Glasilo Socialistične zveze delovnega 1 judst\ ^.»raja movo mesto Lastnik tn izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak č&trtek Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za tnozetnstvo 000 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, It. 60-KB-16-Z-24 Stev. 6 (360) Leto VIII. NOVO MESTO, 7. FEBRUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik, Naalov uredništva In uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 38 Telefon uredništva tn upravo: «. 127. Rokopisov na vračamo. Tiska Casoptsno-raložnlsko podjetja »Slov. poročevalec v LJubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Globoke korenine ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA VOLITVE NOVIH ODBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA — V OBČINI NOVO MESTO PREDVIDEVAJO, DA BODO DO 24. FEBRUARJA, DNEVA VOLITEV, VKLJUČILI V SZDL 3000 NOVIH ČLANOV — ODBORI SZDL UREJUJEJO IN RAZŠIRJAJO VRSTE SOCIALISTIČNE ZVEZE V OKRAJU Ugotovitve zadnjega okrajnega plenuma SZDL v Novem mestu, da število članov Socialistične zveze delovnih ljudi v okraju ne odgovarja dejanskemu razpoloženju med ljudstvom, potrjujejo zdaj tudi priprave in volitve odborov osnovnih organizacij SZDL. Hkrati se znova kaže, da krivde za majhno število članov SZDL ne moremo iskati drugod kot pri nedclavnih odborih in posameznih odbornikih in aktivih. Večina delovnih Ljudi smatra Socialistično zvezo za svojo osnovno politično organizacijo; priznavajo ji veliko vlogo, ki jo ima v našem družbenem življenju ter so vedno pripravljeni, da gredo po poti, kj nam jo kaže Socialistična zveza. Priprave na volitve kot številna volilna zborovanja so zelo razgibana, dobra udeležba pa dokazuje pravilnost gornje trditve. Se zlasti pa potrjuje to skoraj množično vključevanje novih članov v vrste Socialistične zveze, posebno mladine. na hrusici so vsi volivci Člani szdl V občini Straža-Toplice so že imeli volitve v posameznih organizacijah. Čeprav je od- stotek članov SZDL v tej občini nasproti volilnim upravičencem daleč največji v okraju (saj znaša 69 odstotkov), tudi pri teh volitvah vključujejo v organizacijo nove člane. Tako so na primer samo v Dolenji Straži vključili nad 30 članov. Dosedaj so se priprav in volitev novih osnovnih vodstev Socialistične zveze najbolj ii-vo lotili v občinah Novo mesto in Žužemberk, pa tudi v drugih krajih ne zaostajajo veliko. V občini Kostanjevica — Podbočje bodo volitve kmalu zaključili že v vseh organi zaci j ah. V občinah Črnomelj, Metlika in Mokronog, pa tudi v občini Mirna veliko delajo, da bodo volitve vsetfiiransko uspele. V občini Žužemberk so med prvimi v okraju v celoti poravnali članarino za Socialistično zvezo. V novomeški občini so se doslej najbolj odrezali na Hrušici, kjer so vsi volivci člani Socialistične zveze in so za tri mesece vnaprej tudi že poravnali članarino. Vaški odbor Socialistične zveze je združil celo vas pri urejevanju studenca in napajali-šča, ki so ga uredili s pomočjo Rdečega križa. Pomagal je ljudem, da so prišli do elektrike in tudi sicer skrbi odbor Socialistične zveze za njihov napredek, zato so se včlanili v organizacijo prav vsi nad 18 let stari vaščani. V občini Novo mesto predvidevajo, da bodo do volitev, ki bodo 24, februarja, vključili v vrste Socialistične zveze blizu tri tisoč novih Članov! Tudi na IV. terenu v Novem mestu so do 1. februarja že vpisali okoli 100 novih članov. Na dosedanjih predvolilnih zborovanjih je bila udeležba prav povsod zelo lepa, pravtako tudi na sektorskih konferencah zastopnikov vseh organizacij in društev skupno z odbori Socialistične zveze. Pohvalno je, da se zlasti medina v nekaterih krajih udej-stvuje v pripravah na volitve Socialistične zveze. V Brusni- cah je mladina prevzela pobudo za volitve, prav tako v Got-ni vasi in Regrči vasi ter drugod. SAMO ORGANIZACIJSKO ČVRSTA SZDL BO LAHKO USPEŠNO REŠEVALA SVOJE NALOGE Vključevanje novih članov in ureditev rednega plačevanja članarine z znamklcami sta dve glavni organizacijski vprašanji ob letošnjih volitvah Socialistične zveze. Poleg tega je pa potrebno, da na zborovanjih, ki bodo v glavnem po vsem okraju v prihodnjih dneh, člani Socialistične zveze obravnavajo tudi politična in gospodarska vprašanja lo- Krka pod Novim mestom, na močno vzelo. Zime seveda še sliki še ukovana v led ln sneg, ki ju je pa zadnje dni sonce že ni konec, čeprav smo imeli v preteklem tednu že zelo tople dneve. (Posnetek: Fototehnika Novo mesto) kalnega ln splošnega značaja. Zdaj, ko odbori s pomočjo aktivistov urejajo vrste Socialistične zveze in jih razširjajo. Za čvrsto in neomajno JLA Z volitev organizacije ZKJ v novomeški garnizfji Dobro naložen denar Trinajst kmeti jsko-gospo-darskih šol je bilo ustanovljenih konec lanske jeseni v okraju: v Kostanjevici,'Trebnjem, Žužemberku, na Trebel-nem. v Črnomlju in v Šentjerneju, medtem ko jih je v novomeški občini kar sedem: v Stopičah, Birčni vasi, Brusnicah, Otočcu, Smarjeti, Mirni peči in na Grmu. Posamezne občine so dobro razumele vo-men organiziranega pošolskega izobraževanja kmečke mladine. Posebno je treba pohvaliti prizadevnost sveta za šolstuo tn pomoč celotnega ObLO v Novem mestu, saj je n. pr. na področju novomeške občine v 7 takih šolah 268 kmečkih fantov in deklet. Pouk kmetijskih in splošnoizobraievalnih predmetov poteka na vseh šolah v redu. Bilo je seveda treba premagati precej težav, urediti vprašanje prevozov, kmetijskih strokovnjakov, zagotoviti znatna finančna sredstva za vzdrževanje teh šol, zlasti pa opraviti precej (včasih nehvaležnega, a nujno potrebnega) prepričevalnega dela na zborih volivcev, da so ljudje spoznali namen in potrebo pošolskega izobraževanja kmečke mladine. Obisk pouka je na skoraj vseh šolah zelo zadovoljiv, manj so pa bili predavatelji doslej zadovdloni ponekod z disciplino učencev. Pokazalo to je, da je kmečka mladina po dokončani osnovni šoli vse preveč prepuščena sama sebi, da pogreša dobrega vzgojnega vodstva. To, kar so starši zamudili pri malih otrocih, pri pubertetnikih (doraščajoči mladini) ne' morejo več popraviti. Ugotovitve vzgojiteljev in staršev, da so uspehi dosedanjega pouka kmetijsko-gospodarskih šol v okraju vidni predvsem na učencih samih, v njihovih odnosih do domačih in v večjem zanima-uju za napredek gospodarstev so prijetno potrdilo dobrih načrtov organizatorjev teh šol. Čedalje bolj se uveljavlja misel, da bo treba prihodnjo jesen ustanoviti še več kmetijsko-gospodarskih Šol, da naj bi jih skratka imeli povsod, kjer le imamo pogoje zanje. VREME ZA CAS OD 8. DO 17. FKB- V dneh do srede prihodnjega tedna bodo prešle Slovenijo obilne padavine, z ohladitvijo ln snegom do nižin. V drugi polovici prihodnjega tedna razjasnit ve in nadaljnja ohladitev, v Jasnih nočeh ostrejši mraz. (Napoved priredil V. M.) Vzgojitelji trt strokovnjaki po končanih zimskih predavanjih te mladine ne bodo pustili same. Nadaljevali bodo s praktičnim delom: s cepljenjem, z rezjo v vinogradih, z organizacijo žetve, z raznimi dopolnjevalnimi tečaji za bodoče gospodinje (vkuhavanje sočivja, sadja, pripravljanje okusnih jedi iz domačih pridelkov in pod.), šli bodo z učenci na ekskurzije v bližnja mesta, na posestva, v podjetja itd. Prav tja do vojaške obveznosti fantov, za dekleta pa vse do možitve naj bi kmetijsko-gospodarske šole vzdrževale z mladino tesne vezi, j' svetovale in pomagale, da bo našla korak z našo družbeno stvarnostjo. Tako bodo KGS pomemben činitelj za vzgojo kmečke mladine. Iz njenih vrst bodo rasli dobri, napredno usmerjeni gospodarji tn gospodinje, ki bodo hkrati razgledani, kulturni tn za vse dobro vneti državljani. Občinski ljudski odbori bodo kmalu spet sprejemali proračune za 1957. leto. Ce so lani tu pa tam vprašanje organiziranja kmetijsko-gospo-darsktH sol nekako odrinili kot nepotrebno ali manj važno delo, naj to napako letos popravijo. Nikakor namreč ne bi bilo prav, če občinski LO mladini na svojem področju ne bi dali priložnosti, da bi se v dobro organizirani kmetijsko-gospodarski šoli izobrazila in nadaljevala tam, kjer je z odhodom iz osnovne šole prenehala. Napak bi bilo računati samo s slučajnostni-mt gospodinjsko-kuharskimi tečaji. Pokazalo se je namreč, da je korist strnjenega in temeljito pripravljenega pouka v KGŠ veliko večja od sorazmerno slabših uspehov raznih dosedanjih občasnih tečajev. KGS pomenijo načrtno, organizirano delo, kjer uspeh ob skupnih prt'zade?xinjih šolskega vodstva, strokovnjakov, staršev, KZ, ObLO in seveda mladine, ne more izostati. Sredstva, ki jih bodo občinski ljudski odbori vložili v organizirano pošblsko izobraževanje kmečke mladine, bodo v resnici dobro naložen denar. Prav ObLO, našim organizacijam na vasi in vsej naši skupnosti ni vseeno^ kakšni bodo jutrišnji gospodarji in gospodinje, vzgojitelji naših novih pokolenj na vasi. Dragocene izkušnje letošnjih 13 KGS v okraju nam to že zdaj prepričljivo potrjujejo, čeprav je se prezgodaj, da bi lahko v celoti ocenili vse njihove dobre sadove. Nedavno Je organizacija ZKJ novomeške garnizlje Imela volilno konferenco. Konferenci sta poleg pooblaščencev CK sa JLA prisostvovala tudi Član CK EKJ Jože BorStnar in sekretar občinskega komiteja Ludvik Golob. Po poroCtllb o delu organizacije in komiteja v minulem letu je sledila debata, v kateri se je oglasi lo precejšnjo število članov ZKJ. Med odmorom na konferenci v Domu JLA tem, da v največji meri pomagajo pri vojaško strokovnem in političnem izpopolnjevanju vojakov. Zato je borba za učvrstitev ln krepitev enot bila in ostane ena od najvažnejših nalog članov ZKJ. Organizacija ZKJ bo v svojem vsakodnevnem delu, zlasti pa z razširjanjem vzgojnega vpliva ln razvijanjem kritike v osnovnih organizacijah ln vodstvih* vodila pravočasno borbo za enotno delovanje vseh komunistov v borbi proti vsem negativnim pojavom v učvrsčcvanju in k'reprtvi naSIli enot. Znova Je bilo pretreseno vprašanje aktivnosti članov ZKJ v delu druibenih organizacij. Neaktivnost enega dela članov v družbenih in političnih organizacijah kaže, da v tej smeri organizacija ni storila, kolikor bi lahko. Na konferenci so komunisti prevzeli moralno obvezo, da bodo tudi vnaprej prednjačili v delu pri svojih dolžnostih in z vso vnemo izpolnjevali vse zadane naloge, da bodo vzgled v borbi za učvrstitev disciplino, za razvijanje medsebojnih odnosov, za Izpopolnjevanje strokovnosti na-filh vojakov in predstojnikov, nadalje v ideološko-polittčni izgradnji ln v izpolnjevanju vseh drugih nalog, ki jih bodo dobili. d. b. najdejo tudi primere, da nekateri delavci in uslužbenci, ki žive na vasi, niso člani te naše osnovne politične organizacije. Zato je prav. da se občinski odbori Socialistične eveze glede tega pogovore % občinskimi sindikalnimi sveti in posameznimi podružnicami. Izkušnje govore, da so prevelike osnovne organizacije manj delavne kot manjše, za- SVOBODA Sršljin vabi DPD »Svoboda« Brsljin vabi na svečano AKADEMIJO v počastitev obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, ki bo v nedeljo, 10. februarja 1857, ob 15. unl v brsljinskem zadružnem domu. Vstop prost. Tudi šoferji želijo višjo Izobrazbo PokLicni šoferji v Novem mestu so dali pobudo za organiziranje tečaja za šoferje. Tečaj naj bi trajal 20 dni, udeležili bj se ga pa predvsem poklicni vozači motornih vozil. Šoferji so pripravljeni žrtvovati za udeležbo na tečaju tudi del rednega letnega dopusta. Na tečaju bi si pridobili naslov nižjega ali srednje kvalificiranega vozača. Pobuda šoferjev, da bi si pridobili več znanja, zasluži vso pomoč, da bo lahko budi uresničena. to je treba zdaj proučiti tudi vprašanje postavljanja novih osnovnih organizacij Socialistične zveze, kjer je teren preobširen za eno organizacijo in se zaradi tega Člani težko sestajajo. Prav tako Je treba rešiti vprašanje združevanja premajhnih organizacij. Pri tem je treba upoštevati terenske pogoje, oddaljenost in možnost rednih sestankov. Zlasti slednje je zelo važno. Izredno važno vprašanje Je izbira kandidatov za odbore Socialistične zveze, saj je prav od delavnega odbora v velBti meri odvisno delo celotne organizacije. Zalo naj pridejo na kandidatno listo res najbolj delavni in požrtvovalni člani. Zlasti Je treba dati mesto v odborih tudi ženam in mladini. Dosedanje obravnavanje tega vprašanja in volitve, kjer so jih že imeli kažejo, da bodo poslej posamezne organizacije Socialistične zveze vodili res delovni odbori. Socialistična zveza delovnega ljudstva in njen program je izraz teženj velike veČine naših ljudi, ki se bore za boljše življenje. Zato naj postane Socialistična zveza tribuna vseh naših delovnih ljudi za obravnavanje najrazličnejših vprašanj, s katerimi se V uresničevanju naših ciljev srečujemo na vseh področjih našega življenja. V debatt Je bilo poudarjeno, da so letošnje volitve v organizaciji ZK novomeško garnizije pokazale, da je organizacija dosegla pomembne uspehe v ideološko-poll-tlčni vzgoji svojih članov, v večjem sodelovanju