri trepetajo pred mano. Ne vem, očitno imam takšen nastop. Je pa res, da imam rada red. Kot učitelj jezika ne posreduješ zgolj jezikovnih prvin, ampak tudi kulturne. Očitno prenašam nemški stil vedenja. Nemci so neposredni, povedo takoj in brez olepševanja, kar si mislijo, in tudi sama tako delujem, pri nas pa tega nismo navajeni. Če sredi predavanj študenti začnejo lupiti mandarine, jim tega pač ne dovolim. Nimam grozno visokih kriterijev glede znanja, je pa spodnja meja, pod katero ne grem.
Otroštvo ste preživeli v nemško govorečem okolju. Je bila selitev v Slovenijo stresna?
V Nemčiji sem končala tretji razred. Imela sem stike s Slovenijo, vsaj dvakrat letno smo prišli na obisk. Starši so tu gradili hišo, jezik sem znala od doma, v Nemčiji sem tudi obiskovala dopolnilni pouk slovenščine. Pri devetih letih, ko so se moji starši odločili za vrnitev, sem bila kot otrok še kar vodljiva. Vrnili smo se v težkih časih, v osemdesetih letih, ko so bili tu razne redukcije in pomanjkanje izdelkov v trgovini. Verjetno so starši zaslutili, da bi se uprla, če bi še dolgo odlašali z vrnitvijo. V tamkajšnjem okolju sem bila lepo sprejeta in ko sem prišla v Slovenijo, ni bilo lahko.
Bila sem kar malo ožigosana, nekoč mi je nekdo rekel celo Hitlerjeva žena. Tega sploh nisem razumela, saj v Nemčiji prej nisem slišala ničesar o vojnih temah. V srednji šoli je bilo že občutno bolje.
Študij nemščine je bil verjetno logična nadgradnja tega znanja. Zakaj ste se odločili še za novinarstvo?
Veliko stvari se mi v življenju zgodi, čeprav si ne pripisujem sposobnosti zanje. Ko so mi kot otroku kupili kolebnico, nisem z njo le skakala, ampak sem jo uporabila tudi kot mikrofon. Ampak novinarstvo se mi je vedno zdelo zelo nedosegljivo, mislila sem, da je to samo za izbrance. Sem pa hitro začutila, da sem dobra pri jezikih. V šestem razredu sem vedela, da bom študirala nemščino in najbrž angleščino. Na I. gimnazijo sem šla zaradi francoščine, ker sem jo hotela znati. Po končanem tretjem letniku je imela vaša medijska hiša novinarsko delavnico za mlade. Seveda nisem zasledila razpisa. Doma sem se takrat malo upirala in sem se šla prijavit v tajništvo gimnazije za neko delovno brigado v Rusiji. Tajnica mi je rekla, naj grem raje na to novinarsko delavnico. Tam sem se navdušila za novinarstvo in se odločila še za ta študij. Pripravništvo sem opravila v vaši medijski hiši.
So vam te izkušnje tudi kasneje prišle prav?
Predvsem sem se naučila umetnosti improvizacije. Pri radijskih javljanjih v živo se je bilo treba znajti in kasneje marsikdaj tudi v razredu. Še danes poučujem in se temeljito pripravim, rada imam stvari pod nadzorom. Vedno pa imam tudi načrt B, če se razmere nenadoma spremenijo.
Dragoceno pri novinarskem delu je bilo tudi to, da sem prišla v stik z ljudmi z različnih področij, od glasbenih, kulturnih, športnih, kar mi je odprlo drugačen in širši pogled na svet.
Zlasti gledališka srečanja so bila usodna ...
Da, tako sem pred približno dvajsetimi leti na Dnevih komedije, ko smo pripravljali javljanja v radijski program, spoznala moža Renata (Renato Jenček je igralec, član SLG Celje, op. p.). Srečanje je bilo tako usodno, da sem novinarstvu obrnila hrbet. Ugotovila sem, da dva v tako čudnih službah ne moreta skupaj dobro delovati. Hitro sva zaživela skupaj, želela sva imeti malo večjo družino. Želela sem časovno bolj predvidljivo službo, čeprav sem uživala v novinarstvu.
Danes vam dela ne manjka. Ste se bali, kakšna bo prihodnost, ko ste pred leti kot učiteljica v takratni Srednji ekonomski šoli Celje ostali brez službe?
Na smrt sem se bala. Ne morem reči, da tega nisem pričakovala, tudi postopek je bil speljan po pravilih. Dolgo časa se je to napovedovalo, saj je bilo otrok vedno manj. Ob mojem prihodu je bilo 44 razredov oziroma 11 oddelkov, ko sem šla, jih je bilo precej manj, štiri ali pet. Izguba službe je bila najbolj travmatična izkušnja v mojem življenju.
A vendar ste imeli malo več možnosti preživetja kot morda kdo drug, tako zaradi moža s službi kot zaradi svoje dejavnosti tolmačenja ...
Veliko srečnih naključij se mi dogaja v življenju. Nikoli nisem mislila, da bi lahko kdaj postala sodna tolmačka. Prijateljica me je spodbudila, naj grem na izpit. Prijavila sem se in se kakšno leto pripravljala na izpit, pravnega znanja namreč nisem imela. Ko sem leta 2001 naredila izpit, nisem takoj dobivala veliko naročil, samo s tem se ne bi mogla preživljati. Postopoma jih je bilo vedno več. Je pa res, da brez možnosti ob odpustitvi nisem bila. Hkrati smo se ravno preselili v hišo, ki je potrebovala korenito prenovo, imela sva tri šoloobvezne otroke ... Vedno sem mislila, da lahko samo poučujem in morda kaj napišem. Rada sem to počela. V šoli sem lahko združevala tudi izkušnje iz novinarstva, ustanovila sem glasilo Ekonomlonc, imela sem nekaj dobrih sodelavcev. Kot učitelj se dotakneš le nekaterih, vseh se ne moreš. Od tistih, ki sem se jih, so mnogi ostali z mano v stiku in mi sporočajo, kako jim gre v življenju. Ne pripisujem si zaslug za njihove uspehe, tisti, ki so izjemni, bodo uspeli v vsakem primeru, lahko pa jih navdušim, jim dam še kaj več. Če sem jim olajšala, da so dosegli nek cilj, je to zame uspeh oziroma zadovoljstvo.
Po vseh uspehih pri delu v šoli ste se naenkrat znašli brez vsega ... Nekaj časa niste učili.
»Mislim, da smo zelo povezani kot družina, tudi hčere med seboj. Ne domišljam si, da smo idealna družina, a se mi zdi, da se lahko zanesemo drug na drugega. Če gremo kam skupaj, se imamo fino, vendar se to ne zgodi pogosto zaradi obveznosti enega ali drugega.«
Nekaj časa nisem nič počela. Absurd je bil, da sem v času, ko sem dobila odpoved, dobila tudi štipendijo nemške vlade za nadarjene kadre. Na izobraževanju nisem upala povedati, da sem brez službe.
Ko sem ostala doma, so me čez čas poklicali iz Goethe inštituta in mi ponudili nekaj ur pouka. Napisala sem veliko prošenj in dobila odgovore, da nimajo dela zame ali da imam previsoko izobrazbo. Čez leto sem registrirala svojo dejavnost. Tudi sodelovanje z založbo je prišlo po naključju. Znanka me je vprašala, če lahko posreduje mojo telefonsko številko založbi, ker išče avtorje. Šla sem na razgovor in postala pomočnica urednice, zatem še urednica za učbeniški komplet.
Verjetno so dobre in slabe plati samostojne dejavnosti v domači delovni sobi. Je treba veliko samodiscipline, da se človek vsak dan spravi k delu?
Šola mi je res nudila socialno varnost, plača ni bila slaba. Zdaj delam za več delodajalcev. Veliko je iskanja posla, usklajevanja obveznosti, pisanja ponudb, pogajanj, administracije. Ta del podjetništva me kar malo obremenjuje. Po drugi strani pa je to neka svoboda. Teoretično imam lahko prosto, kadar se mi zdi, praktično pa nisem imela brezskrbnega dopusta že od avgusta 2012. Kamorkoli grem, sem ves čas v pripravljenosti. Vendar se moraš občasno tudi odklopiti. Sodu je izbil dno primer, ko je stranka rekla, da bo prišla po prevod ob pol štirih zjutraj, ko se bo ravno peljala mimo.
Bi šli nazaj v redno službo?
Hmmm. Odvisno, kakšen dan bi imela, ko bi mi jo ponudili. Odkar sem na svobodi, so moja nihanja razpoloženja bolj intenzivna. Če bi me dobili v fazi, ko sem na dnu, bi takoj pristala. Vmes sem namreč imela tudi ideje, da bi šla za receptorko v Avstrijo ...
Zakaj? Ni bilo dela, denarja?
Dela je dovolj, včasih celo preveč. Ni pa stalnosti. Ne smem si izračunati svoje urne postavke, ne smem razmišljati o urejenem delavniku, prostih dnevih, povrnjenih potnih stroških, malicah, regresu, napredovanju, plačanem dopustu, višini pokojnine in nadomestilu za bolniško odsotnost, hvala bogu sem odličnega zdravja.
Kje se vidite čez deset let?
Ničesar več ne načrtujem. Ko sem izgubila službo, nisem vedela, kakšne priložnosti me čakajo. Danes vem, da se marljivim priložnosti vedno odpirajo, pustimo se torej presenetiti.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
»Z Renatom nikoli nisva veliko razpravljala, kako bova vzgajala otroke. Vrednote imava iste. A jaz sem hitrejša v reakcijah, sem kolerik za razliko od njega in treskam z vrati. On je mirnejši. Ko pa se razjezi, kar ni pogosto, pa vse štiri stojimo v vrsti in čakamo, kaj bo.«
Celjanka Greta Jenček je profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka, kije po letih dela kot učiteljica v srednji šoli ostala brez službe in se lotila samostojne dejavnosti sodnega tolmačenja, prevajanja in jezikovnega izobraževanja. Jeseni leta 2Q15 je pri založbi Rokus Klett prevzela urejanje učbeniškega kompleta Maximal za učenje nemščine za otroke do 15. leta. Z ekipo ustvarjalcev je na Frankfurtskem knjižnem sejmu prejela zlato nagrado Belma. Še vedno tudi poučuje, v prostem času pa se najraje posveča družini, odkriva nove kraje in jih beleži s fotoaparatom.
28
REPORTAŽA
Umetnost na koži
Tatu artistka Urška Poček o razmahu tetoviranja med Slovenci - Ureja ga zakonodaja
S tatu artistko Urško Poček sva se pogovarjala nekaj dni po njeni vrnitvi z Japonske. V Tokiu je obiskala enega od tatu studiev. »Ogromno kakovostnega tetoviranja izvira prav iz dežele vzhajajočega sonca,« je povedala ustvarjalka iz Ogorevca nad Štora-mi, kjer je zadnja štiri leta njen dom. Kot je ugotovila, imajo Japonci do tetoviranja odklonilen odnos in to zaradi povezave z njihovim podzemljem, mafijo. Pri nas je seveda drugače.
»Pri mlajših Japoncih se odnos spreminja, zato je poslikava kože bolje sprejeta,« je opazila. Običajni japonski motivi, med njimi češnjevi cvetovi in rdeči krapi, so drugod po svetu med najbolj priljubljenimi. »Japonska je čudovita dežela. Na eni strani so starodavni templji in prijazni ljudje, na drugi je vrhunska tehnologija. Nad to deželo sem navdušena,« je strnila vtise tatu artistka, ki je bila v deželi vzhajajočega sonca zaradi karateja. S hčerko sta imeli čast, da sta lahko trenirali v JK centru, kjer poučujejo najboljši učitelji karateja. Na Japonskem je bila, ko je bilo toplo vreme. Tatu artistka ima seveda na koži naslikane različne motive in včasih se ji je zdelo, da se je kdo od potnikov tokijske podzemske železnice zaradi previdnosti od nje kar nekoliko odmaknil.
Zanimanja ne manjka
V naši kulturi tetoviranja seveda ne povezujemo z mafijskimi posli. To je pri nas priljubljeno. »Zanimanje zanj se z leti povečuje. Včasih sem delala ravno toliko kot zdaj, pri čemer so moti-
Urška Poček med ustvarjanjem
vi danes drugačni, nekoliko drznejši. Tetovaže so večje in bolj razgibane,« ugotavlja.
Poslikava kože je med Slovenci obstajala že v nekdanji jugoslovanski vojski. »Ogromno moških še ima tetovaže JNA, datum prihoda v vojsko ali odhoda iz nje. Tudi imena bivših ljubezni, ki so si jih dali zapisati med služenjem vojaškega roka,« opaža. Takratno tetoviranje je bilo boleče, prišlo je do okužb, pojavljale so se težave zaradi slabega celjenja.
Danes je zlasti med starejšimi Slovenci odklonilen odnos do tetoviranja po obrazu, vratu in spodnjem delu rok. Za nekatera delovna mesta oziroma poklice so tetovaže tudi prepovedane. Recimo za policiste, ki jih smejo imeti do roba uniforme. In kaj Slovence žene k temu, da se odločijo za poslikavo kože? »Zelo veliko je spominskih, memory tatu-jev. Recimo v spomin na nek dogodek ali na svoje bližnje, ki jih ni več. Nekaj je modnih tetovaž. Pri ženskah je tako po-
Na letošnji tatu konvenciji v Ljubljani je zmagala v zvrsti cartoon, risanke
gost motiv okoli rok,« ugotavlja Počkova. K poslikavi vabijo tudi različne človekove želje, način življenja, konjički, služba ... V povezavi s svojimi službami želijo tetoviranje nekateri reševalci, gasilci, vojaki ...
Meje tetoviranja
Obstajajo tudi modne smernice. Pred desetletjem in pol je bila v modi tako imenovana tribal ornamentika, ki je je danes manj. Nekaj časa so bili zelo priljubljeni tudi motivi delfinčkov. Smernice pogosto narekujejo zvezdniki. »Ko se je pevka Rihanna odločila za zvezdice, so ženske skoraj v vrsti čakale nanje. Nato jih je navdušil delfinček Rebeke Dremelj in so hotele nekaj podobnega,« je povedala o zgledovanju po zvezdah. »Tatu artisti se veliko pogovarjamo s svojimi strankami in jih skušamo odvrniti od tistega, kar ne ustreza,« je še omenila.
Vsaka stvar ima svoje meje in tudi tetoviranje jih seveda mora imeti. »Vsak tatuist ima svoj etični kodeks, čeprav nas zavezuje tudi zakonodaja o tetoviranju,« je na meje opozorila Urška Poček. »Ne tetoviram obraza. Prav tako ne tetoviram mlajših od osemnajst let, čeprav mi zakon dovoljuje, da
lahko tetoviram šestnajstle-tnika brez privoljenja staršev. Menim, da je šestnajstletnik veliko premlad, vendar ima naša zakonodaja v tem pogledu veliko luknjo,« je omenila svoja načela. »Prav tako ne tetoviram določenih simbolnih znakov, ki bi lahko žalili. Recimo kakšnih kljukastih križev,« ni pozabila omeniti. Zelo je zadržana tudi do tistih, ki si želijo na kožo napisana imena svojih partnerjev. Ta imena je namreč treba pozneje marsikdaj prekriti .
Iz velike želje lahko nastane velika težava ... Ljudje včasih o svojih bivših ljubeznih ne maramo niti slišati več, kaj šele, da bi nosili njihova imena zapisana na svojem telesu za večne čase. Tudi jugoslovanska vojska med večino ni več priljubljena. »Odstranjevanje tatujev je mogoče z laserjem. Večkrat kot za to se ljudje odločajo za prekritje tetovaže. Tretjino mojega dela tako predstavljajo tako imenovani cover upi,« je razložila. »Te-tovaž iz časa JNA in drugih imen ter preprostih napisov ni težko prekriti. Težava je pokrivanje diletantskih tetovaž, ki jih ustvarijo kakšni garažni tatuisti, ali večjih površin,« spoznava med svojih delom.
Razmah poslikave
V Sloveniji je tetoviranje doživelo velik razmah. Ko je začela Urška Poček, se je z njim v državi ukvarjalo komaj nekaj ljudi, danes je registriranih približno sto petdeset studiev. Še dvakrat toliko jih tetovira na črno. Po naši zakonodaji moraš biti, da smeš delati, po izobrazbi zdravstveni ali kozmetični tehnik, zdravnik ali kaj podobnega. Počkova je diplomirana medicinska sestra, ki je zaposlena kot glavna sestra zaprtega ženskega oddelka vojniške bolnišnice za duševne bolezni.
»V tetoviranje sem zaljubljena od otroštva. Že ko sem bila v prvem razredu, sem se odločila, da bom to počela.
Na morju sem namreč videla nemškega turista, ki je imel naslikan motiv ladje, verjetno je bila to Santa Maria,« se spominja korenin svoje zaljubljenosti v poslikavo kože. Že njen oče je tetoviral v jugoslovanski vojski. Prvi, ki ga je Počkova tetovirala, je bil prav njen oče, ki mu je naslikala pajka. Sledila je tetovaža njenega brata in prijateljice, nato se je začelo zares, širše. Tatujev si želijo ljudje vseh generacij. Poslikala je tudi kožo sedemdesetletnikov, ki se radi odločajo za motive v povezavi s svojimi otroki in vnuki. »Neka gospa, ki je bila stara čez sedemdeset let, mi je pravila, da je vse življenje občudovala tatuje, vendar se zanje prej ni odločila,« je povedala tatu artistka iz Ogorevca.
Formalne izobrazbe za tatu-iste ni. Sama je znanje pridobivala tudi na tatu konvencijah in na gostovanjih. Vsako leto sta v Sloveniji po dve, ki se ju redno udeležuje. V tujini je bila že v Avstriji, Nemčiji, Italiji in dvakrat v Londonu. Na konvencijah ima vsak tatuist svoj prostor in modele, ki so naročeni že pred temi dogodki. Tekmovanje v različnih zvrsteh traja tri dni. Enim je bližje realizem, drugim ornamentika. Urška Poček rada tekmuje v realistični zvrsti, prav tako ceni tako imenovani cartoon, risanke. Letos je v Ljubljani zmagala prav v tej kategoriji, lani je bila tretja na tekmovanju za najboljši mali barvni tatu. Prav tako lani je bila kot gostja povabljena v Ameriko, kjer je pridobila nova znanja.
Tatuisti niso posebej povezani, recimo v kakšno sekcijo. »To je škoda, saj bi lahko naredili več tudi po strokovni plati. Učenje iz izkušenj je premalo,« je prepričana. Ko je začela Počkova, so bili motivi preprostejši, danes je treba veliko različnega znanja že na začetku ustvarjanja. Zato meni, da bi bila nujna tudi možnost pridobitve formalne izobrazbe.
BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv Urške Poček
Od kod je tetoviranje?
Tetoviranje obstaja od nekdaj, poznala so ga -ga še poznajo - tudi primitivna plemena oziroma ljudstva. Ta si kožo še vedno krasijo z različnimi barvami. Na evropskih tleh je bil tetoviran celo že Ötzi iz bakrene dobe, pet tisoč let stara mumija iz ledenika južnotirolskih Alp.
Tetoviranje je obstajalo tudi pri Ilirih in Iračanih, stari Grki in stari Rimljani pa so imeli do njega odklonilen odnos. Takšen je bil pozneje tudi odnos Katoliške cerkve. Tetoviranje je v starih časih obstajalo ponekod na Balkanu, kjer je bilo kljub vsemu tudi znak pripadnosti kato-lištvu. Obstajalo je med različnimi balkanskimi ljudstvi V dvajsetem stoletju so med drugim tetovirali tudi nacisti, ki so tako označevali člane svoje organizacije SS in jetnike koncentracijskih taborišč. Taboriščniki so bili prisilno označeni s številkami.
V zahodni kulturi je odnos do tetoviranja povsem spremenilo hipijevsko gibanje. Po njem je postajala javnost poslikavi kože vedno bolj naklonjena.
PORTRET
29
Življenje je dar - vsak dan posebej
Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ki nas uči pogovorov o življenju in smrti
Srečanja, ki jih v Domu sv. Jožefa pripravita vsaka dva tedna, imajo naslov Pogovori o življenju in smrti. Upokojeni zdravnici Metka Klevišar in Julka Žagar sta dolgoletni prijateljici, ki si sobo delita tudi v tretjem življenjskem obdobju. V njuno družbo smo se povabili v spokojnosti novembrskega dogajanja. Metka Klevišar je bila namreč utemeljiteljica paliativne oskrbe in delovanja Hospica na Slovenskem. Tudi za to so ji pred leti podelili naziv Slovenka leta.
Minevanje, stikanje življenja s smrtjo, je večna tema. Človeštvo bremeni od Gilgameša dalje. In ni nekaj, kar je vezano na prvega novembra. Zato so pogovorni popoldnevi na to temo pri sv. Jožefu vedno dobro obiskani. »To ni predavanje. To so pogovori, kjer lahko vsakdo deli svojo izkušnjo. Vse ostane med nami. Veseli naju, ker čutiva, da s pogovorom ljudje tudi na teh srečanjih marsikaj razrešijo,« pravi Klevišarjeva.
Ampak dokler so bili živi, smo skupaj naredili vse, da se je njihovo zdravje izboljšalo, da je bila kakovost njihovega življenja čim boljša. Ali bomo ozdraveli? Ne vem, sem na to vprašanje odkrito dejala. In hkrati obljubila, da bomo naredili vse, kar je v naši moči. Res pa marsikdo takšnega pogovora ni zmogel in to je treba spoštovati. Nikogar ne moreš v nič prisiliti.
To so bili tudi temelji paliativne oskrbe v Sloveniji.
Začela sem leta 1975, ko sem se vrnila iz tujine. Veliko sem brala, ogromno predavala na to temo in to v najrazličnejših okoljih. S kolegi na onkologiji sem se izvrstno razumela, a se jim je moje delovanje vseeno zdelo precej nenavadno. Danes je to stvar stroke, izobraževanj in kongresov. Takrat je bilo precej drugače.
Nekdo je rekel, da če hočeš dobro umreti, moraš znati najprej dobro živeti. Ampak tisto, kar imamo ljudje za dobro življenje, je zelo težko zapustiti.
»Od mojih študijskih let je že petdeset let, zato je danes verjetno marsikaj drugače. Takrat smo se v glavnem učili, kako ljudi ozdravljati. Ko sem se znašla med bolniki, ki so umirali, je bila to zame velika šola življenja. Kako se s človekom v takšni situaciji pogovarjati, kako z njim upati, ga spodbujati ... Veliko sem se naučila in hvaležna sem za to.«
»Pogovori o življenju in smrti so pogovori tudi o tem, kako izpuščati stvari, na katere smo navezani, kako se spoprijemati s težkimi situacijami, kako sta življenje in smrt v vsakem trenutku povezana. Vedno znova ugotavljam, kako pomembno je, da se o tem pogovarjamo. Marsikaj bi nam bilo lažje, če bi se o pomembnih stvareh več pogovarjali.«
Kako ste se kot zdravnica spoprijeli z umiranjem?
S tem sem se srečala že kot študentka medicine in še prej. Ko sem začela delati s hudo bolnimi, je to postalo del mojega življenja. To je tema, s katero se ukvarjaš celo življenje. Kot zdravnik še posebej takrat, ko začutiš, da je tvoje medicinsko znanje sicer pomembno, a daleč premalo, da bi ti v takšnem položaju zares pomagalo.
O smrti se ne pogovarjamo radi. V bistvu se počutimo večni, dokler nas tako ali drugače ne udari bolezen.
Res je. S tem se ne ukvarjamo, dokler se huda bolezen ne zgodi nam ali še huje - komu od naših bližnjih. Takrat o tem začnemo poglobljeno razmišljati, se spraševati. Vsaka težka bolezen je za človeka in njegove bližnje huda preizkušnja. Je pa to lahko tudi prehod v novo obdobje. Na poseben način je takšna izkušnja lahko dragocena.
Mnenja, ali človeku povedati, da je bolezen usodna, so različna. Kakšne so vaše izkušnje?
Mislim, da je pomembno, da smo iskreni. Hkrati ni treba, da smo kruto odkriti. Še tako težko novico lahko človeku iskreno poveš in pri tem ostaneš takten in čuteč.
Ampak dejstev se ne da spremeniti. Kako ljudje to sprejmejo?
Zelo različno. Tudi s hvaležnostjo. Morda ne takoj. Nekateri potrebujejo več časa, nazadnje pa je večina ljudi za iskrenost hvaležna. Običajno se je s svojci o tem celo težje pogovarjati kot z bolniki. Sama sem delala s tistimi, ki so imeli raka v zadnjem stadiju, ko se z operacijo ni dalo več pomagati. In večinoma so to ob prihodu v bolnišnico že vedeli. Res pa se nekateri s tem niso hoteli soočiti. Nisem mogla zanikati, da je bolezen zares huda.
Če si z življenjem zadovoljen, če imaš občutek, da si ga doživel, izpolnil, se z minevanjem zagotovo soočiš z drugačnimi občutki, kot če si nezadovoljen s svojim življenjem. Pri tem je zelo pomembno tudi to, kako postavljanje sprejemajo svojci, kako se z bližnjim pogovarjajo, kako se med seboj razumejo. Dobro življenje ni isto kot bogato življenje. Ne gre za imeti, ampak biti. Dobro življenje pomeni, da si zadovoljen z odnosi, da si pomirjen sam s sabo in svetom.
Biti z nekom, ki se poslavlja, je težko, ker se zdi, da za pogovor nobena beseda ni prava.
Predvsem je pomembno, da znamo dobro poslušati. Da znamo vprašati -o čem razmišljaš, kaj te moti, česa se bojiš, kaj bi morda rad naročil ... Velikokrat ljudje s hvaležnostjo sprejmejo priložnost za takšen pogovor. Tako pa se mnogokrat po smrti zgodi, da svojci ostanejo brez mnogih odgovorov, češ o tem se pa nismo nikoli pogovarjali. Smo si sploh dali priložnost?
V podobni stiski smo ljudje, ko smo z žalujočimi.
Spominjam se fanta, ki je pri 17 letih v kratkem času doživel dve smrti bližnjih oseb. Takrat je sklenil, da v podobnih primerih žalujočim ne bo nikoli ničesar rekel. Vse, kar je namreč slišal, se mu je zdelo neumestno in odveč. Včasih je bolje biti tiho in besedo prepustiti žalujočemu. Čustva bolečine in žalosti potrebujejo svoj čas in svoje solze. Ampak nazadnje ljudje pridejo do občutka hvaležnosti in to je tisto, kar je najpomembnejše.
Kako s smrtjo soočiti otroke? Starši bi jih pred tem radi obvarovali, jih zaščitili ...
Ampak to ni mogoče. To je del življenja, s katerim se morajo soočiti tudi otroci. Nekje na Gorenjskem je otroku, ki je obiskoval vrtec, umrl dedek in cela skupina je šla pokojnika pokropit. Nekateri starši so skočili v zrak, da je to neprimerno. Ampak ti otroci so se lahko o tem pogovorili in to sprejeli kot del življenja. Danes pa se zgodi, da gre otrok v vrtec, dedka medtem pokopljejo in ga enostavno ni več. To se ne bi smelo dogajati. To bi moralo biti del krizne pedagogike, ki otroka pripravi na resnično življenje. Brez tega naletimo
tudi na koga, ki se še pri 60 letih ne more soočiti, da je njegova 90-letna mama umrla.
Mnogi najdejo tolažbo v veri. Kaj pa tisti, ki ne verujejo?
Osebno mislim, da čisto pravih ateistov ni. Ljudje verujejo na različne načine in si večnost osmislijo tako ali drugače. Če je za globoko verne ljudi smrt samo prehod v neko drugo obliko življenja, je po neki raziskavi najtežje umreti tistim, ki so maloverni, religiozni tako od daleč. Smrt sprejmejo težje kot tisti, ki se imajo za ateiste.
roko. A ne glede na to, kdo je takrat s teboj, umreš sam. V temeljnih trenutkih v življenju smo ljudje sami. In zato je pomembno, da znamo biti sami že prej. Mnogi stari ljudje so težko sami, nenehno se pritožujejo. A življenje je pač takšno, da starejši kot si, bolj si sam. Tvojih vrstnikov je vedno manj, mlajši živijo po svoje. Če znaš s tem živeti, ti je zagotovo lažje.
Moj dedek je vedno molil za srečno zadnjo uro. Zagotovo ni imel v mislih dolgotrajnega umiranja. Je to vseeno lahko blagoslov?
Jaz čas za slovo razumem kot blagoslov. Nekoga, ki ga imaš rad, je težko gledati v bolečini in trpljenju. Zato lahko slovo lažje sprejmeš, svojega dragega izpustiš. Ko gre za nenadne smrti, gre velikokrat tudi za zelo mlade ljudi in takrat je vsako tolažbo težko osmisliti. V takšnih primerih samo čas ublaži rane. Vsekakor mislim, da je čas za slovo zelo dragocen.
Malokdo se zna v sodobnem tempu življenja ustaviti. Menda tudi zaradi tega višja sila kdaj potegne zavoro.
Ko se ozreš, vidiš, da ima vse svoj smisel, da se je vse zgodilo v pravem času in da si na takšen ali drugačen
»Smisel življenja je najlažje najti, če se osredotočimo na pomoč drugim. Najhuje je, če se imaš za središče sveta in si večen udeleženec tekmovanja, kdo je najbolj ubog na tem svetu. Če znaš pogledati okrog sebe, ti je hitro jasno, da se nimaš pravice pritoževati.«
Ampak vse to je notranjost človeka, s katero se mora vsak soočiti sam.
Predstavljam si, da človek v zadnjih trenutkih noče biti sam.
Seveda je lepo, če nekdo sedi ob tvoji postelji in te drži za
»Na smrt ne moreš biti nikoli zares pripravljen. Vedno te preseneti. Pomembno je, da smo čuteči za svet okrog sebe, da nam ni vseeno, kaj se dogaja našim bližnjim, sosedom, znancem in prijateljem. Da se znamo pogovarjati in da smo manj zazrti vase. Tako smo hvaležni in zares živimo, dokler živimo. To je največji dar.«
Metka Klevišar z multiplo sklerozo živi že skoraj vse življenje. Če bi ji bilo to prihranjeno, bi več potovala in se v lepih dneh z užitkom sprehajala po stari Ljubljani. »V življenju sem srečala kar nekaj ljudi, ki so podobne preizkušnje izkoristili v svoje dobro in v dobro ljudi okrog sebe. Takšni so navdih za vse nas. Imela sem dovolj časa, da sem se s svojo boleznijo naučila živeti.«
način potreboval vsako izkušnjo. Ko se težke stvari zgodijo, je to težko razumeti. V teh dneh sem spremljala Ilko Štuhec in njeno poškodbo, ki jo bo morda stala olimpijskih iger. Hudo mi je zanjo in res je težko razumeti, zakaj bi bilo to dobro. Ampak nazadnje vse v življenju dobi svoj smisel.
Ironija je, da smisla velikokrat ne najdejo prav tisti, za katere se zdi, da je njihovo življenje popolno.
Ljudje se bodo vedno | delili na tiste, ki vidijo kozarec napol poln, in na tiste, za katere je napol prazen. V domovih je ogromno ljudi, ki so v povsem enakem položaju, a s svojim časom nekateri razvedrijo vse okrog sebe, drugi pa ravno obratno. Slednjim se skoraj ne da pomagati. Če si vse življenje nezadovoljen, boš tudi umrl nezadovoljen in nesrečen. Ne delam si iluzij, da se da kaj narediti. Po drugi strani pa, dokler je življenje, je tudi upanje. Vsakemu je treba dati priložnost. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MIHA LOKOVŠEK
30
HORTIKULTURA IN TURIZEM
Hortikultura in turizem z roko v roki
Hortikulturni turizem eden od 70 tipov turizma - Slovenski turistični ponudniki na pravi poti, a še s kar nekaj rezervami
Ste bili kdaj ob obisku katere od pomembnih turističnih znamenitosti razočarani nad njeno okolico? Morda se vam je sicer zanimivo mesto zdelo preveč pusto zaradi premalo zelenih površin? Ali ste spet na drugi strani bili zaradi urejene okolice povsem prevzeti, kljub temu da kraj v osnovi ni bil nič posebnega? Na vse to prinaša odgovore hortikulturni turizem, ki mu v tujini, predvsem v Avstriji, že leta namenjajo veliko pozornosti, a tudi slovenski turistični ponudniki v zadnjem času vedno bolj stavijo nanj. Temu je bil posvečen tudi nedavni strokovni posvet v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, vzporedno s katerim je izšel tudi strokovni zbornik.
Poznamo več kot 70 različnih tipov turizma - verski, zobozdravstveni, kulturni, poslovni, vesoljski, eko ... Med njimi je tudi hortikulturni turizem, ki v svetu vedno bolj postaja pomemben element celovite turistične
ponudbe. Predstavlja lahko primarno dejavnost, kot je v Mozirskem gaju, ali zgolj podporo ostalim oblikam turizma. »Če se osredotočimo na sodobne smernice, ki nas poskušajo usmeriti nazaj k naravi, wellnessu, medicinskemu, zdraviliškemu in zelenemu turizmu nasploh, je hortikultura nepogrešljiva,« pojasnjuje koordinatorica posveta in predavateljica v Višji strokovni šoli za horti-kulturo in vizualne umetnosti Celje Barbara Pajk.
Osrednji element hor-tikulturnega turizma so rastline, pri čemer ne gre za pridelavo hrane na velikih površinah, ampak gre v prvi vrsti za manjša območja, katerih osrednji cilj je estetski, vendar to ne pomeni, da sem ne sodijo tudi užitne rastline. Glede na vsebine, s katerimi se ukvarja, hortikulturni turizem delimo na več vrst. »Poznamo vrtni, dendrolo-ški, krajinarski, vinogradniški, enološki in pomološki turizem, v Aziji zaradi naraščajoče proizvodnje in
marketinga s cvetjem tudi florističnega.«
Ne le za turiste, tudi za domačine
Hortikultura oziroma prisotnost rastlin ima za ljudi večplasten pomen. Še posebej je izrazit v urbanih okoljih. Drevesa in ostalo zelenje v mestih vplivajo na temperaturo, vlago, razgrajujejo ozon, upočasnjujejo veter in vežejo prah. Poleg biološkega pomena ni zanemarljiv niti psihološki. Zelenje zagotavlja boljše bivanjske razmere in s tem počutje ljudi ter obenem blaži stres. »Predvsem starejši ljudje potrebujejo in si želijo vrtove za sprostitev, da so zunaj in da so obkroženi z lepimi stvarmi. Mlajši potrebujejo sprostitev in pobeg od pritiskov vsakodnevnega življenja ter prostor za kakovostno preživljanje časa z družino. Vsi si želimo ostati aktivni in če je mogoče pridelati še kaj vrtnin na domačem vrtu, smo toliko bolj veseli,« še dodaja Paj-kova.
Potencial ostaja
Potenciala za razvoj horti-kulturnega turizma v Sloveniji ne manjka. Predavateljica meni, da bi lahko nove hor-tikulturne turistične atrakcije vzpostavili ob obnovi nekaterih kulturnih ali zgodovinskih zgradb, kot so dvorci in gradovi, kjer bi zelene površine dopolnjevale vsebino osnovne turistične ponudbe. Pajkova priložnost vidi tudi v nastanku novih tematskih vrtov, ki bi popestrili nastanitvene zmogljivosti, predvsem novejših oblik, kot sta airbnb in glamping. Nove priložnosti za razvoj tovrstnega turizma so festivali, sejmi in razstave, še posebej na kakšno izmed hortikulturnih tem. Nenazadnje po mnenju koordinatorice ne smemo pozabiti niti na priložnosti, ki jih hortikultura prinaša v zdraviliškem in zdravstvenem turizmu, pri termalnih in wellness ponudnikih. Ozelenjeni prostori in zelene površine pomembno vplivajo na dobro počutje, ugodje in zdravje.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Predavateljica v Višji strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Barbara Pajk
Pomemben vidik turistične ponudbe Herbal glamping resorta Ljubno je hortikultura. Poleg zelenjavnega in zeliščnega vrta imajo tudi naravni bazen z izbrano zasaditvijo.
Zelišča na 101 način
Hortikultrna ureditev postaja vedno bolj pomembna pri ureditvi zasebnih turističnih zmogljivosti. Tega se zavedajo tudi v Herbal glamping resortu Ljubno, kjer so turisti nastanjeni v posebnih glamping šotorih in so s tem v neposrednem stiku z naravo, pri čemer se jim zaradi specifičnosti namestitve ni treba odreči prestižu.