komunistov v delu družbeno političnih organizacij, v prizadevnejSem politično vzgojnem delu z vsemi pripadniki JLA, v borbi proti raznim slabostim in problemom, v borbi za lik komunista in za bolj vsebinsko delo osnovnih organizacij in vodstev ZKJ kakor tudi za izboljšanje sistema in metode njihovega dela. V teku leta 1956 so člani Izpolnili svoje naloge, čeprav so zadevali ob razne probleme in nemajhne težave, tako v svojem strokovnem kot teoretskem izpopolnjevanju, kani so imeli 1117 predavanj z družbenega področja In IGO Iz sodobne politične problematike. Na področju moralne vzgoje Je bilo 795 sestankov. Pisati In brati se je naučilo 99 vojakov. Iz knjižnic v garnlzljl Je bilo prebranih 4.016 knjig. V osnovnih organizacijah ZKJ Je bilo 241 sestankov o raznih vprašanjih marksizma ter naSega družbenega In političnega življenja. Naloga komunistov, tako Je bilo poudarjeno na konferenci, Je v VII. kongres ZKJ bo v Ljubljani Na plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so prejšnji teden sklenili, da bo VII. kongres ZK.l v novembru 1957 v Ljubljani. Na kongresu bodo podali politični referat, organizacijsko poročilo CK ZKJ dm referat o programu Zveze komunistov Jugoslavije. Na vsakih 400 članov ZKJ bodo izvolim po enega delegata, dlani plenuma so Izvolili komisijo za izdelavo načrta programa ZKJ in komisijo za jizpretnembe in dzoopoflnitve statuta ZKJ. Naši vojaki v Egiptu so zavarovani Vsak vojak, kd je vključen v policijske čet« Organizacije združenih narodov v Egiptu, je zavarovan za 25.000 dolarjev. Od razprav k dejanjem Razveseljiv napredek v delu mnogih sindikaln Ščajo kampanjski način dela in čedalje bolj na pojavljajo v ih podružnic v okraju — Sindikatni aktivi opu-črtno proučujejo in rešujejo probleme, ki se podružnicah Kakor smo že poročali, so občni zbori sindikalnih podružnic postavili novim vodstvom vrsto nalog, ki jih morajo proučiti in letos sistematično uresničevati. Med glavnimi zaključki, ki so bili sprejeti na občnih zborih, je delavsko izobraževanje; temu izobraževanju naj se posveča stalna skrb, kajti od strokovne sposobnosti ln politične razgledanosti je odvisna pro- I 1 I Jože Plaveč, predsednik okrajnega sindikalnega sveta duktlvnost dela in družbeno upravljanje. To sta dve vprašanji, kjer beležimo že lepe uspehe, vendar pa se z njimi ne smemo zadovoljiti, saj vstopa vsako leto v «ielovine odnose več sto delavcev in uslužbencev, večinoma mladi ljudje 9 podeželja. Sindikalne organizacije morajo te mlade delovne moči vključiti v svojo organizacijo in skrbeti za njihovo stalno izobraževanje. Programi za strokovno in ideološko izobraževanje Občinski sindikalni s ve t i v Novem mestu, Straži in Črnomlju so že imeli seminarje za člane delavskih svetov, upravnih odborov dn za odbornike sindikalnih podružnic. Brez dvoma £0 seminarji veliko pomagali ljudem v delovnih kolektivih prt izpolnjevanj u dnevnih nalog. OBSS Semič, Mokronog, Trebnje in Žužemberk so izdelali programe za izobraževanje vodilnega osebja delovnih kolektivov in bodo s temi seminarji začeli v mesecu februarju. Tudi delovni kolektivi! Novolesa, Novoteksa, Be-lokranjke v Metliki, Gozdnega gospodarstva. Industrije perila, Farmacevtskega laboratorija Krka pripravljajo, nekateri pa že 'majo, strokovna predavanja, ki bodo delavcem močan pripomoček pri polaganju strokovnih izpitov za pridobitev kvalifikacije. Tudi v drugih gospodarskih panogah in ustanovah (gostinci, ljudski odbori, kmetijske za dru-ga itd.) imajo predavanja in seminarje. Razveseljivo je, da je prišlo končno od razprav do dejanj in da sindikalni aktivi počasi opuščajo kampanjsko delo in načrtno proučujejo vse probleme, ki se pojavljajo v sindikalnih podružnicah in delovnih kolektivih. Prj izobraževanju v delovnih kolektivih je opaziti, da posamezniki premalo skrbijo za politični del programa. Komisija za ideološko delo pri Okrajnem sindikalnem svetu je take programe proučila in jih tudi izpopodirjla. Izpopolniti je treba tarifne pravilnike V zadnjem času je bilo veliko razprav o tarifnih pravilnikih. Clanj Okrajnega sindikalnega sveta in občinskih sindikalnih svetov so te razpravo vodili; po vseh občinah So bile sklicane razširjene seje plenu-mov občinskih sindikalnih svetov, na katere so bild vabljeni predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic in zastopniki delavskih svetov. Razprava je pokazala enotno staLlćče sindikalnega aktiva giede povišanja plač v delovnih kolektivih. Razjasnjena so bila .posamezna vprašanja glede tarifnih postavk na posameznih delovnih mestih. Sindikalni aktiv je povsod soglašal s tem. da se odpravijo dopolnilne plače v delovnih kolektivih, kd so se ponekod nanašale na ažurnost knjigovodstva in na razne administrativne postavke, izplačevale pa so se iz dela dobička. Sklenjeno je bilo, da bo sindikalni aktiv prj izpopolnitvi tarifnih pravilnikov sodeloval z organi družbenega upravljanja dn upravnimi organi ter da bo tarifni pravilnik potrjen v kolektivu takrat, ko bo o njem razpravljal celoten kolektiv. Pomoč obrtnemu sektorju Okrajni sindikalni svet je sklical na posvetovanje zastopnike sindikalnih podružnic, delavskih svetov in uprav iz komunalnih in obrtnih podjetij iz celotnega okraja, kjer se je .razpravljalo o povišanju plač in 6!premem'bi tarifnih pravilnikov. Razprava je bila zelo živahna. Tovariši so postavili vprašanje pavšalizacije in če bo občina razumel« težave socialističnega obrtnega sektorja. Ugotovljeno je bilo, da obrt v okraju nazaduje, da se v posameznih panogah obrti nahaj* večje število visoko kvalificiranih delavcev—; mojstrov, ki delajo na kvalificiranih delovnih mestih, čeravno tovrstnih obrti v okraju primanjkuje. Investirajo se razna komunalna dela (vodovodi, elektrifikacija) kar je pravilno, vsa leta pa smo premalo skrbeli za investicije v obrtnem sektorju. Postavljali so vprašanje nagrajevanja upravnikov v manjših obrtnih podjetjih, čel da delajo ln pripravljajo delo ostalim delavcem ln da nimajo odrejenega delovnega časa. So primeri, da kvalificiran delavec, ki dela po akordu ali normi zasluži več kot upravnik, ki vodi proizvodnjo. Vsi so bild enotni, da je treba take pomanjkljivosti v tarifni politiki popraviti. Ker nekatera manjša obrtna podjetja nimajo dovolj sposobnega administrativnega kadra, se je dogajalo, da so si ta podjetja med seboj tarifne pravilnike prepisovala. To pa je povzročalo velike težav« posameznim kolektivom, zato je bil sprejet sklep, da se v manjših komunalnih in obrtnih podjetjih posveti vso pozornost besednemu delu tarifnih pravilnikov in. kjer je potrebno, naj se jih obnovi v celoti. Dela v sindikatih je dovolj. Tam, kjer so ga hoteli najti, so ga tudi dobili. In zares je razveseljiv pojav, da lahko ugotavljamo napredek v del« mnogih sindikalnih podružnic. Manj delavne organizacije pa naj bi posnemale bolj prlzade^ ne. Jožo Plave* i Spet za las ušli smrti 23. januarja dopoldne je voznik tovornega avtomobila Aleksander Eržen pripeljal s kamionom, na katerem so biti še trije ljudje, do železniškega prelaza v BrŠljlnu. Ker so bile zapornice dvignjene, je seveda vozil čez progo, vendar je pa v tem hipu pripeljal na postajo ljubljanski potniški vlak (3 prihodom ob 9.12), Za delček sekunde je švignila loko-motiva mimo zadnje stranice kamiona, ki je s 4 ljudmi resnično samo za las ušel sicer neizogljivi težki nesreči. Zakaj zapornice niso bile spuščene, bo ugotovila komisija JZ. Zal pa spet znova ugotavljamo, da v zadnjem času v našem okraju to ni bil prvi primer. 6. decembra smo poročali, kako si je šofer Fujs v stotinki sekunde rešil življenje, ko je zaradi previdnosti obstal pred prelazom v Kandiji, v istem hipu je pa prigrmel mimo vlak. Pred kratkim smo pisali o težki nesreči, ki je zahtevala nogo 14-letne deklice, ki je šla — kakor mnogo drugih BrŠljinča-nov in okoličanov —1 čez tire novomeške železniške postaje na nedovoljenem mestu. Množijo se pritožbe o grobih nerodnostih na železniških, prelazih, kjer imajo zapornice, saj morajo Šoferji z avtomobili čakati včasih tudi po pol ure, da se jim zapornice od-pro (drugič pa so »spet v smrtni nevarnosti ob dvignjenih zapornicah). Neprevidnost (če ne brezbrižnost oz. malomarnost) nekaterih železniških uslužbencev bi v teh primerih lahko zmela mnogo hujše posledice. Ni treba mnogo fantazije, da si lahko vsak predstavlja, kaj bi' se zgodilo,- če bi zgornji primer z manj srečnim zaključkom doživel r, pr. avtobus, prenapolnjen potnikov. Taki dogodki vnašajo v promet težak občutek pomanjkanja varnosti. Je to mar potrebno? Malomarnost posameznikov v tako odgovorni službi kot je železničarska zahteva polefir ostrih disciplinskih ukrepov tudi obsodbo javnosti. Kako si uredim kmetijo Upoštevajoč načelo ohraje-vanja in povečevanja plodnosti zemljišč, preidemo lahko k planiranju gospodarstva. Predvsem maramo povečati dvig hektarskih pridelkov. Temu se mora podvreči celotno gospodarjenje. Vsa sredstva moramo vložiti tja, kjer Be najbolje obrestujejo, to je v proizvodnjo. Kdor že uporablja dobro seme, bo vložil denar še v gnojila in zaščitna sredstva, kdor ga še nima, si bo priskrbel najprej dobro seme, prilagojeno njegovi zemlji. Ko bi slonelo naše gospodarstvo samo na ureditvi teh činiteljev, bi bilo kaj lahko gospodariti. Ce hočemo, da bodo sredstva, ki jih vlagamo v gnojila, semena in zaščitna sredstva, gospodarsko izkoriščena, moramo skrbeli pred-* vsem zato, da bo zemlja vloženi kapital lahko vračala. Kako nam pa zemlja to vrača ob dobri in redni obdelavi, Je predvsem odvisno od količine humusa ali sprstenine, ki na-' staja v zemlji s prepereva-njem korenin, slame, listja, skratka ostankov rastlin in ži- Ing. Rado Linzner: vali.. Omogoča nam, da lahko dobičkanosno uporabljamo gnojila, dobro seme itd. Osnova celotnega gospodarstva je torej dobra oskrba zemlje s humusom. Koliko ga zemlja potrebuje je pa odvisno od vrste zemlje in vremenskih razmer. V naših krajih, kjer imamo čez 1000 mm padavin, smatramo, da je v težji ilovici 5 odstotkov humusa malo, v lahki ilovici pa je 5 odstotkov humusa mnogo. Koliko humusa je dejansko v zemlji nam pokaže analiza. Količina humusa v zemlji je odvisna predvsem od gnojenja s hlevskim gnojem in od vrstenja rastlin na njivah. UREJENI KOLOBAR JE IZREDNO VAŽEN ZA NAPREDNO GOSPODARSTVO S kolobarjem urejamo količino humusa ali sprstenine v zemlji. Sprstenina, ki v zemlji nastaja, se porabi za tvor- bo zemlje in postopoma prehaja v hranilno sprstenino. Cim vlažnejše je področje, tem hitreje se humus spreminja v hranivo. Pri nas na Dolenjskem je ta potek prav dober. Zato tudi Fsmo gnojenje s hlevskim gnojem ne more oskrbeti njive s takšnimi količinami humusa, da bi bile stadno rodovitne ali da bi svojo rodovitnost povečale. V naših krajih si moramo nujno pomagati s pravilnim vrstenjem rastlin. Z ozircm na humus razvrstimo njivske parcele nekako takole; 1. Posevki, ki povečujejo količino humusa., so predvsem metuljčnice: črna detelja, nemška detelja ali lucema, rdeča detelja in vse grašice in deleljine. 2. Posevki, ki sprstenine niti ne uničujejo niti ne povečujejo, se pravi, da ustvarjajo neko ravnoležje, so žita: pšenica, ječmen, rž, oves. 3. Posevki, ki zmanjšujejo in uničujejo humus, so okopa-vine; krompir, pesa, koruza itd. Ta vpliv rastlin na humus moramo vsekakor upoštevati. Državna pomoč cerkvam je znašala lani skoraj 200 milijo nov dinarjev V preteklem letu je država znova z znatnimi gmotnim' sredstvi podprla verske skupnosti, duhovnike in njihova združenja. Od skupne vsote 195,600.000 din so verske skupnosti dobile prib. 180 milijonov din, duhovniška združenja pa prib. 17 milijonov dinarjev Največ so prejele tri največje verske skupnosti v državi; srbska pravoslavna cerkev 78,221.000 d!n, katoliška cerkev 59,510.000 din in Islamska verska skupnost ŽALOSTNA SMRT V ZIDANICI 56-letni Jože Pire iz Vel. Pod-ljubna je rad zavil z doma v zidanico na Novem Ljubnu, kjer Je včasih ostal tudi po dva do tri dni. Tudi 27. januarja je odšel okoli 13. ure od doma; ker ga do 29. januarja se ni bilo nazaj, je šla hčerka, Kri siti na na Novi Ljuben, kjer sta s sosedo ugotovili, da leži Pire mrtev in obžgan na tleh zidanice. Komisija strokovnjakov sicer še pre-dskuje vzrok smrti, verjetno pa je že zdaj, da se je pokojnik potem, ko je na tleh zidanice zakuril ogenj in ob njem pil vino, najbrže delno zastrupil z ogljikovim monoksidom in v vinjenem atamju niti ni občutil, kdaj Drago ljubimkanje To se je nedavno zgodilo v Karlovcu. Bil Je sejem in blagajnik nekega mesarskega podjetja iz okolice Karlovca Je hodil po mestu s 380 tisočaki družbenega denarja v aktovki. Zašel je tudi v gostilno, kjer sta so srečala z žensko, pripravljeno da z njim 1'juiblmka. "Zavila sta še v več lokalov ln blagajnik je plačeval račune. Po polnoči sta zavila še v bife na železniški postaji. Tu Je blagajnika nova prijateljica nežno božala po glavi in mu pela uspavanke, dokler blagajnik nI res zakinkal. Takrat je pograbila aktovko z denarjem in pustila na cedilu »vročo ljubezen«. Ko se Je prebudil, je hitel prijavit dogodek, toda ženske ni poznal po imenu. Končno so Jo izsledili v Sarajevu po enem mesecu, toda brez aktovke ta denarja. je padel čez ogenj, v katerem Je našel prezgodnjo smrt. Marsikje po zidanicah, kjer ni ognjišč ali štedilnikov, vinogradniki radi zakurijo ogenj kar na tleh, da ne pijejo v mrazu. Kako je to nevarno, ob gornjem žalostnem dogodku menda ni treba posebej poudariti. Prav lahko bi pogorela tudi zidanica ■ celotnim pridelkom, v katerega je vložil kmet toliko truda in znoja. 55.000.000 din. Manjše zneske so dobils tudi Zveza starokatoliških cerkev, Zveza židovskih občin in evangelika cerkev. Od tega demarja so verske skupnosti dobile kot direktno pomoč nad 78 milijonov dinarjev, kot del prispevka za socialno zavarovanje duhovnikov nad 61 milijonov d:n, okoli 12 milijonov pa so dobili kot osebno pomoč siromašni, ostareli in onemogli duhovniki ter tisti, ki se v pasivnih krajih ne morejo vzdrževati s prispevki vernikov. Poleg tejtt je država izdala znatne zneske za ohranitev kult. -zgodovinskih spomenikov, med katerimi je tudi precej zgodovinsko pomembnih cerkev in samostanov. Iz direktne pomoči zveze in republik so bil« določene vsote porabljene ta gradnjo in popravilo cerkev in samostanov ali pa za verske šole. Tako je bilo n. pr. za popravilo katoliških cerkev določenih nad 3 milijone dinarjeiv, za dograditev frančiškanske cerkve v Beogradu pa 2 milijona din. Bogoslovna fakulteta v Ljubljani je dobila subvencijo 3 milijone in 227.000 dinarjev. Nedvomno se v tej pomoči deloma zrcalijo odnosi med državo in cerkvijo v FLRJ. JALOVO JE VSAKO GOSPODARSTVO, KI NE UPOŠTEVA RAVNOTEŽJA SPRSTENINE Kako bomo naše gospodar- .stvo usmerili, da bo trajno dobičkanosno, je veliko odvisno ravno od količin sprstenine. Največje količine sprstenin vnašamo v zemljo s hlevskim gnojem, zato tudi potreba po hlevskem gnoju odloča o razmerju med živalsko in rastlinsko proizvodnjo. Ce se vprašamo, kakšne količine hlevskega gnoja so potrebne, da .obdržimo ravnotežje sprstenine v zemlji z ozirom na vrsto zemlje in vlažno področje Dolenjske odgovorimo nekako takole: Za humuz.no globoko zemljo 90 q. Za ilovnato težko zemljo 110 q. Za ilovnato peščeno zemljo 130 q. Za peščeno plitko zemljo 150 q. Za težko mrzlo zemljo 160 q. To velja v splošnem za en hektar obdelovalne kmetijske površine. Potreba po sprsteni-Dd za posamezne obdelovalne površine pa je različna. Njive zahtevajo več sprstenine kot travniki, ki sprstenino deloma sami obnavljajo, manj kot zelenjadni vrtovi, sadovnjaki in vinogradi. Koliko gnoja potrebujemo, bomo po-kazaii na praktičnem primeru kmetije, ki ima 5 hektarov njiv, od tega en hektar detelj, 2.4 hektara travnikov, 0,4 hektara vinogradov in 1,2 hektara sadovnjaka. Bil je šele 1. februar,.. Po gonjačevi krivdi: avto v konja 28. Januarja ponoči je Dngo Badovtinec iz Stopdc gonil Iz Novega mesta proti Ljubljani 4 pare konj, vendar tako, da so v mirnopeških klancih stopali po trije konijl vštric Zaradi neprevidnosti gonjača se je avto-mobilist J. L. blizu Mirne peči potem, ko je privozil čez previs klanca, znašel z avtom pred vrsto konj. Ker je bila cesta poledenela, avtomobila ni mogel takoj ustaviti, tako da se je z njim na levem delu cestišča zadel v krasnega konja. Na avtomobilu je škode za prib. 80 ti- MORALA Pred nedavnim je britanski publicist Paul Johnson zapisal: »Morala nemške povojne zgodovine je ta, da se splača izgubljati vojne — seveda n pogojem, da ao zmagovalci sentimentalni in enostranski demokrati.« Naročajte in berila »DOLENJSKI LIST«! sočakov, konja so pa morali zaradi poškodb zaklati. Čeprav je gonjač Badovimec ž« od daleč moral videti svetlobne snope reflektorja, na cesti ni poskrbel za varno srečanje konj z avtomobilom. Seveda c-st9 I. reda sploh ne bi smel upora -Ijatt za gonjenje komj, č« Je pa že bdi na njej, pa ni upošteval cestno - prometnih predpisov. Splošno je znano, da sejmarji in gonjači živine zelo neodgovorno vodijo živino po cestah. Tako je pred kraittkim tudi posestnik V. iz Suhe krajine kupil v Metliki vola; žival mu je blizu Semiča ušla in prišla v Semiču pod vlak. V. je ob vola in trpi zaradi svoje neprevidnosti precejšnjo škodo. Zaradi nepremišljenostt ali malomarnosti posameznikov so pogosti primera, da ima človek v hipu 100 ali 200 tisočakov škode. Takih primerov je v Okraju žal precej. Veliko sitnosti je, preden ljudje uveljavijo svoje zahteve po povračilu Škode, saj so največkrat eamii krivi za kršenje cestno prometnih predpisov. Že dolgo ni bil novomeški živilski trg tako dobro založen kot v ponedeljek 4. februarja-Izredno toplo vreme je privabilo veliko prodajalcev in kupcev. Cene živil so bile take: jajca po 19 din, kokoši od 350 dinarjev dalje, krožnik kisle repe ali zelja 20 din, kolobar mašila 140 din, »ftrkl« suhih hrušk 50 din. kilogram jabolk 40 din, tri glavice česna 10 din in krožnik radiča 30 din. Pozornost je vzbujal prodajalec voščenih rož. Nageljčke, vrtnice, tulipane, narcise in še druge rože je imel sicer lepo izdelane, toda remogočih barv. Videti je pa Kilo, da mu gre roba dobro v denar. Pred tednom dni smo prvič opazili prodajalca nakita: tudi v ponedeljek Je prišel in je imel krog sebe še več občudovalk svojega blaga. Siečolov z glinenimi podstavki in akti je tudi tokrat dobro »nesel«, ker je bila okoli prodajalca taka gneča, V DOBI SPLOŠNEGA RAZ0R0ŽEVANJA Milan Rcgvat, predsednik okrajnega sodišča v Novem mestu: 2 Pregled dela okrajnega sodišča v Novem mestu od leta 1946 do konca leta 1955 In posebej v letu 1956 Statistični podatki kažejo, da Je pripad na kazenskem oddelku sodišča v letu 1956 porastel v primerjavi z letom 1955 za 35 predmetov na civilno spornem oddelku pa kar za 299. Delo je opravljalo enako število sodnikov in administrativnih uslužbencev kot v prejšnjih letih. Vrsta kaznivih dejanj »e v letu 1956 ni bistveno spremenila. Sodišče je obravnavalo lažje primere deliktov. ki spadajo po zakonu o kazenskem postopku v njegovo stvarno pristojnost. Od 636 pripadlih stvari odpade 238, tedaj preko ene tretjine, na kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Pravna dobrina, ki je zaščitena, je čast. Čast pa je lahko zunanja ali objektivna čast, to Je vrednost, ki jo ima oseba v družbi, a'i pa notranja ali subjektivna čast. to 'je vrednost, ki Jo čut) oseba sima o sebi. Čast pa se lahko okrene z obrekovanjem, razžalitvijo, opravljanjem in z očitanjem kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Večina primerov, ki jih je sodišče obravnavalo^ so bila obrekovanja in razžalitve. Kaznivo deja- nje obrekovanja je storjeno takrat, kadar kdo o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar utegne škodovati časti in dobremu imenu druge osebe. Razžalitev pa je okrnjenje ali zmanjšanje čast] druge osebe. Redkejše so se obravnavala pred sodiščem kazniva dejanja opravljanj«, ki pomenijo trditve aH raz-našanja karkoli iz osebnega in družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu. Tako zunanjo, kakor tudi notranjo čast zakonodajalec ščiti. Vsaka oseba lahko zahteva s tzv. zasebno kp.?ensko tožbo na sodišču zadoščenje zaradi rkrnitve svoje časti ali onečaščenja svojega dobrega imena. Taka dejanja utegnejo imeti tudi neprijetne posledice, kader gre na primer za raznašanje neresničnih vesti o slabem obnašanju določene osebe v dobi okupacije. Taka obrekovanja s političnimi motivi, k! imajo svoje korenine še v dobi n?.rodno osvobodilne vojne, sodršče v letu 1956 ni obravnavalo. Teh kaznivih dejanj Je bilo več v prejšnjih letih. Imelo pa je sodišče, posla v teh spo&ih zaradi besednih spopadov oseb z raznimi onečaščujočimi očitki primitivnega značaja. V mestu samem so se rodili zaradi stanovanjske stiske, ko je več družin natrpanih v manjši hiši, zaradi izbruha ljubosumnosti in pojavov nemoralnega življenja. Pogosti so bili primeri obračunavanja starega medsebojnega sovraštva. Na deželi je iskati vzroke v sporih zaradi zemljišč, zaradi škode, povzročene po živini in otrocih. Sploh so imovinski spori najpogostejši vzrok teh dejanj, ki če.oto končajo tudi I pretepi in poškodbami. Pod vplivom alkoho1« s* ta dejanja še huje razbohotijo. Značilno je tudi da je sorazmerno največ teh dejanj vzniklo med ženskami. Skrajni primiitivizeim, pobarvan t nVstieizrnom nekaterih osen, prav tako vznemirja naše ljudi, ki hodijo na sodišče iskat z*#5!+o svete Časti, ker razne »šlogarice š'.ogs.jo«. da je ženska noseča, da je čarovnica in je borfpa oVoli hlevov, da bo pri-caftle živino ki bo potem ro-gtaila, da mora ukrasti v cerkvi prt. prižgati svečo ter bo tako rešena nadlog, ki jo tarejo itd. Ali se vam ne zdi. da so možne take občutljivosti le med enakimi? Ali je sploh mogoče, da se danes nekatere osebe gredo med seboj po receptu srednjeveške zaostalosti? Mnenja sem, da v takih primerih normalna oseba sploh ne bi smela imeti občutke, da je njena čast okrnjena, temveč bi morala le pomilovati take ljudi, ki so se sprli s pametjo. Sodišče poskuša po svoji ustaljeni praksi vselej poravnati sprte stranke še pred glavno obravnavo in se to v. več kot polovici primerov tudi posreči, v kolikor ne gre za staro, zakoreninjeno sovraštvo. Neredko se končajo te stvari z obsodbo obeh strank, ker zasebni tožilci običal no vračajo žalitve. Seveda so take pravde, kadar zastopajo odvetniki, tudi zelo drage in stanejo tisočake, večkrat, kakor pravimo, za prazen nič Pod vplivom alkohola se ljudje radi sporečeto in končno steno kar ima često *a poledico telesno poškodbe. Od teh kaznivih dejani obravnava sodišče le lahke te'esnp ooškodbe. rločim snada.lo hude v nris-tojnost okro?-nf"»a sodišča. Oliavni vzrok *eh dejani le alkohol. Storile! so bili pretežno mladeniči, ki v svoj) objestnosti in mladostni zaneš*-nostl ne morejo brzdati svojih strasti. Največkrat sede na zatožni klopi fantje, ki še niso okusili vojaške discipline. Pri odraslih osebah je Iskati vzroke v raznih imovinskih sporih. Tudi ti procesi se v mnogih primerih končajo s pobotanjem, če gre za predlagalne delikte. Odkar sta bila v letu 1955 na okrajnem sodišču v Novem mestu obsojena na težje prostostne kazni kolesarska tata S. in U., sodišče ni obravnavalo takih primerov tatvine. Kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje so bila najpogostejša v obliki tatvin denarja, obleke, lesa ln tako dalje. Storilci so bili popolni izprijene!, v nekaterih primerih pa tudi socialno ogrožene osebe. Velik porast v preteklem letu 1056 je sodišče imelo pri kaznivih dejanjih zaradi prepovedanega prehoda čeiz državno mejo. Motivi, zaradi katerih beže ljudje preko meje. so raznovrstni. Veliko je primerov, ko obtoženci z ekonomskimi razlogi utemeljujejo svoj poskus pobega čez mejo. V resnici pa se mnogokrat Izkaže, da te njihove trditve ne držijo. Na tak vpliv se sklicujejo zlasti osebe; ki niso preveč trdno zasidrane v tvojih poklicih, so nestalne in ti žele vednih sprememb. To so bili predvsem mladi ljudje, ki imajo v inozemstvu sorodnike. Pod vtisom pripovedovanja so da ga še videti ni bilo. Precej odjemalk je imela tudi neka Ljubljančanka (vsaj po govorici sodeč), ki je imela naprodaj kar lepe volnene stvari za otroke in" odrasle, samo malo predraga je bila. Da je bilo toliko vsega na živilskem trgu, je kriv le datum: po prvem smo! PRAŠIČEV VEC, GOVEDI MANJ 4. februarja je bilo prignanih na sejmico v Novem mestu 663 šest do deset tednov starih pujskov, prodali so jih 586 po ceni od 3000 do 4500 din. Goveje živine so kmetje pripelje' in prodali manj kakor ob januarski sejmici. Skupno je bilo prignanih 180 glav, prodanih pa le 67. Voli so imeli ceno od 100 do 120 din kilogram (najlepše blago), krave pa od 50 do 60 din za kg žive teže. Dobre krave so posameznik, cenili »na čez« od 30.000 do 45.000 din. Ra. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED j VAftltVAAJfc li\ ShiHLJANJE »Mr, Macmillan, ali bi se malo nasmehnili?« Mr. Mac-milian se je najunetuiU, »Mr. iiJUcmuian, a u bi maio pomahali z loiiu.'« mr. lViacmuian je pomahal z roko zbranim tuiorepurterjem. »Mr. Macmilian, se en nasmeh, prosim.