»Vedno več ljudi živi na urbanih območjih. Svoj dopust zato želijo izkoristiti za
pobeg iz mesta. Odločajo se za letovišča izven mestnega kaosa, kjer se lahko vrnejo pod okrilje narave. To je bil poglaviten razlog za nastanek resorta, ki vabi v naravo, pod okrilje gozdov, ob čisto vodo, izven štirih sten, med šotorska platna,« pojasnjuje Petra Kordiš, izvršna direktorica Herbal glamping resorta Ljubno, kjer vrtnarji skrbijo za vzgojo okrasnih rastlin, zelenjave in sadja na vrtu ter s svojim zna-
njem poskrbijo za vizualno podobo celotnega resorta. Pri kuhanju uporabljajo surovine z lastnega zelenjavnega vrta, če teh ni dovolj, jih odkupujejo od lokalnih pridelovalcev.
Goste na vsakem koraku spremljajo zelišča. V glam-ping resortu na Ljubnem imajo svoj zelenjavni in zeliščni vrt kot naravni bazen. Njihovi turisti lahko svet zelišč - imajo jih več kot sto različnih vrst - odkrivajo med
sprehodom po zeliščnem vrtu, enako tudi v wellnessu, kjer jih prav tako uporabljajo. V zadnjem delu resorta je urejena lekarna. Gostje v uro in pol dolgi zeliščni delavnici spoznajo zelišča na zeliščnem vrtu, se sprehodijo med gredicami in naberejo nekaj zelišč. Spoznajo nekatere njihove pozitivne učinke na telo in njihovo uporabo v domači lekarni. Ob koncu izdelajo domače (naravno) milo.
ŠO
S hruškovim drevoredom
Med občinami, ki imajo hortikulturni vidik urejanja okolja sistemsko urejen, je Podčetrtek. Veliko sodeluje z vrtnarji iz Pupa Velenje. Prav tako že vrsto let drevesa sadi po točno določenem sistemu. Pred leti je med Olimjem in Podčetrtkom zasadila najdaljši hruškov drevored v Evropi.
»Ko smo pred desetimi leti gradili prve kolesarske in druge poti, sem ugotovil, da sta cesta in pot proti Olimju preveč enolični. Takrat se mi je po zaslugi poznavanja zgodovine porodila ideja o posaditvi hrušk med cesto in potjo. Danes so te hruške posebna atrakcija. Pohodnikom dajejo senco in so obenem navidezno varovalo med cesto in potjo. Jeseni lahko obiskovalci poskusijo celo njihove plodove,« predstavlja svojo idejo župan Peter Misja, ki se mu zdi pomembno, da je v občini Podčetrtek ob arhitekturnih rešitvah vedno dovolj nasajenih rož, dreves in trajnic. Pri tem se mu zdi še posebej pomembno, da denarja ne porabljajo po nepotrebnem. Odločajo se za zasaditve takšnih rož in zelenja, katerih vzdrževanje ne prinaša velikih stroškov.	ŠO
Občina Podčetrtek je pred leti med Olimjem in Podčetrtkom zasadila najdaljši hruškov drevored v Evropi.
HORTIKULTURA IN TURIZEM
31
Drevesa kot pričevalci preteklosti
Naravni spomeniki zaokrožajo turistično ponudbo Celja - Še posebej mogočne platane
Celje lahko z razlogom imenujemo »zeleno« mesto, saj ima veliko zelenih površin in dreves, ki bogatijo podobo mesta, ugotavlja predavateljica v celjski višji strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Andreja Gerčer. Mnoga med njimi so označena kot naravne vrednote in naravni spomeniki ter so pomembni pričevalci zgodovine knežjega mesta.
Na podlagi odloka o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot lokalnega pomena je v Mestni občini Celje zavarovanih 13 dreves, za katere velja poseben varstveni režim. Zanje skrbi celjska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Andreja Gerčer pojasnjuje, da gre v teh primerih predvsem za drevesa, ki dosegajo zavidljivo starost in so bodisi izjemne velikosti, višine, debeline, razrasti, obsega oziroma so pomembni pričevalci življenja v Celju nekoč. »Drevesa v knežjem mestu predstavljajo izjemno ekološko, estetsko, naravovarstveno, izobraževalno in turistično ter zaradi svoje častitljive starosti tudi zgodovinsko vrednost,« še dodaja predavateljica, ki se ji zdi spodbudno, da je Mestna občina Celje sanirala kar tri naravne spomenike - Intiharjevo lipo na Hudinji, platano pri Hotelu Celeia in hrast dob pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah.
Najštevilnejše drevesne vrste med naravnimi spomeniki so javorolistne platane, med katere spadajo platane v Medlogu in pri železniški postaji, Zgornjem Lanovžu in hotelu Celeia. »Platane dajejo veličasten pečat mestu, saj gre za velika in mogočna drevesa zavidljive starosti. So izjemno prilagodljiva. Zelo dobro prenašajo onesnaženje, steptana mestna tla, sušo, bolezni in napade škodljivcev. Okrasna vrednost platan je izjemna. Zaradi čudovitega debla z nenavadno skorjo, ki pride do izraza še posebej pozimi, so privlačne v vsakem letnem času,« je jasna Gerčerjeva. Poleg njih so z odlokom zavarovani še Plevčakov hrast, duglaziji v Pečovniku, Trobiševa bukev, hrasta doba v Novi vasi, Boštjanova hrasta, Martunova hruška, hrasta in beli gaber pri Mlinarjevem Janezu, bukev na Anskem vrhu.
ŠO
Javorolistna platana pri celjski železniški postaji, posajena okoli leta 1880, je bila leta 2006 razglašena za drevo leta. Ima veliko naravovarstveno vrednost zaradi svoje edinstvenosti, lege, oblike in starosti. Je pomemben estetski element v urbanem okolju, na katerega je z odpornostjo na onesnažen zrak zelo prilagojena. Da je res nekaj posebnega, dokazuje to, da se je cesta ob širitvi »umaknila« drevesu in ne obratno, kot je to v navadi. (Foto: SHERPA)
Od »gartlca« do zelenjave na balkonu
Tudi zelenjavni vrt je del hortikulturne ureditve in s tem pomembno vpliva na kulturno krajino ter turistično ponudbo. »V Sloveniji ima zelenjavni vrt pomembno socialno in gospodarsko vlogo, ki se je spreminjala in se še spreminja z družbenopolitično in gospodarsko ureditvijo države,« izpostavlja predavateljica v Višji strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Katja Funtek.
Kmečki vrt se je razvijal vzporedno s samostanskimi vrtovi. Kmečke gospodinje so si čim bliže hiše na »gar-tlcu« posadile nekaj najpogosteje uporabljenih zelišč. Po drugi svetovni vojni se je število zelenjavnih vrtov močno povečalo. Zelenjavni vrt je bil v socializmu namenjen predvsem pridelavi zelenjave. Po vstopu v Evropsko unijo so mestne oblasti začele preganjati predmestno vrtičkarstvo. Prav tako je upadlo število zelenjavnih vrtov. Nadomestilo jih je okrasno zelenje. V zadnjih letih so smernice ponovno drugačne. »Ker se ljudje vedno bolj zavedajo, da je kakovost zelenjave odvisna
od tega, kako je pridelana in skladiščena, je postala pridelava v zadnjih letih spet zelo pomembna dejavnost,« izpostavlja Katja Funtek in dodaja, da dandanes zelenjavo pridelujejo praktično povsod - na zasebnih vrtovih, njivah, šolskih vrtovih, mestnih strehah, balkonih in v stanovanjih. »Če je v dalj-
ni preteklosti pomenil vrt vir prestiža in razkazovanje bogastva, v socializmu, torej po drugi svetovni vojni, vir preživetja, se je z vstopom v Evropsko unijo s stalno in pestro ponudbo sadja, zelenjave in ostalih živil njegov pomen močno zmanjšal in omejil na načrtovanje zasaditve predvsem z okrasnimi
Korak nazaj
V Velenju je pred letom 2010 zelene javne površine urejalo podjetje za urejanje prostora (Pup). Pred sedmimi leti je tovrstno dejavnost za desetletje prevzelo podjetje Andrejc. Po ocenah predsednice Turistične zveze Velenje mag. Nataše Dolejši je hortikulturna ureditev v Velenju v tem času začela pešati.
Občine izvajalca za nego zelenih površin določijo na podlagi razpisov. »Ker velikokrat pri tem igra glavno vlogo cena, se nemalokrat pozabi, da je za kakovostno vzdrževanje zelenih javnih površin treba najeti ljudi z znanjem in izkušnjami,« je jasna mag. Nataša Dolejši. Vzrok za to, da je hortikulturna ureditev v določenih primerih v Velenju po letu 2010 začela pešati, vidi predvsem v šibki strokovnosti ljudi, ki na osnovi podeljene koncesije urejajo zelene javne površine. »Gradbeno podjetje Andrejc ima za izvedbo hortikulturnega področja podi-zvajalca. V zadnjih letih sta pestrost in izvirnost hortikulturnih ureditev v Velenju močno poslabšali.« Nataša Dolejši opozarja predvsem na nepravilno negovanje dreves in manj ocvetličenih gred. »Večina krožišč je v Velenju posajenih s trajnicami še iz časov, ko je podjetje za urejanje prostora urejalo. Z leti se je pokazalo, da so bile pravilno izbrane rastlinske vrste, saj uspešno prenašajo stresne razmere, ki so jim izpostavljene,« še navaja in dodaja, da bi se z načrtovanjem in urejanjem prostora morale ukvarjati različne stroke. »Najboljše rezultate bi dobili, če bi se stroke znale povezovati in predlagane rešitve predebatirati. Tu mislim na povezovanje arhitektov s krajinskimi arhitekti in strokovnjaki na hortikulturnem področju.«	ŠO
Domače vrtnarjenje se je skozi zgodovino spreminjalo. Dandanes ni nič nenavadnega, če zelenjavo pridelujemo tudi na balkonu. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
rastlinami. Zaradi gospodarske krize in sprememb v načinu prehranjevanja, ki veča porabo sadja in zelenjave, ter ob vedno večjem zavedanju pomena kakovostne hrane, postaja zelenjadarstvo v zadnjih letih spet vedno pomembnejša dejavnost,« še dodaja.
ŠO
Turistična zveza Slovenije veliko pozornost namenja urejeni okolici. Pod njenim okriljem je že 26 let vseslovenska akcija Slovenija, moja dežela lepa in gostoljubna, s katero spodbujajo urejenost krajev, med drugim tudi hortikulturno ureditev. »S prihodom evropskih sredstev beležimo pozitivne premike tudi na področju hortikulturne urejenosti. Ljudje so pozorni, kaj bodo posadili in kako bodo to negovali, a nekateri temu še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti,« je jasen predsednik zveze Peter Misja, ki je vedno znova razočaran, ko določene lokalne skupnosti brez kakršnegakoli sistema sekajo lepa stara drevesa v središčih mest.
32
KULINARIKA
Piškoti iz sala
EVINA y KUH'NA
Testo
Oblikovanje
Priprava testa iz sala je precej enostavna. Naredila sem ga iz 60 dag moke, 30 dag svinjske masti, 3 dag kvasa, 2 dcl mleka in ščepca soli.
Za pripravo testa kvasa nisem posebej vzhajala. Sestavine sem dobro zmešala in pregne-tla, vanje nadrobila kvas in jih ponovno dobro pregnetla.
Sprehod med trgovskimi policami

Pregneteno testo sem zavila v folijo in ga za približno uro postavila v hladilnik.
Ohlajeno testo sem vzela iz hladilnika in ga ponovno dobro pregnetla. Iz njega sicer lahko naredimo različne piškote. Sama sem se odločila za manjše polnjene rogljičke.
Babičini piškoti
V nakupovalno košarico sem položila moko, kvas in mleko. Potrebovala sem še salo, za katerega je poskrbel »babičin« mesar, sol in marmelado, s katero sem piškote napolnila.
Ohlajeno in ponovno pregneteno testo sem razva-ljala in iz njega izrezala kroge, pri čemer sem si pomagala kar s kozarcem.
Še vedno nisem čisto prepričana, da z babico določene jedi pripravljava po istem receptu. Vse, kar pride izpod njenih rok, je enostavno boljše. Te kuharske skrivnosti očitno po nekem nenapisanem pravilu ne »preskakujejo« generacij. Po babičinem receptu namreč odlične piškote pripravi tudi moja mami, le pri meni se te »čudežne« skrivnosti izgubijo.
Priznam, mogoče je tudi kilometrina vzrok, da so mamičini kuharski izdelki preprosto boljši. A da bi se zares prepričala, da je res tako, sem tokrat piškote pripravljala pod njenim nadzorom. In obrestovalo se je. Pripravili sva piškote iz sala, to je iz svinjske masti. Gre za maščobo, ki obdaja notranje organe. Kot je zagotovil mesar, je najboljša tista, ki je snežno bele barve in obdaja ledvice. Če ste se pri branju tega opisa skremžili, pozabite na predsodke. Sestavino najbolj slastnih in krhkih piškotov je namreč že v preteklosti predstavljalo salo. Sicer naj bi ta maščoba med drugo svetovno vojno in po njej veljala za elitno dobrino, za prestiž. Po letu 1941 je lahko posameznik na mesec kupil omejeno količino masti, slanine in olja. Kasneje se je masti in olju pridružila še margarina, pri čemer so vedno glasnejša postajala opozorila o škodljivosti svinjske masti.
Sodobni strokovnjaki učijo različno ... Vsi se sicer strinjajo, da je vsako pretiravanje škodljivo. A če bi preizkusili mami-čine ali babičine piškote iz sala, bi se zagotovo strinjali tudi glede tega, da gre za ene najboljših »preprostih« piškotov.
Zimski čas je tudi čas kolin in s tem priložnost, da naredimo tudi zalogo svinjske masti.
Polnjenje
Sledilo je polnjenje piškotov. Sama sem se odločila za marmelado, spomnim pa se, da je babica večkrat uporabila tudi orehovo polnilo. V sredino vsakega kroga sem položila pol čajne žličke mare-lične marmelade.
Na koncu sem vsak krog le še prepognila čez njegovo središče in polovici krožnice spojila s pomočjo vilic.
Namig: s količino polnila ne smemo pretiravati, sicer je po peki povsod, le v piškotu ne.
po babičini kuhinji v mrzlih zimskih dneh
Peka in »ciljna črta«
Ж~Л
r1
>
WI f

Piškote sem pekla na 180 sto- Po peki sem jih rahlo ohladila in
pinjah Celzija približno 15 do še mlačne povaljala v sladkorju
20 minut. Piškoti morajo v prahu.
biti zlato rjavi tako na
vrhu kot
na dnu.
• ^ • \ -> \ \ 11 ШШ^''* /
\ k
7V / \л j.
> »
j
4 \ i i v ... . Ч^ У
V, •

REPORTAŽA
33
Po letih odrekanj celotnih družin starši komaj čakajo, da ovekovečijo nastop svojega otroka.
Plavanje sodi v skupino športov, ki so najbolj koristni za otrokov telesni razvoj.
Mitja Horvat je zmagal na 200 m prosto. Gre za najbolj obetavnega Neptunovega plavalca na srednje in dolge proge
Kar 612 mladih »preplavilo« Golovec
i* «'j
Ob množičnosti tudi nekaj kakovostnih rezultatov
Na 32. mednarodnem plavalnem mitingu za pokal mesta Celje je nastopilo kar 612 plavalcev. Ti so prišli iz 26 klubov iz Luksemburga, s Hrvaške in iz Slovenije. »Modrih«, torej plavalcev Neptuna, za katere je bila to domača tekma, se je v Celju predstavilo 77. Osvojili so 39 medalj.
V sobotnem delu so nastopale starejše kategorije, v nedeljo mlajše. Prvi dan so bili najuspešnejši neptunovci Iza Vodenik in Mitja Horvat s po
štirimi medaljami ter Zala Bornšek in Andrej Resnik s po tremi. Plavalci Neptuna so 26 posamičnim odličjem dodali še dve zlati in eno srebrno medaljo v štafetnih nastopih. Kadetinje Iza Vode-nik, Hana Podbregar, Saška Podpečan in Aja Emma We-senschegg so celo odplavale nov državni rekord na 4x50 metrov prosto! V nedeljo so v bazen Golovec skočili mlajši plavalci. Najuspešnejši »modri« tekmovalci so bili Izabela Pakiž Rumpf s petimi medaljami, Filip Bratina s tremi, Julijan Pevec z dvema ter Staša Jezovšek Špiljar, Seba-stjan Jug in Gašper Pevec s po eno. Od predstavnikov Društva vodnih športov Posejdon Celje se je s srebrno medaljo najbolj izkazal Jure Dolinar.
Na pravi poti
»Organizacijsko nam je miting uspel, saj so bili vsi gostje zadovoljni. Imeli smo rekorden obisk plavalcev, več kot šeststo se jih je zbralo. Tudi z rezultati smo zadovoljni, saj smo osvojili 39 medalj, najbolj pa nas je razveselila štafeta kadetinj, ki je postavila državni rekord,« je poudaril predsednik Plavalnega kluba Neptun Celje Mitja
Ručigaj. Društvo se poteguje za pridobitev organizacije državnega prvenstva za mlajše kategorije sredi februarja. V naslednjih tednih bodo Neptunovi plavalci tekmovali v Kranju, Novem Sadu. Ljubljani in Mariboru. »Resno smo se pripravili na tekmo. Pokazala je, da smo na pravi poti. Cilji so bili doseženi. Upravni odbor kluba na čelu s predsednikom se je zelo potrudil in plavalcem omogočil, da so
pravočasno začeli vaditi, na Ptuju in v Velenju septembra. Potem nam je ZPO omogočil, da smo oktobra s ptujsko in z velenjsko >podlago< predčasno skočili v celjski bazen,« je povedal trener Robert Kekec, čigar varovanec Sebastjan Jug je državni rekord na 50 m prosto zgrešil za 21 stotink, a ga bo ponovno napadel na mitingu v Mariboru.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA


Mik UJ4 П П ■T * '^^ytv*
Mladi tekmovalci so motivirani za vadbo, saj nenehno izboljšujejo osebne rekorde.
Zvone Dolžan (levi kasneje je posta kal na nobenem
o) je plavalni sodnik od leta 1967, l tudi mednarodni. Doslej ni manj-mitingu za pokal mesta Celje.
Kadetinje Neptuna so postavile rekord v štafeti 4x50 metrov prosto. Z leve stojijo Aja Emma Wesenschegg, Saška Podpečan, trener Martin Karlin, Iza Vodenik in Hana Podbregar. Foto: PK NEPTUN
34
ZA ZDRAVJE
Movember
mesec
V V
osvescanja o raku prostate
Rak na prostati je vzrok za več kot 350 smrti Slovencev. Vsako leto zboli približno 1.300 moških. Leta 2013 je imelo v Sloveniji 13.717 moških raka na prostati, za leto 2016 pa je stroka ocenila, da bo teh bolnikov približno 14.800. Rak prostate velja za bolezen starejših ljudi. Pojavnost te vrste raka počasi narašča. Bolezen prizadene moške po 45. letu in strmo narašča med 60. in 70. letom.