« Mr. i>iacmilian se jc nasmehnil in izginil v nišo, kjer so sejaii prvaki konservativne stianke Velike Britanije in odick-ali o njegovi izvontvi za voditelja stranke. Da bi se pa se volivci tanko maio smehljali, je nova britanska vlaaa, ki je bila osnovana januarja letos po odstopu Anthouvja .bdena, sklenila zmanjšati breme izdatkov za oborožitev. MinistrsKi predseunik Macmillan je poslal svojega obrambnega ministra Dum-ana Sandysa, ki je med drugim tudi Chuichliiov zet, v VVasnington. Včeraj se je Sami.ys vrnil s piav tako širokim nasmehom, s kakršnim je Macmillan osrečeval novinarje in fotorepor-lerje pred svojo izvolitvijo za voditelja konservativne stranke. Britanski obrambni minister Sandys je šel v VVashing-ton z natanko določeno nalogo. Skušal naj bj dobiti od Američanov zagotovila, da bodo pošiljali Veliki Britaniji teledirigirane izstrelke, tla bi lahko Britanci znatno zmanjšali proizvodnjo reaktivnih lovcev in celo bombnikov. To naj bi omogočilo znižanje izdatkov tudi na drugih področjih narodne obrambe. Računajo, da bi s tem Britanci lahko skoraj petino svojih izdatkov za oborožitev uporabili v gospodarske namene. V pripravah za zmanjšanje oborožitvenega bremena Angleži nekako tako-le razglabljajo: v času, ko je prerokovanje in napovedovanje postalo bolj tvegano kot kdaj koli prej, lahko računamo na štiri vrste vojn. Prva vrsta je svetovna vojna z vodikovimi bombami, ki ne bi trajala dolgo. Druge vrste vojna bi bila svetovna vojna, toda brez uporabe atomskih bomb ali ob zelo omejeni uporabi teh bomb. Tretje vrste vojna bi bila po vzorcu Koreje in četrte vrste vojna bi bila podobna sueški zadevi. — Očitno je, da si Velika Britanija ne more privoščiti izdatkov za oboroževanje za vse štiri primere, Ce bi bili Američani voljni pomagati z telcdirigiranimi izstrelki, nam ne bi bilo treba toliko trositi za letalstvo. In videti jc, da so Američani voljni — v načelu. Sandvs je po vrnitvi iz VVashingtona na londonske, n letališču izjavil: »Posledica naših razgovorov v VVashingtonu bo še tesnejše sodelovanje med Veliko Britanijo in ZDA na področju obrambe. Razgovori so poleg tega nudili zelo koristno priložnost za odkrito zamenjavo mnenj o širših vprašanjih.« Velika Britanija je danes v položaju, ko mora opuščati svoja oporišča na tujih tleh. To velja predvsem za Akabo v Jordanu, to bo veljalo morda prav kmalu za Libijo in celo Singapur (tudi Ciper sodi sem). Hkrati pa finančna sredstva ne zadostujejo za najsodobnejše oboroževanje na vseh področjih. Zato se je pojavila zahteva po manjših oboroženih silah, ki pa bi bile poklicne in zelo dobro izurjene. Hkrati napovedujejo, da bo razvoj raket in vseh mogočih izstrelkov na velike daljave zabrisal razlike med raznimi vrstami orožja. Tako nekako meni sedanja britanska vlada, ki računa, da bodo leta 1960 spet volitve. Do takrat je treba'popra-viti omajani položaj konservativne stranke, ki Je zdaj na vladi, in okrepiti britansko gospodarstvo, ki močno trpi zaradi pomanjkanja nafte. AH ne bi bilo lepo, če bi novi britanski konservativni ministrski predsednik lahko ponudil davkoplačevalcem na krožniku nekaj sto milijonov funtov In dejal: »Tole pa je konservativna vlada privarčevala, ker je znala znižati stroške za obrambo, ne da bi trpela varnost države, ker na.m bodo pomagale ZDA.« To bi bilo zelo lepo za konservativce, hkrati pa je tudi lepo razvidno, da nove teorije o reorganizaciji vojske v smislu poklicne oborožene sile izvirajo iz gospodarskih pobud in da se mora Velika Britanija zdaj sprijazniti z dejstvom, da ni več svetovna velesila. O Zastopnik izraelskega zunanjega ministrstva je izjavil, da misli izraelska vlada še vedno obdržati svoje oborožene sile na zahodnem obrežju Akabske-ga zaliva in na območju Gaze ne glede na najnovejši resoluciji Generalne skupščine OZN, ki zahtevata takojšen umik izraelskih sil za črte premirja iz leta 1949. 0 V "VVashingtonu obžalujejo, da je prišlo do od-goditve uradnega obiska predsednika republike Tita v ZDA. Dva zelo vplivna ameriška dnevnika »New York Times« in »New York Herald Tribune« se strinjata z Jugoslavijo, da bi utegnil birti obisk v tem trenutku neprikladen, poudarjata pa, da vabilo za obisk še velja. Obisk je bil odgođen zaradi sovražne kampanje proti Jugoslaviji, ki so jo sprožili določeni krogi v ZDA in ki jo je predsednik Eisenhower obžaloval. # S (prihodom 480 brazilskih vojakov v Port Said se je število mednarodnih sil OZN povečalo na 6000 mož. Na sedežu OZN so sporočili, da te sile zadostujejo za izvršitev nalog, ki jih postavljajo Združeni narodi. # Stavka v zahodnonem-ski pokrajini Schlešvvig-Holslein se nadaljuje že sedemnajsti teden in velja državo že okrog 60 milijonov mark. Stavka 34.000 kovinarjev, zajela pa je večino ladjedelnic in kiel-sko pristanišče. Razgovori med delodajalci in delavci niso bili uspešni, zato so voditelji stavke sklenili, da je treba stavko nadaljevati. 9 V Združenih narodih se je začela debata o Alžiru. Pred to debato 1e bila francoska diplomacija zelo dejavna. Predsednik francoske vlade Mol let je sprejel v zadnjih desetih dneh skoraj vse voditelje diplomatskih zastopstev v Parizu m jim razložil francosko stališče. Francoska diplomacija je skušala tudi pridobiti Američane, da bi podprli francosko stališče v OZN, toda Američani so baje obljubili samo to, da se ne bodo pridružili obsodbi francoskega stališča v OZN, kar pomeni, da bodo zavzeli nevtralno stališče. # Egiptovski minister za industrijo je izjavil, da bodo nedavno odkriti rudniki zlata omogočili finan- ' siranje polovice Asuanske-ga jezu. Stroški za graditev jezu bodo znašali vefi kot 460 milijonov funtov, # Predsednik zvezne komisije za nuklearno energijo Aleksander RankoviS je izjavil, da se je lani močno povečala pri nas dejavnost na področju miroljubnega izkoriščanja Jedrske energije. Rezultati so že takšni, da se lahko bolj vsestransko lotimo praktičnega izkoriščanja jedrske energije. bili zapeljani storilci iz vrst kmečkega prebivalstva, predvsem z upanjem na boljši zaslužek v inozemstvu. Ne gre pa zanikati, da so bili vzroki teh kaznivih dejanja v prav redkih primerih tudi ekonomski razlogi zaradi nezaposlenosti. Politična motivi so skoraj izginili in na njih mesto stopajo ekonomski razlogi. Sicer je pa splošno znano, da vedno večje število naSih državljanov potuje v inozemstvo z rednimi potnimi listi m da dobi potni list vsak državljan, ki zanj prosi, razen v Izjemnih primerih, predvsem kadar gre za obsojence ali osebe, ki so v preiskavi. Po uredbi o prometu na javnih cestah se mora promet na '■nvnih cestah opravljati tako. da ne ovira aH ogroža prometa drugih oseb ali vozil. Neupoštevanje teh predpisov ima lahko za posledico prekršek, če gre za težje kršitve pa kaznivo delanje oRro^anla javnega prometa. Okra 1 no Sodišče razpravlja o teh kaznivih dejanjih le, če so storjena iz malomarnost! in v lažjih primerih. Spričo vedno večjega števila motornih vozil, malomarnosti voznikov in nesodobnih cest, so ta dejanja še dokaj številna. Seveda niso vedno krivj šoferji, marveč tudi pijani kolesarji in nedisciplinirani vozniki. Glavni vzrok teh dejanje je zopet alkohol. Vedno večje zaloge raznovrstnega blaga v naših trgovinah so' zmanjšale obseg nedovoljena trgovine tekstila in galanterije, ki je bila v prejšnjih letih zelo pogosta. Razpaslo pa s« je prekupčevanje- z lesom ln živino. Razlike cen prašičev na brežiškem in samoborskem ter na novomeškem trgu privabljajo nekatere prekupčevalce, ki izkoristijo to konjunkturo za svoje nedopustne posle. Nekateri prekupčevalci so skušali prikriti svoje dejanje tako. da so nastopali v javnosti le kot posredovalci zastopnika kmetijske zadruge pri nakupu živine, ki Je bila potem po naročilu posrednika pripeljana na določeno mesto, kjer po jo prevzele nepoznane osebe m jo prodajalcu tudi Dlecafe Tud' posredovanje pri nakupu drv za nepoznane osebe so bil p p^dohna oblika nedovoljene trgovine. «ooooooooooooooooooooooofv*yCT^ C X»OCrOOCXXClOOOC«3'X«3COM KULTURNI TEDNIK Qx«XaOOOOOeOOOCXICro^ XX)QO<>XXXXXCOCOCOOOOOOOO^^ Dolenjski rojak Miha Kastelic J jnh JirtAV M Prešernov sodobnik in sodelavec smilili LUK Ob 160-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA IN BLIŽNJI 90 - L E T N I CI SMRTI Pokrajina ob Višnjdci, dotoku reke Krke, nam ni dala samo slavnega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča, v njegovi najbližji soseski se je rodil tudi znameniti Prešernov sodobnik, njegov osebni prijatelj, mentor, korektor in tudi sodelavec Miha Kastedic. Zdaj je preteklo 160 let od njegovega rojstva, prihodnje loto pa bo 90-letnica, kar je umrl. Miha Kastelic se je rodil v družini malega kmeta 1. septembra 1796 v Gorenji vasi pri Stični na Dolenjskem. Gorenja vas leži ob glavni cesti, ki vodi iz Ivanene gorice proti dolini reke Krke—Žužemberku, Dolenjskim toplicam in Novemu mestu. Od železniške postaje Ivančna gorica je do Gorenje vasi rjol ure hoda, sosednja Muljava, rojstni kraj Josipa Jurčiča, je še malo dlje. V bližini Mrzlega polja, Gorenje vasi in Muljave je hrib Bojan j vrh, ki je dobil v zadnjem času idilično lovsko kočo, ki so jo zgradili člani Lovske družine Šentvid pri Stični na Dolenjskem, na zapadni strani pa -je znani planinski dem na Polževem pri Višnji gori, V tem okolju, ki nam ga je lepo orisal v mnogih svojih delih Josip Jurčič, ie potekla zibelka tudi uredniku in bibliotekarju Mihi Kastelicu. Šolal se je v Ljubljani, kjer je v letih 1810—1816 obiskoval gimnazijo, v letih 1816—1818 pa licej. Pravne in politične študije je dokončal na Dunaju. V mladih letih Mihe Kaste-lica je doživela naša domovina mnogo sprememb in novosti. Ob njegovem rojstvu so prvič prišli. v našo deželo Francozi in so začele izhajati Vodnikove »Novice«. Ko je obiskoval Kastelic ljubljanske šole, ie prinesla Napoleonova Ilirija mnogo novega duha v naše, tedaj zaostale in mračne razmere. Ko je Kastelic dokončal študije na Dunaju, je dobil službo pri ilirski upravi državnih posestev, leta 1825 pa je bil nastavljen v ljubljanski državni lioejski knjižnici, kajti mladega izobraženca, ki je imel nagnenje do literature, je vse bolj vleklo med knjige kakor pa med puste paragrafe. V lotih, ko je Kastelic živel med knjigami lioejske biblioteke v Ljubljani, se je vse bolj poglabljal v našo književnost in si brusil tudi svoje znanje in poznavanje slovenskega jezika. V času, ko nismo imeli Slovenci nobenega leposlovnega tiska — Pohlinove in D. De-vove in Vodnikove »Pisanice« so tedaj že prenehale izhajati, izšle so leta 1779, 1780 in 1781, je bil vprav Miha Kastelic tisti, ki je obudil leta 1830 k življenju nov pesniški almanah »Kranjsko Cbelico«. V prvih bukvicah so sodelovali MIha Kastelic (1796—1868) sami Ljubljančani, zadnji, 5. letnik Kranjske čbelice je izšel leta 1848. Miha Kastelic je postal glavna gonilna sila »Kranjske Cbelice« in je pritegnil k sodelovanju vse tedai vidnejše slovenske književnike tudi izven Ljubljane. Med te sodelavce štejemo tudi našega pesniškega velikana dr. Franceta' Prešerna, pa tudi Jakoba Zupana, Blaža Potočnika. Viš-njana Janeza Ciglerja, Matijo Čopa, Ign. Holzapfla itd. Miha Kastelic pa ni bil samo urednik Kranjske CbeMce temveč tudi eden njenih najbolj mar-' ljivih sotrudnikov. Urednik Kastelic je pridno in vestno brusil literarne prispevke svoj ih sodelavcev, včasih je vzel v roke tudi katero Prešernovo pesem. Kastelic je objavil v posameznih letnikih Kranjske Cbelice nad 80 prispevkov, nekaj pesmi, precej pa tudi enoki-tičnih pesmi in štinivrstičnih napisov. V revolucionarnem letu 1848, ko je tudi slovenski človek stopil v boj za bratstvo, enakopravnost in svobodo in so v Ljubljani ustanovili ljubljansko stražo, je napisal Kastelic »Pesem ljubljanske narodne straže«, ta je izšla v Bleivvei-sovih Novicah v 58. številki letnika 1848. Kastelic je v Kranjski Cbe-lici in Novicah pa tudi v ilirskem listu »Illirisches Blatt« napisal še več drugih prigodnih pesmi prigodnic. Mnogo pesmi so našli po Kasteličevi smrti še neobjavljenih, precej gradiva je objavil dr. Ivan Grafenauer v »Času« in posebnlih odtisih. Paberki po metliški občini V Metliki so zelo delavna razna društva. Društvo prijateljev mladine, Gasilsko društvo, Turistično društvo, Lovsko društvo; ravno tako so delavne tudi organizacije. Najmanj je delaven odbor SZDL; v njem so ljudje, ki so zelo obremenjeni z drugimi funkcijami tako, da se delu v mestnem odboru SZDL ne morejo posvetiti. Tako je opozorila sekretarka mestnega odbora na posvetovanju aktiva občine Metlike, da bo treba v bodoče izvoliti res delaven odbor, ki se bo lahko posvetil delu v organizaciji SZDL. 18. januarja je bil seminar za vse člane ZKJ v občini Metlika. Seminarja se je udeležilo 73 komunistov. Na seminarju sta bili dve predavanji: 0 razvoju socialističnih sil v svetu ter o družbenem upravljanju. Po predavanjih se je razvila živahna debata. Govorili so o delu na terenu ln o pri- »DETEKTIV MEGLA« nO odru v Dol. Toplicah Po dolgem premoru je KUD Maks Henigman v Dolenjskih Toplicah uprizorilo 27. januarja veseloigro Jožeta Kranjca »Detektiv Megla«. Igra zajema snov iz dela občinskih odbornikov v pred aprilski Jugoslaviji. Igra je dobro uspela, če upoštevamo, da je nastopilo vellilko mladih igralcev, ki še nimajo izkušenj. Igro je režirala Tea Baje. Obisk je bil zadovoljiv, saj je bila dvorana v zadružnem domu popolnoma zasedena. Ljudje radi gledajo igre, posebno če igrajo domači igralci. Ponovili jo bodo v Straži. KUD Maks Heniigman bo imelo te dni občni zbor in vabi vse svoje člane kakor tudi ostale, ki se zanimajo za prosvetno delo, da se zbora v čim večjem številu udeležijo. pravah na volitve v odbore SZDL, ki bodo v občini Metlika 24, februarja. V Bušinji vasi so lani zri-go-lali s traktorjem oziroma buldožerjem 8 ha zemlje za vinograde. Pobudo za ta dela so dali vaščani sami, potem jim je (pomagala kmetijska zadruga Suhor, ki je sklenila pogodbo z Agrobirojem v Ljubljani, ki je izdelal načrte za dela. Parcele stoje na sončnem gričku, kjer bodo lahko pridelali prvovrstno grozdje. Sadili bodo predvsem žlahtno sorto črnine, ki je v teh krajih cenjena in zelo iskana. Ravno tako pobudo za rigo-lanje so dali vaščani na Ga-brovcu. Do sedaj so pripravili za saditev do 7 ha, skupno bodo zrigolali do 40 ha zemlje. R. F. Zahvala bolnikov pljučnega oddelka novomeške bolnišnice ObtsJc gledališke družine novomeškega PD Dušan Jereb z ' Molierovo komedijo »Šola za žene«- nas je prijetno vzra-dostil. Iskreno smo hvaležni društvu, igralcem, režiserju in ostalim tovarišem, ki so pri' pomogli, da je bila igra uprizorjena v prostorih oddelka za pljučne bolezni. Komedija nas je razveselila, da smo kar pozabili na naše bolezni in ko smo odhajali iz dvorane, smo vsi želeli, da bi igralce v naši sredi lahko še pozdravili. Sprejmite, dragi tovariši, od nas najiskrenejšo zahvalo. Pacienti pljučnega oddelka novomeške bolnišnice Koledar za leto 1958, 3 leposlovne in 3 poučno praktične knjige lahko dobite za borih 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe Ta njegova dela seveda niso na taki višini, kakor Prešernova aH drugih vidnejših takratnih pesnikov. Kastelic je imel pač bolj uredniške in organizacijske sposobnosti kakor literarne. V veliko zaslugo mu moramo šteti njegovo povezavo s tedanjimi kulturnimi delavci, ki jih je bodril k delu. Kastelica in Prešerna je družila pesniška Muza in sta večkrat zašila tudi v ljubljansko okolico, kjer sta pri kmetih, največkrat v kmečkih gostilnah prisedla med preproste ljudi in prisluhnila njihovim pesmim. Prešeren je navadno bodril omizje, da so pripovedovali aLi peli pesmi, včasih je tudi sam pomagal pri petju, dočim je Miha Kastelic zapisoval besedilo. Tako sta Kastelic in Prešeren pri teh obiskih rešila precej narodnega blaga. V svojem arhivu hranim podroben opis enega takih obiskov na podeželju okrog Ljubljane. Tedaj — to je bilo okrog leta 1848 — sta se peljala Kastelic in dr. Prešeren z vozom po Dunajski cesti iz Ljubljane, nato pa sta zavila v Moravsko dolino. Obiskala sta gostilno na Mlaki, kjer so dejali po domače tudi pri Klobučarju, ker so delali v isti hiši tudi klobuke. Danes je tam Klopčičeva gostilna. Med najboljšimi pevci Moravske doline je bil takrat kmečki fant Martiinkov, ki je zapel obema ljubljanskima gostoma več pesmi, nekaj takih, ki so jih prepevali ljudje po Moravski dolini, nekaj pa je povedal Martinkov tudi takih pesmi, kd jim je sam zložil besedilo pa tudi melodijo. Martinkovu — pisali pa so se za Cerarje — so bili vsi dobrega grda in posluha pa tudi zelo brihtni ljudje. Na stara leta je ljudski pevec Martinkov stric iz Moravske doline pripovedoval o srečanju s Prešernom in Kasteli-cem profesorju Maksu Pima-tu iz sosednjega Tustanja v Moravski dolini. Profesor M. Pirnat je bil znan kulturni delavec m organizator ter oče znanega kiparja, slikarja, publicista in partizanskega umetnika Nika Pirnata. Profesor Makso Pirnat nam je ohranil ta pripovedovanja Martmkovega strica o obisku Kastelica in Prešerna v Moravčah, pa tudi o Martinko-vem obisku v Ljubljani, kjer je Prešernu. Kastelicu in Prešernovemu šefu dr. Chrobatu, ki ga je povabil k sebi na kosilo, zapel še nekaj pesmi, ki ob prvem srečanju v Moravski dolini niso prišle na vrsto. Ko je leta 1849, prezgodnja smrt iztrgala našega pevca prvaka dr. Prešerna, mu je zapel naš dolenjski rojak MIha Kastelic v slovo pesem, objavljena je bila v Bleivvei-sovih Novicah, v 7. številki letnika 1849. Tako se je Miha Kastelic oddolžil svojemu sodelavcu za posvetilo, ki mu ga je napisal dr. Prešeren nekaj let popreje. Ta Prešernova pesnitev je uvrščena v cikel »Posvetil in prigodnic« pod naslovom »Mihu Kastelicu« in v njej Prešeren prekrasno karakterizira našega slavnega dolenjskega rojaka, ko piše o njem tole: B'le zapuščene so Parnasa trate, mah. IjuMea tn osdt ob krajih, v sredi, na njih so zgubili Kamčn se sledi, molčali so glasovi lire zlate. Vabile Kranjce sence so košate, stezice zložne, cvet dišeč po medi, sad brez potu, zapleč'vat so po redi hodili med Muz nemških zbrane svate. Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi, roke zapuščene trebiti jele prostore na domačem so ParnasL Ze vid'jo mesta se na njem vesele* že slišijo se pesmi sladki glasi, pognal je cvet, med nosijo čebele! S tem sonetom je dobil naš dolenjski rojak, pomembni kulturni delavec in literarni organizator svojevrsten spomenik izpod peresa samega dr. Franceta Prešerna. Miha Kastelic je preživel Prešerna za 16 let, umrl je v Ljubljani dne 22. oktobra 1868. Prav zato sem napisal ta članek ob mejniku dveh obletnic tega vrlega moža iz doline Višnice — za 160-letnico njegovega rojstva in 90-letnico njegove smrti. Opomba: Sestavek o MIhi Kastelicu Je odlomek tz rokopisa moje knjige »Znameniti Dolenjci«, ki bo prikazala življenje ln delo pomembnih dolenjskih rojakov, pa tudi drugih, ki so živeli ln delovali na področju naše Dolenjske. Jože Zupančič W ponovno na novomeškem odru V proslavo Prešernovega dne, po odloku SNOS z dne 8. februarja 1945 praznika slo-venske kulture, in v počastitev dvestoletncie rojstva A. T. Linharta bo novomeška igralska družina v petek 8. februarja ponovno uprizorila Linhartovo igro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Ta upri- Mtcko* stoječe na začetku razvoja slovenske dramske umetnosti. Medtem ko je prvo Linhartovo dramsko delo »Zupanova Micka«, poslovenjena in za naše razmere prirejena komedija dunajskega dramatika Jos. Richterja, že v letu nastanka 1789 doživelo svojo CIfdirhc t tfoTlm m meri o. Na fvetih treh kraljov dan 1848 bo v sdrushbc-liiflii od 8branili igran: Vefeli dan, ■rti Militi e I fe s le nI. Komedija m 5 delili s pcffam, Ponireffl'pa fernefti, „lafeOt faorntt, mt-tt-mariag^Ot-Figaro, par Nr,~-mer revija »Mladi svet«, kx jo izdaja Zveza prijateljev mladine Slovenije). Premalo je bilo razprav in ukrepov za pravilno usmerjanje mladine v poklice, za idejnost pouka in domače vzgoje, za izboljšanje zdravstvenih razmer otroka in njegove okolice, za povezovanje šole in šolskih organizacij z družbenimi in političnimi organizacijami odraslih. Temeljiteje bi bilo treba govoriti tudi o učnih uspehih in o psiholoških težavo h, ki mučijo učence zaradi različnih vzgojnih ukrepov in navajanj šole, ddma ter ostalega otrokovega okolja, saj otroci, zlasti pa pubertefniki, res marsikdaj ne vedo, katerega od vzgojiteljev bi ubogali. Več skrbi bo treba po-si>etiti tudi mlečnim in šolskim kuhinjam. Nekateri občinski sveti za šolstvo so zaradi težkih in odgovornih dolžnosti, ki jih imajo šolski odbori, že organizirali daljše ali krajše seminarje za predsednike odborov, kar je v praksi že pokazalo uspehe. Vsekakor bo koristno, da to večkrat stori prav vsak svet za šolstvo. V medsebojnih posvetovanjih »aj bi se včasih izpopolnjeval? tudi šolski odbori in kolektivi prosvetnih delavcev. Da bi mogla javnost spoznati konkretno delo posameznih šolskih odborov in da .bi izmenjali pozitivne izkušnje, pričakujemo od tajnikov, to je upraviteljev in rai+nateljev šol, v Dolenjskem listu ustrez- llar. Iz Siska, vojna poŠta 3419 nih člankov, pošiljajo pozdrave trebanjski Cas nas ne sme prehiteti, fantje: Janez Strah, Kamni zato na delo za posfa?:itev potok, Drago Ozimek, Vrh dobrega vodstva, ki bo moglo Trebnje in Stanko Prelesnik. uresničiti delovne načrte! VMka Sevnica. ""Ma Gostič Vsaka stvar naj ima svoj prostor Katera žena si ne želi, da bi se vsi njent najlepše počutili doma, da bi bili otroci res njeni in ne bi iskali družbe v gostilni! Drage žene, prijetno, čist in topol, domače urejen dom, bo vso družino zbiral okrog vas. Vem kaj bi odgovorila marsikatera gospodinja: kako naj držim v redu Se dom, ko sem cele dneve na polju, ko imam toliko dela pri živini, saj komaj utegnem skuhati, več pa se že ne smem in ne morem zamuditi doma. Da, naša kmečka žena je pogostokrat delavka na polju, gospodinja in vzgojiteljic« mogoče petih otrok. Niso lahke njene naloge, veliko terja življenje od nje. Ni čudno, če ob prevelikem delu nekako zanemari dom, če v soboto ne more počistiti vsega. Vendar, zakaj vse naše delo, ves naš trud od zore do mraka? Samo zato, da bi bilo nasi družini boljše in lepše. Vsaka žena bi povedala, da dela res samo za srečo svojih otrok. Saj nase čisto pozabi. In prav zato, ker je naš cilj osrečiti in zadovoljiti naše drage, ne smeso zanemariti našega dorna. Dom — samo tri skromne Črke ln vendar koliko vsebine je v njiih, koliko nam pomenijo. Mogoče se premalo zavedamo, kaj pomeni dom vsem našim, mogoče niti ne vemo, kako nasi otroci slone na tej kmečki hiši, s koliko ljubeznijo ln veseljem se vračajo vanjo, če so že po službah. Da, dom pomeni našim otrokom nekafl velikega, najdražjega, za to ga moramo napraviti čim lepšega, toplejšega, domačega. dom — srečna družina«, pa naj vam, drage kmečke žene, pomagajo pri urejanju vaše hiše. Kako razporedim prostore v hl$i V nasi kmečki hiši imamo navadno starodavno »hišo«, poleg nje manjšo sobico »kamro«, v drugem koncu stavbe je »zadnja hiša« ali »štibelc«, potem sta še kuhinja in shramba. Pojdimo po prostorih in ugotovimo na katero Stran neba so obrnjeni. Za kuhinjo in shrambo je najbo- be, tu delamo, jemo, se zabavamo, v »hiši« prebije družina najvei časa. Kako bom torej uredila hišo, da se bodo v njej vsi dobro počutili? — Sonce in svelloba bosta razjasnili tudi ljudi. Zato naj bodo okna velika (zavzemajo naj 1/8 tslne površine). Vzidati večja okna ni izdatek, ki ga nikakor ne bi zmogli. Ne moremo si misliti kmečke hiše, s katere oken nas ne bi pozdravljala nagelj ček in roženkravt. Vendar, če so okna nizka, nam rože jemljejo že tako malo svetlobe. Pomagale si bomo Urejanje doma prizadene ženi dokaj truda in dela. Toda žena - mati ves trud bo bogato poplačan, ko boš videla moža, ko bo z utrujenim pogledom objel hišo in se nasmehnil: samo, da sem zopet doma. Tvoj fant, ki se tako bojiš zanj, se bo vrnil z vasi in nerodno dejal: saj ni nikjer tako lepo kot pri nas. Tako kot znaš ti mama, ne zna nobena. — Vem, kar objela in poljubila bi gas ko ne bi bil že tako velik. Tudj zdravje naše družine je v veliki meri odvisno od čistoče in urejenosti stanovanja. Zato se kar zdaj v zimskem času, ko je nekoliko več časa, ozrimo po hiši in ugotovimo, kaj bi bilo potrebno preurediti, kaj odstraniti in kaj nadomestiti z novim, kje temeljiteje počistiti. Drobni sestavki, ki jih bo prinašal naš list pod naslovom »Prijeten lje, da sta na severni strani. Tako se nam v poletnem času ne bosta preveč ogreli, imeli pa bomo tudi večji mir pred mrčesom. Zjutraj, ko odpremo okna in razgrnemo posteljo, želimo, da nanjo posije sonce, zato naj bo spalnica obrnjena na vzhod. Na južni ali zahodni strani bi sonce čez dan preveč grelo stene in v pretopil spalnici nam počitek ne bo prijeten. V »hiši« — dnevni sobi smo največ pozimi, zato naj bo obrnjena na jug ali na jugozahod. Tako bomo imeli še največ sonca in svetlobe. Ponekod ne boste mogle nič spremeniti, marsikatera pa bo pri takem pregledu ugotovila, da je bolje, če si za dnevno bivanje izbere sobo v drugem delu hiše, \v je svetlejši, ima več sonca in je prijaznejša. Zlasti pa naj s* pravilno razporeditev prostorov zapomnijo gospodinje, ki miislijo na nov dom. Pri gradbenem načrtu naj vedno tudi one povedo svojo besedo. Kako bom uredila dnevni prostor - kmečko »hišo« Ti naša draga »hiša«, koliko prijetnih spominov nas veže nate! V kotu velika javorova miza, za katero nam je •.vati po papirju vodila nerodni roki, ko smo risali prve črke. Široka lončena peč' Za šipami so poplesavale snežinke, mi pa smo sedeli na tebi in 8 svetlimi očmi In z razprtima usti poslušali deda, ki je imel prostor na zapečku. Da, prav v »hiši* se odvija tisto toplo družinsko življenje, sem prihajajo od dela, iz služ- tako, da bomo police za rože pritrdile dva do tri pednje ped spodnj; rob okna. Tudi zavese naj bodo kratke in iz pralnega blaga. Za zvečer namestimo dovolj močno luč. Nič ni bolj nezdravega za oči, kot delati pri slabi luči, zato bomo bolj pametno varčevale pri čem drugem. Kaj postavimo v to sobo? Oprema kmečke hiše je že nekako ustaljena. V kotu velika delovna miza s klopmi. Skoda, da v mnogih hišah klopi ne najdemo več, saj vplivajo tako prijetno domače. Poglejmo, če"je miza postavljena tako, da pada nanjo kar največ svetlobe. Klopi imamo tudi ob peči. V »hiši« bomo imele tudi Večjo ali manjšo omaro, v katero stpraivljamo hišno perilo (prte, zavese itd) in namizno posodo, če v hiši tudi jemo. Pospravljanje nam, bo olajšano, če bomo v tej omari vsakomur oddelile mesto, kamor bo po končanem delu pospravil svoje stvari. Otroci pa se bodo tako že zgodaj navadili na red, ki odvrne prenekateri prepir i»n marsikateri stvari