Zato je priporočljivo, da gredo moški, starejši od
Brki, zaSCitni znak
November, ki je bil proglašen za movember, je mesec, -
namenjen osveščanju ljudi o boleznih moških oziroma	^^^
raku prostate in testisov. Zaradi raka letno na svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate naj- ^^^^^ pogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških. In tudi letos v Sloveniji moški na to opozarjajo tudi tako, da si puščajo rasti brke. Že nekaj let je to zaščitni znak tega meseca. Movember gibanje se je začelo leta 2003 v Avstraliji in je preraslo v globalno gibanje, ki po celem svetu, tudi v Sloveniji, združuje več kot pet milijonov ljudi.
Prostata je žleza, ki pri simptome v predelu urinar-
Rak prostate se pri posameznikih
pojavlja v različnih oblikah. Težko	^ , . ..
je tudi predvideti agresivnost bole-	45 let, na testiranJe in se
zni - kako hitro in v kakšnem obsegu bo napredovala.	posvetujejo z urologom.
moških leži v spodnjem uri narnem traktu tik pod mehurjem in obdaja sečnico. V njej se tvori tekočina, ki skrbi za prenos semena. Prostata vsebuje gladko mišičnino, ki iztisne seme med izlivom. Zdrava prostata ima velikost večjega oreha. S starostjo se žleza počasi veča.
V načrtu je raziskava, s katero bodo v fundaciji Movember skušali ugotoviti, zakaj se pri nekaterih moških bolezen vrne in katere so boljše poti zdravljenja v teh primerih. Trenutno takšne raziskave še ni.
Bolezni prostate so običajno povezane s staranjem in lahko povzročajo nadležne
nega trakta pri moških, starih več kot petdeset let. Te simptome lahko povzroča povečana prostata. Benigno povečanje prostate je pogost pojav, povezan s hormonskimi spremembami, ki nastanejo s staranjem moškega. »Bolezni prostate lahko povzročajo nemalo skrbi, vendar je treba vedeti, da benigno povečanje prostate ni rak. In iz tega stanja se rak tudi nikoli ne razvije, četudi ga ne zdravijo. Kljub temu se lahko tako benigno povečanje prostate kot rak razvijeta s starostjo, možna je tudi sočasna prisotnost obeh,« opozarjajo pri društvu uroloških bolnikov.
Ko moški zazna simptome, ki kažejo na težave s prostato, mora obiskati osebnega zdravnika. Ta opravi osnovno
^^^^^^^ Raziskave
da je rekreacija ključ do srečnejšega in bolj zdravega življenja, zato bo fundacija Movember financirala mednarodno klinično raziskavo, s katero bo ugotovila prednosti rekreacije za moške z napredovano boleznijo, in na podlagi tega optimizirala program vadbe zanje.
diagnostiko in bolnika glede na nujnost obolenja napoti k specialistu urologu, ki predpiše nadaljnje preglede. Kadar je rak omejen na prostato in še ni razširjen na sosednje ter oddaljene organe, bolnike zdravijo z odstranitvijo prostate. Poseg lahko opravijo kot klasično, laparoskopsko ali robotsko asistirano operacijo. Po slednji je znana predvsem celjska bolnišnica. V svetu se vedno bolj uveljavlja robotsko asistirani posegi, ki so jih ravno v Celju leta 2010 v Sloveniji in na območju zahodnega Balkana opravili kot prvi.
SŠol
V soboto, 25. novembra, ob 10.30 bo tudi letos v Ljubljani Movember tek.
V skladu s poslanstvom gibanja Movember je vsako leto dobrodelni osemkilometrski tek, katerega namen ni tekmovanje, ampak promocija osveščanja o raku prostate in spodbujanje zdravega načina življenja. Udeležba na teku je popolnoma brezplačna, a je zaželeno, da kdo »primakne« kakšen znesek, saj bodo vse donacije namenjene za nakup novega aparata za drobljenje kamnov v sečnem mehurju za minimalno invazivne posege skozi sečno cev na Kliničnem oddelku za urologijo UKC Ljubljana.
Težave s prostato?
•	Na malo potrebo ponoči?
•	Šibak curek in kapljanje?
To zdravilo je na voljo brez recepta za lajšanje blažjih težav, vendar je pri kakršnihkoli težavah zaradi prostate nujen pregled pri zdravniku. Zdravilo Prostasan je na voljo v lekarnah. Pred uporabo natančno preberite priloženo navodilo. 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
www.avogel.si,www.farmedica.si
Bakterija, ki je tudi smrtno nevarna! ničndisbeo?niiakestare,še in
kro-
Zdravniki opozarjajo na pomen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam za starejše od 65 let. Ti naj bi o tovrstnem cepljenju pogosto imeli premalo informacij, zato se zanj kljub koristnosti ne odločajo. Bakterija pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih pljučnic, ki so lahko za starejše kronične bolnike tudi smrtno nevarne. Poleg pljučnice pnevmokoki povzročajo meningitis, sepso in akutno vnetje srednjega ušesa. Do takšnih okužb, zlasti pljučnic, prihaja najpogosteje v jesensko-zimskih mesecih.
Pnevmokoki povzročajo potek pa imajo sepsa, me- nica. Okužbe s pnevmokoki različne bolezni, najtežji ningitis in bakterijska pljuč- so tveganje za vse, najpo-
Bolniki, ki so upravičeni do brezplačnega cepljenja, so ljudje po presaditvi kostnega mozga, ljudje brez vranice, okuženi s HIV, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, bolniki na tako imenovanem imunosupresivnem zdravljenju, na obsevanju, kadar imajo hudo imunsko pomanjkljivost, onkološki ali hematološki bolniki, tisti, ki so jim presadili čvrste organe ali imajo polžev vsadek. Drugače je cepljenje samoplačniško in stane od približno 30 do 64 evrov.
gostejše pa so pri majhnih otrocih in pri starejših od 65 let. Največje tveganje pri starejših so te okužbe, kadar imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki oziroma imajo nevromišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo. V tvegano skupino za okužbe spadajo tudi alkoholiki in kadilci.
Pnevmokoke pogosto najdemo v nosu in žrelu zdravih ljudi. Majhni otroci so pogosteje bacilonosci kot odrasli. Te bakterije se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, ka-šljanju in kihanju. Okužimo se torej ob stiku z bolnikom ali zdravim bacilonoscem.
KAR ME OVIRA - ME MOTIVIRA
v Citycentru Celje
GLASBENI GOSTJE:
>	Razstava Društva paraplegikov JZ Štajerske, paraolimpijskih medalj in kimona olimpijske prvakinje Tine Trstenjak Predstavitev košarke na vozičkih
in ročnega kolesarstva
>	Delavnice za otroke
Extra band Glasbene šole Celje, Skupina Eros, Ansambel Vrtr Ansambel Simona Gajška, __ Skupina Gadi
>	Nagradne igre	^^
z!-
VOZIM5 1919

AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
35
\/
Življenje vam bomo spremenili na bolje
tokratni številki Novega tednika objavljamo prvi kupon za sodelovanje v novem projektu Akademija zdravega življenja. Po enoletnem premoru smo se odločili akcijo Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje osvežiti, obogatiti in ji dodati pomembne novosti. Nov projekt bomo izvedli z Razvojnim centrom informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec.
Njegova ekipa 24alife je partnerka svetovno znane Mayo klinike, ki je sinonim za sodobno medicino
in psihologijo. Na podlagi smernic Mayo klinike so številne svetovno znane osebnosti zdravile svojo debelost in spremenile način življenja. V slovenski ekipi 24alife so vrhunski strokovnjaki, ki sodelujejo tudi s slovenskimi športniki, dobitniki olimpijskih medalj. V našem skupnem projektu bodo življenje spremenili tudi vam! Gre za izjemno priložnost, da se nam pridružite. Prijavite se, saj takšnega medijskega projekta v Sloveniji še ni bilo.
J
Akademija zdravega življenja: ko pot postane cilj
Z vrhunskimi strokovnjaki do popolne preobrazbe v treh mesecih
Projekt, ki vam ga tokrat prvič predstavljamo, je zaenkrat edinstven celo v tem delu Evrope. Do konca decembra bomo zbirali prijave. Januarja bomo z ekipo 24alife, v kateri so trenutno najbolj priznani strokovnjaki s področja medicine, psihologije, prehrane in športa, izbrali 15 bralcev in bralk, ki bodo svojo telesno preobrazbo začeli spreminjati februarja. Do konca aprila, ko bo projekt končan, vas bomo v časopisu redno obveščali o njihovem uspehu. Zaradi celostne obravnave vsakega posebej namreč neuspeha ne bo. To vam zagotavljamo.
24alife deluje po principu kako ga ozavestiti. Povratniki,
štirih ključnih stebrov spremembe življenjskega sloga, to so prehrana, šport, medicina in psihologija. Pri preobrazbi, ki vam jo ponujamo, je glavno vodilo psihologija, čeprav bo na voljo veliko delavnic in aktivnosti z ostalih področij. »Psihologija da informacijo, kaj je zdrav način življenja in
torej tisti, ki so kdaj že izgubili težo, nato pa so jo spet pridobili, načeloma nimajo težav z motivacijo, težava je, ker niso osvojili navad, s katerimi bi zdrav življenjski slog obdržali. In tu glavno vlogo prevzame psihologija,« pravi psiholog Iztok Žilavec, ki je spremljal tudi delo športnikov, ki so
»Psihologija je bistvo telesne spremembe. Ob jasnem cilju je šport samo podpora na poti do uspeha.«
dobitniki olimpijskih medalj. Žilavec bo v ekipi, ki bo delala z izbranimi v projektu Akademije zdravega življenja.
Osredotočenost na cilj
prilaRQlKj2KнBäЗKи^■iS
bomNSiiiESKiHEsSBOSui
nil ne^^^^^n^l^^^^^^^ll^^^^U^
način[j?f!JSjJ^0JJig1 ВжП
hkratnlfl^S^n^^lfsfflSi^lSIm so-
delujočem bodo strokovnjaki spremljali zdravstveno stanje in preobrazbo naravnali glede na potrebe in zdravstveno stanje. »Ključnega pomena je, da bodo vsi dobivali povratne informacije o tem, ali so na pravi poti. To je tudi bistvo športne psihologije,« dodaja Žilavec. Poleg tega, da bo del projekta tudi šport, bodo sodelujoči ves čas vodeni skupinsko, zato bo eno od vodil medsebojna podpora. »Cilj je lažje doseči, če imaš podporo in če vidiš, da ima več ljudi enako željo.
o[noKKisEei3mEiaiKii cilj, v
№cffl|19|3E0E|C2ij&i tekmoval-^^Hb^^^^ll ^n^^^^lbl^^La. Bistvena to, kar
želiš doseči,« dodaja psiholog.
Akademija
zdravega življenja
šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alife™ ■
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Prijavite se ZDAJ!
Vaša telesna preobrazba bo trajala
od februarja do konca aprila 2018.
V tem času boste z vrhunskimi strokovnjaki:
+ trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo,
+ obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji,
+ spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade,
+ ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje!
Starost, višina (cm), teža (kg):
Izobrazba:
Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE
Obkrožite: a) sem naročnik
b) sem občasni bralec Novega tednika ^
Bodite del zmagovalne ekipe!
Izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporaboin [ranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
»Vsak bo individualno obravnavan v celoti.
Nekdo bo potreboval več psihološke motivacije, nekdo več podpore pri športu ali pri dojemanju pravilne prehrane. Ves čas bo prisoten občutek odgovornosti. Ravno strokovnjaki bomo prevzeli del odgovornosti sodelujočih in jim nudili vso podporo,« pravi psiholog Iztok Žilavec iz ekipe 24alife.
Brez stresnega
štetja kalorij
Obremenjevanja s štetjem kalorij v prehrani ne bo. »Mayo klinika ima največje uspehe ravno zato, ker poudarja, da sta bolj kot štetje kalorij pomembna zmanjšanje obroka in njegova sestava. Sodelujoči bodo dojeli filozofijo o tem, kako se naučiti, katere so tiste stvari, ki so zdrave, in kako jih količinsko vključiti v prehrano,« pojasnjuje Žilavec. Torej se bodo lahko kdaj pregrešili s sladkarijo. Zakaj? Ker jih bodo v mislih naravnali tako, da bodo natančno vedeli, koliko lahko pojedo in ne samo to, kako bodo vnos odvečnih kalorij nato morali »pokuriti« z vadbo.
Rdeča nit projekta je povezanost. Ne le sodelujočih, ampak ekipe, ki bo projekt vodila. Čeprav bo delo večinoma skupinsko, bo vsak strokovnjak na svojem področju natančno
vedel, kje so plusi in minusi posameznika. Psiholog bo ves čas v stiku s kineziologom, ki bo skrbel za telesno vadbo sodelujočih. Tako si bosta izmenjevala informacije, na katerem področju je s katerim posameznikom treba še bolj delati.
Odprava stresa v trenutku
Ko se nekdo odloči za zniževanje svoje telesne teže, ve, da je vsaka sprememba velik stres. »Mora se zavedati, da gre za spremembo rutine, na katero je morda navajen že več deset let. Ravno ob tem stresu je najlažje poseči po hrani ali se zlekniti na kavč, kajti tam se človek počuti bolje. Zato bomo sodelujoče naučili psiholoških tehnik sproščanja in odprave negativnih učinkov stresa. Znali se bodo sprostiti in s pomočjo vizualizacije doseči zastavljene cilje ter spremeniti življenjski slog. Miselna regeneracija jim bo pomagala, da bodo znali pravilno ravnati v trenutku, ko bo morda cilj nekoliko zamegljen in bodo spremembo razumeli kot odrekanje nečemu. S pomočjo psiholoških tehnik se bodo znali ponovno osredotočiti na cilj. Gre za tehnike, ki so oblikovane do popolnosti,« dodaja Žilavec.
Razlog za debelost je redko bolezensko stanje. Najpogosteje sta za povečano težo kriva stres in nezaveden beg k hrani. »Zaradi hitenja, tempa in občutka, da nam stvari enostavno >uhajajo< iz rok tako na službenem kot družinskem področju. Človek se počuti prazno, izčrpano, poseže po nezdravi hrani, ki vzbudi hormone ugodja,« pravi Žilavec. Čas je, da to skupaj spremenimo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Ena od - morda najpomembnejših - novosti v Akademiji zdravega življenja bo posebna aplikacija 24alife, ki jo bo imel vsak v skupini na svojem mobilnem telefonu. V aplikaciji mu bodo vsak trenutek na voljo vsi napotki, načrt dnevne vadbe in video posnetki z natančnimi navodili in s predavanji strokovnjakov, ki jih bodo vodili tudi skozi ves projekt. Gre za dodano vrednost celotnega truda, ko skupina morda ne bo skupaj in bo posameznik lahko samo s »klikom« že nazaj na poti do svojega cilja, če bo motivacija nekoliko padla. Do aplikacije (oziroma spletne strani, če pametnih telefonov ne bodo imeli) bodo udeleženci projekta lahko dostopali tudi, ko se bo projekt po treh mesecih končal.
+
Telefon:
36
MARTINOVO
Na martinovanjih veliko veselja
Vino je zamenjalo mošt
Bitka s časom je neusmiljena in preredko se dogaja, da odložimo skrbi in se posvetimo sebi ter svoji okolici. Eden najbolj veselih trenutkov, ko lahko »napolnimo baterije«, je zagotovo praznik sv. Martina, ki ima seveda veliko širši kot zgolj verski pomen.
V soboto, ko je bilo martinovo, so se tako številni občani odpravili na martinovanja, ki jih v naših krajih ni manjkalo. Na ta ljudski praznik so okušali novo vino tudi tisti, ki ga sicer ne pijejo ravno pogosto. V vsakem novem vinu je seveda skrito veliko dela, prizadevanj in skrbi, ki jih je imel - še posebej v letošnjem vremensko raznolikem letu - vsak vinogradnik.
ŠMARTNO OB PAKI
Tudi šmarški mošt postal vino
Tudi na letošnjo martinovo soboto je zaživela Martinova vas. S krstom mladega vina je mošt postal plemenita kapljica.
Kulturno-zabavna prireditev v počastitev praznika se je začela zgodaj. Ob 7. uri zjutraj so se planinci odpravili na pohod po Martinovi poti, obiskovalci vasi pa so nekoliko kasneje lahko uživali na Martinovi kmečki tržnici. Društvo šaleških likovnikov je pripravilo Martinovo likovno kolonijo, na svoj račun so prišli tudi najmlajši, ki so uživali na otroškem martinovanju.
Martinovo vas so minulo soboto »zasedli« tudi vozovi. Krajani so na njih prikazali stare običaje. Nestrpno pričakovanje sv. Martina in večerna zabava sta tako minila hitro.
EP, foto: DAMJAN VRENČUR
ŽALEC
Po krstu nazdravili z mladimi vini
Društvo savinjskih vinogradnikov je v soboto pred obrambnim stolpom pripravilo zdaj že tradicionalno martinovanje. Številni obiskovalci so najprej prisluhnili »župniku« Miru Klincu in njegovemu pomočniku - ministrantu, ki je prisotne nasmejal s šaljivimi resnicami o vinu. Sledil je krst mladega vina. Boter je bil župan Občine Žalec Janko Kos. Savinjska vinska kraljica Suzana Čakš je predstavila letošnje ponudnike mladih vin, savinjske vinarje Jožeta Bosnerja, Adolfa Sevčnikarja, Rada Gašpariča, družino Čakš in Silva Mariča. Savinjski vinogradniki so vedno bolj vešči tako pridelave grozdja kot kletarjenja. Njihova letošnja vina so odlična kljub ne ravno prijaznim vremenskim pogojem za pridelavo grozdja. Spremljali so jo pozeba, velike in hitre vremenske spremembe vremena ter na koncu še daljše deževje.
ŠO, foto: TT
LAŠKO
Tridnevno praznovanje
Eno večjih prireditev ob martinovem vsako leto pripravijo v Laškem, kjer je bilo dogajanje tudi tokrat vsebinsko bogato in raznovrstno.
Tridnevna prireditev je v petek v Knjižnici Laško začelo predavanje dr. Tatjane Košmerl o skrivnostih dobrega vina. Eden od vrhuncev je bil soboto v Kulturnem centru Laško, kjer je bilo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, sledil je prikaz blagoslova vina. »To je zanimiv večer, ki ga pripravijo naša kulturna društva. Mogoče bi si kdo mislil, da se vsako leto stvari ponavljajo, vendar ni tako, saj društva poskrbijo, da je takšen dogodek nekoliko drugačen,« je povedala Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško, ki je bil eden glavnih organizatorjev prireditve.