podaljša njeno življenjsko dobo. Blizu okna postavimo šivalni stroj. Ce imamo radio, ga bomo imele v hiši. Postavimo ga na mesto, ki ni izpostavljeno tresenju ln ne morejo do njega otroci. Prt hiši imamo že celo kopico strokovnih in leposlovnih knjig. Ne pustimo jih poleža-vati po okenskih policah. Gospodar nam bo v zimskih dneh naredil knjižno polico, pritrdile jo bomo na vanjo položile lepo knjige. Najlepši okras bo pa vedno - Čistoča Prav bi bilo, da v »hiši« ne bi spali. Postelje postavimo v »zadnji hiši«, v »kamro« ah' sobico na podstrešju. Ce pa je družina številna in moramo imeti postelje tudi v »hiši«, potem naj bodo lepo ravno postlane in pregrnjene s pralnimi pisanimi pregrinjali. Nič ni bolj neokusno kot so bela zaprana ali težka nepralna pregrinjala. Pred sipanjem odpremo okna, da se prostor temeljito prezrači. Pod peč ne spravljamo umazanih čevljev, različnega orodja, po peči pa naj se ne valjajo različne cunje in umazane plenice. Kako bomo naredile »hišo« prijetno domačo? Lep prtiček na mizi, keramični okrasek na radiu, nekaj slik na steni, šopek cvetja, v kotu pa stojalo s lončnicami. Vse to bo spremenilo skromno sobico v toplo kmečko »hišo«, ki bo vsem našim najprijetnejši kotiček na svetu. Najlepši okras hiše pa naj bo čistoča. Vsak dan sobo po-metemo in pobrišemo prah. Da ne bomo dvigale prahu, pobrišemo tla pred pometanjem z močno ožeto krpo, Pod poribamo vsak teden. Večkrat na dan, zlasti pa zjutraj in zvečer »hišo« dobro prezračimo, kajti v slabem zraku nas bo bolela glava, postali bomo utrujeni in nerazpoloženi. Marija Prijatelj Kdo pač ne pozna zadrege gospodinje, ki so ji »padii« gostje v hišo ob taki uri, ko je bilo vse križem — tako, kot so zjutraj družinski člani v naglici vse zapustili. Marsikje pa je vse dni tako, kot take jutranje ure. Gospodinji se pač ne posreči, vzdržati stanovanje tako v redu, da bi imelo vtis pospravljenega stanovanja. Ne, da bi bila posredi lenoba, pomanjkanje časa ali preobilica dela — njen delovni način je pač takšen, da si stanovanja nikdar ne zna do kraja urediti. Tista pa, ki jo more iztiriti le redkokateri obisk, ker bo vedno imela prostor, kamor bo takega nepričakovanega gosta v stanovanju peljala, bo o pospravljanju dejala približno tole: »Saj nI težko vzdrževati redči, če ima vsaka stvar določen svoj prostor.« Delo take praktične gospodinje je zelo poenostavljeno. Nikdar ne preklada predmetov v sobah ali kuhinji iz kota v kot, nikdar nima nepotrebnega dela. Je v vašem stanovanju tudi tako? Zadovoljne ste lahko, če ste si prisvojile tak način de1 Nehote n. pr. založimo v neki predal 2imske kape. rokavice, čeprav je to morda predal za krtače, glavnike in podobno. Ne sme nas potem jeziti, če član družine premeče vse predmete, kadar išče le krtačo. Kjer imajo kape, rokavice, šali svoj določen prostor, lahko vzdržujemo red pri teh drobnarijah in pri krtačah. Od svojcev prav tako lahko zahtevamo, da shranjujejo svoje stvari le tja, kjer jim je odmerjen prostor. Kjer je v družini več otrok, jim težko razporedimo prostor tako. da bo za vse prav. Poizkusimo pa tole: v omari, polici ali predalih naj ima vsak izmed otrok vse svoje stvari skupaj. Najvišja polica omare za perilo je od najstarejšega, najnižja pa od najmlajšega otroka. Tu naj imajo otroci vse svoje perilo, oblačila, nogavice, — tu so za svoje stvari in red sami odgovorni. Ce jih spodbujamo, da tekmujejo, kdo bo imel lepši red. bo tu vedno vse pospravljeno brez naših naporov; prihranjena nam bo jeza, ki smo jo doslej imeli, ker so otroci premetali vse perilo, če so iskali en sam svoj kos. Isto velja za police ali omarice s knjigami in igračami. Gotovo pa je, da je povsod potreben predal ali kotiček, kjer odložimo vse tiste drobnarije, ki jih nimamo kam dati. Ko se nam nabere precej takih predmetov, jih preberemo, izločimo nerabne in določimo prostor tistemu, kar nam more pozneje kdaj še koristiti. V mnogih stanovanjih se dado urediti tudi pravi kotički za take, malokdaj rabljene predmete; morda pod stopnicami za kovčke, zaboje, škatle i. pd.), drugod v preduhih, slepih hodnikih, Ti prostori morajo sev<~ 'i biti suhi in na varnem. Ljubke zasilne shrambe nam lahko izdela mizar pod okenskimi policami. Tu vzidamo omarico, kjer bodo spravljene kuhinjske krpe, brisače, torbe. Če otrok nima prostora za svojo mizico, naročimo tako omarico, da bodo vralca'stenske omarice hkrati deska pri-dvižne mizice. V vsakem stanovanju so razen gornjega še posebno ugodni pogoji, kjer lahko z malimi izdatki uredimo stanovanje tako, da bo gospodinji olajža-no mnogo delo, — to pa zato, ker bo vsaka stvar imela svoj prostor. Z. Guzej V dvobarven dežni plašč, ki ga nosimo na obeh straneh, vdelajmo takle pripraven trak za obešanje: obzankajmo pod ovratnikom dve luknjici, skozi' katere vtaknemo trak za obešanje. Konca traku sešije-mo. Pri obešanju lahko trak potegnemo na eno ali drugo stran ovratnika. Posteljni žični vložki v vlažnem stanovanju ne bodo rjaveli, če še nove prelakiramo. RAZTEGLJIVO OGRODJE POSTELJE Kako bi nam bilo dobrodošlo, če bi mogli kakšen, kos pohištva podaljšati in zožiti — ša bolj pa seveda skrajšati. Zanimivo ln gotovo edinstveno j» zato raztegljivo ogrodje postelje, ki nam ga morda naredi 2ene na Radovici niso povsem zadovoljne z delom domače zadruge 22 tečajnic potujoče kmetijsko gospodinjske šole ln Še nekaj več drugih žena se Je 1. februarja udeležilo ustanovnega sestanka zveze zadruinic. Z velikim zanimanjem so žene in dekleta poslušale predavanje tovariši ce Miike Cešarek iz Novega mesta o zdravi prehrani, potem so se pa pogovorile še o drugih vprašanjih, predvsem o Izobraževanju žena. o napadnem gospodinjstvu, semenih, vrtnarstvu, delu kmetijske zadruge, volitvah v odbore SZDL ln pod. Zadružnike na RadoviOi niso povsem zadovoljne s poslovanjem njihove kmetijske zadruge. Navajale so, da ta ne odkupuje vsega, kar lahko pro- Vse smo za tako izobraževanje zid in zavite Arterioskloroza in prehrana Od arterioskleroze — poapnenja žil — so trpeli ie stari Egipčani; torej to ni nova bolezen, dasi ae je * tzvišanlm tempom modernega življenja med civiliziranim Človeštvom se močneje razširila. Tri tlsoc let po smrti so na žilah mumij« kralja Meneftaha ugotovili arteriosklerozo ln znanstveniki so mnogo predebatlrall, ali Je bil vzrok tej bolezni pri Egipčanih žito ali olle. s katerim so tedaj belili, ali pa obe ti dve hranili. Danes se trosijo velike vsote za raziskave, ki naj ugotovijo, v kaklnl zvezi Je prehrana, oziroma vrsta in količina prehrane z nastankom ln razvojem ar. tericskleroae. Na misel, da Je razvoj arterioskleroze povezan s hrano, Je zinanstvenlke napeljalo to, da najdemo v notranji plasti IU naložen holesterol v kristalih. Pri zajcih «o odkrili direktno zvezo med množino holesterola v hrami ln med onim. «-skiisov o vplivu hrane na razvoj arterioskleroze, ugotovljeno pa je, da 1 Judje, ki se obilno hranijo, prej podležejo tej bolezni. Isto nam frrlča proučevanje prehrane ln obolevanj pri raznih narodih. Poučen primer razširjenosti poapnenja Žil v zvezi s prehrano nam nudijo črnci. Bantu črnci, ki uživajo le malo mesa in beljakovin, poredko trpe sa poapnenjem krvnih žil, medtem ko črnci v ZDA, ki se hranijo pretežno « mastnimi in beljakovlnast.'ml jeđlli.mnogo bolehajo od koronarnih obolenj — od sklerotično zoženih žil. ki oskrbujejo t krvio srčne miPice. Tudi na Japonskem ln na Koreji, kjer uporabljajo malo mastil, je ta bolezen redka. Italijanski strokovnjaki za arteriosklerozo trdilo, da Je tp bolezni manj v Južni Italiji, kjer se ljudje ve- liko slabile hranijo, kot v bogati Severni Italiji. V severnih deželah tn v Nemčiji so med volno uporabljali manj masti in Število arterioskleroznih obolenj a« jc? znižalo, po vojni pa sipe t naraslo. ZdravniEka praksa potrjuje, da so zlasti debeli ljudje podvrženi arteriosklerozi ln da se bolniku statiJe običajno zboljša, če shujša. Ameriški strokovnjak na področju arterioskleroze in prehrane Ancel Kevs svetuje za boj proti tej bolezni tole: 1. Varujmo ae debelosti. Telesna teža bodi v skladu i rlfil-no. 2. Ne Jejmo visokokalorlčnth obrokov, tudi izjemoma ne. 8. Bodimo pozorni na pravilne odstotke masti v obrokih hrane. Količina masti naj ne preseže 25 do 30 odstotkov skupnih kalorij. 4. Na dan ne tuojejmo več kot eno jajce, kajti rumenjak Je bogat vir holesterina. b. b. Gospodinjski "pouk, ki je vključen v program kmetij-skogospodarske šole, gre h kraju. Obiskovalo ga je 24 deklet. Pod strokovnim vodstvom ljubeznive učiteljice Ko-larjeve in tov. Štefke Vidmar-jeve so vsa dekleta Izpolnila, lahko rečem presegla vsa naša pričakovanja. Marljivo kot Čebelice so izpolnjevale vsakodnevne naloge, vesele, vedre in razigrane... Klas zoreč in mak rdeč... to so naša dekleta, simbol nove kulture naših vasi! Zadevajoč se ogromnih irtev občine za napredek naših zaostalih rasi, bodo vestno in z veseljem obiskovale kmetijsko gospodarsko šolo letos in drugo leto in s tem doprinesle k hitrejšemu razvoju sodobnega gospodinjstva in kmetijstva. Zahvali za odlično organiziran gospodinjski vouk se pridružujejo vedno nove prošnje deklet, ki niso mogle biti sprejete v KGS. pa tudi starejših žena — za nadaljevanje takih in podobnih tečajev. 2ene Gornje Težke vode želijo same organizirati tak tečaj kar v svoji vasi. Pripravljene so kriti vse stroške iz lastnih sredstev. Prebujamo se! NOB le ni šla mimo nas brezplodno. Počasi se bo tudi v naša srca vselilo zaupanje v nove naprednejše socialistične odnose, ker le-tl so pogoj za izboljšanje kmečkega gospodarstva. Fanči Novak dajajo zadružniki, zato morajo prodajati na prime* zdraviina zelišča v drugo zadrugo, kar je seveda zduženo z večjimi stroški. V takem primeru bi tudi zadruga imela večji dobiček, ki b; ga lahko koristno uporabila za napredek kmetijstva. Na sestanku &o Žene ustanovile zvezo zadružnic. Menile so, da bodo v okviru te organizacije imele veliko večje možno-' stj za lastno izobraževanje in večjo vlogo pri pospeševanju naprednega kmetijstva in gospodinjstva v tem kraju. kakšen spreten obrtnik iz nerjavečega materiala. Prednost takega orodja je tudi ta, da moremo nanj položiti troje posteljnih vložkov, če ga uporabljamo kot posteljo in samo dva ali enega, če ga uporabljamo kot fotelj. Tako se nam pohištvo prilagodi prostoru, kamor ga postavimo. — Tapetnik aH sami izdelamo blazine za to ležišče, kovinsko ogrodje pa pre-grnemo z blagom, ki sega kot bogat volan skoraj do tal. »LE PREDI, DEKLE, PREDI...« Da se v Beli krajini pozimi ženske ukvarjajo največ s prejo, je znano že povsod. Kakor vsako leto, smo tudi letos pohitele s tem delom. Po stari šegi se zberemo skupaj zvečer v eni hiši in tam predemo. Letos, ko se je začela zima tako zgodaj, smo prej začele in že končale s prejo. Imamo navado, da si ob zaključku dela privoščimo dober zalogaj s prosto zabavo, seveda, če pride kaj prelcev. Letos pa nismo imele godca, zato smo si toliko bolj po- Še nekaj praktičnih nasvetov Poceni in praktično Za smuč'., smučarske palice, zimske čevlje, manjše kovčke, risalne deske, deske za likanje ali pa tudj zimska oziroma letna oblačila, ki jih dalj časa ne no?imo, marsikje n! pravega prostora. Za take predmete naročamo omaro za pred."obo, ki naj ima ob strani dovolj visok del, kamor te stvari, zlasti »muče, spravimo. V taki omari je stalen prostor razen za zgoraj naštete predmete še za vse takšne, ki jih potrebujemo le včas.ih. Tu se ne bodo prašili, zlasti pa nam ne bodo v napoto. Z. G. Kosila z drobovino Drobovina z zelenjavo, 1 kg mešane drobovine (srce, vranica, jetra, pljuča* 15 dkg masti, 3 dkg sladkorja, 4 Čebule, kis, sol, poper, majaron, lovorov list, timian, 3 stroki česna, 4 dkg zelenega petršilja, 15 dkg korenja, 1 zelena, 2,5 kg krompirja, osmina litra rdečega vina. Srce ln pljuča skuhamo vsako posebej v slani vodi, jetra z režemo in jih prepražimo na masti, nato pa vso drobovino zrežemo na mesoreznicl. V masti zarumenimo sladkor, sesekljamo čebulo in česen, nato še prepražimo nastrgano vranico.. Dodamo ji zmleto drobovino, očiščeno nastrgano koreničje in na kocke zrezan krompir, zalijemo in kuhamo. Jed začinimo z naštetimi začimbami, solimo, kisamo, nazadnje pa privijemo še vino. Peteršilj dodamo prav nazadnje (sesekljan). Opomba-. Juhe, v kateri smo kuhale pljuča ne uporabljamo. Korenjeva enolončnica z ledvicami 10 dkg masti, 2 čebuli, 4 koreni, 5 dkg moke, 1 kg ledvic, 1,5 kg krompirja, sol, 40 dkg riža. V masti prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo na listke zrezane ledvice in korenje, nastrgano kot repa. To potresemo z moko, jo prepražimo, zalijemo 7. vodo in pri-denemo še prav tako nastrgan krompir in osolimo. Pol ure pred obedom zakuhamo riž. Mešanica z drobovino 1 kg svinjskih src, slana voda, čebula, 15 dkg prekajene slanine, 2 čebuli, 3 stroki če- sna, 6 dkg moke, sol, 2 kg krompirja, lovorov list, gorčica, majaron, 10 dkg kislih kumaric. Srca operemo :n skuhamo s čebulo v slani vodi. Na zreza-ni prekajeni slanini prepražimo sesekljano čebulo, česen in moko. Ko je vse prepraženo, zalijemo z juho, v kateri smo kuhale srca, dodamo na lističe zrezana srca, na koščke zrezan krompir, po potrebi še zalijemo z vodo, osolimo in kuhamo. Nazadnje primešamo jedi še lovorov list, zrezane kumarice, po okusu gorčico in majaron. Jed naj ne bo redka. Pljučka z zelenjavo in fižolom 1 kg pljučk, slana voda, 15 dkg masti, 10 dkg pora, 3 koreni, pol zelene, 1 glava zelja, 40 dkg ješprenja, 3 Četrtine kg fižola. Pljučka skuhamo v slani vodi in kuhane zrežemo na me-soreznici. V masti prepražimo na tanko zrezan 'por. koren in zeleno in na rezance zrezano zelje, vse osolimo, zalijemo z vodo, dodamo na pol kuhan ješprenj in dušimo, da se zmehča. Posebej očiščen in prejšnji dan namočen fižol skuhamo in mehkega primešamo je-šprenju, prav tako zrezana pljuča. Osolimo in popopramo po potrebi. S. K. stregle s potico, mesom in z vinom. Ta veseli večer smo rmele 25. januarja. Takrat smo se spomnile Dolenjskega lista in sklenile, da se tudi me oglasimo. Toplo pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista in fante, ki so nas pridno obiskovali pri preji! Predice iz Nove Lipe prj Vinici V METLIKI SO ZENE USTANOVILE DRUŠTVO ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA Ustanovnega občnega zbora društva za napredek gospodinjstva v Metliki se je 1. februarja udeležilo nad 55 žena in štirje moški. Tudi na tem sestanku je predavala o prehrani tova-rišica Milka Cešarek. Po predavanju so žene ustanovile društvo za napredek gospodinjstva, hkrati pa tudi sprejele delovni načrt. Dobro se bodo pripravile na potujočo kmetijsko-gospo-dinjsko šolo. ki bo prišla v Metliko iz Radovice. Sklenile so organizirati večerni tečaj za gospodinje. Novo društvo bo nudilo pomoč socialno ogrožo-nom družinam; že na ustanovnem sestanku s>0 prevzele sklepe za rešitev posameznih primerov socialno ogroženih družin. MLADINI MLADINSKE FILME! Veliko se je te govorilo in pl-saiu, ua lilm v mnogin. primerih 6laoo vpliva na vzgojo dorašča-JoCe mladine. Res ju. loda to pri uas največkrat samo ugotavljamo, Ua bi pa miaaino o u tiliuu sistematično vzgajali, do tega se nismo prisil. Imamo sicer od tata do Časa mladinske predsum: Utaj večkrat risanke), tudi nekateri vzgojitelji se z učenci in dijaki pogovore o filmih, toda to je Se vse premalo. Filma kot vzgojnega sredstva bi se lahko posluževali v večji meri. V mnogih krajih Slovenije so v tem pogledu storili več kot pri nas v Novem mestu. Organizirali so redne filmske predstave za mladino, ki sistematično oblikujejo odnos mladine do filma. Vzgojitelji nato skupaj z mladino analizirajo tc filme, da lahko mladina pravilno razume posamezna filmska dela. Običajno je pred predvajanjem filma kratko predavanje. Obstoje pa ie drugi vzgojni prijemi. Ne smemo od mladine samo zahtevati, moramo ji tudi čim več nuditi. Do sedal ji nudimo ie vedno premalo. FIlm, ki Je Že zelo znan med ljudmi, zlasti med mladino, lahko Izbiramo kot močno vzgojno sredstvo. Verjet- no bi bil najbolj prikladen čas za predvajanje mladinskih kino predstav v nedeljo popoldne. Razumljivo Je, da te predstave ne bi smele imeti nič skupnega s komercialnim dobičkom. Tu gre več kot za dobiček, gre za vzgojo na&lh mlađih ljudi. Brez dvoma je, da ne bo takojšnjih uspehov, toda nas ne sme razočarati. Delo na oblikovanju filmske kulture ne rodi takoj sadov. 7.ato Je potrebna sistematičnost ln vztraj- nost. Morda bi to vprašanje sprožila na pristojnem meslu Ljudska univerza, Društvo prijateljev mladine in le kakšna organizacija. Saj Je to vprašanje dovolj Jasno osvetlilo posvetovanje filmskih In drugih strokovnjakov v Novem Sadu. Morda bi se glede tega tudi posvetovali .s podjetjem VESNA film v Ljubljani ln skupaj pripravili mladinske predstave? Tako namreč delajo v dru« gih krallh. >r. »Mamaaaa, mamaaaaaaai«., 57 Tokrat vodijo na Trebelnem! Poročalj smo že, da se kmetijska šola v Mokronogu zarad; slabega odziva ni obnesla inje morala prenehati. Hkrati pa so svet za kulturo in prcWeto in referat za kmetijstvo pni ObLO ter KZ Trebelno začeli pripravljati tečaj na Trebelnem. Prijavilo se je 50 kmečkih fantov ih deklet pa tudi gospodarjev je bilo nekaj. Tečaj je pričel z delom in ga redno obiskuje nad 40 tečajnikov. Zelo sm0 veseli, da je stvar uspela Tavno v teh krajih! Tudi dejstvo. da tečaj obiskuje 35 moških v starosti od 20 30 let, j« razveseljivo. Vsi obiskovalci so prirediteljem tečaja zelo hvaležni in prepričani smo, da bomo prihodnje leto imeli na Trebelnem kar dobro obiskano kmetijsko šolo. Na pobudo kmetijske zadrug«, v Mokronogu je bil decembra občni zbor zadružnic. 2ene so Ki za svoje delo napravile načrt, ki ga že izvajajo. Organizirale so kat- dva tečaja in sicer gospodinjsko-šiv':ijske.?a in 8iviJ.Jsko-pnikrojevai.nega. V prvem je.30 deklet in žena, ki se dopoldne učijo šivati, popoldne Tudi na Suhorju bi radi videli potujoči kino Tudi kmetje s Suhorja el Selimo kulturnega ion gospodarskega napredka. Večkrat smo že izrazili željo, naj bi nas od časa do časa obiskal potujoči kino, žal pa se nam ni izpolnila. Pri nas še mnogi, tudi sflarejsVi ljudje, niso videli nobene kino predstave. Ko jim njihovi otroci govorijo o tem ali onem filmu, si ne morejo predstavljati, kakšna je ta reč. Pri nas b! bile kino predstave dobro obiskame, kajti mnogi bi si želeli ogledati to redkost prvič v življenju, mlajšim pa bi bile koristno nadomestilo za gostilne. Pred nedavnim smo imeli v SuhcT.iu kmetijsko predavanje. Kmetijski strokovnjak je predaval o živinoreji in čistoči molže. Vse je prikazal s slikami — diapozitivi. Taktih predavanj si še želimo, J. S. Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe pa kuhati. Ta tečaj bo trajal šest tednov. V šiviljskem tečaju je 14 žena. Tudi ta tečaj bo trajal šest tednov. Tudi «a Trebelnem so žene imele že svoj občni zbor. Tu bodo za sedaj organizirale razna predavanja iz gospodinjstva. 4. februarja so gledale film in poslušale predavanja o perutni-narstvu, svi nje rej i in vrtnarstvu. Po možnosti bodo tudi na Trebelnem pričel; z raznimi tečaji za žene. Poudariti moramo, da j« KZ Trebelno pokazala vso pripravljenost za dzobraževanje mladin« in žena. V kratkem bodo imelj ustanovni zbor mladi zadružniki pri KZ Mokronog. Tudi na Trebelnem se bodo v februarju sestali mladi zadružniki. Pri obeh zadrugah je zanimanje za to organizacijo precej veliko. Moram reči, da so naše zadruge v tej zimski sezoni storil« vse za izobraževanje zadružništva. Pri vsem tem pa obema zadrugama mnogo pomaga referent za kmetijstvo pri ObLO Mokronog ing. Malnerl-Če>va, ki z vztrajnostjo ln požrtvovalnostjo vodi organizacijo tega izobraževanja. V. To in ono iz Črnomlja Sindikalna knjižnica v Črnomlju ima okrog 3000 knjig, odprta pa je dvakrat na teden. V zimskih dmeh ima precej obiskovalcev. Nameščena je v prostorih šahovskega kotička v bivši hranilnici, kjer je obiskovalcem na razpolago tudi radio, časopisi in revije. Knjižničar je tov. Povše, k,i ga imajo vsi zelo radi. Največ knjig &[ izposojajo vajenci, dn dijaki. * Pred dnevi so v Črnomlju uprizorili igro »Sin«, ' Vindča-ni so pa gostovali z dramo »Pri Hrastovih«. Obe predstavi sta lepo uspeli in Crnomaljci si še želijo takih. Kanižarski rudarji pripravljajo lutkovno igro »Obuti maček«. Pričakujemo, da bo kmalu premiera. * Crnomaljci se sprašujejo, zakaj ni. predavanj Ljudske univerze, saj bi pozimi vsi radi zanimivega, ko Sanja kmetijstva. Zadružnike bodo usmeril; k sodelovanju v planu KZ. Razpravljali bodo o nabavi sortnega semena, o načrtni obnovi vinogradov, 0 kreditih za gnojnJč-ne jame itd. Kmet j o bodo lahko na teh sestankih izrazil; svoje želje in dajali predloge za izboljšanje kmetijstva na njihovem območju. Ne odlagajte s plačilom naročnine za dolenjski pokrajinski časniki 10.000 kg sena je zgorelo 28, januarja zvečer ob četrt na deveto je začel goreti kozolec Janeza Glihe v Gradencu 2 v Suh j krajini. Skoda je posebno velika, ker je v njem zgorelo 10 ton dobrega sena in detelje. Na pomoč so hitro prišli domači gasilci dn s sodelovanjem domačinov ogenj omejili. Pomagal jim je tudi sneg, ki pokriva strehe, tako da se požar ni razširil. Skoraj vsi vodnjaki so prazni, ljudje topijo sneg, da imajo pitno vodo. Ugotovljeno je, da je bil ogenj podtaknjen. VeHika škoda je, da so domač:«! obvesiiili postajo Ljudske milice šele naslednje dopoldne. Ce požar, vlom, uboj, pretep aH kakšno podobno dejanje tako pozno prijavimo organom javne varnosti, se kaj rado zgodi, da medtem sledovi izginejo, sled za storilcem s« izgubi, storilec kaznivega dejanja se morda že umakne alii pa si preskrbi alibi. O vseh nesrečah in pod. dejanjih naj oškodovanec kar najhitreje obvesti najbližjo postajo LM; vsaka brezbrižnost gre predvsem v njegovo škodo. Postavlja se pa znova vprašanje, če ne bi bilo umestno približati telefonsko zvezo krajem, ki so zelo oddaljen; od občinskih središč. Zdravnika, živimo-zdravniika, postajo LM aiii druge organe naj bi bilo moč do-klicati ponoči in podnevi z gostejšo telefonsko mrežo. Novice s Suhorja pri Metliki poslušali kaj imajo čas. V Črnomlju sta dva pevska zbora: moški in ženski. Oba pridno vadita in uspešno nastopata na akademijah in proslavah za praznike. Upravni odbor kmetijske zadruge je na zadnji seji razpravljal o pospeševalnih ukrepih v kmetijstvu. Sklenil je. da bodo posamezni člani odbora sklical,} sestanke s kmeti-za-družniki. Na teh sestankih bodo razpravljali o možnostih izbolj- Kakor je že znano, naš vodovod prav pridno dograjujemo. V Bušinji vas; napeljujejo ljudje vodo. že v kuhinje. V Bereči vas,i so pozneje začeli, pa imajo že vsj gospodarji vodo v kuhinjah. Od tam gre vodovod na Lokvico, kjer zaključujejo dela in naprej v Trnovec. Prej pa morajo še v Lokvici urediti zbiralnik za vodo, ker leži Trnovec prenizko, da bj lahko črpal vodo iz bušimjskega zbiralnika. Na Lokvici že delajo zbiralnik in upamo, da bo voda še letos pritekla v Trnovec, kjer vodo najbolj potrebujejo; S« kapnice nimajo dovolj. V Gornjem Suhorju lani niso hoteli kopati jarkov za vodo, češ da imajo dovolj vode v svojih vodnjakih. Zdaj, ko vidijo, da bodo vse bližnje vasi imele dobro pitno vodo, so ae tudi oni zdramil- in prav pridno kopljejo jarke za" vodovod. Vsi gospodarji pa zahtevajo napajah-šča za živino. V Malem Lešcu, kjer Je lani toča potolkla vinograde, j« zelo bojijo, da j« trtj« pozebio, ker se th) mladje dovolj ogrelo. Marsikdo b; »l rad kupil umetna gnojila, pa jih ne more, ker so predraga. Dragom!ja vas si j« pred nekaj leti napravila prav veliko kapnico, tako da zadošča vsem vaškim potrebam. Kljub temu pa «o sklenili, da bodo tudi oni gradili vodovod, kar jim Je že obljubljeno. K. Spet nesreča pri sankanju Na Doblički gori pri Črnomlju ce je sankala osemletna hčernka Albina Brunekoleta. Med vožnjo se je zaletela v priostrene kole, ki so j; raztrgal! trebuh. Deklico so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. SP0RTINm£SNAVZG03A Z občnega zbora novomeškega Partizana (Nadaljevanje ln konec) Telovadni uspehi se ne dosegajo slučajno. Ze za najmanjši uspeh Je potrebna večkratna vaja, višji in vrhunski uspehi pa zahtevajo mnogo dolgotrajnih in rednih vaj ob najtesnejšem sodelovanju vodnikov in telovadcev. Pravilo je pa: bolj vztrajni žanjejo večje uspehe. ODLIKOVANJA IN DIPLOME ZA NOVOMEŠKE TEKMOVALCE Za telovadne uspehe na zveznem prvenstvu v partizanskem mnogoboju v Mariboru so prejeli od zveze Partizana Jugoslavije lične diplome mladinci in mladinke: Bavdck Miroslav, Mikec Marija, Klemenčlč Marjeta, Fur-lan Marija, Smid Nuša in vrsta mladink. Republiška zveza je podelila diplome novomeškim tekmovalcem v republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju ln mnogoboju na orodju. Razen vrste mladink so prejeli diplome: Mikec Marija, Klemenčič Marjeta, Fur-lan Marija ln Bavdek Miroslav. Društvene diplome za delo ln trud vodnikov ter za dosežene uspehe tekmovalcev so prejeli: Tekmovalci: Kožar Slavlca, Doki Ignac. Potrč Marjan, Dolenc Luka, Petelin Milan, Furlan Miša, Mikec Marija, Klemenčič Marjeta, Smid Nuša in Kosak Marija; vodniki in tekmovalci: Pavlin Joža, Bavdek Miroslav, Vidmar Alojz, Koce Andrej. Pučko Franc, Šetina Jože ln Medle Slavko; vodniki: Cerovšek Jožica in profesor Glonar Jože. NEKAJ GLAVNIH SMERNIC ZA BODOČE DELO Delo ' posameznega telovadnega društva je tako raznoliko in obširno, da ga ni mogoče utesnltl v kak ozek okvir. Zadati si Je treba le glavne smernice za bodoče delo, ostale naloge pa rešujemo sproti in tako, kakor se pojavljajo. Telovadne vrste bo razširil ln okrepil, da popravi daleč prenizek odstotek telovadečega članstva. Vsa razpoložljiva sredstva bo izkoristil za čun bolj učinkovito propagando s ciljem, da mora biti o društvenem delu, problemih in uspehih Vsa javnost v celoti seznanjena. Partizan mora sodelovati z vsemi organizacijami, še posebej pa se mora povezati z JLA ln poiskati vse