Martinovanje v Laškem so v nedeljo sklenili praznična maša v cerkvi svetega Martina, Martinov sejem z godbeniki in s pevci ter godci na Aškerčevem trgu (od koder so tudi posnetki).
RG
Foto: BORIS VRABEC
Prikaz običajev martinovanja
Po uradnem delu sta sledila klepet in pokušanje mladih vin. Obiskovalci so se lahko na stojnicah okrepčali s pečenim krompirjem, klobasami, salamami. Miro Klinc na harmoniki in njegov pomočnik na klarinetu sta zaigrala nekaj ljudskih skladb.
Del praznovanja martinovega je tudi ples.
Na Martinovo soboto so v Martinovi vasi razglasili tudi kletarja leta. Letos je to postal Jože Kugler. Brez Laške pihalne godbe si tudi martinovanja v Laškem ni mogoče zamisliti.
MARTINOVO
37
SLOVENSKE KONJICE
Brez harmonike ni veselice.
Vinogradniška malica, ogled kleti in harmonika
V Slovenskih Konjicah že vrsto let pripravljajo tradicionalno martinovanje na prostem. Konjičani so tudi letos martinovali v Škalcah pri vinski kleti Zlati grič, eni najmodernejših kleti v srednji Evropi, ki je na ta dan široko odprla svoja vrata. Župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek je s člani Dravinjskega poslovnega kluba gostil veleposlanike Irske, Ukrajine, Francije, Gruzije, Poljske, Hrvaške, predstavnika Evropske komisije in častnega konzula Nepala ter vinogradnike Dravinjske doline.
Poleg bogate vinogradniške ponudbe na stojnicah in brezplačnega ogleda kleti je bil na voljo tudi zelo raznolik kulturni program. Dogajanje so popestrili Ansambel Banovšek, Kvartet Vinski brat, konjiška godba na pihala, zaplesali so fokloristi iz Folklorne skupine KUD Jurija Vodovnika s Skomarja, nastopili so tudi Mali harmonikarji pod vodstvom Marjetke Gošnak in Jay Dance Studio. Vinogradniki Dravinjske doline so predstavili strokovno oceno letnika in kot veleva tradicija, je arhidiakon Jože Vogrin blagoslovil mlado v vino, čemur je sledila zdravica. Obiskovalci so nazdravili z Martinovim degustacijskim kozarcem, ki so ga lahko napolnili z vrhunskimi lokalnimi vini in si zraven postregli še vinogradniško malico, ki jo je pripravila gostilna Grič.
BGO, foto: Nareks
DOBRNA
Po poti stare slave
V kraju je bilo odlično obiskano martinovanje, ki je bilo seveda v znamenju novega vina. Na prizorišču prireditve so bile postavljene različne stojnice s ponudbo iz različnih krajev Slovenije. Na eni od njih so bila tudi vina dobrnskih vinogradnikov.
Slava dobrnskega vina, imenovanega klancberger, je v starih časih segala vse do dunajskega dvora. Danes nadaljuje bogato tradicijo vinogradniška sekcija, ki deluje zaradi praktičnih razlogov v okviru Turističnega društva Dobrna (in ne kot samostojno društvo). Sekcija ima približno trideset članov in pripravlja med drugim različna izobraževanja. Lani je pripravila tudi svoje prvo ocenjevanje vina. Skupno vino povezanih dobrnskih vinogradnikov se imenuje Naše vino.
Na martinovanju je krst mošta opravil domači župnik Milan Strmšek. Na prireditvi je bilo bogato poskrbljeno tudi za kulturne užitke, saj so nastopili številni domači kulturniki, med njimi pevski zbor, pojoča družina, ljudske pevke, harmonikar in plesna skupina. Dobrnča-ni so pripravili martinovanje v sodelovanju med občino, zavodom za kulturo, turističnim društvom in Termami Dobrna.
BJ
Foto: SHERPA
Mmmm .
Na zdravje!
Med nastopajočimi je bila pojoča družina Jakob.
VOJNIK
K novemu vinu ričet
Vojniško martinovanje je bilo v znamenju krsta mošta in tekmovanja v pripravi domačega ričeta. K vinu seveda spada okusna hrana. To je dokazovalo osem ekip kuharjev. Zmagala je ekipa Arclinskih fantov, ljudskih pevcev.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Pri vročem kotličku, ki jo je vodil Zdenko Vrenko, in na tretje ekipa Turističnega društva Nova Cerkev. Prireditev je bila pod šotorom na vojni-škem igrišču. Mošt je krstil prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja, črešnjiški župnik dr. Vinko Kraljič, skupaj z vojniškim župnikom Antonom Pergerjem. Udeleženci martinovanja so poskusili društveno vino vojniškega vinogradniškega društva, ki je po ugotovitvah tistih, ki so ga poskusili, tudi letos zelo kakovostno. Ob pečenem kostanju in ob palačinkah, ki so jih pekle članice Društva kmetic Meta.
Organizator vsakoletnega martinovanja je domače vinogradniško društvo, ki je zelo delavno. V začetku decembra bo pripravilo še delovno pokušino mladega vina pod strokovnim vodstvom Tadeje Vodovnik Plevnik. Na janezovo bo pripravilo pri sv. Tomažu še en blagoslov vina in po novem letu srečanje na temo vina in hrane.
BJ
Foto: LEA SREŠ
Ko je mošt postal vino ... Na fotografiji so z leve proti desni tajnik društva vinogradnikov Pavle Leskovar, župan Branko Petre, društveni kletar in podpredsednik vinogradniškega društva Miran Kovač, župnika dr. Vinko Kraljič in Anton Perger ter predsednik vinogradniškega društva Mirko Krašovec.
38
VRTNARIMO
Za sladke jagode prihodnje leto
Kako pravilno posadimo trto
Izkopljemo jamo, ki naj bo 40 cm globoka in 45 cm široka.
Na dno jame naredimo hribček, nanj postavimo trs s koreninami.
Na korenine nasujemo rahlo zemljo, okrog pa kompost ali hlevski gnoj. Ta naj ne bo v stiku s koreninami.
Za nasvet, kako pravilno posaditi trto, da bomo lahko že kmalu uživali njene slastne sladke grozde, smo se obrnili na strokovnjake. Jerneja Krajšek, lastnica Drevesnice in trsnice Krajšek iz Radeč, pravi, da je povsem primeren čas saditve tudi še v novembru in decembru oziroma dokler tla niso zmrznjena. Marsikdo namreč zmotno misli, da je pravi čas sajenja trte zgolj spomladi.
»Kupci pri nas so tako tisti, ki obnavljajo vinogradniške nasade, kot tisti, ki se odločajo za povsem nove tovrstne nasade. Marsikateri vrtičkar kupi zgolj manjše število trsov, ki jih posadi kar okrog hiše. Trto ima za brajdo, per-golo ali preprosto za zobanje,« pravi Krajško-va. Pri njih lahko kupite izjemno širok nabor različnih sort trte, ki so prav vse primerne za gojenje v naši regiji.
V vinogradih trto sadimo na razdaljo enega metra, medtem ko za zasaditev v domačem vrtu strokovnjakinja svetuje sajenje glede na bujnost rasti. »Jurko in izabelo, ki imata buj-nejšo rast, posadimo v razdalji 1,20 metra. V takšni razdalji sadimo tudi druge trte, ki bodo rasle kot brajda ali pergola. Različne sorte francozov pa lahko sadimo na razdalji enega metra.« Primerna medvrstna razdalja v vinogradih je odvisna od terena, najpogostejša je od dva metra do dva metra in pol.
Žlahtne sorte trt je treba redno škropiti. To velja tudi v primeru, če se odločite za ekološko gojenje. »V Sloveniji so na voljo različne možnosti za ekološko gojenje in temu primerno škropljenje. Lahko se odločite tudi za povsem domače preparate. Vendar moramo v teh primerih škropiti še pogosteje,« pravi Krajškova in dodaja, da povsem brez tovrstne pomoči lahko gojimo le najbolj odporne sorte, med katere spadajo šmarnica, izabela in jurka. »Na splošno pa velja, da več kot je poleti lepšega vremena, manj je bolezni in škodljivcev.«
Če imate možnost za vsaj kakšno trto, jo zasadite. Izbira je velika. Tudi namiznih sort, ki so prijetna popestritev domače sadne ponudbe. Razlika med kupljenim in domačim namiznim grozdjem je namreč občutna. Trta vam bo ob primerni negi rodila tudi nekaj desetletij.
MRL
Sadimo v globino od 5 do 10 cm pod cepljenim mestom.
Jeseni moramo trs obsuti z zemljo čez cepljeno mesto do višine 15 cm. Zemljo, ki se čez zimo ni pogreznila, konec aprila odgrnemo.
Sadike vinske trte, jago-dičevja in sadnega drevja Drevesnice in trsnice Krajšek lahko kupite vsako sredo med 7.30 in 12.30 v Celju na t. i. svinjskem sejmu ali pri Krajškovih doma v Radečah. Tam vas pričakujejo kadarkoli čez dan vsak dan v tednu. Nudijo vam tudi nasvete o vzgoji in skrbi za sadike.
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 22. novembra ob 2. uri.
16.	ČE
17.	PE
18.	SO
19. NE
20.	PO
21.	TO
22.	SR
cvet cvet
cvet do 15. ure, od 16. ure list
list
list
plod
plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/75407-43.
Jerneja Krajšek in njen sin Alen, ki je pripravil prikaz sajenja trte za Novi tednik.
V Drevesnici in trsnici Krajšek lahko kupite sadike naslednjih sort trte za vinograd: kerner, rumeni muškat, chardonnay, beli pinot, sauvignon, laški in renski rizling, ranfol, zeleni silvanec, rumeni plavec, zwajgeld, modra frankinja, žametna črnina. Brajdne sorte, ki so primerne tudi za sokove in marmelade, so izabela, jurka, šmarnica, gerlinčan, otela, regent ter beli, roza in navadni črni francoz. Med namiznimi sortami lahko izberete beli ali rdeči gutedelj, kraljico vinograda, julijski muškat, rdeči kardinal, muškat hamburg, palatino, angelo, suzi, nero, japanerja in druge. Nekatere od teh sort so tudi brez pečk.
ŽIVALSKI SVET
39
Nima pasjega hotela, ima štiri kosmatinke
Glasbenik in voditelj Dejan Krajnc ima že od malega rad živali
Ali prepoznate okro-gloličnega fantiča, ki se v družbi mačkona smehlja na strani Novega tednika, ki je izšel pred več kot desetimi leti? V akciji, ki se je imenovala Vaše skrite želje izpolnita Novi tednik in Radio Celje, smo takrat izpolnjevali bolj in manj nenavadne želje bralcev in poslušalcev. Takrat trinajstletnega Dejana Krajnca iz Laškega so kot velikega ljubitelja glasbe in živali domači prijavili za sodelovanje v akciji. Želel si je videti zavetišče za živali, saj je sanjal, da bo nekoč imel pasji hotel. Pod pretvezo, da gre k ortodontu, so ga domači odpeljali v zavetišče Zonzani.
Lahko je pomagal pri oskrbi živali in celo sodeloval pri operaciji pasje bolnice. Ne da bi trenil, je prenesel vse, kar je bilo povezano s posegom.
Zanimivo, kaj vse človek najde v starih izvodih časopisa! Seveda je bilo treba preveriti, kaj je ostalo od nekdanje ljubezni do živali in kako to, da se ni odločil za delo z njimi, ampak za glasbo, kjer je zadnje čase vedno bolj uspešen kot član zasedbe Poskočni muzikanti, kjer poje in igra klarinet. Poznamo ga tudi kot voditelja na televiziji in na Radiu Celje. Mnogi ga še vedno prepoznajo predvsem po njegovi edinstveni pričeski.
Glasba namesto veterine
Za živali, ki so pri hiši v Laškem in pri babici v Ja-gočah, ima zaradi glasbenega delovanja zdaj bolj malo časa. Prizna, da se je kar nekaj časa odločal, ali bi izbral delo veterinarja, igranje košarke ali glasbo. Njegov boter je namreč veterinar v Krškem in z njim je večkrat hodil tudi po terenu in mu pomagal. »Celo kravo sem semenil,«
se spominja. Na koncu je prevladala glasba in odločil se je za srednjo glasbeno šolo v Velenju in nato za študij na akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer opravlja magisterij iz klarineta. Mogoče bo kdaj imel tudi hotel za živali, a še prej načrtuje glasbeni vrtec. Ljubezen do živali pa je ostala. V Laškem, kjer živi s starši, ima vestlafsko brak jazbečarko Iskro in rusko sivo mačko Piko, pri babici Ani pa domuje njegova zlata prinašalka Tisa, ki prijateljuje z mačko Magdico.
Živali doma in pri babici
Iskra je bila last Dejano-vega dedka, ki je bil lovec. Z njim je Dejan šel večkrat na lov in še vedno hrani njegove puške. Dedek je imel tudi Ago, psičko pasme nemški gonič, ki jo je po njegovi smrti dobil njegov lovski učenec, Iskra pa je ostala pri hiši, saj ni več rosno mlada in ima poškodovano nogo. Kadar ima Dejan čas, se z njo sprehodi ob Savinji, sicer pa to največkrat počne njegova mama.
Z mačko Piko, ki je bila ljubljenka njegove pokojne babice, ni veliko dela. Je samosvojega značaja, ki je menda podoben rotvajlerjevemu, nezaupljiva in ne mara božanja.
Če je v Laškem vzgoja živali bolj stroga, pa je v Ja-gočah bolj sproščena, pravi Dejan. Že od nekdaj si je želel bernskega planšarja in kot nekakšno nadomestilo je v osnovnošolskem času dobil zlato prinašalko Tiso. »V tem času so me psi res povsem zasvojili, prebral sem številne knjige, vedel vse o pasmah,« pravi Dejan, ki je vajen tudi družbe koz in ovac, saj so jih imeli v Jagočah namesto kosilnice. »Imel sem tudi obdobje, ko sem imel sto paličnjakov, papagajko, zajčka, hrčka...«
Za Tiso zadnje čase največ skrbi babica in ker je psička že v letih, ji umirjeno življenje na podeželju povsem ustreza. Z muco Magdico se igrata in skupaj spita.
Naporni dnevi
Dejan ima vsak dan obilo dela. Veliko časa zahteva njegovo glasbeno delovanje, saj ima zasedba tri do štiri koncerte na teden in sodeluje v oddajah Slovenski pozdrav. Kmalu se bo odpravila na enomesečno turnejo v Avstralijo, december pa bo sploh nor, saj bo igrala tako rekoč vsak dan.
Tudi veselje do glasbe so Dejanu tako kot ljubezen do živali vsadili že doma. Oče Drago namreč igra v ansamblu Vigred in mama Nives
ima končano nižjo glasbeno šolo iz klavirja. Sam je že v srednji šoli imel zasedbo, resno igranje pa se je začelo, ko je po avdiciji postal član Poskočnih muzikantov. »Na koncertih igramo celo več zabavne glasbe kot narodno-zabavne, tudi veliko roker-skih skladb,« odgovarja Dejan na vprašanje, kako gredo skupaj klasična glasbena izobrazba in repertoar ansambla. »Mislim, da gre to z roki v roki, klasika je osnova, ki jo je treba obvladati, potem je vse ostalo lažje igrati.«
Sam rad igra vse zvrsti, veliko hodi tudi na razne kon certe. Nazadnje je poslušal zasedbo Rolling Stones in Bryana Adamsa, všeč mu je Justin Bieber. »Če delaš v me-
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Glasben hotelom za
K ortodontu ali k veterinarju za popoln dan ..
sodeloval pri operaciji psa v zavet
Ni jih veliko, ki bi imeli podobno skrito željo, kot jo je imel mladi Laščan Dejan Krajnc. Si vi želite čistiti pasje kakce, božati zapuščene mrcine in opazovati veterinarja, ko izvaja »krvavo« operacijo? No, saj sem vedela ...
Trinajstletni Dejan ima dve veliki ljubezni - glasbo in živali. Še natančneje ima na področju glasbe tri »po-dljubezni« (klavir, klarinet in petje), pri živalih pa sedemmesečno zlato prinašalko Tiso, skobčevko Kokico, več paličnjakov, pri čemer na sprehod zelo rad pelje tudi dedijevi lovski gonički Ago in Iskro. Toliko zaenkrat, a ko bo velik, tako pravi, bo imel doma pravi pasji hotel! Nič čudnega torej, da si je mali ljubitelj živali zaželel dan preživeti med tistimi kosmatinci, ki nimajo tako skrbnih lastnikov, kot je sam. Pa smo, sprva sicer pod pretvezo, da gremo na reden pregled k ortodontu, odšli v zavetišče Zonzani. Ker so vedeli, da prihajamo, so prihranili nekaj jutranjih opravil (med njimi tudi nekaj manj prijetnih), prav tako je na zilo ... Med pogovorom je k sterilizacijo malo dlje počakala psička po vseh predpripravah Rok ž Naomi (njej se še prav posebej zah- in ... ne, Dejanu ni postalo valjujemo za izkazano razumevanje). temveč smo skupaj ugotovili,
»Glej, preden se lotiva operacije, Naomi precej rejena psička, 1 bosta z Uršo skupaj počistila kak- meni, da je imel Rok malce vi šen boks, hkrati kakšnega psička ali z iskanjem jajčnikov, medtem muco tudi pocrkljala,« ni izgubljal moral Dejan malce dlje počak časa veterinar Rok Krajnik, ki nas se jih je po odstranitvi lahko ti je sprejel v zavetišču. Urša se je še taknil. manj mudila z uvodnimi pozdravi, Več kot pol delavnika smo :
zapre oči, da pri operaciji potr ješ podoben pribor kot kakšna podinja - sesalec, šivalni pribo
Kadar ima Dejan čas, pelje Iskro na sprehod, sicer zanjo poskrbi mama.
Dejan Krajnc pred približno desetletjem, ko je še sanjal o veterinarski karieri. Ljubezen do glasbe je bila že takrat močna in je nazadnje prevladala.
dijih, moraš spremljati različno glasbo,« pravi ambiciozen mladenič in dodaja, da je to delo, ki ga ima rad, in da si želi, da bi bili tudi v prihodnje njegovi dnevi zaznamovani z
glasbo, mikrofonom in s kamero. Ne bodo pa manjkale niti živali, saj želja po bern-skemplanšarju še vedno tli.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
PETEK
PRINAŠA SVEŽINO IN ODLIČNE POPUSTE ZA VESELJE NA RADIU CELJE
novi tednik radio cel
Tisa in Magdica sta doma v Jagočah pri babici, kamor Dejan rad odide na obisk.
S O o/
Od 20. - 24. novembra ^^T'O
RADIJSKE ČESTITKE PO POLOVIČNI CENI
Namesto 12,80 le 6,40 evra
Čestitko lahko izkoristite do 31. 3. 2018. Smo le klik daleč: teja.oglasi@nt-rc.si. Več informacij na 03-42-25-144.
V ceno je vključen 22% DDV. Popusti se ne seštevajo.
Črni petek (Black Friday) je v ZDA dan po zahvalnem dnevu. Označuje začetek božične nakupovalne sezone. Na ta dan so cene izredno privlačne, zato vam tudi na Radiu Celje prinašamo na črni petek svežino z odličnimi popusti za nedeljske radijske čestitke.
r
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Zgodbe velenjskih starih hiš (d
Rakov hotel
Rakov hotel je bila prvotno Bizjakova stara gostilna, gostilničarka je bila Vajdetova, njena hči Mici pa se je poročila s Vervego-vim sinom Jožefom Rakom. Leta 1841 so zgradbo pre-zidali v nadstropno hišo z gospodarsko dejavnostjo v pritličju in s stanovanjem v nadstropju, o čemer priča letnica 1841 na kamnitem portalu - iz zelenega kamna in z vrezanima levoma na vsaki strani.
Za Jožefom je gostilno prevzel njegov sin Ivan Rak in nato premoženje zapustil otrokom Marjani, Edvardu in Marti. Rakovi so bili veleposestniki, poleg hotela so imeli tudi Kolodvorsko restavracijo, mlin, žago in mesnico. Leta 1874 se je šola iz stare stavbe starega župnišča v Šmartnem začasno prestavila v trg, kjer so deklice obiskovale pouk v začasni učilnici v Rakovem hotelu. Po prvi svetovni vojni je nekdanjo Rakovo (Bizja-kovo) mesnico in klavnico imel v najemu Jože Piber-nik, tretjo velenjsko mesnico pa je po prvi svetovni vojni odprl Edvard Rak v Kolodvorski restavraciji. Hotelir Jožef Rak je bil velenjski župan in načelnik okrajnega zastopstva. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slove-njegraško okrožje sodeloval na volitvah v deželni zbor, se
uvrstil v drugi krog in zmagal. V deželnem zboru je bil z rojakom Josipom Vošnja-kom eden najnaprednejših Slovencev, vstopil je tudi v slovenski poslanski klub, kjer je deloval kot liberalen politik. Ivan Rak je imel do
Hudalesova hiša
-k
www.kamra.si
kamra
konca prve svetovne vojne svojo kovaško delavnico, ki je obratovala izključno za njegove potrebe. Njegovega kovača so klicali »Rajdibaj-di«, bil je strah in trepet velenjskih otrok, saj so morali zmeraj bežati pred njim.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Usnjarstvo Wirth - Hudalesova čevljarska delavnica
V	današnji hiši Stari trg 14 je bila v 19. stoletju ena od dveh velenjskih usnjarn. Hiši se je po domače nekdaj reklo pri Šupergerju. V eni od obeh usnjarn je bil leta 1871 rojen tudi kasnejši minister za uk in bogočasje dr. Karel Verstovšek. Njegov oče Mihael Verstovšek je bil usnjar in velenjski župan.
V	20. stoletju je bila v hiši Wirthova usnjarna, ki jo je leta 1926 od gostilničarja in usnjarja Wirtha kupil Martin Hudales in jo adaptiral. V pritličju je usnjarno preuredil v čevljarsko delavnico, v nadstropju pa je uredil svoje stanovanje in stanovanje za zaposlene. Martin Hudales se je leta 1905 izučil za čevljarja pri Francu Polhu iz Šmartnega. Po vpoklicu v vojsko v času prve svetovne vojne ni bil poslan na eno od front, ampak je delal v Gradcu v veliki vojaški tovarni čevljev. Po prvi svetovni vojni je bilo v Velenju šest čevljarjev. Vsi so izdelovali nove čevlje po meri. Najbolj vpeljano čevljarsko obrt je najbrž imel Martin Hudales, in to z dvema pomočnikoma in dvema vajencema, medtem ko so drugi običajno delali le s po enim vajencem.
Se nadaljuje.
ANDREJA AŽBER, Knjižnica Velenje
ALBUM S CELJSKEGA
Družina Očko pred domačo hišo v Loški Gori pri Zrečah, 1939
V prvi vrsti z leve Marica (por. Grašič), mama Alojzija Očko (roj. Vi-šnar), oče Valentin, zadaj za mamo in očetom Slavica (por. Koprivnik), ob očetu Betka (por. Zbičajnik).
Zadaj z leve stojijo sinovi Zdravko, Franci, Ludvik in hčere Veronika (por. Trunkl), Ljudmila (por. Praprotnik) in Ema. Prispevala: Karlina Praprotnik
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Allison Pataki: Sisi, samosvoja cesarica
V galopu pred svojim časom
Avstrijska cesarica Sisi, žena Franca Jožefa, še vedno buri duhove. V romanu avtorica pripoveduje Sisijino zgodbo o času, ko sta se z možem že odtujila, cesarica pa si je s hčerko Valerijo uspela priboriti nekaj svobode. Uživala jo je »v sedlu« na svojem madžarskem posestvu, na počitnicah na Irskem in pri svoji družini na Bavarskem. Prav njena svobodomiselnost in odprtost sta jo na koncu stali življenja.
Elizabeta ali ljubkovalno Sisi se je na dunajski dvor poročila zelo mlada. Čeprav je bil njen zakon s Francem Jožefom sprva srečen, je prvotna sreča zaradi moževih skokov čez plot precej zbledela. Svoje je dodala tudi oblastna tašča Zofija, ki ji je na nek način odvzela drugega in tretjega otroka, hčer Gizelo in sina Rudolfa, in ju vzgajala po svojih načelih. Ta so bila precej kruta, otroka sta na primer smela preživljati čas s svojo mamo zgolj občasno. Prvi otrok cesarskega para je zaradi bolezni umrl, zato si je Sisi pri zadnji hčeri, Valeriji, obljubila, dajo bo vzgajala sama. Povsem nečloveško zadrgnjen se je Sisi zdel tudi protokol na cesarskem dvoru na Dunaju.
Zaradi vsega naštetega je Sisi pogosto potovala po Evropi, vedno s številnim spremstvom in z Valerijo. Na teh potovanjih je nabirala moči za občasne vrnitve
na dunajski Hof, kjer je morala izpolnjevati pomembne državniške obveznosti. Avtorica romana v zgodbo vplete tudi tragično zgodbo kralja Ludvika Bavarskega, Sisijinega bratranca, ki si je postavil izjemen grad Neuschwanstein in je skrivnostno umrl. Prav tako nam podrobneje predstavi žalostno življenje Sisijinega sina Rudolfa, ki je bil še kot majhen deček deležen trde vojaške vzgoje, ki ga je kot odraslega moškega zaznamovala z nepojasnjeno krutostjo do živali. Na koncu sta z ljubico storila samomor.
Čeprav so danes Dunaj čani ponosni na svojo Sisi - njeno ime in podoba sta pomembna ter nepogrešljiva elementa vseh turističnih spominkov - v časih svojega življenja doma ni bila posebej priljubljena. Tudi v lastni družini ne. Umrla je v Švici kot žrtev atentata.
MRL
O avtorici:
Diplomirala je iz angleščine na univerzi Yale. Pred zgodovinskim romanom o avstrijski cesarici Sisi je napisala dve uspešnici - Izdajalčeva žena in Naključna cesarica. Je članica društva za zgodovinske romane, z družino živi v Čikagu.
BRALCI POROCEVALCI
41
Kaj pa je zdaj to? Indijanci v Štorah?
Vsi (starši, stari starši, strokovni delavci ...) si želimo, da bi otroci imeli bogato, zabavno, doživeto in razigrano otroštvo. Otroštvo, ki bi jim ostalo v lepem spominu, saj je to edini čas, ko so povsem neobremenjeni in svobodni, kjer je učenje igra in kjer so vsakršne izkušnje zelo pomembne za nadaljnje življenje. Pa smo se kdaj vprašali, kolikšen čas nam je res odmerjen, da otroku omogočimo nenadomestljive in bogate izkušnje v predšolskem obdobju? Pravzaprav zelo kratek. In ravno zaradi tega sva se strokovni delavki iz Vrtca Lipa Štore Katja Krevh in Ditka Rednak odločili, da bova skušali ta čas čimbolj obogatiti, zapolniti z zanimivimi vsebinami, ga narediti privlačnega in nepozabnega.
Odločili sva se, da bova otro- o Indijancih, saj se z izkustve-ke iz skupine Svetlo zeleni pal- nim učenjem in domišljijsko ček (4 do 5 let) »okužili« z idejo igro naučijo ogromno novih
znanj in spretnosti. In ni bilo treba veliko, otroci so temo hitro sprejeli, se nad njo navdušili in že smo pripravljali, ustvarjali in se igrali. V ospredju sta bili matematika in glasbena umetnost. Veliko pozornosti smo tako namenili razvijanju ritmičnega posluha. Otroci so se spoznali z indijansko kulturo, glasbo ter se skušali vživeti tudi v prave male Indijance. Izdelali so perjanice, razrezali in potiskali majčke, izdelali dekoracijo, ki je našo
igralnico spremenila v indijansko vas, sodelovali pri pripravi in izdelavi totemov in kurišča za indijanski ogenj, kjer so pomagali z iskanjem rešitev, kako nadomestiti pravi ogenj v kurišču, saj se s pravim res nismo želeli igrati. In kot pravi Indijanci smo si nadeli indijanska imena, s katerimi smo otroke spodbujali k razmišljanju in iskanju značajskih ter drugih značilnosti prijateljev in ugibali, kako dobro se poznamo.
Nočitev v vrtcu
Ker so Indijanci močno povezani z naravo, tudi te nismo zanemarili. Opazovali smo spremembe v naravi, nabirali jesenske plodove in jih uporabljali pri izdelavi ropotuljic, izdelali čutno pot in razvijali matematično mišljenje s štetjem in razvrščanjem. Ves čas nas je spremljala glasba.
Vse naše aktivnosti in izkustveno učenje na temo Indijancev so doživeli vrhu-
nec, ko so se otroci v petek, 20. oktobra, potem ko je vrtec v popoldanskih urah že zaprl vrata in se je dan prevešal v večer, vrnili v vrtec in skupaj z vzgojiteljicama Katjo Krevh in Ditko Rednak izpeljali indijanski večer z nočitvijo v vrtcu. Joj, kakšne priprave so bile in kakšno veselje ter neučakanost otrok je bilo čutiti v tednu pred dogodkom. In ko je naš indijanski večer le prišel, so otroci neizmerno uživali, pripravljeni kot pravi Indijanci, ponosni na svoja indijanska imena, oblečeni v indijanske majice, s perja-nicami na glavi in poslikanih obrazov so zaplesali okrog ognja, igrali na ropotuljice, preizkušali svoje spretnosti pri ciljanju v tarčo, prisluhnili indijanskim zgodbam ob ognju in si izdelali lovilce sanj, ki so omogočili mirno nočitev v vrtcu, saj so za nas polovili vse skrbi in grde sanje. Priprava na nočitev z večerno rutino umivanja zob in naših poslikanih obrazov ter večerje je potekala mirno, otroci so bili ob tolikšnem dogajanju zvečer utrujeni in so komaj čakali, da bodo lahko naslednji dan po zajtrku, ko bodo starši prišli ponje, pripovedovali, kaj vse so počeli. Res nepozaben večer tudi za naju, vzgojiteljici.
Iskreno bi se radi zahvalili staršem otrok za zaupanje, za vso podporo in pomoč pa seveda tudi Vrtcu Lipa Štore, ki nam je ta dogodek tudi omogočil.
KK
Petdeseti jubilej osnovnošolcev OŠ bratov Dobrotinšek Vojnik
Nekdanji sošolci generacije 1959-1967 Osnovne šole bratov Dobrotinšek iz Vojnika so 27. oktobra praznovali petdeseto obletnico. Po opravljenem šolanju na podružnični šoli v tedanjem Strmcu, zdaj Novi Cerkvi, so se na drugi stopnji priključili učencem v Vojniku. Ves čas so negovali zavezo, ki so si jo zadali ob odhodu iz šole - da se bodo srečevali vsaj vsako desetletje, če ne pogosteje. Letošnje jubilejno srečanje je bilo prisrčno, udeležili so se ga tudi nekdanji profesorji, s katerimi so se spomnili mladostnih vragolij in lepih trenutkov, ki so jih sodoživljali vsak na svoj način.
TOMO GORENŠEK
Jubilanti OŠ Bratov Dobrotinšek iz Vojnika
Harmonija štirih palet
V	sklopu Ipavčevih kulturnih dni v Šentjurju smo 25. oktobra odprli razstavo Harmonija štirih palet slikarjev Iva Brodeja, Dragana Podovca, Martina Čatra in Roberta Podpečana, članov DLU Rifnik.
To je bila naša šesta skupna razstava. Odprtja se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, tako da je bil tudi župan Marko Diaci, ki nas je pozdravil, presenečen nad takšnim velikim obiskom. Obiskali so nas tudi poslanka v državnem zboru Jelka Godec, podžupan mesta Ptuj Gorazd Orešek, častna občana občine Šentjur Mihael Bučar in Janez Šmid, Nastja Močnik iz JSKD ... Zahvaljujemo se Občini Šentjur in vsem ostalim, ki so nam omogočili, da smo izpeljali tako lep dogodek.
V	letu 2018 bo naše delovanje zelo pestro, saj bomo med drugim spet gostovali na Hrvaškem, kjer veliko delamo za boljše sodelovanje dveh držav.	MČ
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tednik Ш radio celie
VMiac? % штј!
vedno? г штј!
42
BRALCI POROČEVALCI
Kupili bomo živolovko
Počaščeni smo, da smo dobili povabilo tudi na letošnji, že peti Tek z razlogom - Vege tek na celjski Špici.
Del izkupička štartnine je kot donacijo prejelo tudi naše društvo in denar bomo porabili za nakup dodatne živolovke, kajti nezaželenih in zavrženih mačjih mladičkov je kljub trdemu delu vseh društev in aktivistov še vedno precej. Veseli smo bili seveda tudi druženja in izmenjave predlogov, idej, nasvetov ostalih povabljenih društev in organizacij, Društva za zaščito živali Pomurja, Društva Animal Angels ter Zonzanija. Ker naše društvo deluje izključno na osnovi prostovoljnih prispevkov in članarine, je prejeta donacija še kako dobrodošla. Hvala organizatorju društvu Fatburn Events na čelu z Ninom Cokanom za povabilo.
Podpredsednica Dpmž Celje VERICA ŠTANTE
Mlada krila
Mlada krila nadarjenih celjskih plesalcev in glasbenikov so se v organizaciji Glasbene šole Celje in v sodelovanju z društvom za umetnost plesa Harlekin ter s I. gimnazijo v Celju združila v eno jato in ustvarila plesno-glasbeno pravljico Mlada krila.
Na zadnjo oktobrsko soboto je plesno-glasbena jata v Dvorano Kajuh privabila nepregledno množico ljudi, ki so bili priča edinstvenemu pravljičnemu spektaklu. Mladi plesalci plesne pripravnice Glasbene šole Celje in plesalci društva Harlekin so pod okriljem glasbene pedagoginje Sandre Jazbec in ob glasbeni spremljavi Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod taktirko Bernarda Beline pričarali nepozaben pravljičen dan. Mladi ustvarjalci so tokrat pokazali, da lahko s skupnimi močmi ustvarijo projekt, kot ga še ni bilo.
ML
VELIKI TRADICIONALNI , DOBRODELNI KONCERT
m
VLADO KRESLIN i
IN MALI BOGOVI	"
Rotary klub Celje Barbara ^ Celjska
GIMNAZIJA CELJE - CENTER
PET 117.11.119h
Cena vstopnice: 15€ I Prodajna mesta: mojekartasi (Benc
(Bencinski servisi Petrol in OMV trafike K-kiosk in 3Dva, poslovalnice Alpetour in Kompas, Mercator centri, turistični informacijski centri)
Bralci
fotografirajo
Takšen krasen sončni zahod je pred dnevi posnel bralec Lazar Proda-nović s celjske Hudinje, ki je ujel rdeče nebo v smeri proti nogometnemu štadionu. Prelepe barve bo sicer v prihodnjih dneh zamenjala novembrska sivina, a za navdušene fotografe noben letni čas ni nezanimiv.
Center za socialno delo Celje poskrbel za prijetno druženje otrok v rejništvu
Otroci, nameščeni v rejniške družine, imajo bridke življenjske izkušnje. Njihov svet je drugačen, a zaradi rejnikov bolj varen in prijazen. Rejniki poskrbijo za njihovo vzgojo in oskrbo. Center za socialno delo Celje ima v rejniških družinah nameščenih 50 otrok, ki so na območju občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna.
Oktobra smo se odločili, da otrokom pripravimo prijetno druženje in s pomočjo donatorjev izvedemo piknik. Z otroci v rejništvu in njihovimi rejniškimi družinami smo se veselili v petek, 27. oktobra, v restavraciji Čolnarna Muzelj v Šmartnem v Rožni dolini.
Donatorji so nam pomagali prižgati iskrice v njihovih očeh in jim omogočiti resnično nepozabno doživetje. Med njimi bi v prvi vrsti omenili Čolnarno Muzelj, ki je podarila vso hrano in prostor ter resnično pokazala velik čut za otroke.
Zavarovalnica Vzajemna jim je s svojo prikupno maskoto Vzajemkom omogočila nepozabno živahno razposajenost.
Seveda pa so nam svoje veliko srce odprli tudi ostali do-natorji, za kar smo jim iskreno hvaležni
Otrokom bi radi omogočili takšna in podobna srečanja tudi v bodoče zato bomo iskreno hvaležni, če se bodo naše prošnje dotaknile še koga.	MB
Z ozimnico smo jim polep
V Krajevni organizaciji Rdečega križa Štore smo tudi to jesen svojim varovancem polepšali življenje s prijazno gesto.
Iz sredstev, ki smo jih pridobili z izvedbo letošnjega
dobrodelnega koncerta Še imamo upanje, smo nakupili ozimnico za vse krajane, ki potrebujejo pomoč. Pomoč je prejelo kar 50 družin, vsaka je dobila krompir, kislo zelje, kislo repo, moko, kompot,
BRALCI POROČEVALCI
43
»Lušni« citrarji zaradi koncerta dobili polet
Pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudska univerza Šentjur svojim slušateljem ponuja celo vrsto krožkov, predavanj in drugih vsebin. Med najbolj priljubljenimi in uspešnimi tudi na državni ravni je citrarski oziroma pevski krožek. LUŠni orkester že od začetka vodi Jasmina Levičar.