mogoče oblike vzajemnega dela. PRIREDITVE IN TEKMOVANJA Letos se bomo udeležili predvsem IV. republiškega zleta Partizana Slovenije v Ljubljani. Ker bo to prvi slovenski festival telesne kulture, se bomo nanj te-, meljito pripravili. Se posebej se ' bomo odzvali vabilu na zlet brat- stva in edlnstva v Blhaču. Naše mladinke bodo sodelovale v množični točki na gimnaestradi, mednarodni manifestaciji telesne kulture, kt bo v Zagrebu. Od domačih prireditev omenim sektorski telovadni nastop za društva Partizan Novo mesto, Mirna peč in Otočec ter društveno telovadno akademijo. Društvena prvenstva bodo v partizanskem mnogoboju, orodni telovadbi, atletiki, smučanju ln plavanju. Prav tako se bo društvo udeležilo vseh okrajnih in republiških tekmovanj po razpisih ln koledarjih okrajne zveze rarti-zan ln Partizana Slovenije, v posameznih panogah pa tudi tekmovanj po koledarjih športnih zvez, v katerih Je naše članstvo včlanjeno. Zanemarjali ne bomo meddruštvenih tekmovanj v raznih panogah ter teKmovanj s pripadniki JLA. - Sodelovali bomo tudi pri proslavah državnih in občinskih praznikov. Program dela je torej preče] obširen ln nalog Je dovolj. Dela se bomo lotili tako pogumno, k°t doslej, zato smo prepričani, da bomo tudi vse naloge zanesljivo izpolnili. Jamstvo za to ao nam dosedanji uspehi. j, k. SLAVKO SITAR -novi prvak Novega mesta Šahovski turnir za vil. prvenstvo Novega mesta je tik pred zaključkom. Do sedaj so odigrali vseh 17 kol, ostalo Je le še nekaj odloženih ln prekinjenih partij, ki ne bodo več odločale, kdo bo prvak, ker Je to že zagotovo Slavko Sitar. Trenutno si drugo in tretje mesto delita Doki in ing. Kosir. O končnem plasmanu bodo odločale zaostale partije, ki morajo biti dokončane, do petka. fl. t. m., ko se bo turnir zaključil. Stanje po nepopolnih sedemnajstih kolih je naslednje: Silar 16(1) — (še vedno IM"/,,), Doki in ing. Košir 12 in pol (1), Bojanič 10(5), Avsec 10(1), Bar-tolj 9 in pot (3), Jenko s in pol (2), Fink 7 in pol (2), Sarandvio 7 (4), Dobovšek 7(2) itd. F. M. Prvi smučarski skoki v Metliki Čeprav Metlika kot vsa Bela krajina nima idealnih zimsko-športnlh pogojev, saj leži sneg tu razmeroma malo časa, se je letos v Metliki razvilo živahno Smučarsko življenje. Kot Je pred zadnjo vojno takratni metliški sodnik dr. Danilo Dougan zbral okoli sebe mlade metliške smučarje in začel z njimi sistematično trenirati, tako se jc to zimo metliški smučarski naraščaj zbral okoli direktorja tukajšnje plelilne. tovarne tov. Dareta Inkreta. Se preden je zapadel prvi sneg, je Inkret v smučarskem tečaju Partizana začel vaditi mlade smučarje, -hkrati pa Je po njegovi zamisli na Ka- Teki in skoki v Črnomlju V nedeljo, 3. februarja je TVD Partizan v Črnomlju organiziral okrajno prvenstvo društev Partizan ln okrajno srednješolsko prvenstvo v smučarskih tekih in skokih .Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva- Dvajsetmetr-sko skakalnico so črnomaljski skakalci zelo skrbno pripravili. Most in doskočišče sta bili U5 naravnega snega, zaletiiče je bilo napravlieno n* visokem lesenem podslavKu. start skakalcev pa na hrastovem drevesu. Tekmovalna proga je potekala od nogometnega Igrišča preko gozda in nazaj po njivah do stadiona. Okrajnega prvenstva so se udeležila partizanska društva Iz Novega mesta, Trebnjega, Metlike in Črnomlja. Srednješolskega pa gim-nazlla Novo mesto. Črnomelj, Metlika, Trebnje ln Vajenska šola Novo mesto. SLAVKO DOKL — TEKAČ ST. 1 Člani so tekmovali na 500O m. Sneg je bil južen, kljub temu pa so bili doseženi odlični rezultati. Prvo mesto je zasedel Slavko Doki, član Partizana Iz Novega mesta g časom 20 minut ln 21 se- • kund. Drugi Je bil Peter Culnik iz Novega mesta 2?.48, tretji Ivan Lah lz Novega mesta 22.47. Mladinci so progo 3000 metrov pre- tekli v takem vrstnem redu: 1. Anton Darovlč (N. m.) 11.31, 2, Ivan Berus (N. m.) 12.24, 3. Ivan Hren (N. m.) 13.23, 4. Stane Pe-trinttč (N. m.) 14.M, 5. Peter Trtn-ko (N, m.) 16.14. v tekih so tekmovali samo člani iz Novega mesta. BOGO URBAS — REKORDNI SKOK Dopoldne so bile tekme v skokih. Na 20-meU'3kl skakalnici so tekmovalci Sestintridesetkrat skočili, toda le petkrat brez posledic. V daljini so prednjač'li CrnumaH-čani. Clanl: l. Bogo Urbas (Crn.) 17. 17.50 m: 2. Janko Gole?. (N. m.) 15.50, 16 m; 3. Andrej Bajt (Cm.) 13, 14 m; 4. Cvetko Satošek (črn.) 13, 14 m; 5- Viktor Cujnik (N. m.) 12 50, in 14.50 m; 6. Jože Gerbec (Metlika) 12, 13 m). Mladinci: Zletko Jurajevlč (Cm.) lf>, 16.50 m: Vinko Bele (N. m.) 14, 14 m: 3. Bruno Koprivnlk (N. m) Ki, 13 m; Tone Drnovšek (Cm.) 11, 1.1.50 m; r>. Dušan Grobovšek (Crn.) 11 In ft.50 m. Pri članih 1e zelo lepo skakal Janko Golež In dobil tudi n?!višjo oceno 18 točk, pri mladincih pa Zlatko Jurajevlč 15.5 točk. Skakalnim tekmam je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. M-k. trovcu v Metliki nekaj članov ln mladincev zgradilo prvo smučarsko skakalnico. Pri tem sta bila delavna zlasti Jože Gerbec, ki Je bil priskrbel tudi večino potrebnega lesa, in Jožo Plrkovič, ki Je v glavnem opravil tesarska dela. Zahvala gre tudi Sirkovim in G;>ngiovlni, ki so dovolili, da so na njihovem svetu postavili zale-tišče. Skakalnica Je bila predvidena za 15-metrske skoke, z malo izboljšavo, ki jo nameravalo narediti prihodnje leto, pa bodo na njej dosegli verjetno ludi 20-metrsko znamko. Clm je zapadel prvi sneg, so se mladi Motllčani poskusili v skokih. Bilo je seveda tudi nekaj padcev in nalomljenlh smuči, kar pa Jim ni vzelo poguma. Prvič pa so skakalci javno pomerili svnie moči v nedeljo, 20. Januarja. Nastopili so 3 člani, 3 mladinci ln 6 pionirjev. Čeprav so imeli večinoma doma izdelane smuči ln tudi sicer precej preprosto opremo, so nekateri izvedli prav Upe skoke Med' člani je bil najboljši Jože Gerbec s skupno oceno 74 točk (skoki B, 10, 10 m), med mladinci Jože PirkoviČ s 69.5 točke (8.5, 9.5, 10 m), med pionirji pa trinajstletni Jože Prosenlk s 66 točkami (8.5, 9.5, 10 m), ki je v skupni oceni zasedel drugo mesto. Izven konkurence so nekateri dosegli tudi lfl-metrske skoke, Poleg Prosenlkn so od pionirjev skakali Se Otmar Sturm, Andrej Grabrljan. Manek Fux, Branko Petkovlč ln Stane Gašperič. Mnogo priznanja pri gledalcih pa Je dosegel devetletni ciciban Jo-žek Matkovlč, ki te je večkrat Junaško spustil čez mostlč, čeprav Je potem pri vsakem skoku dobro pometel skakalnico. Toda že pogum je dosti vreden, Čeprav ■« za zdaj še nI mogel postaviti a posebnim uspehom. Te prve smučarske skoke v Metliki je gledalo kakih 150 ljudi, v nedeljo, 3. februarja, pa nameravajo metliški smučarji povabiti v goste tudi nekaj skakalcev iz Novega mesta, Črnomlja ln Kočevja, ki naj bi dali pobudo domačim smučarjem in popularizirali zimski šport. -ar Drobne iz Metlike Pred kratkim Je bil v Metliki občni zbor TD Partizana. Društvena poročila so biia precej skopa, vendar je bilo videti, da so bili metliški telovadci preteklo leto v svojem delu precej prizadevni. Vse leto so Imeli redno telovadbo, poleti pa so priredili Javni nastop na metliškem Pungertu. Sodelovali so tudi pri telovadnih nastopih v Semiču. Črnomlju In Celju, doma pa na akademltah v proslavo praznika JLA in občinskega praznika. Pod zimo Je bil v društvu osnovan tudi smučarski od- V proslavo 50-letnice ustanovitve telovadnega društva v Metliki bo poleti društvu organiziralo velik telovadni nastop in spominsko razstavo, obenem pa na Domu Partizana odkrilo ploščo padlim metliškim telovadcem. Ce bo dovolj denarnih sredstev, si bo dru« fctvo nabavilo tudi zastavo. Pri volitvah 1e bil Izvoljen za predsednika Božidar Flajšman, za tajnika Dare Inkret, za blagajnika Viktor Svlgelj. Načelnika pa sla Jože GerŠIč in Danica Hočevar, Tudi metliški smučarji so pretekli teden za nekaj dni odšli smučat na valovite terene pod Trdinovim vrhom. Vodi jih tov. Dare Inkret. To je menda prvič, da so se mlatil Metllčanl pozimi v večjem številu spravili na Gorjance, -ar Člani Prešernove družbe obnovite članarino za leto 1957! DOLENMI OBVEŠČEVALEC Četrtek, 7. februarja — Ksenija. Petek, 8. februarja — Janez Sobota, 9, februarja — Polona. Nedelja, 10, februarja — Dušan. Ponedeljek, 11. febr. — Zvezdica. Torek, 12. februarja — Damijan. Sreda, 13. februarja — Katarina. GIBANJE SONCA: 11. februarja vzhaja sonce ob 7.11 in zahaja ob 17.22. Dan je dolg 10 ur in 11 minut. LUNA: 8. februarja ob 00.23 prvi krajec. »KUKA« — Novo mesto: Od B. do 11. 11, ameriški barvasti film »Koberta*. Od 12. do 14. II. poljski film »Blago«. DOM JLA — Novo mesto: 10. II. ameriški film »Sodnik Timber-len«. Od 12. do 14. 11. ameriški film »Dekle iz sobe 17«. ČRNOMELJ: u. ln 10. II. ameriški film »Opustošena džungla«. 12. in 13. II. Italijanski iilm »Villa Borghese«. METLIKA: Ob, 9. do 11. II. nemški film »Dokler bo pri meni«. 13. II. ameriški film »Žrtvovani«. KOSTANJEVICA: 10. II. ameriški film »Očka, vrni sel«. DOL. TOPLICE: 9. in 10. II. ameriški barvasti film »Poletno gostovanje«. ti;i t;nji:: g. ln 10. II. nemški film »Greh«. Predstava v nede-l|o ob 14. in 16. uri. MOKRONOG: 9. In 10. II. ameriški film »Sužnja preteklosti«. STiiAitA: 9. in 10. II. angleški barvasti film »Bankovec z milijon funti«. JMlTUon KINO NOVO MESTO predvaja ameriški barvasti film »V DOLINI BOBROV«: v soboto 9. II. ob 18. uri v Otočcu, v nedeljo 10. II. ob 15. url na Dvoru in ob in uri v Prečni. Prebivalstvo Dvora ln Prečne obveščamo, da zadnjič ni bilo predstav zaradi okvare projektorja. objave avtomoto društvo Novo mesto organizira dvomesečni šoferski tečaj za voznike amaterje, ki se bo začel 15. februarja v Novem mestu. Prednost za vpis v tečaj in za praktične šolske vožnje imajo ženske, ki se v tem športu v Novem mwtu Se zelo malo udejstvujejo. Interesentke, ki želijo obiskovati tečaj ln polagati V07niške Izpite, naj se vpišejo lt, februarja 1957 ob 16. url v dve. rani OLO Novo mseto, kjer bodo dobile potrebna pojasnila. Za šolstvo AMD: Darko Prijatolj združenje Šoferjev in avto mehanikov LRS. pooružntca Novo mesto, obvešča sve svoje člane, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 10. februarja ob 9.30 url v sejni dvorani olo Novo mesto. Za vse Člane je udeležba obvezna. govornikoma ter vsem, ki ao na« na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Antonu Lavriču ln sestri Nel-ki Kuharievt za njuno skrb ter Lojzki Markovičevl, kl je tako požrtvovalno stregla naši mami v njeni dolgi ln težki bolezni. Žalujoči: mož Ivan, hčerka liP7ka, sinova Ivan In Lojze, vnuki: Kostja. Slavko, Dušan, Branko, Dušan ln Tonček ter pravnuka: Kostja in Irena. Dol. Toplice, Str3ža, Medvode, 3. februarja 1957. iamuBJHJDii Ob bridki izgubi naše predrage, nepozabne mame, atare mama ln prababice MARIJE VIKANTOVE r«.j. BLA2IC se iskreno, zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Množičnim organizacijam se zahvaljujemo za prelepo vence in za pismene ali ustmene Izraze ao-žalja. Najlepša hvala pevcem in Vsem, k) ste spremili našega fina, rrata in stnčka STANKA POVSETA na zadnji poti, Iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem množičnim in gospodarskim organizacijam ze organizacijo pogreba in darovan« vence, pevskemu zboru »Dušan Jereb« lz Novega mesta in godbi na pihala, ki so mu izkazali zadnjo čast. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in darovali cvetje. Žalujoči oče, mati, bratje, se-«'-i' m sorodniki. Podpisani Franc Murgelj, delavec iz Dol. Karteljevega št. 18, preklicujem vse, kBr sem nere* sničnega govoril zoper Urha Starica lz Cerovca pri Trebelnem. Toplo se mu zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. FRANC MURGELJ NOVO mesto Ned«lja: 10. II. ob 10. In 11. url »Radovedni Pavlina« s predigro. UGODNO PRODAM posestvo Z vsemi kulturami In poslopjem 7 ha, najraje sikupno. Interesenti naj se javijo pismeno aH osebno Jožetu Božiču, Gor. Suhadol 25, p. Brusnice, PRODAMO VEC VOZOV v dobrem »tanju, krožno žago z elektro motorjem (prevozno) 1 par konj »tarlh od 8—10 let. Ogled vsak dan do 15. ure. Prevozništvo, Novo mesto, Zagrebška 5. PRODAM SENO. Brzin Franc, Most 1 pri Mokronogu. IZREDNA PRILOŽNOST. Zelo poceni prodam 4 ha lepega gozda V Straži pri Novem mestu. — Rakbše, Poljanska 19, Llubljana. PRODAM POSESTVO (4 ha) a hišo in gospodarskim poslopjem, obnovljeno, odlično za gojenje čebel, v Golobinjeku pri Mirni peči za l.&OO.ooo din. Bostele, Golo-btnjek. ELEKTROMOTOR tipa »Rade Končar« (13 KS, 1400 obratov v minuti), malo rabljen,* s stikalom, 60 m kablja In 4 elektromotorje tipa »Motor« (5.5 KS, 1400 obratov), nerabljenih, ugodno proda iz osnovnih sredstev Kmetijska zadruga v Novem mestu. Prednost nakupa Imajo gospodarske organizacije socialističnega lektorja, zatem pa tudi za«ebnlkl. Rok priglasitve za nakup motorjev Je do 20, februari a 1957. DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje s kopalnico v Zagrebu, zamenjam za enake*« v Novem mtftU- Mar+ln Plrkovič. Med-vertsrmdska 47 P. Zagreb. PRODAM kompletno «am*ko «obo. Naslov v imravl ll