S»
M
L> '

v
№t

Levičarjeva je tudi nekdanja ambasadorka učenja. Naziv ji je za uspešno delo podelil Andragoški center Slovenije. Njena optimizem in pozitiven pristop k poučevanju sta navdušila mnoge, ki so se glasbenega izziva lotili v zreli dobi. Učijo se pri individualnih urah in na skupinskih srečanjih. Ne glede na zahtevnost učenja so navdušeni nad tem, da gojijo ljudsko glasbo in ohranjajo dediščino. Letos so se člani orkestra udeležili nastopa S citrami po Domžalah, kjer je nastopilo kar sto glasbenikov iz vse Slovenije.
Vsako leto člani sodelujejo na odmevni prireditvi Citrarska pomlad na Prevorju. Svoj delček ustvarjalnosti so primaknili tudi na Mednarodnem festivalu starejših in Paradi učenja v Šmarju pri Jelšah. Kot pika na i so pred dnevi svoje delo predstavili še na izjemno uspelem koncertu na šentjurskem osrednjem odru Ipavčevega kulturnega centra. Pravi polet so »lušni« citrarji dobili tudi zaradi tega koncerta in kot kažejo odmevi, zagotovo ne bo zadnji.
StO
4
POPOLNI NA MATURANTSKI PLES
CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE UP, MANIKURO TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 8!
POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH ŠTIRIH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA, GA IZPOLNITE IN POŠLJITE NA NOVI TEDNIK, PREŠERNOVA ULICA 19,3000 CEUE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CEUE.
Spomin na prednike
Med krompirjevimi počitnicami smo v Galeriji Nika Ignjatiča v Celju pripravili delavnico, na kateri smo se spomnili prednikov. Naše seme je vzklilo iz ljubezni mnogih pred nami. Razvejanost družine in sorodstva je primerljiva z bogato prepletenim sistemom korenin, ki se skriva pod površjem. Jesensko listje in barve, ki krasijo drevesa v tem času, smo uporabili za izdelavo družinskega drevesa. Čeprav se mogoče ne spomnimo vseh imen, smo tudi prastarše vrisali v koreninski sistem.
Iz listja različnih oblik raznih drevesnih vrst smo izdelali tudi živalske prijatelje, predvsem pa smo jih odtisnili in vtisnili na papir in v spomin.	NEJC ŠTEFANIČ
V I ■ V ■ I"	■
šali življenje
piškote, olje, sladkor. Nakup in razdeljevanje živil družinam je 18. oktobra izvedel predsednik KORK Štore Stane Štefanec, pomagali so mu ga. Zuka, skladiščnica, in Žiga Korent, blagajnik KORK, ki je
prispeval tudi fotografije, ter poverjeniki.
Prepričani smo, da smo tudi zadnjo tretjino sredstev z dobrodelnega koncerta dobro porabili. Nasmehi na obrazih obdarjenih družin so to potrjevali.
Upamo, da nam bo tudi prihodnje leto uspelo na koncertu zbrati dovolj sredstev, s
katerimi bomo lahko priklicali nasmeh na obraze tistih, ki potrebujejo pomoč.
Dobrodelni koncert Še imamo upanje bomo organizirali v Kulturnem domu Štore v petek, 23. februarja 2018, ob 18. uri. Pridite vsi, ki se strinjate z mislijo, da lahko premagamo revščino tako, da si podamo roke.
METKA LESJAK
KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES
IME iN PRiiMEK: . NASLOV:.
TELEFON iN E-POSTA: ŠOLA iN RAZRED:
OBKROZiTE: A) smo NAROÜNiKi B] SMO oBCAsNI BRALcI NovEGA Tednika
UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENE NEPOSREDNEGA TRŽENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1UPB1 (UR. L. ST. 94/2007 S SPREMEBAMi if
44
MLADI ZA MLADE
»Strojevodja bom in pika«
Aljaž Topič je šolanje v strojni šoli v Velenju končal leta 2016. Že kar na začetku nam je razložil, da bo strojevodja, da je to njegov življenjski cilj. Žar v njegovih očeh, ki je samo naraščal in naraščal, nas je vse, ki smo se znašli ob njem, prepričal, da ga bo uresničil. Takšen je bil in takšen je tudi ostal: samozaupljiv, načrten, pošten, predan ...
Kaj je vzbudilo tvoje sanje, da bi postal strojevodja?
To se je zgodilo v samem začetku mojega življenja, tako daleč je, da se skoraj ne spomnim. Kot so mi povedali starši, naj bi mi bila zelo všeč risanka Lokomo-tivček Tomaž. Zaradi mojega navdušenja nad vlaki mi je oče preko prijateljev uredil vožnjo v strojevodski kabini vlaka. Takrat je moje navdušenje naraslo, v trenutku sem se namreč zaljubil v to delo.
Po izobrazbi si strojni tehnik. Ali ti je strojna šola v Velenju dala temelje za ta
poklic?
Da, seveda. Na lokomotivah je veliko stvari, ki se navezujejo na znanje s področja strojnih elementov, mehanike in fizike. Vedeti moraš, kako delujejo zavore, kakšni so prenosi vlečnih sil, kakšna je dinamika vožnje, prav tako koristi poznavanje motorjev z notranjim izgorevanjem, ležajev ...
Šola v Velenju mi je bila zelo všeč, veliko sem se naučil. Odnos je sproščen. Všeč mi je bilo, da sem si lahko delodajalca za praktično usposabljanje izbral sam. Kolegi so mi povedali, da takšnih možnosti niso imeli. Srečen sem, da sem se odločil za Velenje.
Si moral opraviti še kakšen izpit za strojevodjo?
Da, najprej sem moral opraviti teoretični izpit za strojevodjo, zdaj pa opravljam praktični izpit za strojevodjo dizelskih lokomotiv serije 2016 Hercules. Dokler ga ne bom opravil, bom moral voziti pod nadzorom inštruktorja. Izpitno vožnjo pa bom opravljal še v tem mesecu. Potem načrtujem še izpit za strojevodjo električnih lokomotiv.
Ali ti opravljen izpit za avto pomaga pri vožnji vlaka?
Ne, popolnoma nič. Niti signalizacija ni enaka. Primerljivi nista niti teža in velikost vozila. Izpit za avto pomaga toliko, da se z avtom lahko pripeljem v službo.
Kaj vse mora znati strojevodja?
Strojevodja mora veliko znati. Veliko je pravilnikov, kot so signalni, prometni pravilnik, pravilnik o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. Poznati je treba vse serije lokomotiv, saj so proizvajalci različni in lokomotive različno delujejo, imajo svoj sistem vleke, ene so dizelske, druge električne. Poznati mora proge, po katerih vozi, nagibe
in padce na njih. Če na progi pride do okvare lokomotive ali »obležanja«, mora znati določiti, v kateri kilometrski legi se nahaja čelo oziroma sklep vlaka. Nato je zadevo treba javiti prometniku ali progovnemu prometniku ali progovnemu dispečerju. Povedati mu je treba številko vlaka in javiti, da je prišlo do »obležanja« oziroma okvare lokomotive, kilometrsko lego čela ali sklepa vlaka. Najprej mora strojevodja sam poskušati odpraviti težavo. Če ne gre, zahteva pomožni stroj. To pomeni, da priskoči na pomoč druga lokomotiva in povleče ali potisne vlak do najbližje postaje. To je odvisno od nastale situacije.
Ali so za opravljanje poklica strojevodje tudi kakšne zdravstvene omejitve? Za pi-
lote se namreč govori, da ne smejo imeti očal, zobnih zalivk...?
Da, tudi tukaj so zdravstvene omejitve. Po pregledu, ki je zelo dolgotrajen, te morajo uvrstiti v prvo zdravstveno skupino. No, včasih so tudi strojevodje morali biti popolnoma zdravi, enako kot piloti. Zdaj so te standarde malo omilili, strojevodja lahko ima očala, seveda pa mora imeti brezhiben sluh.
Ali meniš, da je danes delo strojevodje težje kot nekoč? Sprašujem zaradi elektrike v lokomotivi?
Delo je veliko lažje kot nekoč. Elektrika je seveda zelo olajšala delo, ker ni toliko fizičnega dela kot včasih. Zdaj
je na lokomotivah veliko senzorjev in tipal. Ves čas lahko na monitorju v strojevodski kabini preko senzorjev vidiš, kaj se dogaja z dizelskim motorjem, koliko je goriva v rezervoarju, kaj se dogaja v pretvorniku toka, kaj z vlečnimi motorji, kakšne so njihove temperature ... Včasih pa so morali voziti bolj po
občutku, vse je temeljilo na rokah, vonju in sluhu.
Imaš kaj sodelavk, ki so strojevodje?
Pri nas jih ni, so pa pri drugih prevoznikih.
Delovni čas verjetno ni ravno prijazen družini?
Delovni čas je res kar pester. Praviloma delam 12 ur podnevi in naslednji dan
ponoči, nato sem dva dni prost. Lahko pa pride do sprememb. Delovni čas je v resnici odvisen od tega, kako vozijo vlaki.
Si s plačo zadovoljen?
Zelo.
Bil si tudi kurjač na muzejskem vlaku. Kaj te je privlačilo pri tem? Delo je bilo namreč zelo naporno in ves čas si bil umazan od saj.
To so bile vožnje za dušo in srce. Pri tem me je najbolj privlačila mehanika delovanja lokomotive, saj te kar začara. Tam ni elektronike, ki bi te obremenjevala. Preprosto sem se sprostil in užival v delu. Pravijo, da je parna lokomotiva kot ženska. Z njo moraš delati z občutkom. Zaradi teh stvari in veliko pridobljenega znanja, ki sem ga dobil od kolegov na parni lokomotivi, sem za seminarsko nalogo na poklicni maturi napisal priročnik za parno lokomotivo.
Si tudi eden od ustanoviteljev Železniškega parka Ptuj. Kako se je Šentruper-tčan znašel tam?
S fanti smo se spoznali s pomočjo foruma Vlaki.info. Začeli smo se družiti, nato smo prišli na idejo, da bi nekaj skupaj ustvarili. Ravno takrat sem bil na praktičnem usposabljanju v železniških delavnicah SŽ-VIT Ljubljana. Stare električne lokomotive so ravno takrat začeli razrezovati v staro železo. S prijatelji smo začeli razmišljati, da bi lahko iz ene strojevodske kabine naredili simulator vožnje lokomotive. Vodstvo smo vprašali, če bi nam odstopilo kakšno kabino. Na naše veselje se je strinjalo in nam odstopilo kabino lokomotive serije 362, imenovane »Meh«. Z izrednim prevozom smo jo pripeljali na Ptuj. Prijateljeva babica in dedek sta nam odstopila zemljo in ustvarili smo park z manjšo železniško progo, na kateri imamo tudi tunel, most in manjšo postajo, imamo tudi tri likovne signale, vodni napajalnik za parne lokomotive, železniško maketo v merilu HO. V obnovljeni kabini lokomotive imamo celo trenutno edini simulator lokomotive v Sloveniji.
Na žalost letos zaradi prenove park ni bil odprt. Pričakujemo, dabo spomladi 2018 spet zaživel.
Kako zmoreš vse to? Služba, izpiti, muzejski vlak, železniški park?
Če je volja, se vse da. Sem tudi klarinetist pri Folklorni skupini Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini ter član Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje.
Ali obžaluješ, da nisi nadaljeval šolanja?
Sicer sem bil vpisan v Višjo strokovno šolo Velenje v študijski program Mehatronika. Ko pa so me poklicali iz podjetja Adria Transport, d. o. o., sem se v trenutku odločil. In čutim, da je tako prav.
GREGOR LESJAK, dijak 3. letnika programa Strojni tehnik Foto: osebni arhiv Tomaž Mlakar, Gregor Lesjak, Mentorica: BARBARA ŠEGEL KUPLJEN, prof.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Od razvrščanja odpadkov do zdrave prehrane
Obiskali smo čisto prave »eko frajerje« -November v Vrtcu Mavrica Vojnik posvečen eko temam
Obiskovalce Vrtca Mavrica Vojnik pred vstopom v zgradbo pozdravi škratova hiša, katero skrbijo kar otroci. Škrat, ki prebira v njem, predstavlja motivacijski motiv pri vzgojnem delu. »Otroci mu zaupajo kot pravljičnemu bitju, zato jim je v veliko spodbudo pri delu v skupini,« pojasni vzgojiteljica Irena Fevžer, ki to delo opravlja približno 38 let in s tem počasi končuje svojo profesionalno poklicno pot.
Da je v vrtcu toplo in sončno kljub turobnemu jesenskemu vremenu, dokazujejo nasmejani obrazi tamkajšnjih otrok, ki so nas z veseljem sprejeli medse in nam predstavili delček svojega dopoldneva, ki ga poleg ustvarjanja in igranja polepšajo tudi s prepevanjem. V družbi petletnih otrok pod vodstvom vzgojiteljice Irene Fevžer in njenega pomočnika Blaža Leška smo slikali, rezali, barvali, prepevali in se seveda igrali.
Njihov vsakdan je celo razmer pogosti sprehodi v leto močno povezan z nara- naravo niso mogoči,« po-vo. Poleg tega, da so oken- jasni izkušena vzgojiteljica
ske police polne takšnih in drugačnih rastlin, jeseni in pozimi veliko pozornost namenjajo tudi posušenim zeliščem, ki v igralnici prav tako najdejo posebno mesto, kar niti ne preseneča, saj imajo pred vrtcem tako zelenjavni kot zeliščni vrt, za katerega ob pomoči vzgojiteljic skrbijo otroci. »Marsikaj si prinesemo tudi iz gozda, še zlasti v zimskem času, ko zaradi vremenskih
Irena Fevžer, ki opaža, da je otrokom še posebej ljubo takšno ali drugačno ustvarjanje s pomočjo škarij, lepila, lepilnega traku in drugega tovrstnega materiala.
Letošnji november je v vojniškem vrtcu eko mesec. Potem ko je prejšnji teden rdečo nit dejavnosti predstavljalo razvrščanje odpadkov, se v tem tednu posvečajo predvsem zdravi prehrani. V prihodnjem tednu bodo zbirali
stare predmete ba bic in dedkov. Pripravili bodo raz stavo in vzporedno spoznavali predmete, ki so najmlajšim dandanes že tuji.
Pika na i dejavnosti je prepevanje, za kar skrbi pomočnik vzgojiteljice Blaž Lešek, ki v vojniškem vrtcu vodi pevski zbor, sestavljen iz približno 35 otrok, starih od štiri do šest let. Ob glasbeni spremljavi, številni vzgojitelji namreč dobro obvladajo tudi igranje različnih glasbil, se otroci prelevijo v prave male glasbenike. V dneh pred tradicionalnim slovenskim medenim zajtrkom posebej glasno prepevajo pesem Čebelar Lojzeta Slaka.
ŠO, foto: SHERPA
odpadkov in zdravi
4 "^-pr^ram-
V vzgojiteljskem zboru so štirje vzgojitelji, med njimi tudi Blaž Lešek. Glede na to, da igra na različna gals-bila, otroci v njegovi družbi z veseljem tudi prepevajo. Da jim gre to izjemno dobro od rok, so dokazali tudi ob našem obisku, ko so izvrstno zapeli pesem Čebelar in s tem napovedali petkov tradicionalni slovenski zajtrk, ko na njihovi mizi ne bo manjkalo medu.
Vrtec Mavrica Vojnik, v katerem je 14 oddelkov, domuje v novi zgradbi, kamor se je vselil v začetku septembru 2012. Zeleno-bela barvna kombinacija, pri kateri ne manjka takšnih in drugačnih simpatičnih poslikav z otroškimi motivi, je še posebej prijazna otrokom. Da so ti v tej »hiši« res na prvem mestu, dokazuje tudi pravljična pisarna ravnateljice Simone Žnidar. Na njeni mizi in policah so poleg vsega resnega gradiva svoje mesto našli številni otroški izdelki in lutke, ki razbijajo uradniško enoličnost.
V vrtcu se stkejo številna pri jateljstva.^
m' ж
Če se deklice zanimajo za ustvarjanje, so dečki še posebej veseli, ko lahko gradijo oziroma se igrajo z avtomobilčki na igralni preprogi.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Šalo je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Ženin nasvet
Upokojenec je prišel po pokojnino. Ker je pozabil prejšnji odrezek od pokojnine, je uslužbenki dokazal, da je upokojen, in sicer tako, da ji je pokazal sive kocine na prsih. Izplačala mu je pokojnino. Ko je prišel domov, je ženi povedal, kaj se mu je zgodilo.
»Škoda, da ji nisi pokazal, kaj imaš v hlačah. Verjetno bi dobil še invalidnino!« mu je rekla žena.
Diagnoza
Na vas je prišel mlad zdravnik, da bi zamenjal dotedanjega, ki naj bi se upokojil. Skupaj sta nekaj dni obiskovala bolnike po hišah,
da bi se novinec spoznal z vaščani. V neki hiši je stari zdravnik pregledal starejšo bolno žensko, ki je tožila, da ima bolečine v trebuhu.
»Jejte pol manj sadja, kot ste ga jedli doslej, in bodo težave prenehale,« ji je svetoval stari zdravnik. Na poti k naslednjemu bolniku je mlad zdravnik vprašal: »Ne vem, gospod kolega, kako ste postavili diagnozo brez pregleda bolnice.«
»Enostavno. Saj si videl, da mi je padel stetoskop? Ko sem se sklonil in ga pobral, sem opazil, da ima koš za smeti poln bananinih olupkov.«
Mlad zdravnik se je začudil, kako dober opazovalec je njegov starejši kolega. V naslednji hiši naj bi mlad zdravnik pregledal mlajšo bolnico. Brez posebnega pregleda ji je takoj svetoval:
»Gospa, preutrujeni ste. Posvetite pol manj časa cerkvi in se boste bolje počutili.«
Ko sta odšla od bolnice, se je na dvorišču stari zdravnik čudil: »Kolega, zdaj pa vi meni povejte, kako ste uspeli postaviti diagnozo brez pregleda bolnice.«
»Preprosto. Ko sem se sklonil, da bi pobral steto-skop, sem pod posteljo zagledal kaplana.«
Baterije
Starejši par v cerkvi pri maši. Žena se nagne k možu in reče:
»Čisto na tiho sem prdnila. Kaj naj naredim?«
Mož ji odgovori: »Zamenjaj si baterije v slušnem aparatu!«
Premoženje
Polž zasopihan priteče iz gozda in sreča lisico. Začudeno ga vpraša:
»Kaj je, polžek, zakaj tako hitiš?«
Ta odgovori:
»Ne sprašuj, prišla je davčna inšpekcija.«
»Pa kaj?«
»No, saj veš, jaz imam hišo, moja žena jo ima in tudi vsi moji otroci ... Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni.«
Lisica se zamisli in steče z njim. Srečata štorkljo, ki presenečena vpraša lisico:
»Lisička, kam pa kam?«
»Ali nisi slišala? Po gozdu se sprehaja davčna inšpekcija!«
»In kaj zdaj?«
»No, jaz imam zelo drago krzno, tudi moj mož in otroci ga imajo ... Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni!«
Štorklja se zamisli, se nasmehne in reče:
»Fantje, razen tega ubogega gnezda nimamo nič. In še to je celo zamazano, grdo in poceni. Praktično brez vrednosti.«
Polž jo pogleda in pripomni:
»Hja, štorklja, pol leta doma, pol leta v tujini ... Od kod pa to?«
REŠITEV SUDOKU 282
Pred Facebookom
4	2	7	8	9	6	3	1	5
3	5	6	1	7	2	8	4	9
8	9	1	4	5	3	2	6	7
9	6	8	2	1	4	5	7	3
2	7	5	6	3	9	1	8	4
1	3	4	5	8	7	9	2	6
7	1	9	3	4	8	6	5	2
5	4	2	9	6	1	7	3	8
6	8	3	7	2	5	4	9	1
S kravo na pašo
Zvesta bralka Marija Kračun iz Lesičnega je poslala fotografijo izpred petdesetih let, ki priča o nekdanjem življenju na vasi. Tako je Bebo peljala na pašo v vasi Zagorje na Kozjanskem. Za trud ji bomo poslali hišno darilo.
5UP010I гвђ
Vse slikovne šale vir: splet
6				3	7			
1					8			
4						5	8	7
			4		3	7		
	4					9		
	7					2		6
		5		6				
		8		1		6	9	
				2			1	3
Dajte mi, prosim, enega butastega
Ko gre za novodobno digitalno tehnologijo, se vsi znajdemo pred dilemo ali dvema. No, starši imamo še kakšno zraven. Kako na primer mularijo vzgojiti v kolikor toliko spodobne posameznike, ki ne bi imeli že na začetku življenja povsem scvrtih možganov, hkrati pa jim prihraniti »štempelj« za-plankanosti jamskih ljudi? Na to imajo »pameten« odgovor samo tisti brez otrok.
Naše prvorojeno dete je oni dan obrnilo še en list v knjigi življenja in sklenili smo, da bi desetletnica za darilo lahko dobila telefon. In sem šla v trgovino z mobilno telefonijo. Nekaj časa sem postopala levo in desno, saj ni bilo videti, da bi gospodična na drugi strani mize imela ravno čas zame. Mlada »frajla« je bila s pogledom dobesedno privarje-na na svoj pametni telefon. »Izvolite,« je končno le za-žgolela proti meni. »Kupila bi telefon. Butastega, prosim,« sem izdavila. Nekje globoko v želodcu sem slutila, da ne bom dobila ravno naziva stranka dneva. Počasi je njen nasmeh zbledel, po dolgem trenutku tišine pa me je nejeverno vprašala: »Kako to mislite ... butastega?« »Tako, kot sem rekla. Butastega. Takšnega, ki omogoča telefoniranje in pošiljanje SMS-sporočil. Mora pa biti brez igric in brez dostopa do interneta.« Skoraj sem lahko slišala, kako je mladenki čeljust padla do tal. In sploh se ni potrudila, da bi jo prav hitro pobrala. »Za hčer kupujem prvi telefon.« Mladenka me je še kar zabodeno gledala in me počasi vprašala, če sem prepričana, da je to dobra izbira. »Tako sem se odločila.« Skoraj sem lahko čutila prezir v njenih očeh. Ko je končno prišla k sebi, je povedala, da imajo med - karikirano - 12.576 modeli mobilnih telefonskih aparatov dva v resnici še vedno ... butasta. In sem enega izbrala. Trendovsko staromodnega. Sama sebi sem bila všeč.
Ko je naša desetletnica odprla lično zavito škatlico, je kljub vsemu zavriskala in poskočila do stropa. Sem jo lahko razumela. Tudi moj prvi avto ni bil ravno ferari, a je bil pomembna prelomnica na poti k samostojnosti in odraslosti. Štiri leta mlajši sin je nekaj časa zavistno pogledoval k sestri, potem pa zarotniško sedel k meni. »Veš, mami... sem razmišljal. Kaj ko bi jaz tudi za rojstni dan dobil telefon?« »No, ja...« semzate-glo začela. »Ampak mogoče bi ga vseeno šel ati kupit. Telefonov res ne znaš izbirati,« je pribil, jaz pa sem pobirala svojo čeljust s tal.
RAZOROŽENA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
STROKOVNJAK ZA INDOLOGIJO
MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR
RUŠA (STAR.)
SNOP IZ OTEPENE SLAME
SOSEDNJI ČRKI
ŠPANSKI ARHITEKT (ANTONIO)
KrižamKe &
ugamKe
NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA
POSTOPEN ZAKLJUČEK DOGAJANJA
ZAČETEK AZBUKE
ŠIROKO-USTNEŽ
REŠEVALEC KRIŽANKE
DOPISNIK RTVS IZ ZDA ŽITNIK
20
NEKDANJA TENISAČICA NAVRATILOVA
BARVA IGRALNIH KART
PREBIVALKE SL. POP ARABIJE SKUPINA
SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA
NASELJE (REDKO)
13
ŠVED. NARAVOSLOVEC (CARL)
VIRUS AIDSA
MEDNARODNA OZNAKA MAROKA
TOLKALO Z OPNO
KITAJSKI MEDVED
KOPALIŠČE OB MORJU
Povsod z vami
IZTREBKI DOMAČIH ŽIVALI
VALTER BONČA
SATIRIČNA KABARETNA POPEVKA
PREBIVALEC IRKSE
ZRAK (ANG.)
14
PRILEŽNICA
SLOVENSKI PIANIST (CIRIL)
KRŠČANSKO SPOZNANJE
PODREDNI VEZNIK
PREROŠKO ZNAMENJE
23
KRAJ PRI PODČETRTKU
NEKD. V. NEMČIJA
POVRŠINA, KI JE NE POKRIVA VODA
SEVERNOIR-SKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA
TEK DOLŽINE 42,195 M
SPLETNA POSLOVALNICA NLB
ANGLEŠKI SLIKAR (ALFRED)
NAGUBAN TRAK NA OBLEKI
NAJSEVERNEJŠA TOČKA EVROPE
IME PREB. PO KRAJU
PREBIVALKE ARKTIKE
24
10
POSLEDICA POMANJKANJA VLAGE
PIJAČA STARIH SLOVANOV
PEVKA PRODNIK
ODPRT BALKON
NE-NRAVNOST
NAJDALJŠA KITAJSKA REKA


v,
' 'irJ' v *
4 ' i 1
OSMI MOŽGANSKI ŽIVEC
HERCE-GOVEC
ŠVED. IND. KONCERN
AVSTRIJSKI PISATELJ (EMIL)
22
OVADUH (ZASTAR.)
SIN PRIAMA
16
TERENSKO VOZILO
DIRIGENT KUNEJ
UPODABLJAJOČI UMETNIK
17
OBŽALOVANJE
19
BOLEZEN RASTLINSKIH LISTOV
18
MAJHNA RACA
GOZDNI DELAVEC
ROJSTNI KRAJ TONETA KUNTERJA
12
ŽALOST (ZASTAR.)
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN
TISKARSKO OPRAVILO
15
STANISLAV ŠKRABEC
NEKDANJA LJUBLJANSKA ŽUPANJA POTOČNIK
ZDRAVNIK ZA BOLEZNI SEČIL
VSEV REDU (ANG.)
PREDPASNIK (ZASTAR.)
4. IN 23. ČRKA
ZNANSTVENA PANOGA
SLOVENSKA IGRALKA MIRJAM ... ŽLAJPAH
Nagradni razpis
1.	nagrada: parfum The King (The Queen Werner's collection)
2.	in 3. nagrada: vstopnica za koncert Wernerja 8. decembra v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19,3000 Celje, do torka, 21. novembra.
Geslo iz številke 45: Priprave na martinovanja
	
-jf K Hk;	P II ^^л
■ III IK.t\	v 1
л	DUisnH
	1 ä™ H
NOVO
Za vse. ki ne
uživajo v iskanju pritokov Šarija, ne poznajo vseh nordijskih bogov in si niso domači z bangladeškimi politiki.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
Bik

Dvojčka
Rak
Lev
Izid žrebanja
1.	nagrado, dežnik in majico NT&RC, prejme Ivanka Simon iz Loč.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Mojca Majerle iz Celja.
3.	nagrado, dežnik NT&RC, prejme Andraž Grat iz Šmarja pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku NT&RC.
Devica
Tehtni ca Kmu
Neko idejo boste lahko odlično razdelali in ji dodali še dodatno vsebino. Naklonjeni Merkur bo pripomogel h kakovostnemu dogovarjanju, opravljali boste lahko še tako zahtevne naloge. Kažejo se krajše poti in aktiviran bo tudi vpliv tujine. Privlačni in zanimivi boste, kar vam bo seveda všeč. V nekem konkretnem pogovoru boste lahko malce pretiravali, zato pazite, da se boste držali bolj sredinske poti.
Izjemno aktivno in delovno obdobje je pred vami. Ko boste menili, da ste z vsem na tekočem, se bo pred vas ponovno postavila gora novih opravkov. Utrujeni, vendar zelo zadovoljni s svojim tempom boste zrli v novosti, ki so pred vrati. Prijetno boste v tem tednu večkrat združili s koristnim in obratno. Sicer drugače sploh ne bo šlo zaradi vaše velike prezaposlenosti. Nič hudega, zadovoljni boste.
Škorpijon
Spraševali se boste o pravilnosti svojega početja. Iskali boste potrditev ali drugo mnenje. Pri tem sami ne boste pripravljeni veliko povedati. Zato tudi ne morete pričakovati realnega odgovora. Zanesite se nase in na svoj občutek. Kot pravi strateg boste načrtovali in se pripravljali na srečanje, ki mu boste pripisovali večjo pomembnost, kot si jo v resnici zasluži.
Sobotni mlaj v vašem znamenju vam prinaša veliko dobrega. Umirite telo in duha ter naredite dober načrt, kako boste delovali. Ob rastoči luni boste imeli odlično podporo, da bodo šle stvari v pravo smer. Če temu dodamo še vladavino vašega znaka, naklonjeno Venero in Jupitra, ste lahko resničen zmagovalec. Zaradi Venere v svojem znamenju boste žarčili t. i. faktor X, ki bo razburkal vas in vašo okolico.
Če se ne ujamete, to še ne pomeni, da ni mogoče sodelovati. Bistvo in prednost bosta prav v različnosti pristopov, kar vas lahko odlično vodi naprej. Lahko bo še zelo zanimivo. Soglasja ali predhodnega dogovora nikakor ne boste potrebovali, sami sebi boste merilo. Nekdo vam bo hotel pihati na dušo, vendar ga boste kmalu ustavili, saj vam sploh ne bo zanimiv.
Strelec
V sredo bo Sonce vstopilo v vaše znamenje in najavilo čas vaše vladavine, v kateri boste v prednosti pred ostalimi. Dobro se pripravite, določite si cilje in kaj želite doseči. Lepo vam bo uspevalo, zato velja akcija za vsako ceno. Neverjetno boste blesteli v komunikaciji, zato je zdaj odličen čas, da dokončno razčistite z ljubljeno osebo neko nejasnost ali nesporazum.
Pregrada, ki ste jo pred kratkim postavili sami, bo tokrat odveč. Čutili boste, da so se energije sprostile, pri čemer boste na vse skupaj gledali kot na polpreteklo zgodovino, ki je ni smiselno pogrevati. In še kako boste imeli prav. Vaša dobra volja in šarm bosta naravnost nalezljiva, zato se ne čudite, če boste kar naenkrat v središču pozornosti, kar vam bo na koncu še kako ugajalo.
Kozorog
Vaš vladar Saturn ne pozna milosti in tudi v teh dneh od vas zahteva resen ter odgovoren pristop k vsemu. Nič vam ne bo težko narediti. Ne boste pa prenesli neupravičene kritike na svoj račun. Prav je, da poveste svoje mnenje. Le tako se boste sproti otresli negativnega stresa. Torek in sreda bosta še posebej zanimiva dneva, saj boste gostili Luno v svojem znaku. Izkoristite ugoden čas za napredek.
Mogoče je šlo vse skupaj predaleč, se boste spraševali. Kako ravnati, vam je jasno, nekoliko težje pa bo to izpeljati. Naj ne bo vaš ponos vaš sovražnik. Storite prav obratno od pričakovanega in zelo prijetno boste zadovoljni z rezultatom. Sprva boste delovali zadržano, kasneje pa se boste sprostili in preživeli zelo prijeten konec tedna. Nabrali si boste svežo energijo za prihodnje dni.
Vodnar
Vaš vladar Uran je še vedno retrograden. Zato imate pogosto občutek, da stojite na mestu kljub naporom in energiji, ki jih vlagate vsak dan v delo. Nič ne gre v nič, zato ne spreminjajte svojega sistema, vse se nalaga in bo dobilo svoj smisel, ko boste to najmanj pričakovali. Mars v sorodnem zračnem znaku bo vašo pozornost usmerjal v medosebne odnose. Skušali boste zgladiti tisto, kar vas razdvaja.
Vaš vladar Merkur v ognjenem znaku prinaša drznost v vaš način delovanja in delovne obveznosti boste opravljali tokrat malce drugače, kot ste vajeni. Spremembe so vedno dobrodošle, boste ugotovili na koncu, čeprav boste na začetku v vse skupaj malce dvomili. Nekoliko ležerno se boste odzvali na povabilo, kar lahko povzroči začudenje okolice. Mnenja tudi kasneje ne boste spreminjali.
Ribi
Vaš vladar Neptun se bo v tem tednu končno obrnil v direktno smer, kar bo naredilo konec določenim zastojem in blokadam. Lažje se boste odločali, lažje boste napredovali. Tokrat boste svojo naklonjenost pokazali zelo neposredno in ni se treba bati nesporazumov. Odlično se boste znašli v neki kočljivi situaciji in se pošteno nasmejali.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
{ena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
4
21
5
MADEŽ
6
8
PREZBITERIJ
7
9
TEŽAK
2
3
NIOBIJ
11
www.trik
48
RUMENA STRAN
Na modni reviji je z izdelki iz svoje trgovine sodelovala tudi Hajdi Korošec Jazbinšek, ki je z možem Urbanom pripravila presenečenja za vse obiskovalce.
V dvorani Celjskega doma so se s svojimi kreacijami predstavili oblikovalci spodnjega perila, športnih, otroških in krznenih oblačil ter poročnih oblek, modnih sončnih očal ... Na modni stezi smo opazilitako uveljavljene manekenke, kot je Iryna Osypenko, kot tudi otroke, ki so verjetno prvič nastopili v soju žarometov in so se dobro odrezali. Štirje nogometaši NK Celje, Metod Jurhar, Juice Lupeta, Jure Travner in Amel Muj-činovič, pa so bili deležni posebne pozornosti ženskega dela občinstva.
Čestitk Vladimiri Skale po uspešno izpeljanem modnem dogodku ni manjkalo, med drugim ji je čestitala tudi Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Otroci, manekenke in nogometaši
Modni navdihi so poklon ustvarjanju in hkrati pomenijo predstavitev aktualnih kolekcij domačih ustvarjalcev. »Premalokrat se zavemo, kakšen privilegij imamo, da smo v regiji, kjer oblikujejo kolekcije izjemni ustvarjalci,« poudarja organizatorica dogodka Vladimira Skale, ki Modne navdihe z veliko energije pripravlja dvakrat letno. Posebnost prireditve je tudi, da je dogodek priložnost, da se predstavijo mladi ustvarjalci modnih oblačil iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC.
Foto: GrupA
Moda pod Kozolcem
Na Ljubljanskem tednu mode sta se med 30 modnimi oblikovalci iz Slovenije, s Hrvaške in iz Bosne in Hercegovine predstavili tudi dve imeni s Celjskega. Maja Štamolj Droljc in Janja Videc sta svoji novi kolekciji predstavili v novoodprtem delu garažne hiše Kozolec in obe poželi veliko odobravanje.
—шш^^^шшшш	Foto: JURE MAKOVEC
Jolanda Thaler in njene kreacije so že stalnica Modnih navdihov. Tokrat si jih je ogledal tudi Iztok Gartner, ki je pred kratkim spet obudil glasbeno kariero v družbi s Fredijem Milerjem.
Ko goduje župan ...
Tako so nazdravili na martinovanju na Dobrni nekateri, brez katerih prireditev ne bi bila tako dobra (in tekoča), kot je bila. Vsi so seveda bolj ali manj povezani z vinogradništvom.
Župana Martina Brecla domačini opažajo med rezjo trte sorodnikov, ki jo opravlja z užitkom. Predsednik dobrnske vinogradniške sekcije Roman Ramšak je znan po svoji modri frankinji in modrem pinotu, domači župnik Milan Strmšek pa je prav tako vinogradnik in še čebelar povrhu. Vino okuša seveda tudi po službeni dolžnosti. V vinogradu na rodnem Dolenjskem dela prav tako predsednica Turističnega društva Dobrna Marija Deu Vrečer. Tajnik čebelarskega društva Ivan Krulec pa se na Martinovo soboto tudi ni branil kozarčka domačega dobrnskega vina (na fotografiji so z leve proti desni). In vsi ti kozarci niso bili kar tako, saj ni godoval le sveti Martin, ampak skupaj z njim tudi župan Dobrne.
Foto: SHERPA
Modna oblikovalka Janja Videc se z novo modno kolekcijo Ars magna naslanja na kraljico današnjega časa. Kolekcija govori o arhetipu kraljice, ki je samosvoja ženska kjerkoli in kadarkoli. Janja je navdih črpala iz zgodb o Barbari Celjski, ki se je v 15. stoletju ukvarjala z alkimijo, govorila različne jezike in se aktivno vključevala v aktualno politiko.
Maja Štamolj Droljc je že uveljavljeno modno ime na slovenski sceni. Je elegantna in ozaveščena dama, oseba, ki ve, kaj hoče v življenju. Takšna je tudi njena nova kolekcija, primerna za vsakodnevne stile in različne starostne skupine